Edini slovenski dnevnik
v Zedinjenih državah. :-■ ■ ■
Velja za vse leto... $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov:- |
TELEFON PUJJLXB: 4687 CORTLANDT.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev ? Ameriki.
lDtergd M	MitUr lepfmW H. lt0», at Um Port Offto at Maw York, V. T. uda the Act of Gongretf of March S. 187».
The only Slovenian daily
in the United States :-■ ■ ■
Issued every day except [J] Sundays and Holidays
TELEFON PIBAENE: 4*87 OOETLAMDT,
NO. 105. — STEV. 195.
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 20, 1913. — SREDA, 20. AVGUSTA, 1913
Bolgarska prenehala demobilizirati,
ker se boji nove vojne s Turčijo.
GRŠKA POZIVA TURŠKO VLADO PROTI BOLGARSKI. — UMESAVANJE VELESIL. ME DNARODNA KOMISIJA BO PREISKALA GROZOVITOSTI. TURŠKA PRISILJENA IZPOLNJEVATI LONDONSKO POGODBO. BOMBE V DRINOPOLJU.
Carigrad. T«
t ni ji ia vo
a. t*». «v(f — difl'i sklenil cwebno noto in k i!« V i so VS4* vojaštvo, dno od reke nuno pii mora I >rinopo-
Bolg
itnljiiu I i I'M I i irisilil
Kot
i Km Kot i iii i
; va k
rej.
< .nI
tiru
ih'irio[>o!
ivale
»ni/uniljci razi I a. iia lica ti vr djine in
vsak ti-fiiutek napove vojno. Bol-£ar*ka armada j,, koncentrirana v Plovdivii.
Carigrad, Turčija, 1!). avg. — Km-m- l»»-.i. poveljnik turškega vojaštva v l>rinopolju. poroča, da so našli v kiet-h in drugih shrani ha h veliko število homb, i .xat^iv so položili skorajgotovo '•oj" ! Itolfrari. Nameravali so razstreliti važnejše mestne okraje in po-j vzroeiti tako med prebivalstvom I paniko.
Pa riz, Francija. 10. avgusta. . \ kratkem se sestane posebna . komisija, sestoječa i/ zastopnikov Z,ir. držav, Nemčije, Velike j Britanije, Francije, Rusije in Avstrije. ki hode preiskala, koliko j je resnice na grozovitostih, ki so f'M!"a-1 l.ile vprizoijerie v zadnji balkan-,. ■ . .•"ki vojni. Nadalje se ho ha vila
Nesreča na morju. J Mehiška situacija
0	hiuietu
v okraju
1	je, bodo prv samo da bodo
vlado, da se ja n Visoko jskem v p niša-evropske velelo /adevo. sta <irska in (irska
ašt vo
Sofija, I1
raj« tal
namenjen* >j zasmili, ko. 10. avgusta
je «lr p v rop« Vi»ok
eli to
vest
bila danes
ke Velesile
o Port o k •k london-je vplivala o nomirie.
Dunaj, A
Dunaj, A
avgusta.
Vf-
Ktrija, 1H. n-s dognalo. bodo šide preprečiti •anje turške arm 1 T racije, ttrija. 10
<la
rut
•ati
i vjfusta. I je po-izhrnlt lie t »o >t"ije prihaja-olgarwka vla-obili/aeijn in ►jaštvi« nazaj Porta lahko
j komisiji) tudi z ekonomičnimi po-° (sledieaini vojne. Odbor hode ; zbral ves obtožilni materija!, iz-I povedhe očividcev, poročila raz-j ličnih časnikov in nato se*obelo-, danilo nepristransko poročilo v vse|, važnejših svetovnih jezikih, j London, Anglija, 1!». avgusta, j Prof. Nicholas Murray Butler. I redsednik Columbia univerze v J New Vorku bo organiziral inter-j nacionalno komisijo, ki bo preiskala grozovitosti, katere so se višile v zadnji balkanski vojni. i'o bo storil na prigovarjanje bolgar-ke vlade, katera hoče pokazati >vetu. da so se Bolgari v vseh ozirib dostojno obnašali in da >o vse vesti o divjanju bolgarskega vojaštva popolnoma ne-tvsničiie. Komisija ho sestajala iz Ivanajstih mož. uglednih
profesoi
iUlJCV, uvedene
in
casni-v »jaških
a v g. — d vaj s« -svetovni mir.
Za svetovni mir Haag, Nizozemsko, l«i itn >•• /aene zasedanji
ga kongresa
•II je d os) telo skoraj tisoč dele-itov iz vseh strani sveta. Kon-. es, |<i stoji pod patronatoNi ni-L »ZfinskegM princa Henrika, ho ajal do drugega petka. Na seli se bo v prvi vrsti razpravlja-o mednarodnem pravu in kaj I
»p v a
lab ko storilo časopisje v prodi svetovnega miru. Posveto-uja bodo javna. Danes zvečer i* bo vršil komerz na čast deU-atoni.
Iz delavskega sveta. Trinidad, Colo.. lf». avgusta. — K -I Hayes, nacionalni podpred-sednik zveznih premogarjev v Ameriki, je dan-s pozval gosjio-d a rje 1. premoga rskega okraja v ( >b»railo. da morajo konferirati delavci o njihovih zahtevah. Če se konference „e udeleže, bodo zastavkali vsi delavci omenjenega okraja.
Umor in samomor.
Wheeling-, \V. Va . 10. avgusta. Ker je hil ves iz sehe radi govo-i le, ki so škodile slovesu njegove soproge, je neki John Marshall iz Marlins Ferry petkrat ustrelil na svojo ženo ter >i pognal nato še sehi krogi jo v glavo, medtem ko je ona umirala v krogu svojih šestih otrok.
1 St. Louis, Mo., 19. avgusta. — j St raj k ii joči delavci so danes na-I Padli nekega pomožnega šerifa I ni Miri bančne uslužbence. Na-
| padalec so aretirali.
•
Minot, N. I).. u». avgusta. — Izmed onih delavcev, ki s0 bili aretirani vsled zadnjih cestnih nemirov, jih je sodišče obsodilo -1 deloma v denarne, deloma v zaj orne kazni.
Trdovraten samomorilec. Newburyport, Mass., 19. H\g.
Zdravstveno stanje Gorki-ja.
Rim. Italija. 19. avgusta. — da je včeraj tu umrl Ma-
Vest.
{."»letni Herbert L. Row-, čevljar jksim Gorki, slavni ruski pisatelj, po poklicu, se je vrgel danes iz j odgovarja resnici. Gorki leži nekega osebnega vlaka, pa je o- I resno bolan v svoji vili na otoku nepoškodovan. Ko mu je ne-jCapri. Zdravniki so mu nasveto-Ijudi prihitelo na pomoč, se vali, naj si izbere mrzlejše pod-jim je iztrgal in planil v bližnjo i nebje. a Gorki se odločno hrani n-ko Merrimac. kjer je utonil. 'zapustiti svojo vilo.
*tal kaj

i	KrMnl ]n brzl parnlk
(Avstro-American proge)
I Kaiser Franz Josef I.
j •dpluje v sredo doe 3. septembra
[▼•ž«ja do Trsta sama 13 dni.
w . do Trata ali Reka - - $37.00 Cana rožnih liatW do UubQaoa - - - $38.18
do Zagreba .... $38.08
^^J!?6*! k*bl0e	n. i» IIL rurtdtm) itu« veiaja
i?..-	rmmtm» u otroke polovica. Trn oddelek poeebno
drvftioam priporoČajBo.
Votejo listke ]• dobiti prt r*. SAKSER, 88 Oortlandt it., Now Yolk.
-	I....... ■ II mI lil ■ ........I
Z ladjo "State of California" se je potopilo tudi več ljudi. Hitra pomoč. Preiskava.
Juneau, Alaska. 11». avgusta. — Danes sc jc doznalo. da se je ob priliki, ko je nasedel parnik "State nf California" na pečine, potopilo ve*" potnikov, kot s«* j<-sprva mislilo. Doseilaj so našli dfscl oseh. a vseli ponesrečencev 1)0 najbrže preko štirideset. Natančno število s«- ne more dognati, ker so s- / ladio vre«! potopile tudi vse listine.
Nesreča se je pripetila v zalivu Gambier. ko je parnik vozil s polno paro. V pečine se je zavlekel tako močno, da so se mahoma zlomili vsi jambori. Telegrafist ni imel toliko časa. da bi klical s pomočjo brezžičnega brzojava na pomoč, ker je voda v hipu napolnila vse prostore. V bližini se nahajajoč parnik "Jefferson" je takoj priplul na lice mesta, toda našel ni nič drugega kot nekaj pasažirjev. ki so s»* borili z valovi. Rešeni potniki so izpovedali, da si s plavanjem ne bi mogel rešiti niti eden življenja, ker je bilo morje preveč razburkano.
Washing-ton, I). C.. 1!). avg. — Zvezni trgovinski tajnik je danes brzojavno naročil oblastim v Se-attl kdr
se je izboljšala.
Iz oficijelnih mehiških vladnih krogov se dementira vest o pretečem ultimatu.
NAPETOST POJENJUJE.
Huerta in Lind sta baje po daljših konferencah prišla do obema . ugodnega stališča.
Eksplozija smodnika.
Posledica katastrofe v Mehiki je sto mrtvih in ranjenih. Trideset trupelj so že odkopaM.
l!>. av krogov
Wash., da naj preiščejo, je bil vzrok nesreče.
Mexico City, Mehika, 1!». avg. \ mestnem delu Taeubayas je eksplodiral železniški voz smodnika. Posledica je bila naravnost
grozna. Sto oseh. vreinoina žensk in otrok, je mrtvih oziroma ranjenih. Trideset mrtvih so že potegnili izpod razvalin bližnjih poslopij. Dosed a j še ni znano, kaj j je povzročilo katastrofo.
lliše v okrožju ">00 Čevljev so 1 vse razdejane. Ponesrečenci so
mehiški zadevi nastopila i	vsi	^anu. Ek-
•	...,.u;r.i... uitj | splozija se pripetila ob 7. uri
I	.ko so možki že odšli na
niihove I (,<-' ln°Štvo je takoj sto-. j pilo v akcijo, in kdo bi mogel l1.' 'i popisati scene, ki so se dogajale na kraju nesreče. Otroci so pogrešali matere, matere otroke, vse je jokalo ill obupano letalo semtertja. Vsled silitvga značne-j ga pritiska je razdejanih več ; krasnih stanovanj v Tacubavi in San Pedro. Po hišah, ki leže dve milji od omenjenega prostora, so pobita vsa stekla na oknih.
facubava leži v smeri proti Santa Fe, kjer se nahajajo velikanske vladne tovarne za smodnik. Ljudstvo je prepričano, da so Za pa ti.,ti krivi katastrofe.
Nemci in Kitajci.
Nemška tvrdka bo gradila kitajsko železnico in preskrbovala vojaštvo z orožjem.
Pekin, Kina, l*. avgusta. Kot se je danes naznanilo v promet-neyi in trgovskem ministrstvu, je ponudil governor province Yu-nan nemški tvrdki Carlovitz & Co., svoto .$1 ."«.000.000, če l»i bila voljna prevzeti gradnjo nove železniške proge od Vuuanfu do Poseha. Razentega hi ta tvrdka, ki je zastoj)iiica Kruppovih to-varn v Essegu. j>rekrbovala kitajsko armado za dobo dvajsetih let z orožjem in vsem vojnim materialom. Družba* bo že tekom nekaj dni podpisala to ugodno pogodbo.
Hankow, Kina. 19. avgusta. — r.staši so zapustili Manchang. glavno mesto province Kiangsi. Prebivalstvo se je globoko oddahnilo, ker že ni moglo več prenašati grozovitosti podivjane druhali. Vladne čete, ki so taborile par milj zunaj mesta, se niso upale posredovati, ker so bile v manjšini. Vsakomur se čudno dozdeva, da niso ustaši inozemeeni ničesar hudega prizadeli.
Po hudem boju v soboto, so morali ustaši na čolnih in malih ladjah pobegniti iz Wangehiatu. Xa begu jih je veliko utonilo.
Washington, D. C..
Prepričanje vladnih da je \
kriza ter da niti mehiška ameriška vlada ne moreta ponižanja odstopiti od dosedanje politike. Zaznalo da je mehiška vlada tekom pogovora med predsednikom Iiuerto in posebnim odposlanikom predsednika Wilsona, sicer dostojno, a odločno odklonila vsako posredovanje Združenih držav v mehiških notranjih zadevah.
Vzrok sedanjih homatij z Me hiko je bil, da ni imela naša administracija v pričefku krize ni-kake ♦lefinitivne politike ter ni mogla vsled tega pričeti z inici-jativo. p redno so druge države v resnici priznale vlado Huerte.
Veliko senatorjev si- je danes privatno izrazilo, da je prišel čas i enotne akcije v senatu, ki naj bi j pokazala, da stoji za predsedni-! kom Wilsononi ter njegovimi na-j zori celokupni ameriški narod.
V Beli hiši je bil tla lies objavljen absoluten dementi predsednika Huerte. da bi namreč Mehika v ultimatmnu zahtevala priznanje sedanjega položaja.
Mejico Ciudad, Mehika, 10. avgusta. — John Lind in predsednik Huerta sta ini"la tekom včerajšnjega večera dolgotrajne konference in domneva se. da sta s- sporazumela v toliko, da se bo preprečilo pretrganje diploma-tičnili zvez.
Niti v Xarodni palači niti v ameriškem poslaništvu se ni ničesar razglasilo o vsebini konferenc, vendar pa se je zaznalo, da ,je bil sprejem od strani predsednika Huerte povsem zadovoljiv ter ne smatra Lind veerajšnega takozvanega ultimata kot avtoritativnega.
Lind je bil vedno mnenja, da bi osebni razgovor z Iiuerto veliko pripomogel k razjasnjen ju situacije in upravičeno je tudi domnevan ie da je Huerta ravno vsled tega pogovora izpremenil svoje naziranje. kljub dejstvu, da so bili že zaočeti prvi koraki v svrho prekinjenja diplomatič-nih zvez. Vsled tega se je resnost situacije zelo omilila.
Harry Thaw aretiran v Canadi. Deportacija?
Hairy Thaw-a in njegova dva spremljevalca so aretirali pri Coaticook, Quebec.
IZGON IZ CANADE. —o—
Naselniškc določbe niso povsem jasne ter se bo Thaw boril z vsemi sredstvi.
Izgubil je razum.
Chambersburg, Pa., 19. avg. — Danes zjutraj so našli nekega Mack Shearer-ja 45 čevljev visoko na pozlačeni krogi ji nekega zastavnega droga. Molil je na frlas ter pripovedoval zbrani množici, da je prišel iz pekla ter da hoče sedaj v nebesa. Mož je bil izgubil vsled vročine zadnjih dni pamet. Konečno so ga pregovorili, da je zlezel dol ter poiskal pomoči nekega zdravnika.
Vročina.
Kansas City, Mo.. 1?». avg. — V južno-vzhodneni delu Kansas ni vročina še popolnoma nič prenehala. Palo je sicer nekaj dežja, kar
Proces Diggs-Caminetti.
Včeraj je bilo končano dokazovanje. Jutri bedo predložena poroti vprašanja.
San Francisco, Cal., 1«>. avg. — Hodniki zveznega okrajnega sodišča so bili danes nabito polni, ko se je pričela nadalina obravnava proti Diggsu in Caminetti-ju. Zaslišani so bili le Diggs. njegova soproga ter gospa Caiuinet-ti. Po zaslišanju teh treh prič je končalo zagovoruištvo s sprejemanjem dokazilnega materijala in državni pravdnik Roche je imel svoj prvi nagovor na porotnike.
I^igjr* jc rad izpovedoval ter je v ostrem zaslišanju priznal stvari. ki so ga spravile zelo v zadrego. tako naprimer. da je Mart ho Warrington večkrat povabil v svoje stanovanje, dočim je bila soproga odsotna. Obe ženi sta izpovedali le to. da sta skušali ločiti moža od teh dveh deklet. Vprašanja bodo predložena porotnikom jutri, to je v sredo.
Prva priča je bil Diggs. Tekom njegovih izpovedi je obračala njegova žena oči neprestano na porotnike. Diggs je sledil nasvetu svojega zagovornika ter je skušal prepričati porotnike, daje zbežal v Reno le raditega, da bi obvaroval družino sramote, ki bi bila neizogibna, ako bi se še nadalje mudil v Sacramento.
Zvezni pravdnik Sullivan je
Seda] je nas,
da naročijo rojaki vožnja listka za avoje sorodnike, znance in prijatelje. Pojasnila glede cen, kretanja parni ko v in aploh Tie kar potrebuje potnik, daje znana in zanesljiva tvrdka: Fr. Sakser, 82 Oortlandt St., Hew York.
' Na Tiako Tpraianje se toSao odffOTori.
j<* bilo pa le olje v ogenj. _______ _______ _______
Zemlja je razpokana, listje ru-(dokazal, da je bil nastop Diggsa
veliko bolj posledica kasiranja napačnih menic kot pa ona strahu radi nastopa proti dvema deklicama v starosti 15 in 17 let.
Obtoženi je priznal, da ga je iskala policija radi ponarejenih čekov, da pa ni pričakoval ni kakih neprijetnosti radi svojega občevanja z omenjenima deklicama.
meni. kakor jeseni. Farmerji orjejo z avtomobili, ker konji ne spravijo pluga po trdi njivi nikamor. Nekateri morajo krmiti prašiče s pšenico, ki je postala eenejša od koruze.
Nazaj na deželo.
Philadelphia, Pa.. 10. avgusta. P° imenu Sullivan.
Dr. Hooker T. Washington je dal ""---~
danes ob priliki 14. konvencije National Neger Business League svojim rojakom-erneem sledeči nasvet:
"Vrnite se nazaj na deželo; radi svojega zdravja in blagostanja. Pojdite nazaj, dokler je še prilika. Kadar hoee kak beli mož pregovoriti zbrane črnce, da so njegovi nasveti dobri, mislijo črnci, da se ti nasveti tičejo belcev, ne pa črncev.''
Dr. Washington je izjavil nadalje, da se godi črncem v južnih državah boljše kot pa v severnih, ker jih pripuščajo na jugu k vsakemu delu, dočim se morajo na severu omejiti le na gotova dela.^
Konečno je skušal Diggs navaliti celo krivdo na rame Marthe Warrington in hole Non-is. a ni imel pri tem nikakega uspeha.
Cena vožnja.
Parnik od Austro-Ameriea&a proga
ALICE
odpluje dne 30. avgusta 1913.
Vožnja stane is New Torka dot Trsta in reka $34.06 Ljubljana	39L18
Zagreba	35.08
Vožnjo listke je dobiti pri
Ccaticook, (^ue.. i;». avgusta. Harry K. Thaw s,- nahaja tukaj v zaporu ter ga h »do najbrž izročili kot just ičiiega begunca oblastim Združenih držav v Sherbroo. ke. Konečno odločitev glede izročitve pa b0 izrekla canadska vlada.
Tha\v-a so prijeli danes zjutraj v llermene»ilil-(iaf.>rd. eno uro pozneje, ko j,- prekoračil mej« države New Hampshire. Prizna-je takoj svojo identiteto ter r<-kel. da ga ne morejo izročiti, ket ni bil zakrivil nobenega hudodelstva.
Najbrž ga bodo jutri izročili sodniku Mulvena. Dve spremljevalca Tha\v-a. o katerih sumi. da sta mu pomagala pri begu i/ blaznice v Matteawan. N. V., s,-nahajata tudi v zaporih pod obdolžilo. da sta zakrivila hudodelstvo v neki prijateljski državi. Oba sta takoj najela zagovornike ter se hranita razkriti svojo identiteto.
Nagrado za aretacijo Tha\v-a bo dobil šerif H. H. Kelsev iz < 'o-lebrook, N. H., ki je včeraj zvečer spoznal Thau-a na nekem vlaku Maine Central železnice. Sledil mu je nato do Hermene-giide-Oartord. kjer ga je pustil aretirati po nekem canadskem konstablerju.
I haw je takoj vzel zagovornika. s katerim je imel daljše posvetovanje predn > so ga prevedli v Sherhrook.
Policija je takoj po aretaciji Thaw« obvestila superiiitendanta Kieba v Matteawan in ta je v svojem odgovoru naprosil oblasti, naj aretiranca pridrže.
Otawa, 10. avgusta. — Canadska naselniška oblast je danes popoldne izjavila, da bo Thaw glasom našel n išk ili določb deportiran. Te določajo, da je smatrati osebo, ki pride tekom petih let po bivanju v kaki jetuišniei ali norišnici v Canado, kot nezaželjeno ter da se jo lahko pošlje nazaj. Oblasti v Quebeeu so pa mnenja, da Thaw-a najbrže ne bo mogoče pridržati.
Iz Avstro-Ogrske. Cesarjev jubilej.
Navdušen govor nemškega cesarja. Utrjena trozveza. Ponesrečena vojaška patrola.
ZAGONETEN SLUČAJ.
Avstrijski industrijci in Panama-Pacific razstava. Edisonov kineto-fon v letovišču Išl.
Dunaj, Avstrija. 1!». avgusta.— Tukajšnje časopisje proslavlja v dolgih člankih navdušen govor nemškega cesarja Viljema, katerega je govoril pri dvornem obedu v Ilonihurgu ob priliki S.'i. rojstnega dne cesarja Franca Jožeta. Trdna zveza med Nemčijo in Avstrijo — je povdarjal — bo še nadalje obstala in se bode po možnosti še bolj ukrepila. Zadnji čas se je sicer pojavil mal nesporazum. ki je že popolnoma poravnan in je ostal brez vsakih posledic.
Dunaj, Avstrija, 10. avgusta.— Kot poročajo iz Inomosta. se je tam pripetila zagonetna katastrofa. ki je zahtevala tri človeške /rt ve.
Dva lovska bataljona sta imela vaje na tirolskih Dolomitih. V bližini italijanske meje je padla vojaška patrola. sestoječa i/, petili mož. v globok prepad. Trije so mrtvi, dva pa težko ranjena. V tem slučaju gre skorajgotovo za kako italijansko zahrbtnost.
Dunaj, Avstrija. 10. avgusta.--^-Orof Voltolini, znamenit publicist, je začel zelo agitirati. da bi se tudi Avstrija udeležila svetovne razstave v San KVanciseu leta 1015. Izjavil se je, da bo ta razstava veliko večjega pomena, kot je bila naprimer ona v Chicagi. oziroma v St. Louisu. Avstrijski industrijalci imajo po njegovem mnenju sedaj najlepšo priliko, da ! pokažejo svetu, na kako visoki stopinji stoji avstrijska indu-■ stri j a.
Dunaj, Avstrija. 2U. avgusta.— J V letoviškem gledališču so se vršile včeraj predstave z Edisono-vim kinetofonom. katerim je prisostvoval tudi cesar Franc Jožef. Sivega monarha je nova iznajdba tako navdušila, da je poslal izuaj-ditelju Edisonu visoko priznanje.
Ni prišel do dedščine.
London, Anglija. 11). avgusta. William Tunstell, neki tukajšnji delavec, je dobil pred kratkem poročilo, da mu je zapustil njegov v Avstraliji zamrli očem milijon dolarjev. Takoj se je napotil proti daljnemu svetovnemu delu, da dvigne veliko dedščiuo. ■Sedaj pa j«* dospelo semkaj poročilo. da je na poti v Melbourne umrl na visokem morju.
Trcstranski volilni boj v Maryland, Maine in Virginia.
Washington, I>. C.. 10. avg. — Boj za vse kongresne sedeže bodo vojevali v državah Maryland, Maine in West Virgiriiji demokrati. progresivci in republikanci vsak zase in z lastnimi kandidati.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
Zaprt konzulat.
Budimpešta, Ogrsko, 10. avg. Tukajšnja vladna oblast je zaprla argentinski konzulat, ker se je uradnikom dokazalo, da so pod lažnjivimi pretvezami izvabili veliko število izseljencev v Južno Ameriko. Konzulat je razpošiljal na vse strani pisma, v katerih je slikal v najpestrejših barvah razmere po južnoameriških repu blikah.
Poštna hranilnica izplačala denar.
Washington, D. C., 10. avg. — Generalni poštni mojster Burleson je danes odločil, da se izplača iz poštne hranilnice v Oakland. Cal.. $200 na naslov očeta nekega Milo P. Martinoviea. Ta Martinovič je ob pričetku balkanske vojne odpotoval iz Oakland, Cal., domov ter je padel v bojih pri Skadru.
K.	$	K.	•
6----	1.10	130....	36.60
10....	2.16	140....	28.66
15....	3.15	150....	30.70
iO____	4.30	160____	32.76
25....	6.20	170....	34.80
30____	6.26	180____	36.86
36....	7.25	190....	38.90
40____	8.30	200....	40.00
IF....	»•30	250....	61.11
5f"....	10.30	300____	61.36
56....	11.35	160....	71.60
60....	12.36	400----	81.80
65....	19.40	460....	92.00
70....	14.40	500....	102.26
76....	16. a	600....	123.70
80....	16,46	709....	143.15
86....	17.46	800....	163.60
90....	18.41	900....	184,00
00____	20.46	1000....	204.00
10....	22.60	2000....	407.00
120____	24.66	6000....	1017.00
Poštarina je všteta pri teh «vo-tah. Doma se nakazane avote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnje pošte c. k. poštno hranilnični urad na Dunaju v najkrajšem času.
Denarje nam poslati je najpri-ličneje do $50.00 ▼ gotovini v priporočenem ali registriranem pia-mu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y,
6104 St. Clair Avenue, N. E.
Cleveland, 0,	i

GLAS NAHODA, 20. AVGUSTA, 1913.
"GLAS NARODA"
• 'Slovenic Daily.) Owned and published by tbe
Slovenic Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
irporatic addresses of above officers : at Cortland t Street, Borough of Man-hat* mi, New York City. N. Y.
Zi celo leto velja list za Ameriko in
Csxtado ... * pol leta " Icu
«to za mesto New York.....
pol leta za mesto New York
Evropo za vse leto........
" pol leta..........
" četrt leta.........
-.$3.00
..	1.50
..	4.00
...	2.00
..	4.50
..	2.55
..	1.70
i "GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvsemif nedelj in praznikov.
Sobranje mu je dalo pravico odločevati o vojni in miru. kakor tudi sklepali pogodbe z drugimi državami. O vnem tem je lahko on sam odločeval, ne da bi vprašal ministre. Ko je bila stvar že
lov, ker je dosti okusnih rib v bistrih potokih. Nekega vročega popoldneva sem hodil ob bistrem potoku, ogledaval sem blesketa-
joee se ribice in začel loviti. Ko si nalovim zadosti rib, si poiščem
sklenjena, jo je lahko predložil v senčnat prostor pod velikima ko-
odobrenje sobranju, prunoran pa ni bil k temu.
šatima smrekama in ves utrujen od hoje zaspim. Hipoma se mi
Brez vednosti in odobrenja mi- vrii»ejo y>rijetne sanje. Sanjalo se
"GJLAS NARODA"
("Voice of the People")
lamad every day ex rep '"ndaya and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Dopisi bres podpisa in osobnosti se ne »	prtobčujejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro-sioo, dm ne nam tudi prejinje b4vslii£e naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
l>cpi#ooi in poAiljatvain naredite ta naslov: "GLAS NARODA**
fu Cortland t St.._ New York City.
Telefon 4QJ-T Cortlandt._____
^If^AN ASSOC/4)a.
K 83Ietflici cesarja Fran ca Jožefa.
V Tihi samoti svojega gradu v litin je praznoval predvčerajšnjem \ krogu svit,' družine eesar Fran Jožef svoj Ki. rojstni dan. Milijoni podanikov tega muccui-k;j na cesarskem prestolu so pozabili na ta slavnostni dan na strankarske in narodnoatne spori* in želja vseh je bila. da bi previdnost še dolgo let obranila vladarja let- mu podelila miren večer življenja.
In v tej želji soglaša f= podaniki vem civilizirani svet. kajti noben drugi vladar se ne razveseljuje v inozemstvu tako splošnega spoštovanja m simpatij kol ta v visoki starosti nahajajoči se cesar in kralj, kateremu ni prineslo življenje nič drugega kot nepregledno vrsto žalosti in jada«
Odkar je pred 63. leti, med viharji re\<»lneij»-. zasedel prestol svojih očetov, mu ni bilo v življenju, k: tvori prestresnjočo žalo-igro, usojeno ničesar drugega kot žalost. X«*sreča je sledila nesreči m koma i je bila izpraznjena ena <aša g<»rju|»a. mu je potisnila u-soda v roko že drugo, še bolj grenko.
Z duševno velikostjo, s katero si ,je pridobil občudovanje eelega sveta, je prenašal vsa ta gorja. Kot grča v hrast j.- prestal vs(' v iharje, a videti je, kot da ne bo mera njegovih bolesti nikdar polna. Ko stopa v svoje štiriinosem-deseto let o. je njegova država bolj oslabel* na zunaj in znotraj kot je bila kedaj tekom njegove-
Minister poloma.
—o—
Tako imenuje bivšega bolgar-v k« 'ga ministrskega predsednika dr. Danes a znani italiiauski pub-lieist M on te ga/za.
Monlegnzza ki je bil v času. ko je doigrala bolgarska tra-gt-dija, v Sotiji. piši- o dr. Dane-vu in bolgarski politiki tako-le: Dr. Daie-v. poslan v liukarešto iu kasneje v London, je postal najbolj zgovoren državnik v Kv-ropi in je s s\»»jo zgovornostjo bolgarski stvari največ škodoval. V* Sofiji ni nobena tajnost, da je bila marsikatera akei>a pokvarjena zategadelj, ker se dr. Danev ni ravnal po navodilih svoje vlade.
Od treiiotka, ko je prišlo do spora s Srbijo, je on. »lasi rusotil-skegtt mišljenja, vodil skozi in skozi avstrotilsko politiko. Politika Danevovega kabineta je bila avstrofilska politika — politika dvoreznosti, ki je morala imeti Ježke posledice. .Možje, ki so v tako kritičnih časih tirali tako dvorezno politiko, ho morali postati ministri splošnega poloma. Toda tudi dr. Daneva ue zadene vsa odgovornost.
(! lavna in edina odgovornost pada na -arja Ferdinanda.
far Ferdinand je bil pravi samodržec m je vodit zunanjo politiko nam.
niatrov je sklepal tajne pogodbe." Takšno tajno pogodbo je med drugim sklenil tudi z Avstrijo.
V Bolgariji je odločeval osebni režim nad vsakim zakonodaj-stvom, kar potrjujejo tudi dejstva.
To je treba uvaževati. ako se presoja katastrofa, ki je zadela Bolgarsko.
To je tem bolj potrebno, ker se je našlo mnogo "prijateljev", ki dobro vedo, kaj pomen ja ta katastrofa kohurške politike na Balkanu, ki je imela namen izvršiti v^lik načrt bolgarske hegemonij«* in zaokroženja na Balkanu.
Nemško časopisje prikriva z največjo vnemo prave krivce in sodeč po njegovem pisanju, ni ni-hče drugi kriv bolgarske nesreče 'kakor Rusija, in sicer samo zato, ker je bil dr. Danec, kakor pra-I vijo, rusofil.
j Toda bistroumnejšim Nemcem I pa to vendarle ne gre v glavo, pa se vprašujejo: Zakaj smo pa poleni podnirali Bolgarijo in dr. Da-rteva. ako je bil rusofil. in čemu smo potem radi iste stvari napadali Srbijo?!
Da, da. toda treba je prikriti strašni poraz, ki ga je doživela gotova politika s polomom Bolgarske. Ta politika išče sedaj na vseh straneh zaveznike, toda ni-I hče si ji ne upa približati, ker je zveza z njo bila do sedaj še za j vsakogar usodepolna.
Tragika dr.Daneva obstoji v jivsniei v tem, da je kol "rusofil" | vodil polil iko, ki je bila z rusofil-stvom v največjem nasprotju.
Dopisi.
mi je, da sem na vrtu med cvetlicami in drevjem v senčnici pod vinsko trto in da visi nad menoj nešteto sladkega grozdja. Pred seboj zagledani na konjih dva "sweethearta" rdečega plemena v starosti petinštiridesetih let. Ves razburjen od prijetnih sanj grem in se vležem pod drugo drevo, premišljujoč, kedo naj mi razloži te sanje. 1'pam. da je Mike (Vgare tudi tega zmožen. Na poti proti doniu sem si zapel sledečo pesmico:
Za Kil ve o sem hodil. Sem ribee lovil, Sem zanjko nastavil, Pa nič ne vlovil.
Tone Tašker.
Cariaa in dragioja.
Na Angleškem ni carine na zrnje. Le v letih 1842. do 1845. je pobirala Angleška majhne carine od pšenice.
Zategadelj nam Angleška poda ja sliko razvoja cen v deželi, katera nima carine na zrnje. Nadalje ima ta država jako ugodno morsko lego in pa velikanski svetovni promet. Zato bi morala biti cena pšenice na Angleškem na vsak način nižja, če bi tudi bili carinski pogoji tisti, kot so v evropskih kontinentnih državah.
Ali kakor vidimo iz zgoraj navedenih cen, so se te držale desetletja na višini do 25 K za 100 kg. Šele proti koncu sedemdesetih let je začela cena pšenice hudo padati in je padala do leta 1896., katerega leta je padla na tako nizko stopnjo, da kmetovalec ni dobil niti polovice tega za svojo pšenico kot prej in grozil je kmetijstvu polom.
sto pot, Nemčija je svoje carinske zakone omilila, a Avstrija je nastopala z vedno hujšo carino. Seveda je to bila le industrijska carina, kakor kažejo vse avstrijske trgovinske pogodbe, in carinski zakoni do leta 1882.
Industrijski predmeti so bili dragi, pšenica tudi ni bila poceni in vendar takrat niso čutili tako draginje kot, danes. Razmere so bile nekoliko drugačne. Človek še ni imel vseh tistih potreb, ki jih ima danes, država ni nakladala takih bremen, kot jih danes.
Kmetovalec je ložje plačeval industrijske predmete dražje, ker je tudi za svojo pšenico več dobil kot danes. Vrhutega je bilo njegovo življenje bolj preprosto, tičal je še v naturalnem gospodarstvu. Tudi delavne sile so bile mnogo cenejše kot danes.
Toda veliki polom na žitnem
Slovensko katoliško
svete Barbare
Piše Fran Zelenik.
Li Salle, 111. — Delavske raz-! mere so še dovolj ugodne, samo i zaslužek je bolj pičel. Društvo Vitezi sv. Martinu št. 75 J. S. .K. •lednote prav dobro napreduje v j članstvu in finančnih ozirih. Cla-I ni so si sedaj omislili novo uni-j formo in tako bo res lep pogled, i ko bodo nastopili kot pravi vitezi pri paradi. Kedor želi pristopiti, naj pristopi; bolniška podpora je i $fi na teden. Res imamo precej nasprotnikov, pa s«' jih popolno-| ina nič ne bojimo. Dne 'J. avg. so j priredili člani majhen piknik na prostem. Vstopnina je bila za o-i sebo 50e, za družino pa#75c. Cela j prireditev se je vršila v najlep-I še m redu. Omeniti moram, da j smo pekli tudi janca kot ga je I pekel Mike Cegare v New Yorku. j Vsak je dobil zadostno porcijo o-kusnega mesa. Ker je piknik precej pripomogel tudi društveni blagajni, se na tem mestu vsem udeležencem najsrčnejše zahvaljujem. — ('lan.
Eveleth, Minn. — Dela se tako kakor hossi hočejo. Ce človek ni kak dau prav hiter, pa drugi dan lahko ostane doma. Najbolje bi bilo. če bi se združili in pokazali tem pijavkam, da ima tudi dela-vee pravico do življenja. Poglejte rudarje v M iehiganu, ki so se ■tako odločno potegnili za svoje /pravice. Kedaj bo tudi pri nas 'nastopil tak čas, rojaki? Ij»* malo sloge in vse se da d ost či. (iospa štorklja je obiskala družino Pavčnik iu ji pustila krepkega sinčka. Čestitamo! Pozdrav! — M. Jančar.
Aeneas Valley, Wash. — Ker
gotovo še ni bilo nobenega dopisa od tukaj, se hočem jaz nekoliko oglasiti in opisati ta kraj. Tu je precej prijazno, ni prehude vročine, ne mraza. Naseljenih je največ Angležev in Švedov, Slovencev nas je komaj sedem hame-steadarjev, ki samotarimo tukaj med Indijanci. Zemlja je dobra, polna studencev In potokov. Starejši kmetovalci se pečajo z živinorejo. Nekoč sem govoril z enim. ki mi je pravil, da stanuje tu že osemnajst let; bil je tukaj še med Indijanci in ima sedaj že lepo obdelano in dobičkonosno farmo. Do bližnjega mesta in do železniške postaje imamo dvanajst milj. j V bližini se nahajajo tudi rudo-kopi. in sicer zlati, kateri pa, kakor mi je znano, srednje obratujejo; dela se osem ur. Žalibog, tudi tukaj nas je dosegla teinpe-renčna suša. V Okanagian county pijemo pristno svežo vodo in včasih zapojemo kako od pečlarske-ga stanu. Ko od dolgega časa ne vemo kaj "zaWto, gremo nff"rrbji
i
Prva in glavna potreba vsakega živega bitja je vsakdanja hrana. Ves naš trud in vse naše delo je v prvi vrsti le za vsakdanji kruh in potem šele za druge naše potrebe.
Toda bo j za koščkom ' vsakdanjega kruha postaja vedno ostrejši. vedno težje si je zaslužiti sredstva za pokritje vsakdanjih potreb. Pravimo, da je nastala draginja in da raste dan za dnevom. Kaj pa je draginja, kako je nastala, kje ima svoj izvor? Tako se vprašuje vse. S temi vprašanji s«- pečajo razni* učenjaki, z dra-ginjskim vprašanjem se peča modema veda. nacijonalna ekonomija ali narodno gospodarstvo. Z draginjskim vprašanjem se je ba-vila na videz tudi avstrijska vladi!. Vladni možje so se parkrat sešli in draginjsko vprašanje je bilo zanje rešeno. Pa kaj se je treba pečati tem možem z draginjo? Oni je ne čutijo in kmetu ter delavcu se itak še dobro godi, sicer bi ne bil eden kot drugi obla-godarjen z otroci, kot drevje z listjem. Kdor si upa naložiti cele kopice otrok, ga gotovo ne tarejo preveč skrbi za vsakdanji kruh; tako si mislijo vladni možje in veleposestniki.
Konsumentov lačni želodee pa se ne zanima za učenjaška raziskovanja draginjskega vprašanja, ne občuduje učenjaško na-gromadenih vzrokov draginje, ker s tako teoretiško ropotijo se ne napolni.. Množica ve in pozna le en odgovor, ki je jako kratek in točen: živež je postal jako drag.
Kmetovalec se ne peča z vprašanjem, kaj je vzrok draginje, ampak prrvi le, da je vse drago. Delavec gre nekoliko naprej in natančno pove, kaj se je po njegovem mnenju jako podražilo in kaj je temu vzrok. Delavec pravi, da je vsakdanji živež postal drag in da je te draginje kriva visoka carina na zrnje. Delavstvu so visoke cene živil podoba draginje, visoka carina na zrnje pa pooseb-ljenje njenega vzroka.
Nihče ne more zanikati, da je agrarna carinska politika mnogo ktiva draginje in da je agrarna carina podražila ne samo živila, ampak tudi vse drugo blago. Težje pa je določiti, kaj je pri tem kroženju podraženja prvotno in kaj drugotno. Vsi čutimo, da postaja draginja od leta do leta ob-čutnejša, toda nikakor ne gre valiti vse krivde na rame agrarni carini. Oglejmo si samo časovni razvoj cene pšenici. Pšenica nam služi v prvi vrsti kot živež iu zato so njene cene merodajne. Vzemimo za primer cene pšenice na Angleškem :
100 kg pšenice je stalo na Angleškem :
leta	kron
1841—50 ........ 24.00
1851—60........25.60
1861—70........24.80
1871—75........24.60
1876—80....... .20.60
1881—85........18.00
1886—90........14.30
1891—95........12.80
1896............12.30
1896—1900......13.40
1901—05........13.10
190	6............13.20
190	7............14.40
190	8............15.00
190	9............17.30
1913............19.00
Seveda to r.o povprečne cene.
trgu sedemdesetih let je razmere j Kaj pa je bil vzrok temu pada-I kmetovalca znatno poslabšal. } nju l Amerika in Indija sta pre-. Žalostni položaj kmetijstva je plavili svetovna tržišča s svojimi | prisilil razne države, da so se za-pridelki, pridružila se je z veli-jčele zanimati za razvoj kmetij-kanskimi množinami še Rusija, j stva. Ta veliki polom je omajal prometna sredstva so se jako iz-> tla merkantilizma. Leta 1882. je popolnila in vse to je omajalo f*e-i dobila Avstrija novi carinski za-no pšenice.	ikon, ki je imel povrhu jako viso-
Toda prišla je slaba svetovna ^ih carinskih postavek na indu-letina, začela se je razvijati tudi jstnjske izdelke tudi žc carinske organizacija poljedelskih krogov i postavke za poljedelske pridelke, in tako si je cena pšenice toliko j \\i v tej tarifi še nahajamo po-opomogla, da je zopet lesti na-; ggj, da ima vlada pravico dvig-vzgor in je danes že prišla na 19 kron.
Angleži so danes res nekoliko na boljšem od Avstrijcev glede cene pšenice in kruha, ali vendar ne za razliko, katera bi morala biti vsled avstrijske carine.
»• Zadinjanc države Severne Amerik«.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. •DBORNIKTl
Fr»<Mtwl1r: MARTIN QERCMAN, Boa IU. F or Ml CBTr, m Fodpredardnlk: JOSEF PETERNEL, Box »ft Willock. M. tajnik: IVAN TELBAN, Box 707. Forest City, Fa.
0.	tajnik: JOHN OSOL.IN, Boa ill, Forest City, Rfc	J < Macajnlk: MABTIN MUHIC, Box *S7. Forest City, feh
NADZORNIKU
FreOseOnlk nadaornega odbora: KAROL BALAK, Boa 147, Fores* City« I L nadsornlk: lflNAC PO DVA 8 NIK, 47S4 Hatfield B*.. Plttatura. F*< n. nadzornik: FRANK SUNK. §0 Mill St., Luscroe, Pa. m. aadsornlk: ALOJZ -CAVCAB, 189 Cor. N. — trd at.. Reek ■»risa«.
POROTNI IN PRIZIVNI O D BOR i
Fredsednlk porot odbora: PAUL OBRSQAR, Boa «91. *|ti Wk
1.	porotnik: MARTIN OBER2AN, Box SI, Mineral, Kau.
n. »orotalk: ANDKMJ SLAK,, 7711 Ittlsr ■«.. CUiTslaafl, Mk
VRHOVNI ZDRAVNIKI D». J. M. BMLIBKAK, «117 It Clair ATS., ClSTSlaaO, 0*W»
Dopisi naj m poUlleJe L talnlka IVAN VXUAK, & D.
Draltreae slasUe J« "OJUL* »ABODA%
IH I
niti carino na zrnje, kadar bi domača letina slabo izpadla.
Vlada se tc pr&vice ni nikoli poslužila. pae pa je čez nekaj let povišala carino na proizvode poljedelstva.
______	„	] Vendar pa se kljub visoki ca-
Kakor tedaj vidimo, ne gre vse rjnj poljedelstvo ni okrepilo, am-
v torbo carine na zrnje, vidimo, da je pšenica bila draga, je pocenila in zopet se začela dražiti tudi brez carine.
Tudi še ne moremo trditi, da je pšenica izgubila na svoji vrednosti. ker je.cena od sedemdesetih let naprej padala na svetovnem trgu.
Ako bi hoteli izvajati vrednost pšenice iz vsakokratnih tržnih cen, bi zavozili na slepo pot. kajti za vrednost blaga ni merodajna samo cena blaga, ampak tudi vrednost denarja. Določiti bi morali obenem, kakšno vrednost je imel ta ali oni čas denar. Ako bi denar ves Čas ne bil izpremenil svoje vrednosti, tedaj bi lahko rekli na podlagi cen pšenice, takrat je bila pšenica draga, drugikrat zopet poceni. Vrednost denarja bi poskušali določiti s primerjanjem, ali z vsem primerjanjem ne pridemo nikamor, ker končno vendar le ne dosežemo, kaj se je podražilo ali pocenilo, ali denar ali blago.
Zato jui si pomagajo tisti, ki se pečajo z gospodarskimi vpraša-
nji, s tistim lepim naukom narod- želi.
pak je vedno bolj propadalo. Industrija je močno narastla, živ-Ijenske razmere so se močno iz-premenile, delavske moči so se odtujile kmetskemu delu. so postale jako drage in danes kmet ne dobi posla ali delavca za drag denar. Vse tišči v mestu. Vsakdanje potrebe so postale večje, skromnost je izginila in tako danes izdatki višji kot dohodki.
Cene nja so na svetovnem trgu še bolj padle, vrednost denarja je istotako padla, propadal je vedno bolj kmetski stan.
Prišli smo do leta 1906. To leto je Avstrijcem prineslo novi carinski zakon. Dobili smo zopet znatno višje carinske postavke na vse industrijske izdelke, pa tudi zelo visoko carino na zrnje. Cena pšenice in kruha je hipoma znatno poskočila.
Mislil bo kdo. da je sedaj kmetskemu stanu pomagano, da so se njegove razmere začele boljšati. Toda tega poboljšanja ni nikjer, pa pač je danes še slabše kot je bilo poprej. Pogledati bi morali samo v knjige trgovcev na de-
nega gospodarstva, ki nam vse. pa tudi ničesar ne pove. Ta nauk narodnega gospodarstva se glasi: Denar je postal cenejši, če se je podražilo blago, delavne moči itd., nasprotno pa se je podražil denar, če se je pocenilo blago, delavna sila itd. Ako se je podražilo blago, delavne moči, se nam dozdeva vrednost denarja manjša, če ravno se ta vrednost v resnici ni izpremenila. Nasprotno pa se nam dozdeva vrednost denarja višja, če se je pocenilo blago, delavne sile.
Pri sestavljanju carinskega zakona in tarife leta 1!)06. je nastopila prvikrat javno in odločno organizacija veleposestva. Pri sestavi tega zakona so si odmerjali veleindustrijci in veleposestniki velikanske grižljaje. Vlada je hotela večjih dohodkov iz carine, a industrijci so rekli, da ji dovolijo le. če jih zaščiti s še višjo carino pred tujo konkurenco. Pa tudi veleposestniki so se oglasili in rekli, da brez njih ne bodeta jedla ne vlada ne veleindustrijci.
Šlo je za koristi in žepe boga-
Vsekakor jp pšenica tekom let i tašev, nikakor pa ne za malega
pocenila, ker danes se kljub manjši vrednosti denarja dobi še vedno več pšenice za enako svoto denarja kot pa pred f)0. leti.
Denar je tisti pripomoček, ki o-mogočuje in pospešuje izmenjavo blaga z dajatvami.
Kmetovalec zahteva za svoje zrnje več denarja, ker mora več dati za svoje potrebščine, mora več dajati za drugo blago. Kmetovalca stane danes mnogo več o-rodje, delavne moči itd.
Ako bi hoteli tedaj primerjati in presojati relativno visočino žitnih cen, bi morali primerjati ne samo prejšnje in današnje cene zrnja,, ampak bi tudi morali preiskovati, kako so se razvijale cene drugega blaga in dajatev.
Draginja je splošna, ona je doma v vseh kulturnih državah, ni tedaj samo avstrijska posebnost; vendar jo občutimo mi hujše kot drugje, je pri nas v Avstriji še hujša draginja kot drugje.
V Avstriji so poleg splošnih, v vseh kulturnih državah vplivajo-čih vzrokov še posebni ali lokalni vzroki.
Avstrija vsled svoje geografič-ne lege nikakor ne more zavzemati gospodujoče uloge na svetovnem. trgu. Žato pa je začela toliko bolj negovati domači trg in je ščitila domačo industrijo in o-brt pred tujo konkurenco.
.Anglija je Podprla trgovini pro-
kmeta, še manj pa za delavca.
Kakor smo že omenili, je takoj po vpeljavi nove carine znatno poskočila cena vseh živil. Poskočila pa je tudi cena industrijskih proizvodov, poskočila je cena delavne sile. Začela se je tista napetost, ki je doma le pri nas v Avstriji in za katero ni odduška nikjer.
Visoka carina zabranjuje vstop vsake tuje industrije, karteli in druge industrijske organizacije skrbe še za nadaljno povišanje cen. Velckapital monopolizira razne industrijske panoge, z intenzivnejšim izkoriščanjem strojnih sil izločuje vedno več delavskih sil in tako raste beda v delavskih krogih kljub višjim zaslužkom. Nasprotno pa se množi glavnica posameznih industrij-j skih skupin.
Pa tudi veleposestvo dobro živi, s svojimi kreditnimi in prometnimi napravami omogočuje držati cene zrnja vedno tik im-portne meje.
Veleagrarci imajo danes velikansko moč v rokah, brez njihovega dovoljenja ne sme in more niti kila mesa, ne eno zrno pšenice čez avstrijsko mejo.
Carina na industrijske in poljedelske proizvode povzroča znatno draginjo. Visoka carina res dona-5a lepe dobičke, a le majhnemu številu oseb. Koristi imajo od te-
ga le veleindustrijci in veleposestniki. a obrtnik in mali kmetovalec pa ne čutita nobene koristi, pač pa trpita škodo na korist ve-lekapitalizmu.
Z znižanjem carine na železo, zrnje itd. bi se koristilo konsu-mentu. podprl hi se delavec, pa tudi niiili avstrijski kmet. Seveda pa velja avstrijskim vladnim možakarjem nekaj baronov in industrijskih židov več kot pa milijoni revnega prebivalstva. To je dobro le za denarne in krvne davke.
Iščem svojega brata IVANA VAVPOTIC. Doma je iz »marce pri Kamniku. Zadnje obvestilo sem prejela od njega dne 6. maja 1912. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, da ga mi javi. za kar mu bodem zelo hvaležna, ali naj se pa sani javi svoji sestri: Ivanka Vavpotič, Lindner, 329 5th St., New York City. (19-20—8)
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Andreja št. K4 J. S. K. J. v Trinidad. Col., se naznanja vsem članom tega društva, da se bode vršila izvan-redna seja v nedeljo dne 24. avg. Seja se prične ob 8. uri dopoldan v Union Hali kakor po navadi in bode v korist društva in v pouk delegata, kateri odide na 9. glavno zborovanje, ki se bode vršilo v Pittsburgh!!, Pa. Torej vabimo vse člane, da se te seje k;ir je mogoče v polnem številu udeležijo. Vsak član naj dobro pomisli, kaj da bi bilo potrebno ukreniti v korist društva in Jednote, tla se naroči delegatu, kaj naj na konvenciji predlaga. Vsakdo tudi lahko plača svoj asesment za prihodnje tri mesece, ako hoče. Obenem pa tudi naznanjam vsem onim rojakom, kateri želijo pristopiti k našemu društvu, da imajo sedaj lepo priliko za pristopiti. Za take je boljše, da pridejo v Trinidad v soboto zve« -r, da bodo imeli več časa iti k zdravniku. Vsi oni člani ki so bili bolni in da imajo za dobili podporo od društva, se lahko udeležijo te seje. da dobijo, kaj njim spada. Torej na svidenje na seji dne 24. avgusta!
____Fran Krek. tajnik.
KAKO JE KONČAL CE3ARJE-VIČ RUDOLF.
Ta velezaniiniv spis vsebuje "Slovenski Ilustrovani List", edini te vrste v Ameriki. Razun tega najdete v novem listu še do 2o drugih zanimivih spisov, zabavnih, poučnih, gospodarskih, gospodinjskih, spisov za zdravje itd. Nad 30 slik ter več strani ilu-st rova ne šale.
"Slovenski Ilustrovani List" stane na leto samo $2.50. na pol leta $1.25, četrt leta 65<. Pošljite svoj natančni naslov in 25< za poštnino i. dr., pa se vam pošlje ta številka na ogled. Lepa darila za celoletne predplačnike. Naročila naslovite: Bert P. Lakner, 1595 3rd Ave., New Ycrk, N|Y.
Rad bi zvedel za svojega prijatelja JOSIPA SMODIC. Pred 3. leti je služil pri lovskem bataljonu v Kanalu na Primorskem- Bila sva doma jako dobra prijatelja, zato želim z njim razgovarjati o jako važnih zadevah. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, naj ga mi javi, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali naj se sam oglasi. — Joseph Krašo-vec, 1022 S. Jefferson St., New Castle, Pa.	(15-20—8)
DOKAZANA RESNICA.
Ce ste že gledali za svet vsepovsod. zakaj bi ne prišli pogledat t,je, kjer je danes že veliko slovenskih farmerjev? Tam vidite na svoje oči, kako lepa polja so. Tam govorite s svojim rojakom farmerjem, pa ga vprašate
afOAS BO	OS tflKJ^ 'Uias.V o
oči preprieate, kako lepa polja so si napravili farmerji v teku enega ali dveh let. Tudi tisti, ki so se naselili letos gori, imajo že polno obdelanega in vse raste, da ne dobile zlepa takega polja, pa greste lahko kamor hočete. Pridite zdaj pogledat, pa se bodete čudili, kakšna polja so napravili naši pridni farmerji v teku par mesecev. Iu skoro vsi so začeli s tako majhnim denarjem, da bi ne shajali nikjer kot shajajo tam, kjer v resnici raste vse, da človeka veseli, kamor pogleda. Tam se boste lahko prepričali, da je polno studencev, zdrav, gorak kraj, ki nikdar ne trpi od suše. Pridite in prepričajte se sami! Mi ne pošiljamo velikih hval v javnost, ker veljajo veliko denarja, pač pa sporočamo javnosti, da so vsi naši farmerji zadovoljni in to je glavno. O vsem drugem pa se prepričate sami lahl^o, če pridete do nas, pa gremo skupno pogledat. Tam lahko pogledate in po-izveste vse od svojih rojakov far-merjev, pa se bodete kmalu prepričali, da se ne hvalimo sami, nego da nas hvali zemlja, kraj in naši farmerji.
Pridite, dokler je prilika, dokler morete še kaj kupiti! Ne odlašajte na jesen in pomlad, ampak pridite zdaj. da ne pregledate samo zemlje, ampak tudi, da vse izvrstno raste in vse bogato obrodi. Krže Mladič Land Co., 2616 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Pišite in pridite vselej na ta naslov in nikamor drugam ne.
ROJAKOM
v Pennsylvaniji in W. Virginiji
NA ZNANJE.
Rojakom v Pennsylvaniji in I West Virginiji naznanjamo, da jih obišče naš novi potnik
Mr. LEO ŠTRUKELJ,
(ki je zastopnik Slovenic Publishing Company in pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda'', kakor tudi druga naročila.
Sedaj je v Forest City, Pa.
Vedno in pDvaodi so šli naši rojaki na roko našemu potniku in ga lepo sprejeli, zato smo uver-jjeni, da bode tudi novemu potni-iku na prvem potovanju tako. Ro-jjaka našega novega potnika kar najtopleje priporočamo.
Slovenic Publishing Co.
i
GLAS NARODA, 20. AVGUSTA, 1913.

Jugoslovanska
B
—	B
Katol, Jedneta
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
r*Z URADNIKU	J

tVAJf attK, HT Cherry Way or Boa IT, _ _ >OdpMHl—<tnlfr: IVAJN PRIMOŽIČ, Eveleth. Minn. Bo« ML 0B»Tnl tajnik: QBO. L. BROZICH. £17, Minn., Boa IK Poaotnl tajnik: MIHAEL M RAVI NEC, Omaha, N«h., IBM BUaaJnlh: IVAN OOUZK, Sly, Minn., Box IN.
UOII VXBANV, Lorain, Ohio, XTM B.
, VRHOVNI ZDRAVNIKI
V. rVDC, l«HH QLa 9M Wo.
NADZORNIKU
J- i
AJbOia KOBT1LIC, aattdo, Colo., MLHAKL KLOBUCHAR, Calumet, Mich., Ill - Ttt It rmrmm IPMAI, gen— City, Kana., US No. «tk at.
f*OROYNIKIl
IVAN UOtZlSNIK, Barmn*. Pa., Boa ill. rmANK GOCZB. Chleholm, Minn.. Boa Til. MA WIN EOCUVAl, Paohlo, Cole. 111» BDor
Val toplot aaj ee poMUafo aa gUrmtgrn
Jednote.
Prattreae ataaUo: "OLAa NABODA"
T
in zaveli takoj, predno so naro-	Pasji zapcr je odpravljen v slo-
- čili pijačo, boj na nož, v katerem	venjbistriškem sodnem okraju. V Ista bila en fant in en delavec ne- lenarškem in mariborskem sod-

NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
Umrli
a učar. 1 let. -
KRANJSKO.
v Ljubljani:
so v JLjuDijam: Fran { dni. Florjan lielak, — Angela Zakrajš.k, N. Pristov. novo»'ojenee.— kob Narobe. ."»O let. — Kranja v bel j, t>:{ let. — Stefan liirk, 7<> r. — Pavla oberšek. 81 let. — ldovik Korenčin, til let. — -ln-l Suslt*r, :U> let-. — P»< rnard Kopt let. — N. špolar. novoro-nee. — Ivana Butara, T mese-f. — Ana Žitnik, 4 mesece. — an Lavrič, tiH let. r Dvoriti kaplan Janko Maren-ič. Kranj* avgusta. Danes ob i četrt na '2 ,i<- tu umrl knezo-otijski dvorni kaplan č. gospod tnko Marenčič.
Pcročil s • je v škofji Loki Pe-r O-sterc, trgovec, z gdč. Minko •rdina.
Pcžar v Gameljnah. — Člove-ce žrtve. V nedeljo dne -i. avgu-a ob četrt na 12. uro je nastal nadoina požar v Zgornjih i'l jim h pri .lanezu Kregarju, po unače Matevževcu, ki je zahte-d človeško žrtev. Vnela so si' tu-Hosedna poslopja Medvešeka in ivlina in le malo j«* manjkalo,
i	ni postal požar enak tomačev-emu. Domače gasilno društvo
bilo takoj na mestu ter pričelo šivali na najbolj nevarnem kra-. K sreči je bila noč mirna in ■cz vetra, sicer bi bili vsi napori ie same bri/galne brezuspešni, •r se poslopja takorekoč drugo 'iigcga tiščijo. Domače gasilno uštvo s»> j»* lotilo najprvo reše-*nja živine. Živino, dasiravno je
10	že vse okrog v plamenu, se je »Mečilo rešiti; pač pa so morali i/ueje dve kravi zakl.iti. Brat šne gospodinje, star G<> let. je žal z gospodarjem na hlevu. Ko
izbruhnil ogenj, se je gospodar naknil * hleva; na ženinega bra-, ki ji* moral gotovo ti do spati.
pa v razburjenosti pozabil. Ko > prišli gasilci, je bilo že prepoz->. <	ga je prehitel ravno, ko
je hotel vzpeti po lestvi na tla. ašli smo ležečega z glavo naprej » zidu na hlevu. Bil je popolno-a sp*-čen. Na pomoč mi prihitela idi gasilna društva: St. Vid s -cdsednikom Kranjske deželne isilske zveze., Taeen z županom . Tršanom, .le/ica, Vižniarje unclji. I mu«V in Nad gorica, na >lu jim načelniki. S tolikimi ri/galnami se je ogenj hitro o-ejil. Sosedna gasilna društva so Ikorakala ob pol :t. uri zjutraj, roti jutru m- je požar zopet polnil; domače gasilno društvo je ►talo na pogorišču in ob 10. uri opoldne še prav pridno gasilo. «tnjeiiih in opečenih je bilo senu gasilcev, med njimi dva pre--j nevarno. V deželno bolnišnico Ljubljani so pri|»vljali oba n*-urno opečena posestnika 67let-i-ga Janeza Kr«-»r«rja in 621etne-u Janeza Pavlina. Oba sta opeče-
ii	glavi, rokah in nogah.
Poiar v Mckrcnogn je vpepelil
ozolee Deu-a pri pokopališču. 1> desetih zvečer :]. av§r- se je zanetilo. (»oforelo je vse do tal.
[c/olee je bil poln mrve iu žita. idi nekaj voz in desk je bilo un. Škoda je |K>krita z zavarti-alnino, katero bo odštel Ke-iks"". Zanetila je neprevidnost
11	pa zlobna roka. Nesreča v gorah. V Mojstrani luž be na delavca Janez Jerše iz
tahoviee pri Kamniku in Anton »rtoneelj iz Dobrave pri Podat tu sta se podala H. avg. v pe-tie stenarja v Vrata nabirat pla-
srečila. Ponesrečence so prepeljali na Dovje in tam pokopali.
Glede legarja v Mcstah se poroča sledeče: Bolezen se je pojavila v 7 hišah takozvanega Pre-'dovičevega sela, to je skupine eno- do dvonadstropnih delavskih hiš. ki tvorijo posebno Predoviče-vo seio imenovano ulico. V osta-. lem delu Sela vladajo normalne zdravstvene razmere. Iz okolno-st i. da je prvih 11 slučajev izbruhnilo eksplozivno, takorekoč hkrati, se da sklepati, da se je skoraj gotovo okužil eden treh vodnjakov, ki so prebivalcem Predovičevega sela na razpolago, po izločilih za legarjeni obolelega in da se je tako bolezen razpasla po teh hišah. Radi tega in ker preide pri legarju od okužbe do obolenja po več dni, se je v prihodnjih dneh morda pojavilo še nekaj slučajev. Doslej je obolelo 19 oseb. ki no se vse takoj oddale v deželno bolnišnico. Vse tri sumljive vodn jake je oblast takoj zaprla in vrhu tega razkužila, ker je prebivalcem na razpolago voda iz bližnjega iztoka mestnega vodovoda. Prebivalci prizadetih hiš. pri katerih bi se še lahko pojavila bolezen, so pod strogo zdravniško kontrolo, tako da se jih v slučaju obolenja takoj lahko izolira in odda v bolnišnico. Stanovanje, hišna oprava, perilo itd. obolelih se je takoj " natančno razkužilo, istotako se je izvršila razkužim stranišč in greznic. Tako je upati, da se bo ta lokalna epidemija kmalu zatrla.
Novice iz Poljanske doline. Letina kaže, da bo še precej dobra, zlasti žito je lepo. le sadja ne bo.
Nova šola na Trebiji je skoro t dograjena, okrog šole je obširen vrt. Le škoda, da je stavba ostala nekako preveč v zemlji in se od vzhodne strani vidi, kakor bi se bila vdrla. — Na Hotavljah. občina Trata, se je dne 10. julija vršil komisijski ogled za novo šolo. katera se ima dovršiti do leta lf>19. Šola bo v obljudenem kraju iu jo bo brez dvojbe »treba v dogleduem času razširiti v dvo-razrednico; v tem smislu je tudi načrt že izbran.
Slaba zamena. Jožef Jež. posestniški sin z Nanosa pri Vipavi, je nedavno v Ljubljani naletel na nekega neznanega človeka, ki j«1 rekel, da se piše Fran Lotrič. in se mu je pridružil. Pila sta skupaj in Lotrič je obljubil Ježu, da mu bo j)reskrbel delo. Potem mu je rekel, da prihaja ravnokar iz zapora da l>i rad obiskal svoje ljubljanske sorodnike, a ima pre-
varno ranjena, en fant pa smrtno-nevarno. — Tudi na Prelogah se je baje vršila bitka med žandarji in delavci. — Z ozirom na te razmere bi bilo prav. da bi dalo glavarstvo ob sobotah in nedeljah o-rožniške patrulje občini na razpolago. Potrebno bi bilo tudi, da bi bile telegratične zveze tudi ob nedeljah popoldne odprte, da ne hi zločinci tako lahko ušli, kakor je morilec gostilničarja Žukica.
Štajersko.
Strašen požar na Dravskem polju. Cirkovce, dne 4. avgusta. V soboto dne 2. avgusta je izbruhnil pri posestniku Unuku v Pongercah v cirkovški župniji na Dravskem polju nenadoma veli-kansk požar. Otroci so se igrali z ognjeni, pušili*cigarete in so tako zatrosili ogenj in bili s tem povod velikanski nesreči. Ko je izbruhnil pri posestniku Unuku rdeči petelin, je zavel naenkrat hud veter. Vihravo je nesel veter usodo-noseče iskre in baje goreče slame od strehe na streho. Ni preteklo celo pol ure. pa so bile Pongarče že skoro vse v ognju. Nenadoma je začelo goreti tudi v nekako 1 .">0 metrov oddaljeni sosedni vasi Spodnje Jablanje. Goreči "škop-liiki" raz slamnatih streh so frčali iz Pongere po zraku v Jablanje iu zažgali hiše. Strašno je gorelo na vseh koncih in krajih. Požarne hrambe, ki so prihitele od vseh strani. so skušale rešiti poslopja. ki jih še ogenj ni dosegel. < Joreče stavbe so bile popolnoma izgubljene. Za gašenje je tudi primanjkovalo vode. Ognjegasei so z naravnost neprekosljivim naporom reševali, kar se je dalo. Po hudem naporu se je končno vendar le posrečilo ogenj toliko lokal izirat i, da požar ni segel dalje. Nekako okrog 8. ali ure so bile sosedne hiše in vasi že izven
nem okraju še traja naprej.
PRIMORSKO.
Tatvina pri pomerski vladi v Trstu. V ksilogratičneni oddelku je izginila velika bakrena plošča, na kateri je bil vrisan nek zemljevid. Aretirali so kletnega slugo Parenzana. ko je prodajal kose te plošče pri starinarju. in pa 231et-nega litografa Avrelija Longo, ki mu je ploščo izročil.
Vojaška vest. Tretja stotnija enajstega bataljona poljskih lovcev je bila premeščena iz Ronkov v Gradiško, druga stotnija 29. bataljona poljskih lovcev pa iz Tržiča v Gradiško.
Idealna rodbina. V Trstu-je bilo pozvano rešilno društvo k neki rodbini. Kaj se je bilo zgodilo? Nadzorujoči zdravnik, ki je prišel na dom. je konstatiral, da leži po tleli in povsod iu tod kak član rodbine — nezavestno pijan. Bil pa je res netečeu prizor, gledati oba stariša. dva otroka in tujega možkega in žensko, ki so se vsi bili udeleževali popivanja in gostovanja. dokler se niso ostrupili z alkoholom Zdravnik je vsem kmalu pomagal, a žensko je dal prevesti v bolnišnico, ker jo je bil alkohol napol omrtvičil.
Mcdrasov strup. V Poreču je umrl 7 let stari deček Anton Bo-dettich, ki ga je bil. ko se je igral v okolici mesta, ugriznil modras. Kljub takojšnji pomoči ni nobeno sredstvo pomagalo; dečko je u-mrl po 24 ur trajajočih hudih mu-i kali za učinki strašnega strupa.
Strela v šoli. V Fontanah v Istri je udarila strela v šolsko poslopje. ki je brez strelovoda. Skoda, ki je liaslala na hiši. je znatna. kajti razbit je zvonec, veter-nica na strehi razklana, ena stena predrta, vrata razpočena. tabla in klopi pa so precej razpraskane.

m
MLADI


•-o


-O

-ojl ^ . ^ _ ^
50,000
KNJIŽIC
ZASTONJ MOŽEM
STARI MOŽJE
MOŽJE SREDNJE STAROSTI
Možje, ki sc nameravajo ženiti — možje, lti bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničenj ia kateri so dosegli starost, ko ne ruorejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo p«-sati po našo brezplačno knliiico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kakozbolijo in zakaj se ne smejo že niti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi ali sifll s, triper, slabost, splošna oslabelost, rguha spolno moči, nočni gu bi tok, revmatizem, »rgansko bolezni, želodec, jetra, mehur ir» ledvične bolezni.
_ TisoOe mož je že zadohilo perfektno zdravljp. te'.e«:u met; in i,oživljen je potom te dra>roecue knjižice. Zalega ?.nai <r-sti je. iti vsebuje stvari, katere bi morai zr.ati vsak moi.
Ne troJ-ite denarja za nbožna in mulovredna zdia> ila, dok'.er ne c itate te knjižite, katera vam pove. «1 iV>a ?t. Mi in kako zadobite popolno in trajnoozdrav Ijenje. Zr.,-x. .nite si. ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi H. tudi poitnino. Ns spodnjem odrezku ali kupom; zapiiit i ločno svoje iir.e in naslov, od reži Le kupon ir. pošijte i.ar'. p: o danvs. Ostalo izvršimo mi.
Odrezek za brezplačno knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. LISTER & CO.
Att»- 300. 22 FIFTH AVE.. CHICAGO.
GOSPODJE:—Zanima ine pon::dba, . xateronudu- VaSoknj'i-žico brezplačno. Prosim., ft iljitei.i jo takoj.
IME........................................................
NASLOV ....................................................
vasi ze ">™,Prava	je da ni 1)ii0 v nsotj.
nevarnosti. Pogled na goreči vasi \ lrenutku žive dufc y žoli je bil grozen. Nepredorni dnu, |___ _
pomešan z ognjenim žarom, prasketanje gorečih hiš. zrnja in gospodarskega orodja se je vmešaval med kričanjem ubogih posestnikov. tuljenjem živine in vpitjem ognjegascev. Večerno nebo je žarelo, ljudje so drli od vseh strani skupaj pomagat ponesrečencem. Pogorele so 25 posestui-
VABILO NA VESELICO,
katero priredi društvo Delavec št. 59 S. S. P. Z. v Coneniaugh. Pa., v soboto dne 23. avgusta
v S. D. Domu. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje, da se te naše
kom hiše in gospodarska poslop-] veselice udeležiti blagovolijo. Za-V ognju je uničenih več tisoč ! ^tek veselice je ob uri zvečer.
Obenem se naznanja onim. kateri se niso udeležili zadnje seje. tla smo sklenili, da mora vsakr
ja.
meterskih stotov izmlačenega žita, katero je letos izredno bogato obrodilo. V požaru je poginilo več kot 10 glav goveje živine, ve-j<'lfin plačati v društveno bla-liko število svinj iu kuretine. Po-j£aj»°< ilko st* veselice ne udeleži, žar se je širil tako naglo, da ni Ito v pokritje stroškov delega-bilo mogoče rešiti niti živine iz; t«- Za možke vstop $1, dame so hlevov. Vsem 25 posestnikom so | vstopnine proste, Za vse drugo pogoreli vozovi in vse gospodar- bode skrbel	ODBOR.
sko orodje z živežem vred. Večinoma vsem pogorelcem so uničeni tudi vsi potrebni uradni spisi, pobotnice, hranilne knjižice in več tisoč kron denarja. Skupna škoda znaša nad 100.000 K. Zavarovalnina ponesrečenih posestnikov znaša baje samo 30 do 40.000 kron. Najrevnejši posestniki so najslabše zavarovani. Nek posestnik. ki ima škode okrog 10.000 kron, je bil zavarovan baje samo za 40»>0 K. Vedno gostejši požari
(20-21—8)
WW Trfforw i iltlilio "VB
M. POOOESLO 19 m. Madiioa St. — Boom 1111 Ghicaffo, HI.
Opomba: Pazite n« »|1h t h
ootmih Itcvilkak. #
Samo za možke.
ROJAKOM : —
Vi in va-^i prijatelji ste uljudno vabljeni, da poselite mojo znanstveno galerijo, 4<">1 Sixth Avenue, blizu 2N. rei-te v New Yorku Na tem mestu sem razstavil umetniška in kioardka dela, izvršena od slovečih umetnikov ki k ž-ju različne organe telesa v idravem in bolnem stanju._
Tu lahko študirate iz-
__vor in razvoj človeškega
plemena od "zibelke ilo groba ter vidite tudi zelo interesantne nenormalnosti, ku-rijozitete in morstrozitete. " Ura, katero prebijete med gručo teh krasnih modelov, vam ostane v spominu vse dni življenja.__,
ZA SAMO 1 DOLAR DOBIVATE 4 MESECE VSAK DAN.
GLAS NARODA" SKOZI

Tu lahko študirate posledice bolezni in i pregreinosti na naravno velikih modelih, i Izkušen slovenski tolmač je vedno pri- J pravljen, da odgovori na vsako vpraša- < nje. Galerija je odprta vsaki dan, tu<Ji v j nedeljo in praznike, od 8. ore zjutraj do j polnoči. _
VSTOP PROST.
461 Sixth Avenue, near 28th Street,
Vor-It, N. Y.
Cenjenim slovenskim in hrvatskim podpornim in i evek m drnitvom se i toplo priperočam »a obilo naročil. — V zalogi imam vse kar potrebujejo j»oj-j j orne ali j eveke društva. — Viorec pošiljam poštnine prosto : Pišite ponj.
Moj poštni caalav je: LOCK BOX 323.
NAZNANILO.
Slovenske katoliško podporno drultro SV JOŽEFA it. 12 J. 8. . J. aa Plt{a->urg-Allegheny, Pa. ln okolico Ima «vo-Je redno m1»> vsako drugo nedeljo v mesecu na 57tl ulici.
Vse denarne poAlljatve odsotnih Članov, naj ae pošiljajo aamo ln edino blagajniku Frank Straua, 1013 Hlgb Bt, i Allegheny. Pa.
Vsi dopisi in naznanila na] ae pošiljajo prvemu tajniku.
Uradniki za leto 1313. so sledeči:
Predsednik: Mihael l^orber. 1039 Peral-
ta St., X. S. l'ittsburg. Pa.
..... Podpredsednik: Vincenc Arch, 449
še ljudi ne spametujejo, l^ani je Long Alley, Allegheny, Pa.
i.;i i L-1* net- i.nJai. fii-L-nvi") h 1 tajnik: Jor.n Simoncich, Fabyan St. I)ll \ ellkansk pozai \ t I1 kON call, f Coty View x g Pittsburgh, Pa.
predlanskim pa v sosedni Zupeeji i n. tajnik: Nik. Povie, » craia at.
vasi. 1'panio, da bodo merodajni takt or j i skrbeli, da dobijo ubogi ponesreeenei zdatno podporo.
Prajzi na inšpekciji. "Društvo j za vzdrževanje Nemštva v tuji-J ni" s sedežem v Berolinu
Vumrey Hill. Allegheny, Pa. Blagajnik: Fran 8trava, 1011 High ■«.
Allegheny. Pa.
Zastopnik: Fhank Krese, 5106 Xatro-no Alley, Pittsburgh, I'a.
Odborniki. Jakob Laurič, 4617 Carroll St., Pltta-
aran- bur«. Pa
,	Anton Lokar, 25 Troy Hill Road, Alleg-
/.ira letos koncem avgusta veeje j heny. Pa.
inšpekcijsko potovanje po Bio-; bu^an^aPeUa3' Banner	Pltt*'
venskem, da vidi, kako za ležejo j Računska preglednika:
ii	-i Frank StrnlSa. 1 Rickenbach St.. Al-
prajzovske marke za pouemeeva- j ,egheny§ Pa.
nje teh krajev. Dne	avgusta John Bostnar, 182 — 4S l|2 St.. Pitts-
J	J	burg. Pa. '
ZastavinoSa: John Mestnak, 20« Chest-
bodo Prajzi v Mariboru in nekaj dni kasneje v Celju. V Št. Petru na M. s. je obhajal nedeljo avg. vpokojeni župnik
slab jopie: naj mu tedaj Jez za \ ^ B ||ak, zlato luaSo Spar. kratek eas posodi svojega. Jez g« liakl je duhovnik -stare vrste", Je ubogal m zamenjala sta jopi- \ ^ orpvi	n ^ ^
ea. ker pa lx»tnea le n, hotelo | ^ ^^ ^ Fijav^ je pQ.
outh St., Allerheny, Pa.
biral po Vojniku in okolici užitni- s f
. ..	• i . . . ____ ; no, je baje dne 31. julija s prilie- J
jopieu svojo delavsko knjižico ^ R pobrauega denarja po.' »
begnil v Srbijo.
Utcilil je v neki jami na Gla-zerjevem travniku pri Rušah šolar Jožef Šarf.
biti nazaj, je Jež za eel sumiti in se šele tedaj spomnil, da je imel
in v njej 200 kron. Zamenjava se mu je slabo obnesla.
Krvava nedelja v Črnomlju. K železniški zgradbi so zaeeli prihajati zadnji eas sumljivi elementi. Posledice so poboji in pretepi, ki se pojavljajo vsako nedeljo. Pred kratkim je bil po nedolžnem j zaklan gostilniear Žukie. morilee je pa ušel na Hrvaško, ker ni bilo telegratične zveze. Nedelja 3. av-| gusta je pa bila posebno krvava. I Najprej se je pojavil neki cigan,' ki pa je bil samo pošteno z nožem opraskan. Hujši je bil pa drug slučaj. V Weiaaovi gostilnici so He sporekli domači fantje in de-}.
Josip ScharabM
blizu Union postaje 415 West Michigan St.,
Duluth, Minn.
Pošiljam denar v staro do- f movino in prodajam paro- * brodne in železniške listke.
-rf—v—*—9—r~»—r-
Frank Sakser
Glavni urad: 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y.
Posipa
DENARJE v staro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in cena
podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
Prodaja
PAROBRODNE
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
stike, kjer sta oba smrtno pone- lavci. Odšli so v drugo gostilnico
	f • i !• i __J*. i l t • ll* •	Ai ■■__•___ _ f%	•C . : ...". -'- - - Podružnice -
Podružnice -	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani	Stritarjeve ulice 2	
- Splfat, Cilnic, titt, .	■prejema vloge n* knjižice in na te- ym 30] koči račun ter je obrestuje po čistili fcfij [O Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. Nai dopisnik za Zjedinjene države je tvrdka FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St, New York		- Spijst, Celovec, Trst, -
- StrajiTt. Gtrlcs, Cit|i •			- Sarajevu, Gorica, Celje -
ii 6nd»ž.			In firadež.
Mniika glavnica K. S,OOOJOOO.			Rezervni fond K. l.OOO.OOO.
i
_L__
_i^Z_
_
GLAS NAHODA. 20. AVGUSTA. 101:1.
Ded Arhip in Ljonka.
(Nadaljevanje.)
sta razvneli zloba in tu-»o se mu tresle ustnice:
»n vejic tja. gub brazu pi
v rndeeih obrobkih v«-k o švigale bistro semin-na pergaincutastem o-SO s** pomnožile in po-
rad. m ti moren
umret
ljubiš Ti ne i
ostrile.
Ljonka ga ni videl rad takega in sr* ga je skoraj bal.
•'In zato te tudi vprašujem, kaj bod**š poe«*l na svetu! Ti — hI«hoten otroček, — a svet — /vr. Pogoltnejo te takoj, .laz pa •m tega... saj te imam tako dečko!... Samo teb«- imam, imaš samo mene. .. Kako pae i umreti? Neiuogo«V mi je i; kako naj t<- pustim? Ko-.. o liospod!... Zakaj ne svojega sužnja.' ... Cnire-norem, živeti pa tudi ne, — /.uradi teb»\ otrok ... čuvati te moram! S.-.h-in l»-t sem t«- p**^t<>-vnl... na avojiH starih rokah... O. Gospod, pomagaj mi!...
J)«-d je sedel in zajokal, na» gnivM glavo na svoja tresoča kolena. Raine so mu drgetale od -il-nega plača, ki se je trgal kropeče in enakomerno iz njegovih bolnih prsi.
Reka se je valila urno naprej ni je pljuskala glasno ob breg, kakor da želi za gl uši t i s svojim šumenjem starcev jok. Jasno si* je smehljalo brezoblačno nebo. izliva je iz »vhe žgoči znoj. in, smehljaje se, j,> poslušalo mirno vztrajni šum kalnih valov...
"Nehaj, vendar, ne plakaj, dedek!" je dejal Ljonka osoruo ter obrnjen v stran. I'of cm je obrnil svoj nagubani. mračni obraz v deda in je dostavil: "Saj sva že govorila o vsem tem. Ne bo me ko-nec in*! V kako gostilno vstopim
"I "bili te bodo tam..." j»* je-eal ded skozi solz«*.
"Morda me pa ne ubijejo", se je razvnel Ljonka; "in kaj potem ' .'so potem jiojdetn pač svojo pot. Saj nisem tako občutljiv, in ne dam se vsakomur!..."
Tu je mahoma L.j o tika prekinil svoj jfovor, umolknil je zamišljeno lt-r dejal potem tiho
"Ali pa pojdem v samostan..'' "Da. ko bi sel v samostan!" je v/dihnil živahno in se je začel zopet kreiti v novem napadu za-dušljivega kašlja.
Nad njunima glavama s., j,- za-čul klic in ropot koles.
"Krodnik!... Hrodnik! Hej!" je pretresal v rak močan krik.
Čakajoča sta se zdrznila, pobrala sta urno svoji malhi in palici.
< i lasno hrešee se j,- pripeljal po pesku dvokolesen voz. Na njem Je stal Ka/iik: sklonil je jrlavo v kosmati, na uho potisnjeni čepici nazaj in se pripravljal, nabiraje zrak v široko odprtih ustih, da zaktiče iznova. Iu pri tem so se iiiii razširile že itak široke prsi še bolj. Ileli zobje so jasno blesteli v »kvirju svilene črne brade, ki je j segata prav do široko odprtih, od napora s krvjo zalitih oči. Za raz- j peto srajco je bilo videti poraste-J no, od solnea zagorelo telo. In iz vse te krepke in velike postave, kakoor tudi od mesnatega, pisanega in nenavadno velikega konja. od koles z visokimi debelimi obodi — je vela sitost, moč. zdra-vje in zavedanje v-»«-jrn tega.
"Hej! .. Hej!,.."
Ded in vnuk sta snela svoji čepici in sta se globoko priklonila.
"Pozdravljena!" je odzdravil gromko prišle? ter je pogledal na nasprotno obrežje, kjer je prilezel izza grmov počasi in okorno črni brod. Potem je zaeel pazno o-gledovati berača.
" Iz Rusije
"Da, iz Rusije, milosti ji vi!" je odgovoril s poklonom Arhip.
"Tam pri vas je lakota, kaj?"'
Skočil je z voza in je začel ne-kaj popravljati na vpregi.
Se ščurki m rjo od gladu".
"IIo, ho! Še ščurki mrjo! To se pravi, niti drobtinic ni ostalo več, vse ste pojedli! Pač prehitro je-ate, a menda prepočasi delat«. Kajti, kdor dobro dela, mu ni treba stradati".
"Tn je glavni vzrok — zemlja, dobri gospod! Cpira se in ne rodi. l/.sesali smo zemljo!"
"Zemlja?" je zmajaj z glavo Kazak. "Zemlja mora vednO ro^ diti. zato pa je dana človeku. Reci : roke, ne pa zemlja. Roke so slabe! Ehe! Dobrim rokam se niti kamen ne ustavlja, temveč rodi. Ali si bil ob Črnem morju? Tam, ded, orjejo tudi kamenje".
Približal se je broni. Na Jijcm sta stala dva zdrava, rndečalična Kazaka in sta upirala svoje debele noge v brodovo tlo. Sunila sta ga 8 treskom ob breg, da se je zazibal, vrgla iz rok vrv, pogle-
dala sta drug druzega ter začela
oddiha t i se.
"Vroče?" se je zarezal došlec ter je zapeljal konj t na brod, dota k ni vši se z roko čepice.
"M-he!" je odgovoril eden izmed brodnikov ter sunil roke globoko v žepe svojih širokih hlač; stopiv"-i k vozu, ga je ogledoval, dvignil glavo in srkal vase zrak.
Drugi je sedel na tla in sj je začel sopihajoč sezuvati čevlje.
Ded in Ljonka sta šla na brod, naslonila sta se ob njegov rob in sta gledala Kazake,
"No pojdimo!" je ukazal gospodar voza.
"Ali ne pelješ seohj nikake pi-jače . ga je vprašal oni. ki je o-gledoval voz.
Drugi, ki se je sezuval, je se-zul škorenj in je gledal mežikaje v golenieo.
"Nič! A kaj hočeš? Ali je morila v K uhanu malo vode?"
"Vode? Kaj me briga voda.
"A žganje te briga, kaj ne? Zganja nimam seboj!"
..Kako je to, da ga nimaš?" je razmišljal brodnik in je vprl svoj pogled v brod.
"Nu-nu. pojdimo!"
Kazak >i je začel obuvati škorenj. Drugi si je pljunil v roke in zgrabil vrv. Došlec mu je pomagal, da hi se "brod odmaknil od brega.
"Zakaj? ne pomagaš tudi, ti. ded ?" se je obrnil k Arhipu brodnik. ki je obul pravkar.
"Kako morem, ljubi moj?" je zapel ded s tužnim glasom iu zmajuje z glavo.
"Saj tudi ni treba pomagati jima. opravita že sama".
In kakor da hoče dokazati dedu resničnost svojih besed, je klonil s težo tla kolena ter je legel na krov hroda.
Njegov tovariš ga je nemarno psoval. in ker ni dobil odgoxora. je glasno zoeepetal z nogami, upira je se v krov.
"Vidiš, Ljonka. kakšni ljudje so to!" .Močni in sili! Ta de/cla je raj za kmeta..." je šepetal Arhip, sklonivši se k vnuku, ki je gledal s krova v vodo.
S pridušenim šmnoir je pljuskal tok reke od strani hroda ter ga je j otiskal nazaj, da se je stresal ter s«- zihaje pomikal počasi dalje.
Vidiš ira inerjaesa! "Roke'... "slabo delate . pravi, sam na se v sanjah ni videl takega dela!" jv: šepetal ded. "Zakaj daje enim toliko, a drugim taka malo.'"... 1'molkiiil je. kakor Ja čaka odgovora Ljonke, potoni pa je govoril samemu sebi: "da preizkuša dušo. Ona. ki godrnja, p jo-pade v življenju luvz radosti in pokoj t
Zroč v vodo. je čutil Ljonka. da se mu sladko vrti v glavi ter s«-mu zapirajo «>či. utrujene o i urnega bega valov. Tihi šepet deda. škripanje vrvi in žuhoiw;e valovja so ga uspavali bolj in '•olj; v tej dreiiiotnosti je hotel pravkar »eseti na krov, ko ga je mahoma -undo nekaj, da s- je zgrudil na tla.
Odprl je na široko svoje oči ter se ozrl naokrog. Kazak). ki so pritrjevali brod na ogoreli štor na bregu, so se mu posmehovati.
Ali si zaspalo, revše ! Sedi na voz. popeljem te do postaje. In
tebe tudi deti".
Zahvaljujoč se Kazaku z mo-notonskim in holuijavim glison-. je /lezel ded ječaje na voz: tudi Ljonka je skočil nanj. in odpeljali s(> se. zaviti v oblake rlioh-nega, črnega prahu, ki je zagnal Arhipa v tak kašelj, da hi se vil skoraj zadušil.
Kazak je začel peti. Rili so to čudni glasovi; prenehaval je sredi pesmi in jo končaval z žviž-om in začenši stavek v recitativu, ga j«- prekinil ter je nadaljeval pesem v visokem falsetu. Zdelo se je, da odvija zvoke s klopčiča ka kor nitke, ki jili pretrga, kadar pride do vozla.
Pesem se je prav dobro ujemala z brezkončno stepo, ki je bila prav tako enolična in so jo le včasih prereza vala zračna mamila.
Kolesa so tužno hreščala, prah se je sukal po zraku, ded je kašlja j neprestano, da se mu je tresla glava, a Ljonka je mislil na to, da se pripeljejo takoj do postaje, in treba bo zopet peti z nosljajočim glasom pod okni: "Gospod Jezus Kristus..." Iznova ga bodo dražili tam dečki ter ga nadlegovale ženske i: različnimi vprašanju o Rusiji iji 0 mnogem drugem... Tudi dedu je takrat neprijetno gledati, kaJco kašlja čimdalje se priklanja globoko, od cesar je tudi njemu samemu neudobno in slabo,kako pripoveduje s turobnim glasom, zdaj pa zdaj tudi ihte, o nečem, kar se ni vršilo nikjer in nikdar... Govoril
19 i ph f^p^^y w w m ww^m m m w * w j
¥ SLOVENSKO ZAVETIŠČE. V 4
1 ^ m m i^A'A	m e * m + Ai A rfJt
glavni odbor:
Fr*6a«dDlk: Frank Bakaer, II Cortland St.. New York. M. Ti Podpredsednik: Paul Hclmeller, Calumet, Mick. Tajnik: Frank Krte. Ml« a. L&wad&le At*., Chleafe, OL Blaaajnulk: Oee. k Broslcb, Bly, Mina.
DIRKK TORIJ:
mrektorij obstoji la Jednega m opnlka od reek SIotenakih podporaia orvanisaclj. od	S1oY«n»klh listov ln od TMh a&mostojnih druAtev.
Ba anaiak«, knjitlce ln nt drugo ae obrnite na tajnika: Frank Krie. SS1C t. Lawndai« Ava.. Chicago. III. Tadl rmm denarne poilljatre poftlljajte na ta aaaloT.	—«■!♦ c..
'i'wr[i»ri7-i*- r» ■ ———* Narod ki ne skrbi aa aroje rera, nima proatora med clvlllsovanlal aaroOL Človek ki ne podpira narodnih savodoT, nI vreden aln avojega naroda.
Spominjajte se ob vseh p rili kak Slovenskega EavetliCa.
je na primer, da mrjo ljudje v Rusiji kar na eesti. in jib nima kilo pobirati, ker je vse umrlo od lakote. .V vsega tega nista z dedom nikjer videla. Toda potrebno je vse to, da ljudje rajše kaj. dajo! Pa kam dejati tukaj miloščino? Doma. tam jo vsaj lahko pro-laš po 4(1 kopejk, ali celo po pol rublja pud, tukaj pa ne mara nihče ničesar kupiti. In tako je treba pometati včasih prav okusne kosce iz malhe v step. In čemu sili vedno ded. da potujeta iz ene vasi v drugo?... Ko bi ostala v vsakem kraju vsaj po en teden, — toda ne. ded pride, obhodi vse. pobere miloščino ter beži kakor tat pred preganjalci... Nekoč je govoril ž njim Ljonka o tem, a odgovoril je srdito in otožno:
"Bedak, molči vendar! Saj ne moreš razumeti mojih skrbi zate, in ne moreš vedeti, kaj hočem !t'e
možno, ti poisčem srečo, rešim te kmetskega življenja... Tako je to! Sedaj veš, pa molči!"
(Dalje prihodnjič.)
Koledar za leto 1914
se že marljivo tiska in bode letos obširnejši nego je bil dosedaj. Obsezal bode razne zanimive kratke povesti, obilo slik in drugih zanimivosti. Cena mu bode kakor dosedaj 30 centov s pošto vred.
Upravništvo Glas Naroda. ■
HARMONIKE
bodisi kakorSnekoli vrpte iedelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zane. eljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad IG let tukaj vtem poslu in sedaj v svojem laetnezn dimu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih vpraJanj.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St. Cleveland, O.
Hamburg-American Line.
Rad hi zvedel za prijatelja FRANA LOGARJA. Ako kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, naj mi naznani, ali naj se pa sani javi. — Joseph Modric. Itox -JD4. Thomas, \V. Va. i :'.x 1 Š-20-2'1—8)
Edina direktna proga med
NEW Y0RK0M in HAMBURGOM, PHILADELPHIO u HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM
oskrbljena s parniki na dva vijaka: Kaucris Aafsste Victoria, Amerika, Presides! Graat, Presides! Liacols, Clevelud, Ciacieaetl, Pretoria, Patricia, Peassylrasia, Graf Valdersee,
Priai Oskar is Prisz Adalbert, katerim eledi v kratkem nov parnik na itiri vijake in turbino IMPERATOR 919 Čevljev dolg, 50.000 ton, največji parnik na svetu. Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite ee na:
Hamburg-Americai Line,
41-45 Broadway, New York City
ali lokalne agente.
RED STAR LINE.
Plovitba med|New Yorkom «*i Antwerpom.
Redna tedenska zveza potom poštnih parniko? ž brzoparniki na dva vijaka.
it***
ZEELAND
11,904 ton
FIXULHD
11,760 ton

y^^y-i-t^,
12,760 ton 12,017 ton
eMTiMoon VADimLAHB
...
LAPLAND 18,694 ton.
Kratka in ndobaa pot za potmik« t Avstrijo, ta OfTiko Bl0< rtnako, Hrvattko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza.
Po«ebno ae ie skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za nadaljne informacije, cene in vozne li»tke obrniti se je nnl RED STAR UIINE
tt
NAZNANILO.
Vsem našim cenjenim naročnikom naznanjamo, da bodemo od sedaj naprej imeli cene naših pristnih domačih pijač, priob-čene od časa do časa v časopisu "Glas Naroda".
Brinjevec......zaboj	12 steklenic $13.00
Tropinjevec .... "	" " 12.00
Slivovka......
Cogrnac.......
Kneipovo grenko vini* "	" "
Cena na galone.
Slivovka	gralona
. Tropinjevec	**
Cognac Whiskey
Vino domače rdeče
IT VAŽNO ZA VSAKEQA SLOVENCA!
Vsak potnik, kteri potuje akozi New York bodisi v stari kraj ali pa i; starega kraja naj obiiče
PRVI 8LOVENSKO-HRVATSXI
H OT EL
AUGUST BACH, 145 Washington St., New York, Corner Cedar 8t
Na razpolago so vedne Hate sobe in dobra domača hrana fo nizkih cenah.
Ha. 9 Brudvar
; 1NEW YORK. . M State Street. BOSTON. MASS. 1319 Walnut Street. PHILADELPHIA. PA. 619 Second Ave., SEATTLE. WASH.
N. W. cor. Wuhtoftoa ft La Sail«]
CHICAGO. ILL. 1J06 "F" Street, N. W. WASHINGTOWN, D. C.
Z19 St. Charle* Street. NEW ORLEANS. LA. 11 & Loccat Street«. iST. LOUIS. MO.
333 Mcia Street. ___ jWlNNIPEG. MAN.! __ "T 31» Gearr StT«t„tHpT SAN FRANCISCO. CAL J
121 So. 3rd Street J MINNEAPOLIS. MINN J
31 HaapiUl Street, MONTREAL CANADA.
ROJAKI, NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJ* VEČJI IN NAJCENEJŠI DNBTNIK.
COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTI0UE.
(Francoska parobrodna družba.
Direktna črta
do HAVRE, PARIZA, *VICE, INOMOSTA in LJUBLJANE. fr>odtnI Qk«pre« parnlkl aoi1 LA PROVENCE" . LA SAVOJE" '«LA LORRAINE" "FRANCE" ■a «va vUaks	m Ivifltak.,
MltlTlUt
M Miri Tiiaka
((
12.00 12.00 6.00
$2.75 2.75 2.75 2.00 .50c.
Ako bi kdo izmed rojakov rad zvedel cene drugih pijač, ktere niso tukaj priobčene, ga prosimo, da naj se pismeno na nas obrne. Pri večji naročbi znaten popust. POSTREŽBA TOČNA.
Za obila naročila se priporoča,
The Ohio Brandy Distilling: Co.
6102—04 St. Clair Ave, Cleveland, O
Pozor slovenski farmerji!
Viled občne zahteve, imp tudi letos naročili večje Število
pravih domačih A* A*
KRANJSKIH KOS.
V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na štajerskem. Iste se pritrdijo na kosišče z rinkcami.
Cena 1 kose je $ 1.10.
Kedor naroči 6 koa, jih dobi pO $1.00. V zalogi imamo tudi kiepalno orodje iz finega jekla;
cena garnituri jo $1.00«
Pristne "Berfame" brarilne luuue po 30c. kos.
Pri naročitvi nam je naznaniti poleg poStne pofttaje tudi bližno železniško.
Naročilo priložiti; je denar sli Postal Menoy Order.
Slovenic Publishing Co.
82 Cortland t Street, J^ New York, N. Y.


AAAAAA
AA
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.

*WWWWWWWWWWWWWWWWWWWWWW*
Pozor, rbjakl!
Dobil MJD Is Wash inctoni cm svoje zdravila eerialno številko, k term jamči, da ■ozn r a vila prava in ko-rlatna.
Po dolaam bin m ml je posrečilo trn najti pravo Alpen tink turo in Pomado prool Iznada-n ju in sa raat i bilo. od katere BMiklm In ieasklm seetl In dole I laije resnično popolnoma Taraatejo In na bode več iapertall. ter na astvaU. Bavno tako nolklm v 8. tednik krasni teki popotpoma srastejc. Hsuuthan v rokah mnh In kriSKah v 8 dneh popolnoma os-dravtm, kurja o'sss bradavice, potne noče Un oae-bUoe se umirili insaa odstranijo. Da je to resnica
--	u
JAKOB VAHClC P. o. na BS
Zemljevid balkanskih dr2av
je dobiti po 15c< komad.
Slevenle Publishing Company,
81 Cortlandt Street, New Tork
Poitnl parnlkl aoi "CHICAGO" 'LA TOURANE" "R0CHAMBEAD" "N1AGAKA"
Qlavaa agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St„ Cbcgebroogh Baildlaf, Parniki očptuieio od sedaj naprej vedno ob četrtkih iz pristanišča itev. 57 (Nortli River in ob sobo tih pa iz pristanišča 84 North River, N. T.
*LA TOI RAINE 27. aug. l!»la. LA SAVOIE dne 17. sopt. U>13. *LA PK O VENCE 3. sept. 3913. 1-A IMiOVENl'E L'4. sop t. 1 ■»!:;. fFKANCE 10. septembra 1913. -FRAN« K dn.- 1. «kt. UMU.
POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
•CHICAGO odpl. s poni. št. 57. dne 30. augusta 1913. ob 3 popol. •LA TO C K A INK otipi, s pom. št. 57. dne G. s»*pt. 1!M3. ob 3. popol. •NIAGARA odpl. s poni. št. 57. dne 13. s^pt. 1!M3. ob 3. j»opol. """'CA KOLIN K odpl. s j.<> u. št. 57. < 1 n"J4. >. |.t, l!M3. n!> ]>opoI. Ciniki i iveiio zszsamoTsaJ lies)« psjdvs vliaka. Psrmiki s križem imajo po itiri vijaka
Ay§tro-Amerikan§ka črta
(preje bratje CosuIicH)
NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črta za Slovence jo Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Cena Tožnifa listkov iz New Yorkajza HI. razred so'do:
Td ep oda j navedeni novi pa»9>
brodi sa dva vijaka imajo
brezžični brzojavi ALICE,	I/AUMXf
MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA« OCEANIA, rum nANz jonm t
TRSTA ».	^c-^m — IP84.N
LJTOLJANB	35.18
EAGREBA	^.-^.v^v.j-m J-hw 35.08
K A RLQVCA	88.88
Za Martha .Waehiagtoa in Kaiser Franz Joief L stane $3.08 vei,
£L RAZEED do
»■TA ali REKB: Mattha Washington in Kaiser Franz Joeol L $65.00, dmgi$60 do $68,
Phelps Bros & Co., Gen. Agents, 2 WaahingtoB street, new york.