Posamezne številke t N avadne Din —’75, ob nedeljah Din 1*—.
.TABOR* izhaja vsak dan, rarrcn
nedelje in praznikov, ob 18. nri s datumom naalednjejra dne ter stane mesečno po poati D 10*—, za ioo-■amstvo D 18* —, dostavljen oa dom D 11*—, na izkaznice D 10*—. inserati po dogovoru.
Naroča ae pri upravi .TABORA* MARIBOR, jurciocva aUoa atov. 4*
PoftiiTna Dtatana v	Cena	današnje	štev,	75	sara.
TAB
Posamezne Številke« Navadne Din ~>*75, ob nedeljah Din 1*—%
URF.DNISTVO m n.h«‘.» Mnf boru, Jurčičeva vi. It- 4, L nadstropje- Telefon mtcrnrb- It. 276-UPRAVA «e nahaja v Jurčičevi ulici it. A pritličje deano- Telv <•«* it 24- - SHS postnočakova« rsriin <tev 11 •)!!
Ne naročita brc« 4enar> m m vakra- — Rokopšai a* ae <rrmi»\»
i«swrnr^4»»v:jL*iJLtysaoooa2
Naslov
• Tit .
Maribor, potek 11. septembra 1925.
Leto: VI. — Številka: 205.
jtibijiiil
!«
Potrebujemo jih za brate — tam preko! Sprejema se v Mariborski tiskarni (v knjigovodst.tr).
Glasovi o prehodnem značaju sedanje vlade.
Možnost rekonstrukcije. — Radičevci si obet ajo odstop Maksimoviča, Radojeviča in drugih. — A Pašič molči in snuje.
BEOGRAD, 10. septembra. Politični krogi Slede z največjo pozornostjo dogodke v Evi-an* ies Bains in v Ženevi. Po sestanku obeh voditeljev vladnih strank obstoji možnost, da sc bodo izvi Sila po vrnitvi predsednika Pa--a v Beograd važne spremembe. Po izjavah * adnih k**a<t ima s-.ranja vlada samo provizoričen značaj. Radi tega se pričakuje večja ^konstrukcija vlade. Radičevski krogi razširjajo vest, da bodo dobili še dvoje ministr-skih mest. Stjepan Radič naj bi prevzel ministrsko podpredsedništvo, dr. M a č e k pa
prometno ministrstvo, tedanji prometni minister inž. Radojevič bo izstopil iz vlade. Ravno tako bo po teh vcstcli pri rekonstrukciji izločen iz vlade notranji minister Boža Maksimovič, s katerim so Radičevci zelo nezadovoljni radi vprašanja uradništva na Hrvaškem. Radičevci trdijo, da bi vlada na ta način znatno utrdila svoj položaj.
Vse to pa zavisi od ministrskega predsednika Pašiča. Pašič za -sedaj molči in ne da nobenega znamenja, kako se bo odločil v oktobru, ko se vrne v Beograd.
Slab efekt sestanka Pašič-Radič.
Notranji minister je sedaj še bolj nepopustljiv.
vodlnskl radikali
BEOGRAD, 10. septembra. O sestanku obeh Voditeljev pašiča in Radiča so znane za sedaj še nekatere podrobnosti. Sestanku sta Prisostvovala tudi soproga Stjepana Radiča •o delegat dr. Laza Markovič. Brzojavna potočila zatrjujejo, da sestanek ni imel političnega značaja (?).
'*no Je, da je postal notranji minister Boža Maksimovič sedaj po Radič—Pašičevem
— Radlčevske nadeje so dvomljive. — Voj-Proti radičevcem.
sestanku napram Radičevcem še bolj nepo-rmt.jiv Radičevski ooslanci ne rrerejo d.-ječi na vladi nobenih važnejših izprememb.
vedno niso poitifp: radičev-.vi župani, celo v onih krajih, kjer imajo radičevci absolutno večino. Proti radičevcem vodi kampanjo tudi minister za narodno zdravje dr. Slavko Mietič kot v.odja vojvodinskih radikalov.
Italijanski glas o sestanku v Evians les baines.
•Corriere della serra« pripisuje sestanku Pa-Mč-Radlč velik pomen. — Inspiracija radi-čevcev.
MILAN, 10. septembra. Tukajšnjemu listu sCorriere della serra« je javil neki poročevalec iz Ženeve, da Je bil sporazum na sestanku med PaŠičem in Radičem v Evians les bains definitivno sankcljoniran. To dejstvo Zasledujejo mednarodni dtplomatični krogi z velikim zanimanjem. Is« krogi zatrjujejo, da I« bil potek sestanka obeh strankinih vodite-Bev zei0 prijateljski In da so bile odstranje-ne v*e težave, ki so ovirale skupno delo obeh *b*nk v parlamentu. Dopisnik milanskega dnevnlka dostavlja, da je ta sporazum v so-clasiu s pomirjevalnim duhom, ki vlada med
 □---
zastopniki vseh držav v Ženevi. Dopisnik pripominja, da bo radi tega letošnje zasedanje Društva narodov velikega pomena za svetovno mirovno politiko,
-D-
BOliZA.
CURHJ, (Avala) 10. septembra. (Sklepni tečaji). Pariš 24-40, Beograd 9,225, London 25.1125, Prapa 15 35, Italija 21 70, New-York 518-—, Dunaj 7305, Brflssel 23 05. Budimpešta 0.00726, Varšava 102 50, Sofiji 375, Bukarešta 2 60.
ZAGREB. (Avala.) Pariš 36270 do 26670, Švica 1.081*— do 1.089*—, London 271*36 do 273*36, Berlin 1.329 75 do 1.339*75, Dunaj 7*8550 do 7*9550. Prapra 165*38 do 167*3S Italija 235*70 do 238*10, New-York 55*76 do 66*36. Amsterdam 2265— do 2285. Va uten: Dolar 55*09 do 55*69.
Dr. Kraft o manjšinskem vprašanju.
M a r I b o r, 8. septembra.
Pred tednom smo ponatisnili izvleček iz Banka o manjšinah	v jugos,aviJi, ki	Ka je
objavi v b ografskl	»P0litik!.	švlcartJd	neV.
tralec vseučilišnt profesor Rcis. Povodom . njegovih izvajanj se je v »Politiki, oglasil k esedi narodni poslanec dr. St. Kraft v°ditclj nemške stranke v Jugoslaviji’. Pod haslovom »Audiatur	et altera	pars<c ’
°VreČi trditve prof.	Reisa in	zavzeti	sta-
liS£e, kij naj ga zastopa nemška stranka v Manjšinskem vprašanju.
Priznati Je treba, da so Izvajanja dr. Kraf-*a ze'° stvarna in resna. To je pripisati dveina razlogoma: prvič poteka dr. Kraft iz vrst slavonsko-banatskih nemških kolonistov, ki Je po značaju in tradicijah prijetno razlikujejo od sporadičnih nemških eksponentov v drusdč Pa se je dr. Kraft pri pisanju dobro zavedal, da govori srbski javnosti.
Nas zanimajo Iz članka dr. Krafta predvsem nastopni morfientl:
Voditelj nemške stranke v Jugoslaviji piše, da bi bila naša nemška manjšina bplj zadovoljna, če zaščita narodnih manjšin ne bi bila poverjena Društvu nafodov, ki J« izrazit političen činitelj, marveč bi skrbel za njo kak moralen forum. Vprašanje narodnih manjšin je v jedru bol} moralnega In kulturnega značaja nego polltlčnčga. Nemci v Jugoslaviji — piše dr. Kraft — se tega tudi zavedajo, zato je nemška stranka namenoma izpustila v svojem programu vsako <ituzljo na mednarodno zaščito manjšin In se tudi v svojem političnem boju v Narodni skupščini nikdar ni sklicevala na to pogodbo. Dr. Kraft je izjavil I. 1923. v Narodni skupščini: »Mi nismo političen živelj v državnem smislu. Mi kot kolonisti nismo prišli v te kraje s politično nalogo, nismo prišli, da bi ustvarjali ali
strmoglavljali kako državo, temveč smo prišli
s kulturno in ekonomsko nalogo « K
temu citatu pristavlja dr. Kraft: »To je in ostane stališče nas Nemcev v tej kraljevini«.
V nadaljnjem delu svojih izvajanj pobija pisec Reisovo stališče, da je treba narodne manjšine asimilirati. Nemci v Jugoslaviji nočejo za nobeno ceno žrtvovati svoje narodne in kulturne individualnosti, kakorkoli hočejo biti lojalni državljani države, ki je seda) njih domovina. Dr. Kraft trdi nadalje: Nemci se zavedajo, da je, nemški narodni živelj tako raztresen širom sveta, da ga ni moči uje* diniti v eno državno telo. Zbog tega tudi ne mislijo na kakršnokoli združitev, hočejo pa, da se jim ohrani njihova narodna individualnost, ker noben narod noče prostovoljno žrtvovati samega sebe.
Dr. Kraft končno odločno odklanja RcisoVo obtožbo, da 'Nemci v Jugoslaviji rovarijo proti državi in goje irredento.
K izjavam nemškega voditelja nekaj pripomb: Stališče dr. Krafta je najbrže iskreno, ker nemške kolonije v Banatu in Slavoniji niso nikoli gojile irredentizma, zavedajoč se, da so odrezane od nemške kompaktne mase. Vzlic temu pa so tudi te kolonije stale hote ali nehote v službi nemške ekspanzije, o čemur priča vsa pangermanska literatura. Zanimivo pa je, da dr. Kraft zastopa v vprašanju nemške manjšine natančno isto stališče, ki smo ga zastopali Slovenci in Čehi pred osvobojenjem nasproti Nemcem. Tudi mi nismo hoteli žrtvovati svoje narodne individualnosti, vendar pa je vsa vodilna nemška javnost v Avslro-Ogrski in Nemčiji stala na stališču, da višji interesi države zahtevajo asimilacijo. Če se ne bi 1. 1918 preobrnilo kolo zgodovine, bi Nemci pospešili nasilno in umetno germanizacijo in bi mi zaman vpili gluhim ušesom, da nočemo žrtvovati svoje narodne. individualnosti. Ne demokratično-člo-vckoljubna načela, marveč zmaga orožja je tedaj odločila, da se celo nemška plemena upirajo načelu, ki so ga najbolj povzdignili Nemci in Madžari, da je namreč treba dru-gorodne narode nacionalizirati.
Toliko v splošnem. Zanimivo je, da so ob istem času, ko dr. Kraft nekako odklanja Društvo narodov, vložili pristaši nemške stranke v Sloveniji pritožbo na Društvo narodov radi »Dcutsches Haus« v Celju. Preden je moglo upravno sodišče izreči končni pravdorck v tej sporni pravni zadevi, so se Nemci v Sloveniji poslužili privilegiranega položaja jn so iz golili političnih razlogov, iz motivov nacionalne mržnje postavili državo, ki ji sicer zagotavljajo lojalnost, na mednarodno zatožno klop. Kaj pravi dr. Kraft k temu? Kaj pravi Schaucr k dr. Kraftovemu stališču?
Kdor čita »Cillier Zeitung«, uvidi, da so prof. Reisova izvajanja vsaj glede Nemcev v Sloveniji točna. Tudi to so kolonisti, vendar pa so se naselili s čisto drugimi nameni. Le-tl so smatrali slovensko ozemlje za sestavni del nemških dežela in še za časa pariške mirovne konference so pisali famozni predstavitelji teh Ncmccv Kanmikcr, Pircheggcr in drugi, da so spodnje-štajerski Slovenci neke vrste cigani, manjvredna rasa... Mi zaupamo iskrenosti nem. kolonistov v Banatu, ki vedo, da so odrezani od nemškega sveta, ne zaupamo pa lojalnosti pofitikujočih Nemcev v Sloveniji. Naši Nemci ne žive nikjer — izvzemši v Kočevju — kot, kompaktna narodna masa, marveč so razsuti sporadično po mestih in trgih in So po dobri polovici renegatskega pokolc-nja — prepričevalen dokument o nemški asimilaciji, ki je obtičala sredi poti... Zato je treba problem nemške manjšine v Jugoslaviji ločiti od problema Nemcev v mariborski oblasti. Tu je potrebno dvojno merilo:	ločiti
pristne In lojalno Nemec od rcnegatov in eksponentov Gradca in vscucmžtva. Pristnih Nemcev ne bo nihče nasilno asimiliral, ker so rcnegatl povsod zoprir tip. Nasproti rene-gatom in onim Nemcem, ki uganjajo pri nas politiko hujskanja In mržnje, pa ne more Imeti noben Slovenec ozira. Ti so nenaraven Iz-
1 rastek, ki je tembolj opasen, ker je nekaj ki*
! lometrov od kompaktnega slovenskega ozemlja kompaktna, do Severnega morja segajoč?
masa nemškega življa.	—ob.
Dnevna kronika.
— Narodni poslanec dr. Pivko se je dne
8. in y. t. m. mudil v srezu Dolnja Lendava-Na praznik 8. t. m. je imel v Beltincih dva velika zbora, enega po prvi, enega po diugi maši; nadaljnja zborovanja so sp vršila ob lepi udeležbi v Gor. Bistrici, v Hotizi, v Gor. Lakošu. Zvečer se je vršila seja srezkega odbora v Dol. Lendavi. Vseh zborovanj, razven v Beltincih, sc je udeležil tudi predsednik oblastne organizacije SDS g. dr. Lipo ld. Dne 9. t. m. so se vršila zborovanja v Petišovcih, Dobrovniku in Gančanih. Na povratku v Maribor je imel g. poslanec 9. t. m še zborovanje v Veržeju in 10. t. m. dopoldne v Ljutomeru. Podrobno o zborovanjih še sporočimo.
— Za oblastnega šolskega nadzornika za mariborsko oblast je imenovan g, prof. Ivan V r š č a j, dosedanji oblastni nadzornik gosp. Henrik S c h e 11 pa je premeščen v .Konjice G. Schcll je bii v vsakem oziru korekten uradnik, zato se ta izprememba v javnost’ različno komentira.
— Stjepan Radič na ženevski konferenci. O bivanju Stjepana Radiča v Ženevi prinašajo zagrebški in beograjski listi pretirano podrobna poročila. Tako vedo povedati, da je pri otvoritvi sedel poleg siamskega delegata, medtem ko je gospa Mafenka rdela od zadovoljstva na galeriji. (»Politika«). Stisnil J9 roko Painleveju in mu častital radi njegove*«* »konstruktivnega galskega duha« (»Jutami! list«), razgovarjal pa se je živahno te pri« srčno s češkoslovaškim zunanjim ministrom Benešem (»Obzor«), ki je bil v prejšnjih letih često deležen njegovih ne ravno vljudnih opazk.... »Politika« ve povedati, da se ja Stjepan Radič udeležil maše ob proslavi prestolonaslednikovega rojstnega dne. ki se je služila v ženevski rusko-pravoslavnl cerkvi. Radič je »prema ruskom običaju« ves čas klečal in se najbrž tudi pogosto križal, kar je vzbudilo občo ginjenost. Novinarji raznih barv in jezikov so hoteli tega skesanega dele * a obsuti s kopico vprašanj, ali M. Etlennc jim je spretno izmuznil kakor pred tedni morski volkulji, češ: »Silentium!« »Jutarnjl list« je zaznamoval, da je Radič »vidno oživel«, ko je slišal Painlevčja govoriti o miru (o daljna mirotvorna republika R. I. P.). Nič manj zanimivo ni najnovejše poročilo tega lista, da je Radič govoril tudi s proslullm indijskim maharadžom. Ali mu je M. Etienne povedal, da je on (Radič) hrvatsk! Ghandl, kakor ga je poveličal njegov zet-prevajalec Romalil Rollandove knjige o Ghandiju, tega ne. vemo. Sigurno pa je, da je tudi maharadža za sporazum, kajti — kakor piše Radičev »Dom« — danes je »čitav svijet za sporazum«.	yob.
— Lovska In splošna športna razstava je bila otvorjena predvčerajšnjim v Zagrebu. Razstava je velikopotezno izpeljana iti vzbuja splošno pozornost. Obenem so bile otvorjene še sledeče razstave: avtomobilska, radio- it’ jadranska razstava.
— Nove luksuzne cigarete z imenom »Ka-ragjorgjč« bo izdala monopolška uprava. Ko mad bo stal 1 dinar 50 para, prodajale pa se bodo v pločevinastih škatljah po 20 in 10 ko-madbv.
— Jugoslovanski StrassnoH. Beograjska policija je dobila tiralico za 501etnim Ignacijem Trebičem Iz Vojvodine, ki se že 30 let klati po svetu in uganja razne »hohštaplerske« kose, ki kažejo, da spada v »odlično« vrste svetovnih mojstrov te vrste. Opeharil Je že mnogo ljudi v Ameriki in na Angleškem, Med vojno je vohunil i za antanto I za centralne države. Del) časa je plenil ljudi na Kitajskem, kjer je postal državni svetnik pod Imenom Vu-Fcll-Fuonv
Sfrffo ?,
iTXB DK<
• ’ % »*
V Mariborn; on« 1L septembra 1923
i — Smrtni polet belih metuljev. V noči od 26. do 27. avgusta je priletel v Dervento v Bosni ce! oblak bel metuljev in sedel na sve-tiljke ob reki Ukrini. Nočni hlad jih je vse pomoril in jutranjo solnce je našlo na obali reke milijone mrtvih metuljev. Ponekod je segala plast 5 cm visoko. Ta pojav v Derventi ni redek in ga ljudje imenujejo »razcvetanje Ukrine«.
  Z doma le pobegnil. 13letni deček Anton Podlipnik je dne 4. t. m, pobegnil od svojega reditelja v Janjčevi gori pri Sevnici In ga še sedaj pogrešajo. Deček je za svoja leta dobro razvit, oblečen v temno obleko, nosi mornariško srajco in je odšel na pol bos In gologlav. Kdor bi kaj izvedel o njem. naj sporoči policijskemu komisarijatu v Mariboru.
— Tudi v blaznici so antisemiti. V psihiatričnem oddelku szegedinske vseučiliščne klinike je bivši član »Prebujajočih se Madžarov« Aleksander Aes, ki se mu je od madžarske politike zmešala pamet, v navalu blaznosti zadavil 201etnega Žida Singerja, ki je bil tudi na opazovalnici. Po zločinu je izjavil, da je bil proglašen za kralja in da mora najprej zadaviti vse Žide.
Iz demokratske stranke.
Na seji srezkega odbora SDS za srez Šmarje, ki se je vršila v torek 8. t. m. v Podčetrtku in na kateri je bila zastopana večina vseli strankinih organizacij,v srezu, se je po Izvolitvi predsedstva (dr. Sandor Hrašovec, predsednik; V. Fabiani iz Rogaške Slatine in posestnik Martin Ulčnik iz Št. Petra pod Sv. gor. podpredsednika; Anton Malgaj in Rudolf Puc, tajnika; Franc Golič, blagajnik) vršila obsežna debata o današnjem položaju, zlasti o gospodarskih razmerah. Burna je bila debata o današnji davčni praksi v Sloveniji ter se je sprejela tudi ostra resolucija, katera se je'poslala finančni delegaciji v Ljubljani, finančnemu ministru in g. poslancu dr. Pivku.
Tajništvo srezke organizacije SDS za sre* Šmarje ima svoje prostore v hiši g. Gradta 'n posluje vsako nedeljo od 11. do 12. ure. Navzoči tajnik daje pojasnila v vseh davčnih in raznih drugih gospodarskih ter političnih tadevah, sprejema prošnje in pritožbe i. t. d.
Notranjepolitični ooloža? na češkos?ovaškem.
Praga. 8. septembra;
Po daljšem političnem- odmoru se je včeraj zopet sestal ministrski svet. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da je bil na tej seji določen rok za novo skupščinsko zasedanje in sicer bo prva spja v torek 15. septembra. Na programu je med drugim nujni predlog o pomoči po ujihah prizadetim krajem. Podaljšala se bo za omejeno dobo veljavnost lani sprejetega budžeta. Največje težkoče pa bodo nastopile povodom razprave o novem volilnem redu. Nadalje se bo skušalo urediti vprašanje državnih nameščencev, ki je posebno važno za one stranke, katere imajo v svojih vrstah državno uradništvo.
Ves program kaže, da so biizu volitve. Tudi če se nekatere stranke trudijo, da bi kar najbolj podaljšale sedanjo politično konstelacijo, ie to samo pretveza, pod katero, bi sl hotele pridobiti več časa za volilne priprave. Javno mnenje je že popolnoma prepričano, da bodo volitve že tekom letošnje jeseni. Volilni dan še ni določen definitivno, vendar pa nekatere informacije vzdržujejo v javnosti mnenje, da se bodo volitve določile na 4ne 8; novembra. Obenem s poslansko zbor eleo bi bil razpuščen tudi senat.
V javnosti vzbuja veliko pozornosti razcep v narodnodemokratski stranki, ki ga najbolj označuje izstop bivšega finančnega ministra dr. Engliša, dr. Kallaba in dr. Stranskega. Govori se tudi o nadaljnjih Izstopih. Disidenti bodo bržčas nastopili že v prihod njih volitvah kot samostojna stranka.
Sejo je otvoril g. župan ob pol sedmih zvečer ter uvodoma omenil rttijhe razloge, da je sklical izredno sejo.
O edini točki dnevnega reda je poročal za III. odsek občinski svetnik dr. Kac (SDS). V začetku svojega obširnega in stvarnega referata je poročevalec govoril o načrtih za uradno in stanovanjsko hišo v Frančiškanski ulici, ki jih je izdelal mestni stavbeni urad. Hiša bo trinadstropna ter bo imela ulični in dvoriščni trakt. V pritličju na ulico bo nameščena prodajalna mestnega električnega podjetja, njega pisarniški prostori in deloma stanovanjc za monterja alt skladišče;' v dvoriščnem traktu pa bodo pisarne knjigovodstva. V I. nadstropju bosta mestni stavbeni ur^d in mestni fizikat,. v drugem na ulico dvoje stanovanj po tri sobe z vsemi pritiklinami, na dvorišče tudi dvoje stanovanj po eno sobo in kuhinjo. Enako V tretjem nadstropju.
Odsek je načrte stavbenega urada odobril; nato $o bila razpisana stavbeno dela, težaško-zidarska, betonska in tesarska. Rok razpisa je potekel s 3. septembrom. Občinski svet je nato soglasno sprejel načrte stavbenega urada;
V pogojih razpisa-je določdna zgradnja hiše do strehe do sredine decembra t. 1„ popolni dogotovitev hiše pa do 1. julija 1926.
V določenem roku so došle ponudbe treh tvrdk in stčer g. Iv.. Živic, združene jugoslov. stavbene tvrdke Rud. Kiffmann In .Nassimbeni iz Maribora ter ing. Dukič iz Ljubljane; pozneje je Dukič izločil svojo ponudbo iz konkurence. V navzočnosti ocenjevalne komisije, sestoječe iž gg. dr, Rodoška, inž. Černeta in Magcleta in zastopnikov tvrdk so se odprle ponudbe; skupni obračun ponudnika g. 2i-vica Znaša 1,331.940 Din., ponudnika združenih stavb, tvrdk Kiffmann in Nassimbeni Din, 1,307.588. Ker so pri ponudbi združenih tvrdk manjkali pogoji o obračunih pri betonskih delih in o izyršitvi teh del, se je ovrgla ta ponudba kot nepopolna.
III. odsek je osvojil sklop ocenjevalne komisije In je, sklenil predlagati obč. svetu, da se izroči gradnja hiše ponudniku g. Živicu.
O odsekovem predlogu se je razvila daljša, toda mirna debata. Občinski svetnik Ola-ser in dr. Miihlclsen (oba Nemca) sta pledi rala za sprejetje ponudbe združenih tvrdk (nemški kapital!), ~ obč. svetnika Ošlak in Favai š(a izjavila za socialiste, da sc socialisti, glasovanja ne udeležijo, k®r ie njim vseeno, kateremu izmed teh dveh ponudnikov se izroči gradnja, Obč. svej. dr, Jcrovšek se je v imeni! Narodnega bloka izjavil za ponudbo Zivica. Pri glasovanju je bil sprejet s 16 : 5 glasovom odsekov predlog; proti predlogu so glasovali Nemci in obč svet. Lorber (SLS). S tem je dobii gradnjo mostne hiše slovenski podjetnik g. Živic.
Ob /•( 20. uro je bila Javna seja zaključena.
—ki,—
.... .	,	-o-;	v
Mariborske vesti.
Maribor. 10. septembra ISJ5
Nova mestna hiša.
Maribor, 10. septembra.
Včeraj popoldne je bila sklicana izredna leja mariborskega občinskega sveta z dnev-sim redom: Načrti za stavbo mestne hiše v . rančiškanski ulici in oddaja gradnje. Klopi « bile skoro polnoštevilno zasedene od ob-Hnskih odbornikov, enako tudi galerija. V g>l oš n cm je potekla seja zelo mirno.
m. Razmere na mariborski pošti. K včerajšnjemu članku pod tem naslovom se nam je s strani predstaviteliev naših gospodarskih krogov zatrdilo, da podpirajo v polnem obsegn našo zahtevo, da n?j dobe mariborski pošte zadostno število nrpdnlštva. Kakor Smo izvedeli, sta bili dodeljeni glavni pošti dve novi uradniški moči. Pričakujemo, da bodo oni; ki Imajo dolžnost, skrbeti za odpravo takih in podobnih uedostatkov, izposlovali tudi nadaljno odpomoč, ker se nam zdi, da dve osebi nič ne zaležeta. Prepričani »mo namreč, da ljubljanska poštna direkcija slečr S polnim umevanjem’ In veliko spretnostjo vodi svoje v danih razmežah zelo težavne posle in lahko tedaj upamo,, da sc bo dalo brez posebnih težkoč ugoditi 'zahtevam občinstva in s pomnožitvijo oso(?ja oiaišati te-žaVen položaj poštnega uradnlštva, zlasti še pri telefonski panogi.	—ob.
ni. Jugoslov.-češkosiov. liga ima odborovo sejo jutri,,v pfetek, dne fl. t. m. ob 18. uri v Narodnem domu. Udeleži se je tudi predsednik g. poslanec dr. Pivko. ‘
m. Večer, umetnih ognjev. Mariborska prostovoljna požarna bramjja priredi, kakor smo žq poročali, v soboto, dn« 12. t. m. ob 20. uri velik večer umetnih ognjev s sodelovanjem mednarodnega pyrotehnika Iv. Zacka iz Gradca. Ker se je prostor y kadetnici izkazal premajhnim za ta obsežni, večer, se vrši prireditev na športnem prostoru I. S. S. K. Maribora v LJtidskem vrtu ter bo s tem omogočeno prisostvovanje vsem, kf so se bali daleč oddaljene kadetnice. Prireditev Je dosedaj najyečja te vrste v Mariboru in bo prekosila vsa naša pričakovanja. Mariborčan je dolžan, da prisostvuje tej prireditvi, ker je čisti dobiček namenjen za nakup gasilnega orodja.
m. TrS°vskt gremlj za okolico Maribor naznanja vsem članom, da lipa svojo pisarno od 1. septembra naprej v Mariboru, Vetrinjska ulica 4, I. nadstropje. Načelnik.
jm. Izobraževalni tečaj! Ljudske univerze v Mariboru se »tvorijo okrog 20. t. m. O tvorijo se tečaji te slovenščine, matematike, fizike, zgodovine in zemljepisja (začetni in nadaljevalni). , Iz francoščine, nemščine, kemije, prjrcKfopišja, risanja in stenografije se »tvorijo Ie tečaji za začetnike. Tečaj iz srbohrvaščine se nadaljuje. Ce se priglasi dovolj, udeležencev, se otvori tudi tečaj iz glasbe. Predavanja bodo od 19. do 22...ure. Udeleženci se naj priglasijo dne 10.,ali' JI. t. m. od 19. do 2i. lire v gledaljškem poslbpju v prvem nadstropju. Priglasijo se tudi lahko pls-. meno na naslov df. A. Pečovnik, profesor, Maribor, Vrazova ulica 2. V .pismu naj navedejo tečaj (predmet), ki ga hočejo obiskovati. r! . : m. Z mariborskega sejmišča. Na svinjski sejem dne 4. septembra 1925 še je pripeljalo 54 svipj. Cene so bile sledeje: Mladi prašiči 7—9 tednov stari 125==350 Uta-. 3—4 mesece stari 275—350, 5—7 mesecev 375—500, 8 do 10 mesecev 600—650j 1 leto 700—800. Kilogram žive teže 12—14.50 Din., kilogram mrtve teže 15-—17.50 Din. Prodalo se je 36 komadov.	. ... ...
m. Policijska kronika. K. Alojzij se le po noči zaletel s svojim mMorjčrn v železniške zapornice na Tržaški cesti, ki so bile slabo razsvetljene. K sreči ni dobil nobenih poškodb, pač pa trpi Škodo Železniška uprava, ker ji je prelomil zapornice,,— Aretiran je bil neki K. Štefan, ki je večkrat ukradel svojemu sostanovalcu po par sto dinarjev. Izročili so ga okrajnemu sodišč«. — Včeraj je bila aretirana neka oseba radi nedovoljenega povratka In pijanosti. —, L. ,M. iz okolice ‘sl je hotel ogledati Maribor. Ker pa se Šteje k »nobcl« ljudem, si. je najel, izvoščka. ki ga je celih sedem ur vozaril po mestu in okolici. Ko je izvošček na koncu zahteval pošteno zasluženo plačilo, ie deželnn postal surov in ni hotel plačati zahtevanih 228 din. Izvošček se je moral zateči na policijo, ki je moža prisilila, da je poravnati jAČun. — Hijjni posestnik na Ruški cesti 8 je opazil, da mu izginja sadje z vrta. Včeraj pa je. zasačil na vrtu šolarja O. M., ki je pravkar stresal hruško in sl basal žepe z orehi. Deček je bil odveden na policijo, kjer so ga zaslišali' in izročili sta-rišem.	‘	.	;
m. Opozorilo! Svarim vsakogar nedostat-
pride Henny Porten v filmu »Vsak je svoje sreče kovač«. Henny Pprten je nenadkriljiva interpretinja družinske žalo-igre.	—ki.
/port.
: A. S. K. Primorje iz Ljubljane gostuje v nedeljo, dne 13. t. m. v revanžni tekmi s tukajšnjim Merkurjem. Podrobnosti o jutrišnji številki.	z-
; M. O. (sekcija sodnikov). Važen sestanek nogometnih sodnikov in kandidatov se vrši v petek, dne 11. t. m. ob 20, uri pri »Zamorcu«. Udeležba dolžnost.
/okolstvo.
o Sokolsko društvo v Mariboru priredi < nedeljo, dne 13. t. m. ob 10. url predpoldan v mali dvorani Narodnega doma predavanje v svrho praznovanja tisočletnice hrvatskega kraljestva. Udeležba je za članstvo obvezna<
Kratke novice.
po svetu.
V Rimu se je vršila'te dni tajna seja Pf°-stozidarjev, ki so izvolili novega velike# mojstra na šest let. Novoizvoljeni mojste' je v svojem nastopnem govoru povdaril, d? se. mora zlomiti osovražena fašlstovska dik' tatura v Italiji.
Blizu letovišča Moserboden blizu Salzburga se je odtrgala radi dežja večja skala, M je zadela slučajno spodaj idočega profesorji VVallnerja z Dunaja in ga dobesedno zdrobila-Na Marijin praznik je prišlo v madžarski vasi Nagy-Szakacz do krvavih spopadov med orožništvom in versko fanatičnim prebivalstvom. Kakor je »Tabor« že obširno poročal, je tamošnje ljudstvo trdno prepričano, da se prikazuje v tem kraju Mati Božja, da-si so cerkvene in državne oblasti to zanikale. Na praznik je ljudstvo, večinoma fanatični romarji, napadlo orožnike, ki so uporabili orožje. Več romarjev je bilo mrtvih.
V tovarnah mila »Schicht« v češkem stu Ustje je nastal na praznik velik požar, # je uničil mnogo vagonov mila.
V Newyorku je umoril Noel, sin neke# tamkajšnjega milijonarja in odvetnika, svoje* ga šoferja in 161etno hčerko nekega banklri* Oče bo sam branil pred sodiščem svoje# sina.
 ........... Včeraj	zjutraj	se	je dogodila v aratwein
nih govoric o moji osebi, ker bodem proti | blizu Graza velika ljubezenska tragedija. Ne*
vsakemu sodnljsko postopal, Josip Stanj* ko, izdcjovatelj kočij,.MariborJ	1915
m Za nnkun šolskih potrebščin priporočamo tvrdko Zlato Brišnik, Slovenska ulica št. 10.	1861
Kino«
ki gozdar, sam poročen, s tremi otroci, se j* zabubil v ločeno soprogo nekega zdravnika, ki je imela 7 let starega sina. Ker zaljubljen* ca nista upala na lepšo bodočnost, sta skl«* nila smrt. Gozdar Je najprej ustrelil 71etnež* sina svoje Iiubice, nato njo in samega sebe*
. Turška vlada je sklenila zapreti vse samo* stane. Ta odredba je zadela okoli 10.000 der*
Grajski kino predvaja Jutri prvič hedoseg- V'!5V*	,.« «
liivo dramo v.šestih velikih činih »Alarm«. Pri nekem požaru v Newyorku JC slisai V glavnih vlogah najboljši'f^ncoskl filmski | gasiIec.v H' nadstropju klico lord«. Gasilec igralci. Kolosalen film-, po. pomanu ztiameni-:	stopd na*° v s°b°> kjer je zapazil na P
tega francoskega pisca Farrere. Ncvidepo in ’ s-teI,i onesvcšče"° e°spo, P°leg "ie pa pa' neprckosljivo delo francoske kinematografske i paCa^ ki Je klicaI *° lord*‘ °asl,ec i<S industrije. Film. prekaša- daleko »Bitka« po 1 erabil gospo ln ptiča’ ter io tako po zaslu? romanu Istega pisatelja, ki je dosegla v Mariboru velik uspeh. »Alarm« Je ravno te dni dosegel v Ljubljani uspeh., -- razprodanih predstav. • •	—-ki.
Apolo-klno. Dan« zadnjič krasna pustojov-na Šestdejanska drama »Strela« z volčjim psom v glavni vlogi. , Po svoji briljantni in bravurozni igri slldi naš volčjj pes serizadjo-nelnemu Rin-tin-tinu. FHm, ki ga poleg napete vsebine odlikuje čista jasnost- slik, ne potrebuje reklame. — V-p$tek, 0ne 11. septembra
papagaja rešil sigurne smrti,
■ V oerkev Marijo Loretto v Praffi ie prišel k vratarju neznani moški in l(a prosil, da odpre okna zakladnica. V&J0 'bo peka večja družba fotograf5rala, ? se je cerkovnik obrnil, je aamahnil zranec parkrat s kladivan, po plavi Cet! kc STiika. Cerkovnik je z zat-i jiinl moči®1 še zakričal, nakar je morilec zbežaL ulici ao ga ljudje ujeli.
J\fa dunajskem kolodvora Rranca sipa so se za.lrii prazn. vagoni in ^ *‘K)' pblnoma razbilL
Samopomoe br»zstpn»v*nj c*v. ^Mojmir*; kreditifta b*n* znd’«gs opo**rj» brez stanovsn ee k takojinii dejan, »ki »#mo(jorn«M * prislopomln brkailnimi »io »mi. 19) 1
Šolske torbice, map« in ier-nttne knjige, nabrHtnitje,' k»ker tudi radične.korčeke in , 'orbie* » poloTshje' pripor,oi« Ir»n Kr »ros, Alek»«ndror» 13,
dljsblnjl.** spr«jm«t» na brano in stenortnje. Tildan-
;wj»«n>*§ 17, priti. i«90
'dobre Idečee estllna
r Mariboru ali Okolloi, ki »» peznete mogoče tddi lupi. V**me »e tudi p* reiuo. Fo-nudbe na upravo- »Tabora* pod »ifro .Najem*;',-- ltOI
Srebrne krene - kupim po
D;n 4 in Štare gjaldinarfe ro Din 10 rsako mpoiiDo. Ponudbe, ja poslati . na. uprave list* ped ..Takoj*. 1906
Pedatreina atenevanial Pod-•trel a starih hit se lanko izrabijo, za tnala stanovanja Tozadevno akcijo prerzame ,Mar»t#n‘. Roto.lkl trg. 1910
Deklica katera ima ljubezen in vesolje do otroj; se išče. Starost 16-17 |et. 1'attenbachora ulica Predstaviti takoi.
'	1907'
Kuharice, pridne, polten« katera bi opravljal« tudi druga *osp,dip»Jt. deja, se ilte takoj. Sluiba stalna, zelo dobra. Naslov prt upravniitvo pod »Fokteea«	1908
Riitelj Franjo Sera nik poučul* postenje. Oglase: Samost*11' ska ulica, šol* IT. 19'*
Dobre ohranjen aod, kat‘p
drži 3.000 1. j* po ceni F|, prodaj. Naslov pove upraj^g Itvo.	^
SsiaTSa
se peče dnevtio r
Dalmatinski kleti
Maribor, Mesareke ulic« s' 1913	Povodni
KRAVAT®
kitplte najceneje pri tvrdki	1889
ANICA TRAUN, Maribor, Grajski tr0 **
tmmr 1	*•	a»!«su«.	-	esrtMsm.	mahala