ИдшшпкпБо1е Uprava Kkgenfurt, Poetfacb lie / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaflalce) / Odjavo naročbe __tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Štev, 38. Krainburg, 16. maja 1942. Leto 2. Prvm napad т tem letu ' nemški uspeh Zmagoslavna predorna bilka na Kerlschn Veliki uspehi zračnega orožja ilsoko na severn - Podmornun In 8.000 brl Ionska lovoma ladja polopljena - ŠlirI nadaljnje velike prevozne ladje ležko poškodovane - 14 sovražnih lelal nad Malto in severno Alriko sestreljenih -Vrhovno poveljstvo oborožene aile je dne 13. maja objavilo: Predorna bitka na morski ožini pri K e r č u je odločena. Končala je z uničenjem tam presenetljivo napadenih in obkoljenih nasprotnikovih sil. Doslej je izgubil sovražnik nad 40.000 ujetnikov, 197 oklopnih bojnih voz, 598 topov in 260 letal. Neštevilen drug vojni material je bil uplenjen ali uničen. Zasledovanje poraženih nasprotnikovih ostankov v smeri proti Kerču se neprestano nadaljuje. Na morju okrog polotoka so včeraj skupine bojnih letal potopile štiri male prevozne ladje in poškodovale večje število drugih obrežnih vozil. V Lapplandu je sovražnik v času od 24. aprila do 10. maja izgubil nad 11.000 mrtvih pri uspešnih obrambnih bojih nemško finskih čet v odseku pri Lihniju. ' Na obrežju Ledenega morja in v murman-ski luki so bili bojna letala in strmoglave! posebno uspešni pri napadu ladijskih ciljev. Uničili so eno tovorno ladjo z 8000 brt in neko malo obrežno ladjo ter poško- _ dovali štiri velike prevozne ladje in zvezna " vozila deloma tako težko, da se lahko ra-žuna z uničenjem nadaljnjega ladijskega prostora. Ob sodelovanju z vojno mornarico so bojna letala vrh tega nad Severnim rtičem potopila neko sovražno podmornico. V zračnih bojih nad M a 11 o so nemški in italijanski lovci, ki so bili poslani za zaščito lastnih bojnih letal, sestrelili 11 britanskih lovcev vzorca Spitfire. Tri druga Bćvražna letala so bila nad severno afriškim obrežjem zbita na tla. Zračno orožje je v napadih podnevi proti vpjaškim ciljem na južni angleški obali z bombnimi polnimi zadetki v pristaniških okoliših in tovarniških napravah povzročilo znatne škode. Pred nizozemsko obalo in na vhodu v Rokavski preliv so se tekom včerajšnjega dneva in v noči vršili razni boji med nemškimi predstražnlmi silami in lahkimi britanskimi pomorskimi silami. Dva sovražnikova brza čolna sta bila z zadetki v polno poškodovana. Eden izmed naših čolnov se je potopil. Uspešni napad na britanske mšilce na morju južno od Krete, ki je bil javljen v včerajšnjem poročilu vrhovnega poveljstva oborožene sile, je Qpdvzela skupina bojnih letal, ki jo je vodil nosilec hrastovega lista Hauptmann Helblg. Hauptmann Helbing je sam г bombnim zadetkom potopil nek sovražni rušilec. Zimske snežne mase so se spremenile v trajno močvirje in napravljajo nove težkoče novim proviantnim poSiljkam. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Wulf, HH., M.) iiMMiMiMmiMMiiMiMimiiiMMiiiMimtiiiiiiiiimiiiiMiiiii itMiiiitiiiiiimii iiiiiiimiiiMiiMiiitiiiiiiiitiKiiiiitiMiMiiimiMMiiMMMiiiimt Podmornice so potopile 21 ladij s 113.000 brt Preganjanja pri Keren se nadaljujejo V dveh in pol tednih so sbvjet! izgubili 748 letal, mi pa 82 Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 14. maja objavilo: Na polotoku Kerču se nadaljuje preganjanje poraženega sovražnika. Luka v Kerču in ladijska zbiranja v teh vodovjih so bila z uspehom bombardirana. Na mnogih mestih fronte ob Donecu so naše čete v obrambi proti napadu močnejših, po oklopnjakih podprtih nasprotnikovih sil. V severnem odseku fronte bo imela last- ^Frra ћНћа F, H. Prva velika bitka tega leta je odločena: nasprotnika, ki se je ustalil na polotoku Kerču (Kertsch), so nem-Sko romunske skupine nenadoma napadle in ga že deloma uničile. Bitka, ki se je začela 8. maja, se nadaljuje, odločitev je pa ie padla. Velikanske nasprotnikove izgube pričajo hkrati o njegovi moči glede moštva in materiala. Poročilo vrhovnega poveljstva oborožene sile govori o 40.000 ujetnikih, 197 oklopnih bojnih vozovih, 598 topovih in 260 letalih, številke pa še naraščajo. Boljševiki so imeli celo zimo čas izgraditi svoje položaje, ojačiti črte in pripeljati material, da bi s tako premočjo očistili polotok Kerč in preko tega celi Krim od nemških čet. Izkrcanja boljševiških čet pri Feo-doziji — Alpatoriji kaiejo tudi, kako veliko vrednost je sovjetsko vodstvo pripisovalo tej tako važni poziciji. Ude/stvo-vanje nemško-italijanskih skupin pod poveljstvom generala pl. Mansteina je začetne sovražnikove uspehe zopet zmanjšalo in le deli polotoka Kerča so ostali v njegovi roki, ne glede na močno utrjena pristanišča Sebastopol (Sewasto-pol) in Novorosijsk na Krimu samem. Oporišča so morale sovjetske čete držati, da bi lahko izvršile nameravana ofenzivna premikanja. Krim bi naj postalo močno ogrožanje nemškega južnega boka. Bilo je jasno ,da bo Timošenko vse storil, da uresniči svoje načrte. Nemški vojak, ki je vzdržal zimo in se ni dal ugnati nerod krutosti nenavajenega podnebja, ampak Mavrnil tudi. VM le tako nagromedene nasprotnikove napade, je v prvi bitki tega leta ponovno dokazal svo- jo polno premoč, če je Churchill Se 11. maja v svojem bornem govoru pred spodnjo zbornico poudarjal, da se na vzhodni ironti le nikjer ne opaža kakina • oienziva, je to ali znak njegove lažnivosti, ki se mu je ie tako pogosto dokazala, kadar si ni upal povedati svojemu nO Perekop ASOWSCHES ^HALBINS. KRIM L'—,.3 #' ' ■" ' itiOengt A'IEE^ fOn Агађа^. -SewastopL ^^chiar)! feoaosiafž W^snosrmeisk ^ (ШЛ: narodu resnice, ali je pa znak za to, da si njegovi bojSeviški zavezniki še niso upali, poročati mu ta velik poraz. Se stoji ostala nemška vojska v pripravljenosti. Napram drugim delom vzhodne fronte znatno ugodnejše vreme je dopuščalo to prvo večjo operacijo. Kadar bo pa nemški vojak — in ž njim zavezniški tovariši iz vseh delov Evrope — nastopil k veliki ofenzivi, bo presenetljivo zavzel vse nasprotnikove postojanke, ki jih je ta izgradil v pretečeni zimi, kakor je v minulem letu premagal Stalinovo črto in šfevilhe druga utrdbe. Nemški narod se v, tej ari s 'hvaleiniht ^ шгсет apominjii hrabrih vojakov na'Krimii, ki зо tm'tigo^ slavno odločili prvo bitko tega leta. na napadalna podvzetja krajevne uspehe. V zračnih bojih včerajšnjega dne je bilo na vzhodni fronti sestreljenih 84 sovjetskik letal. Pogrešamo pet lastnih letal. Finske zračne bojne aile so z dobrim uspehom napadale ladijske cilje ob izlivu Vodle. V času od 26. aprila do 13. maja so sov-jeti izgubili 784 letal, od teh je bilo 540 letal sestreljenih v zračnih bojih in 73 po protiletalskem topništvu, 76 letal so uničile ali uplenile skupine vojske, ostanek je bil razdejan na tleh. V istem času smo na vzhodni fronti izgubili 82 lastnih letal. Na Malti so nemški strmoglavci" dosegli bombne polne zadetke na letaliških napravah in protiletalskih položajih. Štiri britanska letala so bila sestreljena nad Sredozemskim morjem. V severnem Atlantiku so nemške podmornice, kakor je bilo javljeno v posebnem poročilu, napadle nek konvoj angleške plovbe in v večdnevnem težkem žilavem boju potopile devet ladij s 31.000 brt. Nek drugi parnik je bil poškodovan po torpednem zadetku. Druge podmornice so v amerikanskih vodovjih potopile 12 trgovskih ladij z 82.000 brt in neko stražno ladjo. S tem je sovražna plovba v nekaj dneh izgubila zopet 21 ladij s 113.000 brt. V daljnjem poteku pomorske bitke na začetku Rokavskega preliva, o čigar zadetku je javilo poročilo vrhovnega poveljstva oborožene sUe dne 13. maja, je nek nemški torpedni čoln s sunkom potopil neki britanski brzi čoln. Nek drugi britanski brzi čoln je bil potopljen v boju a čolni za spravljanje min. Posamični britanski bombniki so" včeraj pod zaščito oblakov izvršili brezuspešen motilni napad na vzhodni del zapadne Nemčije. Hauptmann Marienfeld, Battaillons-kommandeur v nekem pefpolku in Leutnant Reimann Kompaniefiihrer v istem pol« ku sta se s posebno hrabrostjo odlikovala pri prodornih bojih na polotoku Kerču. Pri istih bojih je samolTS. pionirski bataljon dne 8. maja kljub najhujšemu sovraž* nikovemu obstreljevanju odstranil 10.000 sovražnih min. Peta kompanija 436. p^-polka in en vod druge kompanije pionirskega bataljona so skupno z deli 902. poveljstva udarnih čolnov kljub razburkanemu morju v sovražnikovem ognju izsilili iz-krvanje za hrbtom sovražnikovega položaja. Pri napadih podmornic v Atlantiku ee je posebno odlikoval čoln Fregattenkapi-tana Wattenberga. Oberleutnant Ostermann, StaffelkapitSn v nekem oddelku lovskega zračnega brodovja si je priboril svojo 100. zračno zmago. Začetek noie napadalne bilke Britanci so v tasn od 1. do 10. maja iignbtli 161 lelal — Trije brilanskl rnSilsi pri Kreli potopljeni Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 12. maja objavilo: Na polotoku Kerču so nemške in romunske čete, podprte po močnih silah zračnega orožja, dne 8. maja prešle v napad. Bitka je odtlej v polnem teku. Pri napadih na ladijske cilje v vodovjih polotoka Kerča in pred južno obalo Azov-skega morja je zračno orožje potopilo dve prevozni ladji s skupno 5.000 brt ter več manjših vozil. Neka druga trgovska ladja j# , bila poškodovane. ^ Na o»tali vahodni ' fronti #* hpwidlatoU poipjnidRi aovralnlko-■ vi sunki. Napadalna podvzetja in podvzetja udarnih čet nemške, hrvatske in romunske vojake eo bila uspešna. X Lapplandu in na fronti Severnega morja smo odbili posamične napade slabejših sovražnih sil. Na Malti 80 skupine nemških bojnih letal navzlic slabemu vremenu še nadalje z dobrim uspehom bombardirale letališke naprave na otoku. Na morju južno od Krete so bojna letala v večkratnih navalih napadla neko po iOTidniških letalih ugotovljeno skupino britanskih rušlcev. Z bombnimi zadetki so potopila tri izmed sovražnih vojnih ladij, ▼t*m ko to T mračnih bojih sestrelila dva britanska letala, ki bi naj ičitila ctkupino brodovja. Lastnih letal pri tem napada nismo izgubili. ((Nadaljevanje ua 2. atrauijj Bilanca bankroinika Grotesken govor v radiju - Oiorcblll dve leti ministrski predsednik Berlin, 16. maja. Bilo je pričakovati, da bo miniatrski predsednik Anglije, kateri jI tie pripravil toliko nesreč, pustil preiti dan svojega dveletnega ministrskega predsedni-Štva kolikor mogoče tiho, ker vendar za tega poUtlčarja ne more biti prijetno, da Je odgovoren za zgodovino Anglije v času, ko je za celi svet očivldno pričetek pogina svetovnega imperija. Že kratek pogled na zemljevid pokaže velike izgube ozemlja, nad katerim — n. pr. dosedanjim angleškim v Prednji Asiji ali onim, ki so si ga kot oporišča prilastila — ne bo nikdar več vihrala angleška lastava. Pa le vseeno #i upa Churchill stopiti na govorilni oder in pričarati svetu bilanco svojega dveletnega delovanja, katero naj bi bilo stereotipni besedi Churchilla vzpodbujajoče. Glavne točke njegovega govora se izkristalizirajo v smelo trditev, da so diktatorji v tej vojni napravili več aapak kot pa demokracije, in da le je razmerje sil v sadnjih mesecih tako premaknilo, da so izgledi za zmago angleške strani vedno bolJšL Kot rdeča nit se vleče skozi vse govore Churchilla njegovega dveletnega ministrskega predsednlltva: Vedno je zanj vse boljše. Dne 12. novembra 193Đ je izjavil: Naš položaj Je danes vse drugačen kot pred desetimi te^i, veliko bolj ro4nat.c Churchill je brezdvomno mislil na to, da je Poljska kot zaveznik izpadla. Dne 31. marca 1940 je govoril potom oddajne postaje Daventry: »Velik n a p r e d e k Je nastopil v vsakem pogledu. DosedaJ jo čam na naši strani.« Ko so ChurchiUove čete morale begoma zapustiti Norveško, Je bilo to zanj »ugodno«, ravno tako kot takrat, ko so se njegove čete raztepene in pobite vrnile iz DUnkirchna na angleška tla. Sprememba ravnotežja se je nadaljevala v vojni na Balkanu, kjer Je napovedal ta modri ministrski predsednik polom bojnih sil osi-Sča, ker ne bodo v goratem ozemlju mogle uporabljati oklopnih orožij. Ko je to pro-rokovanje propadlo, Je z ab&olutno gotovostjo pripovedoval Churchill, da so na Kreti nemški padalci popolnoma obkoljeni in unlčenL To naj bi bilo, tako Je namreč takrat mislil Churchill, začetek končne image. Toda zgodilo se je drugače, Evropa je bila očiščena in Churchill izgnan iz konti-nćata. Vsa ta dejstva je Churchill namenoma zamolčal v svojem jubilejnem — bilančnem govoru, pač pa je navzlic temu govoril o premiku ravnotežja, ko je bil premaknjen iz Evrope. Ali misli na Afriko in njegovo Veliko, izjavljeno Auchinleck-ofen-" živo, pri kateri je Rommel premaknil ravnotežje? Ali misli morda Churchill celo na premike na Daljnem vzhodu in na vsemo- gočih slavnih bojnih poljanah Churchillove strategije. Kje torej se je ravnotežje premaknilo? Morda v razmerju moči bojnega ladjevja, ko so angledko-amerikanska bojne mornarice po Bilah oeišča prizadobile najtežje udarce" Morda misli Churchill stanje a.tlant3ke bitke, ki je Angliji In USA prinesla nepretrgano serijo ladijskih izgub? Ali je morda mislil v svojem govoru na diplomatska bojna polja, na uspešen umik gospoda Crippsa iz Indije, na izgubo Avstralije in Kanade na USA? Morda na pomirjen je Irana in Iraka? Brez uspeha bi bilo na vse strani gledane. iskati dejstev, ki naj bi premik ravnotežja v korist Anglije mogle samo naznaniti. Zgodovina je torej napisala med tem najboljši komentar k računskemu poročilu grobarja britanskega imperija. Japonsko ikorakanje i Indijo Sovražne Izgube od septembra 1939 do 10. maja 1942 s točk hI m, 15. maja. Čete Tenoja eo prestopile indijsko mejo in stoje to-časno samo 50 kilometrov pred Tschitta gongom, največjo luko Bengalije. Tschitta-gM^ j« obenem tehodiUe ceste na Assam, ki je bila mišljena za nadomestno zvezo sa ljubljeno ^rmamko oeeto. Na široki fronti od Akyaba v bengalskem zalivu pa gori do gora Lufha! prodirajo japonski p olki proti zapadu. Na severu fronte prodirajo Japonske kolone v zasledovanju bojnih sli generala Alexwidra na cesti proti Imphalu. Nek tret-Ji oddelek Japonskih čet namerava po zasedbi Myi^lna presekati v severnem odseku cesto na АввЛп. Angleške in indijske žete se v tem odseku le malo upirajo, ker se trudijo, da pobegnejo v Indijo. Japonsko letalstvo pripravlja pot v Indijo prodira-Jočlm kolonam. V nekem obroču 120 km dolgem In 80 km širokem so po poročilu in jSanghaija Cungklng.kltajsko-komunlstične čete od Japonskih bojnih sil v srednjem Hopeyu obkoljene. Je to kakih 10.000 mo* 6., 7., 8., 9. In 10 armade, ki .bupno poskušajo, da obroč prebijejo. Japonci so dele obkroženih sil le uničili, pri čemer jim Je padel velikanski materialni plen v roke. „Prezldent sveta" Roosevelt Berlin, 15. maja. Ker primanjkuje vzpodbudnejših poročil, si je angleško in severnoameriško časopisje v zadnjih tednih z Toško naivnostjo belilo glavo, če bo go« Cez 3,000.000 brl lankerlev poiopllenlh Smer Todilttagong - Majhen odpor Angležev - Smer proti Assama Berlin, 16. maja. Sovražnikova razpolofc Ijhd, evetovna tonaia tankerjev le vedno bolj zmanjšuje. Med potopljenimi ladjami, ki so jih glaeom zadnjih dveh poeebnlh po* roCil izdanih po vrhovnem poveljetvu oborožene sile potopile nemSke podmornice, ee nahaja zopet cela vrsta velikih tankerjev. Dne 11. aprila 1042 je bil zadnjih izdan pregled izgub na tankerjih odkar eo nastopile nemške podmornice v eevemo ameriških vodah. Do tega dne je bilo od srede januarja 1942 pred USA obalo In v drugih vodah Atlantika potopljenih 81 tankerjev a 642.710 brt Po Štirih tednih ee je to število povišalo na 105 tankerjev в 854.100 brt. Te Izgube tankerjev prizadenejo sovražno oskrbo tem težje, ker je bila Se pred vstopom USA v vojno v več kot dveletni pomorski vojni sovražna In sovražniku služeča tonaža tankerjev težko prizadeta. Zadnje potopitve zvišajo sovražne izgube tankerjev v tej vojni od septembra 1939 do 10 maja 1942 na skupno 8,1 milj. brt Ta Skupna izguba angleške, sevtMo-ame« riške In sovražniku služeč« tonažs tanker* Zatetek nove napadalne bilke (Nadaljevanje S 1. strani.) Pred nizozemsko obalo so trije britanski bombniki vzorca Hudson napadli nek nemški konvoj. Vsa tri sovražna letale so bila sestreljena po spremljajočih vozilih vojne mornarice, ne da bi dosegla kakšen bombni zadetek. V Času od 1, do 5. maja Je britansko zračno orožje izgubilo 161 letal, od teh 62 nad Sredosernskim morjem in r severni Afriki. V istem t asu smo v boju proti V#* liki Britaniji izgubili ea lastnih letal. Veri« und Dtuoki N8.-Q«uv»rla* Unđ Oirockerel KArnWB OfflbH., mtgenfurt * VerliMlilt«: Dt.Emll ВТш. — HkuptechrUUeiter: Friedrlch RontiBUa« / Жаж*ж AwmiMmlkt# Клi ж*Шж, jev se s tem približuje celotnemu stanju tankerjev, ki jih je USA imela v mirnem času. Nemška skupina bojnih letalcev 4000 krat pred sovražnikom Berlin, 16. maja. Neka ikupina nemških bojnih letal, ki se Je udeležila zadnjih povračilnih udarcev nemškega sračnega orožja %a britanske teroristične napade na nemške mestne In podeželske občine, se je po svojem sadnjem poletu na Angleško vračala s 4.000-Čega poleta proti sovražniku. V pohodu proti Franciji, pri napadih na ladijske cilje v Rokavskem prelivu in v Severnem morju, v vojnem pohodu na Jugovzhodu proti Grčiji, Srbiji In Kreti in v nizkih po- spod Roosewelt v kratkem posetil Anglijo ali ne. Sedaj poroča >Evennlg Standarde, da so se uradniki Bele hiše izrazili, da sta sedaj .čas in pa življenje Roosevelta, predragoce-na, da bi morda žrtvoval za vožnjo, iz katere se ne bo nič posebnega rodilo. Ne glede na to se pa čuti Roosevelt v Washing-tonu veliko bolj varnega kot v Londonu, ker je po njegovem občutku Anglija preveč izpostavljena nemškim napadom, Tudi bi Rooseveltova navzočnost v Angliji angleški policiji naprtila preveliko breme. To je g. Roosevelt: Iz vame daljave je to vojno započel in še v zadnjem času Angleže vzpodbujal S zločinskim zračnim napadom na nemško olvUn prebivalstvo, zaradi česar ni Izostalo povračilo. Sedaj pa, ko bi se morali približati po nJem eažgane-mu Ognju, Se zmuzne. In tega strahopetnega lopova imenujejo predsednika Zedi-njenih držav.....- ..... Nobenih živilskih transportov za bližnji > vzhod Rim, 15. maja. Novi angleški vladni :л-stopnik za sprednji Orient Casy, je nastopil- svoje politično delovanje v Kairu z naznanilom, da mora Anglija živilske transporte za civilno prebivalstvo dežel Nahast, katere je doslej v majhnem obsegu Izvrševala, radi pomanjkanja ladijskega prostora popolnoma ustaviti. letih nad oklopnjažklml velikani boljSevi-kov — povsod so odredi te letalske skupine bili v stiku s sovražnikom In metali svoja smrtonosna bremena. Nad 3 milijone kilogramov bomb in razstreliv je padlo iz njihovih letal. S temi bi se'moglo natovoriti 230 tovornih vlakov. V Času svoje uporabe so bojna letala te skupine preletela nad 11.000 ur poleta ali 3% milijonov kilometrov. Te številke o storjenem delu dokazujejo izbomo kakovost nemškega letalskega materiala in letalske sposobnosti nemških posadk. CangkalSek |e vrgel reierve na Ironlo Brezuspešni predoml poskusi čnugklnšklli Set Bern, 15. maja. Britanski guverner v Buxmi Donnaa Smith te j# rajSi po zračni poti epravU na varno v Indijo, deeiravno je še malo 2aaa prej latrjeval, da bo ostal na »vojem meetu. V zgornji Burmi odrezani Britanol «0, v kolikor se niso vdali v Myit-kyini, poskušali prebiti м v gore v smeri proti severnem Assamu ,toda v prelazu eo ceetne razmere taikšne, da celo »Times« smatra, da je beg čea ono pogorje praktično a e m o g o 6. SteVUne, v Burmi sami odrezane in obkoljene Sungkinške 2ete M poekuSago sedaj kolikor mogoče zbrati v gozdovih in prodreti proti vzhodu. Is čungkinških poročil je pa posneti, da imajo tam malo upanja na uspeh teh prlsadevaaj, posebno ker se 8ung-cdLaio&aa ae merejo dovaiati nove pošiljke provianta. Japonsko жгавао orožje I« IB Вдп«Ш li Oimgking« ne napade priti številnim kitajskim dovoznim cestam, prometnim križiščem In mestom v provinci YUnnan. Na BomimsAcem bo zopet oživotvorili Romunski najvišji kmetijski svet« — ustanovo, ki je obstojala že prej več let in ki je bila v septembru 1940, leta odpravljena. Nemški znanstveni Institut Je odprl javno čitalnico v Beldradu. Knjižnica razpolaga s preko tisoč deli s področja medicine in tehnike. Obiskovalcem pa je na razpolago tudi 60 različnih revij. V Bratislavi je bila podpisana nemško-slovaška kulturna pogodba. Romunske oblasti ki javne institucije je neki zakon pooblastil, da sklenejo naročila iz Nemčije — ne oziraje se na določila javnega upravnega sakona — bres predhodnega javnega razpisa na podlagi,direktnih I dslbpao fino« ZROIO čAŠaTI Pri prvi, dne 26. aprila izvršeni hišni zbirki vojne pomoči za Deutsches Rotes Zreuz (nemški rdeči križ) ee je dosegel za-čaeui uapeh 42,560.464.45 RM. Enaka zbirka lanske vojne pomoči je Imela гшрећ 35,638.634.99 RM. Porast znaša torej 6,922,029.46 M, kar pomeni 19 odstotkov. Ustanovitev bolgarskega pocdanidtva ▼. Tokiu, ki so jo že dalj časa nameravali, Je po uradnem sporočilu sedaj predvidena v novem budžetu bolgarskega zunanjega ministra. Za bolgarskega poslanika v Tokiu je bil imenovan dosedanji poslanik v Kairu Janko P e g e f. V teku preureditve je občinski svet v Sofiji sklenil, da preimenuje 1600 cest, ki so bile po večini poimenovane po angleških ali amerlkanskih osebnostih. Baje bo dobil Aleksandrov-Nevski trg za počastitev kralja Borisa Ш. ime Trg cara osvoboditelja. Seizmografska opazovališča v Bukarešti so zabeležila včeraj zjutraj ob 6.58 potres v jakoeti 12 stopenj. Domneva se, da je bil epicenter potresa 160 km vzhodno od Bukarešte. Zastopstvo nemških filmov na Hrvatskem prireja za hrvatske delavce v zagrebških kinih posebna predvajanja nemških filmov. Predvajajo »Tovariše« z Willi Birgelom, »Vabilo za ples« z Hahsom Moserjem in Poulom Horbigerjem, ter »Zakon v obrokih« s Heine Rlihmannom in Leni Maren-bachowo. AngleSko zračno orožje je v zadnjih Štirih dneh izgubilo na Italijanskih bojiščih skupno 48 letal. K temu Številu je prišteti še številna druga letala, ki so bila gotovo uničena ali na tleh težko poškodovana. Redka počastitev e cesarskim ročnim pismom Je, kakor poroča glavni stan, doletela vrhovnega poveljnika armad v južnih pokrajinah, generala Terauchi-Ja, in vrhovnega poveljnika mornarice, admirala Yamamota ob uvaževanju njihovih velikih uipehov v Burmi in na Indijskem oce* anu. Kakor poročajo iz Kube, se zaradi ve* like nevarnosti od strani podmornic upirajo posadke nad sto tankerjev v venezuelanskih pristaniščih, iti na morje. Severna Irska Je, kakor priznava »Dally Express«, izredno močno vznemirjena po terorističnih činih. Ti niso nič drugega kot irske narodne manifestacije proti an-gleško-amerlkanskl zlorabi zelenega otoka kot vojaškega taborišča za severno-ameri-kanske čete. Zračno orožje Japonske vojske je v Burmi nič manj kot 126 krat napadlo sovražna letališča. Uničilo Je 1218 avtomobilov, 33 železniških vozov in 116 vlakov. Potopilo ali poškodovalo Je 92 ladij in bombardiralo 666 različnih vojaških naprav. Mali slovar NSDAP SA = Sturmabteilungen der NSDAP. Stabschef: Viktor Lutze. Medtem ko ima politična organizacija stranke NSDAP Natlonalsozialistischa Deutsche Arbeitspartei (nacionalno socialistične nemške delavske stranke) izvršiti praktično politično vodstvo, je Sturmabtei-lung (SA naskočni oddelek) strankino izobraževalno in vzgojno orodje za svetovnemu nazoru ustrezajoče vojaško vedenje. SA torej mladega Nemca pred vsem utrjuje v svetovnem nazoru in značaju in ga iz-vežba za nosilca narodnoeocialističnih idejnih dobrin. Vrhtega pa ima SA tudi Se nalogo, da z gojitvijo vojaških kreposti ojači obrambni duh in z načrtno izobrazbo pospešuje telesno Usposobljenost poedinoa po načelih športnega enaka SA in ga tako pripravlja za rtužbo v oboroženi sili. Ravno tako pomembno je ustrezno vzgojno in izobraževalno delo, ki ga ima SA opraviti z onimi, ki so že zadostili svoji vojaški dolžnosti. Te ljudi Je treba do pozne starosti v vseh njihovih duševnih in telesnih silah držati v pripravljenosti za službo za pokret, narod in državo. Vse, kar bi moglo posameznika ločiti gospodarsko, prosvetno, poklicno ali po pokolenju, premaga SA z duhom tovarištva in vojaško disciplino. — Ta-je SA odločilen faktor na potu do narodne skupnosti. Stalno stopnjevana vzgoja in izobrazba vzornega FUhrerkorpsa (voditelj-skega zbora) jamči za zmogljivost SA. Pri-padnoet k SA je prostovoljna. SA Je Filhrerju neposredno podrejena, vojaško izgr&Jenm nutvntitev stranke National-sozialistlflohe Arbeiter-Partei. Stabeohef Viktor Lutze zMtopa po Fiihrerjevem nalogu SA kot strnjeno celoto. ^ ■ Л " Л I НШетШ doH En dan v letu se spominjamo matere. Poklanjamo ji ta dan, da se malo oddolžimo za ljubezen, katero nam dnevno izkazuje in za zvestobo, s katero nag celo svoje življenje obdaja. Srečni ljudje, ki imajo še mater! Vojni čas je veliki čas matere. One se izkazujejo zmerom takrat, ko je sila največja. One spremljajo sinove zunaj na fronti s Bvojimi mislimi in jih krepe, da vzdrže vojne grozote. Mladostni prostovoljec je po hudem boju v pohodu na Poljsko zapisal eamo par besedi: Mati, opravili smo svoje! Ko je bil včeraj napovedan naskok, sem zopet enkrat prav posebno mislil na Te in Tvoje poslednje besede: »Bodi hraber in misli naprej« in ko se je napad začel, sem vedel, da bomo storili svoje. Hvala lepa, mati, kajti Ti si bila ob meni! Vsi poznamo mog* ki žari iz matere. Najsi smo 6e tako mladi in v prekipevajoči Zdi se nam, kot da naA glaa drugače zveni, kot da v njem plava vsa ona ljubezen In hvaležnost, ki jo v tej uri občutimo, če emo v njeni bližini ali pa daleč od nje, zmeraj nas veže z materjo magična vez, ki je nihče ne more raztrgati. Z materjo je zvezana misel na domovino, da, ona je živa telesnost domovine. In če se spomnimo časov, ko smo mladi skakali po livadah in gozdovih, bili mladostno razigrani ali se prvič nežno zaljubili v mladenko, se nam nehote pojavi slika matere, ki smeje pogleduje ali kara, če je to potrebno. Zdi se nam kot da stoji sama telesna pred nami, nas ljubko prime pod roko in boža po glavi. »Ljubi sinko,« bo rekla in konec. Te besede so nam pa sreča in obenem tolažba. Ce se v vojni spominjamo matere, s# spominjamo v prvi vrsti onih žena, katerih možje ali sinovi se na bojnih poljanah bore. Koliko mater je darovalo njih najdražje. Od mnogih se zahtevajo težke žrtve. Znana nam je mati, katere mož je padel v svetovni vojni, ki je zgubila v vojni štiri sinove in ji je bila hiša nad njeno glavo pod težo sovražnega bombnega napada poruše- na. Koliko mater je zgubilo enega, dva, tri, da celo več sinov. Z vsako novico o smrti je iztrgan košček iz njenega srca, toda one ne obupavajo, one vzdrže žrtve, ki %jih zahteva od njih težka usoda in stoje zvesto ob zastavi Fiihrerja. Spominjamo se mater in se pred njimi častljivo in hvaležno klanjamo. Njih sliko nosimo v našem srcu. Pred očmi so nam matere, ki doma sedeč pišejo pisma svojim otrokom ,ki so nekje na fronti ali pa doma njej služijo. Mati nam je tik nas, in se nam zdi, kot da zamoremo božati njene sive lase in njene izdelane roke, ki nam znajo toliko povedati. Lepe so te roke, ki so zgovorna priča trdega dela, kot tudi gube v obrazu in ozka, resna usta in beli lasje, ki se zlagajo v časten venec okrog glave. Na vse to smo ponosni, nadvse ponosni. Ko se konča ta vojna, potem bo posvečeno veliko poglavij materam, ki so doma delale in obenem bile v strahu za njih može in sinove na fronti. Milijoni mož in sinov se. spominjajo danes njih žena in mater za vso ljubezen, s katero so jih dohajale ravno sedaj v vojni in za vse zaupanje, s katerim so spremljale veliki boj za življenjske pravice našega ljudstva. In one bodo ostale še nadalje pri njih, dokler ni izvojevana zmaga nad poslednjim sovražnikom. Frie^ich Horstmann. * I žena Tojaka Srečna dvojica Mati in hči (Schrammfo-Schroder, Z.-Multiplex-K.) moSi mnenja, da bomo eami vsemu koe, najsi smo etari in polni življenjskih izkušenj, ostane vseeno pri izreku, ki ga je nekoč zapisal pesnik Adalbert Stifter; »Srce matere je najlepše, neizgubljivo mesto sina, čeprav je že osivel — in vsakdo ima na celem svetu samo eno tako mesto.« Ce si v urah skrbi, ki naa vse katerikrat obidejo, ne vemo pomagati, najdemo pot k materi, tudi če smo bili mnenja, da si bomo sami pomagali in da to matere ne briga. In če smo svojo mater izgubili, mislimo, kaj nam bi mati svetovala in ob takih mislih najdemo lažje izhod, ki nas pelje do cilja. Enkrat v letu se spominjamo matere in pomirjeni smo, če izgovorimo njeno ime. Zopet so se znaSll možje, Id so v najtriih bojih vrgli na tla I^izozemako in Belgijo in sovražniku sledili za petami do Diinkirche-na, kjer so vžigalne in smrtne bakle lučali v ostanke poražene vojske. Možje, ki so s# borili na Balkanu in ki so spoznali bolj-ševiSki pekel. Marsikateri izmed njihovih tovarišev leži danes v tuji zemlji, njegov grob krasi priprost vojaški križ. Onih šest topničarjev, ki sedijo tukaj okrog gorečega kamina na letonskem posestvu, kjer so nastanjeni, je bilo od vsega začetka poleg. Nekateri izmed njih nosijo odlikovanja na prsih, sk< j vsi so bili ranjeni, nobenega ni, ki bi ne bil čisto spredaj, tam kjer smrt režeče čepi poleg topa, vsekdar pripravljen* ugasniti zelo хвто življenje. Podčastnik na zunanji strani kamina drži v roki sliko, ki prikazuje njegovo ženo s njegovim najmlajšim šele nekaj mesecev starim otrokom. Pripovedovali so si bili od doma, od svojih staršev, od svojih otrok in žen. Albert, tako je ime podčastniku, j# bil ravnokar na dopustu. Prvič je takrat videl svojo malo Hildegardo, ki je bila rojena, ko je nemška oborožena sila zadala smrtni sunek sovražniku na zahodu. »Lahko smo ponosni na naše žene«, je rekel z resnim glasom in upiral svoj pogled v plapolajoči ogenj, tako da so mu žarele oči v žamem sijaju. > Večkrat prenašajo več kot mi.« In zopet so molčali... »Nisi li«, se je oglasil tovariš v tem molku, ki ga je prekinjal le lahen Selest gorečih drv v kaminu, »zvedel predhodno tudi od drugih, kako je bilo takrat?« »Ne, le moja mati mi je pisala, da je moja žena zelo hrabra in da naj bom v svojih pismih posebno ljubeznjiv do nje. Zadnje pismo pred ofenzivo sem prejel 8. maja. V njem se je nahajala še majhna slika mojega dečka. Igral se je na' tej sliki z igračami, ki sem mu jih nabrkljal o božiča. Potem nekaj dni nisem slišal ničesar. Ob tem času м je narodil moj drugi otrok. Poročilo o srečnem rojstvu Hildegarde mi je poslala moja n^ti. Nekaj dni pozneje me je zopet dosegel prvi znak življenja od strani moje žene, ki je žrtvovala svojo pičlo moč, da je delila z. menoj svojo srečo. Ce se ozrem nazaj, se pač spomnim, da sein mogel v tem pismu razbrati med vrsticami nek žalosten ton, ki si „a pa nisem mogel pojasniti. Veselje nad mojim malim dekletcem in povrh še muke pohoda pri prodiranju mi niso dale časa za razmišljanje. Prosil sem Gerdo, naj mi pošlje enkrat svojo sliko z obema otrokoma. Nato nisem dobil, nobenega odgovora, pač pa Hildegardino sliko samo. Ko je bila Francija zasedena, sem dobil dopust. Prišel sem pozno zvečer domov. V prvem veselju svidenja niti opazil nisem, da je moja žena bila v črni žalni obleki. Končno je bila rešena napetosti, v kateri je živela v zadnjih mesecih. Mogla se je razjokatL ,Bilo je ravno na dan ofenzive', tako mi je pravila, ,ko je naš Franzchen zbolel. Zastrupljen je krvi. Pet dni pozneje se je na-rodila Hildegarda, skoraj ob isti uri, v kateri je umrl Franzchen. Mogla sem ga še dan poprej obiskati v bolnišnici, bilo mu je zelo slabo. Vidiš, vi ste takrat šele začeli z bojem. Ali naj bi ti bila pisala, da je naš dečko mrtev? Ne, tega nisem smela. Ti se Zdravi otroci — vesele matere Posneto pri gimnastiki dojenčkov. Napenjalni položaj, vežba za krepčanje hrbta in tilnika. (Schimtr, M.)' nisi Ksel boriti kakor obupane«, ki je nekaj izgubil in — kakor to človek misli v prvem razpoloženju — nima ničesar več pridobiti,. ampak kot tak, ki ima zelo veliko braniti. Bala sem se, da boš zaradi smrti svojega najstarejšega ^jzabil na rojstvo svoje najmlajše. Tako si se po radostni vesti boril Se s tem bolj gorečim srcem. Zato sem ti zamolčala sinovo smrt.' Štiri mesece je nosila to breme zaradi mene. Lahko smo ponosni na naše žene.« In misli vseh šest tovarišev so doma pri njihovih materah, njihovih ženah in pri njihovih nevestah. W. R. PnrI parnik v Nemči}! pred 125 leti v Nemčiji slavijo v pomorskih in ladje-delniških krogih značilen jubilej. Pred 125 leti je bil stavljen v promet prvi pamik, zgrajen v Nemčiji. To je bil pamik »We-ser«; ki ga je dal zgraditi trgqvec s toba- .,^ kom Sohr6der iz Вгетпепа. Pamik je zgra-dil ladjedelec Lange »čigar ladjedelski obrat se je pozneje razvil v svetovno znano ladjedelnico Bremer Vulkan v Bremenu. Parni stroj je imel samo 15 konjskih sil in ga je Schroder kupil v Angliji pri tvrdki Jame# Watt, ki je izdelovala prve parne stroje. Pamik sam je bil zgrajen za približno 80 oeeb, prevzel pa je lahko tudi 250 oseb in je bil v obratu na progi iz Bremena do pristanišča Vegesag ob izlivu reke Weser. Na tej progi je dnevno vozil skozi 16 let, dokler ga niso spodrinili večji in močnejši pamiki. Poskusna vožnja je bila 6. maja 1817 ob navzočnosti številnih odličnikov. S tem je bil led prebit in kmalu se je začela v Nemčiji razvijati gradnja paraikov za pomorski promet. Tenno « nebeški sin Japonska cesarska rodovlna ]e najstarejša dinastija na svetu Pred nedavnim je praznovala japonska cesarska hiša svojo ustanovitev. 2600 let je stara in predstavlja torej najstarejšo dinastijo na svetu. Pred vsem je božanstveni položaj cesarja vzvod, ki daje japonskemu narodu moč, da dovrSuje o^omne storitve in se, če je treba, za cesarja žrtvuje. Za Japonsko je tipično, da so tam sicer večkrat poskušali notranje politične prevrate, da pa ti nikdar niso bili naperjeni proti cesarski hiši, ampak, da so jih vedno izvedli krogi, ki so hoteli le še bolj utrditi cesarjev položaj, Tako so bili med vodniki častniškega puča v letu 1932. ravno oni mladi častniki, ki so jih imeli za najradikalnejše zagovornike cesarjeve politike. Položaj, ki ga zavzema Tenno, t, j. japonski cesar, je neodvisen od vsakega notranjepolitičnenega врога — danes kakor pred dvema tisočletjema, ko je boginja eonca podala svojega vnuka na zemljo. Po japonskem izročilu je njihova dinastija božjega izvora. Pred približno 2600 leti, ko so se razna japonska plemena med seboj bojevala in drugo drugo uničevala, je poslala boginja sonca Ameracu v deželo f^Jega vnuka Jima Tenna, da prevzam« vlado nad sprtimi plemeni ter reši deželo in nat-od propasti. To se je zgodilo in od takrat naprej vladajo na Japonskem neprestano nasledniki Tenna. Sicer se je že nekajkrat zgodilo, da je neposredno vladajoča veja vladarske hiše izumrla, neprekinjena vrsta pa se je vselej nadaljevala s pomočjo adoptiranja primernega princa iz druge veje Tennove dinastije. Danes vlada na Japonskem cesar Hirohito, ki je 124. vladar te dinastije. Cesar Hirohito je star 41 let Prvi japonski vladar je, ki je potoval tudi po Inozemstvu, dočim od njegovih prednikov poprej ni nikdar nihče zapustil dežele. Sedanji vladar pa je kot prestolonaslednik leta 1921. prišel v Evropo, kjer je nameraval ostati na študijah več let. Zaradi težke obolelosti svojega očeta pa je bil predčasno poklican nazaj na Japonsko ter je prevzel regentstvo, ker oče ni mogel več osebno opravljati vladarskih poslov. Kot regent se je leta 1924. oženU s princeso Kuni Nagako. Pozornost je takrat vzbujalo, da je bilo v nasprotju z dotedanjimi običaji ob poroki službeno poudarjeno, da izvira zakon iz ljubezni. Leta 1926. je po očetovi smrti Hirohito sam zasedel preetol. Oboževanje vladarske dinastije tudi pojasnjuje, zakaj se japonski cesar le redko prikaže prebivalstvu. Zgodi se to le parkrat na leto o priliki posebnih verskih in državnih svečanosti ali o priliki kakšnih izrednih dogodkov. Svoj prosti čas posveča vladar znanstvenemu študiju, zlasti biologiji in preiskavi življenja v morju. Na teh dveh področjih Bi je tudi kot znanstvenik pridobil ugled, ki sega daleč preko japonskih mej. Naše anekdote Slavni pisatelj Mark Twain, čigar povestim se je smejala vsa Amerika, je nekoč na povabilo protialkoholne organizacije predaval v nekem mestu o škodljivosti alkohola. Predavanje je bilo, kajpada, resno. Ko je Twain prebral prvi stavek, je bruhnilo vse občinstvo v presrčen smeh. Twain je bil presenečen: Zlodja — si je mislil — saj vendar nisem zinil nič smešnega! Prekinil je predavanje in prosil občinstvo miru, češ, njegova izvajanja so resna in naj občinstvo ne pričakuje humofja. Nato je Twain nadaljeval. 5!opet ga je prekinil smeh. Občinstvo je mislilo, da je predavateljevo naglašenje resnobe zopet kak humoristični »trik«. Twain je izgubil živce in je jel razburjene kriliti z rokami ter mrgoditi obraz. To pa je bilo v resnici aznefina ia ljudje m se U|>ray krohotalj. Twain je bil vedno bolj razburjen in je slednjič pgorčeno zavpdl; — Norcem ne bom govoril. Zdaj je šele občinstvo vzljubilo dovtip-nega Twaina. Pristopilo je par mož, ki eo vzeli humorista na ramena in ga zmagoslavno nesli po dvorani. Twain, ki je redko nastopal kot javni govornik, je bdi deležen navdušenih ovacij. — Ta je iznajdljiv šaljivec! — ao vzklikali čitatelji njegovih spisov in ga pozdravljali. Twain pa se je cmeril in je premišljeval o zabranjenemu sšdu šaljivcev, ki se ime* nuje — resnoba. Pesniške skrbi Pesnik Detlev von Liliencron je bil močem kadilec. Eden njegovih prijateljev ga j* nekoč vprašal, zakaj se prav za prav udajt uživanju tobaka. Liliencron je odgovoril: »Kadim le takrat, kadar me skrbi prevel težijo!« Oni se je začudil: »Toda, saj Vaa ekoraj vedno vidim a cigareto v uatih!« Liliencron, ki so ga stalno težile denamc skrbi, se je vdano smehljal: »Prav zato!« »Nikoli še nisem slišala nobene slabe besede o njej!« »Čudno — kaj nima čisto nobene prija-teJjicQ^i Vesli iz olirožja Radmannsdorf Radmannsdorf. (Staro, slabo hišo podirajo.) V neposredni bližini Stadt-hofa v Wegastrafle podirajo nad 150 let staro hišo takozvano Stolfovo hišo, ker razpada. Do pričetka podiranja so ljudje Se stanovali v tej hiši, ki je toliko še zdržala, dasi so se v zidovju pokazale nenavadno velike razpoke in je bil stavbeni les sam že postal črviv. Na nekem stropniku v stanovanjski sobi so našli letnico 1780 in to leto bržkone pokaže starost stavbe. Radmannsdorf. (Dopolnitev upravnega zbora pri Kreisspar-kasse.) Pri Kreissparkasse (okrožni hranilnici) so kot zastopnika mesta Radmannsdorf vpoklicali ing. Bartholomausa Z u p a n z a. Breeiach. (ApelvsehAmtsleiter-j e v KVB.) Pred kratkim se je v strankinem lokalu Ortagruppe NSDAP vršil dobro obiskan apel vseh Amtstrfigerjev, Zellen-in Blockleiterjev. Apel je izvedel Stiitz-punktleiter Pg. Rindler ,ki je v svojem poročilu obravnaval poleg temeljnih vprašanj tudi splošna gospodarska vprašanja. Priobčenih je bilo pri tem veliko koristnih nasvetov. Pokazalo se je, da je tudi med prebivalstvom občine Bresiach živahno zanimanje za skupno delo in napredno izgraditev v okviru novih razmer. VeWes. (Smrtni primer.) Pred kratkim je umrl znani pekovski mojster Georg R a u n i k v starosti 49 let. Pokopali so ga ob veliki udeležbi prebivalstva. Veldes. (27 rojstev proti 8 smrtnim primero m.) V času od 1. januarja do 30. aprila je bilo v Veldesu 27 rojstev proti 8. smrtnim primerom. V tem razdobju je bilo sedem porok. Kronau. (Čudna nezgoda nekega učenca.) Pred kratkim so se na nekem vrtu v Kronau igrali učenci ljudske šole. Pri tem je nek fant zažgal kup odpadkov s starim materialom. Med temi odpadki se je nahajalo, kakor se je pozneje ugotovilo, tudi neko razstrelivo, ki je zaradi ognja eksplodiralo. Enajstletnega učenca Josefa Robitscha iz Walda pri Kronau je zadel drobec razstreliva težko na desni goleni in mu nogo gladko razbil približno 4 cm nad desnim skočnim zgibom, razdrobil kost in povzročil prebojno rano v velikosti kokošjega jajca. Po prvi zdravniški pomoči so ranjenca prepeljali v bolnišnico Gallenfels. Vesli iz olirožia Krainbnrg Krainburg. (Zastrupljenje z alkohol o m.) Pred nekaj dnevi je skupina delavcev na postaji v Krainburgu navrtala sod, v katerem je bi' alkohol (špirit). Ukradla je cca 20 litrov špirita in zalivala svoja nikoli sita grla s tem sfrupom. Posledice požreSnosci so se , okazale že naslednji dan. Več oseb je umrlo, nekateri pa težko bolni leže na svojih domovih. Krainburg. (Prste na nogi si je u š č e n i 1.) Delavec državne železnice Franz Erschen je med vožnjo z malim železniškim vozičkom na progi Krainburg —Podnart-Kropp zašel z desno nogo pod kolo vozička. Ponesrečenca ao z zmečkani-mi prsti na nogi prepeljali v bolnišnico Vesli iz olirožia Stein Morautsch. (Razni krajevni dogodki.) Vsi prebivalci so sedaj z vnemo in razumevtajem na poljskih delih. Vršilo se je več kmetijskih predavanj, pri katerih so bila dana praktična navo^la, kako se naj v bodoče opravljajo poljska dela. — Kuharskega tečaja se je udeležilo več mladih gospodinj. Voditeljica Pgn. A n g e r e r je pokazala, kako se navadna jedila lahko okusno pripravljajo brez posebnega dodatka. — Pred nedavnim je Kreisfrauen-schaftfuhrerip Pgn. G r e g o r i govorila ženam o njihovih dolžnostih in nalogah. — Pri apelu Amtswalterjev, ki se je pred nedavnim vršil, je Kreisorganisationsleiter Pg. Ladstatter iz Steina obrazložil dolžnosti Zellen- in Blockleiterjev. Mttttnig. (Otroci, ki so se igrali, so povzročili požar.) Te dni je izbruhnil manjši gozdni požar pri posestniku Johannu Polžu v Obermdttnigu. Vzrok Fesdie Bluserin • Klagenfurt, Bahnhofstr. 7 •je bil sledeči; dva otroka sta na pašniku v bližini gozda pasla ovce. Da bi se ogrela, sta si proti večeru napravila ogenj, ki se je v suhem listju naglo razširil. Sele, ko sta prišla na kraj prostovoljna požarna hramba iz Mottniga in orožnlštvo, je bilo mogoče pogasiti gozdni požar, preden je napravil večjo škodo. Starši otrok so bili podučeni, naj jih v bodoče boljše podučijo in naj shranijo vžigalice na takem mestu, ki otrokom ni dostopno. St. Martin bel Littai. (Zborovanje rokodelcev.) Prošlo nedeljo ee je popoldne vršilo v dvorani KVB veliko zborovanje vseh rokodelcev naše Ortagruppe. Ortagruppenleiter Lorenz W e i s a je v svojem govoru navajal dolžnoeti in pravice vsakega posameznega rokodelca ter razliko iz življenja istih preje in sedaj, posebno z ozirom na Nemčiji vsiljeno vojno. Littai. (Ustanovitev telovadne in športne skupnosti.) Pred kratkim je bila tukaj ustanovljena telovadna in športna skupnost, ki jo vodi Orta-sportbeauftragter Holland Edehnann. Vršil se je zadnjič tudi gozdni tek, ki ao ga morali dvakrat preložiti. Tekem se je udeležilo 120 tekmovalcev. Proge so znašale 3000, 2000 in 1000 m, za dekleta 600 m. Mladina je bila zelo bojevita, tako da so številni gledalci imeli priliko videti prav lepe tekme. Gallenfels. Laak an der Zaier. (Iz delovanja N3.-Frauenschaft.) Razstava v izložbenih oknih tvrdke Kozeli dokazuje, s kako veliko vnemo se je Laaker Frauenachaft trudila izgotoviti copate za lazarete. Več sto parov je že odposlanih. — Pred kratkim je na nekem skupnem večeru, ki ga je priredila Frauenschaft po uvodnih pozdravnih besedah, ki jih je naslovila Ortsfrauen-fUhrerin gospa H a 11 a d a, govorila Kreis-frauenftihrerin Pgn. Ebenau iz Krain-burga. S pomočjo praktičnih primerov je obrazložila bistvo narodne skupnosti. Njena Izvajanja ao bila dopolnjena po filmskih predvajanjih. Laak an der Zaier. (Delo NSV.) Orga-nleationsleiter Pg. M o s e r iz Krainburga je pred kratkim govoril v nekem Schu-lungsappellu Block- in Zellenwalterjew NSV o njihovih nalogah in o službi oskrbovanja rojakov. Pozval je vse, naj zastavijo svoje sile zlasti pri bodočih zbirkah za Deutsches Rotes Kreuz. Zwischenwassem. (NSDAP Apf ell.) V petek 8. aprila se je vršil apel vodij NSDAP. Po Otvoritvi apela po inž. Samuda povzame besedo Ortsgruppenleiter Pg. R. Schwarz. Pc kiatkem nagovoru na navzoče stavi razna vprašanja na vodje o dogodkih v Ortsgruppe. Posebno pažnjo bo v prihodnje posvetil kmetijstvom, glede oddaje mleka in jajc v mlekarno. St. Veit an der Sawe. (Smrtni primeri.) V St. Veitu an der Sawe sta umrla posestnik in zidar Franz Petschar v 49. letu starosti In 42-letna soproga Block-leiterja in dimnikarskega mojstra Petra Waschla, gospa Antonie W a s c h 1. »To nalogo«, tako je izvajal Stellv. Gauleiter, »je FUhrer dal v roke NS Frauenschaft, ker ravno žena kot Mati najde neposredno, pred vsem čustveno pot do mladih dovzetnih src šest- do desetletnikov in jih tako zbuja k zavestnemu nemštvu. Tako je tudi v Oberkrainu otroška skupina prva strankina pomočnica.« Nato sledeča predavanja so mlade Amtswalterinnen uvajale v naloge njihovega odgovornega delovanja. Po tej pripravi so lahko pričele a praktičnim delom, v katerem se je razlegal pester živ-žav in otroški smeh 40 fantov in deklet iz Millstatta, V uri pripovedovanja ao ališali malčki o velikem pruskem kralju Friedri-chu. Ni čudo, da so se navdušeni malčki z gorečnostjo udeležili nato sledeče bojne igre, ki je v pravem razpoloženju besnela okrog Schulungsburg. Prihodnji dan so se začela dela a trščicami, slamo, koruznim ličjem, kartoni itd., ki jih mora otroka skupina o popoldnevih spremeniti v lične igrače. Po večerih ao malim pripovedovali pravljice in jim igrali prs^vljično igro »Tmjul-čico«. Ko so bile ukaželjne uvedene v najvažnejše naloge telesne vzgoje, so se prihodnji popoldan vršile z malimi vesele igre z lovljenjem, petjeiA in žogo. Na koncu tečaja je bil razgovor, ki je bil zvečer zaključen v prijetni družbi pri pravljični igri »Žabji kralj«. ^fpor# Prva pomočnica stranke otro- Stellv. Gauleiter pri prvem šolanju Skih vrtnaric v Oberkrainu Mlada vesela družba — 80 otroških vrtnaric iz Oberkraina — je tri dni prinesla življenja v Schulungsburg NSDAP Herol-deck, da se je prvikrat v tej veliki skupnosti teoretično in praktično izveibala v svojih bodočih nalogah. Tečaj je otvoril Stellv. Gauleiter Gebietsfiihrer T h i m e 1, ki je v svojem govoru označil otroško skupino, kot prvo vzgojno delo stranke glede mladine. Pm Waldlaal NeumaAtl. Ob krasnem pomladanskem vremenu se je preteklo nedeljo tudi v Neu« marktlu vršil prvi Waldlauf (gozdni tek). 2e ob poldeveti uri dopoldne bo se pred pošto zbrali gla/na in ljudska iola, HJ, BdM, požarna bramba, odposlanstva obratov predilnice in tovarne usnja »Runo« in drugi fiportaSi ter v strnjenem vodu ob spremstvu krajevne godbe korakali na Športni travnik ne daleč od sosednega kraja Feistritz bel Neumarktl. Na Športnem igrišču, čigar okvir so gozdi in cvetoča dre-vesa, se je vrSilo kratko jutranje slavje ж razvitjem zaatave. Uvodoma je govoril ravnatelj glavne Sole Pg. Rainiech, ki je zbranim razložil, kaj pomeni Waldlauf. Le-tega se je udeležilo skupno 421 oseb, večinoma šolarjev in šolaric. FP se je udeležila e 31, predilnica e 16, tovarn*-winja-»Runo« celo z 52. osebami. Aktivnih Spor-tašev je bilo 24; ti so tekli 1600 in 3000 metrov in pri tem dosegli dobre uspehe (najboljši čaa 3000 m: 12 minut 30 sekund). Ko je bila zastava sneta in ko so skupno zapeli narodni himni,' so se posamezne skupine formirale In tik pred poldnem pojoč korakale skozi cvetočo pokrajino nazaj v Neumarktl. Ta prvi Waldlauf v Neumarktlu, ki se ga je udeležilo n Dipl. Opttker €. Mwonfufi I HiBAeninrl. вашшешгм« is Herbert Steinmanns Hod ^ , m мЈш ygdeUja Usoda arfisioT med žirllcnjem In smrflo IV. STREL IZ LOŽE POtiLEP PO SENZACIJI UNiCi ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE BUo je leta 1934. »Umaknite se z jahališča!« zveni glas dirkalnega režiserja v širokem krogu nekega stalnega pariškega cirkusa. Možje v modrih delovnih jopičih, klovni za odmore, nekaj drugih radovednih plesalk v obleki za vežbanje, izginejo bliskovito iz rdečega kroga in radovedni opazujejo, kaj bo, zasedejo prve vrste stolov ogromnega prostora za gledalce. Kajti »pravega« občinstva danes ni. Preskušajo novo organizirane točke. Artistični ravnatelj podjetja preglejuje seznam poskusov. »Zračna akrobatinja La belle -Liana. Vse je pripravljeno. Kje je madame?« »Tukaj!« Z očarljivim, smehljajem skoči lepa vitka gospa v jahališče. Takoj ujame njeno postavo pozoren žaromet. »In asistent?« »Ze sedi v sedmi loži!« Dirkalni režiser pokaže na moško postavo v prlproati obleki za na ulico, ki sedi v označeni loži kakor kak nedolžen gle-idalWJ. '•] VRTOGLAVA, NEVARNA IGRA »Dobro!« artlatični ravnatelj pomigne nekemu cirkuškemu delavcu, naj prietopi. Je to zastaven mož, v čigar rujavih brkih 30 že pomešane sive niti, >Michaud, vi ee spoznate, — še preden se madame Liane pripravi za zadnji zagon nazaj, morate spustiti drugi trapez, prej ga občinstvo ne sme videti.« »Michaud je zanesljiv, on bo skrbel za to, da se trapez pravočasno prikaže«, pristavi dirkalni režiser. Ravnatelj resno pogleda delavca. »Mislite na to, da je strel za madame Liane signal, naj se spusti dol in se ujame na drugem trapezu. Odgovorni ste za človeško življenje, Michaud.« »Ni prvikrat, gospod ravnatelj.« »Dobro, torej vsi na svoja mesta.« Droboleča piščalka dirkalnega režiserja zavreiči. On pomigne kapelniku. Doneče zazveni godba. La belle Liane se prikloni, pozdravljena z redkim, toda iskrenim odobravanjem navzočih. Nato spleza urno kvišku po vrvi, ki jo privede navzgor k leeketajočemu se jeklenemu trapezu, ki visi pod kupolo. Gibčno telo se zažeile in že sedi na drobnem jeklenem drogu, pošilja z rokami poljubčke navzdol, ee zavihti znenada na noge In zažene trapez v vedno večje nihanje. Spretno se artistka vedno in vedno znova suče okrog droga, zdaj visi na njem z doba je, kakor da bi se hotela spustiti navzdol — ampak že se je zopet ujela — vrtoglava, nevarna igra-- KO POČI STREL RAZPOČNE PATRONE... »Sijajno,« pravi spodaj artistični ravnatelj, videl sem jo že pri delu, ampak vedno znova sem navdušen, to bo magnet za blagajno ali pa nočem v svojem življenju več piti rdečega vina!« »Pazite, ravnatelj, zdaj pride!« Dirkalni ravnatelj je natanko zasledoval delo zračne akrobatipje. On pozna od skušnje vsako fazo. Zagon naprej — zopet visi artistka le z rokama na bliščečem se drogu, zdaj zagon nazaj, točno preštet, zdaj--- Rezko poči iz sedme lože strel razpočne patrone. Kakor preplašena izpusti lepa Liane zne-nada drog trapeza. V prostoru za gledalce zavrešči preplašeno nekaj balerin. Tu se naenkrat v bliskoviti luči do sedaj Se neuporabljenega žarometa pokaže dalje spodaj nek drug trapez in že ga je La belle Liane zgrabila v dobro preračunanem padcu, trdno se drži zanj, se zavihti navzgor, njen čisti zmagoslavni krik zavriska skozi prostor. »Bravo! bravol« kričijo vsi naokrog. Artistični ravnatelj kriči najbolj in dirkalni režiser ploska s tako silo, da se mu skoraj Tazpočljo bele rokavice. ■ Smehljajoč dnd lepa artistka po vrvi в trapeza. »V resnici, madame, famozno, čisto fa-možno,« jo pozdravi artistični ravnatelj, da ba apdm Resen smehljaj se pokaže na obrazu gospe. »Ravnatelj, bila bi moja smrt, ako ne bi bilo v redu. Toda bodite brez skrbi, moj asistent je zanesljiv, on pozna točno čas, ko je treba oddati strel. Vse je točno preračunano, vsaka-faza mojega dela na trapezu je enkrat za vselej določena — ne more se nič zgoditi, ne, ne more se nič zgoditi.« CVETLICE OBOZAJOCI STIHI, ŽENITNE PONUDBE Ravnatelj je imel prav ж svojo prerokbo. Blazno drzna lepa Liane je v resnici postala magnet za blagajno pri tem programu. V Parizu govori vae o njej. Vsak večer je po njenem nastopu pol tucata znoječih se pa-žev zaposleno s tem, da prineso v njeno garderobo podarjene koSarice za cvetje, vence In Šopke. Marsikatero pisemce z besedami vročega čaščenja, obožavajočiml stihi, uljudnimi vabili na večerjo ali temperamentnimi ženltniml ponudbami najde lepa Liane skrito v ali pri takih vezilih. Citanje teh vrstic jo zabava, potem pa za« žene pisma vstran, ne da bi se še dalj brigala zanj«. Zračna akrobatinja La belle Liane šivi samo za svojo umetnost. Kadar tako čudovito neobtežena visi visoko nad glavami občinstva, kadar napenja vsako mišico telesa in možgan in izvrSuje svoje blazne, drzne zagone, kadar so jo potem sama uieea in le koncentracija, da ne presliSi strelnega znaka, da bi se spustila v navidezni pre-pad — je to njen najvišji in največji šiv-Ijenski užitek x omamnem izobilju. nad 800 sodelujočih in gledalcev, je bila gotovo zelo dobra uspela prireditev. Organizirala jo je Sportgemeinechaft Neu-marktl, ki zasluži polno hvalo za brezhibno izvršitev. Nadejamo se, da bo prihodnji Waldlauf zajel ie one obrate, ki se tokrat ie niso udeležili. Prvenstvo Oana v plng-pongn Športno vodstvo Gaua bo v izvedbi »Alllinger Sportgemeinschafti priredilo 16. in 17. maja v Veldeeu oficielno prvenstvo Gaua K&rnten za leto 1942 v namiznem tenisu (ping-pongu). Igralo se bo v sledečih disciplinah za prvenstvo Gaua; moški posamezno, ženrfte posamezno, moiki v dvojicah, mešane dvojice. Poleg prvenstvenih borb pa bodo okvirne borbe posameznikov In moštev od povabljenih klubov iz sledečih mest: Wien, Baden, Innsbruck, Salzburg, Graz, Cilll, Zeltweg, Klagenfurt in AQling. Pose'bno zanimanje vlada za igrače iz Wie-na, ki se hočejo revanžirati za njihov poraz v Wienu, ki so jim ga pripravili ABling-čani z visokim rezultatom 8:0. Innsbruk-kerji pa so prijavili svojega igrača Hochen-egerja, ki je nedvomno danes najboljši igrač namiznega tenisa v celem Reichu. Domači igrači se vneto pripravljajo na to borbo, zanimanje za to prireditev pa je ogromno. Prireditev se bo vršila v dvorani Kazine v Veldesu. Radmannsdorferjl na startu Radmannsdorf, 15. maja. Te športne prireditve, pri kateri je telovadna in športna skupnost Radmannsdorf dne 10. maja prvič javno nastopila, se je udeležilo 231 tekačev in tekačic, predvsem seveda mladina. Poleg mladine je skoroda polnoštevilno nastopila Wehrmannschaft. Začelo se je s svečanim razvitjem zastave in kratkim nagovorom Ortsgruppenleiterja Pg. Petutsehniga. Tekmovalo se je, ker ni večjih gozdov v neposredni mestni bližini, večinoma čez travnike z zaključkom v bližini kopališča na bodočem športnem prostoru. V skupini tekmovalcev je bilo veliko dobrih časov za čez 2000 metrov dolgo progo. Najboljši čas dneva je dosegel s 7.18 min. Alois Raunik, kateremu je sledil Frita НбПег s časom 7.45 min. Ta lepa prireditev se je končala s strnjenim pohodom udeležencev na kraj jutranjega slavja, z naznanitvijo zmagovalcev in snetjem zastave, katero je hvalevredno Vodil Gemeinschaftsflihrer Guido TschebuU. Kolesarska tekma T. o. S. Afillng AQling, 15. maja. AQlinSka telovadna in športna skupnost je priredila dne 10. maja kolesarsko tekmo. V razredu brzovoza-čev (proga; AQling—St. Veit an der Sawe — AQling, 120 km) je prispel med 7 tekmovalci iz Oberkraina in 2 iz Klagenfurta Franz Enthofer (WH-KRV) e časom 3:33:07 kot prvi na cilj kateremu je sledil Milan Mrak (T. u. S. AQling) s 3:36:07. V razredu za H J in dolge proge (proga: AQling—Ward—AQling, 50 km) so nastopili 4 udeleženci iz Oberkraina in 2 iz Klagenfurta. Kot prvi je privozil na cilj Klagen-furter Emst Binder 1:13:56. Druga je bila Maria Bren iz Krainburga v 1:16:22. Ti doseženi časi so tem boljši, če se pomisli, da ima prevožena proga veliko dolgih vzponov in ovinkov. Obrambno cepljenje svinj proli rdečici (Nadaljevanje in konec.) Znanstveno podlago zaščitnemu cepljenju tvori že uvodoma omenjeno znanstveno ugotovljeno dejstvo, da se v krvi zdravih, močnih in odpornih živali tvori, ako jih okužimo z bolezenskimi bakterijami, ki izločajo bolezenski strup (toksin), nekak protistrup (antitoksin), ki preprečuje pogubno delovanje strupa In uničuje bolezenske bakterije. 4. Pridobivanje cepiva Ta protistrup, ki ga v svrho zaščite živali pred obolenjem potom cepljenja vbriz-gnemo živali v kri, se pridobiva na sledeči način; V posebnih zavodih za pridobivanje cepiva ali seruma za zaščitno cepljenje proti svinjski rdečici vcepljajo klice ali bakterije svinjske rdečice v kri zdravim konjem, ki jih cele trume samo zaradi pridobivanja seruma na teh zavodih redijo. Pri na tak način z bakterijami svinjske rdečice umetno okuženih konjih se bolezen razvije v svoji lažji obliki. Istočasno pa se razvije v njih krvi tudi protistrup, in sicer tako močan, da bolezenske bakterije docela obvlada in uniči. Ko je kri pri cepljenih konjih v tem stanju, jo konjem odvzamejo, kolikor se jim je pač sme brez škode za zdravje odvzeti, ter jo kot serum za zaščitno cepljenje svinj proti rdečici razpošljejo živinozdravnikom. Pri cepljenju svinj proti rdečici vbrizgava torej živinozdravnik obrambni protistrup proti strupu, ki ga izločajo bolezenske bakterije ter z njim povzročajo razkroj krvi in pogin živali. 5. Zaščitno cepljenje Ker pa je nemogoče vedeti, kdaj se posamezne svinje okužijo z bakterijami svinjske rdečice, in jim šele takrat vcepiti protl-srup (kadar bolezen opazimo, to je, ko izbruhne, je za cepljenje navadno že prepozno!), se izvaja obrambno cepljenje tako, da vcepi živinozdravnik svinjam ne samo protistrup, marveč tudi bolezenske klice ali bakterije same. Seveda so tudi te bolezenske klice umetno vzgojene in sicer zelo Oslabljene, glede na pogubni učinek svojega strupa. Vsaka zaščitno cepljena svinja torej rahlo zboli za rdečico, s katere bakterijami je pri cepljenju umetno okužena. Ker pa Ji Je bil istočasno vcepljen tudi protistnjp, se bakterije rdečice ne morejo tako hitro množiti, da bi mogle postati živali nevarne. Pač pa vzbudijo tvorbo protlstrupa ali antitoksl-na tudi v krvi cepljene živali same. Ta protistrup se v krvi cepljene živali razvije v toliki meri, da ne uniči tiamo vcepljenih bolezenskih bakterij, marveč tekom določene dobe preprečuje razvoj tudi klicam svinjske rdečice, ki zaidejo danes ali jutri v kri. Pravimo, da 80 zaščitno cepljenje svinje proti okužbi in obolenju po svinjski rdečici določeno dobo »imune«, to je nedostopne. Znano pa je, da se kri vedno obnavlja, — a v tisti meri se v nji izgublja tudi protistrup proti svinjski rdečici. Zato nam bo postalo razumljivo, da dvinje, ki so bile morda že lani enkrat cepljene proti svinjski rdečici, letos lahko za to boleznijo poginejo, ako jih ne damo ponovno zaščitno cepiti. In fie na nekaj moramo opozoriti: Navzlic vsej skrbnosti, s katero se pripravljajo cepilni serumi in s katero živinozdravnik! cepljenje izvršujejo, se vendar lahko dogodi, da tu in tam zaščitno cepljene svinje v par dneh po cepljenju poginejo. Zakaj? Največkrat je te: u vzrok, ako nismo bili pri izbiri svinj, ki pridejo za zaščitno cepljenje v poštev, dovolj oaločni, ter smo pustili cepiti tudi šibke, zaostale ali celo bo-lehne živali. Pri takih neodpornih živalih se bolezenske bakterije hitro razmnožijo, ker kri nima moči, da bi tvorila protlstrupe. Torej si zapomnimo: za zaščitno cepljenje pridejo v poštev samo zdrave in močne živali, ne pa zanikrne in bolehne! Tudi močno breje In že opltane svinje je varneje, ne cepiti! Lahko pa je neuspehu pri zaščitnem cepljenju pri rdečici vzrok tudi cepivo, ki je iz kakršnegakoli vzroka Izgubilo svojo učinkovitost. Vendar se taki slučaji dogajajo tako redkokdaj, da praktično skoraj ne pridejo v poštev in da lahko trdimo, da se zaščitno cepljenje svinj skoraj stoodstotno z uspehom izvaja. To nafii kmetovalci tudi vedo in so zatot vedno radi priglaSali svoje svinje za cepljenje proti rdečici. V tem oziru smo pri nas, lahko rečemo, napredni, kajti zaščitno cepljenje proti rdečici se je zadnja leta Izvajajo v taki meri, da svinjska rdečica ni več povzročala znatnejših škod v našem narodnem gospodarstvu. Prepričani smo, da bi tudi letos noben kmet ne pomišljal, da-li naj na občini priglasi svoje svinje za cepljenje proti rdečici, ako ga ne bi plašilo dejstvo, da letos cepljenje ne bo brezplačno, kot smo bili doslej vajeni, marveč proti odškodnini. 6. Pripravite svinje za cepljenje! Vsem onim, ki se radi tega obotavljajo In doslej Še svojih svinj niso prijavili za zaščitno cepljenje, si dovoljujemo staviti samo eno vprašanje: AH Je bolj gospodarsko, dati svinje cepiti, kar stane nekaj Pfennigov — ali pa živeti celo leto v bojazni, da nam svinje oboli jo In poginejo za rdečico!? Pri sedanjem pomanjkanju svinj in svinjske masti bi bilo pravzaprav nujno, da bi se uvedlo obvezno cepljenje svinj proti rdečici. Toda četudi to zaščitno cepljenje ni uradno obvezno, je vendar vsak kmetovalec po svoji vesti obvezan, da d& vse svoje za cepljenje sposobne svinje zaščitno cepiti proti rdečici ter tako sodeluje pri zagotovitvi prehrane naSega ljudstva v teh težkih časih. Javna bolnišnica v Gallenfelsu Znatno povečanje števila postelj - Veltta dvorana za operacije In rentgen Ko je nemšk& oborožena sila zasedla Oberkrain In je bilo ozemlje nato Izročeno šefu civilne uprave, je nastala potreba poskrbeti za javno bolnišnico, kajti cela pokrajina, na kateri prebiva okroglo 185.000 ljudi, nI imela niti ene bolnišnice, ampak 80 morali vsi prebivalci tega ozemlja, kadar jim je bilo treba bolniške oskrbe, po* zateči se v bolnišnico v Ljubljani. Ker je tukaj bila nujna takojšnja pomoč In ker zahteva zgraditev nove bolnišnice vsekakor precej časa, sta bili dve tretjini v Oberkral-nu ležečega TBC zdravilišča Gallensels določeni za javno bolnišnico. V poslopjih tega zavoda so ustanovili kl-rurgično porodniški oddelek. Interni oddelek In TBC oddelek. Ko je bila v zadnjem času dogotovljena v negotovem stanju prevzeta nova zgradba tega zavoda, so lahko znatno pomnožili bolniške postelje tega za- Preprečile nezgode pri kmelijskem deln v obćkii Wemeechau na južnem češkem 80 Instalirali zvočnik. Ravno v tem, ko je ob pričetku njegovega obratovanja župan hvalil napredek, je v svočniku nastala motnja in nato je popolnoma umolknil. Dognali so, da je neka koza na vrtu pregrizla zemeljski odvod. Nekega »evropejskega popoldneva« v tovarni ljudskih avtomobilov se je udeležilo več tisoč delavcev: Italijanov, Slovakov, Hrvatov, Spancev, Dancev, Flamcev, Nizozemcev, Ukrajincev, Francozov In Va-lonov. Take sestanke bodo v Branschwelgu priredili od časa do čaaa, da bodo gojili zavest evropske solidamoeti. SONNTACS- UND NACHTDIHNIT der Aoofhekei tn Kfinburg VOD 16. bil 31. Mal Apotheke za HI. DrelfaltlgkeJt W. SCHAWL v vojnem čaeu je treba prav posebno preprečevati nezgode. Vsi, ki delajo v kmetijstvu, se naj tega zavedajo. Predočitl si je tr^, da povzročajo nezgode, ki so v mnogih slučajih posledice nepazljivosti in neprevidnosti, poškodovanemu in njegovi družini veliko nadlog. Take nezgode slabijo navadno tudi delovno, obrambno in ljudsko moč. Vojna zahteva od vsakega vse njegove moči. Zato je pa čuvanje zdravja glavni predpogoj, da se dosežejo najvišja storitve. Tudi če se pri vsestranskih vrstah kmetijkega dela ni mogoče izogniti vsem nezgodam, bo upoštevanje predpisov za preprečen je nesreč pri delu omejilo število nezgod na najnižjo mero. Število prijavljenih nezgod v kmetijstvu je v zadnjih letih bilo še precej visoko. Vzrokov je več. 21% jih je padlo iz lestev, stopnic, skozi odprtine itd. 16% se Jih je ponesrečilo pri transportih. Pri oskrbi domačih živali se Jih je ponesrečilo 15%. 8.3% se jih je ranilo t orodjem. 7% nezgod so zakrivili razni kmetijski stroji. Pri zrušen ju, padcu, prevmitvah itd. je Iskati 4% vzrokov vseh nezgod. Najtežje nesreče povzročajo transporti. Tam je tudi največ emrtnih primerov. Potem ae vrstijo smrtni primeri pri padcu oseb iz lestev, stopnio itd., pri nezgodah z živino, pri strojih ter končno pri porušenju In padcu raznih predmetov itd. S tem so označene najbolj tipične nevarnosti za ponesrečen Je ali nezgode. Hkrati je iz tega razvidno, pri katerem delu Je nevarnost največja ter pozornost najbolj potrebna in nujna. Vojne razmere so obvarovanje pred nezgodo postavile pred nove naloge. Kmetijstvo se Je v velikem delu preuredilo in intenziviralo. Človek, živina in material veliko več trpijo. To tudi povzroča porast nezgod. Mimogrede v kmetijstvu zaposlene delovne sile iz mest tudi ne poznajo tako dobro kmečkih prilikah in ni zahtevati, da bi poznale vse nevarnosti nezgod. Dobri nasveti ter prijazna navodila in opozorila bodo gotovo našla dober odmev. Podeželska žena je zaradi pomanjkanja kmetijskih delovnih sil že od nekdaj bila z delom preobložena. Njeno delo Je sedaj med vojno seveda Se naraslo. To izpostavlja kmetsko ženo večjim nevarnostim v zdravstvenem in nezgodnem pogledu. Precejšen del dela odpade tudi na mladoletne, predvsem domače člane družin, ki se uporabljajo za težja in nevarna dela. Ženam in milini je danes zaupana postrežba strojev in orodja. To so dela, ki Jih drugače opravljajo moški. Zato se pa morajo tudi zavedati veliko večje nevarnosti. Posebno zaščita žen In mladoletnih, ki so radi Izrednega dela danes bolj kakor kedaj koli izpostavljeni nezgodnim nevarnostim, predstavlja ljudsko nalogo. Nezgode žen in otrok lahko upllvajo na Izgubo ljudske moči za generacije, na kar Je treba misliti! voda, tako da razpolagajo sedaj kirurgično-porodniški ododelek z 200, oddelek za notranje bolezni s 140 in TB3 oddelek z 80 bolniškimi posteljami. Uspelo je tudi vkljub vojnim prilikam ustvariti modernim zahtevam ustrezajoči operacijski trakt z veliko operacijsko dvorano In z vsemi postranskimi prostori ter moderno rentgensko napravo. Odkar Je tako zavod preoblikovan v javno bolnišnico, opravlja službo vodje kirur-gično porodniškega oddelka na vzoren način strokovni zdravnik za kirurgijo dr. Hermann S a m o n I g g, ki mu Je poverjeno tudi celokupho vodstvo bolnišnice. Pred nekaj meseci je bil tudi oddelek za notranje bolezni in tuberkulozni oddelek postavljen pod strokovno zdravniško vodstvo, ker so pridobili za bolnišnico strokovnega zdravnika za notranje bolezni dra. Ottona Altenstrasscrja. Tako je sedaj v bolnišnici Gallenfels vse tukaj tako glede možnosti sprejema kakor tudi strokovne zdravniške nege bolnikov, kar je potrebno za blagor prebivalstva. Kot zadx.ji del bolnišnice izgrajujejo sedaj infekcijski oddelek s 77 posteljami, ki Je določen Izključno za sprejem oskrbovancev z nalezljivimi boleznimi in ki bo posebnega pomena za zatiranje ' ažnih bolezni v Oberkrainu. Ko bo dovršen ta oddelek, kar se pričakuje za poletje 1942., bo bolnišnica Gallenfels v celem razpolagala s 490 posteljami. Te dni sta v DUsseldorf dospeli dve dopisnici, ki že 25 let romata za svojim prejemnikom. Obe ata naslovljeni na moža, ki živi danes v Ameriki. Ko sta bili karti pisani za Časa prejšnje svetovne vojne, se Je naslovnik nahajal v vojnem ujetništvu v Avstraliji. Od tam se je po vojni podal zopet v Nemčijo, a se kmalu izselil v Am$« riko. V vseh teh letih sta dopisnici potovali Z! nJim. iverbunden I « # HERREN- DAMEN- UND e KINDERKONFEKTION e WASCHE e STEPPDECKEN đ)icimar Warmui^ MODEWARiNHAUS . VILLACH # STRICK- UND # WIRKWAREN • BETTWAREN e STRUMPFWAREN Sovjebbl raj / RazstaTa т Berlinu pokaže boljseyisiu pekel berlinskem Lustgartnu je sedaj razstava, ki daj« dokaze o groznih razmerah v Sovjetaki uniji. Nakopičene so tam etvari, na katere je naletela nemška vojska v Rusiji. Nemški vojak in z njim armade Finske, Ogrske, Romunske, Slovaške in pfo-etovoljci iz vseh delov kontinenta so obvarovali Evropo, da niso na njo prihrumeli ti barbari. Njih zmaga daje prosto pot v deželo, ki more prehraniti vse evropske narode in Evropi dobavljati za njeno industrijo potrebne surovine. Cim najbolj nazorno in ^ prepričevalno, opremljena 7 t.iggiy' nepobitnimi dokumenti vseV vrst, posnetih iz resničnog vsakdanjega življenja, je ve lika razstava »Sovjetski raj neprekoeljiva slika v zrcal,. onega neumevnega zanemar janja, V so ga nemške ar made in njihovi zavezn'x naleteli v Sovjetaki uniji 187 narodov je v Sovjetski uniji Razstava, ki je spravljena v visokih šotorih, pričenja v nekem prostoru, la ponazo-ruje ogromno bogastvo vzhoda z žitom, predivom, konopljo, premi gom, rudami itd. Ta ogromna bogastva bi bilr; boljševizmu lahko dala si jajno podlago, da bi izoblikoval prav socialni red. Bolj-š -izem pa jih je ukoridti' le v to s ho, da je ustvari' napadalne armade za ures ničen je židovske svetovne revolucije, medtem ko je pre bivalstvo živ'irilo v najstrašnejši bedi. Iz zemljevida o narodnostih je p osne ti, da živi v UdSSR 187 narodnosti. Za tem se prikazujejo sile In protisile, ' so na vzhodu naletele druga na igo tekom stoletij. Velik frizijski lok znanega slikarja Kemmeterja iz W i e n a ponazoruje vedno ponavljajoči se naval iz vzhoda proti evropejski kulturi, ki ima svoj svetovno-zgodovinski višek v boljševizmu. Velike stenske slike pokažejo v podobi, kako so germanske in nemške sile prošinjale vzhodni prostor. Obiskovalec pa dobi pravo predstavo o tem, da se je židovstvo polastilo vzhoda in njegovega bogastva, da bi od tukaj razvnelo nov vihar proti zahodu, ako si ogleda opisovanja, ki pojasnjujejo, da je marksizem iznajda Žida Karla Marxa v svrho uresničenja židovskega svetovnega oblastva. Cela vrsta velikopoteznih umetniško izredno dojmljivih opisovanj daje dokaze za I № politični cilj boljševiškega oboroževanja. Tri velike diorame (prosojne slike) opisujejo opremo boljaevistov in njihov način bojevanja. Orožja, nešteta orodja in po izvirniku vemo sezidani bunker ponazoruje jo dojmljivo velikopotezno opremo, s katero razpolaga naš nasprotnik na vzhodu. Za izgradnjo armade svetovne revolucije je bilo v UdSSR vse na razpolago, za delovno prebivalstvo so ostale samo lakota, stiska in beda. Nadaljnja opisovanja dajejo pregled o nesocialnih prilikah v sovjetski uniji posebno e stanovanjskih in mezdnih prilikah, o delu strahovalne organizavije GPU. M u-čilnica in celica smrti so med drugim zgrajene v izvirniku in prikažejo ono strašno grozovitost, s katero GPU muči svoje žrtve do smrti. »Boljševiška stanovanjska kultura« Splošne socialne prilike v kolhozih pona-zorujejo predvsem izvirna hiša kolhozov z hlevi in s stanovanjskim prostorom, ki pokaže celo revščino podeželske atmosfere na vzhodu, kakršno so naši vojaki vedno znova našli. Ravno tako z izvirniki dokazane se v zelo nazorni in živi obliki kažejo nadalje življenjske in stanovanjske prilike prebivalcev mesta Minska. V zvezi s tem se objavljajo zanimive podrobnosti iz zakonskih prilik in se hkrati daje poročilo o onih otrocih, ki svojih staršev ne poznajo, ne vedo kakšnega rodu so, koliko so stari in kako jim je ime in ki se združujejo v tolpe, da se preživljajo s plenjenjem in ropanjem. Obleka ali bolje rečeno cunje, teh otrok, ki se vidijo v razstavi v izvirniku, 30 grozen dokaz za propalost mladine v ta-kozvanem »Sovjetskem ra.fu«.- V izvirniku so izgrajene tudi utesnjene stanovanjske prilike in stanovanjske opreme, katerih primitivnosti si skoraj ni moči predstavljati. V praksi neke zdravnice vidi potem obiskovalec opremo, ki je v posmeh vsem higienskim zahtevam. V zadnjem prostoru te edinstvene razstave se izraža dejstvo, da se je skoro cela Evropa združila pod nemškim vodstvom, da zatre boljševiško ogrožanje in da služba ■ nemške oborožene sile in njenih zaveznikov ščiti Nemčijo pred najstrašnejšim barbar-, stvom svetovne zgodovine. K našim slikam: Na levi: »V sovjetskem raju v berlinskem Lustgartnu.« Z veliko manifestacijo so tukaj otvorili razstavo »Sovjetskega raja«. Vse to, na kar so naleteli naši vojaki na vziiodu korak za korakom, se vidi sedaj tukaj v stavbah in opisih, ki so verno posneti po izvirniku. — Zgoraj: Pogled na prostor z zbirko uplenjenih reči vsake' vrste ,in spodaj: kakšno je stanovanje poveličanega »Sovjetskega raja«. (Atlantic I. Presse Hoffmann I. M.) Zgoraj na desni: Poleg sovjetske bahaške stavbe stoji revna koča iz ilovice. (Scherl, Zander-Multiplex-K.) 3fZaffe itospodavefte novice Švico je pptf^a.po nadaljnjih omejitvah odnosno krajšanjih kvot racioniranja prisilila, da je uvedla sedaj sistem racioniranja po nemškem vzorcu. Doslej so imeli samo dve karti racionireinja, namreč le za odrasle in otroke (in v zadnjem času tudi male dodatke za težke delavce), od 1. julija naprej pa bodo uvedli nove stopnje ra- cioniranja. V teh so predvidene zopet različne kategorije: deca do 6. leta starosti, mladostni od 13. do 19. leta starosti, normalni delavci, težki delavci in najtežji delavci. V bolgarskem državnem glasniku je objavljen zakon, ki dovoljuje državnim rudnikom, da si smejo potrebne stroje v skupni vrednoeti 100 milijonov levov nabaviti iz Nemčije. Srbski ministrski predsednik general Nedič je sprejel odposlanstvo kmetov iz Tamnare in Kolubare. Pri sprejemu je bilo navzočih tudi več ministrov, ki so kmete opozarjali na to, da bo obdelan vsak košček zemlje. Blagostanje dežele bo predvsem odvisno od njenega pridelka. Vlada je zagotovila narodu red in mir, da se bo lahko z vso silo posvetil kmetijg' i proizvodnjL Po informacijah iz Londona je bilo tamkaj včeraj službeno objavljeno, da bo v bodoče za izvoz vsakovrstnih izdelkov s področja britanskega Imperija v Španijo potrebno posebno dovoljenje britanskih oblasti. To dovoljenje bo razen za Španijo potrebno tudi za Kanarsko otočje, španski Maroko, Portugalsko, Madeiro, Azore in portugalsko Gvinejo. Prav tako se uvajajo posebna dovoljenja tudi za izvoz določene vrste blaga v Turčijo, Irak in Liberijo. Nova uredba, ki izpričuje, da ji je namen, samo zmanjšati izvoz blaga, za katerega ja v sami Angliji zmerom večja stiska, stopi v veljavo 19. maja. Washington si je za bodočih 50 let oeigu-ral vse dobave kavčuka Iz Brazilije. Veliko-britanski gospodarski krogi so o tej taktiki Amerikancev precej iznenadeni. Dr. F. J. Lukaa Izrežite! Hranite! Qletm^ina in ЏЈРакШм^ HDwheJi melkodueh and p^nktiseJi 72. STUNDE Wlchtige Ausdriicke aua dem kaufm&h-nischen Briefwechsel 1. Wir libersenden Ihnen eine Liste mit unseren gegenw&rtigen Preisen. 2. Wir legen Ihnen anbei unsere letzte 3. Preialiste zur Durchsicht vor. Von der Herausgabe von Katalogen sehen wir wiLhrend des Krieges ab. 3. Infolge der Steigerung der Preise fiir Rohstoffe sind wir gezwungen, die Preise unserer Waren um 5% zu er-ћбћеп. 4. Infolge der hoheren Gestehungskosten unserer Erzeugnisse кбппеп wir in Zu-kunft den bisher Ublichen PreisnachlaB von 5% nicht mehr gew&hren. 5. Teilen Sie uns bitte Ihren niederaten Preia fiir weichea Brennholz mit. 6. Welches wilrde Ihr auflerstes Angebot ftir die imten angefUhrten Artikel sein? 7. Bitte senden Sie nns eine Preisliste Ihrer Weine und einige Proben. 8. Teilen Sie uns bitte umgehend mit, waim Sie die Maachinen friihestens lief em кбппеп. 9. Wir sind regelmSBige Abnehmer von Zuckerriiben... 10. Ich wilrde aehr geme mit Ihnen in Geach&ftaverbindungen treten. 11. Senden Sie mir bitte Muater der Waren, die Sle auf Lager haben und Bofort liefem кбппеп. B.», Da raiaer yorrat knapp gewordm 1st, konnen wir Ihnen nur die H&lfte der beatellten Waren senden. 13. Fiir unsere Zwecke brauchen wir aua-schlieBlich erstklasaige Ware. 14. Die Briefumschlage miissen in Ge-wicht, GroBe und Farbe, dem beiliegen-den Muster gleich sein. 15. Die Waren miissen genau dem Muster entsprechen. 16. Wenn Sie die Lampenschirme nicht ■ genau in derselben Farbe haben, senden Sie bitte etwaa Ahnliches. 17. Welchee ist Ihr Preia ab Fabrik? 18. Wenn uns die Preise und die Zahlungs-bedingungen. zusagen, so kann dieser Versuch zu einem groBeren Geschafte fiihren. 19. Die Lieferung muB innerhalb eines Monates erfolgen. ♦ 20. Konnen Sie meinen Bedarf, der sich auf ungefahr 250 t belauft, decken? 21. Wenn Sie mir im Preise entjegenkom-men, werde ich Ihr standijer Abnehmer sein. 22. Mit gleicher Post gehen Ihnen Muster unserer Ublichen Qualitaten zu. 23. Wir verdanken Ihre Anschrift unserem getneinsamen Geschaftsfreund Herm Holdbacher in Klagenfurt. 24. Mit heutiger Post iiberaenden wir Ihnen das gewlinachte Muaterbuch. 25. Ich bitte Sie, mir mitzuteilen, warum Sie von einer Beetellung Abstand ge-nommen haben. 26. Um Ihnen entgegenzukommen, eind wir bereit, Ihnen ein Sonderangebot zu machen. 27. Unsere Preise gehen von 1.70 RM pro Meter aufwSjrts, je nach GUte des Stoffes. 28. Der Preis der gewilnschten Waren • wiirde sich 1.20 das Kilo frei Klagenfurt und ohne Verpackung betaufen. 29. Sendungen im Werte von iiber 1000 Reichsmark liefem wir frachtfrei. 30. Unsere Preise verstehen sich ohne Ab-zug ab Fabrik. 31. Die angefUhrten Satze schlieBen die Versicherung nicht mit ein. 32. Bei Berechnung unserer Preise legen wir den gegenwartigen Kurs der Reichsmark zugrunde, 33. Seit einiger Zeit unterliegen die Preise der angefUhrten Waren bedeutenden Schwankungen. 34. Die grolie Nachfrage und die schlech-ten Emten verursachten eine Erhohung der Preise. 35. Angesichta der erhohten Herstellungs-kosten wird binnen kurzem eine neu-erliche Preissteigerung zu erwarten sein. W8rter fiuBerst — skrajen, najskrajniji anbei — poleg, zraven angesichts — vpričo bisher — doslej Brennholz (s) — drva erstklassig — prvovrsten frachtfrei — voznine prosto friihestens — najprej gegenwartig — sedanji gemeinsam — skupen, obči Gestehungskosten (w) — dobavni stroški GUte (Qualitat) (w) — kakovost' Haifte (w) — pol, polovica Herausgabe (w) — izdaja Heratellungskosten (w) — stroški za napravo knapp — pičel; knapp werden (sein) manjkati, nedostajati Kurs (m) (Geldkurs) — tečaj, kurz Lampenschirm (m) — senčnik Maschine (w) — stroj miteinschlieBen všteti, vključiti Musterbuch (s) — vzorčnica, zgledna knjiga neuerlich — zopeten Probe (w) (Muster) vzorec, obrazec Sonderangebot (s) — posebna ponudba umgehend — čim prej verdanken (jemandem, etwaa) — hvaležen biti (komu zakaj) Verpackung (w) — zavoj verursachen — povzročiti ZuckerrUbe (w) — pesa (sladkorna) zugrunde legen — zaosnovo postaviti Redewendungen zur Durchsicht vorlegen — predložiti v pregled sich gezwungen sehen — prisiljen biti auf Lager haben — v zalogi imeti Abnehmer von etwaa sein — odjemalec za kaj biti in Geschaftsverbindung treten — v trgovsko zvezo stopiti fUr unsere Zwecke — za naše namene ab Fabrik — (neposredno) od tovarne die Zahlungsbedingungen sagen zu — plačilni pogoji mi ugajajo zu etwaa fUhren — dovesti do česa die Lieferung erfolgt — pošiljatev izvršimo : pošiljamo • von etwaa Abstand nehmen — odreči se čemu, opustiti kaj die Preiae verstehen sich ohne Abzug — cene so brez odbitka die angefUhrten S&tze — navedeni postavki Schwankungen unterliegen — podvržen Wti kgremembajQ ZcntralmatrlkeMint In Kralnburg« Antr&ge auf Ausstellung von Geburts-, Helrate> und Sterbeurkunden, welche dl« Piarren dei Krcliea Radmaanadori and Itatn batralien. ilnd von nun an nicht m«hr an das Zantralmatrikenamt In Kralnburg, sondam an den Landrat In BadmannsdorI beziehungswelse 1b St^in, Krtlsilppenamt, zu rlchten. Alle unerledlgten Antr&ge wurden dam betreffanden Kraisslppenamta zur Bearbeitung abgetreten. Dar Lalter d«i Zratralmatrlkenamlai. In Kralnburg. Naročila za Izstavo krstnih, poročnih In mrliških listov v območju iupnij Radmannsdori in Stein |e treba odslej Baalavljatl na Landrat in Radmannsdori oziroma in Stein. Kreisslppenamt In B* w0i na Zentralmalrlkenamt In Kralnburg. Vsa prejeta, a Sa nerešena naročila so bila oddana v rešitev zadevnemu KrelBslppenamt-u. Der Leiter dem ZentralmatrikenamtM. Baumwollspinnerei u. Weberei NeumarkH Ed. Glanzmahn & And. Gas§ner Spinncrei, Weberei, Garnfarberei u. Blcichc, Stuckbleiche und Appretur Landwirtsdiaftlidie Tedinisdie Ketten, Pflflgc und deren Bestandteile Jiettenfabwik A. 9, in £ees Gro^handel in Texfll, Bekleldung, Kufzwaren und Galanterle M. u. R. SCHAUTZER C Klagenfurt Adel'-Hi.' er-P nit JKalio^tas A v „KARAWANKEN-BOTE" . donaša denat Poglejte doma enkrat podstrešje, klet in shrambo stare šare. Gotovo odkrijete tam še marsikakšno uporabljivo reč. — Proč 2 njo! Mlati O^ias Vam za nekaj Pfcnnigov pomore pri prodaji 1 Oglame iprelema NS—Gauverlag Kfirn2weigstelleVeldes A s s L I N G 17. V. um 10 Uhr HiUer-Jugend-Filmstunde 17. V. um 15 und 19.30 Uhr 18. V. um 19.30 Ohr 19. V. um 19.30 Uhr Beates Flittenvochen FUr Jugendllche nlcht zug:elaeeen! 20. V. um 16 Uhr 21. V. um 16 Uhr Jugendvorstellung: Die Spork'schm Jšger 21. V. um 19.30 Uhr 22. V. um 19.30 Uhr 23. V. um 16 und 19.30 Uhr flerz geht vor Anker FUr Jugendllohe nlcht sugelaeeen! DOMSCHALE 16. V. um 19.30 Uhr 17. V. um 17 und 19.30 Uhr 18. V. um 19.30 Uhr Illusion FUr JugendUche nlcht zugelaaien! 20. V. um 16 Uhr Jugendvoretellung Der J&ger von der Kurpfalz 20. V. um 19.30 Uhr 21. V. um 19.30 Uhr So gefiillst Du mir FUr JugendUche nlcht zugelaseen! KRAINBURG 17. V. um 10.30 Uhr 18. V. um 16 Uhr MiircheniUmvorsteUung Daa tapfere Sclmeiderlein 16. V. um 19.30 Uhr 17. V. um 13.30, 16 und 19.30 Uhr 18. V, um 19.30 Uhr Jakko FUr JugendUche Eugelaasen! 19. V. um 19.30 Uhr 20. V. um 19.30 Uhr 21. V. um 19.30 Uhr Ungdiiifit soil man nicht echlafen geh'n FUr JugendUche nicht zagelaseen! 22. V. um 19.30 Uhr Liebe, Mttnner und Harbunen FUr JugendUche zugelaeaen! L A A K 15. V. um 18.30 Uhr 16. V. um 18.30 Uhr 17. V. um 16 und 18.30 Uhr Illusion FUr JugendUche nlcht zngelaesen! 19. V. um 18.30 Uhr 20. V. um 18.30 Uhr 21. V. um 18.30 Uhr Hcrz geht vor Anker FUr JugendUche nlcht zugelassen! 20. V. um 16 Uhr Jugend vorstellung Der J&ger von der Kurpfalz LITT A I 17. V. um 10 Uhr Hitlcr-Jugend-Filmstunde 16. V. um 19.30 Uhr 17. V. um 16 und 19.30 Uhr 18. V. um 19.30 Uhr Tanz mit dem Kaiser FUr JugendUche nicht zugelAMen! 20. V. um 16 Uhr Jugendvorstellung Der Vetter aus Dingsda 20. V. um 19.30 Uhr 21. V. um 19.30 Uhr Die Premiere der Butterfly _FUr JugendUche nlcht zngelaMten! MIESSDORF 16. V. um 19.30 Uhr 17. V. um 14.30, 16.30 und 19.30 Uhr Gewitter im Mai FUr JugendUche zugelaseen! NEUMARKTL 17. V. um 10 Uhr Hitler-J ugend-Filmstunde 16. V. um 19.30 Uhr 17. V. um 17 und 19.30 Uhr 19. V. um 19.30 Uhr Beates Flitterwochen FUr JugendUche nicht zugelassen! 20. V. um 19.30 Uhr 21. V. um 19.30 Uhr 22. V. um 19.30 Uhr So gefallst Du mir FUr JugendUche nlcht zugelassen! s A I R A C H 16. V. um 18.30 Uhr 17. V. um 15.30 und 18.30 Uhr Tanz mit dem Kaiser FUr JugendUche nlcht zngelaeaen! S T E I N 16. V. um 18.30 Uhr . 17. V. um 10, 15.30 und 18.30 Uhr 18. V. um 18.30 Uhr Tanz mit dem Kaiser FUr JugendUche nlcht ragelaasen! 20. V. um 15 Uhr Jugendvorstellung Der Vetter aus Dingsda 20. V. um 18.30 Uhr 21, V. um 18.30 Uhr Die Premiere der Butterfly FUr Jugendliche nlcht zugelassen! ST. V E I T 17. V. um 10 Uhr Jugendvorstellung Die Spork'echeai J&ger 16. V. um 19.30 Uhr 17. V. um 16 und 19.30 Uhr Paradies der Junggeeellen FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 20. V. um 19.30 Uhr 21. V. um 19.30 Uhr Wie konntest Du, Veronfka? FUr Jugendliche nlcht zugelassen! v E L D E s 16. V. um 16 Uhr M&rcbenfUmvorBtellang Dornriischen 16. V. um 19.30 Uhr 17. V. um 13.30 und 16 Uhr, die Vor-stellung цт 19.30 entiillt Illusion FUr Jugendliche nlcht zagelaesen! Achtungl Ab Sonntag, 17. V., um 19 Uhr splelen wlr in unserem neuen Fllmtheater (neben der Klrche). Der Betrieb in der Turnhalle wlrd mit diesem Tag eingestellt. 17. V. um 19 Uhr FeiUuliUhrungl Der groBe Willi-Forsl-Film Wiener Blut Jugendliche unter 14 Jahren nicht xugelaiien Alle Karten bereits ausverkauftl 18. V. um 19.30 Uhr 20. V. um 19.30 Uhr 21, V. um 19.30 Uhr Wiener Blut Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelasien WART 16. V. um 19.30 Uhr 17. V. um 13.30, 16 und 19.30 Uhr Mutterliebe FUr Jugendliche zugelassen! d IWeH rosen und sottbsr [fheodor Rabifsch St. Veit an der Sawe Cltalte Karawanken Bote Nimm DARNOL] DMiwoljl KOLESA najboljie IcTalitete ugodno nudi moška !n d a ms ka trgovina 8 kolesi in motorji ЏОа PtOfttoikUi domtkete Hax Woger & U. Srobre Manu^akiurwaren Vllladi, Draubriicke Adoll-HItlirOlafz ■ Ruf 4:75 Frizerske pu-moiniro sprejmem takoj ali pozneje. Ponudbe na Paul Erahosdinie, Fri-, Laak/Z. 1710—1 seur, Yf ^ Yi t ft t p o r f I • t f li 4 ft • H. V n d Dr Ша/, OGLAS: Službo dobi Sprejmem holarskega valrio- ca. Hrana in stanovanje v hUi. Sprejmem tudi pomoinika mlajiSo moč, nastop takoj. Ponudbe na Bokalitsch Franz, Klein Mannsburg, Oberkrain. ITOS—1 Kinderiifagen Herbft Klagenffurl, Fleischmarkt 16 Xulakaritu ali pomutvqoMllal in kuhinji se sprejme. Naslov рм Karawanken Bote — Krainburg pod .Perfektna' nog—1 Službe išče Pomnf. qnvpodinjl in k otrokom gre gospa srednjih let, ki obvlada per-leklno nrmWIno. Penudbe na Kara-wanke Bote, pod ,Skromni zahtevki' iJohann Verlitsdi« Flodnig štev. 48' Oberkrain. 1701—T ZbirEo plumsklb znamk, ^oge dvojnikov in preostale znamke kupi nabiralec. Ponudbe s kratkim opisom pod fifro „Sammler 101" na Ala, Klagenfurt, Alter platz i. Pekovski pomočnik, srednja moč, želi sltižbo v boljši pekami. Ponudbe na Metarnik Kristan, Gutten-stein. Prodam Kočijo, pol pokrito in na novo lakirano prodam, Naslov: Karawanken-Bote, Krainburg. im7&. Kupim t«bele letošnje rojekupim ali zamenjam za nove ŽnidatSčeve ptnje. Ponudbe na Predivo laneno in konopljeno kupujem vsako množino. Kmetom, ki imajo predivo sami, izdelujem vrvi in strange po želji. F. SCHINKOWEZ Seilerei Krainharg blavlKke harmoniko. dobro ohranimo kupim. Ponudbe z navfdbo cene natfxenXav# SI. Veli/Save. Lliilnaii rezani les bukov, hrastov, jesenov, javorov, iel-šev, orehov, Kupim. Ponudbe na Hans Traninger Klagenfurt, V6l-kermarkter StraUe Bahniibersetzung. Slar sreEralenar staro zlato, itaro srebro, strt nakit itd. kupi vedno trgovina z urami in lepotičjem O. Habenicht Klagenfurt, Bahnhof-straGe Nr. 24. — Nr. 27 Ank. Gen. A U9I—r Menjam 2ensko skoro novo dvo-kolo zamenjam za ženski šivalni stroj po dogovoru. Ponudbe na Johann Verlitsdi, Flodnig Nr. 48, Oberkrain. Izflublleno v točilnici hotela ,AIte Post' sem pozabil listnico z važnimi dokumenti. Poštenega najditelja naprošam, dami stvari vmenaStras-senbauamt,Gallen-felserStraEeNf. 31 Sditebil Johann. KAFFEE ERSATZ FabrikC.Wenger Klagenfurt i fud. Stairn I. Kiirntner Musilc-InstrumanUn- Erzaugung Villach Drauliinde Nr. 3 SENF Fabrik C.Wengar Klagenfuri Vesten mizarski DELOVODJA zmožem nemščine, prvovrsten strokovnjak v stavbeni mizarski stroki, se takoj sprejme Ponudbe, z navedbo plače in starosti, poslati: Karaw. Bote, Krainburg pod ^Delovodja". si iateči^& Zohnpo-^^ Rosod o n ^ч^чччч^чччтччттччч^тт^'*^ STROJNO, STAVBENO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO ki MUSCHITSCH FRANZ ================ MANNSRUDG И ESSIG Fabrik C.Wenger Klaamfurl « Auer- und Birkh&hne p r a p a r i e r t naturg etreu Franz Barbitsch Zoolog. Prftparator Zwischenwassern, Oberkrain UibUćtnaioun (ffAff BELEUCHTUNGSKORPU Instaliationen von F. Czernowsky Hektromeistei - Klagenfurt ^pezialkaus fiir ^^terrenmoden 1 Ktagenfurf, Paradeisergasse 4, Ecke Domgasse 8 • Ruf 1245 |