ILETEoESEIKE MAREC 1984 - ŠT. 6__________GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA_____2 2 8 51 4 LETQ XXV VSE O LETOVANJU Bliža se poletje in že razmišljamo, kje bomo preživeli letni dopust. Marsikdo od nas se bo odločil za letovanje v naših počitniških domovih, kjer bomo letovali ceneje. Letujemo lahko ob morju v Novigradu, kjer nudimo penzionske storitve po ugodnih cenah, lahko pa se odločimo tudi za kampiranje v prikolicah, ki so postavljene pri Puli in sicer v Faža- ni in v Runkah. Letovanje na Veliki planini smo objavili v prejšnji številki Litijskega pre-dilca. V Čateških Toplicah pa letujemo vse leto, po vrstnem redu prispelih prijav. Tu je do novembra vse zasedeno. Nadaljevanje na 6. in 7. strani V tej številki • Na sestanku sindikalne konference 6. aprila 1941 — napad na Jugoslavijo Zaradi tega, ker se je jugoslovansko ljudstvo izreklo proti pristopitvi k trojnemu paktu, je Hitler pobesnel in ukazal akcijo z imenom maščevanje. Zgodaj zjutraj 6. aprila 1941 so se nad Beograd zgrnili avioni in ga zbombardirali. Ubitih je bilo preko 15 000 Beograjčanov. Hkrati so jugoslovansko mejo prestopile tudi okupacijske enote. Kralj Peter je z večino svoje vlade takoj pobegnil v Grčijo, od tam pa v London. Z njimi je odšlo tudi zlato iz Narodne banke ter vrednostni papirji, delnice in akcije nekaterih podjetij. Obrambe pravzaprav ni nihče organiziral. Starojugoslovanska vojska je razpadla preden se je resno uprla sovražniku. Le komunistična partija se je z vso resnostjo zavedala nevarnosti agresije, in da je ta neizbežna. Zato so bili tudi najhitrejši ukrepi uspešni. Že kmalu po beograjskih dogodkih je začela ukrepati, prefjrw%vgti ter drganizirgti množice za gbrdhiubo Samovine. cs? Naša tovarna je bila ustanovljena, kot tekstilna tovarna — bombažna predilnica in tkalnica, 19. aprila 1886. leta — (pred 98 leti). so izvolili svojega novega predsednika; razpravljali pa so še o regresih za letni dopust in še o marsičem — na 2. in 3. strani • 1. april, dan mladinskih delovnih brigad — na 3. strani • Kako bi morali izrabljati letni dopust — na 5. strani • NE PREZRITE PRIJAVNICE ZA LETOVANJE. ROK ZA PRIJAVO JE 10. APRIL! Preberite tudi druge prispevke. Jože Prijatelj, predsednik 00 sindikata sukalnice je v imenu vseh osnovnih organizacij in drugih družbenopolitičnih organizacij naše tovarne pozdravil nastopajoče in čestital našim delavkam za praznik žena. Več o proslavi na 4. strani. Vsebinska usmeritev izdaj anj a Litijskega Predilca Odločitev delavskega sveta — (izdajatelja Litijskega Predilca, glasila delavcev Predilnice Litija) — pred petimi leti, da naj po-, stane naše glasilo štirinajstdnevnik, je postala vsakdanjost. Po tolikšnem času smo že pozabili, kako stare so bile včasih objavljene zadeve. Koliko časa (do dva meseca) smo čakali, da je-kakšna vest prišla delavcem in upokojencem v roke. Za štirinajstdnevnik lahko uporabimo več gradiva, dosti gradiva je celo pravočasno objavljeno, pred odločanjem. Vsega pa tudi tak časopis ne zmore; moramo vedeti, da je tudi tu nekaj dni mrtvega časopisnega obdobja — 5 do 7 dni, od »imprimatur« do emisije, (od zadnje korekture do trenutka, ko ga bralec dobi v roke), — v tem času na vsebino in obliko ni mogoče vplivati, ni mogoče kaj dodati ali odvzeti. V času, kar Predilca izdajamo dvakrat mesečno smo spoznali, da so obdobja v letu ko, bodisi ni dovolj časa (trije namesto štirih tednov), bodisi ni toliko dogajanj, da bi izdali dve štvilki. Takrat ju združimo. Tako kot lani bomo tudi letos petkrat izdali dvojno številko, in sicer: januarja (to je že za nami), aprila, julija, avgusta in novembra. V teh mesecih so daljši prazniki in dopusti. Dvojne številke so debelejše. Še naprej bomo izdajali Predilca na osmih straneh, dvojne številke pa največ na šestnajstih. Če bo gradiva več, bomo v soglasju z avtorji skrajšali prispevke ali pa manj pomembne, po sklepu uredništva, tudi izločili. Glasilo Litijski Predilec je le en člen verige celotnega sistema informiranja, ki se je v zadnjih letih izoblikoval pri nas. (O tem je napisano v 12. členu pravilnika o samoupravnem obveščanju v naši tovarni). Njegova naloga je predvsem dopolnjevati druge načine, kjer širše, podrobnejše informiranje, ne pride v poštev. Vsebinska zasnova je določena v 2. členu poslovnika o izdajanju glasila. Poleg tekočih nalog delovne organizacije in njih realizacije, delovanja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, izobraževanja o družbenem standrdu, o gibanju zaposlovanja, o inventivni dejavnosti, SLO in DS, namenjamo prostor v glasilu tudi prispevkom za oživljanje tradicij narodno osvobodilne revolucije, o kulturnih in športnih dogodkih ter prispevkom za razvedrilo. Vedno sproti se na sestankih uredništva odločamo za vsako številko o konkretnih prispevkih, v okviru vsebinske zasnove. Vsako leto pa izstopajo določeni dogodki, katerim posvetimo več pozornosti. V letošnjem letu bomo tako še naprej in bolj pozorni do: — uresničevanja stabilizacijskega načrta naše delovne organizacije; — končuje se izvedba razvida del in nalog ter sistema nagrajevanja; — spremljali bomo izvedbo reorganizacije proizvodnega sektorja in sektorja vzdrževanja; — pred nami je sprememba cele vrste samoupravnih splošnih aktov, čemur bomo tudi določili prostor v časopisu; — potrebno pa bo pričeti razmišljati tudi o velikem jubileju, ki je pred nami, lOOle-tnici obstoja naše tovarne. Prednost imajo članki, ki prikazujejo dogajanja z nakazanimi rešitvami. Glasilo naj bo prenašalec pobud, za kar se sedaj najbolje obnesejo le razgovori, intervjuji, ker delavci še neradi sami izstopajo s predlogi v glasilu. To je uspešnejše na sestankih, npr. SDS. Informiranje mora potekati v dveh smereh. Še naprej bo prisotna težnja po jasnem in razumljivem jeziku, zato bi morali avtorji razumeti, da je prepozno oddati gradivo tisti dan, ko ga odnesemo v tiskarno. So pa primeri, ko ne gre drugače. Zadovoljiti moramo tudi načelo pravočasnosti, pa čeprav včasih tudi na račun kakšnih drugih kvalitet. Princip urejanja in oblikovanja ostane še naprej tak kot doslej, po principu »desk-a«, za razliko od rubri-čnega urejanja. Ne moremo še zagotoviti stalnih rubrik. To pa za nas ni pomanjkljivost, saj ohranjamo, kolikor se da, stalno obliko. Npr.: 1. stran je namenjena napovedim, izvlečkom daljših člankov iz notranjih strani, pomembni fotografiji in če je, aktualnemu uvodniku. Druga stran je rezervirana prikazu, oživljanju tradicij naše revolucije in drugo — ter skupaj s tretjo stranjo, za važnejše dogodke, pojave in rezultate poslovanja, gospodarjenja naše tovarne. V naslednjih straneh se zvrstijo po pomembnosti ostali prispevki, predzadnja stran je namenjena za zunanje dogodke, zadnja pa za lahkotnejše prispevke, križanko in humor. Poleg ostalega so pripravili predlog za sejo delavskega sveta o načinu razdelitve in višine regresa za letni dopust. Komisija je tokrat pripravila tri predloge: I. VARIANTA Vsakemu delavcu se določi višina na osnovi točkovne ocene del in nalog, in sicer: do 500 točk 5.400 din 500—700 t 4.800 din 700-900 t 4.200 din nad 900 točk 3.600 din II. VARIANTA Delavcem se izplača celotna višina regresa, to so gornji zneski in 900 din. Pri tej varianti se letovanje v domovih ne regresira, torej plačamo penzion po ekonomski ceni. III. VARIANTA Vsak delavec dobi 4.200 din regresa in 800 din za vsakega nepreskrbljenega otroka. Na koncu so se odločili za 1. varianto. Ustavili pa so se pri predlogu osnovne organizacije skupne službe, da naj bi bili deležni drugega dela regresa, ki ga lahko sedaj uporabijo le tisti, ki letujejo v naših počitniških domovih in plačajo le regresirano ceno, Veliko pozornost bomo še posvečali slikovnemu gradivu, fotografijam, saj vemo, da če ne že drugo, tekst pod sliko vsakdo prebere. Ko smo se pred petimi leti odločili, da bo naš časopis štirinajstdnevnik, nas je k temu vodilo predvsem načelo hitrosti in bolj ali manj je tudi vse ostalo temu podrejeno. Naj na to spomnim tiste, ki se jim en teden dni zdi premalo za sestavo želj enega, ali če hočete naročenega prispevka. Doseganju rokov, pa ne le pri oddaji gradiva za časopis, bo potrebno posvetiti še mnogo pozornosti. Hitrost nam omogoča pravočasnost za uporabo objavljenega gradiva v razpravah na sestankih, zlasti SDS, in s tem možnost za povratno informacijo. Objavljeno gradivo naj vzpodbuja delavce k sestajanju, razpravljanju, sodelovanju pri tudi ostali, (za vse v našem počitniškem domu ni prostora), tako, da bi kasneje, na podlagi računa o letovanju v lastni režiji dobili za 14 dni delno povrnjene stroške letovanja. Mišljeno je bilo 50 % od popusta v naših domovih. Predlog so ocenili kot umesten, vendar ga letos še ne bo možno izvesti, kar pa so ugotovili člani komisije za družbeni standard in letovanje. Predlog, da bi letovanje plačali na obroke je uresničljiv in več o tem piše v razpisu za letovanje, na 7. strani. Sprejeli so predlog, da bi v prihdonje objavljali razpis za letovanje s termini, prijavnico in okvirno ceno že dva meseca prej, da bi prijavljene! lažje uskladili svoje dopuste z zakonci, ki morajo tudi planirati svoj dopust. Komisija bo to izvedla prihodnje leto. Osrednja točka dnevnega reda pa je bila izvolitev novega predsednika sindikalne konference. Sedanji predsednik, Stane Sevljak zapušča našo tovarno, ker bo od 1.4.1984 opravljal dolžnosti sekretarja občinske konference zveze komunistov naše občine. odločanju, kadar je to potrebno. M. M. S sestanka sindikalne konference Preden so se sestali člani sindikalne konference so o točkah dnevnega reda razpravljali že na vseh štirih izvršilnih odborih osnovnih organizacij sindikata, kjer so izoblikovali stališča, in sestanek sindikalne konference je zato gladko potekal. Novi predsednik sindikalne konference Za novega predsednika sindikalne konference so izvolili Ivana Markelca — proizvodni sektor. V kratkem razgovoru po izvolitvi je dejal, da se je že prej pogovarjal z njim dosedanji predsednik Stane Sevljak. Sprva si ni mogel predstavljati, kako bo lahko kos odgovorni nalogi, ko pa mu je Stane natančneje predstavil delo predsedstva se je sicer prepričal, da bo res veliko dela, da pa ga bo zmogel. Pričakuje, in to se je v zadnjih mesecih že pokazalo, da bodo največji delež sindikalnih opravil opravile osnovne organizacije, konferenca pa bo njihove predloge in drugo poenotila, koordinirala in zastopala naš sindikat navzven. S skupnimi močmi bo šlo. Tako so menili tudi na poprejšnjih sestankih izvršilnih odborov osnovnih organizacij in vsi so pripravljeni sodelovati in novemu predsedniku olajšati delo. Na tem sestanku so še imenovali Vlasto Grom za članico občinskega sindikalnega sveta, namesto dosedanje Jolande Jakič, ki bo odsotna zaradi porodniškega dopusta. Govorili so še o večih drobnih stvareh o katerih smo poročali v Informacijah ali pa nas je o njih seznanil član IO osnovne organizacije sindikata iz vaše SDS. M. M. Ob 1. aprilu, dnevu mladinskih delovnih akcij MDA — svetovni fenomen Akcij e nekoč... Mladinske delovne akcije so posebna oblika prostovoljnega dela; oblika, ki je našla mesto v svetovni zgodovini. Tito je rekel, da so naše mladinske delovne akcije edinstvene v svetu. Vedno je veroval v našo mladino, zato o delovnih akcijah ne smemo govoriti, če ne omenimo pomembne vloge tovariša Tita. Navdušenost mlade generacije po vojni in še dolga leta po njej, je tovariša Tita navdihovala, da je nenehno podpiral velike manifestacije mladinskega prostovoljnega graditeljstva. Ne smemo pozabiti tega, da je Titovo neizmerno zaupanje vzpodbujalo, da so se mladi razdajali na številnih gradbiščih po vsej državi. To potrjujejo Titove besede na zborovanju v Tuzli, ko so gradili progo Brčko—-Banoviči: »Glejte, tovariši in tovarišice, jaz in moji tovariši smo se včeraj in danes popeljali 90 kilometrov, kolikor je dolga mladinska proga, ki jo gradijo najboljši sinovi vseh naših narodov, naši otroci, naša mladina ... Naša mladina daje tako čudovite zglede delovnega junaštva. Tu so sinovi in hčerke kmetov, delavcev, meščanov, mladinci, ki se učijo v šoli. Ta mladina se je zlila v močan delovni kolektiv in s pesmijo na ustih prostovoljno opravlja najtežja dela.« ... in danes Mar lahko danes trdimo kaj takega? Mladinske delovne akcije kakršne so, so preživele svoj čas; mladinskega prostovoljnega dela se ne ceni več; mladini se ne izkazuje zaupanja, poleg tega pa se je družba močno razvila, povišal se je družbeni standard in za oblike prostovoljnega dela ni več tolikšnega zanimanja. Kljub temu pa ne smemo zmanjševati vloge in pomena mladinskih delovnih akcij. Pojav teh je zelo zapleten. Kot njihove najpomembnejše značilnosti bi lahko omenili protovolj-nost, vzgojno in delovno naravo, tekmovanje, organizacijsko samostojnost, ne smemo pa pozabiti ekonomskega prispevka akcij, čeprav niso redki, ki trdijo, da mladinske delovne akcije eko- nomsko nikakor niso upravičene. Da je pomen mladinskega prostovoljnega dela večkraten, je Tito lepo povedal v razgovoru z brigadirji na MDA »Sava« leta 1974 v Zagrebu: »Vaše prostovoljno delo ima večstranski pomen. Tu se sestajate in spoznavate iz vseh krajev naše države, iz vseh republik. Tu ustvarjate tisto, kar je najpomembnejše za nadaljnji razvoj naše države, to je bratstvo in enotnost. Tu ustvarjate jugoslovansko celoto. V naših mislih se krepi spoznanje — ki ga nič ne more spremeniti — da, Jugoslavija mora biti enotna. Vsak narod ima v svoji republiki pravico ustvariti kar največ zna in kar lahko ... Vi ustvarjate zgodovinska dejanja. Prihodnji rodovi bodo pomnili to, kar ste vi naredili in to bo temelj za njihovo nadaljnjo graditev, za boljše življenje kot je bilo naše in kot ga še zmeraj vsi skupaj živimo ...« Litijska delovna brigada vedno uspešna O uspešnosti lanskoletnega sestava mladinske prostovoljne delovne brigade Franc Rozman-Stane ste lahko že prebrali. Ob tem moramo poudariti, da smo lani le z oranizirano akcijo pridobili dovolj brigadirjev. Imeli smo možnost, da smo se odločili za tiste, ki so jih poznali kot aktivne in vzorne mladince. V marsikaterem okolju pa se pojavljajo težave. Ljudje, ki se nikoli niso udeleževali mladinskih akcij, ne poznajo življenja v brigadi in zato svojeglavo razmišljajo, da so mladinske delovne akcije mesto in zbirališče za pohujševanje mladih, tam kjer se pije, itd. Mladinska organizacija mora razbiti takšno miselnost in s primeri dokazati, da temu ni tako. V ta namen je lani slovenska mladina organizirala delovni tabor Trebče ’83, ki so se ga udeleževali tudi starejši in celo upokojenci. Vsi so bili zadovoljni s takšno obliko prostovoljnega dela in nihče ni mogel trditi, da se na mladinskih delovnih akcijah mladina lahko pokvari. Lansko leto so litijski brigadirji sodelovali v tretji izmeni mladinske delovne akcije Bela krajina ’83. Z delom so bili zadovoljni, tega pa ne moremo reči za organizacijo akcije in bivalne pogoje. Letos bodo odšli na delovišče v Vojvodino. Da bodo dobili zadostno število brigadirjev, smo že v začetku leta pričeli s propagiranjem mladinskega prostovoljnega dela. V ta namen smo organizirali razstave po osnovnih šolah, v kinu Šmartno bodo predfilmi opozarjali na delovne akcije, potekali bodo razgovori z učenci osnovnih šol, z mladino po krajevnih skupnostih in OZD ter z vsemi, ki se zanimajo za mladinsko prostovoljno delo. Na občinski konferenci ZSMS Litija smo pripravili zares načrtno in kvalitetno akcijo in uspeh ne sme izostati. Prepričani smo, da bodo litijski brigadirji tudi letos opravičili zaupanje vseh občanov in združenega dela, ki sofinancira mladinsko prostovoljno delo. Želijo pa si, da bi bilo v prihodnje manj težav z zbiranjem teh sredstev, in da bi se poiskala dolgoročna rešitev financiranja prostovoljnega dela v občini. Prihodnost mladinskih akcij Poznavalci zgodovine mladinskih delovnih akcij, mladinski voditelji, ki so jih akcije prevzele, večletni brigadirji in sploh vsi mladinski aktivisti, večkrat izražajo svojo zaskrbljenost nad usodo delovnih akcij. Pojavljata pa se dve vprašanji. Prvo: delovne akcije — da ali ne? In drugo: kakšne delovne akcije si želimo? Vendar naj kar takoj povemo, da perspektiva delovnih akcij ni v njihovem obstoju, marveč v njihovem kakovostnem obstoju. Pogoji za obstoj delovnih akcij so zagotovljeni, medtem ko je pogoje za njihov kvaliteten obstoj treba zagotoviti z vztrajno, načrtno, organizirano in sistematično akcijo vseh tistih, ki so zainteresirani za mladinske delovne akcije. Torej obstoj ni ogrožen, spremeniti je treba njihov način izvajanja. Akcije je treba približati življenju današnje mladine. Rudolf Bregar Slika kaže, kako se naše delavke rade udeležijo proslave ob dnevu žena, ki jo priredijo učenci litijske osnovne šole v naši tovarni. Na proslavo pridejo tudi tiste delavke, ki so takrat že proste. Praznovali smo dan žena Verjetno bi se marsikatera delavka spraševala: »Kje pa so letos otroci, ki so nas vedno razveselili ob dnevu žena?«, če bi kakšno leto pozabili povabiti učence iz litijske osnovne šole na kratek nastop, med naše delavke, kar na delovno mesto. Letos so prišli že sedmič zapored. Kar v navadi je že, da ob dnevu žena, v času ko se dve izmeni menjata, za pol ure utihnejo stroji in delavke prisluhnejo nežnim glasovom malčkov, med katerimi so tudi njihovi otroci. Kako nenavadno prijetno je to! Otroci so deklamirali, peli, igrali in zaplesali ob venčku narodnih pesmi Morda je kateri od otrok, ki so takrat prvič nastopali pri nas, že zaposlen v naši tovarni. Vsekakor si želijo otroci, katerih mamice so naše delavke, na koncu tudi ogledati njihovo delovno mesto, njen stroj, o katerem doma tolikokrat pripoveduje. Pa pustimo to. Pustimo pri miru tudi marsikatero solzo, ki si jo je mamica skrivaj utrla, ko je sledila nastopu. Poglejmo raje, kaj so nam letos pripravili. Menjavale so se pesmi, deklamacije in petje zborčka. Ena točka je bila prijetnejša od druge. Kako napeto so gledalke prisluhnile prizorčku, ki je prikazoval igro otrok; ta pa ni bila tako brezskrbna, kot si odrasli pogosto mislimo. Razmisliti je bilo treba, kaj naj podarijo mamicam za dan žena. Težka naloga za drobne glavice. Vsak bi ji kupil to, kar si sam želi. Toda kaj bodo mamice s tem počele? Končno: »Ali ne rastejo prav v tem času lepi zvončki in telohi. Nabrali bomo šopek in ga nesli Čestitali so nam Ob prazniku žena so našim delavkam čestitali z lepima čestitkama: učenci in učitelji osnovne šole Franc Rozman-Stane iz Šmartna, otroci in vzgojiteljice iz vrtcov VVZ Litija in s teleksom, kolektiv »Mirka Ginova« iz Skopja. Vsem se lepo zahvaljujemo. svojim mamicam«, sklenejo ob koncu. Sledil je še ples ob venčku narodnih, nazadnje pa so se pomešali med naše delavke in jim izročali šopke spomladanskega cvetja. M. M. Po kratki proslavi so našim delavkam čestitali še taborniki odreda »Srebrni pajki« iz Litije. Na koncu so delavkam podarili šopke pomladanskega cvetja Izraba dopustov Eden od važnih faktorjev za doseganje optimalne proizvodnje in produktivnosti je tudi pravilna izraba dopustov. Na voljo so nam dve varianti. Prva varianta je uvedba kolektivnega dopusta v poletnih mesecih, ki ima svoje dobre in slabe lastnosti. O tej varianti je bilo v preteklosti že precej razprav, tako, da o njej ponovno ne bi razpravljal. Drugo varianto pa predstavlja enakomerna izraba dopustov preko celega leta. To pomeni, da bi se v povprečju, ne glede na letni čas, v vsakem mesecu izrabilo enako število dni dopusta. S tem bi se tudi zastoji v proizvodnji zaradi pomanjkanja delavcev enakomerno porazdelili po celem letu. Z zaposlitvijo novih delavcev pa bi lahko delno odpravili tudi te zastoje in se tako približali optimalnemu izkoriščanju strojnih kapacitet in optimalni proizvodnji. Seveda pa tudi ta varianta ni v celoti izvedljiva, kajti v tem primeru bi samo del delavcev lahko izrabil glavni del dopusta v poletnih mesecih, ostali delavci pa bi morali vzeti dopust v zimskih in jesenskih mesecih, kar pa glede na naše navade in tudi smisel dopusta ni sprejemljivo. Zato smo že v preteklosti v vodstvu proizvodnega sektorja zavzeli stališče, da mo- ramo težiti za tem, da se dopusti čim bolj razporedijo po vseh mesecih, da pa je neizbežno izrabljanje glavnega dela dopusta v poletnih mesecih. Posledica tega pa je, da je proizvodnja v poletnih mesecih nižja. Delno smo izpad delavcev v nekaterih fazah proizvodnje preprečevali s sprejemanjem delavcev na delo za določen čas, kar nameravamo tudi v prihodnje. Ob tej priliki bi komentiral tudi kritike, ki so bile večkrat izrečene na račun teh delavcev. Njihov delovni učinek je običajno res nekoliko nižji kot pri drugih delavcih, vendar menim, da so v danih pogojih zelo koristni za proizvodnjo. Seveda so med njimi tudi izjeme, kar se tiče prizadevnosti in delovnega učinka, vendar ne smemo vseh metati v en koš. Predvsem je odvisno od neposrednih vodij, kolikšen bo njihov delovni učinek, kajti le ti morajo tem delavcem posvetiti veliko več pozornosti in kontrole, kar pa marsikomu ne odgovarja. V preteklem letu pa se je v poletnih mesecih pojavil še dodaten problem, da so bili dopusti po posameznih fazah proizvodnje zelo neenakomerno razporejeni, kar je povzročalo ozka grla in s tem dodatno zniževalo proizvodnjo. Mojstri so dolžni, da planirajo porabo dopu- Zaradi poškodb jeklenih oblog mikalnika Hergeth 4 A, je postal tek tako kritičen, da je bilo potrebno hitro previtje mikalnega in rahljalnega valja. Delavci remonta mikalnice so v kratkem času stroj razstavili in pričeli z navijanjem mikalnega valja, ki je bilo zvečer istega dne končano. Zataknilo pa se je v mehanični delavnici, kjer navijanje rahljalnega valja ni šlo gladko zaradi neenakomerne debeline jeklene žagaste obloge. Tako se je celotno popravilo zavleklo na dobra dva dneva. To je kljub temu zelo kratek čas, za kar zaslužijo delavci, ki so pri tem sodelovali, vso pohvalo. s tov za svoj oddelek tako, da upoštevajo interese proizvodnje. Vendar se predvsem pri delavcih, ki preživaljajo dopust v počitniških domovih dogaja, da ti ne izrabijo dopustov v skladu s planom oddelka. Vzrok temu je dvojni termin na prijavnici za letovanje. Ob velikem številu prijav se dogaja, da delavci niso razporejeni v prvem terminu, temveč v rezervnem, kar pa poruši ves plan izrabe dopustov za oddelek na izmeni. To se zlasti občuti v tistih fazah proizvodnje, kjer dela le manjše število delavcev npr. v predpredilnici. Da bi se temu izognili bi morala komisija za oddih in letova- nje spremeniti način dela. V vodstvu proizvodnega sektorja menimo, da bi moral biti vsaj za delavce v neposredni proizvodnji na prijavnici samo en termin, s tem, da bi imeli ti delavci prednost pri razporejanju, če pa to ne bi bilo mogoče, pa bi moral delavec nov termin ponovno uskladiti z vodjem oddelka. To je seveda samo naš predlog, stvar komisije pa je, da pretehta argumente in se odloči za morebitno spremembo načina prijavljanja in razporejanja. Franc Lesjak ml. O skrajšanju delovnega dneva S pričetkom letošnjega leta se je po vsej Jugoslaviji pričelo govoriti in razpravljati o skrajšanju delovnega časa. Glavni razlog za takšne diskusije je veliko število nezaposlenih v SFRJ —- približno milijon. Računajo, da bi se s takšnim ukrepom število nezaposlenih zmanjšalo. Vprašanje je le, če smo sposobni s takšnim ukrepom — skrajševanjem delovnega časa, povečati tudi produktivnost. Poznano je, da pri nas (v Jugoslaviji) delamo povprečno le 5 ur na dan; ostale tri ure so neizkoriščene. V nekaterih vejah industrije, npr. črni metalurgiji in železarstvu je tudi produktivnost v primerjavi z razvitimi državami manjša tudi do petkrat. V tekstilni industriji pa je fizična produktivnost kar na ravni razvitih držav. V neki OZD pri nas so bili zaradi pomanjkanja električne energije prisiljeni, da delajo skrajšan delovni čas. 1 Pokazalo se je, da so se izostanki z dela v tem času zmanjšali za preko 30 odstotkov, med mladino in pri ženskah pa je bilo izostankov celo do trikrat manj. Poškodbe na delu so se zmanjšale za 45 odstotkov. Nekate- re evropske države so že skrajšale delovni čas npr.: Nemčija, Italija, Velika Britanija, Švedska ..., vendar je treba vedeti, da je produktivnost dela, predvsem v industriji, precej večja kot pri nas. Njihove izkušnje bi nam lahko prišle prav. Vsekakor je pri skrajševanju delovnega časa potrebno vedeti, da bi morali povečati dohodek, to je produktivnost. Če tega nismo sposobni, potem je iluzija govoriti o skrajšanju delovnega časa. V SR Srbiji so se že odločili, da bodo skrajšali delovni čas za delovna mesta, kjer so težki oz. zdravju škodljivi delovni pogoji. Verjetno je to tudi prava možnost. Tako je tudi lansko leto članica predsedstva sindikatov Marija Pukl na obisku v naši Predilnici izjavila, da bi bolj kot beneficirana delovna doba, težke delovne pogoje omililo skrajševanje delovnega časa. Vendar bo v tem primeru finančne posledice takšnega ukrepa nosila delovna organizacija sama. A. K. Ugankarski slovarček ^ls^1us ~ mest0 v vzhodni ALIAS — drugače, sicer PETROV — sovjetski filmski re- LIPIK — mesto pod Psunjem v žiser Slavoniji ORSIERES — mesto na jugu LJADOV — sovjetski pisatelj Švice (Anatol) VSE O LETOVANJU organizacije. Perilo preskrbi vsak sam. Sezona traja od 16. junija do 8. septembra 1984. V ju- Kdor kupi plin, naj shrani niju in septembru lahko letujemo po nekoliko nižjih račun, da bo kasneje dobil cenah. povrnjene stroške. Ko priko- lico prevzamete in jo zapu- stite, morate pregledati ves inventar in morebitne pomanjkljivosti vpisati v knjigo gostov. Obvezno pa morate v knjigo gostov vpisati vse osebe, ki v prikolici bivajo. V Novigradu imamo na voljo 40 hišic s 139 ležišči. Tu bomo lahko letovali 7 oziroma 10 dni, le v primeru prostih kapacitet, bo možno tudi 14-dnevno letovanje. V Gozd Martuljku lahko letujemo 7 ali 14 dni, medtem ko se bodo gostje v prikolicah menjavali 10-dnevno. f PREDILNICA LITIJA v LITIJI p. o. Pred izpolnjevanjem beri navodila! PRIJAVA ZA LETOVANJE RAZPORED IZMEN ZA LETOVANJE Podpisani ...................... delavec, upokojenec PL (ustrezno obkroži) stanujoč ............................................................. (kraj, ulica, hišna številka, pošta) se prijavljam za letovanje v počitniškem domu NOVIGRAD GOZD MARTULJEK FAŽANA pri PULI RUNKE 7-dnevne izmene (ustrezno obkroži) od 16. 6. do 23. 6. od 23. 6. do 30. 6. od 30. 6. do 7. 7 od 7. 7 do 14. 7. od 14. 7. do 21. 7. od 21. 7. do 28. 7. od 28. 7. do 4. 8. od 4. 8. do 11. 8. od 11. 8. do 18. 8. od 18. 8. do 25. 8. od 25. 8. do 1. 9. od 1. 9. do 8. 9. 10-dnevne izmene od 20. 6. do 30. 6. od 30. 6. do 10. 7. od 10. 7. do 20. 7. od 20. 7. do 30. 7. od 30. 7. do 9. 8. od 9. 8. do 19. 8. od 19. 8. do 29. 8. od 29. 8. do 8. 9. CENE V PRIKOLICAH za ...................... dnevno letovanje v izmeni od ............do ............. Če v navedenem času ni razpoložljivih kapacitet, sem pripravljen letovati od .................. do ................... Za letovanje prijavljam še: Ime in priimek leto rojstva sorodstvo zaposlen pri 1 2 3 4 _5 Zadnjikrat sem letoval v počitniških domovih PL leta: a) sem delovni invalid .................................... DA NE b) udeleženec NOV ......................................... DA NE c) samohranilka oz. samohranilec .......................... DA NE d) delam v nočnem delovnem času ........................... DA NE e) vzdržujem nepreskrbljene druž. člane ................... DA NE Cene bivanja v prikolicah so (dnevno): — za člane in njihove nepreskrbljene svojce 70 din — za zakonce, ki so zaposleni v drugi OZD 150 din — za otroke do 14. leta starosti 40 din — za tuje goste 220 din — prazno ležišče 70 din V pred in po sezoni so cene nižje za 30 %. V prikolicah se plača najmanj 4 ležišča, tudi če prikolico uporablja manj ljudi. Nečlani lahko letujejo v prikolicah le v prisotnosti članov naše delovne Vzdržujem ..........nepreskrbljenih družinskih članov. (Pri točkah a, b, c, d in e obkroži ustrezni DA ali NE, pri točki f napiši število članov.) Ceno letovanja bom poravnal: TAKOJ V ................., dne, .... V OBROKIH Podpis nosilca prijave: Z navedbo letovalne izmene se strinjam. Podpis vodje enote: CENE LETOVANJA -Novigrad, Gozd Martuljk Predlagane cene: za člane naše tovarne in njihove svojce (nepreskrbljeni otroci in zakonci, nepreskrbljeni starši, posvojenci, upokojenci PL) na dan: pred-po sezona glavna sezona (junij —september) (julij — avgust) odrasli 350.— din 500,— din otroci od 4. do 14. leta 210,— din 300,— din zakonci, ki so zaposleni drugje 420,- din 600,- din Cene za tuje goste na dan odrasli 610,- din 870.— din otroci od 4. do 14. leta 370,— din 520,- din Za otroke mlajše od 4. let je potrebno plačati 35,00 din dnevno za komunalne storitve. Perilo je vključeno v ceno penziona. Le v primeru samih nočitev ali vmesne zamenjave perila je potrebno plačati ekonomsko ceno (do tri dni). V Pineti ni možno taboriti. Zadnji dan bivanja je potrebno hišico izprazniti do 10. ure. Penzion se prične s kosilom in konča z zajtrkom. Na prehodu iz pred sezone v glavno sezono in iz glavne sezone v po sezono, bomo penzionske storitve zaokroževali (npr. v primeru, da pričnete letovati 30. 6. — bomo 30. 6. kosilo in večerjo obračunali po sezonski ceni oziroma v primeru letovanja od 30. 6. do 10. 7. bomo obračunali 10 penzionov po ceni, ki velja za glavno sezono). Razliko regresiranih cen do polne cene krijemo iz sredstev sklada skupne porabe. Vsi tuji gostje morajo biti državljani SFRJ. Turistična taksa v Novi-gradu je 30,00 din dnevno, v septembrskih dnevih pa 25,00 din dnevno. Otroci od 7. do 15. leta imajo 50 % popusta. Od navedenih cen imajo člani Zveze sindikatov Jugoslavije 20 % popusta. RAZPOREJANJE LETOVANJA IN PLAČILO LETOVANJA Pri razporejanju letovanj v naše počitniške domove bomo upoštevali določila pravilnika o letovanju v počitniških domovih PL. Ker upoštevamo, če ste letovali pred letom, kar vpište-te v prijavnico, obveščamo, da pred in po sezone ne štejemo za preteklo letovanje. Na predlog sindikalne konference, bo letos tudi nekoliko spremenjen način plačevanja in sicer bomo lahko stroške letovanja odplačevali v treh obrokih. Prvi obrok bomo odtegnili od osebnega dohodka, ki bo izplačan v juniju, pri naslednjih dveh izplačilih pa ostala dva obroka. Ta prednost velja samo za delavce, ki so zaposleni v naši OZD. Vsi ostali, ki nimate možnosti obročnega odplačevanja oziroma se boste odločili, da boste stroške letovanja plačali v celotnem znesku, pa boste stroške letovanja plačevali tako kot v lanskem letu. Z obvestilom o letovanju boste prejeli tudi obračun letovanja in položnico. Stroške letovanja boste morali plačati takoj ali najkasneje en me- Plaža v kampu 13. maj v Fažani sec pred pričetkom letovanja. Kdor ne bo v tem roku plačal letovanja, izgubi pravico do tega letovanja, v tem času pa bomo razporedili druge. Pri izpolnjevanju prijavnice bodite natančni. Izpolnite vse rubrike, opozarjamo pa vas na novost — način plačevanja. Odločite se, na kak- šen način boste stroške letovanja plačali. V kolikor se boste odločili za obročno odplačevanje, obkrožite besedo V OBROKIH! S tem ste izjavili, da vam lahko od osebnih dohodkov odtegnemo stroške letovanja, kar potrjujete s podpisano prijavnico. S podpisom odgovarjate tudi za točnost ostalih podatkov. Da boste čimpreje seznanjeni z datumom letovanja smo se odločili, da bo razpis trajal samo do vključno 10. aprila 1984. Seveda bomo prijave zbirali tudi po tem roku, toda pri prvi razporeditvi bomo upoštevali samo tiste prosilce (delavce, upokojence), ki bodo prijavnico oddali do 10. aprila. Zato pohitite z izpolnjevanjem priložene prijavnice in jo oddajte v kadrovsko splošnem sektorju pri tov. Vlasti Gromovi, soba štev. 15,1. nadstropje v poslovni zgradbi. Obvezno pa mora prijavnico oziroma navedeni termin podpisati tudi neposredni vodja, da bo lahko v času dopustov razporedil delavce tako, da proizvodnja pri tem ne bo trpela. Vlasta Grom POŠKODBE V FEBRUARJU Zibija Hasani je v vlagal-nici posluževala stresalnik. Zaradi visokega, sunkovitega dviga se je stresalnik prevrnil. in delavka si je pri tem lažje poškodovala glavo in koleni. K poškodbi: naši stresalni-ki so v resnici precej nestabilni, posebno v najvišjem, dvignjenem položaju, zato smo se odločili, da stresalnik fiksiramo, tako da ne bo moglo priti do prevrnitve. Na stroju za zbiranje cevk Timmer so se zamašile cevke pri loputah za stresanje v zabojčke. Ko je Ivan Žičkar hotel odstranjevati cevke med pogonom, ga je prijelo za levo roko in ga pri tem poškodovalo. K poškodbi: delavec je kršil predpise, ko je med obratovanjem odpravljal napako. Čistilka strojev Cilka Zupan se je poškodovala, ko se je vračala iz sukalnice efektnih sukancev v sukalnico. Na rampi ji je spodrsnilo, padla je in si poškodovala koleno desne noge. Snemalec Karli Erjavec je iz vreten prstančnih predil-nih strojev odstranjeval navito prejo. Stroj je miroval. Pri sunkovitem potegu kljukice mu je le-ta spodletela in mu je rezilo kljukice poškodovalo dlan leve roke. Voznik v notranjem transportu Janez Kranjc je hotel poriniti viličar iz sndga. Ko je z levo nogo hotel potisniti, se je kolo viličarja zavrtelo, delavcu pa je zaradi tega stisnilo stopalo leve noge nad kolo in ohišje viličarja in mu jo poškodovalo. K poškodbi: V vsakem primeru bi moral delavec nekoga poklicati, da bi mu pomagal viličar potisniti, ne pa ga sam potiskati. V tem primeru bi lahko prišlo še do hujše poškodbe. Anrej Krhlikar Nagradna križanka Rešeno nagradno križanko oddajte v skrinjico Litijskega Predilca do sobote, 7. aprila 1984. Izžrebali bomo tri reševalce, ki bodo pravilno rešili križanko. Nagrade: 3 x po 100.— din. Ne pozabite napisati svoje ime in oddelek, kjer ste zaposleni, upokojenci pa svoj točen naslov. Izid žrebanja nagradne križanke iz 4. št. Predilca Rešeno križanko je do roka oddalo trideset reševalcev. Izžrebati smo morali 6, da smo dobili tri pravilno rešene. Po 100.— din prejmejo: Slavi Bolte — (rezerva predpredilnice) Babša Nejedly — (predilnica rezerva) Bernarda Gorišek (sukalnica 2. izmena) Vsem trem dobitnicam skromne nagrade, čestitamo! x_______________________________________ > Mizarji izdelujejo lesene zaboje, v katere bomo (začasno) uskladiščili nekaj prstančnih predilnih strojev Krušik — formata 240 mm in vse Ingolstadt, da bo prostor za montažo novih iz Vzhodne Nemčije. Nekaj strojev tudi postavljamo v oddelek sintetike in sukal-nice, da bi bil izpad proizvodnje v času montaže novih strojev čimmanjši. LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1600 izvodov.