i. Knpajim I Vojne bondei Najstarejii slovenski dnevxdli ▼ Ohio Oglasi v tem lista so uspešni EQUALITY neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki XXVII.—LETO XXVII. 315 BEGUNCEV lERORIZIRANIH OD SUBMARINA Nemški submarin je ponoči ukazal izpraznitev Parnika. Dva Amerikanca pridržana kot jetnika; 3 mrtvi Kupujte vojne bonde! The Oldest in'__ Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ŠTEVILKA (NUMBER) 127 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). JUNE 1. 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 127 .PHILADELPHIA, 31. ma-]a. Mornarica je danes l^zkrila, da je pretekli pe-ponoči neka nemška Podmornica v bližini Ber-^^de ustavila razsvetljeni portugalski parnik 'Tinta/' čigar krovu se je naha-385 vojnih beguncev, in Odprto pismo načelnice za rekrutiranje "WACS" Piše: 2nd Lt. Genevieve B. Rustvold, Substation Commander — Cleveland Area da Se je priprave za torpe- |^»'anje parnika ustavilo še-® potem ko je dospelo brez-^leno povelje iz Berlina. , ^emci so dva ameriška dr-I ^jjana na krovu begunske "je pridržali kot jetnika, vse ® begunce pa so sredi noči Prisilili v rešilnih čolnih na od-/to morje, kjer so ostali od t ur in pol do devet ur. žrtvami je IG-mesečno dete I^Tri osebe, med katerimi je bi-^eko 16 mesecev staro dete, , tekom izkrcavanja v rešilne oljie izgubilo življenje. žrtve submarinskega terorja . postali: Beatrice Trupanski, neke poljske dvojice; I • Antonio Ferreia Machado, Ud; 'Jski zdravnik, ki je padel v s pletene lestve, in Her-Antonio, kuhar, ki je te-prenosa v rešilni čoln do-' smrtne poškodbe. ^gunska ladja je pristala v Philadelphiji J ^ot ujetnika sta bila pridr-^*19. od Nemcev ameriška dr-, ^^jana Manuel Pinto, star 22 . iz Waterbury, Conn., in Vir-° Magina, star 22 let, iz New ^;ovonti,'med tem ko je Draja Mi-hajlovič junak časa in vodja jugoslovanskega naroda. Nositelj te žalostne propagande je mladi kapetan Bori-slav Todorovič, ki je bil nedavno član Mihajlovičevega generalnega štaba. Tega mladega moža je poslala jugoslovanska zamejna vlada v Ameriko najbrže v svrho propagande ter ga pridelila ambasadorju Fotiču v Washing-tonu kot pomožnega vojaškega atašeja. Tednik "Time" z dne 1. maja, t. L, prinaša poleg Todorovičeve slike tudi sliko Draja Mihajloviča s pipo v levici in v desnici kozarec vina, ko napiva seljakom najbi že zdravico, kar je na vse zadnje popolnoma v redu kar se tiče te demokratične geste, za vojaškega vodjo in vojnega ministra, v takih časih kot so sedaj v Jugoslaviji, pa se absolutno ne spodobi. Morda se je hotelo s to sliko pokazati Mihajlovi-Čevo popularnost med narodom—ampak pipa in vino, ko frče po zraku bomba, ko padajo tisoči pod sovražno kroglo in umirajo za ideal svobodne Jugoslavije, nimata mesta v tej krvavi drami. Mladi kapetan ne soglaša z evidenco, na podlagi katere so zavezniki ustanovili svoje odnošaje napram Jugoslaviji, ko pravi: "General Mihajlovič poveljuje sedaj 35 do 40 tisoč broječi armadi ... bo pa m()bili'.;iral nič manj kot 400 tisoč , borcev takoj ko izkrcajo zavezniki svoje upadne čete na jugoslovanska tla . . . Titove partizanske čete ne štejejo več kot 20 tisoč mož . . . Mihajlovičeve čete representirajo seljaka, delavca, rokodelca—z eno besedo—ves jugoslovanski yarod.' Napačno se včasih domneva, da prinaša Tito progresivne ideje v Jugoslavijo. 90 odstotkov Titovih partizanov je komunistov ... Ti pobijajo najbolj inteligentne : seljake. Mihajlovič je zelo vesel uspehov sovjetske Rusije ... ampak Jugoslovani ljubijo svojega kralja." (Time, May 1, 1944.) Mladi kapetan Todorovič je morda briljanten človek, je morda v svojem izvajanju iskren, ampak ko je podal v javnost izjave, ki so v nasprotju z resničnim in dokazanim stanjem jugoslovanske situacije, je postal ]>: r dtnet splošne razprave in kritike, ki najbrže ne bo imel.'i tistega uspeha, kakršnega si želi jugoslovanska zamejna vlada. Vprašanje koliko mož šteje Mihajlovičeva armada, . debatirati; njegova moč se šteje do 15 tisoč borcev, lu .'i manj kot več in to število se dnevno krči. Partizanske armade, to je oborožena vojska, ki se danes bori proti nacijem, L:lcje nad 150 tisoč mož, med tem ko potencialna armada (armada ki jo bo mogoče organizirati v času upada zavezniških sil na jugoslovansko o-zemlje) rteje preko 600 tisoč mnž. Izjava, da Titove čete ne štejejo več kot 20 tisoč mož, no dela nikake časti vo- jaškemu atašeju. Kako je mogel Todorovič kot častnik, ki bi moral poznati vojaško taktiko in vso proceduro napadanja in obrambe, izjaviti, da ima partizanska vojska samo 20 tisoč borcev? Kako bi bilo mogoče maršalu Titu voditi boje proti 14. nemškim divizijam, ne vštevši bolgarskih čet, ob enem in istem času v Sloveniji, Bosni, Goriški, črni Gori, Dalmaciji in Srbiji, če bi imel samo 20 tisoč mož? Ali se gospodin Todorovič zaveda, da je s to izjavo direktno priznal moč Osvobodilne fronte, obenem pa pokazal Mihajloviča kot nesposobnega voditi kakršenkoli boj proti okupatorjem? če je mogoče maršalu Titu držati s svojimi 20 tisoč borci 200 tisoč mož močnega sovražnika ter ga obenem na mnogih točkah potisniti nazaj, ali bi ne mogel Mihajlovič storiti vsaj isto, če ne več kot Tito, s svojo 40 tisoč broječo armado? Mogoče pa je Todorovič vedoma hotel pokazati v "round-about-way" resnično moč maršala Tita in Osvobodilne fronte. Mr. Churchill je izjavil preteklega febiuai ja, da je Nemčija postavila 14 divizij proti maršalu Titu, Todorovič pa je izjavil, da ima Tito ne več kot 20 tisoč mož. Potemtakem je vsak partizanski borec vreden 10 nemških vojakov. Hvala v imenu partizanske vojske za tako laskavo priznanje, gospod Todorovič! IZJAVE ANTIFAŠISTIČNIH VODITELJEV V STAREM KRAJU (Nadaljevanje s 1. strani) me, če sem storil katerokoli uro kaj napačnega, tudi obsodi. 1. Ko je bila po nesreči in hudobi ljudi domovina izdana sovražniku na milost in nemilost, sta njeno ponižanje in sramota bolela vsakega poštenega Slovenca, saj je videl v tem svojo lastno ponižanje in SI a moto, nevredno človeka ustvarjenja od Boga za svobodo in srečo, kolikor jo pač ta svet premore. Tako si je mislil in je moral misliti vsak poštenjak in čudnega ni bilo, če je ob takih mislih prešel tudi k dejanjem, oboroženemu odporu proti krivičnemu in nečloveškemu okupatorju, zavedajoč se pravilno, da narodu ne bo nihče prinesel svobode, če si je ne pribori sam. • VHakdo danes lahko ve ali vsaj bi lahko vedel, kako in zakaj so se prav ob tej tako pravilni misli, katero danes potrjuje že zgodovina, začeli razhajati duhovi in kako je vedno razločneje vstajala reakcionarna sila tistih ljudi, ki jim je bilo slovenstvo in domovina le papiren pojem in ki so zlepa, pa tudi s fizičnim ali moralnim nasiljem skušali zdrobiti ali vsaj lazrahljati tesno povezanost za svobodo se borečih Slovencev. Kaj žalostno je propadel ta njihov prvi poizkus, kar jih pa niti najmanj ni okolebalo, da se ne bi združili z okupatorjem samim, se vrgli na borce za svobodo tako z lažjo, hinavščino in svetohlinstvom, kot z orožjem, ki je pretilo veliko najboljše slovenski krvi. Dosegli so en sam uspeh, da se je namreč motal celotni slovenski narod dokončno odločiti, da se bo boril ali za svobodo ali za nadaljno suženstvo in nesrečo. Popolnoma razumljivo je, da sem se moral kot Slovenec spričo tako jasno zahtevane o-predelitve odločiti. Ker nisem nikdar v življenju od vseh mogočih vprašanj iskal globljih odgovorov, če so bili na dlani jasni in preprosti, je bil moj odgovor tudi V tej stvari preprost: Vsakdo ima pravico do življenja in le Bog mu ga lahko vzame. To, kar počne okupator in kar naj bi po njegovem fašističnem pojmovanju še prišlo nad narod, daje vsakemu Slovencu popolno pravico do samoobrambe, ki je po Božji volji vsakomur prirojena. Nisem iskal tega odgovora po učenih knjigah, pač pa sem ga našel v Božjem stvarstvu, v brezumni naravi, kjer se sleherna rastlina ali žival takoj in dosledno upre vsakemu nasilju, ki skuša zavreti ali obtežiti njeno rast ali razvoj kot je določen od Boga Stvarnika. In se ne bi uprl človek, ki ga imenujemo Krono stvarstva, če mu preti neizbežen pogin? Na vse drugo početje istih Slovencev, ki jim nikdar ni bilo mar svojega lastnega naroda, in okupatorjev, je bil odgovor še lažji: nasilje, laž, hinavšči-na, izdaja in umori so njihov cilj, pa naj se odevajo s še tako pobožno in človečansko krinko, zato kot človek in kot duhovnik ne moreni ^ njimi. Ostalo mi je še dvoje odločitev: Ali naj stopim na stran za svobodo borečih se poštenih ljudi—ali pa ob strani, iz mirnega kotička resignirano opazujem in čakam, češ, kar bo—bo. Tega drugega nisem mogel, ker mi je to branila moja človeška kot duhovniška zavest. Od prve ure namreč, odkar mi je škof položil roke na glavo, sem se globoko zavedal resnice, ki jo je za vse čase in kraje zapisal sv. Pavel, da je duhovnik vžet iz ljudi za ljudi in ni mi bi-bo treba veliko premišljevati, ko sem izvedel, koliko borcev-Slovencev si iskreno želi duhovnika, ki bi jim stal ob strani v njihovi najtežji uri, pri ločitvi s tega sveta. In še nekaj mi ni dalo miru, to namreč, ali je res mogoče, da se bo ta sveta borba za narodno svobodo in lepšo bodočnost izbojevala brez mojega, na,Slovanskem dovolj močnega (tak bi vsaj moral biti), najidealnej-šega stanu? Odločil sem se in šel. Pri partizanih sem bil sprejet tako, kot še nikdar na nobeni fari, na katerih sem včasih skušal služiti po svojih najboljših močeh Bogu in po Njem svojemu narodu. Nezaupno, tuje in vsakdanje so me gledali ljudje, ko sem nastopal svoja kaplan-ska službena mesta in priznam, da mi ni bilo prijetno pri srcu. Kako vse drugače je bilo pri čercerjevi brigadi, v katero sem najprej prišel. Spoznal sem, da je bila to Božja volja, dobro namreč znam ločiti pravo iskrenost od narejene in le zadnje ni med partizani. Bog mi je priča, da govorim resnico, da me od teh dobrih, poštenih in kot zlato izčiščenih partizanov more ločiti samo še smrt. 2. Vse moje dosedanje delo med partizani je bilo delo duhovnika, dušnega pastirja. Ma-ševal sem, pridigoval, spovedo-val, obhajal, pripravljal umirajoče na smrt, skratka, bij sem med partizani, kamorkoli so me klicali, rabili ali mi je bilo sploh fizično mogoče priti. Vest mi ni nikdar očitala, da bi kjerkoli ali kdajkoli storil kaj napačnega ali kar ne bi bilo v skladu s kanonskimi določili. če pa je moje delo in bivanje v partizanih sploh oni veliki kamen spotike, radi katerega se nekateri ljudje čutijo dolžne in primorane tako delo ne samo sramotiti, temveč mu staviti tudi zapreke, Bog jim odpusti, sam sem jim že zdavnaj, obenem pa naj jih razsvetli, da bodo mogli ločiti resnico od laži. Jasno in razumljivo mi je, zakaj to delajo, manj jasno, zakaj ne vidijo, da s takim početjem veliko, veliko škodijo veri in katoliški cerkvi na Slovenskem. Ne čuvajo in ohranjajo namreč vere, če večinski deli slovenskega naroda, ki krvavi na bojiščih ne samo za narodno svobodo, temveč tudi od vseh strani očiščeno pravo vero, proglašajo in smatrajo za tako ma-lovrednega, da mu odtegujejo iste dobrine, za katere je sam Sin božji umrl in to zato, da je prinesel možnost z v e 1 ičanja vsakomur, ki ima dobro voljo. Veliko je bilo dela in truda, da sem svojo kazen, naloženo mi od škofa, pravilno razložil partizanom in ponosen sem nanje, da so jo tudi pravilno razumeli in to ne v sovraštvu do katoliške cerkve, pač pa v popolnem razumevanju in spoznanju, da je mogoče, da včasih zmaga laž nad resnico in tema nad solncem in da tako žalostni časi ne morejo dolgo trajali. Res je, večkrat so se moja liturgična opravila vršila pod ognjem sovražnikovega orožja, a vem, da so moje duhovniške besede priklicale na oltar istega Kiistusa, kot bi ga priklicale v še tako mogočni katedrali. Kristusa namreč v njegovi ljubezni ni sram ne strah stopiti med izmučene, v bojih začrnele partizane, ki mu vračajo po svojih najboljših močeh, enako z enakim, ljubezen z ljubeznijo. In v tej je obseženo vse, vsa modrost in skrivnost pravega partizana. 3. Še en kamen spotike je moje "sodelovanje" s komunisti. Odveč bi bilo izgubljati besede, kajti danes vsaj more in mora izprevideti vsak pošten in normalen človek, kaj in kdo so komunisti in v čem je moje sodelovanje z njimi. Skupna borba poštenih ljudi proti tujemu in domačemu narodnemu sovražniku. Ni torej mogoče reči po resnici, da bi to in tako sodelovanje bilo nekaj slabega in hudega. Danes je vsakomur, če le hoče, lahko znano, da je ena o-snovnih zahtev komunizma priznanje in spoštovanje svobode in popolne nedotakljivosti verskega prepričanja vsakega človeka, ki hoče živeti po veri. Ali povedano drugače, no bi bil pravi, komunist tisti, ki bi še tako malenkostno skušal ovirati moje dušnopastirsko delo med par-tizani-katoličani. Da je to in samo to resnica, naj mi Bog sam priča. Drugačnega sodelovanja pač ne poznam in ga tudi ne morem poznati, ker ga ni. Ali je morda zlo to, da sem pri izvrševanju svojega dela našel prav v komisarjih-komunistih najboljšo in najiskrenejšo pomoč? Tudi to ne more biti zlo po moji mesti, da je nekateri komunist moj najboljši prijatelj. Vsi, ki se danes borimo za svobodo, vemo, da doba laži in hudobije ni in ne more biti nekaj stalnega. Z neupogljivo voljo, zaupanjem in vero v Boga in resnico prenašamo trpljenje, ki smo si pa po svobodnem preudarku ob klicu zasužnjene domovino naložili. Veseli smo, ko vidimo, kako pravilno razumeva in ceni vse to naš dobri slovenski narod—in žalostni, ko še naletimo na nerazumevanje,»odpor in sovraštvo, ki je brez stvarne podlage in ga vodi le strast, ki je vselej slepa. In prav ta strast naj bi zavrgla tudi vse moje duhovniško delo. Z vso resnico in skrbjo v srcu se izprašujem, ali je to prav? In isto vprašam ves slovenski narod. Ne iščem ne sočutja ne zadoščenja, ker nisem ne žalosten ne užaljen, pač pa me vse to močno in resno skrbi. Ves narod prosim, naj s svojo zdravo pametjo spozna in razsodi, ali mu je moje dosedanje delo v korist ali škodo. To, da sta le majhen delček naroda in okupator odločila, da moja navzočnost in delo v slovenski armadi "pohujšuje verne slovenske ljudi," je zame za sedaj velika ovira, nikakor pa ne razlog, da bi pustil duše tolikih poštenih ljudi. Takoj pa se bom umaknil, ko bo ves slovenski narod, predvsem pa moji partizani, izrekel nad menoj svojo obsodbo. Glas vsega naroda je namreč, kot pravi stara prislovica—Božji glas—in temu sem bil vedno kot človek ali kot duhovnik pokoren. * * V SLOVENSKIM DUHOVNIKOM Josip Vidmar Poglavitna človečanska in krščanska vrlina in dolžnost je ljubezen. Ljubezen do vsega, od najbližjega do sovražnika. Med tema dvema skrajnostima mora čustvo zlasti danes prav blizu najbližjega naleteti tudi na narodnost. Zato je ljubezen do naroda vsakomur, tembolj pa kiistjanu, krepost in dolžnost. Osvobodilna fronta, ki je sprožila slovenski narodno-osvobo-dilni boj, se je sklicevala nanjo in jo pozivala k delavnosti. Pozivala jo je v imenu človečnosti. Klicala je Slovence in mnogi so se ji bdzvali. Kako ste ravnali vi, slovenski duhovniki? Ljubiti se pravi po Platonu in po Tolstoju želeti nekomu dobro. K ljubezni spadata dve stvari: sila želje in spoznanje dobrega. V odnosu do naroda je naše osvobodilno gibanje razvilo obe polovici v mogočno in popolno enotnost. Opremljeno s l)ravim spoznanjem o najvišjem dobrem za narod, je kaza-lalo silo želje, ki se ni ustrašila ne trpljenja, ne žrtev, ne smrti. Njeno delo je delo visoke člove-čanske in krščanske ljubezni. Kakšno je vaše delo za narod v tem velikem času, slovenski duhovniki? • Ogovarjajoč slovenske duhovnike, nimam v mislih vsega slovenskega duhovništva, zlasti ne onega iz našega Primorja, pa tudi ne onih tukajšnjih duhovnikov, k,i v srcu čutijo za svoj narod. Obračam se predvsem do tistih, ki vodijo politiko, nasprotno in sovražno našemu osvobodilnemu gibanju. Zadnja leta v Jugoslaviji ste bili orodje v rokah stranke, ki je bila po imenu krščanska, v resnici pa je morda nevede, morda pa tudi vede pozvročila ali pripravila narodno katastrofo v letu 1941. Njeni predstavniki so tujo okupacijo priznali in se celo poklonili- Mussolini ju. To leto je bilo prelomno leto v naši zgodovini. Slovensko ljudstvo je v strahoti, ki nas je zadela, spregledalo in vrglo na dan novo politično formacijo, s popolnoma novo, nezaslišano novo narodno revolucionarno zasnovo. S svojim nezmotljivim čutom je zaslutilo, da je rešitev mogoče doseči samo po docela novih potih in zato tudi z novim narodnim vodstvom, vzetim iz novih l-judskih plasti. Vi, slovenski duhovniki, ste ta duhovni in prelomni čas prezrli. Ostali ste pri stari zamisel-nosj;i in priznavali stare "preizkušene voditelje," s katerimi ste tudi sami priznali okupacijo in smrtno razkosanost slovenskega haroda in ozemlja. Na ljudsko prebujenje in novo porajajočo se moč, ki je nastala mimo vas in vašifi voditeljev, ste gledali najprej z začudenjem, z nezaupanjem, z nevero; nato s strahom, z negodovanjem in ogorčenjem. Polagoma pa se je iz teh nedobrih čustev razvilo celo sovraštvo, pomislite, sovraštvo do slovenskega osvobodilnega boja. Ne bom našteval posameznih momentov tega razvoja, ne pO' edinih dvomov, pomislekov, ugovorov, očitkov in napadov na osvobodilno fronto, ki so prihajali iz vaših vrst in iz organizacije, kateri ste bili se vedno važno orodje, in ste J® smatrali za svojo; dejstvo je, da so ostanki te organizacije m z njimi tudi velik del slovenskega duhovništva z neizpros"® zakonitostjo drseli in padali od prvotne brezbrižnosti naspr"^' osvobodilnemu boju do odpoi^ zoper njega. K javnemu nastopu proti njemu, odtod k niziranemu nastopanju, k 0^%' duštvu .in nato k organizira"®" mu ovaduštvu. In ista neizpi'O®' na zakonitost jih je potem od prvih tajnih stikov z okupatorjem privedla do javnega sodelovanja, potem do zavezništva ter naposled do organiziranega oboroženega zavezništva zop®*" osvobodilno voljo, ki je v o"®"' prelomnem letu planila iz bjn naših ljudskih množic. vedla vas je v narodno izdaJ stvo, slovenski duhovniki. Danes, po padcu MussolinU^' po polomu fašizma, stoje ostanki starega slovenskega dve» znova na križpotu. Vaši ni voditelji so se že zdavnaj ^v® zali s fašizmom in hitlerjevsK' mi morilci. S padcem fašiz^^^ je stopila Italija v poslednJ® razdobje svojega vojskovanj' in stoji neposredno pred tulacijo. Kaj boste storili zdaj-Ostane samo še en zaveznik 2° per mogočno plimo osvobodil' volje v narodu, in ta zaveznik J ^ Hitlerjev nacizem, najhujši s® vražnik vsega slovanstva i" ogabne j ši krvnik nad slovei^ skim narodom. Vaši "priznam voj^litelji, ki ne poznajo ne P", mislekov, ne sramu, so zveza" z njim. Toda tudi ta nj'HO^ zadnji zaveznik je obsojen ' ))ogin. Slovenski duhovniki, a boste še vztrajali v svoji zaslw^ Ijenosti? Mussolinijev padec zadnji opomin usode, j^ božji, ki vas opozarja, da .1® ša smer zabloda, izdajstvo zločin, saj se morete zdru samo z zločinci, zapisanimi P' pasti. Na zadnjem razpotju *toji^^ danes, še je čas, še lahko gledate! še lahko sprevidite, je za pravega duhovnika P' stor samo v vrstah nje^ove^ naroda, ne pa v varstvu i'i ščiti narodnega sovražnika. veda j te se, da bi nekoč ski narod mogel in smel o 1 stiti dosedanje blodnje! čas! Vedite tudi, da že usode vsega slovanstva, ^ stvar niti tu doma ne sme zni gati. če bi se to tudi mogio diti, bi bila vaša "pravda ' ražena na svetovnih bojisd Gorje slovenskemu naro(^, bi se to zgodilo. Doletela enaka usoda, kakor ga J® dela z versaillskim je bilo njegovo ozemlje ko port^ženega naroda, naroda^^^ se je bil na strani poražene zveze, neusmiljeno razkosa razdeljeno na tri države. pri nas nadvladala vaša * slovenski duhovniki, kar T® mogoče, bi pred svetom za zaveznike osi, ki bo po^ jg na. In če se to ne bo ^8^° jjine to teamo zasluga Osvobo^ fronte, ki jo vi tako stras vražite in preganjate. ye-je ona predstavnica slov ga naroda, vi ste mu samo kvizlingovci. . ^u- Dejal sem že, sloven^ ygi hovniki, da zdaleka rii® takšni, kakor so nekateri g,.] tiki med vami, kakor skrajni prenapeteži v novani Ljubljanski Vem, da je med vam' " dobi-ih Slovencev, ki ji^ da slovenskega naroda (Nadaljevanje na 4. . f-' ' -lif L*rtf ^ 'ii'-.'-t.'liJk! is C. 1. i; junija, 1944 ENAKOPRAVNOST ^ievan Galogaža: LESTVICA H STRAN 3 (Nadaljevanje) Zastrupljen z ideološkim poj-^ovanjem in okužen z neozdrav-J'yim občutkom pravičnosti, se kakor bi mladič mislil, da J® Kuzmič padel z Marsa, da je Kuzmič ne glede na živ-J®Oske pogoje, v katerih živi, kS'terih je vzrastel in ki jim O teh pogojih mladič ta-ni znal razmišljevati. A Najbolj čudno je, da tega niti poskušal ni, in tako je prišel v ®®kto pasivnih mučenikov. V se je vsemu čudil. Neved- lost je vrelec čudenja, in ko ta /elec usahne, tedaj se vsako v treh dneh razjasni. Tako ^ JG takrat čudil, da Kumič ne spoznati, da ne sme biti Kuzmič, čudil se je, da Kuz-'c ne preneha delati onega, če-ne smel delati v interesu ^roda, ki se je vanj na proslavi ^'desetletnice svojega dela ta-° nenadoma zaljubil. Ali je '^dič spoznal, da zahteva prav ^ prav samoumor tegale Kuz-iča? Toda Kuzmič se ne ubi-ko pa ima prav obraten po-• Kaj naj torej napravi ? Tu, ^^tej točki, se je skušala mla-približati neka 'skolzska Prikazen: Da se vam predstavim, jaz Desperacija. ^ Ne, ne, to ne, nikdar! Kot intelektualec, ki nima Dene zveze s stvarnostjo, je v ^dič 9%#aprej vodil brezkon-® Polemike v družbi, ki ni spadal, ki pa je bil v njej ^Poslen. Motite se pa, če me-da se je mladič takrat sa-skušal približati onim, ki Kuzmiči jemljejo vse, ki pa .' niladič zanje tako globoko ^^^stvoval. Po proslavi Kuzmi-tridesetletnice je prišel 6cer v uredništvo, zdiktiral je , ^jepiski, ki je ostala ravno-poročilo o proslavi, sto-^ sobo glavnega urednika 3rodnega lista," oddal ga besede in se vrnil za svo-pisalno mizo^ Cez pol ure ga °kliČM glavni urednik: h\i Človek božji, ali ste zno- ~~~ Zakaj? J,JT* Kako ste le mogli zdikti--j, ^ tako poročilo o proslavi? kadite, sedite malo, jaz vas ® ^^zumem. Poročilo je točno, to je ®nica. v Pa, človek božji, nisem vas l-gj . pišete o nekakih nicah, marveč o proslavi Kuz-^^'ceve tridesetletnice. Kakšno imajo s to stvarjo reveži ij, tele vaše sentimentalnosti? je vaše privatno prepriča-j ki se ga jaz ne dotikam s^^aša osebna nota je lahko SEZNAM MORETE POMAGATI K ZMAGI "^^scobe in mastni odpadki Prodajte vašemu mesarju ★ Kovinski odpadki ^rašajte v vaši mestni dvorani ^ranite stare časopise ^kličite PR. 6100 za odpremo ★ Kositrne skatljice — Operite Jih — Strlte jih — Stiranite jih «ia — Oddajte jih Pristojna mesta za pobiranje ★ Pobiranje v Clevelandu: na vzhodni strani: prvo nedeljo v mesecu; na zapadni strani: tretjo nedeljo v mesecu tudi hvalevredna), toda vse to nima nobene zveze s poročilom o proslavi. Pravi časnikar mora opisovati samo ono, kar vidi. — To se vidi! — A kaj bi se videlo? To so samo vaše osebne pripombe, ki absolutno ne spadajo v to stvar. Kako le pride v proslavo vprašanje revščine? To so posebna vprašanja, proslava pa je proslava. Torej vidite, da niti objektivni niste. Tu ni nobene zveze; torej, kadite, prosim. —' Je zveza. Tam je neka dama nosila obleko, ki je stala devet tisoč dinarjev. Ali veste, koliko tisočev delavcev in delavk je, ki ne dobe toliko niti ne za leto dni težkega dela. Potem je bilo zelo mnogo ovratnikov z dragocenimi biseri. To je približno . . . — Nehajte, človek božji! Ali sem vas poslal, da mi v listih kritizirate proslavo, ki je družabni dogodek? Saj niste pri zdravi pameti. Sicer pa, saj se razumemo. Razumem vas, np . . . saj veste, med nama povedano, tudi jaz sem za pravico. Vi morete imeti, ponavljam, prav z neke, recimo, določene točke gledanja. Ponavljam, ta nota pri vas more biti tudi hvalevredna, toda to ne spada v naš list. Časniki morajo pisati za publiko, časniki žive od prodaje. To je kupčija in vprašanje pravice ne spada sem. Časniki so trgovsko podjetje . . . — Ha! Če vam je za višjo naklado, bi list najbrže bolje šel, če bi pisali samo o potrebah siromašnega sveta, a vse te Kuz-miče in njihove pomagače bi lahko poslali k vragu. Bolje je izgubiti nekoliko Kuzmičev in dobiti sto tisočev drugih. Če že gledate vse s trgovskega stališča, tedaj . . i (mladič je tedaj mešal vsq mogoče). Mladič je tedaj smatral za resne urednikove besede, da žive časniki od prodaje. Kot veseli otrok romantike je menil, da je tu govor o prodaji posameznih izvodov, ne pa o prodaji vesti. Glavni urednik se tu nasmehne, vrne mladiču poročilo in vstane: — Dobro, dobro, sedaj ne utegnem. Kakor sem torej rekel, pomečite te svoje sentimentalnosti iz poročila in mi ga prinesite čim preje. Veste, vi ste še mlad. Morate se vživeti v svoje delo. Časnikarstvo je delo, ki zahteva okretnosti in intuicije. Pravi časnikar mora uganiti, kaj je V interesu lista. Samo tako se da napredovati. Namesto da se dvigate po družabni lestvici, padate po njej zmeraj niže. Pišete mi poročilo o proslavi, a opsujete slavljenca. Pošljem vas na kongres prido-bitnikov, pa pišete ironično. In ono poročilo s profesorskega zborovanja? In kaj ste mi napravili z advokatskim kongresom. Končajte torej to poročilo, kasnd je že, in list mora v tisk. V drugi sobi sedi sedaj za pisalno mizo mladič in črta v poročilu svoje sentimentalnosti,; kakor jim pravi glavni urednik. Z vijugastimi potezami peresa gre preko nekaterih odlomkov v poročilu in zdi se mu, da pri vsaki potezi peresa nekoga ubija in da v precepu cvili vest. Ko je uporni "zmešnjava" to operacijo dokončal, odda trudno in ravnodušno rokopis, — Prosim. — Dobro, hvala. Pojdite sedaj k večerji in se kmalu vrnite. . . . Mimo gredo odmetovalci snega z lopatami. Dve deklici hitita z dela. Neki pijanec se zib Ije po pločniku in sam sebi ne FATS FLY HIGH jL'.. Frank Hoss, left, and Arthur Allbee, right, are filling the speed reducer of a propeller power unit with low temperature lubricating oil at the Propeller Plant of the Curtlss-Wright Corp., in Caldwell, N. J. This oil contains stearic acid, whiich is derived from inedible kitchen fat. ALI ŽELITE BITI SLOKA? Vprašajte po VITA SLIM 2.50 velika škatljica Zaradi trganja (arthritis) obiščite Vitamin moža. Če ste neprestano utrujeni in zbiti, vam nudi high potency Vitamin D _ with B Complex olajšavo. Za lOO dni stane 2,9: VITAMIN STORES, Inc. East 9lh & Euclid — CH. 7069 . i. kaj dokazuje. Skozi meglo se pojavljajo obrazi, mežikajo z očmi in gredo dalje. Omahujoč po ulicah z mučnim občutkom odgovornosti in deficita je stopil mladič na koncu trga v gostilno in naročil večerjo. Pri sosedni mizi klepeta večja družba o politiki, o ženskah, o športu, kartah in dnevnih dogodkih. Vse te besede so tekle mimo mladiča kakor kalna voda, je zamišljen in silno nerazpoložen in zbudi ga šele tale dialog: — Moj dragi, Kuzmič je močan in vpliven. Videl boš samo, kakšna klobasa bo izšla o tej proslavi v "Narodnem listu." To je list "Industrijsko-trgov-ske banke," a večino delnic te banke ima Kuzmič. — Oh, o tem čivkajo že vrabci na strehah. "Narodni list" je predvsem Kuzmičev. Mladiču je kri udarjala v licih. Brez večerjal odhiti v uredništvo. Ali sem zadnji človek, ki! je to zvedel, ko pa tam vedo to i že vrabci na strehah ? Nepo-1 boljšljivi in ukoreninjeni idea-' list je šele sedaj doumel, kaj so časniki in kje prav za prav dela. Ha! prekleti podleži! "Na-1 rodni list?" Kuzmičev list! Fi-■ gov list! Torej tako je ? A meni tu tale glavni urednik, ta po- i tuhnjena žaba, govoriči in kva-! si o neki časnikarski objektiv-' nosti in o časnikarski spretnosti in o neki družabni lestvici, po kateri bi so moral dvigati. — Kaj je, še niste šli večerjat? — Že. Najedel sem se, pre-objedel sem se in sit sem vsega. Prosim vas, dajte mi malo tisto poročilo o Kuzmičevi proslavi. Ali ste ga že poslali v tiskarno? — Ne. Tu ga imate. Kaj boste popravljali, dobro je sedaj. — Norčavost božja, kaj ste napravili ? Poročilo o proslavi mora biti v listu, brez njega ne smemo iziti! vrešči in se peni glavni urednik. — Verujem vam! pravi mladič mirno in cinično. — Kaj je to? Kaj pomeni to? Kako se obnašate? Kakšen ton je to? Ton, gospod! Opozarjam vas, da bi mogla, zadeva prekoračiti meje! — Zadeva je meje že prekoračila. Doslej sem menil, da sem sotrudnik "Narodnega lista," i narodnega, poudarjam to, bil ! pa sem v resnici Kuzmičev nameščenec. Glavni urednik se je vidno j trudil, da bi ne bil podoben lo-! povu, ki so ga zalotili. Usede ! se na stol, obraz se mu podalj-, ša kakor vreča in dahne; — Kako to mislite? — Kako mislim? Tako, go- , spod glavni urednik, da se ijii-dva medsebojno izključujeva. S I tem sva končala. Mlac^č je s poslednjimi ostan- ki romantike v sebi vznemirjeno raztrgal in zmečkal poročilo in vrgel male koščke v koš. Pokonci in z vedrim obrazom je šel mladič domov. Toplo in mehko zadovoljstvo se kakor poplava razliva po njem, čuti se kakor človek, ki je V skrbeh begal po pragozdu, iščoč izhoda, zdi se mu, da skoraj fizično občuti, kako se šele sedaj poraja v njem neki zmisel, da človek sploh živi. Kakq vesel je, da je temu najemniku končno povedal tisto, kar je že davno megleno slutil. Zavestno stopa po lestvici navzdol, toplota je v njem, ker ve, da je to prava pot k ljudem. A kaj sedaj? Od česa bos, mladič, živel? Živel? A glej, kako omahuje oni kulij po predmestjih Šank-haja, kaj naj poreko one pošasti, ki blodijo po Majdan-peku ali ki kujejo v tovarni olja za 3.60 okove za lastne roke, kam s trupli, ki so obležala po rde- Wife vs Husband m Gubernatorial Race 5^ i-/,' % POPRAVIMO I šivalne stroje, likalnike, pra- j žilnike, čistilce in električne! I ure 8209 Superior Ave. Delo jamčeno. Pridemo iskati in pripeljemo nazaj. Odprto od 9. zj. do 6. zv. American Appliance Co. , GA. 3268 — MU. 8015 ALBUQUERQUE, N. M,—Sound-photo—Robert Earl Peterson, seeking Kepublican gubei natorial nomination in New Mexico, and his wife, Edna Peterson, who has filed as tl\e Democratic gubernatorial candidate opposing him, are shown above washing the family dishes in Santa Fe where they live. She is the first woman in the history of New. Mc.xico to run for Governoi'. eih cestah venezuelskih, kje so tista črna življenja, ki potujejo po sedem sto kilometrov daleč po Afriki s kamnom na svojih ramenih? Glej, ali sem mar kam ? Ali ni moja zavest vzragla iz Golgote milijonov, čigava je domovina, ki je grobnica človekove zavesti? Kje sem bil doslej? Kaj sem doslej napravil? In koliko časa sem izgubil? Dolgo v noč se je porajal človek, medtem ko je burja ječala pod njegovimi okni. Ali so kdaj padale na to blazino in na te odeje toplejše in lepše solze? Moderno 'prenovljena Nu-Annex Restavracija Izborna jedila — zajtrek, obedi, večerje. Posebnost ob nedeljah — kokoši in pečenke 8439 BROADWAY * Yields With ev»ry step * Absorbs shocks.jarf * Keeps you foot-fresh Louis Majer Shoe Store 6410 St. Clair Ave. KUPEC iz Californi.ie, se tu naliaja. Plača Izredno visoko ceno za vaš rabljen avto. OHIO AUTO SALES 4307 Euclid Ave. EN. 0952—0953 Kupujte in varčujte pri Ptak's I Radije in kombinacije fonogra-1 fov. Lepe slovenske in angleške plošče. Importirane harmonike, in violine. j PTAK'S 5416 BROADWAY Vam zatekajo noge? z gumijasto elastičnimi nogavicami si boste preprečili bolečine nog, če vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo se vam bo kupiti par teh nogavic na poskušnjo. Mandel Drug Lodi Mandel ph. g., ph. c. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Posebni popust za društva B. J. Radio Service 1363 E. 45 St. — HEnd. 3028 Kupujte vojne bonde! PLAČAM več za vašo hišo, kot kdo drugI v Clevelandu. Imam kupce hiš, ki takoj plačajo v gotovini. Pišite ali telefonirajte EDWARD A. PERK Realtor, 5710 Portage Ave. Cleveland, Ohio. SK. 0285 The Union Poultry Market 2iva in očiščena perutnina Prodajamo na debelo in drobno Posebnost za ohcetc, zabave in restavracije 11709 UNION AVE. ŠE ENA NOVA Ohio State Beverage trgovina 6925 UNION AVE. Popolna zaloga pive in vina Cordials in mehkih pijač za na dom Poslušafte WGAR postajo 12:00-WADC-745 z j.-K).00 zj. IMATE KILO? PRAVILNO UMERIMO Trebušne opore kirurški pasovi elastične nogavice Za varstvu kolena. Opore za gležnje Jamčimo, da lahko kontroliramo vašo kilo EJBL'S DRUG STORE 7008 BROADWAY Tel. Michigan 9784 THE MAY CO. NE TVEGAJTE... SPRAVITE VASO OBLEKO NA VARNO 17.98 STOR-AID "EMPIRE" WARDROBE Kiasna nova in izredna oma;a iz močnega materi-jala; ima nove vrste finiš, podoben smrekovini, in znotranjost ja temno rdeče barve. Drži 30 oblek; velikost je 66x29x21 inčev. (B) Stor-Aid "Mirror Queen" Wardrobe 9 .98 Iz trdega papirja iz vlakna z lesu podobnim fiiii-šcm, obit z lesenim obodom; plastični Kumb, dva velika ogledala, polica za klobuke, ki se odstrani, 2 polici spodaj, ki se jih lahko odstrani; 69x29x21 inčev. (C) Stor-Aid "Stor-Master" Wardrobe 3 .98 Velik, prostoren klozet z pripravnimi policami spodaj za čevlje, klobuke, zavese, blankete, perilo, itd. Iz trdega papirja iz vlakna; dvoje vrat. 62x29x21 inčev, . ' 5 .98 E-Z-Do Giant Pivot vrata Močno zgrajen klozet obit z lesom za dodatno tr-pežnost. Ima dvoje velikih vrat, ki se široko od-pro; velikost 68x28x21 inčev. The May Compciny . . . Notions . . . pritličje ........»■' ............................... .Ui l iiiiiu II iiiiii,. #1 STRAN 4 ^INAJEppRAVlfOaT 1, 1W4 ZAGOVARJA FINSKO ZADNJA KMEČKA VOJSKA Zgodovinska povest iz leta 1573 Spisal AVGUST ŠENOA — Iz Hrv. poslov. L. J. (Nadaljevanje) "O vsem, brat Peter! Exempli gratia, o našem starem volku na Susjedu. Ni-li, povej mi, ta čloVek prodal vragu svojo dušo? Še cesar mu ne more ničesar. Glej, preteklo je že leto, odkar so bili tu komisarji. To je bilo vika in krika! Že sem mislil, da bodo našega milostljive-ga odrli na meh. Cele vatle pritožb so napisali zoper njega. In kaj se mu je zgodilo? Nič! Nič pa nič! Tahi sedi mirno, si gladi svoje brke, odira kmetom kožo in se niti ne zmeni ne, ko zalaga nad njim oni kancelijski hrt Grdak. Ni-li to čudno modrovanje? Naju bi bili že desetkrat obesili." "Naju," se nasmehne Peter in se loti drugega vrča. "Na vsak način! A to so drugi računi z najinim gospodarjem. Gospoda ima vraga za botra. Ko je prišla nad najinega gospodarja ona velika nevihta, in ko mu je umrla gospa Helena, je škripal z zobmi, pil vodo in ženske mu niso kvarile posta. Šel je v Požun. Pogledal sem ga izpod oči, ko se je vrnil. Vihal si je brke, smejal se, pil vino za dva človeka in snubil ženske na petek in svetek. Dobro je, sem si mislil. Kopriva ne poze-be in midva tu živiva prav veselo." "Za vraga, veselo!" zamrmra pisar in si potisne kapo na čelo. "Ko sem služil za grbastega Gašperja v Turovem polju — juh, bilo je zlata kakor gnoja! A tu? Brrr! Toliko, da se ne moreš oddahniti, in pri vsakem tvegaš življenje. Pa kaj imaš od tega, kaj? Ta vsakdanji kruhek in nekoliko stolčenih krajcarjev. Vedno se vrtiš na enem mestu. Meni je že tesno, po vražje tesno tukaj pri tem skopem vragu," puhnil je pred se pijani Simon in izpraznil tretjič vrč, nato pa nadaljeval med smehom: "Ako me ne bi držala nazaj žena, bi pobegnil." "Žena?" vpraša začuden Peter. "Od kedaj si pa oženjen? Katera ženska bo neki tebe vzela?" "Lolička! Lolička!" zašepeče Simon. "Lolička?" se ustraši Peter, "saj ona---" "Škube najinega gospodarja." "Ha, ha, ha! Seveda!" udari pijanec s pestjo ob mizo in se prične krohotati, da mu stopijo solze v oA. "Da, da! Ferenc Tahi daje denarja njej, ona pa meni. Ji še nisi nikar pogledal v obraz? To ti je ženski Turčin, amice, žena za tri ljudi. Ej, pij-va ga!" udari zopet Simon s pestjo ob mizo, dočim je Peter vse to oprezno poslušal. "Vidiš, to me veže na Sus-jed," nadaljuje Simon, "napravil si bom kapital. Tahi bo segel globoko v mošnjo." "Kako to?" nastavi Peter u-ho. Simon stopi na noge, se na- UNSAFE HOME T - / ' / j NATIONAL SAfiry COUNCIL gne preko mize iii zašepeče Petru v uho: "To, to je ve — velika tajnost. Da, da! Kmečka mrhovina se zopet upira. Toda, kdo ve, kje imajo glavo, kje korenino, kdo? Jaz to vem," se razkora-či pisar in se udari ponosno na svoje prsi, "jaz, Simon Drma-čič. In komur jaz to povem, ta lahko stre glavo, lahko izpuli korenino uporov. Tako! Rsk! A jaz bom povedal to samo tistemu, ki me dobro plača." "A kje si za vraga izvedel to? Ti si res prdvi filozof. No, kar se tiče Loličke, pa ti vendar ne verjamem?" "Ne verjameš, bedak?" za-kliče Simon in vrže na mizo vezano mošnjico. "Na, naglej se je. To mošnjico je dala Helena Tahu. Tahi Lolički, Lolička meni, jaz pa tebi, svojemu pobra-timu. Verjameš sedaj?" "Verjamem, Simon," reče Peter in vtakne mošnjico hitro za nedrije. "Toda, per amorem dei, čemu se ti ne ženiš, Peter? Saj si sin šepave kobile." Tako modruje pisar. "Ej, saj bi se! Tu je neka de-vojka v Brdovcu, Jurkova Jana," odgovori Peter. "A, a!" položi pi^sar kazalec na čelo. "Da, spominjam se, lepo pišče. No, in?" "Ne mara zame. 2e nekoliko-krat mi je osmodila brke." "Fu!" se nasmeje Simon, "tu je lahko pomagati. Pokaži jo Tahu, ta se razume na to. Ta jo bo snubil za-te." "Ne bi bilo slabo." "Kaj bo slabo? Saj to pravim jaz, jaz. Simon Drmačič. Oh, jaz — jaz — jaz —" se u-dari pisar na prsi in se zvrne nezavesten za mizo. Peter pusti pijanca in odide z brzimi koraki v grad. Tu poišče Petra Pe-tričeviča. "Gospod Petričevič," mu reče, "vem, da mrzite Loliča, ki vam poje kost izpred ust." "Da!" "Da!" "Ki se je kakor mogočnež po-vspel do gosposke službe in vlada kakor gospodar, ker je njegova žena premotila našega gospodarja. Gospod Peter! Jaz vem za kadilo, s katerim lahko preženeva tega dolgina s Susje-da. Oskrbnik postanete potem vi. Hočete?" "Da, toda--" "Dajte mi roko! Dalje ne vprašajte. Moja puška ne izgre-ši cilja." "Pa dobro!" konča Petrovič in poda Bošnjaku roko. Na dvorišču susjedskem je bilo drugo jutro veliko vpitje. Sredi dvorišča je stal gospodič Gabrijel ves jezen, držeč v roki debelo palico. Lica so mu plam-tela in črne oči so se mu iskrile od togote. Ves se je tresel. Pred njim je stal postaren človek, držeč se z obema rokama za glavo, po kateri mu tekla s curkom kri, po dvorišču pa so divje skakali neosedlani konji. "Lopov!" zakriči Gabrijel, "jaz ti bom pokazal dotikati se mojih plemenitih konj, na katerih je ena dlaka več vredna, kakor cela tvoja neumna buti-ca." "Ta udarec vas bo drago veljal," zaškriplje od bolečine človek in pogleda z jeznim pogledom mladeniča; "tako delajo razbojniki, a ne baroni." I Mladenič prebledi, se zaleti besno v človeka in zamahne a palico, a železna roka ga prime od zadaj za pest. Mladenič se o-brne z glavo in zapazi pred seboj upravitelja Grdaka, ki je bil Izjave antifašistiČnih voditeljev v starem kraju (Nadaljevanje z 2. strani) Finski finančni minister Vai-na A. Tanner. priskočil o pravem času na pomoč. "Sramujte se mladi gospod," reče upravitelj mirno, "ali je to gosposko, raniti človeka do krvi, ko opravlja svojo dolžnost?" "Kaj pa je?" zakliče s hripa-vim glasom gospod Tahi, pri-šedši s Petričevim in z Bošnjakom na dvorišče. "Oče, branite me pred tem človekom," reče ves drhteč mladenič. "Kaj se je zgodilo?" reče Tahi in pogleda jezno Grdaka. "Ta kukavica, ta nesnaga," zakriči mladenič, "je izgnal moje konje iz hleva." "In prav je storil," reče Grdak mirno, "ker ste vi, mladi gospod, izgnali kraljeve konje iz kraljevega hleva, ki ni vaš. Vi imate zase dosti hlevov. Jaz sem mu rekel, naj stori to, a vi ste udarili kraljevega slugo, da mu teče kri, in da ni bilo mene, bi ga bili ubili."