PRIMOk mmI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. St. 172 (8574) TRST, sreda, 25. julija 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRVI UKREPI NOVE LEVOSREDINSKE VLADE V BOJU PROTI DRAGINJI ZAMRZNJENE CENE BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE IN STANARIN NADZORSTVO NAD CENAMI PROIZVODOV VELIKE INDUSTRIJE Zamrznitev cen velja do 31. oktobra letos, stanarin pa do 31. januarja prihodnjega leta RIM, 24. — Na seji vlade, ki je bila danes v palači Chigi pod predsedstvom predsednika Rumorja, je bilo sprejetih pet zakonskih odlokov v okviru prvih vladnih pobud za boj proti draginji in inflaciji. To so prvi ukrepi, ki jih je nova levosredinska vlada napovedala v prejšnjih dneh. Najprej je vlada na pobudo mi- nistra za industrijo in trgovino o-dobrila zakonski odlok, ki urejuje tene blaga široke potrošnje. Ukrep, ki je kot vsi ostali stopil takoj v Veljavo, določa zamrznitev cen, ki So veljale 16. julija letos za najnujnejše blago široke potrošnje in sicer: testenine, riž, olivno olje, semensko olje, maslo, margarino, vse Vrste sira, salame in šunko, Špeh In svinjsko mast, polenovko, perutnino, kunce, vse vrste konzervnih živil, globoko zmrznjenih živil (ribe, povrtnina, meso itd.), mineralno vodo, pivo, navadno namizno in ustekleničeno vino, dietetično brano za otroke, milo, pralne praske in plin v jeklenkah za domačo uporabo. Ukrep velja do 31. oktobra letos. Po tem dnevu bodo lahko pod jetja in razni trgovski obrati z utemeljeno dokumentacijo zahtevali spremembo cen. Morebitno spremembo bodo odobrili pokrajinski od bori za cene. Na predlog ministra za proračun in gospodarsko načrtovanje je bil sprejet zakonski odlok o nadzorovanju cenika industrijskih proizvodov velikih podjetij. Gre predvsem za podjetja, ki so imela v letošnjih prvih šestih mesecih najmanj 5 milijard lir prometa in ki dejansko vplivajo na cene blaga v široki potrošnji. Ukrep bo prizadel približno 350 podjetij. Te cene bodo zamrznjene v višini cen, ki so veljale 28. junija letos. Ukrep bo veljal do 30. junija 1974. Prizadeta podjetja bodo morala predložiti nadzornim organom cenike. Vsako mo- rebitno spremembo do 30. junija prihodnjega leta bodo nadzorovali državni organi za načrtovanje in nadzorstvo nad cenami. Vlada je odobrila tudi zakonski odlok, ki vsebuje pravila za preureditev službe ministrstva za proračun in gospodarsko načrtovanje, službe medministrskega odbora za cene in pokrajinskih odborov za cene. Ta ukrep bo omogočil povečanje števila osebja, ki se bo ukvarjalo z nadzorstvom nad cenami in bo nadzorovalo spoštovanje sprejetih zakonskih odlokov. Važen je tudi zakonski odlok, ki ga je vlada sprejela o podaljšanju zamrznitve stanarin in najemninskih pogodb do 31. januarja 1974. Ta ukrep se nanaša zgolj na stanovanja in bo veljal za vse najemnike, ki letos niso presegli štiri milijone lir čistega obdavčenega dohodka. Poleg tega ukrep določa tudi odložitev stanovanjskih izgonov do 31. januarja 1974, razen v izrednih primerih, ko stanovalec SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKALNE FEDERACIJE KRATKOROČNA GOSPODARSKA POLITIKA ZA PREMOSTITEV TRENUTNIH TEŽAV Sindikati ne nameravajo še oceniti vladnega programa, ugotavljajo pa, da osnovne smernice niso v nasprotju s sindikalnimi zahtevami RIM 24 — Na seji izvršnega odbora sindikalne federacije CGIL, , rambo delavca na delu in da bo CISL in UIL v Ariccii je glavni tajnik CISL Storti imel poročilo v imenu 'kmalu sprožila pobudo za pogajanja Vseh treh sindikalnih organizacij, v katerem je nakazal osnovne obrise s Confindustrio. Tri sindikalne or-kratkoročne gospodarske politike, socialnih reform, splošnega gospo- ganizacije čutijo J;udi odgovornost darskega razvoja, politike treh sindikalnih konfederacij in odnosa do za čim večjo in čimboljšo delovno delodajalčev v okviru krepitve sindikalnih organizacij. Poročilo Stortija se je v svojem —————— ukrepe, ki bi jih morala sprejeti Prvem delu nanašalo predvsem na DANES ..UH II vlada v okviru kratkoročne gospodarske politike za preprečitev povišanja cen, da se čimprej zavre naraščanje draginje. Storiti Je poudaril, da mora sindikat sprejeti točne izbire in jasno odgovoriti na vsa pereča vprašanja politikom in delodajalcem. Sindikalno gibanje ni pripravljeno potrditi takšne gospodarske obnovitve, ki bi slonela na nadaljevanju starega razvojnega ustroja, se pravi na negotovosti, odtujevanju važnih proizvajalnih področij in ignoriranju obširnih državnih področij. Storti je poudaril, da sindikati zahtevajo tako gospodarsko obnovitev, ki se bo razvijala v novem gospodarskem okviru in ki bo v najkrajšem času odpravila izumetničeno dilemo, da obnovitev gospodarstva ni v skladu s socialnimi reformami. To dilemo sindikati odločno zavračajo, ker so prepričani, da .socialne refome z močnimi javnimi socialnimi in proizvajalnimi naložbami lahko dajo odločilni pospešek vsedržavnemu gospodarstvu in pripomorejo k razvoju socialnih storitev. Storti je nato pozitivno ocenil politične spremembe v državi in dodal: »Trenutno ne nameravamo ocenjevati vladnega programa. O tem se bomo neposredno pogovarjali na orihodnjih srečanjih. Na splošno pa lahko ugotovimo, da osnovne smernice niso v nasprotju z zahtevami sindikalnega gibanja*. Takoj za tem je govoril o kratkoročni gospodarski politiki, kot jo vidijo sindikati, in dejal, da mora vlada takoj začeti z bojem proti povišanju cen, ki se mora razvijati v sklopu povišanja najnižjih delavskih plač in v okviru obrambe zaposlitve. Storti je govoril tudi o ukrepih, ki bi jih morala vlada sprejeti, da zavre draginjo in ki bi se morali nanašati: na uvoz velikih količin živil: zamrznitev in znižanje administrativnih cen; zamrznitev stanarin in najemninskih pogodb; administrativno nadzorstvo nad cenami; brezplačen prevoz in brezplačne učbenike za otroke obvezne šole; uvedba nove politike cen podjetij državnih udeležb in pospešitev politike cen krajevnih uprav in dežel. Nato je še omenil nujnost povišanja najnižjih pokojnin na 30 odstotkov poprečne delavske plače v industriji, kar bi znašalo 40.000 lir mesečno, povišanje družinske doklade in doklade za brezposelne. Poleg tega bi se morala vlada čimprej zavzeti za povečanje števila zaposlenih zlasti pa še za ureditev zaposlenosti pri železniški upravi, pošti in telekomunikacijah, v bolnišnicah in na šolah. Vlada bi morala sprejeti pobude, da bi državne udeležbe pospešile in povečale naložbe v kmetijstvu. Zato, je poudaril Storti, delo vlade mora biti usmerjeno k čimvečji homogenosti celotne gospodarske in socialne politike. Sindikalne organizacije se bodo zaradi tega prizadevale, da bo nova vlada sprejela pobude na področju ljudskih stanovanj, šole, zdravstva, prevozov in sredstev javnega obveščanja. •' s • V zvezi z odnosom do delodajal- učinkovitost, ki pa ne sme iti v škodo delavskega zdravja. Zato bodo dale pobudo za čimbolj smotrno izkoriščanje proizvajalnih naprav. Glede odnosov med sindikatom in delavci pa je Storti poudaril važnosti tovarniških delegatov in tovarniških svetov. Proti zaključku je Storti govoril o sindikalni enotnosti in poudaril, da sedanja federacija ni bila ustvarjena kot sredstvo za upravljanje sindikalnega pluralizma, temveč kot sredstvo za dosego sindikalne enotnosti. Menil je, da je federacija sedaj sposobna, da lahko izvaja svojo vlogo za katero je bila ustanovljena. Po obširni razpravi je izvršni odbor sindikalne federacije CGIL, Cl SL in UIL ob zaključku soglasno sprejel resolucijo, ki odobrava Stor-tijevo poročilo in obvezuje vse sindikalne organizacije, da sprožijo med delavci obširno razpravo o vprašanjih in politiki, ki jih je Storti nakazal. noče plačati najemnine in podobno. Glede tega vprašanja je vlada hkrati sklenila ustanoviti posebno komisijo, ki bo sestavila predlog za splošno ureditev vprašanja stanarin. Komisija bo morala svoje delo opraviti do 30. novembra letos. Končno je vlada sprejela še zakonski odlok,, ki določa podaljšanje obveznega prispevka za finansiranje gradnje delavskih stanovanj (GESCAL). Ta ukrep je bil potreben, ker bi obveznost tega prispevka zapadla 31. julija letos. Navedeni zakonski odloki ne vsebujejo nadzorstva nad ceno kruha, moke in žita. Pristojni ministri so pojasnili, da to ni nobena pomanjkljivost, ker so te cene že pod nadzorstvom in jih ni mogoče spreminjati brez dovoljenja pristojnih organov. Isto velja tudi za bencin in ostale petrolejske proizvode. Pravosodni minister Zagari je izjavil, da bodo vse sprejete zakonske odloke že danes poslali v podpis predsedniku republike. Hkrati pa so sporočili, da so pristojni ministri predložili senatu in poslanski zbornici sprejete zakonske o-dloke. Parlament mora o njih odločati najkasneje v 60 dneh. Načelniki skupin v poslanski zbornici so se danes dogovorili, da bodo o teh ukrepih odločali še pred poletnimi počitnicami. Isto bodo gotovo storili tudi načelniki senatnih skupin, ki se sestanejo jutri. Ministri Colombo, La Malfa, Gio-litti in De Mita so imeli po seji vlade tiskovno konferenco, na kateri so obrazložili važnost in pomen sprejetih ukrepov. V bistvu so potrdili, da so ti ukrepi del vladnega načrta za o-krepitev gospodarstva. Giolitti pa je poudaril, da si ni treba ustvarjati posebnih iluzij, da bodo ti ukrepi rešili sedanje težave in popolnoma ustavili inflacijo. Menil je, da bodo služili predvsem, da se ustvarijo potrebni pogoji za odločen boj proti draginji. tegnilo priti kamlu po podpisu pogodbe o noi-malizaciji med ZRN in Češkoslovaško, ki bo stopila v veljavo septembra letos. Giolitti sprejel predsednika Confindustrie RIM, 24. — Minister za proračun in gospodarsko načrtovanje Giolitti je danes sprejel in se dlje časa pogovarjal s predsednikom Confindustrie Lom-bardijem in nekaterimi njegovimi sodelavci. Minister je predstavnike Confindustrie obvestil o pomenu gospodarskih ukrepov, ki jih je danes sprejela vlada. Minister Donat Cattin pa je danes sprejel predsednika Confagri-colture Diano. Govorila sta predvsem o vprašanjih kmetijstva na Jugu v zvezi s kmetijsko politiko gospodarske skupnosti in posebnih načrtov in zakonov, ki jih sestavljajo za industrijski in kmetijski razvoj Juga. Boeing razstreljen v Bengaziju -v r ^ čt. v ■ - r- V- > ■ ■ ;ži V , . ".. * gj. • Preusmeritev japonskega potniškega letala se Je zaključila na libijskem letališču v Bengaziju. Gusarji so najprej izpustili potnike in posadko, nato pa razstrelili letalo z ročnimi bombami. Na sliki «juinbo jet» med včerajšnjim postankom v Damasku. Podrobno poročilo podajamo na 6. strani Hiimiiiiiiiiiiiimimmuiiiiiimmimmmtmiimmnimiiiiiitiiiiiiitiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiumiimimiiiimmimiiiiiiimimmiiiimmiii RAZSODBA RIMSKEGA PRETORIA iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiimimiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiHiii,, Razveljavljen ukrep o odstavitvi odgovornega urednika Sodnik ugotovil protizakonitost ravnanja reakcionarnega založnika Rusconija zaradi kršitve statuta delavcev - Alessandro Perrone ostane na svojem mestu Kmalu pogajanja Zahodne Nemčije z Romunijo in Madžarsko BONN, 24. — Zvezna republika Nemčija in Bolgarija bosta začeli prihodnji teden v Bonnu pogajanja o navezavi diplomatskih odnosov. Sporočilo je dal glasnik zahodno-nemškega zunanjega ministrstva, ki je dodal, da se bodo prihodnji mesec začela podobna pogajanja med ZRN in Madžarsko. Dogovor o začetku pogajanj so dosegli na helsinški konferenci med zunanjimi ministri treh držav. V obveščenih krogih menijo, da bi do navezave rednih diplomatskih od-1 nosov z Bolgarijo in Madžarsko u- RIM, 24. — Sindikati tiskarjev in časnikarjev ter uredništvo rimskega dnevnika »Messajfgero* so zmagali prvo rundo ostrega boja za zaščito svobode tiska. Rimski pretor Fucilli je namreč ugotovil, da ,:st Vincen-zo Freda, ki je privozil mimo. V bolnišnici so dekletce samo obvezali. Alberto Gobbi, 26-letni delavec iz Štandreža, Ul. Piemonte Reale 10/B se je z hondo 450 ponesrečil na Kor-zu Italija. Delavec je vozil z železniške postaje proti središču mesta, ko je iz stranske ulice privozil avtomobil. V bolnišnici so ponesrečenca pridržali na 5 dni zdravljenj« zaradi lažjih poškodb. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežur. na lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341. Iz goriskt-gu matičnega urada ROJSTVA; Claudia Cesselli, Marži« Palmano, Massimo Antoci, Mario Mer-secehi, Livio Ceschia, Davide Mate-Žič, Elisa Fazio. Davide Fontanini, Antonella Mian, Andrea Tomasin, Va-nessa Gorasso, Francesca Zamettig, Lorenzo Tesio, Laila Pausig, Luc« Mucchiut, Daniele Schabetz, Ivan Zonch, Chiara Zorzet, Barbara Ron-chese. Simone Sfiligoi, Barbara Giordani. Elisabetta Boscarol. SMRTI: upokojenka 85-letna Antonia Batti, upokojenec 93-letni Gregorio Fabretto, upokojenka 70-letna Amabi-le Visintin por. Visintin. Na današnji dan pred tridesetimi leti je italijanski fašizem vendarle klonil Danes mineva 30 let od dne, ko se je zrušil fašizem. »Nezaupnica* fašističnega velikega sveta (Gran consiglio) je bila praktično le logičen zaključek veliko bolj konkretnega odpora, na katerega je fašizem naletaval že dolgo časa tako v notranji politiki kot tudi na bojiščih v vojni, ki jo je sam sprožil. Italijanske demokratične sile so tega dn« slavile svojo prvo veliko zmago, vendar se ni uresničila želja tohkcrih Italijanov, da se bo s tem Italija urviekla iz svetovnega klanja. Za to 3ta bili potrebni še dve leti in veliko, zelo veliko žrtev in krvi. In vendar tudi danes, ko slavimo 30-letnico zrušenja fašizma, se morajo italijanske demokratične sile uliadari : fašizmom, kot oi se iz zgodovine ne bili nič naučili. (Na gornji sliki manifestacije v Rimu ob paoou fašizma). Američani pojdejo z ribami v vesolje CAPE KENNEDY, 24. - V kratkem — 28. t. m. — gre na pot druga posadka ameriškega orbitalnega laboratorija «Skylab». S seboj bo ta odprava odnesla poseben akvarij, da bi se preverila teza znanstvenikov, ki trdijo, da ribe v breztežnostnem stanju drugače plavajo kot v normalnih razmerah. »Pričakujem, da bodo ribe v našem akvariju plavale v spirali in ne v ravni črti*, je rekel dr. Richard Simimons, sloviti ameriški biolog, ki dela v laboratorijih vesoljske agencije NASA. Po njegovih trditvah so dosedanji poskusi, ki so jih izvedli v nekem reakcijskem avionu, pokazali, da breztežnostno stanje močno moti ribe, ki zaradi tega plavajo v spirali in ne ravno. Toda ribe so bile doslej v breztežnostnem stanju le 30 sekund, kar je prekratka doba za dokončno preverjanje neke teorije. Zato se bo ta teorija lahko definitivno preverila sedaj v «Skylabu». NOVI DELHI, 24. - V bližini kraja Bopal v indijski državi Maharaštra so v neki pečini odkrili risbe, ki prikazujejo živali in prizore z lova. Arheologi menijo, da so te risbe stare okoli 100 tisoč let, to se pravi, da so najstarejše risbe na svetu, kajti doslej so računali, da so najstarejse risbe tiste, ki so jih odkrili v severni Afriki, na robu Saharske puščave in za katere menijo, da so stare okoli 80 tisoč let. Pibernikov a poezija kot umetniški produkt Pibernikova poezija je izrazito meditativna, čustvovanju odmerja le skope besedne zveze. Bralca pritegne z ostrimi, ne vedno lahkimi mislimi. S formalnega vidika obuja Pibernik v svojih pesmih o-sebe in pismene obrazce iz daljne slovenske zgodovine. Vsebinsko daje starim obrazcem in osebam aktualno podobo. Naslovi nekaterih pesmi nam jasno povedo, v katero dobo Pibernik seže: Brižinski 11, Rateški lil, Stiški V, Lepa Vida, Kralj Matjaž, Ud. Pesnik se torej poslužuje mitov in obrazcev dobe, ko smo Slovenci prvič stopili v evropsko zgodovino kot aktivni subjekt. Kratka analiza Pibernikovega miselnega sveta bo pokazala, kako skuša aktualizirati simbole slovenske zgodovine. V prvi pesmi Brižinski 11 pravi: če bi naš ded/ ne bil grešil/ bi nas ne bilo/ ne bilo bi greha/ ne milosti/ ne pokore/ in Črtomir/ se ne bi rešil/ na ono stran/ ležal bi/ ajdovsko pokopan/ ob svetem drevesu/ /A bil je dan jeze/ in bil je dan greha/ ki nas je rešil. Greh nas torej reši in obudi k življenju; greh, kot simbol zablode, teme, duševne stiske. Življenje, iz greha spočeto, je trdo, /zakaj dolga je pot/ s tujim obrazom/ do zadnjega praga/, vendar se na koncu razreši v nekaj po- liiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiuuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMifiiiiiiiiimifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiit V MAROKU PRVI KORAKI SAMOUPRAVLJANJA? Zanimive napovedi kralja Hasana II. Težnja, da bi posodobili «žamaa», staro obliko družbenega upravljanja skupnosti - Kakšne oblike so predvidene Maroški kralj Hasan II. je te dni napovedal »previdno* evolucijo ustaljenih administrativnih in družbenogospodarskih odnosov svoje dežele. Sestavni del te evolucije sta tudi dve novosti: poljedelci - proizvajalci sladkorne repe bodo postali solastniki dveh tovarn v Tadli in Behtu, vtem ko bo v nekaterih tovarnah u-vedeno načelo komun, na osnovi katerega bo tudi kmetom pripadla pravica do udeležbe ter samoupravljanja. S tem se je Maroko po Hasanovih besedah usmeril proti »maroške mu islamskemu socializmu, ki ga ni moč poistovetiti z nobenim tipom socializma v svetu*. Poljedelcem, ki bodo v omenjenih dveh tovarnah postali lastniki dveh tretjin delnic (vtem ko bo preostala tretjina še naprej pripadala državi), bo nakup akcij omogočen s pomočjo posojila za štiri leta, pri čemer bodo imeli prednost majhni in srednji delničarji, medtem ko veliki posestniki ne bodo imeli pravice do so-delovania oziroma udeležbe. Kralj bo — tako obljublja — tudi delavcem kmalu omogočil udeležbo v upravljanju tovarn ter pri delitvi viška. toda delavci, ki sicer ne bodo sodelovali v delniški družbi, bodo pa imeli pravico do delitve viška iz posebnega skupnega fonda. Viške bodo delili konec vsakega leta. Kralj namreč meni, da bi prišlo do tezkoč, če bi delavec - delničar, ki na podjetje ni tako trdno navezan kot kmet na svojo zemljo, zapustil mesto, kjer je zaposlen ter s seboj odnesel delnice. Kraljev ukrep bi pravzaprav povezal in združil programe opozicijskih strank, ki že dolgo zahtevajo udeležbo delavcev pri upravljanju podjetij in delitvi dobička. »Morali bi revnim zagotoviti posojila za odkup delnic, da bi ne postali še revnejši, bogati pa še bogatejši. Če to ne bo storjeno, bomo morda že jutri imeli revoluciio proti bogatinom*, pravi voditel1 opozicije Alal El Fasi. Na vasi predstavljajo veliko skrb velike farme, ki so bile vrnjene ma-rokanskim posestnikom, potem ko so dolgo bile last francoskih. Te farme bi zdaj bilo treba razviti v smislu napovedi, ki jo je bil izrekel kralj Hasan. Če namerava kralj pomanjkanje uradnikov ublažiti s pomočjo nekakšne »obvezne državljanske službe* za strokovnjake (ki morajo najprej dve leti prebiti v državni službi in tako državi odplačati sredstva, vložena za njihovo šolanje), bo treba tudi kmete pripraviti na to, da bodo sodelovali v razvoju nacionaliziranih farm. Spričo tega je kralj napovedal ustanovitev komun, v katerih bodo »vsi, ki delajo na farmi, ustvarjal’ tžamaa* ter upravljali z aktivnim delom in viški tega dela*. »Žamaa* je stara oblika družbenega upravljanja skupnosti. S posebnim pravilnikom sta predvidena tudi način volitev predstavnikov v tžamaa*, kot tudi pravica njihove u-deležbe v odločitvah mestnega sveta in pravica stvarne udeležbe pri delitvi dohodka. Kot v primeru obeh teh sladkornih tovarn, se bodo za novi sistem «žamaa» lahko potegovale same farme v državni lasti, ki obenem poslujejo z dobičkom. Tudi v tem primeru bodo posojila pomagala kmetom, da bodo postali lastniki dveh tretjih delnic, vtem ko bo preostala tretjina pripadla državi. »če bi bil Lenin L 1917 našel v Rusiji družbene celice, podobne našim »zamaa* bi bil gotovo izbral te, da na njih izgradi SZ*, je dejal kralj Hasan. Kakšni so splošni in družbeni pogoji Maroka, da bi to, kar je tako nenaaonia napovedal maroški kralj, moglo v bodoče predstavljati zanes ljivo razvojno pot te dežele proti vse bolj razvitim oblikam družbenih struktur in demokracije, je trenutno težko reci. Lahko pa rečemo, da kar je Hasan dejal, ni samorastniško zraslo na njegovem zelniku, marveč je predvsem dokaz, da so v Maroku družbene sile, ki delujejo v tej smeri — v smeri ustvarjanja nove demokracije kjer bodo odgovornosti, dolžnosti, a tudi pravice za celotno družbeno dogajanje postopno preneše-ne na čim širše množice delovnih ljudi. Proces družbenega in demokratičnega osveščanja v tem smislu, se je začel, kot znano, v Jugoslaviji. Je proces, ki je perspektiva vseh dežel na svetu, enih prej, drugih pozneje, v najrazličnejših oblikah. Torej tudi v Maroku. Otrok s štirimi glavami KATMANDU, 24. — Priroda se včasih zares čudno poigra s človekom. Na srečo pa je ista priroda tudi dobrohotna, kajti hkrati ko se f človekom poigra, ga kmalu tudi resi. V vasi Filot Doti, kakih 250 km od nepalskega glavnega mesta, je neka mati rodila strahotnega spačka. namreč otroka s štirimi glavami in s samo eno nogo in z eno roko. Hinduška mitologija pravi, da ima bog štiri glave. Zaradi tega so tega nesrečnega otroka takoj po rojstvu začeli slaviti kot vzvišeno bitje. Na srečo pa je otrok živel le dve uri. Po porodu pa je umrla tudi porodnica sama, 21-letna zenska ki ji je bil to prvi porod. EE3S9033HNRF IVO SVETINA: HELIKS IN Tl-BIJA. Založila Študentska založba pri Študentskem kulturnem centru v Ljubljani. KAR DVE PODMORSKI «RAZI SKOVANJI» HKRATI S potopljene Andrea Doria hočejo rešiti dragocenosti V Karibskem morju bodo reševali zlato s španske ladje, ki se je potopila zaradi viharja pred 250 leti NEW YORK, 24. - V teh dneh sp na atlantskih obalah ZDA spuščajo potapljači v morske globine kar na dveh mestih hkrati. Ena skupina skuša na Atlantiku nasproti Massachusettsu doseči ladjo Andrea Doria, druga skupina potapljačev pa se pripravlja za raziskovanja v Karibskem morju, kjer se je 1722. leta potopila neka španska ladja. Pi m.c ladje Andrea Doria je novejšega datuma. Potopila se je pred 17 leti, ko je .trčjla ,s švedsko ladjo Stc-CKtiolm kakih 70 km jugovzhodno od mesta Nantucket (Massachusetts). Ta velika, modema ladja se jc «upirala smrti* dvanajst ur, toda poškodbe so bile lolikšne. da se je potopila. S seboj je odnesla t’ di večje dragocenosti in sicer najmanj milijon dolarjev v bankovcih, nekaj dragocenih slik italijanskih slikarjev nekaj kipov prav tako zna:,.h italijanskih .dparje.' in dva dragocena avtomobila. Eden jc sicer «chrysler», vendar pa izredno dragocen, vreden 100 tiso.': dolarjev, ser je bil izdelan » porednem naroči u Drugi je neko športno vozilo, s’ ga tudi smatrajo za zelo i.rago. Ker sta orn /ozd’ v kontej-. erjili računajo, da 'ta se nedotaknjeni ali vsaj uporabni. Na vsak način računajo da je na potopljeni ladji, ki lež! na globini 80 metrov, denarja in drugih dragocenosti, ki se morejc rešiti, v vrednosti dveh milijonov dolarjev, oziroma za eno milijardo dvesto milijonov lir vrednosti. Kakor smo pred nedavnim pisali, pa je na španski ladji, ki se je potopila v Kariuri--— morju, pred 250 leti, veliko več dragocenosti, predvsem zlata in srebra, tako da računajo, da bi meri’ potapljači iimiinHiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiimmiiiMiHiiiMiiiiiiiiiiiiiii* V FILMSKIH KROŽKIH Miklos it m 1 janeso: Meg ker a nep ali tudi Rdeči psalm La Cappella Underground je zaključila letošnjo sezono. Zadnji film na sporedu je bilo delo madžarskega režiserja Miklosa Jancsoja »Meg ker a nep* (Rdeči psalm, 1972), ki je dobil posebno nagrado žirije na festivalu v Cannesu. »Rdeči psalm* pripoveduje o u-porih madžarskih kmetov ob kon cu prejšnjega stoletja Naslov sintetizira duh filma. Režiser išče namreč »religiozne* temelje revolucije in to ne v ikonografskem smislu uradne revolucionarne u-metnosti, temveč v čisto novem in v najglobljem pomenu marksistične misli. Že v prejšnjih delih nam je Janeso prikazoval razne momente madžarske zgodovine v katerih je prevladoval boj med revolucijo in zatiranjem. Janeso je v svojem slogu poudarjal predvsem eksistencialni aspekt tega boja. trpljenje in žrtve posameznikov. Nekateri so ga obtoževali, da mu manjka zgodovinska perspektiva. A to je predpostavljalo predsodek, da mora biti umetnost zvest in celoten odsev dialektike v realnosti, ne pa nujno pogojen izraz nekega konkretnega, partikularnega doživetja. Janeso je z «Rdečim psalmom* prispel do toptimističnega» filma. A prispel je brez znanstvenega ali celotnega pogleda na real- nost, prispel je preko subjektivnih potreb, ki se niso več zadovoljevale s prejšnjim nivojem prikazovanja. Zanimivo je, da je bil Janeso, ki živi na Madžarskem, režiser premagane revolucije. «Rdeči psalm* ne prehaja k praktični rešitvi, kako revolucijo dobiti, pravzaprav tudi »Rdeči psalm* izhaja iz poraženega upora. Film nas spominja na Mariov spis o pariški Komuni, ki se je zaključil z besedami: *Delavski Pariz s svojo komuno bo večno slovel kot slavni znanilec nove družbe. Njegovim mučenikom je postavljen spomenik v velikem srcu delavskega razreda. Njihove krvnike je zgodovina že danes prikovala na tisti sramotni steber, s katerega jih ne morejo rešiti vse molitve njihovih duhovnikov». Ta na prvi pogled voluntaristi-čen pojem ki ga je Mari čudovito izrazil z besedami, bi se zael dosti mani primeren za filmski jezik, ki temelji na objektivni realnosti A Jancsojevemu slogu u-spe izraziti obenem realnost brez olepšav in njeno subjektivno stremljenje k eskatološki spremembi. Čudovito barvno fotografijo je posnel lar.os Kende Scenarij 'e napisal Gpula Hernadi M "d *'e- prinesti na površje dragocenih kovin in predmetov v vrednosti 600 mili’u"ov dolarjev oziroma 350 milijard lir. Reševalni akciji, o katerih je govor, nimata nič skupnega, razen tega, da se vršita hkrati. To pa ni nič čudnega kajti juh’ je najprimernejši mesec za reševalne akcije na tem področju Atlantika. Vrnimo se k posameznim akcijam, začenši z ladjo Andrea Doria. Ta ladja se je, kot smo že rekli, pred 17 leti polegla na desni bok na globini 80 metrov. Strokovnjaki pravijo, da imajo reševalci 90 odst. možnosti, da jim načrt uspe. Sicer je res, da so o reševanju dragocenosti s te ladje govorili in razpravljali že dolgo let, vendar nihče se ni načrta lotil resno in zares. Donald Rodocker, ki je star 27 let, in njegov tovariš 22-letni Chri-stopher De Lucchi iz San Diega sta po poklicu potapljača in se že dolgo ukvarjata s podvodnimi dejavnostmi. Vrh tega sta si nabavila »potapljaški zvon*, ki tehta 11 ton in ki bo s «popkovino» povezan z matično ladjo na površju. Skozi «popkovino» bo potapljaški zvon dobival električni tok in zrak, hkrati pa bo tudi telefonsko povezan s površjem. Seveda si podjetna potapljača nista mogla privoščiti vsega tega brez tuje pomoči. Razni magnati in zainteresirani ljudje so jima dali na razpolago 250.000 dolarjev in s temi sredstvi so jima izdelali »potapljaški zvon*, za katerega sta načrt pripravila sama. »Potapljaški zvon* ima premer dveh metrov, štiri metre pa je visok. V tem prostoru bosta živela deset do petnajst dni. kolikor bo šlo vse po načrtu, ki sta ga pripravila. Na površini bo, seveda, matična ladja. Ta je odplula iz Farirhavena v nedeljo ponoči. Je to stara motoma ribiška ladja »Narragansett*, ki so jo ustrezno opremili. Po 18 urah plovbe je že odkrila kraj, kjer leži na dnu morja ladja Andrea Doria. Reševalna ladja ni več povezana s kopnim in kakor se je doslej zvedelo, so začeli na ma tičm ladji s pripravami za spu-stitev »potapljaškega zvona*. Gre namreč za zapletene priprave, za varno priključitev naprav za dobavo zraka in električnega toka in tH’ za pravilno telefonsko povezavo. Rekli smo, da bo bivanje dveh potapljačev v morskih globinah trajala najmanj 10 dni, morda pa tudi dva tedna. De Lucchi, ki jp lani dosegel z nekim svojim tovarišem svetovno prvenstvo v globinski potopitvi na odprtem morju v posebnih razmerah, je v zvezi s sedanjim načrtom med drugim rekel, da se mu podvig, na katerega se s kolegom pripravljata, ne zdi posebno nevaren. Dodal pa je, da njihovi napori lahko tudi propadejo ali da jih bo težko izpeljati zaradi tega, ker se je na desni strani ladje nabralo zelo veliko blata in sesedkov, vrh tega pa je gotovo, da se je na trupu ladje nabralo že veliko alg in koralnih formacij. Sedaj pa stopimo še v Karibsko morje in sicer v bližino Key We-sta, kjer nameravajo rešiti iz morskih globin dragocenosti z neke španske ladje, ki se je tu potopila pred 250 leti, ko je plula proti Španiji in nosila na krovu veliko zlata in srebra. Ladja, ki je razmeroma majhna jadrnica, ni tako globoko pod vodo, toda zagotovo je ypa zasuta s peskom, saj potapljači računajo, da je na njej najmanj tri metre sesedkov in peska. Reševanja tovora te ladje se je lotil VVilliam Fisher, ki se je nekoč ukvarjal z vzrejo kokoši in s tem obogatel. Ta je dal zgraditi poseben plovni objekt, ki je pripravljen nalašč za takšno dejavnost. Vrh tega je zbral okoli sebe skupino specialistov «za delo pod vodo*. Grj; seveda za podvodne ribiče in potapljače, ki naj bi se spremenili v «kopače zlata*, kot je nekdo v šali rekel, ker je španska ladja globoko v pesku. Fisher pravi, da točno ve, kje se je ladja potopila. Nadalje' meni, da ho njegov podvig zagotovo uspel in da bo prinesel na površje vsaj del zlata in drugih dragocenosti. Tudi če mu podvig ne bo v celoti uspel, meni. da je dobro naložil svoja sredstva, kajti na ladji je dragocenosti v vrednosti 600 milijonov dolarje” Nekaj poskusnih potopitev, ki so jih doslej napravili na kraju, ki ga je določil Fisher, pa ne zagotavlja tolikšnega finančnega uspeha, pa čeprav so že odkrili nekaj predmetov, ki pa da imajo bolj zgodovinsko kot venalno vrednost. Fisher. ki je tako prepričan v svoje delo, logično, noče razkriti, kje je ladja z dragocenostmi, ker bi se tja pognali mnogi potapljači. zitivnega:/ in mrtvi penatje/ te z molkom kosti/ bodo sprejeli/ ko novo bandero/ boš dvigal/ na njih pogorišče/ ki ti je milost/ (Brižinski 11). V grehu, v stiski, na poti s tujim obrazom, se rodi moško vztrajanje, vera: Verujem da sem se rodil jaz bastard/ britkost milosti svoje matere/ in verujem da bom rešen spočetnega greha/ v trnovi mržnji zamenojcev/ (Rateški II). Rešitev torej je, vendar ne pomeni srečo, svetlo luč, saj je očiščenje grehe postavljeno v mržnjo ljudi, ki te preživijo. Rešitev jamči «samo» dostojno bivanje. Pibernik torej odpira možnost človeškega vztrajanja in dostojne razrešitve življenjske stiske. Poleg vztrajanja, predlaga Pibernik človeka, ki spelje svoje življenje dosledno h kor.cu in se ne ozira na pretekle zablode in stiske. Ukinja obžalovanje preteklosti. V istoimenski pesmi stopi Lepa Vida pred vrata /ki ne odpre jih blag pogled/. Pred njo zeva sedaj praznina, za njo je burno življenje, polno zablod in razočaranih sanj. Lepa Vida pa si ob koncu želi le trenutek miru in da bi ji «potem» sodila mrtev otrok in mož. V trenutkih ra-signacije ne izreče niti besedice obžalovanja ali kesanja. Moško stopi pred sodbo moža in sina; s tem je ukinjena pot nazaj. Tretja žrtev Pibernikove poezije so sanje. V pesmi Kralj Matjaž beremo verze: Ko bodo milosti nam sanje dotrohnele/ šele prekate rodne rdeča kri odpre./ Le-1 pe sanje morajo torej dotrohne-1 ti. Po sanjah prične pravo, krvavo življenje, človeška usoda se piše z mesom in krvjo. Pibernik pozna tudi poraz. O porazu govori na primer v pesmih Galjot in Štirinajststo štirinajst. Vendar zaključi zbirko z verzi /Vsem Slovencem moje ljubezni/ bi rad za večne čase zapisal/ besedo, ki ne bi bila milost/ besedo mesa in krvi/ besedo zemlje in druše/ besedo, ki bi bila rojstvo besede/ in besedo, ki v njej smrt bi imela besedo/ zakaj spoznani poslej bomo umirali s svojim i-menom./ Meso in kri, zemlja in duša so žive sestavine. Smrt je, mora biti, vendar ni povod za tragične meditacije, življenje je poleg mesa in duše tudi zavest o smrti in samo tako življenje nam omogoča, da umremo s svojim imenom. Imeti ime pa je v neizprosnem anonimnem svetu največ, kar si lahko želimo. Pibernik se je v svojih pesmih spopadel s svetom eksistencialne stiske in poraza. Našel je izhod v pokončnem vztrajanju in nekompromisni vsakodnevni borbi. Umik v preteklost, ali sanje je slabost, ki jo je treba ukiniti. Ob koncu spisa nastane vprašanje o kvaliteti Pibernikovega pisanja. Za njegov miselni svet, to vprašanje nima usodnega pomena, za njegovo poezijo, kot umetniškim produktom ga ima. Zdi se nam torej, da je Pibernik v svojih pesmih prepričljiv in izviren. Njegov racionalni slog nas privlači; ima določen intelektualen šaim». V letošnji zbirki Pesniških listov sodi njegov prispevek med najboljše. ACE MERMOLJA PO 52 LETIH SPET SKUPAJ KOPENHAGEN, 24. - Pred dnevi sta se tu srečala mož in žena, ki se nista videla polnih 52 let. Celo računala nista več, da je moz o-ziroma, da je žena še živa. Soeren Loeber, ki je danes star 88 let, je pred 52 leti odšel v Kanado »s trebuhom za kruhom*. Računal je, da bo našel srečo in se bogat vrnil. Sreča pa mu ni bila mila in se več ni upal pisati svoji Marie, ki je danes stara 83 let. in ki ga je nekaj let čakala, nato pa nanj pozabila. Sedaj se je Soeren vrn’l k svoji Marie, da preživita pozno starost! OD 26. DO 28. JULIJA 1973 V MESTU PR A LS Sestanek za dokumentacijo o odporniškem gibanju v Evropi Sestanka se bodo udeležili znanstveniki iz Italije, Jugoslavije, ZDA, Belgije in Francije »Univerzitetni inštitut za evropske študije v Turinu* nam sjioroča: Od 26. do 28. julija letos bo v mestu Prali v Dolini Germanasca (VaHi Valdesi) sestanek za organizacijo raziskave pod naslovom: DO-KUa»T?VTm.IA ODPORNIŠKEGA GIBANJA V EVROPI, KI SE NA- HAJA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE. Ta raziskava bo na pobudo UNIVERZITETNEGA INŠTITUTA ZA EVROPSKE ŠTUDIJE V TURINU. Sestanka se bodo udeležili poleg ita Jijanskega in ameriškega tajništva znanstveniki iz Belgije, Francije, Italile. Jugoslavije in ZDA. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiii Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dopoldanski posli bodo predstavljali precejšnje bre .3 za vaše finance. Pridobili boste nove simpatije. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dobra organizacija nekega dela bo rodila pozitivne sadove. Družinsko ozračje v znamenju počitnic. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Manjše nevšečnosti, ki se bodo v popoldanskih urah razhlinile. S kratkim oddihom se boste opomogli. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Smisel za praktičnost vas bo izvlekel iz RUjžtiHfl Wjyuiu UCI HUIII ih n ('•“"vivnuoi ruo uu mvitncj IL. vilnimi izvrstnimi igralci naslona j zagate. Dokšzi ljubezni in simpa-znani J o sz e f Madaras. S. G. I tije ne bodo manjkali. tije ne bodo manjkali. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Z novimi poznanstvi si boste zagotovili delovno mesto in istočasno izreden zaslužek. Novosti tudi v ljubezni. DEVICA (od 23. H. do 22. 9.) Zaupane vam bodo odgovorne naloge, toda preden jih sprejmete, dobro premislite. Srečne ure v družinskem krogu. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Pretirana darežljivost vas utegne spraviti v delikaten položaj. Mlajši vam bodo pripravili zadovoljstvo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Sklenitev novega prijateljstva vam bo odprla vsestranske perspektive. Ljubljena oseba vam bo nekaj zaupala. STRELEC (od 23. 11, do 20. 12.) Na delovnem področju bodite nad vse previdni z novimi sodelavci. Miren in zadovoljen večer v družinskem krogu. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Pred vsakim sklepom ne bo odveč dvakratni premislek. Pomirjenje z ljubljeno osebo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne zahtevajte nemogočega od sodelavcev. Ponudba za večji zaslužek. U-poštevajte občutljivost neke osebe. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V poklicnem delu nobenih sprememb, to da dobili boste lepo priznanje. Neko darilo vas bo razveselilo. SREDA, 25. JULIJA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 Otroške zgodbe VESPERTINO V LUNAPARKU Vloge: Vespertino — Paolo Poli Carolina — Iole Silvani Ferdinsndo — Gianni Pulone Aquilino — Carlo Enrici Pinotto — Antonio Radaelli Blagajničarka — Gianna Giachetti 18.45 PRAVLJICE Iz zbirke «TISOč IN EN VEČER* Drugo nadaljevanje 19.15 Tontoiini v «ALTI E BASSI Dl TONTOLINO* 19.45 ŠPORTNE VESTI Ital. kronike 20.30 DNEVNIK 21.00 «TRAGIČNO IN SLAVNO 1943. LETO* Prvo nadaljevanje Prvo nadaljevanje ciklusa, ki je posvečen zgodovinskim dogodkom pred 30 leti, prikazuje prvenstveno one dni, ko so se italijanske in nemške sile predale v Tuniziji. Bilo je to spomladi 1943. Takoj po bitki pri El Alameinu so pobudo na bojiščih prevzeli Angleži oziroma njihova osma armada pod poveljstvom generala Montgomeryja. V šestih mesecih so bile italijanske in nemške vojaške sile prisiljene umikati se in čeprav so posebno Nemci dajali določen odpor, se praktično niso ustavile skozi ves Egipt in Libijo. Hkrati pa se je anglo-ameriška vojska pod poveljstvom generala Eisenhovverja v novembru 1942. leta izkrcala na zahodni strani severne Afrike in sicer v Maroku in Alžiriji. Ameriška in angleška vojska je tako čakala nemško in italijansko vojsko, ki se je umikala pred angleško osmo armado, v Tuniziji, kjer ji je zadala zadnji udarec. 13. maja, nekaj po 12. uri, se je v Capo Bonu ter v Sid Boulaliju predala vsa nemška in italijanska vojska, kar je je še ostalo. Prva italijanska armada in bivši Rommelov Afrika Korps sta ohranila še do konca četrt milijona vojakov, toda tudi tako ogromna vojska je morala kloniti. Ponoven prikaz tistih dni so izvedeli tako, da je o vsem tem govorilo nekaj bivših neposrednih udeležencev teh dogajanj izpred 30 let. Navedli bomo med drugim pisatelja Danteja Troisija, časnikarja Corrada Tumiatija in Domenica Mec-colija, v dokumentarcu govori tudi bivši poveljnik neke postojanke Mario Politi in drugi. V teh dneh, seveda pred 30 leti, smo doživljali zlom fa šizma, ki se je zrušil 25. julija 1943. Fašizem je klonil približno dva meseca potem, ko so se Nemci in Italijani v Afriki predali. Italijo je zajel ob zlomu fašizma val navdušenja in mnogi so mislili, da je s tem že konec vojne, ki pa se je zavlekla še skoraj dve leti 22.10 ŠPORTNA SREDA 23.10 DNEVNIK Napoved vremena in šport DRUGI KANAL 21.00 DNEVNIK 21.15 PAL JOEY Film je režiral George Sidmey Glavne vloge: Frank Sinatra, Rita Hayworth, Kim Novak, Barbara Nichols, Elisabeth Patterson, Robin Morse itd. Film so posneli pred 16 leti po zgodbi Johna 0’Hara Je to zanimiva zgodba, prikazana v obliki pisem, ki jih piše moški, ki ima izredno srečo z ženskami, nima pa sreče v petju. Pisma piše svojemu staremu prijatelju, dirigentu orkestra. Pisma mož piše zato, da bi prijatelju prikazal svoje življenje Leta 1940 je glasbenik Richard Rodgers uporabil to zgodbo za to, da je sestavil tipičen ameriški »musical*. ki je zelo dobro uspel. In iz tega »musicala* so 1957. leta rif pravili film, ki ga je režiral Geo-ge Sidney, ki je pritegnil k filmu .vrsto znanih umetnikov, med katerimi sta Frank Sinatra kot pevec in Rita Hayworth kot slovita umetnica JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 18.15 VATERPOLO SPLITSKI JADRAN IN MORNAR 19.15 OBZORNIK 19.30 MAČKON IN NJEGOV TROP Serijski barvni film za otroke 19.55 NA SEDMI STEZI 20.15 Kako kupiti avto? 70.45 RISANKA 21.00 DNEVNIK 21.35 NORI PODVIG Ameriški barvni film izpred 20 let V tem filmu se nam predstavlja eden največjih filmskih komikov zvočnega filma in to v vlogi, ki je bila pisana »njemu na kožo*. Je to zgodba moža, ki se je nehote, na poti z letalom, zapletel v nevarno vohunsko pustolovščino Danny Kay se v svojevrstnem stilu seveda izmota iz vseh nevšečnosti in hkrati poskrbi, da se od srca nasmejemo duhoviti parodiji na zapletene dogodivščine najrazličnejših vohunskih agentov V glavnih vlogah: Danny Kay, Mai Zetterling, Torin Traicher 22.15 NEZNANI IN ZNANI CHOPIN 23.30 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.00 RISANKE 21.15 POROČILA 21.30 VZPON IN PROPAD TRETJEGA REICHA Drugi del dokumentarnega filma 22.30 Zabavno - glasbena oddaja YOUNG GENERATION SHOW TRSI A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Koncert; 18.45 Jazzovska glasba; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 šport; 20.35 Simf. koncert; 21.40 Melodije; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Poletni spored; 15.45 Literarna oddaja; 16.10 Iz Puccinijeve »Turandot*; 19.30 Kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Otroški kotiček; 11.15 Glasbene novosti; 11.20 Melodije; 11.45 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.40 Juke box; 15.00 Klavirske skladbe; 15.45 Veliko plošč; 16.00 Ansambel Glahe; '5 15 Vrstijo se pevci; 18.00 Narodno zabavna glasba; 18.45 Lipovšek: »Domovina*; 19.00 Popevke 20.00 Odlomki iz Rossinijevega Seviljskega brivca, Donizettijevega Ljubavnega napoja in Smetanove Prodane neveste; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Ritmi za godala; 22.00 Romunska poezija; 22.15 Simf. koneprt; 23.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz: 11.00 Puccinijeva »La Boheme*; 11.30 četrti program; 13.20 Ob 25. juliju; 14.00 Novejše ital. popevke; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 »Sončnica*; 18.55 Pisana "'■»»^a: 19.25 Ljapunov, Faure Hlimmel; 20.20 Se renade; 21.20 Balduccijeva «Gente sulla piazza*; 22.20 Andata e ri-torno. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Mia Martini in an sambel I Nomadi; 8.14 Poletni ansambli: 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Melodrama: 9.50 Nadaljevanka; 10.35 Poseben spored; 12.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 M. Duras: »Una diga sul Pa cifico*; 15.45 Glasbeno govorni spored: 20.10 «Andata e ritomo*; 20.50 Plošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 S^arlattijeve kantate; 11.30 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Cou perm in Stravinski; 14.30 Portret av torja: Glazunov; 15.25 Hindemithova komorna glasba; 16.15 A. Pucci: »Madona Li-'pe«»a»; 16.45 Regerje-ve skladbe; 18.00 Koncert; 18.45 Koralna glasba; 19.15 Večerni kon cert: 20.45 Clemenfilevi valčki. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00. 14 00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glas bena matineja; 10.05 Počitniški pozdravi; 10.35 Glasbeni spomini; 11.20 »Iz tisoč in ene noči...*; 12.20 Z na mi doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Prip-Tčaio vam...; 15.10 Slov. narodne; 16.40 Klarine tist S. Goričar; 17.00 »Loto vrtiljak*; 18.m Operni koncert: 19.00 Aktualnosti; 19.20 Iz pop albuma; 19.45 Naš gost; 20 0' lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Simf. orkester; 22.20 Lepe melodije; 23.15 Revija popevk; 00.05 š. žary: Pesmi: 00.15 Plesni zvoki. ŠPORT ŠPORT ŠPORT V MINSKU SE JE ZAKLJUČILO SREČANJE LETA MED SZ IN ZDA Tret J s imaga sovjetskih atletov v dvoboju z ZDA Sovjetske atletinje so po pričakovanjih zasluženo že desetic zmagale - V drugem dnevu so bili med moškimi uspešnejši gostje MTNSK, 24. — V drugem dnevu atletskega dvoboja med ZDA in SZ so se Američani precej popravili-Pri moških so najprej izenačili skupni rezultat, nato pa so Sovjeti ponovno povedli. Tekmovanja so se začela z zmago Gavrilenka v teku na 400 m z o-virami. Njegov odlični čas 49”3, je nov rekord srečanj med tema dvema velesilama. V teku na 200 m je zmagal Williams s komaj dobrim časom 20”7. Vendar je bila ta zmaga popolnoma nezanimiva, ker ni imel Williams vrednega nasprotnika. Borzov ni tekel ker je v slabi formi, kot smo že videli včeraj. Na 5.000 m so Sovjeti slavili dvojno zmago, v metu diska pa so A-meričani pobrali prvi dve mesti. V kopju je Feldmann pripravil neprijetno presenečenje Sovjeiom, saj je premagal njihovega ljubimca Ja-n;sa Lusisa. Američan je zagnal kopje 88,26 m daleč, medtem ko je Lusis vrgel meter manj. Skok v višino je pripadel ZDA, čenrav ni bilo svetovnega rekorderja Stonesa. Zmagal je Brown pred Woodrom, Sovjeta pa sta se morala zadovoljiti z zadnjima mestoma. David Wottle je zopet zmagal, tokrat v teku na 1500 m. Njegov sprint je bil neoremagljiv, drugo mesto na je priDadlo Liquoriju. V mošk; štafeti 4x400 m smo prisostvovali krasnemu finišu. Američani so ves čas vodili, v zadnjih metrih pa je Kočer skoraj prehitel Peoplesa, ta pa je napel vse svoie moči in zmagal. Nato so teki’ še 3000 m z zaorekami, kier sta Sovjeta presenetljivo premagala oba nasprotnika. Prvi je bil Seveliev, ki je postavil dober čas 8’34”G: Pri ženskah moramo zabeležiti ponovno zmago Besfamilnaje, ki je v teku na 200 m premagala Thom-sonovo. V skoku v daljino je bila Wetsonova izredna. S skokom 6,53 m je postavila nov amer ški rekord in obenem tretji letošnji rezultat na svetu v tej panogi. Na 100 m z ovirami je bila Johnsonova nedosegljiva, dosegla pa je čas 13 3 'P» b;t:- Zanimiv je bil tudi tek na 800 m, kjer je zmagala štirinajstletna Ma-ry Decker, ki ima izreden sprint. Premagala je Sovjetinjo Sabsitejevo, ki je osvojila srebro v Miinchnu. Čas zmagovalke je bil 2’2”9. V ženski štafeti pa so brez težav zmagale domačinke. Sovjetska zveza je premagala ZDA z 216:163 v mednarodnem atletskem srečanju v Minsku. SZ je zmagala pri moških s 121:112 ter pri ženskah s 95:51. REZULTATI Skok v višino — moški ; 1. Brovvn (ZDA) 2,20 m 2. Woods (ZDA) 2,17 m 3. Gavrilov (SZ) 2.14 m 4. Abramov (SZ) 2,11 m Met kopja — moški 1. Feldman (ZDA) 88,26 m 2. Lusis (SZ) 87,26 m 3. Luke (ZDA) 83,43 m 1500 m — moški: 1. VVottle (ZDA) 3'41”7 Liquori (ZDA) Kuznecov (SZ) Andrejev (SZ) 4x400 m — ženske: SZ 3'32”8 ZDA 4x400 m — moški: 1. ZDA 2. SZ 3000 m zapreke 1. Saveljev (SZ) 8’34”6 2. Bite (SZ) 3. Brovvn R. (ZDA) 4. Brovvn B. (ZDA) Skok v daljino — ženske: 1. Watson (ZDA) 6,58 m 2. Lotova (SZ) 6,41 m 3. Bariban (SZ) 6,18 m 4. VVhite (ZDA) 6,04 m 100 m ovire — ženske: 1, Johnson (ZDA) 13”3 Kolesarski klub Adria čestita svojemu članu NINU MAVERJU ob srečanju z Abrahamom. 2. Lebedjeva (SZ) 3. Lansky (ZDA) 4. Konova (SZ) 800 m — ženske: 1. Decker (ZDA) 2’2”9 2. Sabaite (SZ) 3. Stirkina (SZ) 4. Koonig (ZDA) 400 m ovire — moški: 1. Gavrilenko (SZ) 49”3 200 m — ženske: 1. Besfamilnaja (SZ) 23”5 2. Thompson (ZDA) 3. Sidorova (SZ) 4. Fitzgerald (ZDA) TENIS BROOKLINE, 24. — V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Brooklineju je zmagal Američan Jimmy Oonnors, ki je v finalu premagal Arthurja Asheja v petih setih s 6:3, 4:6, 6:4, 3:6 ter 6:2. V PRIREDBI ZSŠDI V SEČI Košarkarski tečaj za igralce in za trenerje odlično uspel Drvarič: «Podobni tečaji so zelo koristni» • Dežman: «Dobro tehnično znanje» ■ Pavlovič: «Fantje so presenetili zaradi dobre igre» Tečaj v Seči, ki ga je priredilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, je nedvomno uspel. Po zaključku tečaja smo se pogovorili s predavatelj’, profesorjem Mikom Pavlovičem, Janezom Drvaričem in Branetom Dežmanom. Pavlovič: «Vašim fantom primanjkuje smisla za delo» Vprašanje: «Pavlovič, prosimo vas za kratko oceno tega tečaja.* Pavlovič: »Mislim, da je tečaj gotovo uspel. Rekel bi, da je to bil daleč najboljši tečaj z vašimi fanti v teh letih. Če pomislim, da imamo v Sloveniji v zadnjem času precejšnjo krizo v košarki zaradi pomanjkanja trenerjev in zaradi pomanjkanja naraščaja, je dejstvo, da se je tečaja v Seči udeležilo tolikšno število pionirjev, že zelo pozitivno.* ZA EVROPSKI ATLETSKI POKAL Izbrana jugoslovanska ekipa Moški bodo nastopali v Celju, ženske v Sittardu ZAGREB, 24. — Po jugoslovanskem državnem atletskem prvenstvu v atletiki v Zagrebu je zvezni kapetan Krešo Račič določil atlete in atletinje, ki bodo zastopali Jugoslavijo v polfinalu za evropski pokal. Moški bodo nastopili 4. in 5. avgusta v Celju, ženske pa 5. avgusta v Sittardu. V reprezentan ci je tudi cela vrsta atletov in atletinj iz Slovenije, njihova udeležba pa je po dalšem času res rekordna. Moška ekipa 100 m Vincijanovič, 200 m Kocuvan, 400 in 800 m Sušanj, 1500 m Vukomanovid, 5000 m Korica, 10 ___j | tisoč m /untar, 110 m Pisič, 400 m Stevan Williams le v zadnji menjavi štafete 4x100 metrov premagal olimpijskega prvaka Borzova in zagotovil 1 zmago svojemu moštvu ovire Penca, 300 zapreke Svet, 4x100 m Vicijanovič, Kocuvan, Pisič, Križan in Nedimovič, 4x400 m Sušenj, Alebič, čikič, Kocuvan in Ivičak, daljina Stekič, višina Temin, troskok Spasojevič, palica Lešek, krogla Ivančič, disk Pečar, kopje Vuk-mirovič, kladivo Štiglič. Ženska ekipa 100 in 200 m Pavličič, 400 m Av-dibašič, (Bašič), 800 m Nikolič, 1500 m Pergar, 100 m ovire Pilav, daljina Fočič, višina Hrepevnik, krogla Mrinjek, disk Ronutti, kopje Urbančič, 4x100 m Gak, Fočič, Veljanovska, Pavličič in Mardja, 4x400 m Avdibašič, Vujatov, Nikolič, Basic in Marič. KOLESARSTVO BALKANSKE IGRE Slaba uvrstitev Jugoslovanov v vožnji na kronometer ISTANBUL, 24. - V prvem dnevu balkanskega prvenstva v kolesarstvu je bila na sporedu ekipna vožnja na 100 km. Lanski zmagovalci, Jugoslovani, so popolnoma razočarali, saj so zasedli šele tretje mesto za Bolgarijo in za Romunijo. Tekmovanje je bilo v majhnem turškem mestu Yalovo pri Mar-marskem morju. Za Jugoslavijo so nastopili Fre-lih, Kastelic, Pocrnja in Šafarič. LESTVICA 1. Bolgarija 2. Romunija 3. Jugoslavija 2.08'41” 2.10’36 2.inr KOŠARKA Mari trener Servolane Bivši trener Bora Mario Mari bo letos prevzel vodstvo članske ekipe Servolane, ki si je v zadnjem prvenstvu priborila pravico nastopa v košarkarski D ligi. Mari ima nedvomno velike za sluge za razvoj košarke v zamejstvu, Začel je trenirati pri Boru, ko je bila košarkarska dejavnost pri nas šele na začetku. Organiziral je dejavnost v društvu in v nekaj letih pripravil tako ekipo, ki je povsem uspešno nastopala v D ligi. Prvi se je zanimal tudi za naraščaj, iz katerega je zraslo nekaj dobrih košarkarjev. Za našo košarko je Marijev odhod nedvomno velika izguba. Za njegovo opravljeno delo pa mu gre seveda velika zahvala. B.L. Vprašanje: «Prvi vtis o naših mladih košarkarjih?* Pavlovič: »Vaši fantje so me presenetili zaradi dobre individualne tehnike. Takoj pa sem opazil, da jim primanjkuje telesne priprave in sploh smisel za delovne navade. Prav zaradi tega smo pripravili tak program, da bi fante že na tem tečaju seznanili z delovnimi metodami. Pri vsakem treningu so morali posvetiti 15 minut temeljiti telesni pripravi. Pri taktiki pa smo zahtevah od tečajnikov, da se strogo držijo trenerskih navodil. Disciplina v igri je nujna za skupno igro, kot je košarka. Začeli smo torej z delom, ki bi ga morali vaši trenerji nadaljevati.* Dežman: «Delo trenerjev je bilo zadovoljivo)) Vprašanje: «ZSŠDI je letos posvetilo veliko pozornost trenerskemu tečaju. V zamejstvu je število košarkarjev dokajšnje, primanjkuje pa trenerjev. Na predavanju v Seči je bilo letos pet naših trenerjev . . .» Dežman, predavatelj v Seči za trenerje: »Skupina trenerjev je zadovoljivo delala. Pri predavanju smo tudi trenerjem skušali posredovati pomembnost smisla za delovne navade. Pri tem smo zato zahtevali od trenerjev prizadevnost, pridnost in sodelovanje pri treningih in na predavanjih.* Vprašanje: «Skoraj vsi naši trenerji so zelo mladi, brez večjih trenerskih izkušenj. Kako kaj obetajo?* Dežman: «Reči moram, da je bila skupina dobra. Žal je bike število trenerjev okrnjeno. Vseh pet udeležencev tečaja si je zelo prizadevalo, da bi se čimveč naučilo. Če upoštevamo še dejstvo, da so vsi fantje v redu, potem lahko resno upamo, da bodo kot trenerji u-speli.* Drvarič: «Perspektivna skupina tečajnikov« Vprašanje: »Drvarič, imel si najmlajšo skupino naših tečajnikov. Mnenje?* Drvarič, pomožni trener ljubljanske Olimpije: »Individualna tehnika tečajnikov je bila gotovo zadovoljiva. Fantom se pozna, da nastopajo na raznih prvenstvih v mini-basketu. Pozna pa se jim tudi, ker so izključno le tekmovali, da jim primanjkuje telesna priprava- če bodo uskladili telesno pripravo in individualno tehniko, si lahko pričakujete od teh fantov dobre rezultate.* Vprašanje: »Na tem tečaju so fantje v obrambi igrali izključno pressing obrambo. Kako to?» Odgovor: »Agresivna obramba je neobhodno potrebna za vse ostale košarkarske tehnične osnove. Košarka se je razvila v dinamično i-gro, ko je treba v trenutku reševati raznolika vprašanja. Prvi pogoj je torej, da nasprotniku preprečimo vsakršno razmišljanje, o-benem pa se z agresivno obrambo tudi sami učimo težav, ki jih ima pri tem napadalec. Z uvedbo novih pravil pa si sploh košarke ne moremo zamisliti brez agresivne obrambe.* Pavlovič: «Svetujem, da nadaljujete po tej potln čimveč dela pripravite že pred tečajem, ker vam bo to le v olajšavo.* Drvarič: «Da so podobni tečaji koristni, je bilo letos jasno dokazano. Fantje so pridobili marsikaj. Dobro bi bilo, da bi se prihodnjega tečaja udeležilo večje število trenerjev, tako da bi lahko delala po dva za vsako skupino.* Dežman: »Skupina letošnjih tečajnikov je pokazala dobro tehnično znanje. Nekateri elementi kar dobro obetajo. Vsekakor mislim, da bi bilo dobro tudi na prihodnjem tečaju ohraniti isto metodo dela. Izkazala se je za zelo koristno.* Ljubljanskim trenerjem najlepša hvala, našim trenerjem pa nasvet, naj nadaljujejo z delom, ki so ga začeli v Seči. Le tako bomo lahko želi sadove tega tečaja, ki je na splošno dobro uspel. b. 1. MOTOCIKLIZEM PO DVEH MESECIH PREISKAV Predani sodišču izsledki o tragični nesreči v Monzi Dvajsetega maja sta na dirki za VN narodov zgubila življenje Pasolini in Saarinen MONZA, 24. - Rezultati tehničnih izsledkov preiskave, ki "jo je zaukazalo državno pravdništvo, o nesreči, ki se je pripetila 20. maja na motociklistični dirki za veliko nagrado narodov, med katero sta zgubila življenje Renzo Pasolini in Jamo Saarinen, so bili danes predani sodišču v Monzi. Preiskavo je .vodil inž. Colombo, načrtovalec avtomobilske hiše Ferrari iz Modene. Izidi preiskave so tajni, vseeno pa je prišlo do nekaterih «indiskretnosti*, po katerih naj bi prišlo do Pasolinijeve smrti zaradi okvare desnega bata.na 250-ku bičnem aermacchiju, ki ga je ita lijanski pilot upravljal na dirki Preiskava naj bi tudi dokončno oVr gla vse govorice, po. katerih naj bi prišlo do nesreče zaradi oljnatih madežev na tekmovalni progi dirkališča v Monzi. Prav tako je treba izključiti, da bi neki drug motociklist slabo zavil na ovinku in povzročil hudo nesrečo. Nenadno zaviranje zadnjega kolesa Pasolini-.evega kolesa je povzročilo tragični padec italijanskega prvaka, in tudi padec vseh drug h tekmovalcev, ki so se zaleteli vanj. Med dirkači, ki so zasledovali Pasolinija in nato trčili v njegov motor, je bil tudi Jarno Saarinen. ■ lllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUUUUIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIII ATLETIKA V TEČAJ V ROVINJU ŽE V NEDELJO PRVI TRENING Mlade tečajnice vodijo izkušeni trenerji Predavatelje v Seči smo vprašali za nasvete za bodoče košarkarsko delo v zamejstvu. Pavlovič: «Vsekakor vam svetujem, da nadaljujete po začrtani poti. Pri vas so se ustanovila društva, ki prizadevno gojijo košarko. Imate lepo število najmlajših košarkarjev. Te je treba vzgojiti v delovnem vzdušju. Vsem mladim košarkarjem pa svetujem, da so, poleg treningov, čimveč na igrišču. Tu naj obnavljajo vsak dan znanje, ki so ga pridobili na treningih.* Vprašanje: «Kaj pa o nasvetih za bodoči tečaj?* Pavlovič: «Letos je potekalo vse v najboljšem redu. Tehnično delo je bilo vsekakor zadovoljivo. Glede organizacije pa vam svetujem, da Prva skupina deklet letošnjega odbojkarskega tečaja v Rovinju je prispela v to slikovito istrsko mestece po določenem programu. Vožnja z motorno ladjo »Edra* je bila ob nedeljski vročini več kot prijetna. Med samo vožnjo se je petinštirideset tečajnic odlično počutilo, kar je prav gotovo še izdate-je prispevalo k vedremu razpoloženju. Vzorno disciplino so naša dekleta pokazala po vožnji z ladjo tudi kasneje v taboru in na prvem treningu. Vsi štirje trenerji, Štefan Filipančič, Adolf Urnaut, Tone Španžel in Zdravko Kavčič so bili s svojo skupino izredno zadovoljni. Delovna disciplina in morala sta bili kljub hudi pripeki odlični. Prvi vtis je bil več kot zadovoljiv in tako lahko mirne duše pričakujemo tudi vnaprej, da tega prvega vtisa, ki je hfe bodo pokvarile. Tri nova igrišča so bila postavljena v rekordno kratkem času in ' db '.določeni J 'lri je trening stekel po že določenem programu. Glede na število igralk v posameznih skupinah so pogoji res idealni, saj so tri skupine po dvanajst odbojkaric v eni pa jih je deset. Intenzivnost vadbe bo tako optimalna in smo lahko prepričan’, da bodo vse tečajnice pot veščo roko izdatno obogatile dosednje odbojkarsko znanje. Istočasno se je pričel tudi tečaj za trenerje in res je škoda, da je bil tako skromen odziv. Prijavili so se samo trije trenerji in ne štirje, kot smo poročali pretekli teden. Vsi trije bodo v desetih dneh izpopolnili svoje znanje, bodisi praktično kot tudi teoretično. Na koncu pa se je treba še zahvaliti upravi tabora Visoke šole za telesno kulturo iz Ljubljane, ki je znala tudi ob tej nriložnosti kot že v preteklosti, ugoditi vsak’ naši, tudi najmanjši, želji, da bi bilo bivanje naših tečajnikov v Rovinju čim prijetnejše in udobno. Vsi naši mladi odbojkarji so doslej odhajali iz Rovinja z najlepšimi spomini in tudi letošnje tečajnice ne bi smele biti izjema. G.F. magali. Razpoloženi Renčani so že takoj na začetku povedli z dvema goloma in so vodstvo v drugi četrtini še povečali. Renčani so vidno popustili v tretji četrtini, ki so jo z minimalnim rezultatom osvojili domačini. Gostje pa so se popolnoma razigrali v zadnji četrtini, ko so dosegli kar štiri zadetke, ne da bi mladi vratar Žnidarčič, ki je uspešno za menjal Žigona, prejel gol. Renčani bodo ta teden igrali dvakrat v gosteh: danes v Kranju proti drugi ekipi Triglava, v petek pa v Kamniku, od koder bi morali spet odnesti zmago. Domači gledalci pa bodo spet prišli na svoj račun v nedeljo, od 17. ure naprej, ko bodo gostovali na Vipavi vaterpolisti kranjskega Vodnega stolpa, ki so, upoštevajoč, da igra iT?i»l9Vn B,„|zvctv,.konkurence, poleg Delfina najresnejši kandidati za naslov prvaka. Prvo tekmo so Renčani izgubili z 12:6,--vendar obljubljajo, da •bo v domačih vodah in pred domačim občinstvom d’" "ače. « * • Koprski vaterpolisti so z zmago nad Spartakom v bazenu Žusteme razveselili kakih 400 gledalcev in se povzpeli na lestvici II. zvezne lige na peto mesto. Osem točk v sedmih tekmah je za novinca v ligi primerna nagrada. Rezultata tekem: Radovljica — Renče 2:9 (0:2, 1:3, 1:0, 0:4) Koner — Spartak 6:3 (2:0, 1:2, 2:1, 1:0) Lestvica slovenske lige: Sestavljen nov odbor Primorja Po občnem zboru, ki ga je Primorje imelo 28. junija, se je novoizvoljeni odbor proseškega društva sestal trikrat in razpravljal o razdelitvi funkcij posameznim odbornikom. Na zadnji seji je odbor sklenil, da vključi v svojo sredo še Darija Ten-ceja in Lučija Puntarja, nakar so dokončno razdelili funkcije. Za predsednika je bil potrjen Sergij Cibic, ki je že vodil društvo v pretekli poslovni dobi. NOVI ODBOR Predsednik: Sergij Cibic Podpredsednik: Josip Bukavec Tajnik: Darij Tence Blagajnik: Luči Puntar Gospodarja: Renato Blažon in Mire Luksa Mladinski nogomet: Darij Sardoč Odborniki: Vojko Bukavec, Livij Trampuš, Igor Pavletič, Marjan Štoka, Alessandro Monaco, Walter Ferlu-ga, Silvano Daneu, Vittorio Keber in Srečko Širca. Novoizvoljeni in popolnoma spremenjeni odbor bo ostal na svojem mestu dve leti in se bo do začetka letošnjega prvenstva sestajal vsako sredo. Mi Letos odpadlo srečanje za naslov medcelinskega prvaka BERN, 24. — Evropska nogomet na zveza UEFA je danes javila, da letos ne bodo odigrali srečanja za medalpski pokal nogometnih prvakov med zmagovalcem evropskega pokala prvakov in zmagovalcem nogometnega pokala Latinske Amerike. , „ To odjočitev je nogometna zveza. 'sprejela, potem ko je svoje sodefo-van-e najprej odpovedal evropski klubski' bl‘Vak Ajax, ki bi se moral srečati z argentinskim Indp-n-dientejem, nato pa še Juvrnius. Tu-rinčani so bili tudi finalisti za naslov evropskega nogometnega klubskega prvaka v Beogradu. Juven-tus, ki bi moral nadomestiti Nizozemce, je svoje sodelovanje odpovedal zaradi obveznosti v ital jan-skem nogometnem prvenstvu in v tekmovanju za italijanski pokal. KOŠARKA ' av" O 1 Triglav B 6 5 1 0 63:33 11 2. Delfin 6 4 1 1 51:29 9 3. Vodni stolp 6 4 0 2 66:39 8 4. RENČE 5 2 0 3 47:43 4 5. Slovan 4 1 0 3 22:24 2 6. Radovljica 4 1 0 3 24:47 2 7. Kamnik 5 0 0 5 19:63 0 E. H. PRVENSTVO SLOVENSKE LIGE Zmaga vaterpolistov Renč v Radovljici Vaterpolisti Renč so se z gostovanja v Radovljici vrnili zadovoljni, saj so z lepo in učinkovito 'gro popolnoma nadigrali domačine in jih izdatno pre- AVTOMOBILIZEM TOKIO, 24. — Japonski avtomobili honda bodo prihodnje leto morda zopet nastopali na mednarodnih tekmovanjih formule ena. Tako je vsaj izjavil predstavnik japonske tovarne v Evropi Jao Kaniota. « • • AMSTERDAM, 24. — Avtomobil ske dirke za veliko nagrado Nizozemske se bo udeležilo 27 pilotov, med katerimi je tudi lanskoletni svetovni prvak Emerson Fittipaldi. Uradne poskusne vožnje bodo na sporedu v petek in v soboto vedno na prenovljenem dirkališču v Zandvoortu. V soboto zvečer so odigrali zadnji dve tekmi košarka:sk«.ga lur-rurja baiov, ki ga je urgumzmuo ‘športno društvo »Viruis* iz Gorice. V prvi tekmi sta peterki stopili na igrišče, da bi zaigrali za tretje, oziroma četrto mesto. Zmagali so igralci »Moda Lui e Lei*, k: so po trdi borbi premagali »Caffe Euro-pa» za 76:74. Med prvimi je bil gotovo najboljši Moretuzzo, ki je sam dosegel 26 košev. Lepša in važnejša pa je t.ila druga tekma med »Pizzerio Martona-to» in »Ristorante Centrale*. Za prvo ekipo so nastopili zelo dobri igralci, med katerimi naj -menimo Pieriča in Uga Devetaga. V drugi ek'pi so poleg močnega Medeota, ki igra v A ligi z beneškim Spltlg-nom, igrali košarkarji nižjih goričkih ekip. Zmagali so igralci «Piz-zerie Marconato*, ki so imeli v svo jih vrstah odličnega Pieriča, ki je zmagal tudi na posebni lestvici za najboljšega strelca. Izid je bil 84:79. Po končnih tekmah je občinski odbornik za šport Moise nagradil najboljše ekipe. PR. Dr. Aleksander Gala - Peter Partizanski zdravnik 121 Spomini iz bogatega, pa »udi težkega življenja partizanskega zdravnika 8oče^vzdržati™MoraT j^^dTsem lahko sv°bodim raztegnil otrple ude. Zaradi dežja in mokrote je postalo hladno. Napol oblečeni ranjenci so šklepetali z zobmi. To je bila dolga, predolga noč. Kuriti nismo smeli, ker bi g tem izdali svoj položaj. Bilo je očitno, da so nas Nemca že napadli z velikimi silami in da jih je le noč zadržala doli ha Otlici Hoteli so nas popolnoma uničiti. Bolnici prav tako ne bodo prizanesli. Kdo ve, če ne bodo skušali tudi ponoči Spadati manjših skupin partizanov, da bi tako vnesli med nas še večji preplah. Verjetno so med današnjima boji ulovili kaj partizanov, morda celo koga, ki je vedel za našo bolnico. Kdo ve, če se ne bo našel kak izdajalec in jih pripeljal do nas? Ni nas bilo težko najti, saj smo bili še vedno na cesti, po kateri smo se pripeljali prav do vrha Golakov. Take misli so se mi podile po glavi v tej dolgi noči brez sna, ki Je bila ne vem že katera v vrsti najhujših, kar sem jih preživel v partizanih. Se danes, ko je to že vse daleč za menoj, me Postane groza, ko se spomnim na te dogodke. Drugi dan, pravzaprav tretji, odkar smo prišli iz Vipavske doline na Golake, je še vedno padal gost dež. Oblaki so se spustili tako nizko, da je bila vidljivost zaradi megle prav majhna. Megla pa je skrivala v sebi še drugo nevarnost: naenkrat se ni bilo mogoče več orientirati, kje je sever, kje je jug, razen po nezanesljivem mahu na drevju. Ponoči, ko zaradi dežja in skrbi nisem mogel zatisniti očesa, sem sklenil, da grem naslednji dan z nekaj tovariši, ki so se še držali bolnice, kam globlje med Golake podskat prostor, kamor bi lahko spravili ranjence. Bilo je zelo slabo vreme in ni bilo pričakovati, da bi Nemci takoj krenili naprej v gozd proti vrhu Golakov. Upal sem, da jih ta dan še zadržijo naše enote, saj je bilo povsod po gozdu dosti partizanov. Partizani, ki so hodili mimo bolnice, so vedeli povedati, da je Otlica polna Nemcev. O njihovih namerah pa seveda nihče ni vedel ničesar. Nagovarjal sem mimoidoče, naj ostanejo v bližini bolnice, da bodo pomagali nositi ranjence v primeru neposredne nevarnosti. Nekateri so ostali, vendar so se takoj spet zgubili, ko sem se obrnil drugam. Mudilo se je. Tu več ne moremo ostati. Moram poiskati kak skriven prostor za ranjence. Povedal sem dr. Antonu svojo odločitev in mu naročil, naj z ranjenci počaka, kjer je, dokler ne pridem ponje. Pustil sem tam tudi Žagarja in Tarzana z nalogo, da pomagata spraviti ranjence kam v skale nad cesto, če se bodo Nemci nevarno približali. Nisem imel druge izbire: ali počakati na Nemce ali čimprej odpeljati ranjence kam, kjer jih bo mogoče poskriti. Moral sem umakniti bolnico tudi zaradi naših haj-kačev, od katerih bi lahko kdo pripeljal Nemce do bolnice. Streljanje se je čulo še vedno le na Otlici. Vseeno, morali smo pohiteti. Odšli smo pervidno v gozd in kmalu našli primemo visoko skalovje, poraslo z nizkim drevjem, ki bi nam moglo služiti kot dobro skrivališče pred zasledovalci. Sklenil sem, da prenesemo tjakaj ranjence in jih poskiijemo. Ni bilo več daleč do njih, ko je zaropotala strojnica precej daleč pred nami. Spreletela me je zla slutnja, kaj če so napadli bolnico? Pospešili smo korake in skoraj pri cesti srečali nekaj ranjencev in partizane, ki so nosili oba težko ranjena, zavita v odejo. Hiteli so z njimi naprej po poti. Brž so mi povedali, kaj se je zgodilo, toda šele kasneje sem izvedel natančneje, kaj je bilo. Nihče ni pričakoval, da bodo Nemci že ta dan povsem razbili naše enote, ki so držale položaje v gozdu nad Otlico. Vendar se je to zgodilo. Takoj so izkoristili svojo premoč in začeli prodirati v gozd. Sovražna skupina je vrh Kozjih sten v globeli naletela na partizahe in jih napadla. No, zaradi megle in drugih srečnih okolnosti ni bil nihče ranjen. Partizani so se umaknili in na poti naleteli na avtomobil z ranjenci in italijanskim osebjem. S pištolami v rokah so prisilili shajkane partizane, ki so se iz raznih koncev umaknili mimo bolnice globlje v varstvo Kozjih sten, da so pograbili ranjence in jih nesli s seboj. Prav takrat smo jih srečali. Kot sem kasneje izvedel, Nemci niso prišli do mesta, kjer je bil sanitetni avtomobil z ranjenci. Brž sem se napotil z ranjenci proti mestu, ki sem ga bil malo prej izbral in ki ni bilo daleč. Dež je nekoliko ponehal, toda megla je bila še vedno nizka, da se ni videlo nič. Utaborili smo se vrh skal, tako da je bilo pred nami strmo, ska-lovito pobočje, za nami pa nekoliko laže prehoden teren. Ranjence smo brž znesli v razpoke med skalami, jih pokrili z odejami in vejevjem. Obenem sem jim naročil, da morajo biti povsem mirni, kajti nevarnost nemškega napada še m minila. Drugi smo polegli na rob za visoke skale, sd pripravili položaje, da v primeru sprejmemo borbo in se bo',ujemo dokler bo mogoče. Drugega izhoda ni bilo več. Ležal sem na mokrem mahu za visoko skalo in pričakoval, kdaj bo zaropotalo po nas. Za menoj v globeli se je pasla mula, kot da jo vse skupaj nič ne briga. Obirala je listje okoli sebe. Zavidal sem ji. Vse do večera smo tako ležali pripravljeni, da se branimo, če bi nas Nemci nap°dli. Vsrr’ ’h jih je bilo č-’HW Ko se je znočilo in je minila ne.tnuoal za la dan, smo si zakurili o- genj. Večerjati ni bilo kaj. Morda je imel kdo kos kruha a kakšno sadje pri sebi, drugega ne. Morali bomo počakati č drugega dne, morda se bo jutro kaj izboljšalo. Skušal bo: navezati stike s kakšno enoto, ki je kje v bližini. Nekateri : govorili, da bataljon ne more biti daleč. Tako smo prebdeld ob ognju celo noč. Zaviti v odeje premočena smo dočakali dan in z njim novo negotovost strah, če nas odkrijejo Nemci. Dež še vedno ni prenehal. Km lu zjutraj sem poslal svoja zvesta partizana Žagarja in Tarz na v patrolo, da poiščeta zvezo z enoto, ki naj bi bila po p: povedovanju nekaterih v bližini. Povesta naj, kje smo, in pr sita za pomoč v hrani, predvsem pa naj nam pomagajo spi viti ranjence proč od tu. Z dr. Antonom sva oskrbela ranjence, ki so neverjeti stoično prenašala vse tegobe. Nihče se ni pritoževal ali s naril zaradi strahu, mraza in hude lakote, ki so jo trpe Uniforma dr. Antona je povsem izgubila svoj prejšnji vid: Zaraščen s črno brado, sključen v dve gubi zaradi mraza bil le še malo podoben skrbno zlikanemu letalskemu poroči ku. Tudd njegovi bolničarji so, vdani v usodo, prenašali v tegobe zadnjih dni. Kot drugi so ležali za skalama na pol žajih. Ostalo nam je samo upanje, da nas Nemci ne bodo c krili. Samo da mine še ta dan. Žagarja in Tarzana ni bilo od nikoder ne ta ne drugi ds Odkar sta odšla, se Je za njima zgubila vsaka sled. Kdo ’ če ju niso Nemci ulovili In ustrelili? Na vseh straneh je b slišati rafale ln posamezne strele, dokaz, da Nemci še ved stikajo po gozdu. Tako smo ostali kake tri dni. Zadnji dan že skoraj ni b mogoče več vzdržati. Hrane ni bilo in še vedno nobene z ze s kakšno enoto, že smo se resno dogovarjali, da bo tre žrtvovati mulo, sicer ranjenci ne bodo več vzdržali. Prejš: dan smo jim skuhali redko juho iz mesa, ki ga je nek prineseL (Nadaljevanje steatj TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija »Dan* V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18,— letno 180.— din za organizacije In podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 25. julija 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200. finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trst JAPOMU < osebami na krovu, pri nesreči je umrlo 38 oseb, sedem pa je ranjenih. Med ranjenci sta tudi pilot in njegov pomočnik. Nad St. Louisom je včeraj ponoči divjala huda nevihta. Meteorološki u-rad je sporočil, da razsaja nad področjem orkan. V tistem trenutku je priletel fairchild nad mesto. Ko se je pripravljal na pristanek, so si bliski sledili drug za drugim in iz kabine letala ni bilo mogoče videti pristajalne steze. Zato se je pilot odločil za instrumentalni pristanek, to je za pristanek na sami osnovi podatkov, ki jih je prejel s kontrolnega stolpa in radarja na letalu. Kar naenkrat pa je letalo strmoglavilo. Na srečo se je letalo razletelo sredi nekega travnika. Nekaj sto metrov daleč je bilo naselje in, ko bi se nesreča pripetila tam, bi bilo žrtev mnogo več. Kljub temu so razbitine priletele do bližnjih hiš, vendar pa so povzročile le nekaj materialne škode. Po prvih vesteh naj bi nesrečo povzročila strela, ki je udarila v motor. Tako je vsaj povedal neki prebivalec St. Louisa, ki je prisostvoval nesreči in je dobro poznal letalo, saj je bil sam pred časom civilni pilot. Tudi pilot ponesrečenega letala je to potrdil. Kljub temu, da je njegovo zdravstveno stanje zelo resno, ga je policija zaslišala. Harvey Link — tako j« pilotu ime — je dejal, da je strela udarila v letalo, ko je bilo to oddaljeno komaj kake tri kilometre od letališča. Takoj po nesreči je pridela k letalu skupina domačinov in začc's reševati potnike, ki so bili še privezani k stojom. Na srečo so bili rezervoarji skoraj prazni in se letalo ni vnelo, kljub temu pa je število mrtvih zelo visoko. Kaže, da je pilot v zadnjem trenutku skušal dvigniti prednji del letala in tako podrsal z repom, pri čemer je nekoliko ubla-. žil udarec. Pri padcu so krila podrla precej dreves in tudi to je ublažilo končni udarec. Kasneje pa so ugotovili, da se je približno pet kilometrov od kraja nesreče letalo dotaknilo strehe nenaseljene hiše. To je prva letalska nesreča družbe »Ozark Air Lines*. Letalo je letelo na progi Nashville — St. Louis; na njem so bili trije člani posadke: pilot, njegov pomočnik in stevardesa,' ki pa ni preživela nesreče. .‘rt Na krovu letala je bilo ,79 oseb Samo en potnik preživel nesrečo pri Tahitiju PAPEETE, 24. - Obračun včerajšnje letalske nesreče v bližini Tahitija je na žalost dokončen. Življenje je izgubilo 78 oseb; ni več nobenega upanja, da bi med razbitinami našli še kakega preživelega potnika. Nesrečo je preživel le 28-letni kanadski trgovec James Campbell. Reševalci so dvignili iz morja 11 trupel. Vsi ostali so pogrešani, a ni nobenega upanja, da jih bodo našli pri življenju. Prav tako dvomijo, da bodo lahko našli njihova trupla, kajti ocean je tam globok kakih tisoč metrov. Na dnu o-ceo,ia je tudi »črna škatla* z vsemi podatki o poletu