PROLETAREC Ji DELAVSKI LIST ZA MISLECE C IT ATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU CHICAGO, ILL., October IS, 1947 ST.—NO.208S. It* Act at x i*m (Nitltohod WMfcly at ttOl 8. UwndiU A*s. oco LETO—VOL. XLU. TKI MANOV POSEBNI POSLANEC na Kitajskem. ceo. A. C. Wrdemeyer, je pooUI o svojih dognanjih Uho poročilo, da fa naša vlada ne bo dala ae v Javnost, češ, di hI Io ne koristilo ae na* politiki na Kitajskem, ne Ciang Kaišekovi vladi, katero podpiramo. Radio-ko-m< niarec Drew Pearson Je dejal v radio, da Jo Wedemeyerjevo poročil« sicer taksno kot njegovih prednikov—namreč da Je Clang Kaišekov rešim bresupno koru p ten, njegova armada demorallmirana in da Je v ki ceni. Sedaj Je vzhodu in Jugovzhodu obrnila hrbet ln se obesila Ameriki na vrat in s tem na naše davkoplačevalce. Nczmagljive obveznosti Dočim se je predvojna Itali- J«. bodisi pred prvo pa do te vojne držala več ali manj v aol-ventnosti, ji to v njenih seda- nj,h gospodarskih zvezah rte bo mogoče. Amerika, neglede kako se bi trudila zajeziti širjenje sovjt-skega komunizma, ne bo mogla vzdrževati teh šestnajst dežel svojega bloka v zapadni Evropi morda niti šest let. One so prvotno po dolgih posvetovanjih med sabo izjavile, da potrebujejo iz Amerike v prihodnjih petih letih 25 do 29 milijard dolarjev podpore in posojil. Naši vladi se je zdela ta vsota previsoka. Predlagala jim je, da naj jo znižajo in se same bolj potrudijo izmenjati materialna sredstva med sabo, ako hočejo naglo v rekonstrukcijo in se postaviti na svoje noge. In pa da naj zvišajo produktivno moč svojih delavcev. Ta je baje zelo nizka posebno v Italiji in v Franciji, pa tudi produktivna moč angleških delavcev je znatno nižja kakor ameriških, posebno še v premogovniški industriji Marshallov načrt je torej zidan bolj na domnevah in špekulacijah kot pa na realnostih. Bodočnost Italije velik vprašaj Iz teh razlag torej vidimo, da tudi če ameriški dolarji, ameri-Nadaljevanje na 5. strani.) Svetovno delavstvo še vodno brez efektivne inteniocionole Edina delavska internacionala, kl sedanja mednarodna zveza strokovnih tudi sovjetske unije, dalje angleške, ogromna večina drugih do svetu. h pridružene le uniie CK) In vse važnejše finske Amerike. AFL je v duhu Trumanove doktrine* boju proti tej international!, češ, da bi "takozvano" unije ii "totalitarnih" dežel, predvsem Iz Sov/, unije, noMmolo imeti mesta v nji. Vsled teh intrig se ta nova delavska strokovna internacionala še ni razvila do tietfinoči in ve-Ijave, ki ji bi po zakonih mednarodne delavske solidarnosti pripadala. Primanjkuje ji namreč solidarnosti. Pred tedni je v svet šinila vest o sestanku zastopnikov devetih komunističnih strank, izmo4 katerih sta bili zastopani samo dve Iz Marshallovega zapadnega bloka, namreč francoska in italijanska stranka. Ostalih sedem, vštevši rusko, le bilo iz sovjetskega bloka. Manifest, ki so ga izdale, ni poživljal proletariat v svetovno revolucijo, kot ga je manifest komi ntef ne ob njenem postanku. NI klical v nasilna dejanja temveč v glavnem v boj proti imperializmu in sto mir ter za socialno preuredbo sveta v duhu ljudske — ne kapitalistične demokracije. Teh devet strank je ustanovilo informacijski biro komunističnih strank, s sedežem v Belgradu v Jugoslaviji. Na trditve, da je to obnovitev komlntkrne, je komunistični tisk po svetu odgovarjal, da to* nI res — in en list v Moskvi je ugotovil, da bi to bil korak nazaj, oni pa hočejo naprej. Vseeno, informacijski urad komunističnih strank je tu in gotovo jo, da jo to ob enem trdnejša internacionala kot pa ona delavskih unij, ker je solidarna. Vsled ustanovitve tega urada so socialisti v nekaterih deželah pritiskali za čimprejšnjo obnovitev njihove pokojne intornocionalo. Zanjo SO ss posebno ogrevali nekateri francoski socialistični vodje in pa uA^ta Ai^iL . . ■l«ilfiiUM Tt -S----t— Li — -^-i—i !■ ■ «i voaje Tisrin socialist icnin snupin, ki so vsiea svofega nasprotovanja za sodelovanje s komunisti ostali v manjšini in se ločili. Taka socialistična skupina, ki se je ločila od stranke, je Saragateva v Italiji, ena na Češkem in pa nekaj "zamejnih" skupin. Angleška delavska stranka je proti obnovitvi socialistične intornocionalo. Zadostuj* ji socialistični informacijski biro, ki so ga ustanovili prerhletom. taboriti bi namreč za tako obnovo motali prevzeti glavno odgovornost, ki jo nočejo. Ramadierjeva stranka v Franciji nazaduje in se pomike Iz leve proti desni. Belgijska je konservativna. Malo bolj radikalna je nizozemska, danska stranka je zmerna, in isto se lahko reče o švedski. Norveška je smatrana za levičarsko in pred leti je spadala v kominterno, ase je ločila od nje. Skoro povsod po svetu se družabni sloji sedaj osre-dotočajo v dva ekstrema. To dokazujejo volitve, n. pr. v Franciji in Italiji, in pa civilne vojne, n. pr. na Kitajskem. Vse, kar deluje za preobrat neglede na sredstva, se obrača k Moskvi. Konservativci, ki so za sten tus quo, iščejo zaščite v Washingtonu. Tako zvona srednja pot je izhojena in je izgubila vrednost. Oni, kl še vztrajajo na nji, imajo v svojih naporih čezdalje večje težave in čimmanj uspehov. Veterani hočejo gotovino za bonde Do 7. oktobra so veterani druge svetovne vojne zamenjali od-pustitvene bonde v toliki množini, ds presega polovico. Vladni uradniki menijo, da se bo večina tega denarja potrošila "čez praznike'*, mnogi veterani pa so prisiljeni, da vnovčijo bonde radi potrebe vsled neznosne draginje. Celo glasilo Wall Streeta priznava, da smo v "draginji Letos bo ameriško ljudstvo potrošile sa hrano približne SS milijard dolarjev. Take ugotavlja "Wall Street Journal*, kl je glsvno glasilo ameriških finančnikov. To je šest milijard več kot leta 1S46. V dobi IS3S-3S je nes stal živet le okrog $13.S milijard letne. Ko pe smo bili ns dno depresije, je naše ljudstvo potrošile v grocerijah In mesnicah same II milijard dolarjev letno. So v omenjenem listu še dragi važni podatki. V inflaciji pe prvi svetovni vojni je ljudstvo potrošilo sa živila povprečne $17.4 milijarde dolarjev, ali drugače rečeno, se iste potrebščine je bilo trobo takrat plačati komaj polovico toliko kakor sedaj. Danes, ko imamo spet — če ne prisilno sej moralno primo-rano pritrgavanje, se cene potrebščinam še vseeno dvigajo in pe dobički špekulantov. Stvar je nesnoans — to je v svojem govora po radiu priznal tudi predsednik Traman. Naj hreni« mo a živili, je nam priporočil. In restavracijam pa, da naj znižajo porcije in de na j ne ser-vira jo meee ob torkih In perutnine in jajc ob četrtkih. lakasalo se je, da je bil te novi "pveatovoljni' način le nova stopnja v podražitve živil. Posebne je to bilo ln je udarec ae tiate, ki obedujejo v restavracijah. Tek je na milijone v tej deželi Ne dobe kruha (v mnogih restavracijah ti ga dajo le, ako ga "izrecno" zahtevaš, in ne dajo ti masla, če ne vprašaš sanj — e računajo pa ti oboje vseeno...) Vsa amerišld geapedankt aparat je aMnn na temelju pohlepa pe praiNA. Čim višji tem boljšo — an lastnike. A delavska raja manda vendar ne bo sme-tako »dano trpela. In kaj pa unije — mar ne bode zmožne ničesar storiti ta o-hranitev našega tolike proalav-ljsnsgs življenskega standarda? Ikgleda da ne — ker ao — četudi se duša jo proti Taftevemu-Hartleyjevemu aktu, vendarle sa sistem, ki je omenjeno postavo uveljavil in pa ker se gnjevijo zoper namišljeni in Izmišljeni komunizem, namesto da bi ae lotili borbe sa odpravo vzrokov, radi katerih se nas vse te socialne nadloge drie kot klošč. Tudi kongresniki občutijo draginjo člani kongresa, zlasti tisti, ki potujejo po deželi kot člani pre-iakovalnih odsekov, so se prepričali na lastne oči, da ao cene zbezljale daleč nad kupno močjo ljudstva. Vlada jim plača $6 na dan za potne stroške, oni pa trdijo, da U vsota niti zdaleč ne krije njihovih potreb. Nekateri pravijo, da jih stane do $20 na dan za prenočišča in hrano ter druge osebne stvari. Razume se, da poleg omenjene vsote člani kongresa prejemajo redno mesečn plačo in $15c voznine na miljo. Kaj stori kongres z inflacijo in draginjot Predsednik Traman je posval vodilne kongresnike republikanske in demokratske stranke predaš In jim dejal, da ker oni is* rednega kongresnegs saaedanja to jesen nočejo sklicsfl, ae je po-sluftil svoje pstavne pravice on in nkssal poslancem ter senatorjem svetne zbornice priti ns is-redno ittodtnje, kl ss prične 17. novembra. Oboji so ae jezili, kajti izredno tasedanje kongresa se prične šele v januarju in do takrat bi imeli ti ljudje dovolj časa agitlrati ta ohranitev svojih mest v svetnem kongresu, nekateri izmed njih, posebno sens-tor Taft, pe se potegujejo ta predsedniško sMbo. Pa jim je Trumen, kot kak s4rog učitelj, tnblčil: "Vaše mesto je v kon- Pred sabo imate dve izredno nujni predlogi, kl jih morate rešiti. Ena ja notranja me-loga* namreč, ta preti marala pet inflaciji ln poskrbeti, da ae cene, kl grede tedaj kvišku, tečne pomikati Drugače nam preti magatl de itvodbe Msrskallove-ga načrta ta obvarovanje tepe- dne Evrope pred lakoto, ln JI okrepiti njeno ekonomijo, da so bo gospodarsko v kakih petih letih postavila na lastne nege; ako ji ne pomagamo, se bo po-gretnila v komunizem." ... Tu so bomo pečali le a prve nalogo, ki je je dal Traman kon- Kake naj sedanji kortgres Meri kaj iadetnega, ker je bel en t odpravljanjem kontrolnih konov nad cenami, špekulacijami In nad "neetičnimi" prekopal ter manopoH NAJVEČ zakrivil in jo vsled tega NAJBOLJ KRTV, da smo tam kjer ime? SOnafter Taft je poudarjal v svojih govorih: "Odpravimo a P. A., pn ae bodo industrialci pe-trudili ivitati produkcijo, črna bone bo konec, cene bodo sicer nekaj čeae višje, potem ae bodo znižalo in ko se prične konkurence, %odo spet normalne ke-kor pred vojno. Zvete Industrialcev je v velikih oglesih, po tisoč pet sto dolarjev in tudi več en peaemeten ogles, enako vpile: „ Odpravita OPA in kontrolne takotie, ps be is cijo OPA je bilo odpravljena. Ali so se obetanja Tafta In njegove •> * republikanske resničile? Ali te je sgodilo tako kakor je obetala sveta Indus tri alcev In trgevska komora? Oeapodinje in vsakdo, ki kaj kupuje, rade drugače, r Ne smemo pretreti, ds se kongresniki In senatorji večinoma vsi udeleženi v rasnih Induatri-jsh, da imajo svoje ljudi na žitnih borzah, da to mnogi v sorodstvu t mesarskimi In drugimi trust jeni — in potemtakem nam je lahko jasne, da nam ne morejo taki ljudski saatopalkl dati drugega kot še večjo Inflacijo, še vsčjo draginje in na to pe nov pelem, kot ono gs dobili leta ISIS. i KOMENTARJI X..........................o........................ Zbira in presoja urednik Manchester Guardian je svetovno znan angleški dnevnik liberalnih nazorov. V svojem nedavnem uvodniku se ne more načuditi, kako more zrela demokratična dežela, kot so Zed. države, uganjati—komedijo s preiskovanjem članov filmske kolonije v Hollywoodu. Kongresni odsek za "un-American activities", ki zasleduje filmske zvezde in filmske magnate glede "komunističnih aktivnosti" v glavnem mestu kinematografske industrije, ne bo napravil na ev-ropsko javnost s takim bav-bavom nikakega vtisa, niti si ne bo "naš način življenja" s to burko pridobil na privlačnosti. Tako ugotavlja omenjeni list.. Agencija Reuther je 22. oktobra poročala iz Beograda, da je Tito bolan. Čudno bi to ne bili. Saj je do kraja obremenjen in mednarodni spletkarji udarjajo samo še po Stalinu bolj kot po njemu. Seveda mlatijo z druge strani tudi po našemu Truma nu, a on živi v bolj ugodnih okoiščinah, v deželi, v kateri vojna ni prav nič lomastila. Iz vojne smo prišli ne le zmagoviti temveč tudi v stanju pomagati našim zaveznicam. In zaveznica je bila tudi Jugoslavija. Toda pomagamo na vso moč in z vso hitrico rajše Italiji, ki je pustošila in morila po Jugoslaviji, kakor pa slednji. Sploh Jugoslaviji nočemo prodati potrebščin niti za čisto zlato. In to radi tega, ker se je poslovila od "našega načina življenja". Wall Strratu se je smrtno zamerila, ker je odpravila privatni kapitalizem. In naša vlada ter Wall Street sta zopet dvojčka, kar ugetevlje v svojem —tiaktt celo čikaški multimilijonar Robert R. McCormick. Živčni vojni med USA in USSR ne bo še konca. Ameriški tisk in radio mlatita po Sovj. uniji po 24 ur na dan. A tudi v medvedovi deželi delajo po tri šihte. Dopisnik Literarne gazete v Moskvi pravi, da se je Boginja svobode v newyorški luki obrnila, ker noče več gledati čezdalje večjih nagnusnosti, ki se gode v Zed. državah. Eden najbolj znanih sovjetskih pesnikov pa opisuje rusko bojišče, po ka- terem leže na gosto posejani ubiti sovjetski vojaki in med njimi so kosi prezerviranega ameriškega mesa, ki so ga raznesle iz kositernih kant med vojake sovražne^bombe. Ta prizor je predočen tudi v ilustraciji, z napisom "naše žrtve in njihove ..." Američani namreč te dajatve v živilih, kot vse druge dajatve Rusiji sedaj neprenehoma očitajo. Radi Trumanove vojne napovedi komunizmu se ta boj bolj in bolj povečuje. Čile je izgnala dva jugoslovanska diplomata iz svoje dežele in jugoslovanska vlada je pre-trgalaVse stike z republiko, ki jo je definirala za deklo tujih rudniških baronov in za marioneto imperialistične sile (ne-ovomno Zed. držav). Nato ie pretrgala diplomatične stike z Rusijo Brazilija. Tudi tu imajo prste vmes — glasom trditev iz Beograda, ameriški industrialni in diplomatični glavarji, ki to pravi gospodarji nad brazilsko vlado. Takoj nato Je prišlo "verjetno" poročilo, da bo Braziliji sledila tudi Argentina in nato vse latinske republike . Toda Virginia Prevftt poroča v čika-škem Sunu, da se predsedniku Argentine, Juanu D. Peronu, ne bo mudilo s prelomitvijo. Pero-novo mnenje baje je, da če prekinejo diplomatske zveze z Rusijo Zed. države, potem bo temu sledila tudi Argentina. Nekaj kljubovanja ima Trumanove doktrina torej tudi v reakcionarni, ultrakatoliški latinski Ameriki. Ampak kakor večina drugih latinskih vlad, je tudi argentinska dovzetna podkupljivosti. In iz Zed. držav potrebuje v svojem petletnem načrtu "na upanje" veliko različnega blaga. De Gasparijeva vlada in zbornica od časa do časa omili postavo, ki zavira bivšim fašistom po-vračanje v vladne službe, kakršne so imeli pod Mussolinijem Vlada se izgovarja, da ji je potrebno "popuščati v pomirjenje dežele". Samo še okrog 3000 fašistov je v ječi zaradi zločinov, ki so jih izvršili v fašistični službi. Ob proglašen ju Italije za republiko jih je konservativna vlada izpustila 6,000 na svobo- (Nadaljevanje na 5. strani.) Nekftj o naših stvareh Joiko Oven razpravlja na drugi strani o vpraša-, nju, kako čimuspešnejše pomagati Prolotarcu k sredstvom za kritjo obveznosti in znova priporoča, da bi so v ta namtn priredile zabave, ali priredbe s koncertnim, ali pa varijotnim »porodom, v vseh tistih naselbinah, v katorih ima ta list dovolj naročnikov in prijateljev in uspešno izvršitev takega podvzetja.S temi načini, največ z banketi in z govorniki na njih s« pomagajo posebno naši angleški liberalni in delavski listi, pa tudi delavska glasila tujerodcev. Stvar bi bila gotovo uspešna tudi za nas. V ta namen se bomo obrnili na naše zastopnike in druge delovne prijatelje Proletarca, kaj oni mislijo o tej ideji. Na ta način bi si dobili dohodkov na zabavi, nekaj v tiskovni sldad in pa s pomočjo navzočih agitatorjev in navduševalnih govornikov tudi novih naročnikov. Koloni Anne Benigerjeve, "Naše aktivnosti", pogrešamo ie par tednov. Pravi, da pošta, ki jo prejema, je razveseljiva, bodisi sa Koledar kakor sa list. Zeli pa sa v kolono tudi kaj vzpodbudnih pisem, priporočil, ali pa tudi kritike, da ne bodo "Naše aktivnosti" zgolj številke. Seznam prispevkov v Tiskovni sklad In Listnica uredništva |e v tej številki. Naš nekdanji sotrudnik Am. druL koledarja, Tone Seliškar, piše o stanju deiastva V njegovi deteti pred H. kongresom Osvobodilne fronte v Sloveniji. Spis SANSovega tajnika M. K. Kuhla, "Molčeče ljudstvo govori", je prišel na vrsto v tej številki. Ali se delavske Internacionale v nekdanji obliki Se kdaj obnove? Citajte članek na prvi strani, In uvodnik na drugi stranfo soc. stranki in ostalem delavskem gibanju v Zed. državah. Ali bo Italiji mogoče vztrajati gospodarsko v Marshal levem noč rtu bi koliko časa? Odgovor na prvi strani. • 1 * ?. . PBOLET PROLETAREC LIST f A INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, HI. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjt-nih drlavah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor...............................................Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries. One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2*64. October ltfl7 JOSKQOVEN DELAVCI VSEH UN U OBETAJO, da bodo še letos imeli trav tako velika ali pa ia večja zborovanja kot to lih imeli na letošnji Delavski praznik, fte večja pa v prihodnjem volilnem letu, Ia kal takrat, bodo delavci tudi sedaj poslušali le take unijske govornike, ki so zgolj proti Taft*vl»Bertleyjevi postavi namesto da bi delov ili sa svoj program in svojo stranko. Gornje je slika zborovanja unij AFL na čikaikeai Soldier Fieldu. ZDRAVNIK PRAVI, DA UUDJE V FRANCIJI IN ITALIJI NE STRADAJO Zpvajanje ameriškega ljudstva v protikomunistiino histerijo, da ne bi videlo polomov v svoji deželi Diesov kongresni odsek za raziskovanje "un-American activities" se je že dolgo pred svojim zatonom tako osmešil, da je postal farsa in pega na licu ameriške demokracije. Diskreditirsni kongresnik Dies je bil potisnjen is javnosti in ljudstvo je pričakovalo, da je z njim vred konec tudi njegovega proslulega odbora. Toda reakcionarni demokrati z juga in nekaj drugih s severa, in republikanski blok so se zedinili, da je tak "lovski" odsek za zasledovanje "komunistov" in tistih liberalcev, ki ne trobijo v denarni amerikanizem potreben. Tako je bil z veliko večino obnovljen. Kongresni proačunski odsek mu je dal za njegova preiskovanja na razpolago precejšnja sredstva. Od kraja mu jih je mislil odreči, a so ga uverik, da je treba "radikalce" in "rdečkar-je" zdržema nadzirati, sicer bi postali močni in netili stavke, vprizarjali kravale, gojili nemire in izpodkopavali temelje ameriškim ustanovam in tradicijam toliko, da bi postalo to obstoju dežele resno nevarno. Zasliševanje Hollywoodčanov v Washingtonu je za Zedinjene države drag špas. In špas to je, kot ugotavlja sloviti liberalni angleški dnevnik Manchester Guaj^dian in druga liberalna, pa tudi napredna kapitalistična glasila tu in v Evropi Tukaj n. pr. Chicago Sun. Čudež je, kako je vlada, ki jo po podatkih reakcionarna čika-ške Tribune kontrolira Wall Street (Tribuna navaja dolg seznam članov in drugih visokih nameščencev zvezne vlade, ki so bili prej ali pa so še sedaj *'velike glave'1 v ameriški finančni metropoli) — namreč čudež je, kako se je naši vladi s Trumanovo doktrino in z MarshaUovim načrtom posrečilo odvriittl pozornost ameriškega ljudstva od zla, ki ga tepe tu, doma, in od polomov našega kongresa ter Trumanova administracije. Vzrok, da ima to zaslepljevanje in hujskanje proti "rdečkar-stvu" nad maso tolikšno moč je, ker bere ogromna večina mladine in starine edino kapitalistični tisk, posluša po radiu samo kapitalistično propagando in vidi jo tudi v filmih. Kajti kapitalizem kontrolira deželo, njeno notranjo in vnanjo politiko, časopisje, radio in filmsko industrijo. In ameriški kapitalizem nič več ne trdi, da vodi ves ta boj zaradi kake demokracije, ampak za "free enterprise" (kapitalizem) in za "naš način življenja" (za pravico posedujočega sloja izkoriščati delavce in konsumente v splošnem. . Ako ne bi bilo v tej deželi nič komunistov, si jih bi moral posedujoči sloj ustvariti. A ker jih je nekaj, mu tega ni bilo treba. Pač pa reakcionarji pripopajo pečat komunizma na čelo vsakemu, ki je proti njihovemu redu (ali bolje, "neredu")! Mala komunistična stranka tej deželi ni pr%v nič nevarna-Izkazalo se je, je bilo v nji tudi n* zelo važnih, zaufc>oifc saestih veliko "detinskih levičarjev" (Leninova označba) in detinskih, pustolovskih revolucionarjev, ki so bHi š v času svojega službovanja v stranki, ali pa postali poznajo agenti vladne špijonske službe (bodisi da so bili v zvezi z FBI, z justičnim de part men tom, ali pa v armadni špi jonski službi (intelligence service). Svojo taktiko so menjali, kar jim je več škodovalo kakor koristilo, ker so jo menjali z oportunističnimi motivi.Ne mine dneva, da bi kak list ali komentator v radiu ne poudarjal "zveze prijateljstva med Hitlerjem in Moskvo*7, medtem ko je komunistična propaganda tu in drugje grmela proti imperialistični vojni — največ proti Angliji in Rooseveltu vseskozi do junija 1941, ko je "dvajsetletni prijatelj" Hitler treščil svoj blitzkrieg v Sovjetsko unijo. Vlada v Moskvi je vzlic paktu, ki ga je 1. 1939 sklenila z Nemčijo lahko vedela in pričakovala, da bo v slučaju Hitlerjeve zmage nad "kapitalistično" vojno prišla tiidi ona na vrsto. Toda Hitler je bil nepotrpežljiv, ni hotel več premagali eno deiete za dcujo, nego aa odločil udarili takoj tudš na Rusijo — v veri, da ko njo zbija, bo potem Anglijo toliko laglje primoral na kolena in nato ie Zedinjene država. UračuflAl se je. A sedaj, po zmagi, z Nemčijo še vedno nimamo mirovne pogodbe, ker jo Zed. drŽave hočejo za kapitalizem, vzhodni blok pa dehije, da se Nemčijo socialno orientira in da ne postane miru nič več 'nevarna. Ameriški kapitalizem, ki aa je v te j dobi postavil za načelnika kapitalističnih sil po svatu, je po vaah znamenjih sodeč prišel do prepričanja, da ne bo mogel mirno spati, dokler se Sovjetske unije in njenega gospodarskega sistema ne razbije. Stalin je nedavno skupini lafwrltskih poslancev, ki je prišla k njemu na obisk v Moskvo, dejal, čemu bi Anglija rajše ne pre-vzeta vloge pomirjevalke med Ameriko In Rusijo. Trdil je, da 4 ftofftja na kujska v vojno, da aa grozi t nobenim orožjem, kot to delajo vsak hip Zed. država a svojimi atomskimi bombami, in priporočil jim ja, da naj Anglija ustanovi s Sovjetsko unijo in ostalo vzhodno Evropo prav tako iskrene trgovske odnošaje kakor jih. ima z Ameriko. Ampak ameriški kapitalizem se boji, da se bo med tem Sovjetska unija s svojim bk>kom ojačala, zapadni blok, na katerega računajo ameriški monopoli ki kartell, pa sa bo slabial. Vsled tega ni pričakovati, da se hade ^d noša ji med Zad. državami in Moakvo izboljšali. Posebno zato na, kar ni v Zed. .državah nobene politične stranke ia nobene.zveza delavskih unij, ki bi bila sposobna ali pa dovoli močna poseči v politično . življenje toliko, da bi držal* vihravi, histeričhi kapitalizem n# A. v.- I . • ' Dr. Victor Heiser, avtoriteta na polju zdravstva, se je dne 21. oktobra vrnil s potovanja po Evropi. Največ se je mudil v Franciji in Italiji. Prepotoval je 3,000 milj. Opazoval je ljudi in po vrnitvi v New York je podal izjavo. Pronašel je, da v Franciji in Italiji so prebivalci zdravejši in boljše hranjeni sedaj kot so bili kdaj prej na njegovih 25 obiskih v zadnjih 45 letih, kar pove, da dr. Heiser ni noben lahkomiseln mladenič. Dr. Heiser je specialist preventivnega zdravilstva, in diete, prideljen zveznemu ameriškemu javnemu zdravstvu. Dr. Heiser je tudi dobro znan po knjigi "Odiseja ameriškega zdravnika", ki jo je spisal pred nekoliko leti in ki je dosegla ogromno prodajo. V angleščini se knjiga imenuje "American Doctor's Odyssey." Poleg tega on načeluje zdravstvenemu u- prihajajo iz Amerike dajatve, jih ljudstvo rado sprejme, potem pa bodo sledila zabavljanja in dajatve bodo pozabljene. Tudi otroci so navadno "pridni" le ob času miklavževanja. Kdo bi jim zameril, če pa je treba jesti vsak dan! Zgovorni zdfavnik je dalje dejal, da italijansko ljudstvo dela kot mravlje, dočim delajo v Franciji le po štiri dni v tednu, poleg tega pa dodajo mnogo verskih in patriotičnih praznikov. Seveda imajo tudi v Italiji vse polno praznikov,' največ cerkvenih, kajti tam je svetnikov na izbiro za vse dogodke. Dr. Heiser je potožil, da ni mad obiskanimi ljudstvi opazil nobenega priznanja Ameriki, ki jih je osvobodila." Vse to so že davno pozabili; nasprotno Ameriko še celo kritizirajo, ker ni zanje še več storila. Navadili so se na dajatve, na zastonjskar- radu za varnost pri delu. V Ev- f1™' ki £ Pojemajo od ameri-ropi se je mudil štiri mesece ske*a MikUvia ~ na radun Značilna je izjava dr. Heisler-ja, v kateri pravi, da ni nikjer na svojem potovanju opazil nikogar, ki bi stradal. Pojasnil ja, da se je razgovarjal z navadnimi francoskimi in italijanskimi ljudmi v njihovem jeziku v mestih, trgih, vaseh in na farmah. Dostavil je, da ves čas svojega obiska ni govoril z nobenim vladnim uradnikom Obžaloval ja asoeriške kongresni ke v Evropi, ki so vedno obkroženi z uradniki in zato tudi nikdar ne pridejo v dotiko z navadnimi ljudmi. "Mnogo duhovnikov mi je povedalo, da so sedaj najubožnejši ljudje boljše hranjeni kot so bili še kdaj prej," je rekel zdravnik. Seveda, cene so visoke, ampak izgleda, da ima vsakdo denar. V Italiji nimajo odmerkov mesa; tam je videl obilice mesa. V Florenci ga je videl na trgu več kot kdaj v New Yorku. Dr. Heiser je rekel, da so Zedinjene države popularne med ljudstvom v obeh državah, napovedal pa je, da bo ta popularnost zginila, čim bo Amerika nehala igrati Miklavža, Dokler na ameriških davkoplačevalcev! Omenjeni zdravnik je dodal, da je za Marshpllov načrt, "da se pomaga Evropi, da si bo pomagala sama." Na ta način se bodo postavili na lastne noge "obenem pa se bodo borili proti komunizmu," je Heiser zapel Že obrabljeni refren. O Mars hal lov em načrtu je na kode govora. Mpogi ga podpirajo samo zato, ^er bi zajezil komunistični val, mnogi) pa vsled navidezne humanitarnosti. V resnici je to la ekonomska in politična strategij* proti državam, ki sodelujejo s sovjeti. Marshallov načrt pomeni močan "železen zastor" med vzhodom in zapadom. V bistvu je to ekonomska vojna kapitalističnega sveta proti kolektivistične-mu svetu, torej proti porajajočemu sistemu ljudskih množic. Ako je Številka v oklepaju na vašem naslovu nižja kot pa je tekoča številka Proletarca (vadite jo na prvi strani), pomeni U, da vam ja naročnina potekla. Prosimo, da jo obnovite. uzdi. Komunistično stranko smo že omenili Sama na sebi ni politična sila in, v propagandi jo toliko omenjajo le, ker jo označujejo za služkinjo Moskve, torej za peto kolono v Zed. državah. AFL ni v protikomunistični propagandi nič manj histerična kot tisti razred, ki je povzročil draginjo in inflacijo. In naloga AFL bi bila boriti se proti temu največjemu zlu tu na domačih tleh, če jp njenemu odboru res kaj za delavstvo. Unije CIO imajo radi "komunizma" precej notranjega boja. In histerična gonja proti njemu se tudi v CIO čezdalje bolj čuti. Nekdaj bi v takem položaju prišla v upoštev socialistična stranka. Vodila je razredni boj, delovala za odpravo kapitalizms in med tem za uvajanje socialnih reform davno prej prodno se jih ja v krizi kapitalizma (v zadnji depresiji) oprijel "new dear* in jih nato večinoma zavrgel čfcn je bil kapitalizem znova otet. Sedanja Thomasova socialistična fctranka se z bojem proti kapitalizmu še ukvarja, a njen napor Je v glavnem proti "diktaturi" v Sovjetski uniji, v Jugoslaviji, na Poljskem in v Bolgariji. Norman Thomas ni bil še nikdar uspešen voditelj in nikoli še resen mednarodni socialist. Sploh je mednarodna socialistična vprašanja "prepuščal" Morrisu Hillquitu, potem pa ja šal enkrat na mednarodno konferenco v Pariz karati evropske socialistične stranka Maynard Krueger in nekaj govoril o oboroženih usta ja h, ker s Škricarsko socialno demokracija sa na bo vrglo kapitalizma. O Kruegerjevih izvajanjih v Parizu ja priobčila uvodnik čika-ška Tribuna. Krueger ji je zapreti! s tožbo aa veftka odškodnino in nato je vse utihnilo, vštevši Krueger jeva milKantnost. Tako se je dogodilo, da od kar so pomrli ali pa bili izrinjeni "starogardisti", in ko Je militante razboritost minula, je to samo še stranka, ki živi od nekdanjega svojega slovesa. Krivi njenega shiranja so tudi taki nasledniki starogardistov, kot ja advokat Louis Wslidman. Spisal ja knjigo proti "rdečkarjem" (komunistom), proti Thomasovim "militantom" in celo proti svojim kolegom "socialdemokratom", v politiki pa sa ja pridružil republikancem ln agitiral sa nawyorškaga guvernerja Dewey ja. In vendar je v Zed. državah več milijonov socialistično mislečih ljudi, veliko iskrenih liberalcev, toda so ali neorganizirani ali pa le površno organizirani v raznih klubih in ligah, ftele ko se te množice zedlnijo za skupen program, bomo dobili v Zed. državah silo, ki bo res trdnjava demokracije in svobodne misli in ki bo vodila ameriški gospodarski red v socialistično pre osnovo. * ' ! •*##» RAZGOVORI Lep sončen dan. Sedim na klo-1 kih z Rusi. On je zato, če se Rusi pi v Grant parku. Pred menoj ne podajo zlepa, bo treba pa izje v resnici lep razgled—Michi- grda. Po Byrnesovem mnenju gsn bulevard ter široma Ameri- — z atomsko bombo. Knjiga je ke poznani čikaški "Sky-line". I zelo obširna ter bo deloma radi Opoldne je vedno polno ljudi v tem parku. Eni se senčijo pod skromnim drevjem, drugi pa kar tako brezbrižno leže v pol rumeni travi ter jedo svoje opel« dansko kosilo. Pol streljaja od tam kjer sedim, je čikaški Art svoje senzacionalnosti priobče-na v raznih dnevnih časopisih. Namen vsega tega je: Prvič, pripraviti ljudi v tej deželi v boj proti komunizmu, to je, proti vsemu, kar je radikalno liberalno mislečega. Drugič, poma- Institute, ali ob lepih jesenskih1 gati demokratski stranki v vo-dnevih ima zelo malo obiskoval- lilnem boju v prihodnjem letu. Kakšni so med Jugoslavijo in Veliko Britanijo? Ko je stopila v veljavo italijanska mirovna pogodba in se je jugoslovanskim četam baje preveč "mudilo" v Jugoslaviji dodeljene kraja, so se ameriški vojaki temu "junaško zopersta-vili" in prav tako Angleži, ki so imeli tam okrog tanke in v pristanišču Trsta vojne ladje ter celo eskadro vojnih letal. Svetovni tisk je poročal, da je s tem med anglo-ameriško zvezo ter med Jugoslavijo, ki so jo med vojno vsled njene odporne sile na Angleškem in v Zsd. državah toliko hvalili, nastal po-polen razkol. A nekaj tednov prej pa je bilo poročano, da je bila med Jugoslavijo in Anglijo sklenjena v Londonu pogodba, oziroma kar dva sporazuma med njima. Nanašata se na angleške kredite, ki so bili podeljeni bivši jugoslovanski vladi v Londonu za časa vojne, drugi pa na jugoslovanske ladje, ki jih je najelo angleško vojno ministrstvo. Ob priliki podpisa sporazuma o jugoslovanskih ladjah je angleški minister za promet Barnes priredil svečan obed na čast jugoslovanskemu poslaniku Ljubu Leontiču; obadu so prisostvovali tudi predstavniki angleškega ministrstva za pomorstvo in člani jugoslovanskega poslaništva. Angleški minister prometa je izrazil svojo zadovoljnost nad uspešnim izidom pogajanj, ki pomenijo začetek dobrih odnosov med obema državama. Jugoslovanski poslanik je poudaril, da doseženi sporazum dokazuje, da se lahko prebrodijo vse težave in da so na vidiku nove možnosti sa razvoj trgovinskih odnosov med Veliko Britanijo ln Jugoslavijo. Tiskovni sklad Proletarca XV. IZKAZ PENNSYLVANIA: Pittsburgh: Nik Povše $2. Sharon: Jos. Cvelbar $1. Johnstown: Steve Koren (Boltz) $1. F. Mikuš $1. (Poslal F. Cvetan ) MaKsea Rocks: J. Ambrozich $3.50, F. Maček (Crafton) $1. Hcminle: Jos. Juvan ( W. Newton) $2, J. Orazen (Banning) $1, F. Može (Snuthfield) 50c, J. Volk (Masontown) 30c, skupaj $3.80. (Poslal A. Zornik.) ILLINOIS: WUlow Springs: Anton Kegl $4. (Izročil L. Zorko.) Ogfesby: John Hotko.$2. (Izročil A. Udovich.) De Pue: John Zugich $1. Ne. Cfcteago* Marti* Me** $1. (Poslal M. Judnich.) Chicago: Anton Garden $7. CALIFORNIA: Foatana: John Petnik $1.50. Venice: John Gornik $1. COLORADO: Mt Harris: Anton Dolinar $2. Pueblo: Frank Pechnlk $1. (Poslal L. Malenftek ) DRUGI kRAJI: Sheboygao, Wk: J. Monhardt $2, F. atih $1, L. Milostnik 50c, skupaj $3,50. (Poalal F. atih.) Cleveland, o.: J, K rebel poalal $5. Darovali so: Po $1: A. Kukovae. A. Božič (zidar), J. Babnik, J. Medvešek, F. Kačar. Krmmarae, Wye.: J. H. Krzisnik poalal $4. Darovali so: J. Krzisnik (Frontier) $2, JStarovasnlk (Frontier) $1, J. H. Krzisnik $1. Detroit, Mick.: Janko Zomik $2. Edison, Rana.: J. Cizerle $1, J. Kocjan (Arma) 30c. (Poslal Anton Shular ) Rly, Minn.t Math Praprotnik $2. Raaaas City, Me.: Andy Vrbvni-ear $1. Helper. Utah: Anna Sugar $1. Csggaa, Iowa: S. Trojar 40c Skapaj $54.St. praJAnJi (skat ti.ttt.ti. naaaaj ts tinf cev. In vendar ja ta zavod adan najbogatejših, kar se tiča francoskih in drugih modernih slikarjev v tej d*ieli. Ce greš malo dalje od taga zavoda, zagleda* veliki: Planetarium« kateri z isto tako velikim Aquariumom ležita v bližini znamenitega Field muzeja. Na desni je naša mestna knjižnica — torej za človeka, kateri si i*li znanja in umetnosti, je pplik dovolj. Kar se mene tiče, se nisem brigal za take lepe reči. Sedel sem na klopi ter pol dflamaje užival tiste lepe jesensko sončne žarke, kateri ti, lažejo skozi suknjič, prav notri do mozga. Misli so mi zašle nazaj, I^olgo let sem že v Chicagu. Leta 191* sem bil prvič tukaj. Bil sem delegat na zboru Jug soc. zvaac. Leta 1021 sem se tu za stalno naselil ter večino svojega časa prebil v bližini tega bulevarda. Spomnil sem se leta 1935. Bil sem slučajno na par dnevni agitaciji v Clevelandu. En večer sem imel mali sestanek sodru-gov in prijateljev v West Parku, v predmestju Cievelanda. Nazaj grede sva z J o že to m Jau-hom, kateri me je spremljal tisto noč, stala na Public Square v Clevelandu ter čakala na poulično železnico. Spominjam se dobro. Svetila ja luna is z zvezdami posutim nebom kot ozadjem, je mesto v resnici izgledalo nekako romanttfno. Me ja gledal vse to, me pogledal m rekel: "Veš Jože, veliko sem prehodil, Avstrijo, Nemčijo iti precej Amerika. Ali povsod se čutim kot da hisem doma, da sem tujec ... Ali kadar pridem nazaj tukaj na ta prostor, me prevzame neko zadoščenja popotnika, kateri se ja vrnil domov. To je moj dom." Pogledal sem ga in verjel tem besedam. Ali dovolj teh sanjarij. Bog Mars in njegovi prijatelji Višinski je res podregal v sršenovo gnezdo. Ljudi, kot je Walter Winchell ne omenjam. Takim fantom je Višinskijeva opazka ravno prav prišla, da stresajo svoje neslanosti v radiu. Ali tukaj imamo večje ljudi. Na primer, ko so se pred par tedni nahajali predstavniki Ameriške leg^e v Rimu, so tudi obiskali svetega očeta. Sveti oče jim je omenil v svoji avdi-jenci, da so na pravem potu, ter da je nevarnost, katera preti z vzhoda, ravno tako velika kot je bila v Šestnajstem stoletju, ko so združene krščanske sile premagale Turke. In da bo treba ponovno krščanski svet mobilizirati. Isti sveti oče je poslal posebni apostolski 'žegen' hčerki španskega plemenitaša in veleposestnika due re Alba, kateri je pred par tedni oženil svojo hčer. V siromašni, izstra^ dani Španiji je potrošil za to "ohcet" $375,000. Kot so pisali časopisi, ni dopustil Franco nobene notice v španskem časopisju o taj famožni svatbi. Bsje zato, ker je Alba naklonjen bivšemu kraljevemu sinu Juanu. Ali skoro gotovo jo bila tu druga resnica v ozadju. V deželi, katera ja s eno nogo v revoluciji in v kateri je tako pomanjkanje, se ne piše o takih stvs-reh. Bivši poslanik in multlmilijo-nar Bulliet Je Imel v zadnji številki revije "Life" spet en članek. To pot, kako pomagati skrahiranemu fa korumplrane-mu režimu Ciang Kaišeka do zmage na Kitajskem. Res, kako pridno pomagajo ti ljudje povsod kjer je reakcija, da pride slednja do zmage. Clanak je zanimiv. Je prav, da ga vsak prečita. Sedaj sa ja pa še oglasil bivši državni tajnik James F. Byrnes. V svoji knjigi "Speaking Frankly", kjer opisuje svoje spomine o raznih konferencah, na katere ja spremljal amrlags predsednika Roosevelta in pa pozneje o njegovih lastnih sti- Tretjič, pripraviti ljudi na mogoče krize, katere so skoro neizogibne radi Trumanove doktrine na Balkanu. Na Grškem je danos silna nevarnost... Pri nas Konvencija AFL v San Fran-ciscu je bila precej burna. Tudi CIO v Bostonu ni bil ravno sestanek pacif|stov.*Največ hrupa v Bostonu je bilo vprašanje čiščenja komunistov. Upati je, da koncem konca obe ti organizaciji napravita kaj uspešnega glede volitev v letu 1948. Johna Lewisa so precej izigrali doli v San Franciacu. Ali fant je še vedno bojevit. Naše gibanje Nedavno sem bil povabljen v hotel YMCA na poseben sestanek v večini mladih ljudi. Tema je bila: "Mladina in svetovni mir." Moja naloga je bila "Južna Evropa". Govornikov je bilo precejšnje število in če ne bi bilo tolikšno versko ozadje — tudi zanimivo. Razjezil me je neki črnosuknjež, kateri se je pred par tedni povrnil iz sestanka verske mladine, kateri se je obdržaval v raznih mestih Evrope. Izčrpck njegovega govora je bil: da evropska mladina nima drugega izhoda in druge bodočnosti kot samo v krščanstvu ter Jezusu Kristusu. In to v Nemčiji ter drugod. Mislim, da jaz ne bom več povabljen mednje. Naše časopisje Poročilo, katerega je imela naša upravnica Anne Beniger v zadnji številki Proletarca je bilo povoljno. Videti je, da ima list prijatelje. Ali moje mnenje je, da ideja, katero sem zapisal zadnjo jesen ni tako slaba in je še vedno čas, da se jo izvede. Jaz mislim večje priredbe za naš list, naj bo že koncertne, večerinke ali pa dramske predstave. Take naselbine, v katerih imamo dosti naših prijateljev so v Penni, Ohiu, Michiganu, IUinoisu, Wisconsinu, Coloradu itd. Kaj pravite sodrugi? Več o tem prihodnjič. REKORD POŠKODB PRI DELU Lani je bilo 3.063,000 delavcev in delavk poškodovanih pri raznih delih. To pomeni, da je bilo več kot 47 milijonov delovnih dni zgubljenih v produkciji. Ignoranca je prekletstvo od Boga. Znanje je perot, ki te po-v nebesa. — Shakespeara. Tole mi ne gre v glavo? Strašno' Vpitje proti "komunizmu", ki mu podžiga vlada pod okriljem Wall Streeta. se vrli sato, da bi ljudstvo ne mislilo na nebrzdano draginjo in inflacija. Torej ie ta "ognjeviti" boj "proti komunizmu" ljudstvu le pesek v oči, da ne bi mislilo na domače pijavke. Kako da ta masa tega krika ne sapo-pade, te mi nikakor ne gre v glavo! VLADIMIR NAZOR: BERAC (Konec.) Korakal sem vštric s njim. Čutil sem, da se dviga nekaj iz moje notranjosti in sili ven. V grlu me je dušilo; glas mi je drhtel. Vedel sem, da govorim bolj samemu sebi kakor pa njemu, toda nič več se nisem imel v oblasti. — Peter! Mnogo, mnogo je ljudi na svetu, ki bi se tudi iz moje obleke norčevali; tudi moja hrana bi se jim zagnusila; dejali bi, da je stanovanje koliba ali pesjak. Tudi v mojih očeh je na svetu mnogo ljudi, od katerih bi se vsako darilo zdelo kakor miloščina. Miloščina pa, ki samo ponižuje in žali, bi bila tudi vsaka njihova beseda, za katero bi mislil, da mi jo morajo reči. Tudi jaz sem brezdomec, potepuh in samotar. Prav po tem bi me bil lahko spoznal, ker te samo gledam in molčim ... Vlekel se je po poti, še teže dihal in močneje strgal z nogami. Roke je tiščal v žepu in od časa do časa je skomizgnil z rameni; sam nisem vedel, ali me razutne. ali me obsojs, ali pa se samo jezi na zvok besedi, ki jih ne« razume prav. Mene pe se je lotevalo neko bolno navdušenje. Čutil sem potrebo, povedati vse do konca. Ko da sem spoznaval šele sedaj, kaj sem prav za prav. — Peter, eden tistih sem, ki samo opazujejo, čutijo, sanjajo. Z odprtimi očmi sanjam čudne sanje in jih pogosto mečem na papir. Pišem. In te sanje so vse, kar premorem. Saj sanje so v resnici edino bogastvo vseh nas siromakov. Bogati ljudje, tisti, ki drugim dajejo miloščino, na živijo od sanj kakor mi. In ljudje, ki so bogati, tudi ne potrebujejo sanj, ker so močni. Vem, da imaš tudi ti svoje sanje, pa čeprav so motne in nedolžne. Tudi ti ne hodiš zastonj po gozdovih in po cestah in pijeŠ vodo iz studenca, počivaš pod drevesom ... Peter, brat, nikar ne bodi tak z menoj. Ne glej moje obleke. Nisem izmed tistih, od katerih ne moreš ničesar sprejeti, ne da bi se čutil ponižanega. Tudi jaz sem berač kakor ti. Medtem sva prišla na cesto. — Peter, pojdi z metioj. K meni je bliže. Pokazal mi je hrbet: krenil je proti svoji kolibi. Za laket sem ga prijel. Zadržal sem ga. — Pridi! Videl boš. Berač se mi je iztrgal. Obrnil se je proti meni. Ves se je na-ježil. Mesec mu je svetil v obraz. Videl sem njegove oči, ki so sa svetile, usta, ki so bila spačena od jeze, podobna £rni rani v raz-kuštrani bradi. — Toda Peter! Saj sem vendar ... sem skoraj boječe petal. — Kaj: pridi! pridi! In: Peter! Peter! — me je prekinil. Jaz sem Soja. Pere Soja. Tudi za vas, gospod. In kaj ste vi same storili? Eh, to je tisto... Ko da sem že od nekdaj slutil, da mi boste neka) podobnega napravili... Zamolkli, starčevski, že zdavnaj obrabljeni glas mu je podr-getaval od žalosti in jeze. Ves se je tresel; bal sem se, da se ne bo zopet sesul v sneg, pa skoraj prav na istem mestu, kakor prej. — Človek božji, poslušajte me,.'. .% In ko da se je po tolikih letih molčanja in dremavega mrtvila zopet prebudil v beraču mladenič, "ki je imel navado, da se je razvnel kakor ogenj, bil nagel in nasilen." — Da! — me je znova prekinil. Vi ste moj krvnik in sovražnik. Vse ste mi pokvarili. — Jaz? Kako? — Eh! Kaj je niste odgnali od mene? Prišla je bila. Srečala me je. Našla me je. In približala se mi je. Tn nagnila se je nadme. Dotaknila se me je z rokami. Dlani mi je položila na prsi. Počasi me je božala s hladnimi, lahkimi prsti. Da!... Vsa bela je bila, vsa čista. In v spanec sem tonil. Ugoden je bil. Sladak. Niti v materinem naročju nisem tako spal, ko sem bil majhen ... Da! Tako je bilo. Na poti v njen raj sem že bil. Pravkar me je hotela pograbiti, me popeljati tjakaj, ko ste prišli vi... se vmešali... Ds! in sedaj maram živeti zopet kakor prej. Gledati ono drugo. Ono črno, ki sedi zs mojo kolibo. Ono popačeno in nečisto, ki preži name, da bi se zagnala vame, da bi me zadušila... Da! čemu se vtikate v moje stvsri? Kdo vas je najel? Kdo klical!... Oh, vi!... Dušil ae je v kašlju, žalosti in jezi. Se nekaj je hotel reči, pa se je nagloma obrnil in izginil navzdol, proti globeli. Jaz pa sem ostal sredi poti in gledal, kako žalostno strašilo odhaja, se vedno močneje opoteka in strga z nogami. 4. V tihi noči, ki je bila bela od meseca in od snega, sem se vra-čal proti mestecu, t Hodil sem počasi, kajti misli so m*rojile po glavi, na srcu ps kakor da sem nosil velik kamen. Vsekakor sem hotel najprej sebe nečesa opravičiti, samega sebe potolažiti. — Norec! Ds; revež je res zmešan! Sovraži ga, ker mu je pomagal. Toda v meni je nekaj odgovarjalo, da ni povsem tako. Kaj je neumnega povedal? ... Bledel je o nekaki ženi, čisti in beli, ki ga je božala z mrzlimi rokami in ga hotela odpeljati s PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DEJSTVA. DESET Clanov(K) je rersA ia novo dmuStvo NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Naročnina sa •MO aa leto; 04.00 Cook Co., fS.SS ta 99 (liiBiaiH Chieaga) la Kansdo pel leta) HH sa letrt leta; as Chieaga fes letet $4.1 i ss pel lets: sa lnsiantfi fll. Naslov za list in tainikfvo jos 2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS seboj v neki rs j, pa je je zmanjkalo, čim sem se mu približal. Saj to so vendar slepila, ki sledijo umiranje vsem tistim, ki zmrzujejo. Pravijo, da je ni lepše smrti kakor v snegu. Kri ae polagoma ohlaja, niti med čutili in stvarmi se tanjšajo, tako da se vedno bolj nežno dotrkajo predmetov; misel pa ugaša in postaja vedno bolj bela. Mogoče človek takrat stopa v tiste višje pokrajine, po katerih hodimo samo v najnižjih predelih. Nazadnje se odpro beli šotori miru, o katerih v takihle dneh'pogostokrat sanjam tudi jaz. Žena, bela kakor sneg in čista kakor lilija, prihaja takrat, da nam z dotikom svojih mrzlih rok umiri kri, da spremeni v led in iz-čisti v nas vsako vrenje trohno-be in nas potem popelje v svoj raj ... Kdo bi se ji ne prepustil kakor otrok materi? Kdo ne bi dovolil, da ga vzame seboj? Kdo ne bi bil žalosten in hud, če ga kdo pri tem zmoti? ... Ne, berač ni ne nor, ne zmešan. Dolgo je sanjal o Njej. Nazadnje jo je tudi dočakal. Spoznal jo je; iz najglobljega bistva svojega ubogega obstanka jo je občutil. Zato je imel tak obraz, ko sem planil preden j. Vsega pozemeljskega in živalskega se je bil začel sproščati; na prve kline nekih visokih lestev se je vzpenjal, ko sem ga potegniP nazaj, odgnal Njo, ki ga je edina mogla rešiti. Nekaj velikega sem hotel storiti zanj, pa sem mu ukradel lepo, belo smrt, da bi mu dal najbednejšo izmed vseh miloščin, črno in grdo življenje. Skozi te dolinice bo morda že jutri zapihal jug. Sneg bo nagloma skopnel, začelo bo deževje, megla bo pritisnila. In prišel bo večer, ko bom zopet gledal starega berača, kako z upognjenim hrbtom in z rokami v žepih strga s težkimi, utrujenimi nogami in rine skozi globoko blato sam, s povešeno glavo in razcapan, proti svojemu premočenemu prenočišču. Kaj naj mu rečem za vse, kar sem mu bil storil? Kaj naj mu dam namesto vsega, kar sem mu bil vzel? Da ga česa naučim? Da mu odprem oči? Saj je le on meni odprl oči. On je mene nečesa naučil. Zdaj vem, čemu vsa U belina, U mir, U čistost. Na snegu vidim sledove, ki jih prej nisem opazil. Domov se vračam in nosim v sebi novo tolažbo. Oh, saj tudi jaz lahko hrepenim po tem, da ne bi umrl v trohnobi in smradu svojega brloga. Saj lahko tudi jaz gazim skozi nekaj mrzlega in neoskrunjenega, dokler ne klonem in ne začutim na svojih prsih mrzle prste. Tiste, ki je vsa čista in vsa bela! Tisto pa, česar si želiš z vso hrepene-čo dušo, morsš skoraj vedno tudi doseči. Te lepe sanje — vidite — sanjam sedaj tudi jaz. . Berač Peter, tvoje roke bi rad poljubljal in pral tvoje noge. Ponižal bi se rad pred teboj vnovič in še bolj globlje, kajti ti si mi dal nekaj, kar ni — miloščina. Midva čakava sedaj oba Eno in Isto. Nič za to, da bo ona tebe našla že to ali eno prihodnjih zim v snegu sredi poti, mene ps kadar koli že na kaki postelji. Ubožec in grešnik, samotar in sanjač, midva bova dočakala isto smrt, prav tako, kot sva — naj je videti še tako neverjetno — preživela tudi podobno življenje. TUDI NA *EL*EN1CAH sa dogaja maofo nesreč. Nekatere iskrivi jo ne pa sni šelesaiškl delavci, nekaj aa jih povsročiU sprijeni pustolovski fantički, ki m nalašč pokvarili premikallšča ia proge, aH največ pa jih nastane ralod sastareHh, obrabljenih naprav, starih lokoaMtlv in vagonov. Gornja karikatura ae nanaša aa vlak v Dugaldu. Manitoba, kjer je v šelesntški nesfodi Mlo ubitih nad SS potnikov hi telesni čar Je v, dasi Ima deUčna dražba tolikšne dobičke in reserve, da M stare leaeae vagone lahko nadomesUla s jeklenimi in uvedla druge varnostne napravo. ljanov s tako $ilo, kakor pri nas, ko zajema načrtnost ustvarjalnega poleta slehernika, moža in ženo, mlado in staro in celo otroke. Toda še se najdejo tudi med nami, zlaati med člani sindikatov, tovariši in tovarišice, ki so člani samo na papirju, v duhu pa daleč proč od armade fron-tašev. To so tisti neborci, ki postavljajo svoj ozki jaz v ospredje le takrat, kadar jim nudi ta mogočna organizacija neke prednosti, ki pa takoj zlezejo nazaj v svojo polžjo hišico, kadar jih ta mogočna organizacija kliče na prostovoljno delo, da bodo dobrine naše zemlje in našega dela čimprej za vse v enaki meri dosegljive. Tovari-šica, ki trdi, da v svojih službenih urah dovolj stori in ki oz- merja tovariša, ki jo pride vabit na prostovoljno delo na gradili-šče naše skupne sreče, se ne zaveda, da je padlo tudi za njeno srečo 1,700,000 žrtev in da je nekaj ur njenega prostovoljnega dela za srečo vdov in sirot teh žrtev strašno majhen doprinos k skupnosti! Prav prostovoljno delo pa je odraz požrtvovalnosti, odraz novega zavestnega patriotizma, odraz zavestnega frontaša ter zavestnega borca za plan. i Pred II. kongresom Ljudske fronte smo! Obračun bomo polagali! Vsak posameznik naj v teh in v bodočih dneh popravi, če je premalo storil za tisto svojo domovino, ki postaja zatiranim narodom vsega sveta . simbol sreče in zadovoljstva svobodnega delovnega ljudstva. ODDIH PREPROSTIH LJUDI Slovenija je ie od nekdaj zna- številne letoviške zgradbe zlasti TONE SEUSKAR: Delavski razred pred II. kongresom Ljudske fronte Obdobje od aprila meseca » dali in se umikali in spet napa- se spet Odslovitvo "vsled varnostnih razlogov" Centralna inteligenčna agencija v Washingtonu je naznanl-IV, da Je ddslovils najmanj 12 uslužbencev "iz vsmostnih razlogov" is svoje tajne organizacije, ki se bavi s vohunstvom. Odstavitve so sledila preiskavi, ki jo je vodil urad FBI, all Federal Bureau of Investigation. Omenjena agencija je bila pod tarčo kritike zlasti za časa vojne, ker so jo mnogi člani kongress primerjali nacistični gestapi. Imena odslovljenih niso bils objavljena. Vseh uslužbencev ima okrog 1,600, ki se nahajajo v Ameriki in po vsem svetu, skupni letni stroški za vzdrževsnje agencije pa stanejo vlado približno $16,000,000 letno. 1941 pa do danes je po časovnem merilu kratko, po vsebini pa tako polno zlasti za delavski razred, da bi lahko zajelo stoletja. Drugi kongres Ljudske fronte bo podal pr^ez doaeženih uspehov vseh naših naporov za obnovo in izgradnjo naše domovine in bo pokazal smernice za bodočnost. Prav ta "bodočnost" naj sproži razmišljanje, zlasti med člani sindikatov, kajti, če govorimo danes o bodočnosti, tedsj je ta bodočnost že lahko jutrišnji dan, ali ie naslednji mesec in je ta bodočnost Že čisto jasno in načrtno pred nami. Y letih najtežjih preizkušenj borb in dela smo se navadili stvarno in načrtno mialiti in zato vemo, na primer, da bo gospodarsko stanja Slovenije ob koncu petletke takšno, za kar bi potrebovala prejšnja Jugoslavija 366 let. Ali so to bajke, sh so to fknje? Ne golš stvsrnost je to, kot so stvarnost že prvi uspehi našega gospodarskega plana! Da bo lažje razumeti vse to, kar hočemo povedati našim delovnim ljudem pred drugim kongresom Ljudske fronte, si kar odgovorimo na vprašanja, ki so za to priliko najbolj primerna: Ali si je kdo nsših delavcev ob novem letu 1941 upal misliti, da bo že čez dobra štiri leta odločal o usodi našega naroda, da bo vse, karkoli je okoli njega, njegove last in last vseh delovnih ljudi v svoji lastni državi in da v taki ljudski državi delavske množice niso zaradi gospodarstva — marveč da je gospodarstvo zaradi delavskih množic in da mora gospodarstvo služiti njemu — ubogi delavski pari, ki ga je pred štirimi leti vsak delodajalec lahko brez vzroka vrgel na cesto — v glad in obup? Ne! Toda takrat je mislilo nsše politično vodstvo pravilno in če je razdiralna sils ljudske revolucije rušila, poži-gala, v zrak poganjala spone in okove, ki so nss vezali na stari svet izkoriščevalcev, tedaj je istočasno tudi že postavljsls temelje za novi svet, za novega človeka, za njegov svet. Kako prsvilna je bila strategija naše Partije, nam potrjujejo vse naše pridobitve od prve partizanske zmage ps vse do danes do ustanove, do agrarne reforme, do nacionalizacije, do prva petletke. Sprva smo napa- Partija, domov edinstvo naših Dr. John J. Zavertnik and SURGEON PHYSICIAN 3714 Tal. Crawford Mit ornci HOURS: 1.S0 te 4 P. M. (Except Wed , Sat and Sun.) S'4S le 0:10 P. M. (Except Wed., Sat and Sun.) Ras. MIS Se. RMaewsj Ave. Tot Crawford 944% — Call mm dali in se spet umikali... Danes pravimo: Cez eno leto bomo to in to tovarno zgradili, to cesto, to železnico! Bodočnost snujemo sproti po svoji volji. Kruh si režemo sami! Mi, člani sindikatov, mi delavci in nameščenci, moramo biti o vsem tem zavestno prepričani in kadar koli govorimo o zavestnem liku frontaša, tedaj smo mi najbolj poklicani, da postavimo za našo lepšo bodočnost celega moža! Mi vsi se nahajamo v sredi srdite, toda veličastne borbe za plan, za pet letko. V borbi pa ne zmagujejo tiste armade, ki slepo drve na položaje, ampak le tiste, ki zavedajo, kaj hočejo! Zmagujejo tisti, ki imajo cilj pred sabo, zmagujejo tisti, ki so oboroženi s,najmočnejšim orožjem sveta, z orožjem duha, ki so ga skovali vina, brastvo in narodov, požrtvovalnost nsših borcev, sktivi-stov in vseh tistih pstriotov, ki so podredili svoj lastni jaz v dobro skupnosti vseh delovnih ljudi. Pravi lik frontaša in zato tudi prava podoba člana sindikatov, se izraža le v borbenosti in v revolucionarni razgibanosti ter v zavestni predanosti do skupnih naporov, ki jih vlagajo naši narodi za zgraditev socialističnega reda, kot edinega družbenega reda, v katerem besede sreča, zadovoljstvo in blagostanje niso več fraze, temveč stvarnost za vse in za vsakega, ki so se in ki se bodo borili v skupni fronti vseh naših narodov. Izmed najlepših ln najbolj vidnih odlik našega borbenega delovnega poleta so udarništvo, socialistično tekmovsnje ter prostovoljno delo. Kakor so se v čssu oborožene skcije javljali za najbolj tvegane akcije prostovoljci, tako nas duh ljudske revolucije tudi danes postavlja vsepovsod tjakaj, kjer moramo naloge hitro in temeljito izvršiti! Nam se mudi! Mi vsi se zavedamo, da moramo plan hitro in na moč vestno izpolniti, da bomo močni in sigurni. Prvs, žareča litina iz električne peči "Litostroj*" je dokszals, kakšne sile so v našem ljudstvu, ki je darovalo temu gigantu na tisoče delovnih ur prostovoljnega dela, prsv tako nam to potrjujejo stavbe za delavska stanovanja« sto in sto kilometrov popravljenih in novih cest, železnic, šol, bolnišnic ln tovarn. Ni-kjer na svatu, razen v Sovjetski zvezi ni spojeno življenje držav- na dežela, kjer najde vsakdo po svojem okusu in potrebi primeren oddih, bodisi v nižinskem svetu, bodisi v zdraviliščih in toplicah na Dolenjskem in Štajerskem ali ob rekah, jezerih in višje ležečih predelih v planinah — Kamniških Alpah, Kam-vankah ali Triglavskem pogOT- ju. Bližina zelenih gozdov, zdrav planinski zrak privabljata v letošnjem poletju številne leto-Viščarje, ki so se odmaknili vročini in pohiteli na Gorenjsko. e Prav tako lepo naravo, kakor sedaj smo imeli tudi v prejšnjih časih. Toda pred leti so se kre-tali na Bledu, v Bohinju, Kranjski gori in drugje le delovnim ljudem odmaknjeni petični tujci in domači bogataši. Danes je slika slovenskih letovišč povsem drugačna. Nikdar še ni bilo toliko naših, predvsem preprostih ljudi na oddihu. Prav ljudje iz vrst delevcev, nameščencev, uradnikov niso imeli nikoli možnosti, da bi se resnično odpočili, si pridobili zgubljeno zdravje, okrepili in nabrali novih moči za nadaljnje delo. Zalo so delavci vedno bolj hirali, bili slabotni, zato je jetika redčila njihove vrste. V minulem poletju so bila vsa letovišča v Sloveniji prepolna gostov. Vsi državni hoteli so bili nabito polni in tudi pri privatnikih so bili zasedeni vsi razpoložljivi prostori. Ni osamljen primer,, ko morajo nekatera letovišča odklanjati goste, ker jih zaradi preobilice ne morejo več prejemati. Medtem ko v prejšnjih letih z bučnimi reklamami, z vabljivimi prospekti niso mogli napolniti letoviških krajev, postajajo danes prostori pretesni, ker so postala letovišča in zdravilišča kfaj oddiha širokih ljudskih množic. Tako je znano termalno zdravilišče Rogaška Slatina moralo odkloniti na tisoče ljudi, ki bi se v poletni sezoni radi tu odpočili in okrepili. Kaj jpomeni, da ljudje množično odhajajo na dopust v turistične kraje? To pomeni, da je vsak delavec, nameščenec dobil svoj zasluženi redni letni odmor, ki ga je v mnogih primerih v prejšnjih letih zaman iskal ter, da se je življenski standard toliko dvignil, da vsakdo more resnično preživeti svoj dopust tam, kjer si Želi. Ne smemo zgubiti iz spomina, da smo komaj v letu 1947. Dve leti po osvoboditvi ob tolikih ruševinah je tako ogromno število letoviščarjev vsekakor razveseljiv in presenetljiv pojsv. Razumljivo, da že postajajo ooooooooooooooooooeooooooo j BARETINCIC & SON : * M^mbui uatiAn o POGREBNI ZAVOD 1*1. to-sci JOHNSTOWN« PA. na Gorenjskem in Dalmaciji pa tudi po drugih krajih Jugoslavije pretesne. Vsakdo si poišče kraj ali«kotiček, kjer misli preživeti svoj letni odmor. Deset-tisoči in desettisoči se vesele ob morski obali ali uživajo gorski zrak in zdravilne tople vrelce, s katerimi je naša domovina kar posuta. Zato primanjkuje sob, zato se pojavljajo načrti o razširitvi naših letovišč. Vzemimo letoviški kraj Gozd-Martuljak. Mogočne stene Triglavskih Alp — Martuljakove skupine se dvigajo iznad osvežujočih temnih gozdov. Na obeh Straneh doline Save šume številni vodopadi. Tu, v tej dolini, ob stiku Karavank in Triglavskega pogorja nudijo tri velike stavbe vso udobnost delavcem-'sindikalistom, ki preživljajo tukaj svoj letni odmor. Dve stavbi sta namenjeni članom sindikatov, ena je počitniški dom za otroke. Celotna oskrba stane 70 din. Vendar je ne plačajo delavci in nameščenci, ki se tu odpo-čivajo. Oni preživljajo tu svoj letni odmor popolnoma brezplačno, zanje plača sindikat. Hrana je izdatna—pet obrokov dnevno. Tukaj je predvsem dom najbolj zaslužnih delavcev. Med njimi lahko najdete Tomiča 21-vota, tekstilnega delavca iz Ob-reža v Srbiji, ki je štirikratni udarnik. Tudi mnogi drugi so zaslužni junaki dela. V borovem gozdiču je večji bazen. S številnimi igrami si sindikalisti krajšajo čas, pa tudi z izleti v bližnjo in daljno okolico. Saj so velike možnosti in izbira: vztrajni planinci lahko plezajo na bližnje vrhove gora, drugi zopet se peljejo v Planico, svetovno znano po smučarskih poletih, dalje na Blejsko in Bohinjsko jezero pa tudi Postojnska jama in Jadransko morje jim nista predaleč. Toda Gozd-Martuljak ni edini kraj oddiha sindikalistov. Po vsej državi jih najdeš; največ seveda ob morju, v Sloveniji in ob toplih zdravilnih vrelcih. Nad 21,000 delavcev in nameščencev brezplačno uživa svoj letni oddih, medtem, ko imajo ostali 25 odstotkov popusta do vseh državnih gostinskih podjetjih in polovično vožnjo za sebe in vso svojo družino. V krajih, kjer so morali delovni ljudje spoštljivo gledati, kako se zabavajo nekateri izbranci, je sedaj vse živo. SANS, Kadar se spomnite svojcev v starem kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.65, lanski $1.50. Pošljite nam naslov ln vsoto, drugo izvršimo aooooooooooooosossooooooosoooooooaessooaosossosoeeoea PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Strut CHICAGO 8, ILL Fino postrežbo — Cono z fits ma Delo jomčano TELEFONI i CANAL 717«—TITS l0tS**»S0SSS000t§S*0S0000000000MSIOM00SSSS00*0SSSS< ZA LIONS TISKOVINE VSEH VB8T PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNLJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Td. MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAG0 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS * . KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE Starokrajski tisk gleda kritično na filmski Hollywood Kritiki v Jugoslaviji označujejo ameriško filmsko industrijo, ki je osredotočena v Holly-woodu, Calif., za "zasužnjeno umetnost". V predvojni Jugoslaviji so v njenih kino-gledsliščih predvajali precej ameriških filmov. Sedanja vlada pa s koncesijami Hollywoodu ni hotela hiti liberalna, že radi tega ne, ker so ameriški filmi vzeli iz države veliko denarja. So pa še drugi razlogi, predvsem ta, da današnja Jugoslaviji smatra hollywoodsko industrijo za propagandno sredstvo ameriškega kapitalizma in imperializma. In take slike vlada v Beogradu, oziroma njen oddelek za kulturo ne smatra sa duševno hrano temveč za zavajanje. "Ljudski tednik ', ki izhaja v Trstu, je zaeno z mnogimi drugimi listi v Jugoslaviji, v Italiji in drugje poročal, da je ameriška policijska oblast poslala v zapor že mnogo slovitih holly-woodskih filmskih igralcev, ker so bili obtoženi "antiameriških delavnosti" — oziroma, da so "komunisti". Označevani so res bili pod to kategorijo, nekateri tudi le zaslišani, drugi bodo morda še to jesen, ker kongresni odsek se raziskovanje "antiameriških delavnosti" zelo pridno deluje — toda igralcev — tudi ako so radikalni — ne bodo zaprli. Tendenca te gonje v našem tisku in v radiu je le iztrebiti iz filmskih iger vse, kar bi cikalo na opozarjanje na socialne krivice. Zato takih filmov, ki bi predstavljali krivičnosti v sedanjem družabnem redu, ne bo več iz HoUy-wooda, saj v sedanji protikomu-nistični histeriji ne. V sledečem objavljamo mnenje tržaškega "Ljudskega tednika", ki pravi med drugim: Filmska umetnost v Ameriki je popolnoma zasužnjena. Ona je v prvi vrsti vir nadaljnjega, vse večjega bogatenja nekega že itak prebogatega razreda. Kazen tega pa je tai umetnost izkoriščana kot propagandno sredktvo v korist tega razredi. Tisti, ki imajo v svoji monopolistični oblasti filmska podjetja, so uspeli monopolizirati tudi celo mrežo kinematografskih teatrov v Zed. državah, In na ta način dajejo Širokim masam take filme, kakršne oni sami želijo. To se pravi, filme, ki bodo masam uspavali zavest in ki ji bodo iz dneva v dan mešali glavo z iluzijami, da je kapitalistični sistem idealen. llja Ehrenburg je porogljivo imenoval Hollywood za "tovarno sanj". Ameriške mase in mase po vsem svetu, kamor se ameriški film širi, se neopazno hranijo s hollywoodskimi sanjami o raju na zemlji, šoferji, prodajalci časopisov, tipkarice postajajo milijonarji, rajske lepotice se nasmihajo, a razbojniki v frakih so prikazani kot filan-tropi in osretevalci človeštva. Masa ne sme razmišljati o sebi, o družabnem redu, v katerem trpi; treba jo je vsak dan premotiti, treba ji je dati film, v katerem bo — v temi kinodvo-rane — sedela za bogato mizo, polno majonez in tort, masa mo- biti vsak večer v bajnih nočnih lokalih s šampanjcem v le- du in privlačnimi atrakcijami, masa mora Imeti vizuelni in sli-čni delež pri fantastičnih potovanjih na jahtah in prekooce-anskih ladjah, odvesti jo je treba na Tahiti — kar najdlje iz Črne stvarnosti eksploatadje in mračnih misli o socialni bodočnosti. Zato v Hollywoodu ni svobode umetniškega ustvarjanja. Naj bo igralec še tako talentiran in režiser genialen, onadva sta v Hollywoodu le kolesci v ogromnem stroju kapitalističnega businessa, v tovarni ogabne kapitalistične laži. Rene Clair pravi: "Režiser je tam neke vrste uradnik enako kot ostalih dva tisoč ali pa ie več v enem podjetju. On mora strogo izvrševati ukaze delodajalca ... Cesto najme producent drugega režiserja, ki vrine v film scene, za katere rešiaer, ki podpiše film, niti ne ve. Režiser ne vidi svojega filma do premiere in na koncu v filmu često ne vidi niti sledu sebe v svojih rairanj. V tistem hipu, ko reiser poskusi napraviti kaj. kar njemu ugaja, mu pokažejo vrata." Da se napredne ideje ne bi prikradle v ameriški film, zato skrbi posebna cenzura, nek velik aparat, ki stoji nad vsem Hollywoodom kot buden čuvar onega sistema, kateremu mora filmska industrija stoodstotno služiti. Toda Hollywooda ni mogoče hermetično izolirati in obrniti od njega tisti val napredne misli, ki se čedalje bolj in čedalje krepkeje čuti v vsem svetu. Tudi tam je čedalje več ljudi, ki vedno odločneje izražajo svoje misli in svoja Čustva. Ti ljudje so ne le med delavci in tehniškimi kadri, ki vodijo stavke in zahtevajo boljše plače in druge socialne pogoje, temveč so tudi med umetniki, celo v vrstah velikih filmskih zvezd, ki nam jih hollywoodska reklama prikazuje v sijaju dolarjev in bajnem razkošju. Tudi režiserji so se razgibali in vse bolj izrazito prihaja na dan njihova težnja, da se osamosvojijo, da delajo to, kar jim umetniška vest nalaga. Chaplin je mnogim vzor,, on je duhovni vodja tega gibanja. Njega so označili kot — komunista. On je pod preiskavo in odgovarjati mora pred komisijo zaradi "antiameriške delavnosti". Imajo spisek tridesctorice holly woodskih umetnikov, ki morajo prav tako odgovarjati zaradi antiameriške delavnosti in so silno preprosto označeni kot — komunisti. Za mnoge so take obtožbe: govorijo proti Francu, slede Wallaceju, podpirajo stavkujoče delavce itd. Tudi ta dejanja so direktni rezultat ofenzive "Trumanove doktrine" in panike, ki vlada v ameriški plutokratski feakciji, pred čedalje večjim valom nezadovoljnih ljudskih množic. Veliki misleci imajo drugi le šetje.—Washington Irving. Poslušajte vsako nedeljo prvo in naj-starejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do PO. aro dopoldne, postaja VVGES, 1360 kilocychs. V t*1' Jo George Marchan. SLOVENSKE IN KNJIGE Največja slovenska knjigarna y Zed. državah MWK liit LJliaSTVO 4.0Y0KI ytisi Roberta St. Johna o Jugoslaviji «ti znano^daporoče- Hotei Algonquin na 44. cesti v New Yorku je neke vrste centrum, kjer se sestajajo razne literarne osebe; to je svojevrstna i z men je val niča mnenj, informacij in novic, tičočih se v glavnem izkušenj, aktivnosti in življenja raznih avtorjev, pisateljev In pesnikov ter druge delovne Inteligence. Robert St. John je sedel v globokem naslanjaču v čakalnici, ko sva z Louitom Adamičem točno ob določeni uri prikorakala iz soparnega ozračja newyorikih ulic v prijetni hlad glavnega fo-jerja tega hotela. Z Adamičem sta se prisrčno pozdravila, saj sta bila stara znanca, mene pa je par trenutkov skeptično presojal, dokler me ni Adamič predstavil ln Mu pojasnil, da sem tajnik SANSa. "No, samo da ni Fotičevič," se je zasmejal St. John. Posedli smo okrog mizice in pozvonili po natakarja. "Pivo." "Pivo," je za mano ponovil St. John. "Ginger ale," je naročil Adamič. Louisa je silno mučilo poletno kihanje in silna sopara v New Yorku mu je povzročila te prevroče septemberske dneve vsakovrstne muke in neprflike. Največ udobnosti so mu nudili umetno hlajeni prostori. * Robert St. John se je v začetku septembra 1947 vrnil iz Jugoslavije, kjer se je mudil od zgodnje spomladi. Potoval je preko Grške in prestopil jugoslovansko mejo nekje v Mace-doniji. Namenil se je napisati novo knjigo o Balkanu, nekak sekvel svoji prejšnji knjigi "The Land of Silent People". Podatke je hotel dobiti na licu mesta, govoriti z ljudmi na deželi in po mestih, v vseh republikah nove Jugoslavije in tako dobiti objektivno sliko o pravem položaju in sedanjih razmerah v deželi, ki je po izjavi Randolpha Churchilla meseca iunija 1944 "imela dajati vzgled vsem drugim zasužnjenim državam Evrope", sedaj pa je naenkrat postala tarča silnih pšic, ki nanjo streljajo i* lokov histerije in fanatizma vse mobilizirane sile kapitalistične, imperialistične in klerikalne reakcije na svetu. Koliko resnice je na tej propagandi koliko le navadna podla laž ali zavijanje delne resnice? St. John je hotel to dognati sam. Saj je imel za sabo mnogoletne izkušnje z monopolitskim tiskom in prav dobro mu je bilo valcev sestavljati poročila po naroČilu in mnogokrat he tako kot Vi poročevalci sami želeli poročati. Radovedno sem opazoval tega Človeka, o katerem sem že veliko čltal in katerega racionalne analize o političnih pre-klanjih svetovnih velesil in manjših državic, ki se nahajajo na liniji, kjer se ti interesi krešejo, sem mnogokrat poslušal na radio. Sedel je naslonjdn s komolcem ob mižo ravno nasproti mene in prav po turško vlekel ogromne količine dima iz dolge cigarete; Kadil je neprestano. Prisodil bi mu kakih petdeset let, lahko pa je mlajši. Kot vojni poročevalec je tudi 6n sledil Van Der Cooku, Steinbecku, Thompsonu in mnogim drugim reporterjem ter pustil svojo brado v oskrbo narave. In barva te brade, ki je v sredini bodisi obledela ali pa že nekoliko osivela, ga dela starejšega in bi bila zavajalna, ako bi ne imel dolge, temne in goste lase, ki pričajo bolj o njegovi mladosti nego starosti. % "Povej nam, Bob, kako je bilo v Jugoslaviji? Kaj si misliš O današnjem režimu, kako reagira ljudstvo, koliko je resnice, kar piše reakcionarni tisk o deželi in njenemu petletnemu planu? Kako to gledaš s svojega lastnega vidika? Si bil na mladinski progi? V Sloveniji? Povej kolikor moreš v času, ki je nam ha razpolago." Adamič j# nestrpno pomaknil svoj stol bliže mize in napeto poslušal besed^;ki so z dimom vred prihajale izpod St. Johnovih brk. Tudi mene je radovednost silno mučila. "Zanimalo vaju bo," je pričel St John, "da sem se Beograda kmalu naveličal. Beograd kar mrgoli ljudi in vsega v zvezi s tem, kar se danes v Jugoslaviji dogaja in izvaji. Hrušča in trušča ni dosti manj kot tu v New Yorku. Jaz pa sem si pože-lel miru, čistega gorskega zraka, zatišja. Zato sem že meseca maja zapustil glavno mesto in se podal — da, uganil si — v Slovenijo." t "Nof dokazal tsi, da imaš dober okus in dobro smiselnost," ga je prekinil Adamič šaljivo. St. John se je na glas zasmejal. "Te dežele ne bom hvalil zato, ker je tudi vajina rojstna domovina. Naj vaju vrag vzame! Marveč zato, ker je poleti res najbolj idealen kraj v vsej Jugoslaviji,- Nastanil sem se v vasi po imenu Bohinjska Bistrica. Dobil sem mično stanovanje v prijazni hiši, odkoder ni bilo daleč do jezera, kamor sem se hodil kopat. Res je voda precej hladna, toda meni se Bohinj bolj dopade ko Bled. Bled je preveč moderniziran in komer-čialjfiran, kar se nikakor ne vjema z njegovo prekrasno okolico in divnim planinskim podnebjem. Zame je Bohinj. No, tudi v cerkev sem hodil, kar bi bilo menda nemogoče, če bi bile resnične vesti v ameriškem, posebno v- katolfšme tisku glede zapiranja cerkva ln preganjanja duhovnikov. Seveda, država ne dovoli ilegalne politike v cerkvi ali izven cerkve in se svojih zakonov drži. Verski obredi se vršijo redno. Ali sta že kdaj slišala o Svetem Janezu, ki je šel k sv. Janezu v cerkev?" St. John se je prešerno zasmejal. Izgovoril je 'Sveti Janez' popolnoma po gorenjsko in zelo dovtipno, kar je izzvalo smeh pri Adamiču in meni. "Ta Sveti Janez sem bil jaz." St. Johna je v tistem momentu Adamič prekrstil v "Svetega Janeza" in ga tako naziva v privatni korespondenci še sedaj. Na misel mi je prišel slučaj pokojnega Fiorella LaGuardije, ki se je za Adamiča vedno podpisa val "Cvetko". "V Bohinjski Bistrici sem pisal svojo novo knjigo, ki bo izšla v februarju. Naslov sem ji dal "The Silent People Speak" (Molčeče ljudstvo govori). Obsegala bo kakih petsto tiskanih strani, spisana v narativnem slo-* gp in se bo bavila z vsemi panogami — politično, gospodarsko, socialno *— ki so baza za vso bodočnost jugoslovanskega ljudstva. Osebno nisem nikak politik, torej tudi od politikov nisem iskal informacij. Nisem šel k Titu, ali Kardelju, ali k drugim glavnim predstavnikom Titove vlade. Pač pa sem rajše govoril s človekom s ceste, iz tovarne, s kmetov, s preprostimi ženami, z intelektualci, z meščani, 1 mladino doma in na progi. — Ah, mladina na progi! Nekaj neverjetnega, nekaj čudežnega! Eni tukaj se posmehu jejo, češ, tiste storije o mladinski progi so sama propaganda. Amerikanci si sploh zamišljati ne morejo, da je kaj takega mogoče, da nad deset in deset tisočev mladine iz vseh koncev in krajev Jugoslavije in tudi iz raznih drugih držav in kontinentov gradi brez vsakega plačila železnice, moderne ceste in mostove, tunele in tovarne, sploh vse, kar je treba popraviti in na novo iggradi-ti . In tega je veliko. In reci tfej mladini, da je to prisilno delo, da so v suženjskih brigadah, kot to trdijo njihovi nasprotniki: Smejsli se ti bodo v brk in te imeli za bebca. Pojo in delajo, učijo se in obenem zabavajo, krepijo si telo z delom, telovadbo in s športnimi igrami, um pa s predavanji, čitanjem, petjem, s premičnimi slikami in tako naprej, vse vzorno in disciplinirano, da je veselje gledati. Med njimi najdeš šolsko mladino in starejše fante ter dekleta, profesorje, učitelje, sinove premožnejših in hčere ubožnejših — vsi ene in iste misli, enega namena: ustvarjati nekaj novega, za svojo lastno državo, za sebe. Nikjer v Evropi nisem videl kaj takega in dvomim, da je kje drugje kaj takega mogoče. Nova Jugoslavija je nekaj edinstvenega in svojstvenega, nekaj idealnega in zdravega, nekaj tradicionalno ameriškega." "Veseli me, da vidiš stvar v pravi luči, Janez!" je pripomnil vmes Adamič, ko je St. John pogoltnil požirek piva in si prižgal novo cigareto. "Podobna dela se vrše po vseh krajih dežele, ne samo na mladinski progi Samac-Sarajevo: v Bosni in Hercegovini, v Črni gori, v Macedoniji, v Srbiji, na Hrvaškem in v vajini Sloveniji, kjer je zlasti mladina silno navdušena za novi red in petletni plan. Jaz sem v svoje zadovoljstvo popolnoma prepričan, da i bo plan tudi dosežen. Takih ljudi ne more ničesar zastavljati. Jugoslavija bo postala mbderna država na Balkanu, o tem ni dvoma. Vzelo bo pa mnogo več časa in zahtevalo mnogo več truda in trdega dela, ker mi — Amerika — namenoma nagajamo in bomo nagajila toliko časa, dokler bo naša zunanja in gospodarska politika usmerjena proti novemu redu po vsem svetu. Ker nimajo naših strojev, delajo z rokami in s starokopit-nim orodjem. Gradijo pa si lastne tovarne za izdelavo potrebne mašinerije. To naši trgovini popolnoma nič ne koristi, ustvarja pa proti nam mržnjo in sovraštvo. Kdo jim more zameriti? In vse to delo se vrši na račun dobičkov, ki so se prej iztekali v privatne žepe in se izvažali v tujezemstvo, sedaj pa ostajajo doma in pomagajo do večjega razvoja industrije in narodnega gospodarstvo ter dvigajo živ-ljenski standard vsega ljudstva." "Kako pa prebivalstvo v splošnem, kolika Je takozvana opozicija?" je vprašal Adamič. (Konec prihodnjič.) 2301 S. LAWNDALE /VENUE ČHICAGO, 23, ILLINOIS k Med specialisti le malo specialistov Izmed 60,000 zdravnikov v Ameriki, jih je več kot 40,000, ki se oglašajo za specialiste. Ampak samo 23,000 jih je označenih za priznane specialiste v uradnem seznamu Directory of Medical Specialists za leto 1946. Kopija tega seznama se dobi v večini bolnišnic in v mnogih javnih knjižnicah. Na ta način se lahko ugotovi, "kdo je kdo" med specialisti in "specialisti". Gornje številke pokazujejo, da domala polovica zdravnikov, ki ie oglaša za specialiste, nima pravice do tega naslova. Čemu ne bi oblasti poskrbele, da se taka zloraba odpravi? Gre pač vse za denarjem od vrha do tal, zato toliko varanja ljudskih množic. SANSOVA PODRUŽNICA ST. 60 VABI NA ZABAVO Chicago, I1L — Na zadnji seji podružnice št. 60 SANSa je bil sprejet sklep, da priredimo veselico na Martinovo soboto dne 15. novembra 1947, v dvorani A. Tomažina, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. Začetek ob 8. zvečer. Za lačne in žejne, kakor tudi za plesaželjne bo dobro preskrbljeno. Vljudno vabimo vse članstvo podružnice št. 60 SANSa, vse prijatelje in znance ter somišljenike, da nas na omenjeni večer posetijo v obilnem številu, ker zabave bo dovolj za vse. Prosimo tudi dotične člane in članice naše podružnice, ki so od tajnika vzele knjižice, da jih čim prej mogoče vrnejo tajniku podružnice št. 60. Bratski pozdrav vsem! Odbor podružnice št. 60 SANS. Listnica uredništva Na prvi strani v prošli številki sta dve veliki pomoti v naslovih. V koloni 1-2 se bi moral naslov glasiti "Konveniciji AFL in CIO opravile malo res stvarnega dela". Naslov skozi štiri kolone na prvi strani se v tisku glasi "Klic za varčevanje s hrani prodrl." Pravilen naslov, poslan tiskarni za omenjeni članek, se glasi: "Klic za varčevanje s hrano NI prodrl." Ena beseda (ni) je bila torej iz originalnega naslova izpuščena in ena beseda 'hrani* namesto "s hrano" pa pokvarjena. Seznam priredb slovenskih organi-I v Chicagu Organizacije v Chicagu in oko lici. ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot) Pevski ■ bor ••Prešeren*', koncert v nedeljo 9. novembra v dvorani SNPJL Podružnica št. €• SANS priredi zabavo na Martinovo soboto. 1$. nov. v A. Tomažinovi dvorani, 1902 tT. Cermak Road. Krotek Št t, Progresivne Slo-;venke domača zabava v nedeljo 10. novembra v dvorani SNPJ. Slsvtja It 1 SNPJ, Silvestrov« zabava SI. decembra v jednotini dverani, SANS, podružnica St. 2, priredi zabavo januarja prihodnje leto. Točen datum tio oznanjen pozneje. Centrala Sansovih pod min k. —slavnost proslave tretje obletnice osvoboditve Slovenije in Jugoslavije V nedelje t. maja li48 v dvorani ŠKP F™' ^ Ljudje božji, ljubite se, kajti kdo za zlodja bi vas sicer imel rad!—Voltaire. NE ČAKAJTE, do prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vompoteče. Stem prihranite upravi na času tn stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. RAČUN ZA JUMJ IN AV4UST 1947 Bilanca dne 30. junij« 1947.......................................................$ 2,329.9? DOHODKI ZA SANSOV UPRAVNI SKLAD:. številka podružnice: 1, Detrot, Michigan ................................:................................ 2. Chicago, Illinois ....................................................:............... 8, West Newton, Pennsylvania ................................................ 12, West Aliquippa, Pennsylvania....................................-....... 24. Virdep. Illinois .—i................................................................ 25. Chicago, Illinois ........................................................ 27, Arcadia, Kansas ..................................................-............... 39. Cleveland, Ohio .........................................;..r........................ 45, Sheboygan, Wisconsin ........................................................ 46, Brooklyn, New York ............................................................ 49, La Salle, Illinois .................................................................. ,53, Johnstown, Pennsylvania ...................................................... 54, South Chicago, Illinois ........................................................ 56. Milwaukee, Wisconsin ........................................................ 60. Chicago, Illinois .................................................................... 63. Brooklyn, New York....................................................-........ 73, Herminie, Pennsylvania ......................f.........-...................... 94. Hostetter, Pennsylvania ...........-......................................... 108, Detroit, Michigan ................................................................. 109. Pueblo, Colorado .................................................................. Dohodki konvenčnih prireditev skupnih podružnic it. 39, 48 in 106, SANS, Cleveland, Ohio Prispevki v manjših zneskih .......................................................... Za knjige in revijo...................................................................... Razno ............................................................................................. 109 00 9 00 16.10 63 30 3.37 110.00 57.50 30.00 540 33.05 1500 16 45 71 45 100 00 10.00 60.00 21.50 50.00 50.00 250.00 2,000.00 7.00 605 9 34 $ 3,099.51 $5,429 48 IZDATKI: Najemnina urada (za julij, avgust in september) .......... $ Razsvetljava in čiščenje .............................................................. Plača tajnika .................................................................................. Plača pomočnika ...................................................................... Poštnina ............................................................................................ Telefon in telegrami .................................................................... Davek socialne zaščite................................................................. Davek od plač ...............................-............................................... Naročnina na knjige in revije ...................................................... Lkspres .............................\...........................................................* Izredna pomoč .....................—...................................................... Tiskovine ..................................................................—.......... Klišcji ........................................................................................... Uradne potrebščine ....................................................................... Popravilo računskega stroja ........................................................ Seja izvrševalnega odbora SANSa ............................................. Seja glavnega odbora SANSa...................................................... Seja ZOJSA ................................................................................... Konvencija SANSa ..........._........................................................ Zapisniki ............«............................................................................ Shodi ............................................................................................... The Slavic American Magazin............................................... časniki ......................................................._................................. Izredni stroški ................................................................................ Subvencija ZOJSA ....................................................................... 225.00 6 00 12878 342.15 1 1 30 12.15 12 39 31 20 24 89 79 24 19.50 35.50 31.05 72.34 3695 280.35 30 00 92 10 15870 30.00 19.00 52.50 249 150.00 1,000.00 Skupni izdatki iz upravnega sklada............... $ 2,873.51 Bančna bilanca 31. avgusta 1947..............................$2,535.20 I.očna blagajna 31. avgusta 1947................................ 20.77 $2,555 97 SKLAD OTBOAKE BOLNICI Bilanca 30. junija 1947..............................$127,747.15 Dohodki v Juliju........................................ 855.00 Skupaj.................................. tl2MG'44> Obljubljena vsota (Pledges)........................ 33.000 00 $161,602.15 SKLAD ZA SVOBODNI TISK Bilanca v banki 30. junija 1947.............$ Peter Benedict, El Cajon, Calif......_.....• Hose Sajovic. Chieago, IU .......................... Podružnica št. 108 SANS, Detroit, Mich. $5,429.48 Mirko G. Kuhel, tajnik. Primorsko ljudstvo navdušeno ob zdru« ženju z bratsko Jugoslavijo V torek 23. sept. so jugoslovanske čete v smislu mirovne pogodbe zasedle vse tiste kraje, ki so bile od prve pa do druge svetovne vojne pod Italijo in ljudstvo v njih pod Musaolinir jem nepopisno zatirano. Poeta-vile so se v varstvo nove jugoslovanske meje od Trente do Bazovice. Slovensko ljudstvo je ob tej priliki kipelo navdušenja. Povsod slavoloki, ozaljšane ulice in ceste, manifestacije in sveta nost ne priredbe. Enako jc bilo v osvobojeni Istri. Jugoslaviji je bilo priključeno s tem ozemlje, ki obaega 7363 km., in ki šteje 480,000 prebivalcev Od teh je nad 230,000 Slovencev, 200,000 Hrvatov in domala 50,000 Italijanov. Okrog 80.000 do 100,000 Slovencev je še pod Italijo, vštev-S1 beneške Slovence, in približno 90.000 pa jih je v Svobodnem tržaškem ozemlju. Kdo je poslal naivei paketov v stari kraj? Umoad, Okla. — V nafem P<«t offi*, dobro yedo M mk relifni paket, ki ga kdo pošlje v inozemstvo. V tukajšnjem an-jjlf *kem listu je bito peročano. J" je i>odpiaani Frank Kna-f*l« poslal dosedaj ie M. In $ Pobijanjem že nisem končal Is-gleda kakor da sem Me aačol Nečakinja moje žene jo v Celov-cu. Poje v radiu. Poroča, da Je večkrat Učna kot pa da bi do-®«»i dovolj Jesti. Ena druga sestra )e pisala iS Vlnrant 48.00 50.00 10.00 8.00 110.00 blagajnik Avstrije* naj ji poll Jemo svilene nogavice. 2ena Ji Je odgovorila, da ne bo nit; in pe da pozna ženo predsednika velike šole, pa gre na ulico brez nogavic. V Avstrijo sva poslala 12 paketov, ostale v Slovenijo. Eni so bili vredai nad $50. Pomagali so nam z blagom, oblekami in obuvali sosedje, med njimi trije zdsavniki in pa en šolaki registrant Rad bi vedel, po koliko paketov naži rojaki povprečno pošljejo v stari kraj? Našim ljudem v Sloveniji namreč Amerika nič ne pomaga, pač pa zelo veliko Italijanom, čeprav so bili proti nam v vojni, dalje Grčiji, Francozom in Angležem. Zase r mat ram, da vrtim lo nalogo (pošiljanji paketov) v polni meri Vem* d« je velike več premožnih Slovencev kot sera jas, ker le "čevlje flikam Pakete v Slovenije pošiljam drugim, ker moji tam so že vsi pomrli. Imam pe premožnega polbrata v Sask, Kanada, o katerem pa čujem, da strokam svojega u-božnega brata nič ne pomaga, peč pa toliko bolj "gospodom". Dela nekako teko kot Marshal-lov plen. Marsilall hoče pomagati le tapadntm silam in Nemčiji ter Italiji, ne pa od vojne najbolj prizadetim državam, kot Je Poljska, Ukrajina, Rusija, Jugoslavija itd. Zato je sedaj ie toliko bolj noža dolžnost, da krvnim bratom mi pomagamo. Frank Knelolc. Ako je fttevi&a v sklepe)« mi valom naslovu nitja kM pa |e tekoča številka Preleterca (vidite Je BO prvi straaD, pomeni da vem )a naročnina potekla. Prosimo, di je KOMENTARJI (Konec s 1. strani ) do. Kakor je bil prehod iz ste* rega reda počasen po prvi svetovni vojni, Je v nekaterih deželah celo počasnejši po drugi ri za druge priredbe. A tudi mi jih vzlic temu še vedno dovolj dobimo, ki delajo, da je društvene prireditev čimbolj uspešna. To društvo je dobro znano ne toliko radi prirejanja veselic temveč radi radodar-nosB, ki jo nudi v vseh koristnih idejah Podpira prosvetne in druge napredne ustanove. Zadnjič je dalo ogles v Druž. koledar. Mi upamo, da se bodo na-icmp vabilu odzvali tudi tisti, kateri so društvu pošiljali vstopnice za njilpie priredbe, ker na-ie društvo jih ni pošiljalo. Običajna veselica društva "V ooj%t št. 53 SNPJ se bo vršila dne 9. novembra v Slov. delavskem domu, 15335 Waterloo Rd. Plesalcem bo igral Frank Bar-bic's-Zalokars orkester. Vstopnina je samo 65c. Pričakujemo velike deležbe. Vsi dobrodošli! Frank Barbič, predsednik Ali bo Halfja mogla ostati ekonomsko v ameriškem bloku? (Nadaljevanje s 1. strani.) ški stroji ter ameriška živila Italijo postavijo na noge — kaj potem. ko ji bo rečeno, da naj si odslej sama pomaga po zakonih mednarodne trgovine v normalnost. Tako bi njena lira spet postala solventna in bi imela kupno moč po svoji valutni ceni v vseh deželah po svetu. A do tega ima Italija še daleč. In po mnenju omenjenega Tho-masa F. Reynoldsa lahko pride v stanje, ko ji bo hara-kiri ekonomski izhod. To bi pomenilo njen popoten ekonomski polom. Marshallov-Trumanov načrt, da se je otme pred "komunizmom", bi bil izjalovljen. Gospodarske vezi s vzhodom najbolj saneal|ive Italija Je bila zelo na dobičkih v trgovanju s predvojno Jugoslavijo. Prodajala ji je več kot je kupovala od nje. Torej je imele prebitek. Jugoslavija ji je pošiljala les poceni. Več velikih lesnih predelovalnic v Jugoslaviji je lastoval italijanski kapital, in pa nekaj rudnikov. Veliko premoga je Italije v prošlosti uvažala iz Anglije. Od tam ga sedaj več ne dobi, ker ga celo Angliji manjka, torej se je obrnila na Zed. države. Te ji računajo od 21 do 23 dolarjev za tono. Ker Italija dolarjev nima zadosti, dobiva ta premog večinoma na upanje. Ampak tako ne bo zmerom. Lani je poljska republika sklenila z Italijo* trgovsko pogodbo, ki med drugim določa, da Poljska pošlje Italiji v letu 1948 že 750,000 premoga, leto pozneje in potem pa vsako leto do poteka pogodbe 1.500.000 ton. Toda poslale ga ji je lani in letoa le 250,000 ton, ker se je italijanska vlada obnašala, kot da ji ni nič za to pogodbo, češ, da bo imela več koristi ako se pridruži Marshallovemu planu. In pomislite, Italija bi Poljski plačevala samo pe 10 dolarjev za tono enakovrednega premoga, kateri jo stane v Zed. državah več kot še enkrat toliko! Prav tako je Italija pustila v nemar pogajanja za sklenitev nove trgovske pogodbe z Jugoslavijo, ker najbolj škoduje ITALIJI in pa Svobodnemu tržaškemu ozemlju. Rek, ki pravi, da kogar hočejo bogovi pogu biti, je za Italijo stoodstotno resničen. Na tisoče polffičoih jetnikov v francoskih jetnišnicah Iz Pariza poročajo, da je v tamkajšnjih zaporih še vedno od 70 do 80 tisoč političnih jetnikov, ki so po raznih francoskih Ječah od časa osvoboditve, namreč več kot tri leta. Politični jetniki so pomešani kar z navadnimi zločinci, s tatovi in morilci, kajti Francija ni zgradila posebnih ječ za politične kaznjence. V letih 1944 in 1&45 je bilo v Franciji aretiranih na tisoče moških v starosti od 18. do 70. leta. Med temi so bili kolaboratorji in izdajalci t?r manjši nepridipravi. Bilo jih je toliko, da ni bilo prostora za vse v zaporih. 2i vi jen je teh jetnikov je seveda dokaj mizerno. Oblečeni so v jetniške obleke, ki so podobne robatim uniformam brez žepov. Po enkrat na teden se smejo obriti in kopati. Vstanejo ob 6:30 zjutraj in gredo spat ob 6:30 zvečer. Po 60 jetnikov se mora često umivati pri enem vodnjaku. Za zajtrk dobijo sintetično ccrbo in dnevni odmerek kruha, ki tehta nekoliko več kot četrt funta. Ob sedmih zjutraj začno delati. Glavna hrana, ki se ser-vira ob 11. predpoldne, sestoji iz juhe in aelja. Enkrat na teden dobijo meseno pašto, krompir dvakrat na teden. Potem sledi pelumi "sprehod" po dvorišču jetnišnice v krogih po en mož za drugim. Delo se konča ob 4. popoldne, letniki kajpak skrbijo za svoje celice, da so prilično snažne, ob prostem času pa izdelujejo razne predmete: pohištvo, koverte in ženske torbice. Za to delo jim industrijalci plača jo 100 frankov I85c> na mesec. Država vzame polovico tega, četrt gre jet-nikovi družini, ostali četrt pa ostane Jetniku, da ga potroši v navadno neobstoječi kantini. Delo je obvezno ali prisilno, in sleherni jetnik rajši dela nego postava po cele dneve v brezdelju. Na svojem delu mora ostati vsak, razen zelo starih in nesposobnih. Ob nedeljah je nekoliko drugače. Dopoldne gredo lahko v kapelo ali pa vzamejo svojo tedensko pršno kopel in se obfijejo. Popoldne pa morajo spet na delo — ne da bi delali, morajo pa ostati vsak na svojem mestu kot žeblji. Med sprehodom po dvorišču se jetniki smejo pogovarjati, ampak le po dva skupaj. To je edini razgovor, ki je dovoljen vsak teden po enkrat. Dvakrat v mesecu sme po eden sorodnikov obiskati jetnika. In enkrat na mesec ima pravico, da sme gledati sliko svojih domačih, ampak le deset minut. Najslabše in najkrutejše je to, da pomešajo politične jetnike z zločinci in izdajalci. Francoske jetnišnice so znane za zelo ogabne, kakor so jetnišnice Soiivje ima velike vrednote SoČivje ima velike kalorijske, vitaminske vrednote, ki so potrebne k vsakdanjim obedom. Commonwealth Edison družba ima o tem posebne učne te- brez mala povsod, kajti "vzornih" jetnišnic je zelo malo na svetu. Oblasti se navadno prekleto malo brigajo za osebe, ki so pahnjene v ječe, pa če so krive ali nedolžne. 00 BUY S UNlON-MAOf LOOKSOR THIS UNION lAAil UNDER THE nv^ATKwP. ^^ Productivity of Rail Clorks up 200% In 25 Year* ' In propaganda issued to the public and in testimony given at the recent wage arbitration hearings in Chicago, railroads have tried tp belittle the growing productivity of rail workers.^ However, one of their own publications — the "Illinois Central Magazine"—carried a little news item In its August issue which told an entirely different story. The item was buri?d under an inconspicuous one-line head. It quoted O. F. Kempf. chief yard clerk of the East St. Louis Terminal and as such a supervisory offi cer, as declaring: "Improvements in methods have brought about increased efficiency to the extent that 20 clerks during World War II handled from 3,500 to 4,000 cars a day at East St. Louis, compared with about 2,000 cars a day by 30 to 35 clerks 25 years ago." That works out to between 175 and 200 cars per man now as against between 57 and 66 a quarter century ago. Figure it out yourself, and yoy will find that this adds up to a productivity increase per employe of more than 200 per cent. A guy with a silly little mustache started preaching a sermon of hate against the Jews, at the same time telling his fanatical followers that they were a "super" race. » Later, he started out to conquer the world, with the help of the Italians and the Japanese. The first chapter of what followed was written in blood and sweat and tears. It was the horrible story of mechanized war— conflict that ended with the dropping of atomic bombs. We're writing the second chapter now, and the first few pages make unpleasant reading. Except for details of the shooting, they're little different from the earlier pages. Millions of persons thsoughout the world are suffering from hunger and thousands are actually starving. There is armed conflict in China, and the Dutch East Indies resemble a powder keg. Europe is torn apart by ideological conflict The Russian bloc and the U. S.-Britain bloc are tearing verbally at each other's throats—and sitting on the sidelines are those who say we're heading for another major war. In our own country the desire for profit and power has led us into a dangerous economic situation. Inflation is here snd is becoming worse. • Historians certainly record the 1940'S as an era in which man threatened to destroy himself as s result of his own stupidity. Isn't it time for our lesders to engage in a bit of that old-fashioned business known as soul-searching? Isn't it time for us to demand that the greedy few cease profiteering on the miseries of a sick world? For years snd perhsps generations to come we'll keep on paying for the last war. Well pay and pay and pay — and we expect to. But it's too much to ask that we pay with interest and that some be permitted to reap huge profits from the transaction. That's rubbing too much salt into our open wounds! LET THEM EAT-PIGS KNUCKLES Citizens of the United States of America—the nation that could spent $2 billion to develop the atom bomb—are now being "encouraged" to use meat by-products which, according to Charles Luckman, of Truman's Citizens Food Committee, are "in plentiful supply." Also included in the list animal food that patriots will eat are sweetbreads, hearts, pigs feet, tripe, oxtails snd tongue. We always knew we were living in a wonderful country, but it remains for the American executive of a British soap firm to put us wise to the fact that this nation is the fiome of physiological freaks. Since when do we raise animals that are wholly composed of insides and extremities? Whst has become of the breasts' ribs snd loins and shoulders snd hsms? V One wonders how many insults of this kind the Americsn people will tolerate before they unite in a mighty protest and take action that will bring them plenty of the good things of life. The people to whom Luckman was speaking are the same men snd women who, during the recent war were lauded as the backbone or freedom. They are the ssme people who made military victory possible by providing abundantly for war. But now I for women form more than 93 per — for some reason thst shoulo oe explained—they are unable to provide a good life for themselves. If Americans don't eat the best part of the animals, who will? Is porterhouse the price that must be paid to hungry human beings to keep them from joining up with Stalin?. If so, what will American workers do when it again happens that a demagogue promises them s good life, tells them there is nothing to fear but fear itself and asks them to deliver themselves into his hands? Scraps and husks sren't the kind of fare upon which respect for democrscy can be nourished.—Reading Labor Advocate. If Womon Loft Thoir Jobs, tho Rosult Would bo Chaos What would happen if women suddenly left their jobs? Virtual chaos in many fields, according to Miss Frieda S Miller, director of the Women's Bureau of the Department of Labor. In the labor force as a whole, women compose S minority — 29 per cent—but in many fields vital to the economy of the country and the lives of the people, they make up huge majorities. Miss Miller explained. They constitute 98 per cent of the profesional nurses, 90 per cent of the medical-laboratory techn£ clans, 75 per cent of the teachers, 93 per cent of household help, 95 per cent of telephone operators, and 66 per cent of restaurant and hotel workers. "Without women to draw on, the business life of America would be in particularly pitiable confusion, THE WHITE HOUSE MENU-AN UNINTENTIONAL INSULT - No offense was intended, we are sure, when the White House menus for "meatless Tuesday" and eggless Thursday" were published in the paper this week. No, we are convinced hat the incident merely reflected the gross ignorance of our nation's policymakers about the living standards of millions of ;he ration's workers. Look at this example of "self-denial'' in the Truman household; Tuesdsy (meatless) the Truman luncheon was: Grapefruit, •hcese souffle, buttered peas, grilled tomatoes and chocolate budding. Dinner consisted of clear chicken soup, broiled salmon »teak, scalloped potatoes, string beans, sauted eggplant, perfec-.ion salad and sliced peaches. Thursday (eggless) the first family set an example for gluttonous laborers by "sacrificing" on a luncheon of corn soup, oeppers stuffed with rice and mushrums, lima beans, glazed ;arrots and baked apples. The dinner was melon balls, baked ic.m (without eggs, remember), baked sweet potatoes, asparagus, cauliflower, green salad and coffee mallow. We believe that the publication of those menus would bring i wive of outraged and resentful protest thst would still all future tslk about voluntary self-denial—if the working people r\t America had the self respect that God inteded them to have. Certainly few workers, even in the best of times, are able to eat like that. Why, then, should the people whose labor produces ail wealth be asked to limit themselves on even the bread that is their basic article of diet! It seems to us that the Republicans will be losing a golden opportunity if they don't make politcal capital out of the White House menu. If we were running their campaign we'd try to persuade low-priced restaurants which are patronized by workers to offer the presidential "self-denial'1 menu to their patrons—at the right price, plus profit, of course. We are confident that there would be very few orders for the "presidential special" and that millions of workers would understand what dupes they must be to take Truman seriously. , We sounded off in this vein to a housewife only today and her answer was startling in its simplicity. "Oh, well/' she said calmly, "why get excited about it? People are still going to buy everything they can as long as their money holds out."—Reading Labor Advocate. OUR NEAR TOMORROW By JACK GREENHILL When that day comes as pome it will, For truth to blot the book of" lies; And they who lived to hate and kill, Have joined the realm of swatted flies— The progeny of greed and pride, The fruits of lord and monied fame, , And breathe their last in well-earned shame. For time is set for higher planes, For better, richer days to come; . With each and all for soeial gains, And not an inch for need or slum. (The hour ie o ver •»ripe foe change, And calls for every sane intent, To meet and work tbe newer range, Cleansed of profit, greed and rent. When that day comes as come it must, When brotherhood will be the rule; Life's sim will rest on whst is just, Aild no one be snother's tool. —in Kapustksn Magazine N. A. M. Boosts About Big Propaganda Fund The official organ of the National Association of Manufacturers announces that the N.A.M. has already raised $1,955,906 for its propaganda fund. The goal is $3,000,000 and the N.A.M. expresses great confidence it will have that immense sum to spend in selling its ideas to the public and iif Influencing the coming presidential campaign. In order to encourage contributions from business men, the "NAM News" prints s series of graphs prepared by its "public relstiohs department" claiming its propagand* is gradually changing public opinion concerning the omnization which has such an extraordinary record 'of corrupt and misleading sctivities. • As fsr bsck ss the Wilson sdministration the N.A.M. was investigsted by House and Senate committees and it was found its lobby fought sll progressive legislation and V ?nt so far ss to bribe members of Congress. After those reports were msde public, the N.A.M. went under cover. But it is out in the open sgain hnnstinfl it has millions to spend on propaganda.—Labor. cent of all secretaries and typists. Miss Miller pointed out Many manufacturing industries would likewise be disrupted without women. For example, apparel makers would lose 77 per cent of their working force if women dropped out and textile mills would lose 47 per cent, she said. In view of the great part played by women workers, Miss Miller appealed fof greater public support for "equal pay" and minimum wage programs for women, so as to protect their "working and living standards" It Wss s Profitable War In the war years from 1941 through 1945, the smallest "net profit" made in any year by any of 22 'groups* of corporations was 5.1 per cent, after paying "all taxes." The profits for the other 21 groups of corporations ran up to 19.5 per cent, netted by the "automobile and equipment" group in 1941. Those are a few of the thausands of figures in a "Report on Wartime Costs and Profits for Manufacturing Corporations" made public this week by the Federal Trade Commission. With war profits up to 19.5 per cent, and none lower than 5.1 per cent, "after all taxes," it is clear that Big Business did not share its sacrifice of the boys who did the fighting. Actuallly, the report does not reveal the full size of corporations* wartime profits. It admits that. About 15,000 corporations were asked for figures on their profits in the war years. Only 4,107 corporations, little more than one of each four, furnished profit figures which the commission found "usable." The other three of each four supplied no figures or worthless ones. This "indicstes," the F. T. C. says, "that corporations having less satisfactory profits after payment of income and excess profits taxes reported, while many more profitable companies did not report."—Labor. FAMOUS REMARKS: Calvin Coolidge: "When there is unemployment, there will be men out of work." ? Robert AnTaft: »"You ean buy meat If you can pay for Y In othnr words, Keep Xool with Coolidge and Keep Mfi with Taft. Amoridini Go Into Dsbt at Fast Rats Installment Bayers Owed More Than $11 Billions la Jaly Report Reveals More snd more Americans sre going into debt—for necessities as well as luxuries. Tetel consumer credit outstanding in July ballooned to $11 billion it ia revealed by the Federal Re senfe Beard. This tremendous fig* ure was reached despite the fact that there have been rather stiff curbs on credit buying. They will be removed on November 1, when buying on time is expected to take an unprecedented Jump. Despite restrictions, Americans ln July owned nearly s billion dollars on automobiles purchased on. installment. More tkan a billion was owing on refrigerators, washing machines and furniture. pArttnd ftanger and love to whole industry of m»m~ kind."—Buddha. all "Eat Less LuSmiUJIJiMMSlu^ ^ txiravaganny; (Senator Robert Taft, Sept IK 1947) Dear Senator Tifcft: Last year 70 per cent of U. 8. families made lesa $3,109. Forty .per cent made less tkan $2,000. According to the University of California's Heller Committee, a family el fear needs $71 a week to live Recently and healthfully, Average family income is now $4$ a week. Could you set extravagantly on this? —IW Advance World's Greatest Atom Shelter Col. Robert "Bertie" McCormick, publisher of the country's most incredible newspaper, is all prepared for atomic war. An announcement in his Chicago Tribune — self - styled "worlds greatest newspaper"—discloses that an atomic bomb-proof shelter has been built under the Tribune Building, presumably to permit Col. Bertie and his staff to get a survivor's look at the Windy City if the storr* bombe begin to drop. "A spacious second basement storage area beneath the Tribune tower —a room masslvly walled and ceilinged with heavy -concrete and steel beams—has been designated the primary atomic shelter and directions are being prepared for every office and department for reaching this place." the Tribune said in semi-military style. The shelter can accommodate 3,000 persons. The other 2,997,000 citizens of Chicago—a large number of whom vote Democratic despite the Colonel's blustering support of the OOP—will hove to shift for themsol MoOer: What • Sonny 'TC^fellers fcal le eall me 'mama's little baby." 'Soaring Prices; Unconscionable Profits' The Chicago "Herald - American," as everyone knows, is a Hearst publication. It is slwsys against labor unions snd 99 per cent of the time its ear is carefully attuned to the wishes of Big Business. However, in s recent issue, the "Herald-Americans" financial editor had this to say: "The facto are that prices are too high and profits are too large. The business man is by no mesns entirely to blame, but certainly he must share the blame. "Spokesmen for business promised that if price controls were removed, competition would keep prices in check. The facts were that conditions in this country were such—and economists knew that this was the case—that the force of competition would not snd could not prevail for some time. "The result has been soaring prices and unconscionable profits." —Labor. S/g Profits From 1929 thrc through 1940 — 10 years of depression and seven of prosperity—American manufacturing corporations "retained" $lt billion ef profits, sfter paying billions In dividends to their stockholders. Thst gigsntic profit figure was revealed not by "radical" critics, but by the Industrial Conference Board, a business men's organise - The board mid Mod maniAsctur-ers test'TO? "retained** profits of $2 « billion. • Chicago Circle 26 Hard Time Social Perfect Circle No. 26—SNPJ is sponsoring a Hard time Social and Dance this coming Friday evening, October 31, in the lower SNPJ hall, and a cordial invitation Is hereby extended to all our friends to attend and enjoy themselves in a most informal manner. We say this because one of the stipulations concerning this affair ii that everyone must wear old, or lufrdttme clothes. For once, let us try and see who can "outdresi each other, snd we think you'll have a lot of fun doing this, too You'll be fined if you hsve sny sign of finery on you whatever, ao don't oey we didn't tell you oo. » The hall will be decorated in colorful harvest theme, and many of the decorations and novelties are really something to see. Most of these were made by the Circle members, and the decorating of the hall will also be their exclusive job. There will be plenty to eat, and specialties such as barbecues, hot 0ogs, cider do-nuts, taffy apple« etc., will tfe served. We're dancing to the p^ppy mu sic furnished by the Circle Trio, and during intermissions the Circle juke-box will take over. Last, but not least, the showing of Perfect Circle activity movies will be featured, some of them taken during the SNPJ National Juvenile Bowling Tournament, the Midwest Field Meets, and the Ion« awaited films of the 4 Sho Nuff" program. Brother Michael Vrhovnik, who took all of the films has some very good movies to show, and we are glad to have him with us on this occasion to help make the evening a Success. Tickets are only 30 cents and can be had from any Circle member, or ot the door. We sincerely hope to hsve many of you with us for s rousing good time ill the good old SNPJ wsy. Perfect Circle No. 26—SNPJ. Ann Sannemann, Director. 9* 4n tbe plaudits of the throng; No* in tbe crowded am m oawslfos la— or defeat The longest distance between two pofhti is the g*p between the Tsft-Vfartley bill and the Declaration of Independence k