štev. 6. Letnik LXV»I. - ■ ■■ ■ ■ i»! U % R ■ I I 111 II E^T H Članstvo nistrativne stvari ■ ■■ ■ ■ ■ ■ ■ fl H I ■ ■ B II U « ■ ^ UJU - Ljubljana" ima s čl«. e^ts tit m i IJIII uivnm j ul. 6/1. Vse po- ^B g ■ H_1 Jm JfU MU ■ BlJB HH ■ II klamne notice vseh vrat je iiljatve je pošiljati franko. ^H ^^ g H ■Hlf^ ■ Ml ■ HI U 51 m ■ IB^ plačati po Din 2"50 od peti* Reklamacije so proste po- ~ "" _ ..... ^ . _ vrste. I nseratni davek po- Stanovsko politiSko glasilo OIU. ■ PoverJeniStvo Ljubljana -.u«. Vsem članom, učiteljskim društvom UJU!1 VI. glavna skupščina UJU nam je poverila dolžnost, da vodimo posle celokupnega učiteljstva, udruženega v UJU. Med tem ko smo to dolžnost sprejeli, smatramo za potrebno obrniti se na vse tovariše in tovarišice s pozivom na skupno in koristno delo za šolo in naš stan. Naša želja je, zbrati v našem Udru-ženju vse učiteljstvo. Politično prepričanje naj ne loči učiteljstva od skupnega dela, isto naj se grupira tako kot zahteva dobrobit stanu in dobrobit šole. Skušali bomo ublažiti koren partizanstva in v lojalnem in skupnem sodelovanju vseh nas dati Udruženju več moči (a samim sebi več ugleda in respektirania od strani oblasti) ter na ta način povzdigniti ugled učiteljstva in šole. Želimo, da se v naših vrstah čujejo vsi iskreni glasovi, da se izkoristi sodelovanje vseh učiteljskih, moči potrebnih Udruženju in pričakujemo od vseh odkritosrčnosti pri delu in energičnega nastopa za učiteljske pravice, ker smo prepričani, da nas bode skupno in odkritosrčno delo zbližalo, okrepilo Udruženje ter nas privedlo v boljšo bodočnost in k večjim uspehom. Ker ne podcenjujemo nobenega dobrega sveta, želimo, da se čujejo vsa mišljenja in ker verujemo v ljubezen vseh do Udruženja, zato apeliramo na tova-riše(ice): 1. Da se zavzemajo za okrepitev okrajnih učiteljskih društev in privedejo s seboj tudi. one, ki do sedaj še niso bili člani. 1 Narodna Prosveta, št. 63 z dne 22. avg. 1926. 2. Da se pri okr. učit. društvih razpravlja o vseh vprašanjih, ki jih člani iz-nesejo, oziroma jih jim dostavi Glav. odbor. (Op.: ozir. Poverjeništvo.) 3. Da se dela na to, da prirejajo učiL društva v -tem letu kolikor mogoče več prireditev v korist Dijaškega doma v Beogradu in sanatorija v Koviljači (op.: ter Učit. konvikta v Ljubljani in Učit. doma v Mariboru). 4. Da skušajo društva pridobiti tudi izven društva podporne in ustanovne člane UJU. 5. Da vzdržujejo društva potom svojega poverjeništva kolikor mogoče tesnejšo zvezo s centralo, da bode ista poučena o željah in zahtevah svojih članov ter da se bode mogla zanje zavzemati. 6. Da vsi pripomoremo okrepiti zveze med poverjeništvi med seboj ter med po-verjeništvi in centralo z druge strani tako, da bo mogel vsakdo uvideti, da smo složna celota. Občutil se bo enoten duh in enotno razpoloženje medsebojnemu spoznavanju in uspešnemu delu. 7. Da v imenu UJU ne podvzema nikdo nobenih korakov, dokler o stvari ne obvesti Izvršnega odbora UJU, ki je edini predstavnik učiteljstva in ki bo skušal povsod dostojno zastopati želje in zahteve učiteljstva. 8. Da odbori okraj. učit. društev takoj obvestijo poverjeništvo o izpadih kogarkoli napram učiteljstvu in njegovim pravicam, da bode moglo isto pravočasno obvestiti Izv. odbor za primerne protiukrepe. 9. Izvršni odbor stoji na stališču, da se organiziranim članom UJU ne sme prizadeti nikakih krivic, kot je to pri nas navada in bo z vsemi silami deloval na to, da zaščiti pravice svojih članov, pa naj bodo iste ogrožene kadarkoli in od katerekoli strani. 10. Apeliramo na vse neorganizirane tovariše, da pristopijo k svoji stanovski organizaciji kot člani. Kdor je izven organizacije, ne more pričakovati naše podpore. Kdor ni organiziran, kaže malo zanimanja za svoj stan in malodušnost v borbi. Udruženi smo močnejši in če smo složni, bode zmaga gotova. 11. Društva in poedinci naj širijo naš tisk. Naši listi so: »Učitelj« (Beograd), »Popotnik« (Ljubljana), »Nar. Prosveta« (Beograd), »Jedinstvo« (Zagreb), »Učit. Tovariš« (Ljubljana), »Pokret« (Split), »Zorica« (Beograd), »Zvonček« (Ljubljana), »Smilje« (Zagreb). S širjenjem našega tiska pomaga članstvo pokretu in udruženju in mu daje s tem več sile, da vztraja v delu in borbi. Če bi samo vsaka šola naročila vse imenovane liste, imeli bi ogromne uspehe. Potrebno je delovati na to, da se knjige za otroke in učitelje, izdane v Ljubljani in Zagrebu čitajo v Srbiji, Vojvodini in Črni gori in obratno; treba je na ta najboljši način pripravljati duhovno edinstvo, ki se o njem tako mnogo govori — a tako malo zanj dela. Učitelji naj započnejo to pot s svojim delom in to bo vzpodbuda tudi za druge. Delovati se mora na to, da naročajo naše borbene stanovske liste tudi osebe izven organizacije. Vsakdo naj vidi, da je naša borba samo borba za naše pravice in za ugled šole in učiteljstva. 12. Apeliramo na člane, da vse svoje spore razpravljajo mirno in se varujejo javne polemike, ki zelo škoduje učiteljskemu ugledu. V takih slučajih naj se članstvo obrača na častni sod. ki naj se ga ustanovi pri vsakem okrajnem društvu. Člani se morajo pokoriti odločitvam častnega soda. 13. Naša organizacija je močna, a postati mora še številnejša, močnejša in bolj respektovana. Moč organizacije je odvisna od zavesti članstva, od ljubezni istega do skupnega dela, od želje vsakomur pomagati in od iskrenega sodelovanja, da se vse dovrši v bratski slogi in dogovoru. Kjer je dobra volja, ljubezen do dela in sloga tam se vse doseže. Po-greški nehote storjeni se dajo popraviti; politična strast in partizanstvo pa ruši vse kar je dobro. Ako bode članstvo razumelo naše naloge in nam pomagalo pri delu, potem morejo vsi tovariši računati na to, da bo Glavni in Izvršni Odbor storil vse za interese in dobro stanu, ki mu pripadamo, šole in naroda, ki mu služimo, da se bo potem vsak član v naši zajednici čutil močnejšega, varnejšega, samostojnejšega in srečnejšega. Uredil bo, da že enkrat prenehajo prepiri v naši skupni hiši, da bodo obvarovane naše pravice, a izgubljene, da bodo povrnjene, da se ne bo noben posel, ki se tiče nas, reševal brez nas. Skušal bo urediti, da se med našim stanom izgladijo nesoglasja, da po nas ne bo mogel udarjati nikdo, ker bo vladala enodušnost za delo in za naš stan. Apeliramo na tovariše in tovarišice, da skušajo z vsemi silami okrepiti moč Udruženja. Zvežimo z ljubeznijo in delom vse učiteljstvo, da bodemo zamogli svoje delo kronati z uspehom in da bodo lahko poznejše generacije uvidele, da je bilo naše delo koristno stanu in šoli. Vsem tovarišem in tovarišicam pošiljamo svoj iskren tovariški pozdrav. Predsednik UJU: Tajnik: Podpredsednika: Vlada K. Petrovič. Jovan Milijevid. Jelisava Vavra, Tihomir Kostič. Člani Izvršnega Odbora: Petar Vuksanovič, Mihailo Stanojevič, Vujica Petkcvič, Danilo Džordjevič, Milutin Stankovič, Anta Mladenovič, Matija Ljujič iz Beograda, Pavle Flere, ref. min. prosv., Stevan Tintor iz Zemuna. Člani Širjega Glavnega Odbora: Poverjeništvo Beograd: Milan Popovič, Toma Kostič iz Beograda, Milan Smiljanič, učit. iz Zaječara, Todor Dimitrijevič, učit. iz Gostivara, Djoka Petrovič, sr. nadz. iz Nov. Sada. Poverjeništvo Zagreb: Josip Ska-vič, prof. učit. iz Zagreba, Anton Tunkl, Jelisava Vavra, Joca Milojevič, Blaž Stetič iz Zagreba. Poverjeništvo Ljubljana: Andrej Skulj, sr. šol. nadz., Josip Kobal, str. učit. iz Ljubljane, Anton Gnus, šol. ravn. iz Dola pri Hrastniku, Anton Hren, šol. upravitelj Studenci pri Mariboru, Josip Lapajne, šol. upr. Cerklje pri Kranju. Poverjeništvo Sarajevo: Nedeljko Lazarevič, Izaije Mitrovič (Prijedor), Ljuba Jovanovič, Milan Sučevič, učit. iz Sarajeva. Poverjeništvo Split: Dinko Vitovič, Antun Kačič, Novak Krešimir (Šibenik), Tanazije Kolarji in Hinko Urodjenovič. Namestniki Izvršnega Odbora: Dušan Milutinovič, ref. min. prosv., Velja Dimitrijevič, Djura Rančič, Bora Djordjevič, Miladin Cvijovič, Cveta MitrovičeVa, uč. iz Beograda. Namestniki Glavnega Odbora: za Pov. Beograd: Dušan Priča, sr. šol. nadz. iz Bečkereka, za Pov. Split: Ivo Mitrovič, za Pov. Ljubljana: Ivan Dimnik, za Pov. Zagreb: Anton Srnic, za Pov. Sarajevo: Gligorije Jerič. Nadzorni Odbor: Jova Jakovljevič, Filip Tošovič, Boža Radulovič, Julijana Gmizovičeva, Steva Ivkovič, Jela Ivanovička, uč. iz Beograda. Zamenici Nadz. Odbora: Milan Stankovič iz Beograda, Dušan Djordjevič iz Beograda, Jovan Dapčevič s Cetinja. LISTEK. Delovanje Podmladka Rdečega • Križa v naši državi.1 Glavni Odbor Podmladka Crvenoga Krsta u šk. godini 1924/25 nastojao je da se rad u organizovanim školama što više razvije i da se uspostavi čvrsta veza iz-medu Gl. Odbora i tih škola. Zbog nepo-srednog saobračaja rešeno je da se Glasnici ne šalju preko Oblasnih Odbora, kao pre, nego direktno školama. Tim je olak-šano obl. odborima da oni mogu da raz-viju sa svoje strane jaču akciju za orga-nizovanje škola, koje još nisu pristupile organizaciji, a kod organizovanih škola da pobuduju veču delatnost. Svoje raspise u izvesnim slučajevima šalje Gl. Odbor sa Glasnikom školama neposredno. Isto tako i obrasce i uputstva za rad, a od njih dobiva razredne karte kojima javljaju upis u organizaciju, i po-lugodišnje izveštaje. Po tim polugodišnjim izveštajima vidi se celokupan rad na iz-vodenju programa Podmlatka C. K. u ne-koj školi j pregled prihoda i rashoda kao Ovaj godišnji izveštaj poslat je Glavnem Odboru Društva Crv. Krsta, Beograd i Ligi Društava Crv. Krsta u Pariz. i imovina svakog pojedinog odeljenja. Pored novih razrednih karata i polugo-dišnjih izveštaja, Gl. Odbor je u šk. 1924—25 godini uveo i dačke članske karte, koje dobiju svi članovi Podmlatka čim se prijave da pristupaju našem pokretu. Na kartama je ukratko iznesen program Podmlatka C. K. i u njih se unose dodatci o članarini, težini i višini člana. Karte služe kao legitimacije, a svake se godine zamenjuju novima. I prošle godine, kao i pre, u školama se provodila higijenska pravila »Borbom za Dobro Zdravlje«, koje je obrasce Gl. Odbor u dovoljnoj količini štampao i slao svima članovima do četvrtog razreda srednje škole. Da se nastavnici upoznaju sa idejama i radom Podmlatka C. K., Gl. Odbor je izdao i razaslao svima organizovanim školama brošuru: »Ciljevi i Metode Podmlatka Crvenoga Krsta«. Glasnik je štampan od početka šk. godine u 20.000 primeraka i svakoj je školi slat na 10 učenika po jedan prime-rak, a od maja 1925 izdaje se u 10.000 primeraka i šalje se svakome razrednome odboru po jedan primerak besplatno, Ova restrikcija izdavanja Glasnika izvršena je zbog prevelikih troškova oko izdavanja i malog broja pretplatnika. U prošloj šk. godini značke Podmlatka C. K. dobivali su samo članovi Odbora Podmlatka i. to besplatno. Po želji mnogih škola da se značke daju svima članovima Gl. Odbor je rešio, da značke mogu nositi svi članovi, ali pošto bi to bio veliki izdatak za Gl. Odbor kad bi se one delile besplatno, rešeno je da se pro-daju po ceni stajanja. Da bi se u celoj državi jednoga istoga dana pretresala pitanja o radu Podmlatka i manifestovale njegove ideje Gl Odbor je rešio da se kao dan Podmlatka uzme praznik Ujedinjenja 1. decembra svake godine. Toga dana imaju članovi da se sastanu u svojim školama, iznesu bilans svoga prošlogodišnjeg rada, da stvore de-finitivan program za novu šk. godinu i da učine nešto za svoje dugove, koji u nečem oskudevaju. Da bi se ideja Podmlatka širila medu dacima, Gl. Odbor je rešio da se za šk. godinu 1925/26 izda dački kalendar P. C. 'K. Kalendar je štampan u 30.000 primeraka i rasposlat svima školama u državi da se rasprodaje. Kako su članovi Podmlatka C. K. dužni sami da zaraduju srestva, kojima če plačati članarinu i činiti dobra dela, Gl. Odbor je naročitu pažnju posvetio osni-vanju radionica Podmlatka C. K. uz škole. Upravitelj Učit. Škole iz Aleksinca i urednik Radne Škole, g. J. Jovanovič ob-išao je po želji Gl. Odbora radi organizo-vanja radionica Podmlatka Skoplje, Niš, Vranje, Kragujevac i Leskovac. Največa smetnja osnivanju radionica, bila je što nije bilo učitelja, koji bi znali predavati deci ručni rad. Da bi se tome nedostatku doskočilo, Gl. Odbor je pomagao i radio na osnivanju tečajeva ručnoga rada za učitelje u Aleksincu, N. Sadu, Zagrebu, Ljubljani i Sarajevu. Tečajeve su organi-zovali Obl. Odbori dotičnih mesta. Samo u Aleksincu, gde nema Obl. Odbora, bri-nuo se o tečaju Mesni Odbor, odnosno upravitelj Učit. Škole g. J. Jovanovič. Tečajevi su održani za vreme ferija od 6. jula do 14. avgusta, a sudelovači su se izdržavali o svom trošku Gl. Odbor snosio je troškove honorara nastavnicima tečaja i režijske troškove, a Obl. Odbori veči-nom su se brinuli da nabave materijal potreban za radionice, da ne bi učitelji morali iz svojih sredstava i to nabavljati. Ministarstvo Prosvete odobrilo je ove tečajeve i izvestilo nas da nam je za njih stavljena na razpoloženje subvencija od 50.000 Din. Ova je odluka, žali Bože, drugim jednim rešenjem poništena. Tako je Gl. Odbor C. K. izdao za izdržavanje ovih tečajeva 66.418 "Din iz svojih sredstava. Liga Društva C. K. iz Pariza pomogla je održavanje ovih tečajeva sa 326 dolara (18.582 Din) iz Rokfelerovog Fonda. Utrošeno je prema tome svega 85.000 ne računajuči tu troškove oblasnih odbora. Učitelji su na tečajevima izučavali one zanate, koje mogu predavati u svojim školama i u radionicama Podmlatka i to: Vsem članom UJU — Po v. Ljubljana! Razčlščenje stališča ožjega sosveta do protekcionizma po političnih strankah. — Za vzpostavitev stanovske in slnžbene morale. — Odločna sredstva proti kršilcem stanovske discipline: Javna obsodba strankarskega protekcionizma! Ožji sosvet Poverjeništvo UJU Ljubljana je sklenil na svoji seji dne 12. sept. t. 1. objaviti sledeče sklepe: APEL NA ČLANSTVO! Zadnja leta se je tudi pri nas udomačil običaj, da se učiteljstvu in drugim javnim nameščencem podeljujejo službena mesta ter se jih često uradno premešča po intervencijah političnih strank. Seveda ne pridejo pri tem toliko strokovni vidiki v poštev, ampak pred vsem politično strankarski. S takim postopanjem se učini trajno veliko zlo: 1. Občutno se škoduje javni upravi, torej tudi šolstvu. 2. Upliva kvarljivo na vsako posamezno kategorijo javnih nameščencev ter širi neznačajnost ter stanovsko in službeno nemoralo med vsem uradništvom. 3. Tudi posameznim političnim organizacijam ne donaša prav nikakih trajnih koristi, ampak občutno škodo. Saj sledi za vsako tako dejanje pozneje tem hujša reakcija. Tako postopanje naravnost odbija dobre in res značajne pristaše in somišljenike od političnih strank ter jim jemlje veselje do vsakega kulturnega in tudi strankarsko političnega dela. UJU poverjeništvo Ljubljana hoče zastaviti vse svoje sile, da čimprej odpravi to rakrano polupreteklega in deloma še sedanjega časa, vsaj med članstvom svoje organizacije. Opozarjamo, da je ožji sosvet UJU na svoji seji dne 12. septembra t. 1. sklenil odpraviti uvodoma omenjeni običaj na ta način, da bo brez ozira na osebo in upliv, ki ga zavzema v javnem življenju vsakteri kršitelj organizačne discipline, izključen iz organizacije ter da se njegovo ime z naslovom stranke vred, katere se bo poslužil — objavi v stanovskem listu. Premeščenja po § 71. naj se omeje samo na resnične službene potrebe brez vsake primesi strankarske politike. Praviloma naj se nikogar ne preme- sti brez predhodne objektivne disciplinarne preiskave. Ko to sporočamo v zmislu sklepa ožjega sosveta z dne 12. septembra t. 1. vodstvom vseh političnih strank, izjavljamo obenem, da smo pripravljeni braniti pravice vsakega posameznega člana vselej in proti vsakomur z vsemi dopustnimi sredstvi. Prav tako pa nočemo nikogar ščititi, ako se je pri izvrševanju svoje službe tako pregrešil, da morajo slediti posledice. Kot pravilno in legalno pot smatra ožji sosvet za vsakega discipliniranega člana, da se v vseh službenih zadevah obrača službenim potom na pristojne oblasti, v osebnih, zlasti namestilnih zadevah na svojega zastopnika v namestil-ni komisiji, v vseh ostalih pa na poverjeništvo UJU potom svojih okrajnih učiteljskih društev. IZJAVA. Sedmorica članov UJU se hoče v popolnem nasprotstvu s pravili uveljavljati z nekim »akcijskim odborom« ki se predstavlja kot zastopnik»opozicije v poverje-ništvu UJU Ljubljana. Ta je razposlal preko svojega pover-jeništva dopis na »Izvršni odbor UJU v Beogradu« in na vsa poverjeništva UJU, predstavljajoč se kot edino pravi tolmač mišljenja patriotskega učiteljstva. V kolikor so posamezni člani poverjeništva Ljubljana žaljeni na svoji časti po vsebini omenjenih dopisov, si pridržuje poverjeništvo pravico, da bo storilo posebne ukrepe. Ožji sosvet pa mora v obrambo stanovske discipline na tem mestu javno najodločneje obsoditi tak način uveljavljanja cpozicionalnega mišljenja, ki hoče slabiti stanovsko edinstvo in notranjo silo organizacije, posebno ker ni v sedanji novi smeri nobene točke, ki bi ji mogla lojalna opozicija ugovarjati, in ji tudi ni v nobenem oziru vzeta možnost uveljavljati se na legalen način. ZA POVERJENIŠTVO UJU LJUBLJANA dne 12. septembra 1926. Andrej Skulj, poverjenik. Anton Hren. podpredsednik. Josip Kobal, tajnik. Rado Grum, blagajnik. Ivan Dimnik, urednik UT. Člani: Ciril Hočevar, Krog. Josip Lapajne, Cerklje. Rudolf Mencin, Prevalje. Anton Mervič, Ribnica. Ljud. Musek. Ptuj. Robert Plavšak, Trbovlje. Josip Ribičič, Rakek. Ljud. Šijanec, Razvanje. • i l Spoznanje prihaja. Mesec julij zaznamuje za javne nameščence v Sloveniji novo etapo. Udarec vlade z redukcijo draginjskih doklad sigurno veliko pripomore k hitrejšemu razvoju. Dva nova pojava imamo v Sloveniji, ki jih moramo beležiti ne samo kot kronisti, temveč kot propagatorji strogo stanovsko-strokovne borbe. Naše slovensko učiteljstvo je na občnem zboru v 1 Jugoslovanski Železničar, glasilo Pokr. Udruž. jug. narodnih železničarjev v Ljubljani, dne 13. VIII. 1926 št. 13. Celju 16.—18. VII. vrglo dosedanja na-prednokulturna in politična gesla v stanovski organizaciji v kot, takozvani »de-klaraši« so z ogromno večino sprejeli stanovskostrokovno stališče organizacije. Dne 20. VII. pa je interno zborovanje predstavnikov Osrednje Zveze'javnih nameščencev v Ljubljani proglasilo v obrambo poziv, da naj članstvo izstopi iz vseh kulturnih, karitativnih, športnih in političnih društev v znak protesta proti redukciji draginjskih doklad in da naj se javni nameščenci udejstvujejo samo v svojih stanovskostrokovnih društvih. Go- vorilo se je tudi o samostojnem nastopu v zakonodajna tela itd. Oba omenjena sklepa sta značilna. Učiteljstvo je v svojem UJU stalo ob strani od 1. 1919. Udarci so padali tudi po učiteljstvu, vendar so zagovorniki tako-zvanega naprednega in kulturnega programa imeli društvo trdno v svojih rokah. Vodstvo ni bilo dostopno nikakim predlogom o stanovskostrokovni borbi. Deklaracija kaže nova pota! Vemo, da morajo slovenski učitelji izbojevati ta boj tudi še na glavni skupščini za vse učiteljstvo države, uverjeni pa smo, da zmagajo, ako se točno držijo sedanje poti. Tudi Osrednja Zveza od 1. 1919 nekako hira. Razna društva javnih nameščencev stoje ob strani iz raznih vzrokov, ki jih pa za danes ne bodemo razmotri-vali. Četudi je sklep o izstopu iz raznih občih društev zelo težak in pri danih razmerah celo v Sloveniji težko izvedljiv, je vendar nepobiten dokaz, da Osrednja Zveza resno dela za osamosvojitev javnih nameščencev. Tudi tukaj mora slediti uspeh, ako javni nameščenci enotno vztrajajo na začrtani poti. Zakaj to navajamo? To vprašanje narekuje odgovor točen in jasen! Nismo mogli razumeti stremljenja in dela UJU zadnja leta, ker kot stanovskostrokovna organizacija imamo točno določen program, tudi večkrat nismo mogli razumeti nastopov Osrednje Zveze in Glavnega Sa- veza javnih nameščencev. To je bil tudi vzrok, da je naše društvo sicer od slučaja do slučaja v stiku z Glavnim Save-zom, vendar tesnejše sodelovanje nT bilo mogoče. Vzrok — neenotna pravila, neenotni pogledi v nalogah, delu, taktiki in cilju stanovskostrokovnih organizacij, kakor smo si jih vstvarjali jugoslovanski' železničarji. Imamo vtis, da je prišlo spoznanje za vse javne nameščence. Na delu so tovariši javni nameščenci vseh panog, iščejo izhoda, novih poti iz sedanjega obupnega gmotnega in duševnega stanja javnih nameščencev v naši državi. In če pri tej priliki povemo jasno in javno svoje mne-nje; naj se isto ne vzame kot pouk. — Naše nmenje je: vsi javni nameščenci v nepolitična strogo stanovskostrokovna društva iskreno in požrtvovalno, potem je izvedljivo vse! Pravilna je pot, po kateri usmerja svoje korake slovensko učiteljstvo, pravilna je pot, na katero poziva Osrednja Zveza. Naše Udruženje pozdravlja to pot in pričakuje s polnim zaupanjem, da ni daleč več čas, ko stojimo vsi javni nameščenci združeni v enotnih stanovskostrokovnih organizacijah, pripravljeni in sposobni za boj za pravico in poštenje. Takrat tudi zavladajo druge- razmere v upravi in uradih, prestaneta beda in pomanjkanje med javnimi nameščenci. Za dosego tega cilja na delo in uspeh je siguren! Energičen nastop učiteljstva Ptujskega učiteljskega društva. Kazčiščenje stališča do političnih strank in kulturnih društev. — Učiteljstvo mora biti solidarno z ostalim državnim nradništvom. — Za sindikalno podlago strokovnih organizacij. (Resolucije in njih utemeljitev, sprejete na zborovanju Ptujskega učiteljskega društva dne 11. IX. 1926.) Posamezne dežele so nas pred prevratom izmozgavale in s hudimi boji smo si priborili kake drobtinice. Takrat ni imelo potrebe favorizirano uradništvo iskati stikov z nami, ker smo jim bili mi po vrednosti drugovrstni, oni pa so bili izvrševalni organi nekdanjega vladnega terorja. V agrarni državi kot je naša, je pa uradništvo padlo na veljavi. Tedaj šele ni bilo več zapreke glede podržavljenja nas učiteljev, ki smo med ljudstvom samo podrobni delavci prosvete. Vsi so živeli tudi v pričakovanju, da bomo širili politiko v smislu vladajočih strank in jim pripravljali udobne stolčke. S podržavljenjem po sedanji izkušnji sicer nismo mnogo pridobili, vendar v boju za obstanek se je število nas znatno pomnožilo in če bomo solidarni kot so v drugih državah drž. nameščenci, bo tudi vlada prišla do spoznanja, da brez nas ne pojde. Bogatinu zakrkne srce pri obloženi mizi za vse one, ki so potrebni in lačni. — Nekaj sličnega se je zgodilo z nami. — Inteligentno uradništvo pač ne more slediti na slepo. Posebno ne moremo slediti onim, ki ustvarjajo le nekaj korit za one, ki jih neobhodno potrebujejo, ostali pa naj stradajo. Redukcija plač je danes neupravičena, ker je izkoriščanje bednega. Naša organizacija je res pred vsem stanovskega značaja^ v zadevi kruha pa se mora in corpore priključiti najširši organizaciji, t. j. Osrednji Z^ezi drž. nameščencev. — Na sindikalni podlagi bi morale pravzaprav tvoriti vse stanovske organizacije poseben Savez za skupne zadeve. Ne smatramo za potrebno, da bi pristopili k centrali v Ljubljani, ker imamo v Ptuju podružnico pod imenom: Društvo javnih nameščencev in smo ptujski učitelji itak po večini že njeni člani. — Ptujskemu društvu plačujemo letno le 5 Din, a Ljubljana je dražja.'— Dalje bo treba imeti pri podružnicah, kakor pri centrali zastopstvo, ki bo odgovarjalo številu članov iz naše organizacije. Nas pa je največ. Glede pretenj, da bomo izstopili iz vseh društev, moramo zavzeti umerjeno stališče in ukrepati šele po ugotovitvi, da smo vsi javni nameščenci edini vsaj v zadevi kruha, pred vsem naši bratje na jugu, pri katerih vladajo drugačne razmere. Marsikomu, zlasti neklasificiranemu je solidarnost neljuba, če se je preril do korita, ki mu več nese. kot če bi legalnim potom ali po opoziciji dosegel skromen paberk na rednih dohodkih. Le v edinosti je moč in potem bodo naše pretnje kaj zalegle. rnodelovanje, kartonažu, knjigoveštvo, pletarstvo, početke stolarstva i rezbar-stva, bojadisanje vaza i reljefno pravljenje mapa. Osim stručnoga rada na tečaje-vima su držana teoretska predavanja o ciljevima i metodama rada u Podmlatku D. C. K. Tečajeve je pohadalo 164 na-stavnika osnovnih, srednjih i gradanskih škola. U šk. godini 1924—25 Gl. Odbor je poslao ove pomoči: Učiteljskoj Školi na Cetinju za uredenje radionice Podmlatka C. K. 3.000 Din, Bogosloviji 'na Cetinju za nabavku alata za kartonažu i knjigoveštvo 3.000 Din, Obl. Odboru Podmlatka C. K. u Bitolju za popunjavanje radio-nica 3.000 Din, Obl. Odboru u Skoplju P. C. K. za proširenje radionica i za nabavku novog alata 6.000 Din, II. Muškoj Gimnaziji u Beogradu za uredenje igra-lišta 10.000 Din, Prvoj Dekliškoj Osn. Školi u Mariboru za nabavku šivače ma-šine 500 Din, za uredenje radionice Podmlatka C. K. u Krčevini, Lajtersbergu kod Maribora 3.000 Din, Podmlatku Crvenoga Krsta u Kumanovu odobreno je za uredenje igrališta 3.000 Din, a onome u Učit. Školi u Pirotu 5.000 Din. (Dalje prih.) Šolske razstave. (Dalje.) V vsaki razstavi se je videlo, kako spreten je učitelj v besedi in koliko se utopi v risarsko pot. Rečeno v — b e s e-d i, ker učitelj ne popravljaj z drugim učencu, posebno ga je upotiti v razmerja. V tem bo videl učenec tudi v težjih rečeh, da mora na pot izpopolnjevanja, ne pa, zanašajoč se na učitelja, da gleda okoli sebe in moti druge. V splošnem odseva iz razstav prav lepo učiteljev prostor med risarsko učno uro — ne sedi za mizo in ne narekuje, kažoč s palico na tablo, sedeč na stolu, ampak njegov prostor je med klopmi, zdaj tu zdaj tam: kaže učencem nepravilnosti, spravlja radirke v kot, ker nekateri več zbrišejo kakor narišejo, primerja osnutek z naravnim predmetom, ker velikokrat ne .riše učenec po naravi, ampak po — svoji glavi, ker se mu ne ljubi toliko vpreči možgane, da bi malo presodil in predmet iz narave počiva nekje pod klopjo... Ko pobere, primerja — ej, res uvidi, da jo je prav pošteno zapeljal. Med splošnosti moramo tudi omeniti snago, katera preveva vse .izdelke, od najnižjih do najvišjih razredov, katera je zlata vredna. Ali poznate nekatere, kateri tako-le prst v usta, pa hajdi po pa- pirju! Ja, vse vrste učenjaki se dobe! Koliko je bilo treba, da se jim je tudi to dopevedalo, da naj ne bodo preveč praktični, ker vsaka stvar ima tudi svoje meje! Vidi se, da so bile še posebej umite roke pred vsako risarsko uro. Risba, bodi še tako skrbno izdelana, pa zamazana, je brezdvomno zapostavljena. Tudi tiste površnosti in naglice ni, katera je že v učenčevi naravi, kajti vse priprave so prižgale v učencu tisto znanje, katerega stavimo med predpogoje, katero obudi .ljubezen do izvršitve same, da postane učenec že kar nestrpen, čaka prilike, da mu dovolimo začetek dela, kjer začne prelivati obrise, vlagati življenje in popolnost. Ne vidimo skladov risb, kar potrjuje pravilno razumevanje — učitelj ne tehta del po kvantiteti, ampak po kvali-' teti, torej malo, a tisto natančno, popolno in snažno. Učenec se mora učiti, ne več samo metati iz sebe, posebno od tretjega šolskega leta dalje. Tuintam je še nekaj površnežev, kateri se bolj težko spravijo v strugo. Imamo tudi učence, kateri niso se dobro prijeli dela v roko, pa je že izvršeno — seveda, kako! Pri takih je naša naloga, da mu pokažemo vse nedostatke, da uvidi, damo mu pa, če je nadarjen, bolj natančneje stvari izpeljati, da ga zastavljajo številna merjenja,-ki so vajeti. Po izvršenem pa zopet stroga poprava, kolikor je ni dosegla vmesna radi zaposlenosti z vsem razredom — toda previdno, da ga dvignemo, ne pa potopimo! Sreska šolska razstava. Vsako leto zahteva svoje utrjevanje, preosnov, približevanje k popolnosti, ker je tisti nemirljivi zdravnik, ker se skuša vedno globlje zavrtati v učenčevo dušo, ga razumeti, obenem pa izklesati pot, po kateri ga dovede čimprej in čimlažje v razne stopnje izpopolnjevanj. "Sto ljudi — sto misli! Učitelji imajo poleg običajnega še svoj posebni študij, bodisi o učencu ali podavanju učne snovi kateregakoli predmeta, grade zelo obsežne teorije, iz katerih izluščijo v praktičnosti le drobec. Ali ne prestrašijo se malenkosti, katero so nazvali kristal, ampak hite po svoji poti dalje — ni se čas ozirati, ker čas je drag, in tako prilagajo počasi kristal h kristalu; kadar jih imajo že precejšnji sklad, jih zopet preberejo in obrusijo. Tako stopajo počasi, strogo pretehtano naprej za dobrobit izpopolnjevanja. Kaj hoče tak poedinec, če se zapre med štiri stene učilnice? Imamo jih veliko, kar so potrdila dela. Izgubili bi se, utonili, ne da bi imeli drugi, nevešči kaj od njih. Beseda in dejanje — kaka razlika! (Dalje prihodnjič.) P i C o 5 (/ r* o 7 C Politične organizacije nas neobhodno potrebujejo in se bodo bale izgubiti svoje privržence, glasove in delavce, če popolnoma izprežemo. Gotovim strankam bi bila naša politična desertacija zopet nad vse dobrodošla. Tudi to moramo vpošte-vati! Pasivno volilno pravico so nam itak vzeli in vržimo jim tja še aktivno pravico in zopet le pod pogojem, da smo edini. Pričakovati moramo, da bodo med nami gotovo stavkokazi, katerim bo stranka in po njej pridobljeno korito več od solidarnosti. Vsekako pa naj pridejo karitativna in kulturna društva šele zadnja na indeks, kajti ogabna politika in narodni interesi ter provetno delo naj se ne postavljajo v • isto vrsto. Cankar opisuje mater, ki vleče voz po klancu navzgor. Otroci sede v vozu in jo bijejo, preden dospe na klanec, se zgrudi pod udarci in umre. A to mater je sram celo umreti, ker ni dosegla vrha, čeravno ji to narekuje njena neskončna ljubezen do svojih otrok. Mi pa bomo najbrže prej omagali in bomo porinili voz po klancu navzdol, naj Naložba. Vsa društvena imovina — razen inventarja — kakor tudi ves razpoložljivi denar ie bil varno in plodonosno naložen v sledečih denarnih zavodih in podjetjih: 1. Hranilnica in posojilnica Učit. kon-vikta v Ljubljani, hranilna knjižica štev. 558 — 43.601.85 Din. 2. Hranilnica in posojilnica Učit. kon-vikta v Ljubljani, hranilna knjižica štev. 535»— 20.385.50 Din. 3 Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani, hranilna knjižica štev. 2624 — 30.175 Din. 4. Učiteljska tiskarna v Ljubljani kot posojilo 8.473.83 Din. 5. Poštna hranilnica, podr. v Ljubljani. na čekovnem računu 5500.87 Din. 6. Deležne vloge a) pri Hran in posojilnici Učit. konvikta Ljubljana 25 Din, IZJAVA. Med članstvom se vedoma in hotoma razširjajo neresnične trditve, da Učiteljski Tovariš noče sprejeti dopisov, ki jih pošilja takozvano opozicionalno tovarištvo. Izjaviti moramo, da so vse te trditve neresnične. Uredništvo Učiteljskega Tovariša ne odloča samovoljno o odklonitvi dopisov, proti katerim obstojajo pomisleki, temveč predloži vse take dopise vedno poverje-ništvu. Odločno moramo povdariti, da doslej ni došlo takih dopisov izvzemši onih, ki jih je poverjeništvo oddalo razsodišču z ozirom na znano stališče in onih od »akcijskega odbora«, ki jih je poverjeništvo na svojih sejah ožjega sosveta dne 3. avg. t. 1. in 12. septembra t. 1. soglasno odklonilo, ker »akcijskega odbora« ne pripozna. Za Poverjeništvo UJU Ljubljana, dne 13. septembra 1926. Andrej Skulj, Josip Kobal, poverjenik. ' tajnik. — Učni načrt za osnovne šole. Pretečem teden se je mudil v Ljubljani in Mariboru referent za osnovno šolstvo iz ministrstva prosvete v Beogradu g. Pavel Flere, ki je imel posvetovanje s sreskimi nadzorniki ljubljanske oziroma mariborske oblasti v zadevi novih učnih načrtov za osnovno šolstvo. Kolikor smo imeli priliko slišati mnenje nadzornikov, je kritika novega načrta ugodna. — Slejkoprej stojimo pa na stališču, da bi pri sestavi učnih načrtov moralo sodelovati tudi uči-teljstvo potom domačih, sreskih in oblastnih učiteljskih konferenc. — Prvi izkaz članov ie poslalo okraino učiteljsko društvo za ormoški okraj. Čast. komur čast! Ostala društva nosnemaite! — Redukciia uradništva. Listi poročajo o nredstoiečih novih redukcijah državnih nameščencev, ki iih je napovedal prosvetni minister Trifunovič. V niego-vem resoru bodo redukcije tudi najobsežnejše. Od sedem odeleni tega ministrstva bo ukinjenih pet. tako da bosta ostali samo dve. Učitelji, ki se nahajajo v službi ministrstva prosvete. bodo premeščeni na učiteljska mesta v notranio- države. se pobije vse, če ni drugače mogoče in če to hoče modra — vlada, ki nam reže kruh. Po tej utemeljitvi so bile skoro soglasno (izvzemši en glas) sprejete sledeče resolucije: 1. Učiteljstvo ptujskega sreskega poglavarstva se bo brez izjeme včlanilo pri domačem društvu državnih nameščencev. 2. X>dobravamo takojšnji izstop iz vseh političnih in športnih društev pod pogojem, da se vsi javni nameščenci v državi brezpogojno pokore sklepu. 3. Iz kulturnih in karitativnih društev izstopimo v skrajni sili in če bo splošna solidarnost zagotavljala uspeh. 4. Osrednja Zveza naj pritegne v boju za kruh tudi organizacije zasebnih uradnikov, ki so ali pa bodo v doglednem času z nami vred prizadeti po redukciji plač. 5. Prouči naj se tudi uspeli za slučaj splošne absentacije pri prihodnjih drž. volitvah. 6. Osrednja organizacija drž. nameščencev naj združi na sindikalni podlagi vse strokovne organizacije svoje vrste. b) pri Učit tiskarni v Ljubljani 250 Din, c) pri Tvornici učil v Ljubljani- 200 Din, skupai 475 Din. 7. Dolg pri članih: 3 posmrtnine 28.875 Din in viseči dolg okroglo 5991.14 Din. skupai 34.866.14 Din Poleg tega znaša vrednost društvenega inventarja 2121.81 Din. Današnje denarno stanie bi bilo 145.600 Din. Dolga ni nič. Pregled računskega poslovania. Blagajniške knjige, računske zaključke za 1. 1923.. 1924. in 1925. z vsemi prilogami so pregledali računski pregledovala 22. februarja 1924. 6. januarja 1925 in 24. januarja 1926. O tem boste slišali še posebno poročilo. Vsakokrat so našli vse v redu. (Dalie prihodnjič.) oktobrom' ukiniti nižje razrede vseh manjšinskih šol v Italiji ter iih nadomestiti z italijanskimi. V prvi vrsti nižje razrede nemške realke v Bocnu, nižje razrede v Vidmu in slovensko učiteljišče v Tolminu, ki bo popolnoma ukinjeno. Učne moči. ki razpolagaio z zadostnim znanjem italijanščine, bodo postavljene na mesta za slovenski hrvatski in nemški jezik, med tem ko bodo ostale umirov-liene oziroma odpuščene. — t Fran Črnagoj, šol. uprav, in nadzornik za šolske vrtove v pok. V torek ponoči ie umrl v ljubljanski bolnici tov. Fran Černagoj. Pokojnik ie bil zaveden in delaven tovariš ter prijeten družabnik. Deloval ie pri mnogih naših stanovskih organizacijah, pri vseh naših gospodarskih podjetjih in tudi izven našega stanu pri nacionalnih in gospodarskih društvih. Stekel si ie zelo mnogo zaslug na stanovskem, posebno pa gospodarskem poliu. Podrobneje poročilo o njegovem delovanju sledi v prihodnji številki. — Preostalim naše sožalie! — Izplačila uradniških razlik. Finančni minister ie izjavil novinarjem, da je odredil s 15. septembrom izplačevati dolžne uradniške razlike Država je dolžna nameščencem okoli 300 milijonov dinarjev. Sedanjemu finančnemu ministru dr. Periču se ie posrečilo, da ie spravil v to svrho v budžet vsoto 10 milijonov. Od tega dobi ljublj. del. fin. 766.716 Din. za ljublj. carin. blag. 39.111 Din In za marib. carin. blag. 9807 Din. — Doklade za šolske nadzornike. »Narodna Prosveta« poroča: V ministrstvu prosvete izdelujejo naredbo- k' določa za šolske nadzornike s posebno odgovorno in težavno službo soeciialne doklade, najmanj 1000 Din mesečno. Minister prosvete bo na eni prihodnjih set ministrskega sveta o tem poročal in predložil tozadevno naredbo v odobritev. Finančni minister ie na predlog baje že pristal. — Šolski tnuzei v Beogradu* Beo-gradsko poverjeništvo Udruženja jugo-slovenskeea učiteljstva že deli časa zbira predmete za šolski muzei. ki otvori v Učiteljskem domu v Beogradu, Za ureditev muzeia ie ministrstvo prosvete prispevalo s 3000 Din. — Vse šolske upravitelje kamniškega in kranjskega okraja, Ljubljane in ljubljanske okolice opozarjamo na zemljevid, ki ga je izdal Učit. konvikt. Stavite primerne zneske v bodoči proračun za nakup zemljevidov in opozorite svoje učence nanj! Brez zemljevida je uspešni zemljepisni pouk nemogoč! Stane samo 7.50D. — Učiteljski konvikt v Ljubljani. V gospodarski sklad sta plačala od prodanih smrek tovariša Josip Lapajne iz Cerkelj 945 Din in Anton Vidic iz Velesovega pa 750 Din. — Razposlal sem šclam svoii dve novi pesmarici za srednio in višjo stopnjo osnovnih šol pod naslovom »Nagelj- čki« (Zadnia zbirka ie mišljena tudi za nižje razrede meščanskih in srednjih šol). Ker so stroški te izdaie radi prvovrstnega papirja, krasne pisave, solidne vezave in lične zunanie opreme precej visoki, apeliramo na vodstva; in r.a ceni. OTVORITEV. Poverjenik tov. A. Skuli pozdravi navzoče člane in ugotovi sklepčnost. Svojo odsotnost je opravičila ga God-čeva. Zaradi obširnega dnevnega reda prosi, da je vsak član v svoah izvajanjih kratek in stvaren. ODOBRENJE ZAPISNIKA. Tajnik prečita zapisnik 2. seje. ki ga navzoči člani podpišejo. TAJNIŠKO POROČILO. V času od 3. avgusta do 12. septembra ie imela eksekutiva 4 posvetovanja. Rešila je nekaj nujnih zadev, za katere prosi odobrenia ožjega sosveta. ,Raz-pravljala je o častni zadevi Gangl-Štefe, o raznih člankih, poslanih na uredništvo »Učit. Tovariša«, o dopisih centrale, o poslovniku za referente posameznih odsekov in o okrožnicah, ki smo iih razpo^ slali vsem okrainim učiteliskim društvom. K informativnemu posvetovanju 8. septembra t. 1. ie povabila eksekutiva tudi tov. P. Flereta. Razpravljali smo o vlogah učiteljev iz Primorske ki prosijo za državljanstvo, došlih na poverjeništvo o osebnih zadevah članstva, o oceni učiteljstva, ker se ne vrši enotno, o disciplinski in namestilni komisiji, kojjh člane naj voli učiteljstvo samo. o premeščanju no § 71. in o stalnosti po tem §, o sreskih šolskih nadzornikih in njihovi zahtevi po posebnem1 pavšalu. V teh zadevah ie vložilo poverjeništvo posebne vloge na pristoina oblastva. Nadalje smo razpravljali o ureditvi »Popotnika«. Posebno se ie bavila eksekutiva z dvema dopisoma »akcijskega odbora«. Stališče in sklep ožjega sosveta ip ori-občen v današnji številki »Učit. Tovariša« na drugem mestu. Slomškova zveza želi z našo organizacijo stikov v svrho ustanovitve enotne stanovske organizaciie. Doniš ie vzel ožii sosvet na znanie in sklenil nani primerno odgovoriti. tovariše viš'e organiziranih osnovnih šol, da naročilo toliko izvodov, kolikor ie razredov srednie in višje stopnje, da kri-iem svoj račun ori tiskarni. Le tako mi bo mogoče realizirati svoi načrt, izdati še otroške pesmice za elementarne razrede ter zbirko cerkvenih in raznih priložnostnih pesmi. — S tovariškim pozdravom Ciril Pregelj. — Uradniške doklade so za stalno reducirane, ne pa začasno radi poplave, kakor ie vlada dbliubovala. Izrabljajoč prikladen trenutek, ie začela vlada ukinjati draginiske doklade. Sedaj ie odredila vsem šefom računovodstva v vseh resorih na 15, odnosno 10 in 5 od sto. kolikor se odteguje raznim uradnikom, ne knjiži posebe. poleg davka, temveč naj isto obračuna od čistega prihoda, kar ;ia.i se stalno dela. Štednja se je začela, a ne začasno, temveč stalno in to pri uradnikih. Oni so vladi kar pod roko in najbližji, si mislijo. PROSVETNI BIRO, Na Izvršni odbor UJU — v Beogradu pošljemo dopis glede prosvetnega biro-a s prošnio za pojasnilo. Članstvo nai se na biro ne obrača. . i! . DOKLADE ZA ŠOLSKE UPRAVITELJE. Na oba prosvetna oddelka in Izvršni odbor nai se napravijo vloge da se prizna šolskim upraviteliem primerna do-klada za odpravljanj upraviteljskih poslov s posebnim ozirom na to ker so ti danes silno narasli. Vsako delo bodi tudi plačano! BLAGAJNIŠKO POROČILO. Tov. Grum ie podal o blagajniškem staniu informativne podatke. Doslei ie ugotoviUnatančno stanje pri »Uči-t. Tovarišu«. Ustavil ie list vsem- ki ga niso plačali. Kadar bo ueotovil še stanje »Popotnika« in »Zvončka«, naj izvrši svoje delo v to določeni odsek Pove tudi. da ie moral poravnati okrog 20.000 Din starega dolga ki ni bil predviden. Niegovo poročilo vzainejo člani ožjega sosveta na znanje. UREDNIKOVO POROČILO. Ker ie odstopil urednik že orei vse članke, ki niso prišli v list, v odločitev pq-verjeništvu, ie poročal tainik o njih v svo.iem poročilu Ožii sosvet ie. odobril oostopame eksekutive ter pritrdil, da članki ne spadajo v list. SAMOSTOJNI PREDLOGI IN NASVETI. Zaradi pozne ure preloži poverjenik sporazumno s člani ožjega sosveta nekaj točk dnevnega reda na orihodnio sejo. na kateri se bo razmotrival večinoma le delovni program organizacije. Posamezni člani so stavili še nekaj predlogov, tičočih se internega poslovanja ooverje-ništva. Ker se nihče ne iavi k besedi, za-kliuči poverjenik seio. UJU — poveneništvo Ljubljana, dne 14. septembra 1926. Andrej Skuli 1. r.. Jcsio Kcbal 1 r.. poverjenik . tainik. Naročite 1. številko Zvončka 1926/27. j Pravkar izšlo! ) NOVO! Pravkar izšlo! A. Novak: RISANJE s podrobnim učnim načrtom in navodilom za prvih osem šolskih let. Delo obsega v posebnih ovitkih predloge za I.—II., posebej za III., za IV., V., za VI.—VIII., posebej perspektivo za VI,—VIII. in naposled geometrijsko risanje za VI —VIII. šolsko leto. Na čelu predlogam je drobna 52 strani broječa knjižica s potrebnimi navodili in podrobnim učnim načrtom za vsa leta osnovne šole. — Cena v močni lepenki opremljeni zbirki z okusnim zunanjim napisom znaša Din 500-— Novakovo .Risanje" je odobreno od prosv. odd. za Slovenijo ter je neobhodno potrebno učilo za vsako osnovno in meščansko šolo. Da se omogoči nakup znamenitega dela, je založništvo pripravljeno dovoliti učiteljstvu plačevanje v 2—4 zaporednih mesečnih obrokih. Naročila sprejema KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI, Frančiškanska uL 6. Iz seje ožjega sosveta Pov. UJU Ljubljana ki se ie vršila dne 12. septembra 1926. Učiteljska Samopomoč. (Poročal tov. Iran Kocijančič na občnem zbora dne 18. julija 1926 v Celja.) (Dalje.) Splošne vesti« Za dvig in razvoj podeželskega šolstva. —t Na sestanku učiteljev kmet. nadaljevalnih šol dne 8. IX. 1926 v Celju se je sklenilo sledeče: 1. Lansko leto začete kmet. nadaljevalne šole (v Sloveniji smo imeli osem takih šol. Op. redn.) se naj letos nadaljujejo in otvorijo 2. razred. Kmetijsko izcbraženstvo naj se jih oklene z vso mogočo pomočjo in naj jim skuša pridobiti sredstva za vzdrževanje. Z dobro voljo bomo zmagali začetne težkoče. 2. Ustanavljanje novih kmetiisko nadaljevalnih šol naj se do razčiščenja položaja opusti, razen v krajih, kjer bi lokalni faktorji popolnoma mogli kriti vse stroške iz svojega. 3. Med tem časom naj bi Kmetijska družba, kmet. podružnice ter občine ope-tovano opozarjale kmet. ministrstvo na potrebo kmet. nadalj. pouka. Narodni poslanci se naprošajo, da pri novem proračunu ščitijo to za nas potrebno postavko. 4. Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani se naproša, da podpira kmetijsko nadalj. šole, kakor podpira zbornica za trgovino in obrt v Ljubljani obrtno nadaljevalne šole. 5. Kmetijska družba, Sadjarsko in vrtnarsko društvo, Čebelarsko društvo, ljubljanska in celjska zveza zadrug se prosijo, da pošiljajo brezplačno po eden izvod svojih publikacij za knjižnico teh šol. 6. Za izobrazbo učiteljev na kmet. nadalj. šolah naj priredi država med počitnicami 6 tedenske tečaje za učitelje na kmetijskih šolah, s polno brezplačno oskrbo. Za mariborsko oblast bi bil najprimernejši Sv. Jurij ob juž. žel. Iz naše stanovske Vabila: organizacije. — Slovenjgraško okrajno učiteljsko društvo zboruje glasom odborovega sklepa v soboto dne 25. septembra 1926 ob 9. uri v Slovenjgradcu. Poleg običajnih točk so na dnevnem redu dopolnilne volitve. Takoj po zborovanju bo imel tovariš Kavčič predavanje o rokotvornem pouku v osnovni šoli; predavanje se popoldne nadaljuje. — Posebna vabila se ne bodo pošiljala. Udeležba je obvezna. Na zborovanje so vabljeni tudi vsi v naš okraj na novo došli tovariši(ice). Na polnoštevilno snidenje vabi — odbor. — Občni zbor logaškega učiteljskega društva je v petek dne 24. septembra 1926 ob 14. uri v osnovni šoli na Rakeku z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Poročilo člana ožjega sosveta. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti Opozarjam na odlok sreskega poglavarja z dne 13. Vili. št. 12467, zato pričakujem polnoštevilne udeležbe. Za prenočišče se je javiti pismeno tov. Ribičiču. — Predsednik. — Učiteljsko društvo za srez Murska Sobota zboruje v soboto, 25. sept. 1926 ob 10. uri predp. na državni osnovni šoli v Murski Soboti s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Zapisnik zadnjega zborovanja. 3. Dopisi. 4. Poročilo o pokrajinski skupščini v Celju — poroča tov. C. Hočevar. 5. »Narava in kultura Starih Slovanov« — podaje tov. M. Dujc. 6. Krediti za drž. šole in uvedba nerazdeljenega dopoldanskega pouka — poroča tov. C. Hočevar. 7. Slučajnosti. Pri točki »Dopisi« bo podal tov. blagajnik svoje poročilo. — Udeležba dolžnost. Napovedane ure za začetek zborovanja se je točno držati. — Odbor. Književnost in umetnost. Vse lu navedene knjige In publikacije se dobe v Učiteljski knjigarni v Ljubljani. FranCiikanska ulica št. 6. —k Savinjske Alpe. Uredil Fran Kocbek, izdala Savinjska podružnica SPD ob svoji tridesetletnici, založil Goričar & Leskovšek v Celju. Knjiga, ki je zelo interesantna, ni namenjena le turistom, temveč vsakomur, ki se le količkaj zanima za naravne krasote naše domovine. Pisana je v. lepem pripovednem slogu. Vsebina je zelo bogata in poleg opisovanja posameznih planin vsebuje knjiga tudi beležke o živalstvu, rastlinstvu, zgodovini, podatke o življenju Gorjancev ter narodne pripovedke in pravljice. Knjiga je tudi bogato opremljena s slikami in bo tudi uči-teljstvu služila kot zelo dobro pomožno učilo. V. M. —k Zel in plevel. Slovar naravnega zdravilstva. Sestavil F. Magister. 1926. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, Take knjige smo Slovenci uprav pogrešali, ker smo jo že dolgo časa nujno potrebovali. Je to Vademecum za naše največje bogastvo, ki ga imamo, za naše ljubo zdravje. Posebno v^olj od- KUPUJTE SAMO „Ides" prvovrsten prašek za črnilo „ides" antracen in kovinasta črnila „Ides" pečatni vosek in gummi arab. Vsi ti izdelki so najboljše kakovosti ter se prodajajo v korist JUGOSLOVENSKE MATICE in jih radi tega vsem cenjenim šolskim vodstvom najtopleje priporoča 6% popust se spremeni v 10°/o prispevek .Društvu za zgradbo Učiteljskega Konvikta". Ides tvoru. kem. izdelkov, Kranj. daljenih krajih, kjer ni pri roki zdravnika, se bo ta knjiga kot prva pomoč ob obolenjih izvrstno obnesla. Tu najdeš v abecednem redu našteto pod raznimi besedami-vodnicami vse, kar potrebuješ, da si ohraniš ali popraviš svoje zdravie. Knjiga je obširna, pa ima vendar zelo zmerno ceno, velja namreč* broširana 60 Din, vezana v celo platno 75 Din. —k Marija Kmetova. Večerna pisma. Izdala Zveza kulturnih društev. Založila Tiskovna zadruga. V Ljubljani 1926. (»Prosveti in zabavi«, 12. snopič). Cena broširani knjigi Din 16.—, vezani v celo platno Din 24.—, poštnina Din' 1.25 več. Knjiga posebne vrste, odmevi bogate pesniške duše. Prvih enajst črtic, pesmi v prozi, ni namenjenih hlastajočemu čitatelju. z naslado pa bo užival to bogastvo slik, te izbrane plastične primere in razpoloženju prilagodeno dikcijo oni, ki išče v besedi lepoto, v vsebini globino. —k Gustave Le Rouge — Misteriia — roman. Knjižnica »Jutra« zv. 11. Ljubliana 1925. Strani 177. Ne pretiravamo, če trdimo, da je to morda najbolj napeti moderni roman našega prevodnega slovstva. Dejanje se razvija z uprav kinematografsko naglico. Zanimanje za ta roman med vsemi sloji je bilo čisto upravičeno, kajti ne samo, da je drznejše sestavljen kot najbolj drzni Harry Pielovi filmi, temveč je tudi visoka pesem moškega poguma in energije. Na eni strani stoji možak- poštenjak, jeklene volje in živcev, ki so mu ugrabili najdražje, kar je imel. mlado, lepo ženo, na drugi strani pa Misterija, tip zločinske ženske, ki v svoji blazni ljubosumnosti in strasti slednjič uniči samo sebe. Roman je izšel v elegantnem ovitku z originalno naslovno sliko. —k Roman, zadnjega Habsburžana. Razpad carstva. Oskar Habicki. Knjižnica »Jutra«. V Ljubljani 1926, je izšel ponatis tega romana, ki je lani izhajal v podlistku »Slovenskega Naroda« in vzbujal med čitajočim občinstvom splošno pozornost in zanimanje. Knjigo, ki obsega 333 strani, krasi originalna slika cesarja Karla z madžarsko kraljevsko krono na glavi, po katerem sega koščena mrtvaška roka. Roman se naslanja na zgodovinske dogodke in slika v najpestrejših barvah življenje na dvoru cesarjev Franca Jožefa in Karla, razkriva s smelo roko vso propalost naj-odličnejših predstaviteljev habsburške cesarske rodbine in kaže na markantnih zgledih iz življenja nadvojvode Otona, Karlovega očeta, nadvojvode Frana Ferdinanda, Karlovega strica in cesarja Karla samega, da je bil propad te vladarske hiše nu]na posledica dekadence njenih članov, moralne njih nebrzdanosti v življenju in politiki in nedostajanja vsake etike. Roman je pisan z napeto živahnostjo. —k »Materinstvo«. Nova knjiga ie izšla v j Gorici. Založila in izdala jo je Narodna tiskarna, razprodaja jo Narodna knjigarna v Gorici, Via Carduzzi 7. Cena broš. knjigi Lir 10.—. v lepenko vezani Lir 14.—, z elegantno vezavo Lir 18.—,1 po pošti poslana stane- 1 Liro več. Knjiga je neprecenljive vrednosti za naše ženstvo. Vsako zrelo dekle, naj se združi z izvoljenim ali naj sama koraka po potu življenja, mora biti poučena o postanku človeškega telesa. Knjiga »Materinstvo« govori o razvoiy otroka, o zadržanju žene med nosečnostjo, o porodu, o novorojenčku, o dojenčku in otroku in daje navodila materi-zdravnici. Take kn;ige Slovenke še niso imele. Dekleta, matere, sezite po knjigi. —k H. Rider Haggard: »Jutranja zvezda«. Iz angleščine prevel P. M. Černogoj. Ljudska knjižnica 21. zvezek. Ljubljana 1925. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena broš. Din 30.—, vezano Din 40.—. Rider Haggard je vsemu kulturnemu svetu prav dobro znano ime, ki ima v lepi umetnosti dober glas in častno mesto. »Jutranja zvezda« je napeto pisan roman iz egiptovske zgodovine, ki ga bere bralec od prve do zadnje strani z enakim zanimanjem, ki nikjer ne popusti. Prevod je lep, jezik gladek, snov in njena obdelava vseskozi zanimiva, zato bo našla »Jutranja zvezda« pot v vsako knjižnico, ker ni le vzgojna ljudska povest, ampak tudi literarno pomembno delo velikega angleškega pisatelja. —k »Zakleti grad«. Romantična igra v petih dejanjih. Spisal dr. Alojzij Remec. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1926. Cena 22 Din. — Ta igra je list iz davnih dni našega naroda, ko je z znamenji na nebu šla črna smrt skozi slo- NAJCENEJŠA ZEMLJEPISNA KNJIGA ZA OSNOVNE ŠOLE! venske dežele, ko so v plamenih grmad umirale žrtve praznoverja, ko je zbegano ljudstvo iskalo rešitve iz krutih krivic in iz borbe med luteran-stvom in katoličanstvom. A tudi kot odersko delo si osvoji pot na naše odre. Izraziti značaii in romantična zgodba bodo zanimali igralce in gledalce do zadnjega. Vse pesmi v igri ie uglasbil Zorko Prelovec, povsem v skladu z značajem igre. Te skladbe so izšle obenem z igro in jim ie uspeh zagotovljen, kjerkoli se bo »Zakleti grad« vprizoril. —k Jules Verne, otroka kapitana Granta. Potovanje okoii sveta. Roman v treh delih Poslovenil A. B. Ljudska knjižnica XXII. zvezek V Ljubljani 1926. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena Din 48.—, vezano v celo platno Din 58. Kdo ne pozna imena Jules Verne. Čez 2 leti bo minulo ra.vno 100 let, odkar je zagledal ta znameniti Francoz luč sveta. Njegovo ime je zaslovelo kmalu po vsem svetu in njegovi romani so postali najljubše čtivo starih in mladih. "Zakaj vsakemu nudi obilo zabavnega in poučnega in zna prav napeto pripovedovati, tako da bralčeva pozornost deluje vedno pod največjo napetostjo. Verne je ustanovitelj docela nove vrste romana: naravoslovno-fantastičnega romana. Ker je knjiga primerna tudi za odraslo mladino, ,ki jo bo brala z največjim užitkom, bo ž njo ustreženo vsakomur, ki se hoče prepričati, da moderna tehnika naših dni v marsičem že dosega sanje Jules Vernea. Učiteljski pravnik. —§ Kako se računa rok službe v kadru in koliko časa se vračuna ta rok državnim uradnikom? Ministrstvo vojne je z ozirom na razne interpelacije podalo sledečo odločbo: »Pitanje računanja go-dina službe: oficirima, kapelnicima, teh-ničkim poslovodama i stalnim vojnim sveštenicima regulisano ie čl. 300 tač. 2 Zakona o Ustrojstvu Vojske i Mornarice, i svima ovima, bez razlike, kao godine službe imaju se računati sve godine ukaz- ARGUS ARGUS ARGUS I» naš najboljši Informacijski zavod Ima v vseh mestih svoje poverjenike daje Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-Industrljsklh podjetij In privatnikov ARflIIS.<»"» Informacije so vglkdar tožna Izžrpne In hitre___ ARGUS — "»M« v Vuka Karadžlča ul. II. Beograd ARGUS-ov telefon Je 6-28, a brzojavni naslov Argus ne i neukazne službe po odbitku punog roka u stalnem kadru u pešadiji, t. j. osam-naest meseca, bez obzira, da li ie ko od kapelnika, tehničkih poslovoda i stalnih vojnih sveštenika služio koliko u kadru, 1I1 je od ove službe ma sa kojih razloga bio osloboden, pošto u tom pogledu ni zakon ne čini nikakvu razliku niti izuzetak. 2. Cinovnicima i ostalim državnim službenicima gradanskog reda bilo na službi kod vojske, ili drugih ministarstava i ostalih državnih nadleštava, prema čl. 137 Zakona o cinovnicima i ostalim državnim službenicima gradanskog reda, računače se kao služba u kadru onaj rok, koji im je stvarno u doba regrutovanja pripadao, t. j. onima, koji su u doba regrutovanja imali prava na dački rok, odbijače se četrnaest meseca, a svima ostalim osamnaest meseca. Ovako če se računati bez obzira svima, bilo da su svoj rok u kadru odslužili i bez obzira koliko su služili, bilo da su ma sa kojih razloga bili oslobodeni od služenja u kadru.« *r MALI oglasi Mnli norlnnl. ki «liiiiln v nnsrpdnvnlni» in enrinlnp n « m un p Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par, — Najmanjši znesek Din 5'—. VSE šolske in pisarniške potrebščine knjige lastne in tuje založbe ter sploh vse, kar potrebuje šola in pisarna, se dobi po zmernih cenah v knjigarni Učit. tiskarne. ZVONČEK, najboljši mladinski list, izide v najkrajšem času. Naj ne bo šole, ki bi ga pogrešala. UPRAVA ZVONČKA ima več vezanih in nevezanih letnikov na prodaj in sicer boljše vezane a 60.— Din, navadno vezane a 45,— Din in nevezane a 30.— Din. Dalje ima nešteto posameznih številk vseh letnikov a 3.— Din komad na razpolago. ZVEZKI Učit. tiskarne so najboljši in najsolidnejši in edini, ki imajo pivnik. Dobe se v Knjigarni Učit. tiskarne. ROČNI ZEMLJEVID Prekmurja - Medjimurja, Celjske kotline ter Spodnjega slov. Posavja je izdal Učit. dom v Mariboru, odobrilo pa ga je Ministrstvo prosvete z dne 19. VII. 1926 O. N. br. 2715 kot učni pripomoček za osnovne, meščanske in srednje šole. Naročila sprejema U. D. v Mariboru. NOV ROČNI ZEMLJEVID SLOVENIJE izide v založbi Učit. do-"ma začetkom oktobra, ker je Pirc-Dimnikova izdaja docela pošla. Cena mu bode precej nižja od sedanje. Prednaročila sprejema že sedaj U. D. v Mariboru. UČILA za vse predmete dobite najcenejše in najhitrejše v knjigarni Učit. tiskarne. SKOBELNIKI za obdelovanje lesa, v najboljšem stanju, pripravni za rokotvorni pouk, so po nizki ceni na prodaj. Oglase na upravo UJU Ljubljana. MIZARSKO ORODJE, kompletno po 40 komadov ali posamezno, je na prodaj. Je neobhodno potrebno za rokotvorni pouk. Poizve se v upravi UJU Ljubliana. SLOVENSKA ŠOLSKA MATICA. Poverjenike Slov. Sol. Mat. vljudno naprošam, da mi dopošlje.io sigurno do 15. oktobra sezname članov svojega poverje-ništva in nanje pripadajoče Zneske. — Pavel Plesničar, blagajnik Slov. Šol. Mat. v Ljubljani. ZAOGA BARV, TU £EV IN RADIRK povsod n;a zalogi — tiskovine na zahtevo GONTHER WAGNER, WIEN X./i. ZEMLJEPIS JUGOSLAVIJE I. DEL SLOVENSKO OZEMLJE ★ SESTAVILA PAVEL PLESNIČAR IN RADO GRUM LEPO VEZANA KNJIGA VSEBUJE POLEG 24 POKRAJINSKIH SLIK DESET MOJSTRSKO IZDELANIH ZEMLJEVIDOV SLOVENSKEGA OZEMLJA. RABA DRUGIH, VČASIH PRAV DRAGIH ROČNIH ZEMLJEVIDOV POPOLNOMA NEPOTREBNA. CENA VEZANI KNJIGI 22. DIN * NAROČILA SPREJEMA KNJIGARRA UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA OUtA ŠTEV. 6. Upravni odbor in nadzorstvo Učiteljske tiskarne v Ljubljani javljata tužno vest, da je naš dragi tovariš FRAN ČRNAGOJ, šolski upravitelj in nadzornik šolskih vrtov v p. po dolgi, mučni bolezni danes preminul. Pogreb spoštovanega pokojnika bo v petek popoldne ob pol 16. uri izpred mrtvašnice državne bolnice. Zvestega sotrudnika in prijatelja, ki mu je bilo vse življenje en delaven dan, ohranimo v trajnem spominu. LJUBLJANA, dne 15. septembra 1926. ,.. -, i j.. „. '.-¿J:: -, - > ; - '-.