PRIMORSKI DNEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE POOSTRIMO BORBO PROTI PRIHODU ITALIJE NA NASO ZEMLJO! NADALJUJMO NASO BORBO ZA UVELJAVLJANJE SAMOSTOJNE POLITIKE IN ZA DEMOKRATIZACIJO VSEGA JAVNEGA ŽIVLJENJA. Leto X. - štev 147 (2766) Poštnina plačana v gotovini - v' V*-7uo/ Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRSTf sreda 23. junija 1954 Cena 20 lir Zelo velik uspeli včerajšnje stavke kovinarjev Udeležba vstavki od75do 100%-Delavci morajo prisiliti vodstvo ES, da borbo proti delodajalcem v Trstu še bolj zaostrijo Včerajšnja stavka kovinarskih delavcev je imela zelo Velik uspeh. Udeležba delavstva je bila znatno večja kot na prejšnjih dveurniji stavkah, kar priča, da borbenost delavstva narašča in da se velika Večina delavstva zaveda pogubnih posledic tako imeno-vanega «sleparskega sporazuma« o poenotenju mezd in Plač, sklenjenega v Italiji. Industrijci in Delavska zborna so seveda skušali zmanjšati uspeh te stavke z lažnim Prikazovanjem odstotkov o u-“eležbi delavcev v stavki, toda celo radijsko poročilo je moralo priznati, da se je u-deležilo stavke 60 odstotkov "Slavcev, kar pa je še vedno sk°Pa številka. 2e same šte-Vl'ke, ki jih navajajo personalni uradi raznih podjetij, dokazujejo vel% uspeh stavke. Tako poroča personalni urad Jovarne strojev, da je od običajnega povprečnega števila dl 1 navzočih delalo v Tovarni strojev 337 delavcev in Gradnikov, oziroma 75 odstotkov, medtem ko ES trdijo, da Prišli na delo samo 104 de-‘*vci in uradniki. V ladjedelnici Sv. Roka v piljah je stavkalo 92 odst. de-avcev, ker jih je od 700 de-'a'o samo 67, to je povečini satno uradniki. V ladjedelnici Sv. Marka je stavkaIo 85 odstotkov delav-c*v, medtem ko je delalo po dodatkih personalnega urada ^0 delavcev in uradnikov, po podatkih sindikatov pa 250 de-lavcev in uradnikov. V Tržaškem arzenalu Je stavkalo 95 odst. vsega delavstva. V ladjedelnicah «Navale ®*uliano» in Felszegy je stavkalo go odst. delavcev, v nekaterih srednjih in malih kovinarskih podjetjih, kakor na Primer v podjetjih Kozmann, phromek, Fabiani je bila ude-r^ha delavcev v stavki 1 (togotna. ^se to kaže, da so imeli Oborožene aktije tuniških nacionalistov KARAČI, 22. — Glavni taj-tuniške stranke «Neode-‘Ur» Ben Jusef, ki je prišel 2a«es v Karači iz Novega plhija, je izjavil na tiskovni *?tlferenci, da je borba za tu-m«ko neodvisnost opustila m‘nia sredstva in je prešla 5? obsežno gverilsko akcijo. Podai je, da je bila v Tuni-ustanovljena vojska gve-hlcev, ki je dobro organizira-?,* in disciplinirana pod vod-v°m centralnega poveljstva, .koto da se bori na cestah j yPo vaseh do osvoboditve Požele«. pozivi in letaki Delavske zbornice proti stavki kaj malo u-speha. Del stavkajočih delavcev se je včeraj ob enajsti uri dopoldne zbral na zborovanju v Domu pristaniških delavcev. Tu so govorniki polemizirali z Delavsko zbornico in pojasnili delavcem posledice «sleparske-ga sporazuma« o poenotenju mezd. Zavrnili so očitek Delavske zbornice da so ES krivi, še je sedaj Trst vključen v tretje mezdno področje, češ da so leta 1947 odklonili uvrstitev v isto mezdno skupino, v kateri so bili Milan, Turin in Genova. Takrat je šlo le za različno draginj sko doklado, medtem ko je veljala in še velja za Trst ista osnovna mezda kot za omenjena mesta, to je 49,30 lire na uro za specializiranega delavca. Dra-ginjska doklada pa je v vseh pokrajinah sledila tamošnje-mu indeksu življenjskih stroškov. Na zborovanju so tudi poudarili, da gre za izključno ekonomsko borbo in da se zanjo ne skrivajo nobeni politični nagibi, kar je očitala Delavska zbornica. Po zborovanju so se delavci razšli in ni prišlo do nobenih demonstracij. Stavka kovinarjev ni samo pokazala, da delavci ne marajo omenjenega sporazuma, marveč je tudi potrdila, da je delavce najlaže mobilizirati za konkretno borbo neposredno s tržaškimi industrijci. E-notni sindikati so namreč pred kratkim predlagali industrij-cem pogajanja tu v Trstu in postavili v ta namen tudi posebne zahteve, ustrezne položaju v Trstu. Prav to je glavni vzrok, da je bil odziv delavstva na stavko tako velik in navdušen. Ta stavka je tudf. .ponovno pokazala, da je Delavska zbornica na isti liniji z delodajalci, saj oboji v svojih glasilih pojejo tudi skoraj z istimi besedami slavo sporazumu o poenotenju, ki ga kljub temu velika večina delavcev ne mara. Ravnanje Delavske zbornice je ne glede na politiko Enotnih sindikatov in njihove komiformovske centrale v Rimu in na več ah manj upravičene očitke o političnem o-zadju in nagibih borbe proti sporazumu o poenotenju mezd v popolnem nasprotju z delavskimi interesi in nas spominja na leta po prvi svetovni vojni, ko so industrijci in drugi kapitalisti sklepali delovne sporazume in pogodbe s sindikati, ki so predstavljali le manjšino delavcev, ter skuša- li s tem razbiti delavsko e-notnost. Igra se ponavlja in «svobodni» sindikati vodijo dejansko vodo na mlin delodajalcem, pri čemer so se znašli v nečedni družbi s fašisti (CISNAL). Vsega tega so se tržaški delavci zavedli in z včerajšnjo stavko pokazali, da take sindikalne politike ne bodo trpeli. Temu razčiščevanju pojmov so nedvomno mnogo pripomogli s svojim stališčem Razredni sindikati, ki so podprli pravično stavko ne glede na to, kdo jo je napovedal. Končno je treba še ugotoviti, da se kaže prevarljiva vloga Delavske zbornice v zvezi z omenjenim sporazumom tudi v tem, da skuša njeno vod- stvo prepričati delavce, da u-vrstitev Trsta v 3. mezdno področje ni dokončna, medtem ko je glasilo industrijcev «No-tiziario Industriale« objavilo uradno besedilo sporazuma, v katerem je Trst uvrščen v isto mezdno področje kot Qorica, Imperia itd. Isto vest je objavil tudi list italijanskih industrijcev «24 Ore«. Zato je dolžnost vseh delavcev, da še bolj razkrinkajo izdajalsko vlogo Delavske zbornice, vodstvo Enotnih sindikatov pa prisilijo, da še bolj zaostri borbo tu na kraju samem vse dotlej, dokler industrijci ne popustijo in ne sprejmejo zadnjih delavskih zahtev. F. K. Ponoven poziv guatemalske vlade za intervencijo Varnostnega sveta Ameriški delegat noče sklicati nove seje Varnostnega sveta Po prvem velikem pretiravanju uspehov napadalne akcije treznejše ozračje v Washlngtonu - Protiofenziva vladnih čet NEW YORK, 22. — Guate-malska vlada je poslala danes Varnostnemu svetu OZN noto, v kateri poudarja, da poziv za prenehanje sovražnosti, ki ga je izdal Varnostni svet v nedeljo, ni bil spoštovan in da se napad nadaljuje. Guatemalska vlada zahteva v svoji poslanici, naj podvzame potrebne ukrepe, da se napad ustavi. V svoji poslanici Varnostnemu svetu poudarja guatemalska vlada nadalje, da so letala, ki so letela čez Guate-malo, nujno vzletela z letališč izven guatemalskega ozemlja, kajti uporniki ne razpolagajo z nobenim letališčem v Gua-temali. Poslanica naznanja nato, da je bila v zalivu pri Puerto Barios v noči med 20. in 21. junijem zaplenjena hon- duraška ladja »Siesta de Tru-jillo«, ki je izkrcavala tovor orožja, med katerim so bile tudi strojnice, puške in ročne bombe. Poslanica opozarja tudi na ponovne letalske napade na guatemalska mesta, na odmetavanje orožja z letali in na izvidniške letalske polete pri pristnišču San Jose in drugod. Sovjetski delegat pri OZN, Semjon Carapkin, se je danes več kot eno uro razgo-varjal z glavnim tajnikom OZN Dagom Hammarskjoel-don\ Kasno zvečer pa je guate-malski predstavnik pri OZN Častilo Arriola izjavil, da bo takoj zahteval ponovno nujno sejo Varnostnega sveta. Predsednik Sveta, ameriški delegati Cabot Lodge, pa je Nlendes-France odšel v Bern na razgovor s Ču En Lajem Kitajski ministrski predsednik bo po razgovoru odpotoval v Novi Delhi, kjer bosta z Nehrujem govorila o vseh azijskih vprašanjih - Francoska vlada posveča glavno pozornost Indokini - Dva ministra določena, da se posvetita vprašanju E0S V kratkem bo vlada načela afriška vprašanja • Pred priznanjem pekinške vlade ? PARIZ, 22. — Francoski ministrski predsednic Mendes-France je odpotoval ob 23,05 z vlakom v Bern, kjer se bo sestal s kitajskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Cuenlajem. PARIZ, 22. — Mendes-Fran-ce je sporočil, da se bo jutri v. Bernu sestal s kitajskim ministrskim predsednikom Cuenlajem. To je sporočil po današnji seji nove vlade, ki se je danes popoldne sestala prvikrat. Mendes-France je dalje dejal: ((Namen mojega potovanja v Bern je, zahvaliti se švicarski vladi za gostoljublje na ženevski konferenci. Med svojim bivanjem v Bernu bom imel čast sprejeti v francoskem poslaništvu gospoda Cu-enlaja in proučiti z njim sedanje stanje dela na konferenci. Odpotoval bom iz Pariza nocoj ob 23 in računam, da se bom vrnil jutri zvečer ali najpozneje pojutrišnjem zjutraj«. Na vprašanje nekega časnikarja je Mendes-France izjavil, da se je o možnosti tega razgovora s Cuenlajem govorilo na diplomatskih razgovorih, ki jih je imel z zahodnimi državniki pretekli teden. Dejal je dalje: »Ministrski svet je bil dalje obveščen o vseh razgovorih od pretekle vietnamske vlade, kakor tudi glede normalnih razgovorov v 2enevi med našo delegacijo in drugimi delegacijami na konferenci. Vietnamska vlada je bila v celoti obveščena o vseh naših razgovorih in naših načrtih. Nameravam obnoviti stike s predstavnikom te vlade ob svojem povratku iz Berna«. Na neko drugo vprašanje je Mendes-France izjavil, da fran-cosko-vietnamska pogajanja trajajo že več tednov in da so bili doseženi določeni rezultati, čeprav so še vedno nerešena nekatera vprašanja. M.-nister za pridružene države Guy Le Cliambre je imel danes več razgovorov z vietnamskim ministrskim predsednikom. Zatem je Mendes-France dejal, da so na seji vlade pripravili mehanizem za uresničenje smotrov, ki so bili obrazloženi v izjavi o investi-turi, ter je poudaril, da je in-dokitajsko vprašanje prva njegova skrb. Zaradi tega je bil glavni del današnje razprave posvečen temu vprašanju. Glede EOS je Mendes-France izjavil, da želi, da bj pred narodno skupščino prišlo do «stika med ljudmi enake dobre vere in enakega patriotizma, ki so lahko drugačnega mnenja, o vprašanju EOS, za- sobote dalje, bodisi o razgo-1 to da zbližajo svoja stališča vorih, ki sem jih jaz imel v z medsebojnimi koncesijami«. Parizu z Edenom in Bedellom Dodal je, da je ministrski Smithom ter s predstavniki 1 svet določil dva člana vlade, Razgovori angleškega podtajnika z italijanskimi predstavniki v Rimu Nutting je včeraj večerjal s Piccionijem in imel z njim daljši razgovor - Rezerviranost o njegovih sestankih - Od jutrišnjega Piccionijevega govora v senatu si ne obetajo ni-Cesar novega - Prerekanje o preteklosti maršala Messeja med zunanjepolitično debato (Od našega dopisnika) 1 poročal, kaj namerava povedati v senatu. V poučenih zunanjem ministr ! vzu Anthony Nutting, ki ie * ®rai nrisnel v Rim l I,eraj prispel v Rim in se >, zvečer dolgo razgovarjal z i„nanjim ministrom Piccioni-k,**1 po večerji v vili Mada-j a. .ie danes nadaljeval svo-stike z italijanskimi oseb: i ,‘°Stmi. Vendar so njegovi ^govori zaviti v precejšnjo ,'Zerviranost. Ve se le, da se do četrtka tu in tam.se-,,aJal s predstavniki italijan-zunanjega ministrstva, ju »etek Pa bo imel tiskovno y jfferenco, nakar se bo vrnil 1 -London. .-dimsko časopisje sicer P°j Marja, da Nuttingov prihod v gotov .značaja I govor..., — „ mnogo zveze 5 Trstom tri «» 'goVor.t.; da kljub jemu j®, aa nun*«**''* * i." ;!*v gotovo ni samo zasebne-.značaja .vendar je začel ,KlM, 22. — Podtajnik v .an'I krogih menijo, da bo bolj „*“kem zunanjem mimstr- fjržai0 drugo, čeprav bi bilo prvo bolj normalno. Popolnoma resno namreč zatrjujejo — in slišati je tudi nekaj pritožb zaradi tega — da velika večina ministrov sploh ni obveščena o poteku pogajanj o Trstu, temveč da vodita tu politiko Scelba in Piccioni na svojo roko. Sicer pa sodijo o jutrišnjem Piccionijevem govoru, da bo zanimiv predvsem zato. ker bo to njegov prvi nastop v parlamentu, odkar sedi v palači Chigi. To pomeni z drugimi besedami, da ne pričakujejo, da bi povedal kar koli važnega, zlasti še o tržaškem vprašanju. Končno je bilo tudi tržaško vprašanje med debato v senatu bolj zadeva druge vrste. Glavna tema diskusije je bila evropska obrambna skupnost, proti ka-teri so kominformisti začeli z napovedano ofenzivo, nekoliko bolj oklevajoče pa so se jim pridružili neofašisti in deloma monarhisti. Dejstvo, da se je za evropsko obrambno skupnost po- sebno vneto zavzel znani maršal Messe, nekdanji poveljnik italijanskih čet v Grčiji v Tuniziji in na ruski fronti, ki je bil izvoljen v senat na demokristjanski li-sti je sprožilo čisto osebne prepire, ki so danes zavzeli lep del popoldanske seje Kominformisti so to dejstvo namreč takoj izrabili zase; razni njihovi govorniki - Messe je govoril ze prejšnji teden - 5°. zatrjevaU.dato najlepše kaže na značaj EOS: obnavlja se nekdanje brat- y orožju z nemškim mi-h* k*ko"nai govorC drugi pa iitarizmom. ^ katerega je bil *VlJo, da bo Piccioni samo 1 Messe zelo v.net, se ko je oilj trža- t^več, kolikor se njegove jetične plati tiče, predvsem ; L. vprašanjem eyr°P j ! ij.Joibne skupnosti, lodu po-hf.^n° so govorili tudi ob I y Dadnem Brosiovem obisku ; i«Kitnn nekaj dni nato pa so ki * Brosiovim razgovorom s I j,. ^Patrickom v Foreign Ui-tujJ* začeli, kot so kasneje L’1 poluradno priznali, ita-Hi^bski razgovori s predstavit,1 Anglije in ZDA o 5*0 vprašanju, i,. btri bo v senatu govoril Klanji minister Piccioni ob (in ‘iučku debate o proraču-zunanjega ministrstva, ki la* običajno, zajema vso ita-Nahsko zunanjo politiko. O L,c‘onijevem govoru bodo. buL •zatrjujejo, govorili pred-d^he na seji vlade. Le v 1 ',(sk se rimski tisk, ki go. tj* o tem, ne strinja: neka. ti,! 'isti pišejo, da bodo mi 1* dali Piccioniju navodi fašistični general in maršal. Na včerajšnji seji se je Messe priglasil k besedi in začel zagovarjati svojo preteklost, nakar mu je senator Velio Spano (KRI) zabrusil, da je bolje, da o tej preteklosti molči. Zaradi tega je Messe danes pri čitanju zapisnika še enkrat nastopil in zahteval od Špana, naj pojasni, kaj je mislil z onimi besedami, nato pa odgovoril Španu, da mu ie dal odvezo sam Togliatti in sicer že leta 1947, ko je «jasno ločil odgovornost onih, ki so morali ubogati direktive vrhovnega poveljstva, od onih ki jim je bila kot ožji skupini voditeljev poverjena dejanska odgovornost za vod. stvo vojne«; on sam seveda spada k prvim. Messe je še pripomnil, da je Togliatti takrat napravil eno samo izjemo ko je iz vrst odgovornih izvzel Badoglia; tudi o tem se je razvnelo prerekanje, v katerem so si kominformisti naprtili nalogo, da zagovarjajo Badoglia Messe je patetično dejal, da se je «vedno vedel kot italijanski in samo italijanski general«, čemur so senatorji od demokristjanov na desno navdušeno ploskali, kot sicer še večkrat ob patriotič. nijj izbruhih v maršalovem govoru, pa tudi, ko je dejal, §a je «vojak kristalno čiste in poštene preteklosti«. potem ko je senator Per-rier (PLI) potrdil pristanek svoje stranke na evropsko o-brambno skupnost in izrazil Dreoričanje, da je treba «sto-?it* vse, da se glede Trsta doseže v sporazumu z Jugo- slavijo vsaj na osnovi izjave od 8. oktobra« je senator Barbaro (MSi) v imenu svoje skupine začasna rešitev predložil resolucijo, ki zahte va »zaradi nujnosti, da Ita. lija spet prevzame svojo vlogo svobodne in suverene velesile«, naj vlada prekliče mirovno pogodbo, «ki jo je čas preživel«. S tem je jutrišnji Piccioni-jev govor pridobil na zani mivosti: kaj bo rekel zunanji minister o tej resoluciji, ki se ji ne bo mogel izogniti? Medtem se časopisje in politični krogi v vedno večji meri ukvarjajo z bližnjim kongresom demokristjanske stranke, ki se bo začel v soboto v Neaplju, Položaj v notranjosti stranke je zaenkrat še zelo nejasen, zlasti zaradi manevrov desničarskih predstavnikov, kot Pella in Andreotti, ki so se na videz ločili od ((klasične« demokristjanske desnice (n. pr. Togni) in se proglasili za «center», z očitnim namenom, da spravijo De Gasperija na dejansko desne pozicije ali pa ga potisnejo na levo k Fanfaniju; v obeh primerih bi se po njihovem načrtu center očitno moral pomakniti na desno (če govorimo tu o «desnici» in «levici». je to nanaša na položaj znotraj demokristjanske stranke). Koalicija center — zmerna levica (De Gasperi -Fanfani) zaenkrat verjetno dobro nadzoruje položaj, če bi se pa razbila, bi bile odprte najrazličnejše možnosti. Pregled položaja onemogočajo tudi številne regionalne skupine v stranki, ki jih bolj kot določena politična opredelitev karakterizirajo lokalni interesi in vpliv tega ali onega vidnega domačega politika; tako se na primer okrog Pelle zbirajo zelo močne skupine v Piemontu. A. P. ki se bosta posvetila temu delu. Tadva sta minister za o-brambo golist general Koenig in minister za gospodarska vprašanja radikal Bourges Ma-noury. Predlagal sem jaz ti dve imeni — je pripomnil Mendes-France — zato da -e vsa mnenja o vseh spornih vprašanjih o EOS lahko v celoti in lojalno izrazijo. Oba ministra se bosta sestala z menoj pred koncem tedna, zato da sprejmemo nekatere praktične ukrepe«. Dalje je Mer>a=s.france Sp0_ ročil, da se bo' v ponedeljek sestal odbor za narodno c-brambo in sestanka se bo udeležil tudi vrhovni ro/eiinik v Indokini general Ely, preden odpotuje v Indokino. Mendes-France . je sporočil tudi, da na današnji seji ni bilo mogoče govoriti o Posarju, ker je bil dnevni red. preobširen. Prav tako niso utegnili govoriti o Severni Afriki, toda vlada bo prav gotovo v kratkem načela tudi to vprašanje. Na vprašanje, ali namerava vlada priznati pekinško vlado, je Mendes-France odgovoril: «Vprašanje ni na dnevnem redu«. Zatem je predsednik sporočil, da bo pred 20. julijem predložen parlamentu gospodarski program. Kratke toda jasne izjave Mendes-Francea jn njegova napoved o sestanku s Cuenlajem so napravile globok vtis. Med raznimi možnostmi omenjajo opazovalci tudi morebitno priznanje pekinške vlade, tako da bi Francija sledila politični liniji Velike Britanije. Toda Mendes-France, kakor omenjeno, ni hotel dati o tem nobene izjave. Toda samo dejstvo, da je Cuen laj takoj pristal na francoski predlog za neposredne razgovore, dopušča domnevo, da gre za razgovore, ki ne bodo ostali brezplodni. Izvedelo se je, da je Mendes-France pr. votno predlagal, naj bi se oba ministra sestala v predmestjih Pariza, toda Cuenlaj je to odklonil. Medtem je tudi kitajska delegacija na ženevski konferenci uradno sporočila, da se bo Cuenlai sestal z Mendes-Fran-ceom. Prav tako je ta delegacija potrdila uradno vest da je Cuenlaj sprejel Nehru-jevo vabilo, naj pride v Novi Delhi na tridnevni obisk. V Novem Delhiju javljajo, da bo Cuenlaj gost indijske vlade in bo stanoval v prostorih predsedništva republike. V ponedeljek Pa se bo vrnil v Peking- Nehrujevo vabilo je Cuenlaju izročil indijski delegat v OZiN Krišna Menon med svojim bivanjem v Ženevi. Na letališču v Novem Delhiju bo Cuenlaja sprejel Nehru in časna straža mu bo izkazala osebno čast. Med svojim bivanjem v Novem Delhiju se bo Cuenlaj razgovarjal z Nehrujem o fndokini ter o drugih azijskih vprašanjih Pogajanja v Ženevi ŽENEVA, 22. — Danes popoldne je bila nova ožja seja o Indokini. Kitajski ministrski predsednik Cu En Laj ni bil navzoč, V prvem delu seje so govorili o nadzorstvu nad premirjem. Francoski delegat Chauvel je izjavil, da bi mednarodne komisije za nadzorstvo nad premirjem v Laosu in Kambodži morale imeti svoj sedež v mestih ob meji. Kitajski delegat je govoril o celotnem vprašanju nadzorstva ne samo v Laosu in Kambodži pač pa tudi v Vietnamu. Ameriški delegat Johnson je vprašal, čemu ni Molotov sprejel načela podreditve mešanih nadzorstvenih komisij mednarodnim komisijam za nadzorstvo. Britanski delegat lord Reading pa je pripomnil, da bi v primeru kršitve premirja mednarodna nadzor, stvena komisija lahko ukrepala, kar pa ne bi bilo mogoče, če bi obe komisiji (mešana in mednarodna) imeli isto pristojnost. Prihodnja seja bo verjetno pojutrišnjem. Obisk ge. Pandit v Beogradu BEOGRAD. 22. — Predsednica glavne skupščine Združenih narodov gospa Lakšmi Pandit, ki je sinoči prispela v Beograd, je danes dopoldne po obisku prj jugoslovanskem državnem tajniku za zunanje zadeve Koči Popoviču obiskala še vojni in narodni muzej Beogradu. Spremljali so jo indijski veleposlanik v Beogradu Binaj Randžan Sen, svetovalec indijskega zunanjega ministrstva Dačpaj in sekretar jugoslovanskem državnem tajništvu za zunanje zadeve Dejan Kostič. Na vožnji po beograjskih ulicah so gospo Pondit toplo pozdravljale stotine Beograjčanov. Pred vojnim muzejem sta jc pozdravila upravnik muzeja podpolkovnik Dušan Lenca in načelnik enega izmed oddelkov, podpolkovnik Slobodan Radosavljevič. Gospa Pandit se je posebno zadržala pred modelom votline v Drvarju, v kateri je bival maršal Tito ob nemškem desantu na Drvaru leta 1944. Ob odhodu iz muzeja je gospa Panditova izjavila, da ji je ta obisk pripomogel ^ boljšemu poznavanju osvobodilne borbe narodov Jugoslavije. V narodnem muzeju jo je prisrčno pozdravil upravnik muzeja akademik Veljko Petrovič, ki je skupno s strokovnjaki prikazal visoki gostji številne zgodovinske dokumente o razvoju Jugoslavije. Po obisku je gospa Pandit napisala v knjigo vtisov, da je zelo srečna, ker je imela priložnost obiskati ta muzej in se spoznati z umetnostjo jugoslovanskih narodov. Gospo Panditovo je danes sprejel predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, ki je njej na čast priredil sve. Čano kosilo. Kosilu so prisostvovali številni jugoslovanski predstavniki. izjavil, da zaradi Guatemale ne bo skliceval nove seje. V krogih OZN je vzbudilo precejšnje zanimanje dejstvo, da je postalo ameriško državno tajništvo pravzaprav najbolj poučeni vir informacij od dogodkih v Guatemali. Predstavniki glavnega tajništva dajejo novinarjem vsa mogoča obvestila- o vojaških operacijah (čeprav so tudj ta obvestila nepopolna in ne o-mogočajo jasno sliko) in o dejanju in nehanju uporniške «vlade» generala Armasa. Včerajšnji večerni ameriški listi so z velikim poudarkom objavili vest, da je polkovnik Castillo Armas ustanovil «vlado» v nekem mestu, katerega ime je ostalo tajno. Danes, ko je uporniška radijska postaja govorila o tem, da se je Armas sam proglasil celo za predsednika rpublike, pa so bili v Washingtonu že precej- rezervirani. Vesti iz Guatemale, pa naj bodo že ! kakršne koli, namreč nikakor ne potrjujejo mnenja tistih, ki so pričakovali, da bo v nekaj dneh vse končano z zmago uporniških sil. Trditve u-porniškega radija, da ima Armas v rokah že dve tretjini dežele, so sprejeli v Washing-tonu že kot očitno neresnico. Zdaj se v Washingtonu sprašujejo, ali v Guatemali sploh gre za vojaške operacije ali pa morda za pustolovščino, ki bi utegnila tudi presenetiti zaintresirano pričakovanje. Priznavajo tudi, da so »nekoliko podcenjevali« podporo, ki jo uživa predsednik Arbenz v Guatemali, in zatrjujejo, da se je polkovniku Castillu Ar-masu morda le preveč mudilo. Prav tako trdijo zdaj, da Armas nima 5.000 vojakov, kot so prvotno govorili, temveč le »tisoč slabo opremljenih mož«. Stalne vesti, ki jih pomaga razširjati tudi državno tajništvo. o uporniških letalskih akcijah (guatemalska vlada praktično sploh nima letalstva), pa postavljajo tudi te kasnejše popravke v nekam čudno luč. O položaju v Guatemali je zanimiv tudi odgovor, ki ga je dal v Londonu predstavnik Foreign Officea na vprašanje nekega novinarja, ali je britanska vlada podvzela u-krepe za zaščito življenja in premoženja britanskih državljanov v Guatemali; «Ne vem, da bi doslej razpolagali s podatki, ki bi narekovali potrebo takih ukrepov«. Guatemalski poslanik v Londonu Aguilar de Leon pa je danes dal novinarjem izjavo, v kateri pravi med drugim: »Resnica o nedavnih dogodkih je naslednja: 26. maja so neidentificirana letala preletela guatemalsko ozemlje in metala letaka, ki so pozivali vojsko k uporu. 14. junija so enaka letala odvrgla s padali v Tiquisati orožje sovjetske in ameriške izdelave. Moja vlada je izvedela, da so ta letala vzletela v Hondurasu, in zahtevala od honduraške vlade, naj prepreči podobna vzletanja in kaznuje krivce. Kljub ponovnim protestom moje vlade pa so bili v naslednjih dneh izvedeni podobni poleti. Guatemala je tako malo pripravljena na vojno, da je vojska s puškami streljala na sovražna letala. Guatemala tudi nima vojaškega letalstva«. Dogodki v Guatemali so neugodno odmevali v številnih ameriških državah. Zlasti je neugoden vtis v Mehiki, kjer so skoraj vsak dan protestne demonstracije, ki jih prirejajo zlasti študentje. O protestnih demonstracijah študentov poročajo tudi s Kube. V Buenos Airesu je policija danes prepovedala manifestacijo solidarnosti z guate-malskim prebivalstvom, ki jo je sklicala zveza študentov ameriških dežel. Kljub temu je na več krajih mesta prišlo do manjših demonstracij in zborovanj protj politiki ZDA in v znak solidarnosti z Gua-temalo. V Cilu je bil parlament sklican na izredno zasedanje na zahtevo poslancev levice. V več krajih dežele je prišlo do protestnih manifestacij, proti katerim je povsod nastopila policija. Ponoči so neznanci s kamenjem razbili šipe uredništva lista «E1 Mer-curio«, ki odkrito podpira u-por v Guatemali. V državnem tajništvu so danes potrdili prejem protestne note holandske vlade zaradi preiskave, ki so jo pred časom izvedle v pristanišču Portori-co ameriške oblasti na holandski trgovski ladji «Wulsbrook». Preiskava, med katero so iskali orožje, ki naj bi bilo namenjeno Guatemali, je trajala 48 ur in je bila brez rezultata. Vojaški položaj Dejanski vojaški položaj v Guatemali je še vedno nepregleden, zlasti zaradi senzacionalnih vesti, ki jih objavljajo «uporniki» in ki jih ameriški listi in agencije z velikim poudarkom prenašajo, s čimer so ustvarili že precejšnjo zmedo. Vendar se zdi, da uporniki niso dosegli nobenega posebnega uspeha. Sam uporniški radio je danes javil, da so Armasove sile prekinile zveze med pristaniščem Puerto Bar-rios in prestolnico Guatemala City, medtem ko so ameriški viri že prvi dan napada trdili, da je Armas Puerto Barrios že zasedel. Podobno usodo doživljajo tudi razne druge vesti o velikih Armasovih u-spehih. Guatemalsko vrhovno poveljstvo pravi v svojem poročilu, da se je začela močna ofenzivna akcija na vsej fronti na področju, ki ga je napadel sovražnik in da so vladne sile prišle prvič v sti^ z u-porniškimi oddelki v kraju Gualan pri Zacapi in to včeraj opolnoči. Poročilo nadaljuje, da je guatemalska vojska napadla u-porniške položaje in da so bili uporniki, čeprav dobro izvež-bani in moderno oboroženi, po daljšem odporu prisiljeni k umiku. Po zadnjih vesteh, nadaljuje poročilo, so napadalci na tem področju v splošnem umiku. Posadka v Puerto Bar-riosu je v ponedeljek izvedla vojaško akcijo manjše važnosti; napadla je skupino napadalcev, ki se je približala mestu in jo obkolila. Poročilo guatemalske vojske zaključuje, da se vladna ofenziva nadaljuje, in še dodaja, da so sovražna letala včeraj s strojnicami napadla mesto Zacapa, na raznih krajih pa so odvrgla orožje in propagandne letake. Ameriško državno tajništvo pa je sporočilo, da je iz guatemalske prestolnice odpeljalo več vojaških vlakov proti vzhodni raeji dežele. Kot je znano, so boji med vladnimi četami in napadalci prav ob vzhodni meji, to se pravi, ob meji s Hondurasom. Predstavnik državnega tajništva je dodal, da so guate malske oblasti, po vesteh, ki jih je dobilo državno tajništvo. razdelile oTožje članom guatemalskih sindikatov in članom stranke »Partito Ac-cidn Revolucionario«. Kmetje v bližini guatemalske prestolnice so dobili tudi strojnice Končno je predstavnik še dodal, da iz ameriških diplomatskih virov «ni mogoče dobiti potrdila za vesti, da bi bili boji v bližini meje med Hondurasom in Guatemalo«. CHURCHILL IN EDEN odpotujeta jutri v ZDA Danes bo v spodnji zbornici zunanjepolitična debata, med katero bo Eden poročal o ženevski konferenci • Churchill o razgovorih z Eisenhovverjem in odnosih s SZ LONDON, 22. — Ministrski predsednik Churchill in zunanji minister Eden bosta odpotovala v četrtek zvečer iz Londona in bosta prispela v petek ob 14. uri v Washingr ton. Odpotovala bosta z ieta-lom «Stratocruiser Canopus«, s katerim sta lansko leto kraljica Elizabeta in Edinburški vojvoda potovala iz Londona na Bermude in na Jamaiko. Medtem se je danes ponov* no sestala britanska vlada, kar je že drugič v zadnjih 24 urah. Eden je poročal o-stalim ministrom o svoji izjavi. ki jo bo jutri podal v spodnji zbornici o ženevski konferenci med debato o zunanji politiki V spodnji zbornici je danes Churchill v zvezi s potovanjem v IVashington izjavil: »Moji razgovori s predsednikom Eisenhowerjem bodo in- formativnega značaja brez določenega dnevnega reda, toda upam, da si bova lahko izmenjala misli o vseh zadevah večje aktualnosti«. Laburistični jjoslanec War-bey je tedaj izjavil: »Zdi se, da Foster Dulles ni dobro razumel namena tega obiska Ali ministrski predsednik lahko pojasni, da ne gre v Wa-shington, ker je prepričan, da ženevska konferenca m uspela?« Churchill je odgovoril, da je bilo vabilo za potovanje v VVashington stavljeno 20. a-prila, t. j. pred začetkom ženevske konference. Na vprašanje nekega drugega laburističnega poslanca je Churchill odgovoril, da vlada ne bo zamudila nobene priložnosti, da doseže dejansko izboljšanje odnosov s sovjetsko vlado. Jugoslovanski tisk o dogodkih v Guatemali BEOGRAD. 22. — Dva dogodka sta danes v središču pozornosti beograjskega tiska: bivanje predsednice glavne skupščine OZN gospe Fandito-ve v Jugoslaviji in položaj v Guatemali. Tudi če bi bila točna trditev, da je guatemalska vlada levičarska in prokomunistična, poudarja beograjsko časopisje, — je mar s tem mogoče opravičiti napadalne poskuse, da se z nasiljem strmoglavi zakonita vlada? Ce bi se takšne metode pričele uporabljati v zunanji politiki, tedaj bi vsaka država imela pravico intervenirati v državi, katere režim ji ni po godu. Ali ne gre tu morda za poskus, da se v mednarodne odnose vnašajo metode, ki jih je miroljubna javnost upravičeno obsodila kot sredstvo napadalne politike? «OZN je proti takim zgrešenim pojmovanjem z uspehom intervenirala kot n. pr. v Koreji«, poudarja današnja «PO' litika«. »Predvčerajšnji sklep Varnostnega sveta potrjuje prepričanje, da poskus vmešavanja v notranje zadeve tujih držav ne bo ostal nekaznovan. Čeprav je bila intervencija Varnostnega sveta neodločna, vendarle vliva upanje v moč Združenih narodov, katerih naloga je zavarovati mir v svetu in nacionalno suverenost držav« poudarja ob zaključku «Politika*. Ob „nori66 resoluciji Kot poročamo na drugi strani, ni v tržaškem občinskem svetu prišlo do izglasovanja nacionaljašistično kominformovske resolucije. Kot je znano, je bil prav Vidali tisti, ki je prejšnji petek zahteval odložiteo diskusije, zato da bi prišlo do sporazuma s fašisti MSI, ki naj bi za resolucijo na sinočnji seji glasovali. Zato je prva ugotovitev, ki jo moramo storiti, da je Vidalije-va pobuda, ki je v tem primeru enaka z njegovo vlogo prvoborca v tej fronti, katero je hotel uresničiti, propadla, To pa pomeni, da je Vidali zaman poskušal tudi formalno postati glavni či-nitelj te fronte. Namesto tega se je izkazalo, da mu nekaj takega klerofašisti in fašisti od MSI ne dovolijo. To mu je najbolj odkrito povedal republikanski iredentist Geppi. ki pa mu kljub te- ■ mu ni odvzel legitimacije iredentista. Spomnil ga je le na evergognoso passato«, t. j. na tiste čase, ko so se sedanji ' kominformovski poglavarji brez rezerve zavzemali za pravične meje med Italijo ih Jugoslavijo, t. j. za meje, ki bi morale teči tam, koder teče meja med strnjeno naseljenim etničnim o-zemljem Slovencev in Italijanov. Na ta očitek kominformovski glavarji niso reagirali, temveč so z občutkom krivde molčali. Zanje namreč borba za pravično mejo dejansko še vedno pomeni «vergognoso passato», Nova resolucija, ki niti plebiscita ne omenja več, temveč je popolnoma na liniji palermskega govora predsednika italijanske vlade, je hkrati v popolnem soglasju z najnovejšo uradr.o izjavo predstavnika palače Chigi, ki je dejal, da rimska vlada doslej ni spremenila svojega stališča glede zahtev po obeh conah. Morda je bila predvčerajšnja izjava predstavnika palače Chigi odločilna za predložitev nove resolucije. No, vsekakor pa je nepob itno resnica, da brez »nteroencije iz Rima predlog resolucije ni bil izpreme-njen. Scelbi in Piccioniju se je vendarle zdelo preveč neoprezno kazati pred Amefi-kanci tako tesno povezavo svojih direktnih eksponentov v Trstu z eksponenti moskovskega kominformizma. Saj bi na ta način ponovno dali prav nam, ki že toliko let trdimo, da je rimska politika do Trsta in do Jugoslavije prav tako nemiroljubna kot moskovska. Toda ta dokaz še vedno obstaja. Potrdil ga je Vidali s svojimi pajdaši tudi sinoči, ko proti nacionalfaši-stični resoluciji ni hotel glasovati, temveč se je glasovanja vzdržal. Iz prvoborca hujskaške fronte se je pomaknil le na p odrejeno mesto v njej. Kar je glavno, pa je dejstvo, da je še vedno v njej, da še vedno pod- pira rimsko fašistično poli-tiko do Trsta. Ta ugotovitev, ki smo jo v našem dnevniku že tolikokrat ponovili in obrazložili, pa je našla prav sinoči potrdilo iz ust neodvisne predstavnice sPartito Socialista della Venezia Giu-lia» Gruber-Bencove, ki je javno izjavila, da Rim glede Trsta vodi izrazito fašistično politiko. Toda še nekdo se je vzdržal glasovanja proti fašistični resoluciji. To je predsednik SDZ dr. Josip Agnelet- to. Tudi to ni nič čudnega. Ce Vidali glede mnogih vprašanj, a v prvi vrsti glede vprašanja Trsta, tako čvrsto stoji ob strani italijanskih buržoaznih nacionalističnih in fašističnih strank, ni prav nič čudno, da je v tako važni in odločilni fazi reševanja tržaškega vprašanja in ko gre za koristi socialistične Jugoslavije, dr. Josip Agneletto kot predstavnik buržoazne stranke v bistvu s tem, da ni glasoval proti fašistgm, stopil na stran italijanske buržoazije. Zato nas vse, kor se je zgodilo sinoči v občinskem svetu, še bolj obvezuje, da se v celoti odzovemo, vsi delovni ljudje Tržaškega ozemlja, včerajšnjemu pozivu O-svobodilne fronte. Kajti na-cionalfašistično-kominformov-ška fronta dejansko še vedno obstaja, čeprav v njej Vidali igra podrepniško vlogo. Sc vedno traja kominformovsko varanje našega ljudstva z lažno stojevsko politiko. Se vedno obstaja nevarnost, da se v to fronto na prevarantski način zvabijo tudi tisti Tržačani, ki so v resnici proti prihodu Italije. Zato ponavljamo: Poostrimo borbo proti prihodu Italije na našo zemljo! Nadaljujmo našo borbo za uveljavljanje samostojne politike in za demokratizacijo vsega javnega življenja. PRIMORSKI DNEVNIK 23. junija BPOMUHKI BMBVI Na današnji dan so leta 1944 enote Gorenjskega odreda poru. Site del karavanškega predora med Jesenicami in Koroško. DANES, sreda 23. junija Ebe-rhard, Višeslav Sonce vzide ob 4.15 ta zatone 19.58. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 23.39 in zatone ob 115*-JUTRI, četrtek 24. junija Janez Krstnik, Janislaiv Z IZREDNE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Ponovna manifestacija nenasitnosti imperialističnega pohlepa po naši zemlji Iredentistična večina sprejela resolucijo, ki zahteva celotno STO za Italijo - Komlnformlstl in Agrteletto se niso upali glasovati proti tej resoluciji - Zahteve po Dalmaciji in meji na Julijskih Alpah - Vldalijevi protijugoslovanski izpadi Vse na novo na včerajšnji izredni seji tržaškega občinskega sveta. Jjtiri iredentistične stranke, k> so na oblasti, fašisti in monarhisti so popolnoma pokopal petkovo resolucijo, ki je dobila tudi glasove kominformistov, neodvisnih in dr. Agneletta. Predložena je bila naslednja nova resolucija: «Tržaški občinski svet, medtem ko poudarja pravico Italije do obeh con Tržaškega ozemlja, poudarja tudi načelo neločljivosti dveh področij in zato odločno nasprotuje vsaki delitvi*. Ta kratka resolucija je nadomestila petkovo, ki je ravno tako izražala nasprotovanje vsaki delitvi dveh področij, je pa hkrati zahtevala plebiscit, kot edino demokratično srdstvo za rešitev tržaškega vprašanja. Omenjena resolucija pa ni govorila o vrnitvi obeh področij Italiji. In prav ta ((pomanjkljivosti) je nudila priliko fašistom, da so se j; postavili po robu, da so obdolžili tako imenovane italijanske stranke oportunizma in da je fašistični predstavnik poudaril. «da je sramota da so italijanske stranke zavrnile njegov predlog o vrnitvi obeh področij Italiji*. Te obtožbe so zadele predstavnike »italijanskih* strank v živo. Postavljeni so bili pred alternativo: ali glasovati za resolucijo, ki naj bi dobila glasove skoraj vseh strank razen fašistov, ali pa spremeniti vsebino resolucije, da bodo zanjo lahko glasovali tudi fašisti. Odločili so se za drugo alternativo in tako se je rodila gornja resolucija. Zanje so glasovali: demo- kristjani, republikanci, socialdemokrati, liberalci, fašisti in monarhisti: vzdržali so se kominformisti, Tolloy (neodvisen neodvisnik) in dr. A-gneletto; proti pa sta glasovala dr. Giampiccolj in svetovalka Menasse, oba FN. Kot vidimo se niti kominformisti niti neodvisen neodvisnik in niti dr. Agneletto niso upali glasovati proti resoluciji ki zahteva priključitev celotnega STO Italiji. To nedoločeno stališče svetovalcev omenjenih treh skupin je dovolj zgovoren dokaz, da je vse njihovo besedičenje o u-veljavitvi mirovne pogodbe in ustanovitvi STO navadna demagogija in da nemo pristajajo na klerofašistično stališče priključitve obeh področij Tržaškega ozemlja k Italiji. Poleg omenjene so bile predložene še tri resolucije in sicer- Gianpiccolijeva za ustanovitev STO. Teinerjeva tudi v imenu kominformistov takšna kot je bila sprejeta v miljskem občinskem svetu in dr. Agnelettova za plebiscit s tremi alternativami. Svetovalec Collella (KP) je V glasovalni izjavi zahteval italijanske meje, kakršne so bile določene z rapalsko pogodbo in Dalmacijo; socialdemokratski svetovalec Bonetti pa je v svoji osebni glasovalni izjavi zahteval italijanske meje na Julijskih Alpah. Predstavniki posameznih skupin so se v glasovalnih izjavah izjavili za ali proti resoluciji, nekateri pa, kot smo žč napisali, so se vzdržali pla-aovanja. Na sinočnji seji je prvi govoril vodja tržaškega komin-formiama, Vidali. Začel je z navedbo stališč ostalih občinskih svetov na področju, govoril o zatiranem prebivalstvu v coni B in nadaljeval s svojim običajnim pregledom tiska. Poudaril je razne izvlečke iz najrazličnejših listov, ki naj bi po njegovem «modrem» mnenju dokazali, da se «Tito drži na oblasti samo s podporo Anglo-Ame-rikancev glede tržaškega vprašanja* Na teh »konkretnih* dokazih je slonela vsa njegova »politična* analiza sedanjega političnega vprašanja okrog Trsta. Obžaloval je, da ni občinski svet potrdil resolucije preteklega novembra, ki ja zahtevala Pellov plebiscit grozil drugim iredentistom, da bodo oni krivi, če «bo Tito zapodil iz Istre še kakih 15 ali 20 tisoč Italijanov«, skratka, dokazoval je, da tako italijanska vlada, kot vse ostale tržaške iredentistične in fašistične stranke vadijo takšno politiko, ki bo povzročila, da si bo Jugoslavija dokončno priključila cono B. K vsem tem njegovim protijugoslovanskim izlivom je še dodal nekatere žalitve pro. ti tov. Francu Stoki. Ko je omenil neki Stokov uvodni članek, objavljen v našem listu je vzkliknil: »Stoka je nor, res, ta živina* (Stoka e matto, veramente, questo be-stione). Tako je naš kronist uspel ujeti besede kominfor-movskega kolovodje. Dalje je Vidali omenil, da so že sestavili seznam oseb, ki naj bi sodelovale z italijanskim generalom, ki bo nadomestil gen. Wintertona pri upravi področja A STO. Monarhist dr. Presti je v južnjaškem, za Tržačane težko razumljivem narečju, zahteval priključitev obeh področij STO k Italiji. Svetovalec Teiner (PSI) je potočil nekaj solza za »uboge Istra- ne, ki ježijo pod Titovim jarmom* ter dejal, da je treba zanikati Titove «trditve», da so vsi Italijani fašisti. Teiner sam ve, da Tito in nobena druga jugoslovanska osebnost ni nikoli trdila kaj takega, res pa je, da je Teiner bil fašist in da se pri tem verjetno čuti osebno prizadetega. Zagovarjal je tudi italijanske imperialistične težnje po Balkanu ter poudaril, da ni res, da hoče Italija STO za odskočno desko proti o-svajanju drugih jugoslovanskih pokrajin. Glavna njegova skrb za sedaj je bila, da je treba na vsak način' dobiti tudi cono B. Končno je dejal, da «če bi ZDA, Velika Britanija, Francija in Rusija jutri ukazale Titu naj zapusti cono B ob 10. uri. bi jo Tito zapustil že ob 9,30 uri*. Pozabil pa je, da je hotela njegova tako opevana Rusija uničiti že celotno Jugoslavijo in da so jugoslovanski narodi to preprečili. Svetovalec Collotti (PLI) je bil mnenja, da je bolje, da se ne glasuje za nobeno resolucijo in da se prepusti italijanski vladi diplomatska akcija glede tržaškega vprašanja. Menil je, da vsaka resolucija lahko samo škoduje diplomatski borbi Rima. Izjavil pa je, da bo glasoval za predloženo resolucijo, če ne bodo sprejeli tega njegovega predloga. Republikanec Geppi je polemiziral z Vidali jem in mu očital njegovo »podporo jugoslovanskim zahtevam po Trstu*. Tudi on je kot običajno govoril o pravici do Istre itd. Očital je kominformistom, da so že večkrat šli v Rim in zahtevali rimsko pomoč, da so izjavili, da je tržaško gospodarstvo odvisno od Italije. Svetovalec Stopper (KD) je izjavil, da je Jugoslavija že pobrala Istro in da je treba zahtevati celotno Tržaško o-zemlje. «V primeru, da pride samo cona A pod Italijo bo Trst gospodarsko uničen. Zalo zahtevamo, da se priključi celotno STO k Italiji. Toda tudi takšna rešitev načelno ni zadovoljiva. Treba bo priti do končne rešitve julijskega vpra. šanja, ki gre preko mej-a Tržaškega ozemlja. Odločno zavračamo načrt o razdelitvi dveh področij. Naj se uveljavi nota od 8. oktobra, ki ne prejudicira italijanske pravice do cone B.» Tudi svetovalka Gruber-Ben. co se je izjavila za resolucijo. Izjavila je, da ima Italija pravico do vseh ozemelj, ki težijo na italijanska središča. Dalje ni šla. Toda ta izjava je ža- lijo. V nasprotnem primeru pa vsaj plebiscit. Zupan Bartoli pa se je v svoji daljši zaključni besedi najprej krepko sporekel s Tai. nerjem (PSI) in je v prepiru prišlo do dokaj hudih žaljivih j izrazov. Nato pa je zapel slavospev «razjasnitvi» stališč, do katere je prišlo po njegovem mnenju. Ta «razjasnitev» pa bi bila sledeča: «Ne smemo izgubiti upanja za celo Istro in ne samo cono A in B. Vse te zemlje spadajo k Italiji*. Mi sprejemamo tudi plebiscit, ki pa bi se moral raztegniti ne samo na cono A in B, temveč na vse tiste pokrajine, katere je krivic, na mirovna pogodba odvzela Italiji. Skratka, pravična rešitev tržaškega vprašanja bi bila za tržaškega župana: stare meje na Snežniku! Kot zasmeh so zato tudi izzvenele zadnje besede o «bratstvu», »pomir-jenju* in »sožitju* v našem mestu. Trenutno pa je župan proti ohranitvi sedanjega stanja, ker je »nevarno, da se izgubi vse*. Vsaka rešitev pa po njegovem ne sme nikakor onemogočiti nadaljnjega prodiranja na Balkan, proti že omenjeni Istri in tudi dalje proti Dalmaciji itd. Odložitev sodnih stanovanjskih izpraznitev Z ukazom ZVU št. 63, ki bo stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, se odloži izvršba z izpraznitvijo stanovanjskih prostorov v tržaški občini, odrejena na podlagi izvršilnih naslovov iz časa po 31. decembru 1952, do 30. junija 1955. Sodnik, ki razporeja prisilne izpraznitve, sme izvršitev sodnih izpraznitev stanovanjskih prostorov v tržaški občini, ki je bila odrejena na podlagi izvršilnih naslovov iz časa pred 1. januarjem 1953, iz tehtnih razlogov odložiti najdalje za rok enega leta. Sest dni po otvoritvi tržaškega velesejma VČERAJ V RIŽARNI RIM KONČNO SPOROČIL VELESEJEMSKE KONTINGENTE Jugoslaviji dovolili celo nižji kontingent kot ČSR - Včerajšnji uradni obiski na velesejmu Uprava tržaškega yejesejma lijonov lir. Podatke o osta- je včeraj končno le dobila lih audeljenih kontingentih, i kljub temu da jih je uprava j objavila, vsa pretekla leta, pa letos niso hoteli povedati. j Skupno so odobrili nekaj i nižjo v?oto, kot so jo preteklo leto, kar je v okviru italijanske politike, da zmanjšuje uvoz iz dežel ki niso v : okviru OECE. Zelo tudi pre' uradno pismo ministrstva za zunanjo trgovino Italijanske republike o dodelitvi kontingentov za tržaški velesejem. Na to uradno pismo je morala uprava tržaškega velesejma čakati celih šest dni po otvoritvi, medtem ko bi morali biti znanj podatki naj- __________ __________________ JL, manj tri do štiri tedne pred ■ ceneča izredno nizka vsota o- i | otvoritvijo velesejma. Na upravi obljubljajo, da bodo izdali posebno uradno obvestilo tisku, katerega pa včeraj pozno ponoči še nismo prejeli. Naš urednik je dobil popoldne, ko se je obrnil na urad za zunanjo trgovino velesejemske uprave, le tri nove podatke. Skupno je tako odobreno za vse države 800 milijonov lir posebnega velesejemskega kontingenta. Jugoslavija bo lahko uvozila za 150 milijonov lir, C SR za 185 milijonov lir vendar pod pogojem, da za isto vsoto tudi kupi na velesejmu blaga, in končno dežele OECE za izvoz blaga, ki še ni osvobojen uvoznih dovoljenj skupno 50 mi- R /IZŠIRITEV BHRHIi PROTI «SI,EPflR SHEMI) S IH) RAZUM 11» Delavci Acegat ES napovedali za danes celodnevno stavko Dobava električnega toka odvisna od uspeha stavke v Italiji - Zagotovljena dobava plina in vode - Uvedba pomožnega avtobusnega prometa Vzporedno z 48-urno stavko delavcev električnih podjetij v Italiji je Enotni sindikat delavcev ACEGAT napovedal za danes 24-urno stavko, da podpre z njo borbo ital. delavcev. Po sporazumu iz aprila 1953 velja namreč za delavce ACEGAT enaka delovna pogodba kot za delavce občinskih električnih podjetij v Italiji. lani v decembru pa sta se tovarniška odbora Enotnih sindikatov in Delavske zbornice obvezala, da bodo delavci ACEGAT vedno podprli borbo italijanskih delavcev. To pot pa Delavska zbornica ne sledi Enotnim sindikatom, ker je namen stavke v glavnem, protestirati proti sporazumu o poenotenju mezd in zahtevati predujem na bodoče poviške. Delavska zbornica pa omenjeni sporazum odobrava. Včeraj popoldne ob 17. uri so sklicali ES skupščino de- lavcev ACEGAT, na kateri so 111 aia. luua ta ino ob morju. 16.30: »Ropat >* Tacce del Lupo*, A Nazzat^ Massimo. 16.30; «Sirota we* nasmeha*. G. Garson. . Moderno. ,16.00: »Verjemi t®1 D- Kerr Savona. 16.00: ((Morski ropa' Kidd* C. Langhton .... Sv. Marko. 16.00: »Žlati Uš**’1 G. Cooper. u Vittorio Veneto. 16.00: »M*11 ubežnik*. R. Andrusco. Azzurro. 16.00: »Dolina naši«**’ žev», B Donlevy. Belvedere. 16.00: »Plavolaske*. D. Morgan. Marconi. 16.00: «Jetrviki z*pw ščenega mesta*, A. Smith. , Novo cine. 16.00: «Nočne 160®*^ ce», G. Lollobrigida. Odeon. 16.00: «Noč je moje K** IJestvo*. J. Gabin. Radio. 16.00: «Sin dr. Jeki«*" L. Hayward Venezia. 16.00: »Bratje I talij*. E. Manni. POLETNI KINO: Grad sv. Justa. 21.00: R. Rascel. .. Arišton. 21.00: ((Obupanci*. ® Ford. Rojan. 20.45: »Šerifova hčer**" A. Baxter. - Paradiso. 20.15: «Otrod se prodajajo*. A. Lualdi. , Ponziano. 20.30: »Odpuščanje*, «■ Crawfbrd. Arena dei fiori. 20.30: «Quebec železni cvet*. J Barrvmore. Garibaldi. 21.00: »Ukročena nte ja», J. Cotten. ,, Secolo. 20.30: «Rosalba, d**‘ Pompejev*, E, Parvo. iz neznanih vzrokov prav takrat krenilo bolj na levo. Vozili sta trčili in je Purič zaradi močnega sunka zletel s kolesa v obcestni zid ter se precej pobil po levi roki. po nosu in glavi in si verjetno zlomil levo nogo. Odpeljali so ga v glavno bol. nico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Vespa v «Giarflinetto»: 2 hudo ranjena, 1 laže Precej resna prometna nesreča se je zgodila včeraj popoldne na cesti pri Štivanu. Iz Tržiča se je peljal na vespi z evidenčno tablico TS 8675 proti Trstu 41-letni uradnik Ostilio Greco iz Ul. Piccardi 20. Na zadnjem sedežu pa je sedel 20-letm pek Sergio Mo-naro iz Ul. Lazzaretto Vec-chio 19. Pod spomenikom »toskanskim volkovom* je vespa srečala neko giardineto, toda srečanje ni bilo srečno, niti prijetno. Avto. ki ga je vozil 19-letni Claudio Cimador iz Ul. Zorutti 6, je tedaj iz neznanih vzrokov zašel na levo stran ceste in trčenje je bilo ne-ižogibno. Vespa je zletela v cestni jarek. Monaro in Greco pa na tla. Z rešilnim avtom so vse tri potnike odpeljali v bolnico. Ponesrečenci se ne spominjajo ničesar. Greco se je pobil in ranil po glavi, si zlomil leva rebra, komolec leve roke in levo nogo; ozdravel bo v 70 dneh; Monaro si je zlomil levo nogo in bo ozdravel tudi v 70 dneh; Cimador, ki je vozil avto, pa se je pobil po čelu in si ranil usta. Ozdravel bo v 10 dneh. Prometna policija vabi morebitne priče, naj se javijo na poveljstvu, ali pa naj telefonirajo na tel. štev. 23-333. letni Jože Purič, doma z Opčin — Narodna ulica 56, peljal s kolesom po glavni cesti proti Bazovici. Ko je bil pred vojašnico v Padričah, je privolilo na prot neko toda po direktivah od drugod angleško vojaško vozilo, ki je je svoje mnenje spremenil ter izjcsvil, da ne more priti do skupne prireditve niti ne bo-bodo oni odstopili dvorane. Prireditve v korist poplavljencem torej ne bo, ker fcom-informovsko vodstvo ne da v la namen dvorane. Ce primerjamo odklonilno stališče kominf ovnovskega vodstva s pisanjem »Delaš, ki objavlja rane. pozive za pomoč poplavljencem, tedaj se moramo nujno vprašati, ali so ti pozivi res iskreni in dobronamerni ali pa so samo formalnega značaja in težijo za določenim političnim ciljem in so zato navadna politična špekulacija? Po pozivu dolinskega občinskega odbora ter prispevku, ki so ga poslali župan in odborniki naiemu dnevniku, smo bili prepričani, da gre zares za solidarno > dno akcijo s prizadetim prebivalstvom Slovenije, toda primer z Opčin nam vsiljuje povsem nasprotne misli. Ce namreč upoštevamo človekoljuben namen prireditve, poleg tega pa še dejstvo, da gre. za ljudsko prosveto in za igro, ki je po-popolnama apolitična, tedaj si stališča kominformovskegg vodstva ne morem o razlagati drugače, kot da gre za solidarnost le na papirju, ki se v konkretni akciji za pomoč raz-bitna » nad. Morski oes v zalivu Včeraj dopoldne so zapazili morskega psa blizu obale pri Lazaretu, popoldne pa pred Včeraj dopoldne se je 51- tržaškim pristaniščem. Po pr- vem obvestilu je policija takoj šla s čolnom na lov, a morskega psa ni zasledila, pač pa je ulovila neko veliko ribo, težko 150 kg. Vsekakor naj bodo kopalci previdni. OD VČERAJ DO DANES Osvobodilna fronta IV. okraj OF. V četrtek 24. t. m. ob 20.30 uri bo seja izvršnega odbora OF IV. okraja v Skednju. Vabljen je sektorski odbor OF Skednja, da se seje udeleži. Ljudska prosveta GLASBENA MATIČA V TRSTU Novoizvoljeni odbor bo imel svojo prvo sejo v petek, 25. t. m. ob 20.30 v Ul. R. Manna 29. Vabljeni so tudi člani nadzor, nega odbora. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. učiteljice Slave Pahor daruje Ana Seheimer Cencig 500 lir za Dijaško Matico, Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir*. Danes, 23. t. m. v prostorih kluba, Ul. Roma 15, II, običajni sestanek od 18. do 21. ure. Nadaljuje se vpisovanje za izlet v Ljubljano ob priliki II. jugoslovanske filatelistične razstave. Izleti Slovensko planinsko društvo Trst priredi 4. julija izlet v Trnovski gozd, na Čaven, Kucelj in Zeleni rob. Vpisovanje vsak dan v Ul. Machiavelli 13. Letovanje SPDT. Tudi letos bo priredilo SPDT letovanje v tedenskih izmenah. Inforniacije in vpisovanje v Ul. Machiavelli 13. II. vsak dan od 18. do 19. ure! Motoktab »Jadran* z Opčin obvešča, da je napovedani Izlet za 27. t, m. v Postojno zaradi tehničnih ovir preložen na 4. julija. Vpisovanje do Četrtka 24. t. m. vsak dan od 19. do 20. ure. SREDA, 23. junija 1954 JUGOHLOVANNKA GONA Ut« T A 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 5.40, 7®’ 13.30, 19.00 in 23.30. 7.00 Jutranji koledar; 7.30 ski kotiček; 14.45 Obzornik; D. Odlomki iz Svarove opere »P*’ šeren*; 17.00 Igrajo zabavni ®, kestri; 17.30 Pesmi naših krajeu 18.00 Poročila v hrvaščini; Za vsakogar nekaj: 19.20 Sp®'' 23.00 Zadnja poročila v italu™ ščiini. TRST II. 306.1 m ali 980 kc-aek 11.30 Lahka glasba; 12.10 & vsakega nekaj; 13.00 Lepe dije in lepi glasovi: 13.30 F1« ljubljene lahke melodije; t*-Kulturni obzornik; 14.25 SloV*', ski motivi; 17.30 Plesna čajatatJ 18.00 Čajkovski: Trnjulčicajlv^i, Ljadov: Osem ruskih narodJA. pesmi; 19.00 Zdravniški v®?*.! 19.15- Pestra glasba; 20.00 20.05 Nesmrtne nu-lodije^ J o c«' današnjih tekmah svetovnega ' af\mptniPoi mrv^nc* natO tu»-cert' gometn-ega prvenstva, nato venski moški zbori: 21.00 AKtuj,, STARSI 1 Ob koncu šolskega leta nagradite vaše otroke z lepo slovensko knjigo, ki vam Jih nudi ((DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE* na velesejmu z izrednim popustom. nosti; 21.15 Iz angleških konco oi-h dvoran: 22.00 Književnost umetnost; 23.00 Večerni ples. T R » T I. 11.00 Za vsakogar nekaj; Igra godba; 17.30 Plesna čajanjr’ 21.05 Ferrari: »Štirje grobljah dirigent Antooiuo Votto. »lov f; n a .i a 327,1 m, 202,1 m, 212,4 D> Poročila ob 5.00, 6.00, *•!£ 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 ta »S, 12.00 Vesele slovenske n,fS-ne pesmi; 12.30 Edrvva-rd M ar m vvel-l: Indijanska suita; 13.30 oL. lodije za prijetno razvedr" 14.40 Mazurke in valčki F c*. pina; 15.30 Želeli ste _ poslu®'-! te!; 16.00 DTsle Adams: TortdU z upanjem; 16.15 PromenJ?!.. koncert; 17.10 V plesnem rltnr„ 18.00 Modni kotiček; 18.10 spored slovenskih narodnih PrT, m-i; 18.50 Okno v svet; 20.00 N lodije G. Gershvvina: 20.30 ** dijska igra: «Kranjski baron*-. MLADA DEKLICA išče slU2^ prodajalke v trgovini. Nasl°v upravi lista. GOSTILNA GABROVEC v PRAPROTU se odda v najem tfltite in cikijtt Pii mol,) hi TELEFONSKE številk® ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 66 Gasilci 2 - 22 Policija 2 - 23 ROJSTVA SMRT IN POROKE Dne 22. junija t. 1. se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 6 oseb, porok pa je btlo 10. POROČILI SO SE: uradnik Giorgio Digiovanni in uradnica Laura Janežič, geometer Claudio Colonna jn uradnica Alda Pariti, mizar Marcello Domlo In bolničarka Irma Maria Ribarič, u-radrrtk Vittorio Lonegber in gospodinja Nives Cavali-eri, agent C. P. Giorgio Cirelli in gospodinja Angela Ive, mehanik Fran-cesco Sciolis in gospodinja Maria Teresa Ferlič, mehanik Claudio Surian ta gospodinja Mirella Toffolutti, delavec Rudolf Kralj ta gospodinja Marija Kaluža, šofer Alfio Gali in prodajalka Irma Svab, delavec Fietro Za-ratiri in gospodinja Luciana Bosei. UMRLI SO: 56-letni Edoardo Silli, 4l-letma Maria Balbi, 78-letna Italia Narduzzl por. Toso, 72-letna Paola Mayer por, Da-plsta, 39-letni Mario Sandrin, 81-letšia Anna Blasich vd, Marti-nelli. PRIHODI IN ODHODI LADU V ponedeljek so priplule v Trat *acteče ladje: iz Benetk it ladja «Valfiorita» s 3 potniki; iz Gradeža it. ladja «Grado» s 23 potniki; Iz Norfolka It. ladja «Aequitas» z 10.104 t premoga; z Reke jugoslovanska ladja »Ba-kar* s 6 potniki. Odplule pa so: proti Pireju ameriška ladja »Stelia Lykes» z 2789 t raznega blaga; proti Benetkam it. ladja «Valfiorlta» s 14 potniki; protj Gradežu it. ladja «Grado» s 23 potniki; proti Aleksandriji panamska ladja »Ma-riasla* s 1000 t solitra in 1500 kub. m lesa; proti Aleksandriji it. ladja »Irma* z 825 t raznega blaga. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 29.5, naj-nižja 20.3, ob 17. uri 28.8, zračni tlaik 1014.2 v upadanju, veter 4 kjn zahod-jug-zahod, vlaga 65 odstot., nebo 6/10 oblačno, morje mirno, temperatura morja 21.8 NOČNA SLUŽBA LEKARN: Blasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; Marchlo, Ul. Ginnastlca 44; Rovls, Trg Goldoni 8; Rossetti, Ul. Schlapparelll 58; Harabaglla v Barkovljah in Ntcoii v Skednju, Društvo slovenskih sred tiješolcev organizira skupinski obisk tržaškega velesejma v četrtek ob 18.30, Vpisovanje od 10. do 12, ure v Ul. Roma 15. PREDEN GRESTE NA DOPUST, se naročite na «PRIMORSKI DNEVNIK« Pošljemo vam ga v katerikoli kraj. 15-dnevna naročnina samo L. 1*0.— Telefonirajte na št. 37-338 Rossetti. 16.30: «Roke kvišku*, G. Mon-tgomery, H VVestcott. Excelsior. Zaprto zaradi obnove. Fenice, 15.30: »Varietejska predstava*, F, Astaire, C. Charlsse. Nazionale. 16.30: »Imenujem se Julija Ross», N. Foch, G. Ma-cready. F Modra m matico. 16.30: »Singa- pur*, A. Gardner. Arcobaleno. 16.00: «C»t», R. Haivvvorth, G. Kelly, Audltorlum. 16.00: ((Podzemlje Sangaja«, II. Berdrlere, P. Bernard Astra Rojan, 16.30: ^Zadnji ylak ic Bombaya», i. Mal«, C. Lgsaon -rrer-L^ rT^, ADEX 1ZLEJJ 3. In 4. julija 1954 izlet v LJUBLJANO NOVO GORICO LABIN 4. julija 1954 izlet v POSTOJNO SKOČI J AN LOKEV Vpisovanje do 24. t. 10. in 11. julija I9*4 izlet v ILIRSKO BISTRICO BUZET POREČ U. julija 1954 izlet v OPATIJO KOMEN KOSTANJEVICO i"1** REKO Vpisovanje do 1- ^^j\. pri «Adria-Express». _ F. Severo 5-b - tal. PRIMORSKI DNEVNIK 3 — 23. Junija 1854 _____________ IZ ZGODOVINE SLOJJENSKEGA Miniti sietilvanste sole Prireditve in razstave (Nadaljevanje) Kot kuriozum .naj navedemo še to, da je v isti številki »Šolskega prijatla« objavljena «prestava autentižnega nemškega texta» cesarske pesmi «Bog ohrani, Bog obvari...« (Serbidiola), ki so jo peli po tržaških šolah vse tja do konca prve svetovne vojne. Ko je ustanovljena šola 1. 1854 je razpisana služba učitelja in učiteljice na sveto-ivanski šoli. Uspeh razpisa ni znan. Zato je težko ugotoviti kdo so bili prvi učitelji na svetoivanski šoli. Vsekakor so bili prvi učitelji duhovniki slovenske narodnosti (saj Sv. Ivan do prve svetovne vojne ni imel potrebe za italijanskim duhovnikom). Ali razen teh, so poučevali tudi učitelji posvetnega stanu. V tedanjih časih so bile o-koliške šole, kakor povsod drugod v Avstriji, povsem pod vplivom in nadzorstvom duhovščine. Dušni pastir je bil hkrati naravni ravnatelj farne šole. »Okrožni oglede« so bili navadno dekani ali župniki. Tržaška okolica je tvorila z dekanijo Tomaj posebno šolsko okrožje. V času ustanovitve svetoivanske šole je bil okrožni ogleda Peter Aleš, kanonik pri Sv. Justu, a za časa, ko je šolo obiskoval Josip Negode t. j. 1. 1864, pa Jakob Koman, župnik iz Skednja. Josip Negode pripoveduje v svojih spominih, da je bil tedaj, ko je on obiskoval prvi razred, učitelj Piano doma iz Senožeč, zaveden in razgledan učitelj, ki je zaradi svoje narodne zavednosti celo izgubil učiteljsko službo. Piano je tudi izdajal 1. 1866 časopis «Jlirski Primorjan«, ki so ga pozneje prekrstili v «Primorca». Zensko mladino je poučevala u-čiteljica Marini iz »Marinče-vega», kakor se sedaj imenuje posestvo pod staro cerkvico. Leta 1868 je nastopil pomenljivi preokret v šolstvu. Tega leta je namreč prešlo šolstvo iz duhovniških v posvetne roke in šole dobijo povsem novo, posvetno učiteljstvo. Tedaj dobijo tudi vse okoliške »trivialne šole« naslov «občinske ljudske šole«, a patronat in oskrbo šol je dobil tržaški magistrat. Od tedaj naprej je na okoliških šolah učitelj obenem šolski voditelj. Imenovani so tud-t člani šolskih delegacij, ki jim je poverjeno nadzorstvo šol, ki se pa omejujejo le na poročanje o stanju in napredku iole. Učni jezik je bil na svetoivanski šoli zmeraj slovenski, dokler ga niso fašisti vf-kmili, ko so podjarmili slovensko tržaško ozemlje. Ob Času ustanovitve in še mnogo let kasneje ni bilo pri Sv.. Ivanu nobenega Italijana. 96-letni Josip Negode pravi, da Sta bili pri Sv. Ivanu, ko je on hodil v šolo, le dve neslovenski družini, pa še otroci teh dveh družin so obiskovali svetoivansko slovensko šolo. Ena teh družin so bili Lauferji, oče Nemec, mati pa Kranjica. Na to družino spominja še dandanes hiša «pri Lauferci«, ki stoji visoko v Bregu, tam, kjer je cesta, ki vodi od Sv. Ivana na Novo cesto, najbolj strma. Lauferji so bili uradniška «financar-ska« družina. Drugi učenec, ki ni bil slovenske narodnosti je bil iz družine Busič, doma iz Milj. Pravzaprav so bili tudi Busiči poitalijančeni Slovenci, vsaj po priimku sodeč. Busičev oče je prodajal drva tam, kjer je bila svoj-Čas Gašperčičeva trgovina jestvin, na sedaj llajboij prometni točki Sv. Ivana. Mladi Busič, ki je bil moj sošolec, le postal pozneje policijski nadzornik. Ponavljamo, da je bil učni jezik svetoivanske šole izključno slovenski in, verjeli ali ne: z okrožnico št. 17181 od 2. novembra 1868 priznava mest- ni magistrat, da je za okoliške šole slovenski jezik edini učni jezik! Ko so začeli okoli 1. 1865 — po pripovedovanju Josipa Ne-godeta — učiti razen slovenščine še italijanščino, ni bilo za učenje italijanskega jezika nobenega interesa in so pouk italijanskega jezika kaj kmalu opustili, ker ne le da ni bilo za znanje italijanščine nobene potrebe, marveč so tudi starši šolskih otrok zahtevali, da bodi. pouk ves slovenski «mešati ne dajo« t. j., da bi se zraven slovenščine učili še italijansko. Svetoivan-čani so tedaj «šrajali po kranjsko«, besede Italijan, italijansko niso poznali, meščani pa so «šrajali po laško«. Besede Slovenec, slovensko, Italijan, italijansko so se izkristalizirale še le pozneje, ko se je razmahnil narodnostni boj na Tržaškem. Kaj pa so se učenci tedaj učili v šoli? V spodnjem od- delku spoznavanje črk, zlogovanje, branje, računanje na pamet, izgovarjanje, pravilno govorjenje, krščanski nauk. V višjem oddelku pa krščanski nauk, branje tiska, branje sv. pisma, lepopis, pravopis, računanje na pamet, pismeno računanje, slovnico, govorjenje, izgovarjanje. V teh predmetih so bili učenci tudi re-dovani. Razen tega so se učili tudi petja in godbe, a deklice ženska ročna dela, starejši dečki tudi pouk v kmetijstvu, sadjereje in čebelarstvu, katerega pouk pa se ni posebno prijel, ker se čebelarstvo še do danes ni kaj u-domačilo v tržaški okolici. Šolski pouk se je vršil po starih načelih, znati vse na pamet. Josip Negode si je pesem, ki se jo je naučil v prvem razredu tako dobro zapomnil, da jo zna še danes povedati od začetka do konca. Je to znana pesem »Svetlo sonce se je skrilo...« ki jo je izdeklamiral, ko nam je dajal podatke za ta članek Ali Josip Negode zna povedati tudi drugo pesem, živahno koračnico, ki so jo peli «ko so kam šli« kakor pravi. Ta pesem se glasi; Tržaški smo fantje s Primorskega doma, slovenskega duha, slovenskega srca. Mi smo domačini smo gorke krvi, gorimo za narod, ., za narod smo mi. Po njegovem pripovedovanju je avtor te pesmi, k' se še dandanes poje v tržaški okolici, Nando Piano, sin sveto-ivanskega učitelja Pianota, o katerem smo že govorili, in ki je bil tudi organist, ter je to pesem uglasbil. Nando Piano je sestavil mnogo takih in ljubezenskih pesmi, ki so ponarodele, smatramo jih za narodne, ker jim ne vemo avtorja, in sp se pri ljudstvu močno priljubile in ohranile do dandanes. (Nadaljevanje sledi) ■■■■■. f&T”* ,g mulili am. ‘i 1_ m Učenci II. razreda iste sole recitirajo »Kamnar in zidar« " :>$fi k... ■>. , i 'i- 'i Mešani pevski zbor 1. razreda osnovne šole v Sv Križu PRED GOSTOVANJEM LJUBLJANSKE OPERE Z BALETOM V TRSTU Slovenske glasbene uprizoritve v Trstu in Mirko9?olič Težave Dramatičnega društva z repertoarjem in občinstvom ■ «Mamzelle Nitouche»f prva opereta na tržaškem odru - Gmotna stiska Zborna recitacija uNebesa pod Triglavom« učenčev Ul. in IV. razreda iste šole 2. Nameraval je Cim več pevskih zborov združiti v en sam mogočen zbor. Eno izmed pevskih društev v Trstu se je le priključilo mlademu pevskemu zboru podružnice Glasbene Matice v Trstu, katere začetnik in vodja Je bil Ka; rel Mahkota, uporabljajoč pri tem vse odlike svojega prirojenega organizatorskega daru. Tudi pevski zbor podružnice, ki je pod njegovim vodstvom že na prvem koncertu spomladi 1910 — dasi še maloštevilen — zapel med drugim zbor vešča-nov iz Smetanove opere «Prodana nevesta«, se je začel uveljavljati vedno bolj iz leta v leto. Prav tako se je postopoma večal vpliv šole podružnice Glasbene Matice in število njenih u-čencev je stalno naraščalo, dasi je razvoj čez nekaj let zavirla vojna in izpremenje-ne razmere do njej. Takisto so se začela prebujati ostala pevska društva in začela umevati svojo nalogo, ki zahteva na prvem mestu glasbeno vzgojo širših slojev in šele v drugi vrsti zabavo in veselje. Razviti glasbeni organizaciji ln splošnemu veselju do petja med Slovenci je pripisati dejstvo, da so se tudi na začetnih odrskih predstavah v obilni meri gojile pevske točke kot vložki in igre s petjem sploh. Takratni priljubljeni repertoar z «Rokovnjači» m »De- setim bratom« na čelu je nudil zadevno dovolj možnosti. Prvi tajnik in organizator Dramatičnega društva v Trstu Josip Prunk pripoveduje o predstavi «Desetega brata«, pri kateri je gostoval Anton Cerar-Danilo in je bila v gledališču Fenice, s kakšnim prešernim veseljem se je glasila slovenska narodna pesem, zapeta pri tej igri c d slovenskih tržaških pevcev v italijanskem gledališču-Ze prva predstava Dramatičnega društva v Trstu 27. aprila 1902 je bila šaljiva igra s petjem in godbo »Čevljar baron«, ki je veljala tako rekoč za opereto im je bila neštetokrat ponavljana na diletantskih odrih. Pri prvih gledalskih predstavah so v Trstu izdatno pomagala pevska društva, naj omenim le pevovodjo Slovenskega pevskega društva Srečka Bart-lja, pozneje pa prof. Mirka, pod vodstvom katerega so izvajali 29. oktobra 1910 ob sodelovanju pevskega zbora šentjakobske čitalnice pevske in glasbene točke pri uprizoritvi Raimundove igre »Zapravljivec«. Položaj slovi nskega gledališča ob kcncu sezone 1909-10 ni bil preveč rožnat. Le s skrajno štednjo in velikodušno podporo denarnih zavadov iin posameznikov je _ bilo možno vzdržati finančno ravnovesje. Predstav je gledališče imelo 45, izbira repertoarja pa ni zadovoljevala. Ko je AMERIŠKA KNJIŽNA DARILA Ameriška uprava za delovanje v tujini bo dala letos na razpolago 100.000 dolarjev za knjige, ki jih bo poslala knjižnicam 53 držav, sodelujočih pri načrtu za tehnično-gospo-darsko pomoč. Med državami, ki bodo deležne teh knjižnih daril, je tudi Jugoslavija. Darovane knjige bodo s tehničnega, znanstvenega in poučnega področja. - 'V' ; ' • f - » ir 1t$ š 1 m i •?«* Ci MIRKO POLIC na občnem zboru društva v maju 1910 intendant in pozneje hkrati društveni predsednik Ivan Zorec poročal o pretekli sezoni, je orisal vso skrb vodstva in težave, ki jih je imelo pri sestavljanju repertoarja: «Pri sestavi repertoarja me je vodilo načelo, da bodi tak, kakršen je potreben za tukajšnji oder im uku s ljudi v Trstu. V repertoar je zato prišla večina burk in ljudskih in pa otroških iger in le majhen det boljših ln literarno kaj vrednih del... Kadar sem spravil na oder kako puhlo, nizkotno burko, sem videl občinstvo navdušeno in dobre volje; a ko sem se drznil s čim boljšim, s kako res vsaj kolikor toliko vredno boljšo igro, pa me je bilo sram, ko sem videl ljudi zdehati in se dolgočasiti, če so sploh prišli k predstavi... In to je ravno, kar povzroča večne krize v dramatičnem društvu. Slabo obiskane predstave so najhujsi udarec za blagajno Dramatičnega društva. Res pa je tudi, da se tudi igralcev, ki gledajo prazno dvorano, polotuje neka apatičnost. To sem posebno letos opazoval. Dokler smo imeli dobro obiskane predstave, so igralci kazali še nekaj amb^ije^ In veselja — ko pa je začelo izostajati občinstvo, jo Pa' dala tudi kakovost uprizoritev.* Repertoar redkega literarno izobraženega občinstva ni zadovoljeval, zato je.izostajalo. Tudi ostalo občinstvo je bilo muhasto in tako je bilo treba neko predstavo celo odpovedati. Nekatere je zelo privlačevalo italijansko gledališče in tem je veljaj intendantov vzdih: »Prve dni po Veliki noči — v sredi tedna — pa so napolnili do dveh tretjim gledališče .Fenice’ tisti, ki jih k nam m bilo. Vsak po svoje!« Mimo tega je imelo slovensko gledališče, ki je bilo od 1907 po prizadeva- nju Josipa Fr. Knafliča stalno gledališče, še druge težave, ki so mu jih povzročale prireditve diletantov po raznih društvih in mu odtegovale občinstvo. Nekateri diletanti so bili celo kos nekaterim igralcem stalnega gledališča in so hkrati mogli izrabiti repertoar gledališča z uprizarjanjem lahkega repertoarja, priljubljenih burk in iger s petjem. Pozivi na to, da je treba napeti vse sile, da se omogoči eno stalno gledališče z osredotočenjem vseh najboljših moči, očit- S Janko Traven \ no niso imeli zaželenega uspeha -Zato je bilo treba najti drugačen izhod iz nevarnega položaja . Septembra 1910 je gledališče objavilo repertoar, ki je obsegal več iger s petjem in — operet: Ipavec «Tičnik« in «Teharskl plemiči«, Parma «Caričlne A-maccnke«, Vilhar «Jamska Ivanka«, Bloudek «V vodnjaku«, Benedix »Stara hiša«, Nestroy «Talisman», Raimund »Zapravljivec >, neznanega avtorja »Rezervistova svatba«. Po sodbi »Edinosti« je objavljeni repertoar dokazoval, da hoče odbor riskirati vse, samo da se podjetje slovenskega gledališča okrepi končno tudi z denarnimi sredstvi.« Neznan ljubitelj glasbe se je nekoliko pozneje v istem listu zavaroval proti očitkom m glasnim zahtevam slovenske glasbene kritike, naj se goji predvsem slovanska glasba, s pozivom: »Gojimo na naših predstavah v prvi vrsti slovansko glasbo«, a poleg tega tudi dobro neslovansko! Ne postavljajmo se na ozkosrčno stališče.« V koliko so dejanske uprizoritve gledališča ustregle temu širokosrčnemu stališču, so na svoj način dokazovale poznejše uprizoritve gledališča, katerega razvoj je poganjalo naprej hitro na: predovanje kulturnega življenja med Slovenci. Novo sezono je začelo tržaško gledališče z velikim zaletom že pri otvoritveni predstavi, ki je bila Gogoljev »Revizor«. Zaradi vrnitve dosedanje režiserke Avguste Danilove v ljubljansko gledališče, si je pridobilo novega režiserja Leona Dragutinoviča, ki je bil do zdaj v ljubljanskem gledališču in tam režiral med drugim krstno predstavo Cankarjevega »Pohujšanja v dolini Šentflorjanski«. V Trstu je ostal do začetka 1914 in se je udejstvoval tudi kot operetni in operni režiser. Najvažnejša nova pridobitev pa Je bil domačin Mirko Polič, ki se Je kot mlad študent z mladeniško navdušenostjo ln moško vztrajnostjo lotil prvih zahtevnejših glasbenih predstav na tržaškem odru. Polič je bil Tržačan, sin hrvaškega očeta in slovenske matere. V času. ko je s skupino prostovoljcev in navdušencev prevzel vodstvo glasbenih predstav, je bil star 20 let. Namenil se je študirati pravo v Pragi, toda hkrati je študiral glasbo na konservatoriju Verdi v Trstu od leta 1908 in dosegel absolutorij 1913. Objavljeni repertoar za operete ni obveljal. Prva o-pereta. .ki jo je slovensko gledališče v Trstu uprizorilo, je bila Hervejeva »Mam-zelle Nitouche«. Tržaška slovenska krstna predstava je bila 25. decembra 1910, prva repriza naslednjega dne. »Edinost« je v svojem poročilu triumfirala: »Dramatično društvo je uvedlo na oder novo vrsto gledališke umetnosti: opereto. In to z nepričakovano velikim uspehom. Obe predstavi sta bili v materijalnem pogledu .rekord’, glede kakovosti smo imeli dve operetni predstavi, zaradi katerih nas ne sme nič biti sram pred tujci. Narobe! Videli smo na nemških in laških odrih mnogokrat slabsega, kar se je pohvalilo! Z ve-.seljem je občinstvo pozdravilo prihod gosplce Janove, izborne subretke, ki je izšla iz domačega odra « (Nadaljevanje sledi) Zborna recitacija «Sv. Križ« učencev V. razreda iste šole m*' Razstava osnovne šole v Sv. Križu ■HIHM Razstava osnovne šole v Zavljah S p/6 AL L 0^2. E C K Tomaž - Ne ne Blaž, bo že kaj res! Zdaj se mi je posve-Tomaz. Ne, vjl ^a je slišal od svojega noneta., da V ^LTčaSh Jžl£ltu v klofitru kapucin, ki je ponoči v llu ^rSsalme in ribice somu v zboru odgovarjale. On da koli ni pojedel ene same ribe. Blaž: Ne, ker je najbrž pojl«teldve ali tri ikrati. Tomaž: Hotel sem reči, da nikoli mi jedel «to Blaž. Gotovo, ker se Je bal. kajbibilo z zborom. Vzemi o, da bi pojedel vse soprane im tenorje. Tomaž: Blaž, Blaž, ti si ko neveren Tomaž! Jerneje: No, vidite oče Tomaž, tako je tud, s tem Krist n°m-romn°- Skrit te na skrit in čuden, ba fant. Zdaj se ml *£ £. tal nS«. «» ” n“ra T ... ta. «« -Blaž: Kakšno nesrečo, Jernej tl JerneJastl! Jerneje: Oni dan, ko je nekaj mečkal okoli Markčeve mreže, jim je naslednjo noč polovico požrl delfin. Blaž: Saj je tudi nam požrl nocoj, čeprav ni Križe niti videl naše mreže. Jerneje: Vidiš, im tisti mutasti Mate, Ce on samo pogleda v barko ali če tl le malo pomaga pri delu, tisto noč gotovo ne boš sel brez uspeha na morje. Tomaž: Samo škoda, da se vsakogar tako boji. Ne gre do gležnjev v vodo ali na barko za ves denar. Jerneje: In še eno vama zaupam. Ta Suša, ko lovi ponoči, pravijo, da skoro joka in prosi ribice odpuščanja ln jim govori: «Ribice moje srebrne, odpustite meni grešniku, ker vas lovim. Toda če pustim, da živite ve, ne bova živela ne jaz ne moja bolna mati. Blaž: Da, in zato izbira samo tiste, ki imajo slab posluh in ki so preveč nakazane. Jerneje: In še eno vama bom povedal, ki mi jo je zaupala stara Kokalka, tista, ki vidi skozi devet zidov, ali hočete? Tomaž: Povej, Jerneje, povej! Jerneje: Naj povem, kaj praviš, Blaž? Blaž: Blekni jo, no! Jerneje: stisnita pas, da ne počita od smeha, ker je zelo debela! Ali sta pripravljena? Blaž: Izkašljaj se no, Jerneje! Jerneje: Ta Kristjan, ta reva od Suše, da meče oci na Anico, hčerko našega gospodarja, Moholanovega Jakoba, tega bogatega. Presneto visoko je pogledal! Čudno, da mu ne poči žila na vratu. Tomaž: Ej, ne bo nič iz te leščel Ko bo stari izvedel bo moral fant prestati hude čase. In mati Urša, ki vidi samo svojo bogatijo!- Pa saj fantu privoščim vso srečo. Jerneje: In za Anico nori tisti Marko s Primožev, edini sin bogatega Mikole. Njih brgoc je na deset sežnjev. Dejal bi, da ta Marko omlati dvanajst takih Križev, kot Je ta Krize. Blaž: Vidita, kako bledita! Sedaj, reva, ubožec nima nič. križ in kaj vem, prej pa čarovnik, skrit značaj, čudežni ribič. Zato vama povem samo to: Ce bi Kristjan res poznal kako posebno vabo za ribe, potem bi se lahko požvižgal na vse Urše, Marke in Jakobe, ker bi se v nekaj^ letih prav gotovo izvlekel iz te revščine, v kateri mi vsi tičimo. Potem bi lahko povprašal za Anico, saj ga rada vidi. In če res copra, kakor pravite, potem pa lahko vpraša samega cesarja za kako princeso. Jerneje: Saj sva midva hotela samo razložiti, kako je z njim. Mislim, da bi bilo najbolje, da bi kar Križeta vprašali, da bi nam povedal ln nas navadil kar zna. Tako bi si tudi mi opomogli. Naj bodo bukve črne ali bele, glavno je, da se ulovi, pa četudi bi pri tem pomagal sam morski vrag. Vi boter Tomaž, bi se mu lahko približali in mu povedali, kaj nas srbi, potem bova pristopila še midva. Saj si z nami, Blaž? Blaž: Se pri nobeni »svinjski procesiji« nisem manjkal, tudi pri tej ne bom. Jerneje: Torej, da smo si edini! Ce Tomaž pove vam, morate tudi nama pokazati, če pa pokaže nama, morava pa midva tu botru Tomažu razložiti vse. Tako, udarimo! (Jerneje in Tomaž si podajata roke, Blaž zre nekam stran). Kam buljiš? Udari no, Blaž! Blaž: No, pa udarimo! (Blaž udari. Zase): Najrajši bi Jih po gobcu. (Križe pride od desne in sede s hrbtom proti njim). Tam pri svincu pošij, Jerneje! Jaz bom tu, kjer je bolj razklano Jerneje (pridušeno): Ga vidite? Kakor, da bi zrasel iz zemlje! (Glasno) Blaž, pojdiva, da bova prinesla še oni kos mreže! (Daje znamenje Tomažu. Odideta na levo). 4. prizor Križe plete zanko na vrvi, nekam zamišljen se skloni in pospravlja po 'upi. Tomaž (se praska po glavi, zase): Eh, bo že kaj resnice na tem. Kapucini so dali fantu tablico iz črnega kamna m Pisalo tudi, iz črnega kamna in fant je rad čečkal ee orna tablica, cmo p;salo cme bukve... Ta Jerneje jo j’e n gruntal, ima dobro črepinjo ta Jernejček. Kristjan si žvižga neko popevko. Tomaž ikašlja, vstane, gre proti Kristjanu)- Kdo « da te ne poznam’ Na, ti si Križe! Malo vidim 'več Kristjan: Jaz sem, jaz, stric Tomaž! Tomaž: Ravno prav, da te vidim, rad bi te nekai n prosil. Saj veš, svet na prošnji stoji. Kristjan: Kaj bi prosil, kar povejte, stric! Tomaž: Boter Lovro s Proseka je spodstrigel rep tist mu svojemu belcu, tistemu, ki s° rad plaši Kristjan: In vam Je dal žimo, oče Lovro kaj ne? ] vi bi radi, da vam spletem dobro tun j o Tomaž: Glej. kako mi pobiraš besede z jezika. Pravz Sh^da S sp^eS ’ ^ me raZUmeŠ’ en° tlst!h 113 napravi7toiSa3 S° VSe d°brC’ tudi tste’ W E9m Jih va ne gredo prereč radTnaiff m°6ne S° “ ^ rfbi hocete*bŠo!jših! “ m°Čne in da 3im V°da no Skcd;' kaJ Tomaž: Eh, tvoje imajo poseben lek, tvoje! Krize,- Potem jih lahko zamenjam za vase, oče. / povem vam, da se boste kesali, ker se moje kaj rade trga. Tomaž: Tudi dobro tako, vsaj za malo časa bi poskuš tvoje, m se ti treba bati, saj znam molčati kot morsko dr Križe,- Ne vem, kaj pravzaprav hočete. Toda jaz va rad ustrežem, kakor sami hočete. Torej tisto žimo deni v kotel v mrzlo vodo, potem naj počasi zavre. Nato pustil da se ohladi. Ko bo veda popolnoma mrzla, posušite žin v senci. Potem jo prinesite meni in spletel vam bom tal tunje, da vam bodo trajale dolgo let. IMadaljaviMf* »UdH TRST, sreda 23. junija 1954 R Iff BPi Vremenska napoved za danes: Spremenljivo oblačno in soparno vreme z vmesnimi razjasnitvami in možnostjo krajevnih padavin. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 29,5 stopinje; najnižja pa 20,3 stopinje. PRIMORSKI RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 15.00: Odlomki iz Švarove opere «Prešeren». Trst II.: 20.30: Slovenski moški zbori. Trst I.: 21.05: Ferrari: «štirje grobijani«, dirigent Antonino Votto. Slovenija: 12.30: Vesele slovenske narodne pesmi. —- -—....... '—*: - ■ 1 ^ DANES BOSTA DOLOČENA ŠE ZADNJA DVA ČETRTFINALISTA Iz tekme med Turčijo in Nemčijo nasprotnik Jugoslavije za nedeljo V Baslu bosta igrrali Švica in Italija ZUERICH, 22. — Jutrišnja tukajšnja tekma med reprezen. tancama Turčije in Nemčije bo določila, kdo bo v nedeljo nastopil proti Jugoslaviji v Ženevi. Čeprav je Nemčija favorit, vendar ne bi hoteli dati Z3njo roke v ogenj. Nemčija bo lahko nastopila s spočitimi igralci, saj je v nedeljo proti Madžarski igrala z rezervo, kar ni bilo simpatično sprejeto niti v športnih krogih, še manj pa pri gledalcih, ki so že mnogo pred začetkom prvenstva pokupili vstopnice za to tekmo v pričakovanju, da bodo videli veliko borbo. Videli so sicer na delu Madžare, ki pa se jim ni bilo treba truditi, ker je pač igrala proti njim le rezerva. Madžari so še preveč dobro igrali. Ce bi se zadovoljili le s kakim golom, (kolikor bi Današnji tekmi: Basel ob 18. uri: ŠVICA - ITALIJA (sodnik Griffith) Zuerich ob 18. uri: TURČIJA - NEMČIJA (sodnik Faultless) (Tekmo Švica - Italija bo prenašala televizija). Teniski turnir v Wimbledonu bilo pač potrebno za zmago), in se ne bi preveč izpostavljali, tedaj bi mogoče Puskas ne bil poškodovan. Vesti, katerim pa ne povsem verjamemo, zatrjujejo, da Puskas 14 dni ne bo mogel igrati. Praktično bi to pomenilo, da bi Puskas na tem prvenstvu nobene tekme več ne odigral. Jutri zvečer bomo torej vedeli za preostala dva četrtfinalista. V glavnem pa bomo do sobote počivali. RHEINFELDEN, 22. — Italijanski nogometaši, ki jih čaka jutrišnja tekma s Švicarji, so danes samo počivali po vče. rajšnjem razmeroma dolgem potovanju od Lugana semkaj. Rheinfelden je 18 km od Basla, kjer bo jutri tekma. Govori se o nekaterih spremembah v moštvu, ki je nastopilo v nedeljo. Tako bo mogoče Viola nadomestil Ghezzi-ja, ki je doslej pokazal, da ga še precej moti njegova notranja vznemirjenost pred resno odgovornostjo. Na svojih mestih pa bosta najbrž ostala Magnini in Giacomazzi, ki sta v dobri formi. V krilski vrsti bo mogoče nastopil spočiti Se-gato namesto utrujenega Ne-rija. V napadu bi naj bila izločena Pandolfini in Galli, ter bi napad bil takšen: Mucci-nelli, Pivatelli, Lorenzi, Cap-pello, Frignani. Czeizler sicer o vsej tej zadevi molči in bo postavo objavil šele jutri opoldne. BERN, 22. — Po vesteh, ki prihajajo iz Macolina, kjer je nastanjena švicarska reprezen. tanca, namerava vodja švicarskega moštva za jutrišnjo tekmo z Italijo postaviti sledeče moštvo: Parlier, Neury, Boc-quet, Kernen, Frosio ali Flue-ckiger, Casali, Antene, Von-lanthen, Huegi, Ballaman, Fat-ton. Italijanski kolesarji za Tour de France MILAN, 22. — Sestavljeno je italijansko moštvo za Tour de France: Albani in Bene-detti (Legnano), Astrua in Grosso (Atala), Fornara in De Santi (Bottecchia), Carrea in Crippa (Bianchi), Coletto in Conterno (Frejus); rezer. va Giudici (Bottecchia). Mitri - Hazel 14. julija v Rimu RIM, 22. — Povratni dvoboj med Mitrijem in Hazelom oo 14. julija na olimpijskem stadionu v Rimu. Ring bodo postavili v bližini nekega ovin. ka. * * * NEW YORK, 22. — Italo Scortichini (srednja kategorija) je premagal v 10 rundah po točkah Pedra Gonzalesa. RIMINI, 22. — Tretji dan tekmovanja jadrnic je Danska še bolj povečala svojo prednost. Lestvica, ki pa zaradi nekaterih prizivov še ni dokončna, je sedaj taka: Danska 6852 točk, Anglija 3752, Holandska 3497, Francija 3405. Jugoslavija 2284, Avstrija 2217, Italija 189«, Finska 1837, Zap. Nemčija 1524, Švica 1285. OD PRVEGA DO PETEGA SVETOVNEGA WIMBLEDON, 22. — Začel se je mednarodni teniški turnir v Wimbledonu. Nekateri rezultati prvega dne: Vic Seixas, (ZDA) - Cass (Vel. Brit.) 6-1, 6-0, 6-1. Tra-bert, (ZDA) - Wooler, (V. B.) 6-0, 6-2, 6-2. Mulloy, (ZDA) -Lewis, (V. B.) 6-4, 6-0, 7-5. Kumar, (Indija) - Robinson. (Avstral.) 6-0, 6-0, 6-3. Pietran. geli, (It.) - Murphy, (ZDA) 6-2, 9-7, 6-0. Bergelin (Šved.) ■» Quima-res (Brazil) 6-1, 6-2, 6-1. Da-vidson, (Šved.) - McDonald, (Trinidad) 6-2, 7-5. 6-3. Vieira, (Brazil) . Barry (Nova Zel.) 7-5, 3-6, 6-4, 6-1. Washer, (Bel.) - Soehol, (Norv.) 6-1, 6-2, 6-3. Drobny, (Egipt) - Arkinstall, (Avstral,) 6-3, 6-3, 6-3. Shea, (ZDA) - Hannam, (V. B.) 6-1, 6-3, 8-6. Larsen, (ZDA) - Bernstein, (V. B.) 6-2, 6-4, 10-3. Patty, (ZDA) - Bucknell, (V. B.) 6-1, 6-0, 6-0. Stockenberg, (Šved.) - Moreira, (Brazil) 6-1, 6-1, 6-4. Oakley. (V. a) - Siro-la, (It.) 6-4, 9-7, 7-9, 6-4. Tor-ben Ulrich, (Dan.) - Knight, (V.B.) 2-6, 6-4, 3-6,6-2,6-1. Rose, (Avstral.) Mottram, (V. B.) 6-1, 6-2. 6-3. Nielsen, (Dan.) -Denhert, (Holand.) 6-3, 6-4, 6-4. Brichant, (Belg.) - Held-man, (ZDA) 6-1, 6-4, 12-10. Paish, (V. B.) - Kipping (V. B.) 6-2, 8-6, 6-2. Remy (Franc.) - Oliver. (V. B.) 6-0, 6-2, 6-2. Wilson, (V. B.) - Petrovič, (Jug.) 6-4, 6-3, 6-1. Hoad, (Avstral.) - Fachini. (It.) 6 3, 6-2, 7-5. Cooper, (Avstral.) - Ple-čevič, (Jug.) 6-0, 7-9, 6 2, 6-4. Falkenburg, (Brazil) - Pottin-ger, (Nemč.) 6-4, 6-4, 6 1. Mul-loy, (Avstral.) - Panajotovič, (Jug.) 4-6, 6-1. 6-1, 6-2. Hart-wig, (Avstral.) - Redi, (Avstr.) 6-0, 6-1, 6-3. Rosevvall, (Av stral.) - Segal. (Juž. Afrika) 7-5, 4-6, 8 6, 8-6. Krishnan, (Ind.) - Garrett, (ZDA) 6-3, 6-3, 6-2. Palada, (Jug.) -Pickard, (V. B.) 6-4. 4-6, 6-2. 6-4, 6-1. Koon, (Hongkong) -Molinari, (Franc.) 6-3, 1-6. 4-6, 10-8, 6-0. Grinda, (Franc.) Jackson, (Irska) 6-4. 6-4, 8-10, 3-6 7 5 \VlMBLEDON, 22. — Drugi dan mednarodnega teniškega turnirja v Wimbledonu je bil posvečen tekmam žensk in dvojic. Nekateri rezultati: ŽENSKE: Hart (ZDA) - Woodgate (V. B.) 6-1 6-1; Du Pont (ZDA) -White (V. B.) 6-1 6-0; Connol-ly (ZDA) - Scott (Juž. Afr.) 6-0 6-3; Morgan (V. B.) _ Broz (Avstr.) 6-4 7-5; Brough (ZDA) Gotla (V. B.) 6-1 6-1; Morti-mer (V. B.) - Stone (V. B.) 6-0 6-1; Fry (ZDA) - Alvens-leben-Rigollet (Švica) 6-4 6-4; Fletcher (V. B.) - Sladek (Kanada) 6-3 5-7 6-3. MOŠKE DVOJICE: Bergelin-Davlfltson (Sved.) : Palada-Petrovič (Jug.) 6-4 6-2 7-5; Seixas-Trabert (ZDA) Kemp (Irska) . Mohtadi (Iran) 6-0 6-2 6-8: Flam - Larsen (ZDA) : Borotra (Franc.) . Pa-ton (ZDA) 6-4 6-4 3-6 6-2: Hart-wig-Rose 5C>C>COC>DCOC<>CO^ NA OBROKE ^iilllliiiiUUUilUUUiillUUUUUUUUUilUUUiiUimiAUUUUUUUUUUUUllUUUUaUUUUUUUllj: Nesrečo Je povzročila moKra cesta - Šofer tovornega avtomobila oproščen, Ker dejanje ni Kaznivo Včerajšnji dan na kazen- skem sodišču v Gorici je bil posvečen procesom proti osebam, ki so zaradi nepravilnega ravnanja z vozili nehote zakrivile nesreče, pri katerih je bila tudi marsikatera smrtna žrtev. Pred goriškega sodnika dr. Suicha je prišel 26-letni Marino Bandelli iz Ul. Rabatta 4, ki je kot šofer podjetja Cattiroli povzročil smrt 30-letnega Francesca Caldarula iz Tržiča in precejšnje poškodbe 30-letnemu Narcisu Fragiacomu prav tako iz 'Tržiča, 13. maja 1952 je ob 16. uri privozil po Mirnski cesti proti Gorici s tovornim avtomobilom obtoženi Bandelli. Pri vojašnici «Montesanto» mu je nenadoma spodrsnilo in je nehote zavozil na levo stran ceste; tisti dan je namreč deževalo in cesta je bila mokra Ko je tovorni avtomobil skušal zavoziti na desno stran pa je iz mesta privozil na lambreti Francesco Caldarulo; za njim je sedel njegov prijatelj Fragiacomo. Čeprav je pravočasno pritisnil na zavo, re, Caldarulo ni uspel ustavi ti vozila, ki je z vso močjo zadelo v zadnji del tovornega avtomobila. Sunek je oba moža vrgel na tla. Najhujše poškodbe po glavi in po telesu je dobil Caldarulo, ki je po dveh urah umil v bolnici Brigata Pavia; Fragiacomo pa si je zlomil levo golenico Pred sodiščem je obtoženi Bandelli ponovil izjavo, da je tovorni avto zaradi mokrih tal samovoljno zdrsnil na levo stran ceste in da je takoj zavozil zopet na desno. Tudi priče, nekateri vojaki in pa bližnji mehanik, so izjavile, da izjava Bandellija ustreza resnici in da so upali zaradi razdalje, ki je ločila tovorni avtomobil od pločnika, da bo lambreta pokojnega Caldarule mogla priti skozi prazni prostor brez po- škodb, Vse kaže, da je bil enakih misli tudi nesrečni Caldarulo, ki je hotel tik pred vozilom zmanjšati brzi-no, da bi se izognil trčenju, pa so odpovedale zavore in je z vso silo treščil v tovorni avtomobil. Vse te izjave je goriško sodišče vzelo na znanje in je po krajšem zasedanju spoznalo Marina Bandellija za ne- dolžnega, ker ni storil kaznivega dejanja. Predsednik sodišča: dr. Suich, državni pravdnik; De Marši, zapisnikar: Omeri. PREDUZECE ZA IZVOZ I UVOZ OPREME BEOGRAD T E R A Z I J E 5/1 POST. F A H 680 TELEGRAM: INVEST1MPORT TEL. 22-209, 22-247 TELEX: 01150 MOTO GUZZI Ekonomična, veleturistična športna motorna kolesa, motorni tricikli 13 stotov nosilnosti. Nadomestni deli. Bati MONDIALPISTON za vse motorje. Uplinjači Deilorto. Verige Elios. — Mehanična delavnica. Rektificiranje cilindrov, osi, gredi, motornih glav. ventilov itd. za avtomobilske in Diesel motorje in motorna kolesa. Izključni predstavnik za TRST, Ul. Fabio Severo 18 tel. 38 903 - Na velesejmu paviljon D, stand 313 3 31 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 1 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 IZVOZI: Industrialca i energetska postrojenja, gvozdene konstrukcije, plovne objekte i transportna sredstva, proizvode inetalo-preradjlvačke industrije široke potrošnje UVOZI: Kompletna iudustriska postrojenja za sve grane industrije, delove postrojenja i sve vrste ure* djaja, električne aparate i ostale instruiueute, traktore i poljoprivredne mašine P R E T S TA V N I Š T V A t FNRJ: ZAGRER, Gajeva 7, tel. 32339 SARAJEVO, Jug. Narodne Arinije 27, let. 3012 STALNA PRETSTAVN1ŠI VA U INOSIRANS T VUs PAR1S, Rue de ChabanaU No. 12 Via Pirandello No. 3 MILANO, FRANKFURT AN M A I N, BRUXELLES, LONDON, NEW YORK, ANKARA, NEW DELHY, BEYROUTH, Oberlindau No. 108 Avenue de Tervueren No. 60 Finsbury Pavement - Finsbury Court 4. N. Y., 24 State Street, Room 213 Salahattin Yurter Cotnpany Limited, Golbasi Apartmaui Yenisehir 13 Sunder Nagan Matura Road P. O. B. 2885 P P P P P P P r: p p p p p p p p p p p p p p p p p p p ^nnnnmTTmmTTmnnnmmmmntmmfnnnnmmTmniTfTfmnnnrrrrTTTmnTtnnmmnfO’' urednik STANISLAV KENKU - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 ». « UL <•»«• - Telefon Številka 93-808 In »4-638. - Poštni pridal »a -UPRAvt ULICA av. FRANČIŠKA St. 30 - Telefonska Številka 37-338 - OOLAi* od 8. do 12.30 Jn od a • U)_ - Teh UPRAVA - r„.. „„lasuv. Za vsak min višine v Siriti! I »tolpe* trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak nar. Širine 1 za °r!“ ogia!ov oo Z din. - Tiska Tlskarrtl zavod ZTT - Podružn. Goric, Ul. 8. Pell.co l-ll. Tei. 33-82 - Rokopisi »e n- vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Ped. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod :0, mesečno 410^^ Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst u.5374 - Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drž. založba s> mje. Ljubljana. Stritarjeva M., tel. 21-928 tek. račun prt Narodni banki v Ljubljani 606 . r 892 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. Z OZ • sto i pr a za