GLASNIK Mi
LJUBLJANA, 22. MAJA 19fi4	LETO XL, ŠTEV. 33
STATUT
OBČINE ljubljana-center
328.
Na podlagi 94. člena Ustave So- na seji obeh zborov dne 9. aprila cialistične republike Slovenije je 1964 sprejela Spuščina občine Ljubljana-Center
STATUT OBČINE LJUBLJANA-CENTER
nega obsega. Svoje plane in perspektivne plane razvoja usklajujejo s plani in programi ostalih mestnih občin," zlasti na tistih področjih, kjer tako usklajanje in sodelovanje narekujejo potrebe vseh občanov mesta ali nekaterih mestnih občin ter smotrnost in gospodarnost.
TEMELJNA NAČELA
I.
Ta statut postavlja pred občane ter vse organe in organizacije v občini Ljubljana-Center nalogo, da svoje delovanje in medsebojne od-hose prilagodijo ustavnim določbam, po katerih se v občini kot te-theljni družbeno-politični skupnosti zagotavljajo materialni in drugi pogoji za delo ljudi in za razvoj proizvajalnih sil; usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in družbenih služb; določajo in razdeljujejo sredstva za potrebe občine; ustvarjajo Pogoji za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb občanov; usklajujejo interesi posameznikov in skupnosti s splošnimi družbenimi interesi; uresničuje neposredno družbeno samoupravljanje; organizirajo organi °blasti in družbenega samoupravljanja; zagotavljajo pogoji za uresničevanje svoboščin in pravic obča-°ov; urejajo odnosi, ki imajo nepo-8reden pomen za občane; določajo sPlošni pogoji za dejavnost komu-Uulnih in sorodnih organizacij; va-ruje zakonitost in varnost ljudi ter Premoženja; zagotavlja javni red in tUr; izvršuje družbeni nadzor in Uresničujejo druge naloge.
II.
Vsem ljudem je kot občanom in uelavcem s tem statutom zagotovljena pravica, da neposredno in pre-izvoljenih predstavnikov sodelujejo pri opravljanju zadev, ki so skupnega pomena za občino. Demokratične oblike samoupravljanja in vsestranskega družbenega udejstvovanja ljudi izhajajo iz potreb občanov, težijo h krepitvi njihovega piuioupravnega položaja in matc-"jalnih osnov njihovega dela, kar Jun zagotavlja vlogo aktivnega čini-U>lja pri vseh družbenih dogajanjih .. občini fti pogoje za lastno inicia-•vo v vseh oblikah družbenega samoupravljanja.
III.
Za uresničevanje samoupravnih Pravic občanov je v občini zagotovljena javnost dela občinske skupščine In njenih organov. Občinska Skupščina in njeni organi skrbe za *Popolnjevanje sistema obveščanja . uhanov o delu družbenih organov ju ,° gospodarskih dogajanjih v ob-c*0*- Novim pogojem prilagaja si-
stem obveščanja občanov in vse tiste oblike aktivnosti, ki pomenijo sproščanje osebne iniciative občanov ter uresničevanje pravic in dolžnosti, da s čutom odgovornosti sprejemajo sklepe, predloge in, sugestije, kritjčno presojajo družbena in gospodarska dogajanja v občini, delo organov občine in odgovornih posameznikov ter odnose upravnih služb in organizacij do občanov. Zagotavlja ustrezen sistem obravnavanja sklepov, predlogov in kritik ter skrbi za dajanje zadovoljivih odgovorov občanom. Zlasti skrbi za obveščanje javnosti o trošenju družbenih sredstev občine in o upravljanju s temi sredstvi.
IV.
Delovanje občine pri razvijanju samoupravljanja, usmerjanju gospodarskega razvoja v občini, družbenem planiranju in v odnosih do delovnih organizacij sloni na družbe-no-političnih argumentih ter ekonomskih regulativih.
Združevanje delovnih organizacij temelji na realnih družbeno-politič-nih in gospodarskih argumentih ter prepričanju prizadetih delovnih kolektivov o koristnosti takšne združitve.
Občina si prizadeva, da so gospodarske in negospodarske investicije v komuni oziroma mestu Ljubljana pojmovane kompleksno in v njihovi nujni vzročni povezanosti oziroma medsebojni odvisnosti; gospodarske kapacitete usklajuje s kapacitetami komunalnih, zdravstvenih, kulturno-prosvetnih, varstvenih, prehrambenih, športno-rekreacijskih in drugih sorodnih objektov.
V.
Poseben geografski, politični, gospodarski in kulturni položaj občine Ljubljana-Center, katere območje je sestavni del mesta Ljubljane, glavnega mesta Socialistične republike Slovenije, narekuje samoupravnim organom v občini, zlasti pa občinski skupščini tudi posebne naloge in odgovornosti.
V okviru mesta oziroma Mestnega sveta se rešujejo na osnovi zakona in statuta mesta tiste zadeve, ki so skupnega mestnega pomena, zlasti zadeve s področja urbanizma, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, preskrbe, prometa, turizma in družbenih dejavnosti mest-
Poseben položaj narekuje občini, da pri usmerjanju gospodarskega razvoja krepi predvsem tista področja gospodarskih dejavnosti, ki so v skladu z njenim geografskim in urbanističnim položajem. Posebno skrb posveča razvoju notranjega in zunanjega blagovnega prometa, industrije za finalizacijo proizvodov in visoke stopnje predelave, turističnega gospodarstva in gostinstva. Prav tako občina v sodelovanju z drugimi činitelji posveča skrb razvoju znanstvenega in raziskovalnega dela, sodobnih sistemov šolanja kadrov, uvajanju sodobnih načinov proizvodnje in tehnologije itd.
VI.
Visoko število zaposlenih terja od občanov, delovnih in družbenih organizacij, društev, krajevnih skupnosti in občinske skupščine ter njenih organov, da na osnovi skupnih programov in združevanja sredstev skrbe za razvoj takšnih dejavnosti, ki razbremenjujejo družine in gospodinjstva, ker z razvojem takšnih dejavnosti zagotavljajo pogoje za večjo delovno storilnost in aktivnejše udejstvovanje občanov pri odločanju o skupnih zadevah. Posebno pozornost je treba posvečati pri razvoju varstva predšolskih otrok, usmerjanju osnovnih šol k celodnevnemu varstvu, razvoju rekreativnih in športnih dejavnosti otrok in mladine, razvoju prehrambenih obratov za zaposlene občane in otroke, skrbi za stare in onemogle občane ter drugim službam, ki pomagajo družinam in gospodinjstvom.
VII.
Pri uresničevanju statuta imajo pomembno vlogo družbeno-politične organizacije in društva, v katerih se občani svobodno združujejo z namenom, da na določenih področjih dejavnosti aktivno sodelujejo pri reševanju pomembnih družbenih vprašanj.
VIII.
Pri konkretnem uresničevanju statuta občine Ljubljana-Center in konkretnih odločanjih organov občinske skupščine ter pri vsakodnevnem delu samoupravnih organizacij je potrebno izhajati iz smisla iz namena navedenih temeljnih načel statuta. Ta načela so tudi osnova za razlaganje statuta.
IX.	.
Z namenom, da se zagotovi stalno in sistematično uresničevanje statutarnih določil in ostalih aktov občine je potrebno vsaki dve leti na seji občinske skupščine obravnavati poročilo o izvajanju statuta in o predlogih za njegove eventualne spremembe in dopolnitve.
I.
SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Ljubljana-Center (v nadaljnjem besedilu občina) je temeljna družbenopolitična skupnost občanov, v kateri se v okviru enotnega družbenoekonomskega sistema in po načelih družbenega samoupravljanja usklajujejo interesi posameznikov in delovnih skupnosti s splošnimi interesi, ustvarjajo materialni in drugi pogoji za življenje občanov, pospešuje nenehen razvoj proizvajalnih sil in uresničujejo pravice in osebne svoboščine občanov.
2.	člen
Pravice in dolžnosti občine so določene z Ustavo, zakoni in s tem statutom.
3.	člen
Teritorij občin:
občina Ljubljana-Center meji na občine Ljubljana-Siška, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Moste-Polje in Ljubljana-Vič-Rudnik.
Meje z navedenimi občinami potekajo takole:
z občino Ljubljana-Siška:
od tromeje na Drenikovem vrhe med občinami Ljubljana-Cente% Ljubljana-Vič-Rudnik in Ljubljana* Šiška po vrhu Šišenskega hriba proti vzhodu v smeri Muzeja narodne osvoboditve do gozdne poti, ki vodi do tega muzeja okrog sto metrov V hrib, potem proti jugu ob vzhodneie robu te ceste do dovozne ceste k Tl* volskemu gradu, do kraja, imenovan nega »Pri brezah«; potem v severa* vzhodni smeri po tej dovozni cesS preseka Latermanov drevored in pride ob kopališču- Ilirija do Celovške ceste, tako da so ta dovozna cesti* drevored in kopališče Ilirija na območju občine Ljubljana-Center, vse čistina z Bloudkovim športnim parkom, Muzejem narodne osvoboditve in hotelom Bellevue pa v občini Ljubljana-Siška; pri kopališču -Ilirija preseka ob severovzhodni strani železniškega nadvoza Celovško cesto in poteka ob železnici Ljubljana— Trst do severovzhodnega vogala železniškega nadvoza na Titovi cesti, ki je tromeja občin Ljubljana-Cen-ter, Ljubljana-Siška in Ljubljana-
Bežigrad; s tem da sta železniški nadvoz na Celovški cesti in železniška proga Ljubljana—Trst med Celovško in Titovo cesto na obomčju občine Ljubljana-Center;
z občino Ljubljana-Bežigrad:
od tromeje občin Ljubljana-Center, Ljubljana-Šiška in Ljubljana-Bežigrad preseka ob severnem robu železniškega nadvoza Titovo cesto, poteka od tu proti severu ob vzhodnem robu Titove ceste do Vilharjeve ceste in nato v smeri proti vzhodu po meji med Vilharjevo cesto in železniškim svetom do Šmartinske ceste, katero preseka ob severnem robu železniškega nadvoza, katerega severovzhodni vogal je tromeja med občinami Ljubljana-Center, Ljubljana-Bežigrad in Ljubljana-Moste-Polje; s tem da sta železniška nadvoza na Titovi in Smartinski cesti ter ves železniški svet na glavnem kolodvoru v občini Ljubljana-Center, Titova in Vilharjeva cesta pa v občini Ljubljana-Bežigrad;
z občino Ljubljana-Moste-Polje:
od tromeje med občinami Ljubljana-Center, Ljubljana-Bežigrad in Ljubljana-Moste-Polje ob vzhodnem robu železniškega nadvoza na Smartinski cesti po meji (notranjem loku) dolenjske železnice, s tem da je ta del proge v občini Ljubljana-Moste-Polje, do levega brega Gruberjevega prekopa, od te vzdolž Gruberjevega prekopa po levem bregu, tako da preseka dolenjsko progo in Poljansko cesto, do severovzhodnega vogala poljanskega mostu čez Gruberjev prekop, zajame ta most v območje občine Ljubljana-Center in se nadaljuje ob severnem robu Hradec-kega ceste, katero preseka na meji med hišnima številkama 64 in 66 Hradeckega ceste, tako da pod občino Ljubljana-Center spada Hradeckega cesta do hišne številke 64 in pod občino Ljubljana-Moste-Polje Hradeckega cesta od hišne številke 66 naprej; od tod teče meja proti vzhodu za vrtovi hiš Hradeckega ceste do meje katastrske občine Stepanja vas in od tod proti jugu približno 400 m v smeri Golovca po meji katastrske občine Karlovško predmestje, kjer je tromeja med občinami Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste-Polje in Ljubljana-Vič-Rud-nik;
z občino Ljubljana-Vič-Rudnik:
od tromeje med občinami Ljub-fjana-Center, Ljubljana-Moste-Polje In Ljubljana-Vič-Rudnik proti zahodu na Pot na Orlje, nadalje proti zahodu mimo Astronomsko-geofizi-kalnega observatorija na Golovcu, ki je v občini Ljubljana-Center, do Karlovškega mostu, s tem da vse hiše ob poti na Orlje in na Hradeckega cesti do hišne številke 64 spadajo v občino Ljubljana-Center, Dolenjska cesta pa v občino Ljubljana-Vič-Rudnik; nadalje ob' Karlovškem mostu preko Gruberjevega prekopa, s tem da je ta most v občini Ljubljana-Center, naprej proti jugozahodu po levem opornem zidu in kamniti oblogi brega Gruberjevega prekopa do »Špice«, proti severozahodu po desnem bregu Ljubljanice, ki je v celoti v občini Ljubljana-Center. struga pa v občini Ljubljana-Vič-Rudnik, do Šentjakobskega mostu, ki je v občini Ljubljana-Center; potem preseka Krakovski nasip in teče dalje po Cojzo-vi in Aškerčevi cesti do Tržaške ceste in naprej po južnem robu- Tržaške" ceste do višine Tobačne ulice, s tem da so cestišča Cojzove, Aškerčeve in Tržaške ceste v občini Ljubljana-Center; pri Tobačni ulici preseka Tržaško cesto in teče po seve-
rovzhodni strani te ulice do železniške pruge Ljubljana—Trst, s . da je cestišče te ulice v občini Ljubija-na-Vič-Rudnik; od tod naprej po meji železniške proge in Zrinjskega ulice, preseka Erjavčevo cesto ob železniški zapornici, kjer prečka železniško progo Ljubljana—Trst in poteka proti zahodu po severni strani Ceste na Rožnik, se obme proti severu do Drenikovega vrha po meji med katastrsko občino Kapucinska predmestje in Spodnja Šiška na eni strani in katastrsko občino Gradišče predmestje in Spodnja Šiška in Vič na drugi strani, s tem da je prva v občini Ljubljana-Center, druga pa v občini Ljubljana-Vič-Rudnik; zgradbe ob Cesti na Rožnik in ob Poti na Drenikov vrh so v občini Ljubljana-Vič-Rudnik, gozdovi ob Tivolskem parku pa v občini Ljubljana-Center
4.	člen
Meja občine se lahko spremeni samo z zakonom po predhodnem soglasju prizadetih občanov na zborih volivcev.
5.	člen
Občina je pravna oseba in ima svoj pečat.
6.	člen
Praznik občine je 9. maja, dan osvoboditve mesta Ljubljana.
II.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE
7.	člen
Občina v okviru enotnega družbenoekonomskega sistema zagotavlja materialne in druge pogoje za delo in življenje občanov ter skrbi za razvoj proizvajalnih sil; pri tem itna zlasti naslednje dolžnosti in pravice:
—	usmerja in pospešuje gospodarski razvoj občine;
—	pospešuje razvoj samoupravljanja;
—	varuje samoupravne pravice občanov, delovnih skupnosti in drugih organizacij;
—	zagotavlja uresničevanje svoboščin in pravic občanov;
—	ustanavlja delovne organizacije;
—	zagotavlja pogoje za zaposlovanje;
—	skrbi za materialne in druge pogoje za izboljšanje splošnih življenjskih razmer občanov, posebno glede njihovih stanovanjskih potreb, zdravstvenega in socialnega varstva, izobrazbe, kulture, telesne vzgoje, rekreacije, preskrbe in prehrane;
—	skrbi, da delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti organizirajo dejavnosti, ki neposredno služijo potrebam družine in gospodinjstev;
—	pomaga uresničevati pobude občanov in organizacij za skupno reševanje gospodarskih, komunalnih, socialnih, zdravstvenih, prosvetnih in kulturnih ter drugih zadev;
—	skrbi za urbanistični razvoj občine v skladu z urbanističnim načrtom mesta;
—	skrbi za smotrno kreditno politiko, združevanje in vlaganje sredstev;
—	razdeljuje njej pripadajoči del ustvarjenega dohodka za skladen družbenoekonomski razvoj;
—	krepi in razvija narodnoobrambne sposobnosti občanov in delovnih organizacij;
—	varuje zakonitost in zagotavlja varnost ljudi ter družbenega in zasebnega premoženja;
—	opravlja družbeno nadzorstvo;'
—	ureja druge zadeve, ki imajo pomen za občino.
F
Občina lahi...... .ejme od drugih
družbenopolitičnih skupnosti nalogo, ki sicer po Ustavi, zakonih in tem statutu ne spadajo v njeno pristojnost, če so ji istočasno s prenesenimi nalogami zagotovljena tudi sredstva in drugi pogoji za njihovo opravljanje.
9.	člen
Občinska skupščina določa v mejah pooblastil družbene obveznosti delovnih organizacij in jim daje pripombe in priporočila ter skladno s predpisi izvaja druge ustrezne ukrepe.
Zaradi usklajevanja dohodka delovnih organizacij in posameznikov z uspehi njihovega dela občinska skupščina analizira in spremlja razmerja v delitvi čistega dohodka po načelu, da pripada vsakemu delovnemu človeku dohodek, ki ustreza uspehom njegovega dela, delovne enote in delovne organizacije kot celote.
10.	člen
Občina zagotavlja materialne in druge pogoje za razvoj ltomunalnih dejavnosti, ki skrbijo za zadovoljevanje splošnih potreb občanov in delovnih organizacij. S komunalnimi organizacijami in službami skrbi občina za izgradnjo in vzdrževanje cest in cestnih naprav, kanalizacije, vodovoda, plinskih in toplotnih naprav, lokalnega prometa, PTT komunikacij, zelenic, parkov, nasadov in za vzdrževanje snage ter drugih podobnih dejavnosti.
11.	člen
Občina podpira in uresničuje smotrno politiko stanovanjskega gospodarstva in izgradnje stanovanj za potrebe občanov. V ta namen skrbi za združevanje in uporabo sredstev delovnih organizacij in občanov.
Občina skrbi za pripravo in urejanje gradbenih zemljišč, organizira stanovanjsko gradnjo, skrbi za smotrno vzdrževanje in upravljanje hiš, nadzoruje delo organov upravljanja hiš in ustanavlja za to ustrezne službe.
12.	člen
Zaradi čimboljše preskrbe občanov z življenjskimi in drugimi potrebščinami skrbi občina za skladen razvoj trgovine in za smotrno razporeditev trgovinskih ter prehrambenih obratov.
V ta namen v sodelovanju z gospodarsko zbornico, krajevnimi skupnosti in drugimi organizacijami ustanavlja trgovinske potrošniške centre, ustrezne obrate za splošno prehrano in za druge potrošne dobrine.
13.	člen
Občina zagotavlja materialne in druge pogoje za dejavnosti, razvoj in ustanavljanje delovnih in drugih strokovnih ter družbenih organizacij, ki dajejo občanom zdravstveno pomoč, skrbijo za šolanje otrok, socialno varnost posameznikov in družin, posredovanje kulturnih stvaritev, razvoj telesne kulture, rekreacije in podobnih družbenih dejavnosti.
14.	člen
Občina zagotavlja skladen razvoj družbenih dejavnosti in strokovnih služb na svojem območju z letnim družbenim planom in dolgoročnim programom razvoja, ki ju sprejme občinska skupščina na predlog svetov, ob sodelovanju krajevnih skupnosti, delovnih in družbenih organizacij, društev ter neposrednih koristnikov in po predhodni obravnavi na zborih volivcev in zborih delovnih skupnosti.
Pri planiranju in dolgoročnem prog.umiranju upošteva občina tudi smernice in priporočila organov širših družbenopolitičnih skupnosti.
15.	člen
Na področju zdravstvenega varstva občina zagotavlja občanom:
—	zdravstveno pomoč v vseh zdravstvenih zavodih po načelu svobodne izbire zdravnika;
—	sredstva za zdravstveno varstvo občanov, ki nimajo lastnih sredstev za zdravljenje;
—- sredstva za zatiranje nalezljivih bolezni, če ni drugega plačnika;
—	uresničevanje programa preventivne zdravstvene dejavnosti in
—	sodeluje s komunalno skupnostjo zavarovancev pri reševanju vseh vprašanj s področja zdravstvenega varstva.
Občina izvaja splošen nadzor nad trošenjem sredstev za zdravstveno dejavnost.
16.	člen
Na področju socialne varnosti občina zagotavlja:
—	družbeno pomoč občanom, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje ali svojcev, ki so jih dolžni preživljati;
—	družbeno pomoč občanom in družinam, ki so zaradi nesreče, bolezni, invalidnosti, defektnosti, starosti ali iz drugih razlogov v posebno neugodnem položaju.
17.	člen
Na področju varstva otrok občina zagotavlja:
—	sredstva za osnovno dejavnost vseh varstvenih ustanov za predšolske otroke;
—	sredstva za varstvo osnovnošolskih otrok v skladu s programom razvoja osnovnih šol;
—	del sredstev za prehrano otrok v varstvenih ustanovah in šolah.
18.	člen
Na področju izobraževanja in vzgoje občina zagotavlja:
—	najmanj osemletno osnovno šolanje otrok in postopen prehod na enoizmenični pouk;
—	najmanj osemletno šolanje otrok, ki so potrebni šolanja v posebnih šolah;
—	sredstva za postopni prehod osnovnih šol in gimnazij na sodobne oblike pouka;
—	sredstva za financiranje strokovnih šol na osnovi medobčinskega sodelovanja in sodelovanja z zainteresiranimi delovnimi organizacijami;
—	v sodelovanju z delovnimi organizacijami sredstva za štipendiranje strokovnih kadrov za potrebe občine in skrbi za enotno kadrovsko politiko;
—	del sredstev za dopolnilno izobraževanje odraslih v okviru potreb;
—	sredstva za sodobno tehnično opremo učilnic ter za učila in druge učne pripomočke v osnovnih šolah in gimnazijah;
—	pomoč družbenim in drugim organizacijam, ki širijo tehnično izobrazbo občanov.
19.	člen
Na področju telesne kulture in rekreacije občina zagotavlja:
—	ustvarjanje osnovnih pogojev za čim številnejšo udeležbo občanov v telesnokulturnih organizacijah;
—	sredstva za gradnjo in vzdrževanje obstoječih telesnokulturnih objektov in naprav;
—	sredstva za gradnjo in vzdrževanje rekreativnih objektov na svojem območju in za razvoj mladinskih rekreativnih objektov izven
svojega območja v skladu s programom;
—	sredstva za gradnjo, vzdrževanje in opremo telesnovzgojnih naprav v šolah.
20.	člen *
Na področju znanstveno-razisko-valnega dela občina po potrebi organizira in financira lastne znan-stveno-raziskovalne institucije ali podpira znanstveno raziskovalno delo v delovnih organizacijah.
21.	člen
Na področju kulturne dejavnosti občina zagotavlja:
—	pogoje za razvoj kulturnih in umetniških dejavnosti v skladu s sprejetimi programi;
—	pogoje, da so kulturna in umetniška dela dostopna občanom:
—	sredstva za vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov
22.	člen
Občina podpira in ustanavlja delovne ter druge organizacije in službe, ki jim je poverjena skib za čuvanje splošnega družbenega premoženja. Take slu/be lahko ustanavljajo tudi delovne organizacije, krajevne skupnosti in hišni sveti.
Na področju varstva zasebnega in družbenega premoženja občina Podpira zavarovalstvo zasebnega in družbenega premoženja ter zagotavlja na osnovi medobčinskega sodelovanja sredstva za požarnovarnostno dejavnost.
23.	člen
Občina sodeluje z drugimi občinami v zadevah, ki so skupnega pomena za njihov* nadaljnji razvoj. V ta namen združuje svoja sredstva s sredstvi ostalih občin za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti, ustanavlja skupne organe, organizacije 'n službe, sodeluje pri skupnih akcijah in izmenjuje svoje izkušnje.
Za izvrševanje skupnih nalog lahko občina v sporazumu z drugimi občinami združuje svoja sredstva ali del teh sredstev v skupne sklade.
Občina ima pravico, da sodeluje Pri upravljanju takih skladov na Podlagi sporazuma in v sorazmerju * višino vloženih sredstev.
24.	člen
Zadeve iz pristojnosti občine, ki $o skupnega pomena za mesto, opravlja . Mestni svet Ljubljana na Podlagi Ustave, zakona in statuta mesta.
Razen teh zadev lahko občina v soglasju z drugimi mestnimi občinami poveri Mestnemu svetu še druge Zadeve iz svoje pristojnosti, zlasti s Področja kulture, šolstva, socialnega Varstva, preskrbe, gostinstva 'in turizma.
V zadevah skupnega pomena za mesto, ki spadajo po splošni ureditvi v občinsko pristojnost, daje Mesini ■'Vet soglasje k ustreznim aktom občine.
Predpise Mestnega sveta izvršujejo organi občine, kolikor jih ne izvršujejo organi Mestnega sveta.
III.
zborih volivcev in zborih delovnih' skupnosti, v krajevnih skupnostih, na zborih stanovalcev, z referendumom, v občinski skupščini in njenih organih, v družbenih organizacijah in društvih, v drugih družbenih samoupravnih organih in v organih širših družbenopolitičnih skupnosti.
1.	Zbori volivcev in zbori delovnih skupnosti
27.	člen
Zbori volivcev in zbori delovnih skupnosti so oblika neposrednega sodelovanja občanov pri delu občinske skupščine, njenih organov in krajevnih skupnosti.
Zbore volivcev in zbore delovnih skupnosti sestavljajo občani določenega območja občine oziroma delavci določenih delovnih skupnosti.
Zbori volivcev in zbori delovnih skupnosti so pobudniki pri sprejemanju odlokov, aktov, ukrepov in proučevanj, ki so potrebna za urejanje vprašanj splošnega pomena.
Na zborih volivcev lahko sodelujejo vsi občani z območja zbora volivcev, odločajo pa tisti, ki imajo vo-livno pravico.
28.	člen
Zbori volivcev in zbori delovnih skupnosti obvezno obravnavajo statut občine, dolgoročni program razvoja občine, letni družbeni plan, občinski proračun, zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna, uvedbo občinskih družbenih dajatev in samoprispevka ter urbanistični načrt, preden jih sprejme občinska skupščina.
Uvedbo občinskih družbenih dajatev obravnavajo zbori volivcev in zbori delovnih skupnosti ob sprejemanju letnega družbenega plana. Sklepi večine zborov volivcev o zadevah, ki jih je občinska skupščina dolžna dati v predhodno obravnavo zborom volivcev, so za občinsko skupščino obvezni.
29.	člen
Zbori volivcev in zbori delovnih skupnosti obravnavajo še druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo občanov na območju volivne enote, krajevne skupnosti, občine in mesta; obravnavajo poročila o delu občinske skupščine in njenih organov ter drugih organov družbenega samoupravljanja, poročila o delu odbornikov občinske skupščine, poročila o poslovanju občinskih skladov in druge zadeve, za katere so pristojni.
30.	člen
, Predloge in sklepe zborov volivcev in zborov delovnili skupnosti obravnavajo pristojni sveti občinske skupščine in občinska skupščina.
O sprejetih odločitvah in stališčih svetov in občinske skupščine do predlogov in sklepov zborov volivcev se mora obvestiti občane.
V ta namen se občinska skupščina in njeni organi poslužujejo ustreznih sredstev in oblik za množično obveščanje. Občani morajo biti obveščeni čimprej, najkasneje pa na naslednjem zboru.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČANA
■	25. člen
. Občani uresničujejo svoje pravice 'h izvršujejo svoje dolžnosti do druž-ber>e skupnosti na temelju Ustave, Likonov in tega statuta. S svojim 'jolorn ustvarjajo pogoje za osebni in družbeni razvoj.
26. člen	N
Pravice in dolžnosti v samoupravljanju občine uresničujejo občani na
31.	člen
Zbor volivcev lahko skliče občinska skupščina oziroma njen predsednik, občinski ali krajevni odbor SZDL, svet krajevne skupnosti ali najmanj 50 volivcev.
Zbor delovne skupnosti lahko skliče občinska skupščina oziroma njen predsednik, občinski odbor SZDL in občinski sindikalni svet, najvišji organ delovne skupnosti, ki je zakoniti sklicatelj delovne skupnosti, ali najmanj 50 volivcev zbora delovnih skupnosti ene volivne enote.
32.	člen
Sklicatelj je dolžan obvestiti predsednika občinske skupščine o sklicu zbora najmanj 8 dni pred sklicem.
Sklic zbora in dnevni red objavi sklicatelj. Cas od razglasa do zbora ne sme biti krajši kot 3 dni.
33.	člen
Zbor prične odbornik občinske skupščine, ki je bil izvoljen na območju, za katero je zbor sklican, oziroma predstavnik sklicatelja.
Zbor vodi predsedstvo, ki ga na zboru izvolijo volivci iz svojih vrst. Predsedstvo sestavljajo predsednik in dva člana.
Odbornik občinske skupščine ne more biti izvoljen v predsedstvo zbora.
Zbor lahko dopolni predlagani dnevni red.
34 člen
Občinska skupščina posreduje pomembnejše gradivo v obravnavo volivcem.
35.	člen
Na zborih volivcev razpravljajo vsi občani, odločajo pa samo volivci z območja zbora.
Na zborih delovnih skupnosti razpravljajo vsi člani delovne skupnosti, odločajo pa samo volivci.
Odbornik občinske skupščine mora na vprašanja volivcev odgovoriti takoj na zboru, če pa je treba za odgovor zbrati podatke, pa na naslednjem zboru.
36.	člen
Kolikor s predpisi ni drugače določeno, sklepa zbor veljavno, če je navzočih najmanj 50 volivcev volivne enote. Isto velja za zbor delovnih skupnosti.
Zbor volivcev se praviloma sklicuje za eno volivno enoto.
Kadar je zbor iz opravičenih razlogov sklican za območje dveh ali več volivnih enot, je zbor sklepčen, če je prisotnih tolikokrat po 5t> volivcev, kolikor volivnih enot je zastopanih.
37.	člen
Zbor sprejema svoje sklepe z glasovanjem.
Volivci glasujejo z dviganjem rok, če ,zbor ne sklene drugače.
Ce nastane cjvom glede večine, se glasovanje ponovi ali pa sc glasuje posamezno, kakor odloči zbor sam.
Sklep je sprejet, če je za predlog glasovala večina navzočih volivcev, kolikor ni za posamezne primere drugače predpisano.
38.	člen
O delu zbora sc piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, zapisnikar in 2 overovatelja zapisnika.
Zapisniki zborov sc morajo poslati občinski skupščini v 3 dneh po opravljenem zboru.
39.	člen
Občina ima 50 volivnih enot občinskega zbora in 30 volivnih enot zbora delovnih skupnosti, ki so označene z zaporednimi številkami.
Območja posameznih volivnih enot občinskega zbora so določena na podlagi ustreznega števila volivcev ob upoštevanju teritorialne celovitosti. Volivne enote zbora delovnih skupnosti so določene s številom volivcev sorodnih dejavnosti delovnih skupnosti.
Podrobnejšo razmejitev na volivne enote določi občinska skupščini z odlokom.
2.	Referendum
40.	člen
Na referendumu občani neposredno odločajo o skupnih vprašanjih, ki
Imajo pomen za vso občino ali za del območja občine.
Referendum razpiše občinska skupščina.
Med dnevom razglasitve razpisa in dnevom glasovanja ne sme preteči manj kot 15 in ne več kot 30 dni.
Referendum zn vso občino se razpiše:
—	če tako sklene občinska skupščina ali njen zbor;
—	če to zahteva najmanj polovica zborov volivcev oziroma zborov delovnih skupnosti;
—	če to zahteva najmanj polovica svetov krajevnih skupnosti;
—	če tako določa zakon.
Referendum za del občine se
razpiše:
—	če tako sklene občinska skupščina ali njen zbor;
—	če to zahteva najmanj polovica zborov volivcev oziroma zborov delovnih skupnosti prizadetih volivnih enot;
—	če to zahteva svet 'krajevne skupnosti ali več svetov krajevnih skupnosti in se s tem strinjajo tudi zbori volivcev prizadetih volivnih enot.
41.	člen
Besedilo vprašanja, o katerem se odloča na referendumu, sestavi predlagatelj referenduma.
Na referendumu se občani izrečejo o postavljenih vprašanjih z neposrednim tajnim glasovanjem.
Glasuje se z glasovnicami. Vprašanje, o katerem glasujejo, mora biti postavljeno v glasovnici tako, da volivci lahko odgovorijo nanj z »da« ali »ne«.
Na referendumu glasujejo občani, ki imajo volivno pravico.
'	42. člen
Predlog, o katerem se glasuje na referendumu, je sprejet, če si je zanj izrekla večina volivcev. '
43.	člen
Odločitev, ki jo sprejmejo občani na referendumu, je obvezna za občinsko skupščino.
Občinska skupščina ne more v enem letu po izvedbi referenduma izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
3.	Zbori stanovalcev
44.	člen
Občani v zborih stanovalcev in hišnih svetih upravljajo stanovanjske hiše, ki so družbena lastnina.
Zbor stanovalcev, ki ga sestavljajo vsi polnoletni stanovalci hiše, izvoli iz svojih vrst hišni svet.
Za uspešnejše gospodarjenje z družbenim fondom stanovanj se lahko organi upravljanja združujejo v višje oblike upravljanja ter v zvezi s tem združujejo svoja sredstva, organizirajo skupne službe in1 servise. Medsebojna razmerja urejajo s pogodbo.
4.	Družbene organizacije in društva
45.	člen
Občani sc po svojih interesih in težnjah, v skladu z zakonitimi predpisi, svobodno združujejo v družbene in strokovne organizacije ter društva.
46.	člen
Občina spremlja delovanje organizacij in društev. Občina podpira te organizacije in društva tudi mate-* rialno, upoštevajoč njihov družbeni pomen, program in pogoje njihovega dela, aktivnost ter dosežene uspehe pri zadovoljevanju socialnih, kulturnih, strokovnih in drugih potreb občanov ter v družbenopolitičnem življenju občine. Lahko jim daje tudi
STRAN 144
priporočila za razvijanje njihove de-' javnosti.
Kadar gre za ukrepe, s katerimi so neposredno prizadete družbene 1 organizacije in društva ali njihovi ! člani, je potrebno pri obravnavanju (zagotoviti sodelovanje njihovih predstavnikov.
47.	člen
Družbene organizacije in društva Sodelujejo z občinsko skupščino in njenimi organi pri uresničevanju splošnih družbenih nalog. V ta namen dajejo predloge in priporočila za rešitev pomembnejših vprašanj.
5. Javna razprava
48.	člen
Zadeve iz svoje pristojnosti, o katerih želi občinska skupščina čim širše seznaniti občane ali dobiti njihovo mnenje, preden o njih odločajo zbori volivcev ali občinska skupščina, daje v javno razpravo.
Javnost se seznanja z gradivom na posvetovanjih, javnih tribunah, v tisku, na razstavah, po radiu in televiziji in na druge načine.
49.	člen
Občinska skupščina daje v javno razpravo:
1.	programe razvoja posameznih družbenih služb;
2.	programe razvoja komunalnih služb;
3.	regulacijske in zazidalne načrte;
4.	načrte objektov širšega družbenega pomena;
5.	predpise, ki so posebnega pomena za življenjski standard.
Občinska' skupščina lahko da v javno razpravo tudi druge zadeve, za katere meni, da je javna razprava koristna.
50.	člen
Občinska skupščina lahko skliče tudi skupno konferenco o določenih vprašanjih splošnega pomena, katere se udeleže odborniki obeh zborov skupščine, člani samoupravnih organov, plenuma občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta.
Konferenca sprejema priporočila.
IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI
1.	Pravice in dolžnosti krajevnih skupnosti
51.	člen
Krajevna skupnost je samoupravna skupnost občanov.
V krajevni skupnosti lahko organizirajo občani komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, varstvene, zdravstvene, kulturne, prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb, potreb družin in gospodinjstev ter za razvoj območja, ki ga zajema krajevna skupnost.
Krajevna skupnost:
—	skrbi za napredek stanovanjskega gospodarstva in nudi pomoč hišnim svetom pri upravljanju in vzdrževanju stanovanjskih hiš;
—	sodeluje z gospodarskimi in drugimi organizacijami, ki neposredno zadovoljujejo potrebe občanov glede zboljšanja življenjskih pogojev;
—	opozarja občinsko skupščino na škodljive pojave na svojem območju in predlaga ukrepe za njihovo odpravo;
—	v skladu z zakonom in s tem statutom organizira storitvene in druge dejavnosti za zadovoljevanje potreb občanov, upoštevajoč pri tem ekonomičnost in rentabilnost poslovanja;
—	skupno s krajevnimi, političnimi in drugimi organizacijami ter z odborniki občinske skupščine organizira javne razprave, zbore volivcev in druga posvetovanja;
—	opravlja še druge naloge, ki so določene s tem statutom ali statutom krajevne skupnosti.
52.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Pravice in dolžnosti krajevne skupnosti so določene z Ustavo, zakoni, s tem statutom in statutom krajevne skupnosti.
Pravice in dolžnosti krajevne skupnosti opravljajo občani na zborih volivcev, zborih občanov in v drugih oblikah neposrednega odločanja.
Najvišji organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
53.	člen
Krajevna skupnost zajema območje, ki je povezano s skupnimi interesi in lokalnimi značilnostmi.
Krajevno skupnost za določeno območje ustanovijo občani na zborih občanov.
Ustanovitev krajevne skupnosti in določitev njenega območja potrdi občinska skupščina z odlokom.
54.	člen
Krajevna skupnost določi s svojim statutom, v katerih zadevah sodeluje z drugimi krajevnimi skupnostmi in način sodelovanja.
O nesoglasjih med krajevnimi skupnostmi posreduje komisija za zadeve krajevnih skupnosti, razsoja in odloča pa občinska skupščina.
55.	člen
Krajevna skupnost sodeluje s komisijo za zadeve krajevnih skupnosti pri občinski skupščini, ji daje predloge za reševanje zadev, ki so skupnega pomena za krajevne skupnosti, in upošteva priporočila občinske skupščine.
56.	člen
Krajevna skupnost sprejema svoj letni delovni plan, ki je usklajen z letnim družbenim planom občine.
57.	člen
Občina zagotavlja krajevni skupnosti:
—	sredstva za izpolnjevanje nalog. določenih z delovnim planom krajevne skupnosti, ki so sestavni del družbenega plana občine;
—	sredstva za osnovno funkcionalno dejavnost.
Krajevni skupnosti ne more biti dana v pristojnost nobena naloga, če ji niso obenem dodeljena potrebna sredstva in zagotovljeni drugi pogoji za izpolnjevanje teh nalog.
58.	člen
Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti po predhodni obravnavi na zborih občanov. Statut krajevne skupnosti potrdi občinska skupščina.
Krajevna skupnost določi s svojim statutom obseg in področje dejavnosti ter svoje organe in njihove naloge.
2.	Poravnalni sveti
59.	člen
Krajevna skupnost ustanovi poravnalni svet, ki v okviru svojih pristojnosti posreduje, da občani poravnajo medsebojna nesoglasja.
Poravnava, sklenjena pred poravnalnim svetom, ima značaj izvensodne poravnave
60. člen
Organizacija in poslovanje poravnalnega sveta temeljita na zakonu in statutu krajevne skupnosti.
V. VLOGA IN MESTO DELOVNIH ORGANIZACIJ
61.	člen
V delovnih organizacijah, ki so temeljne delovne skupnosti, občani ustvarjajo materialne in druge dobrine, zadovoljujejo svoja osebne in družbene interese.
62.	člen
Delavci neposredno in samostojno upravljajo družbena sredstva v delovnih organizacijah, urejajo medsebojne odnose in s svojim delom krepijo materialni položaj delovne organizacije in materialno osnovo občine.
63.	člen
Svoje notranje odnosa urejajo delovne organizacije s statutom. Preden delovna organizacija dokončno sprejme statut, ga mora predložiti v obravnavo občinski skupščini Pripombe občinske skupščine k statutu je dolžan obravnavati samoupravni organ, ki sprejema statut.
O stališču, ki ga je ta organ zavzel do pripomb, mora obvestiti občinsko skupščino.
64.	člen
Vsaka delovna organizacija je dolžna v svojem statutu določiti načela in merila za delitev čistega dohodka, pri čemer mora zagotoviti pravilne delovne pogoje, sredstva za osebno in skupno potrošnjo delavcev, tako da bo delitev dohodka po delovnih uspehih spodbudna, ter pogoje za enostavno in razširjeno reprodukcijo.
65.	člen
Pri uresničevanju samoupravljanja delovne organizacije so delavci odgovorni za izpolnjevanje obveznosti delovne organizacije do druž- ■ bene skupnosti ter za to, da delovna organizacija pasluje v skladu s ploš-nimi družbenimi interesi.
66.	člen
Delovnim organizacijam, ki iz družbeno opravičenih razlogov ne morejo več izpolnjevati svojih obveznosti do družbe, pomaga občina v okviru svojih možnosti odpraviti težave v poslovanju.
Ce občinska skupščina ugotovi, da nadaljnji obstoj delovne organizacije ni več družbenoekonomsko utemeljen, priporoči delovni organizaciji ustrezne ukrepe.
Občinska skupščina lahko priporoča združevanje posameznih delovnih organizacij, če to narekujejo gospodarski ali družbeni interesi, ki morajo biti v predlogu utemeljeni.
Občinska skupščina lahko ob pogojih in po postopku, ki ga določa zakon, uvede v delovni organizaciji prisilno upravo.
67.	člen
Kadar občinska skupščina nalaga delovnim organizacijam v okviru svoje pristojnosti posebne obveznosti, mora dati take predloge v predhodno razpravo prizadetim delovnim organizacijam.
Skupščina je dolžna obvestiti delovno organizacijo o svojem stališču, ki ga je zavzela do njihovih pripomb na predloge.
68.	člen
Delovna organizacija je dolžna obravnavati priporočila občinske skupščine in njenih organov ter jih
obveščati o stališčih, ki jih je zavzela do priporočil.
Občinska skupščina in njeni organi spremljajo gospodarjenje delovnih organizacij in izpolnjevanje njihovih delovnih programov.
Delovne organizacije dajejo občinski skupščini redna poročila o izpolnjevanju svojih delovnih programov. Na zahteve občinske skupščine pa so po potrebi dolžne dajati tudi posebna poročila in podatke v zvezi z izvajanjem družbenega nadzorstva, če je dajanje takih podatkov v skladu z obstoječimi predpisi.
69.	člen
Za opravljanje posameznih komunalnih del in uslug ustanavlja občina v soglasju z Mestnim svetom komunalne delovne organizacije ali pa se z drugimi delovnimi organizacijami dogovori za opravljanje določenih komunalnih del.
Z odločbo o ustanovitvi komunalne delovne organizacije se določi naloge, ki jih mora opravljati komunalna organizacija, način zagotovitve materialnih in drugih pogojev za delo ter splošne pogoje poslovanja in opravljanja komunalnih del.
70.	člen
Občinska skupščina lahko ob pogojih, določenih v zakonu, predlaga Mestnemu svetu, da predpiše komunalnim delovnim organizacijam cene njihovih storitev in proizvodov, določi poseben način poslovanja ali odredi, da so dolžne opraviti določeno delo.
Občina je dolžna zagotoviti komunalni delovni organizaciji razliko v dohodku, ki je nastala zaradi ukrepa iz 1. odstavka tega člena, kadar je predpisana cena za storitev ali proizvod nižja od ekonomsko utemeljene cene.
71.	člen
Občina ustvarja družbene in materialne pogoje za razvoj zdravstva, izobraževanja, kulture, socialnega varstva, službe zaposlovanja, telesne vzgoje, rekreacije, pravne pomoči in drugih družbenih služb skupnega pomena.
Za zadovoljevanje teh potreb občanov skrbijo posebne delovne organizacije in službe, ki jih ustanavlja občinska skupščina, krajevna skupnost, delovne in družbene organizacije.
Razmerje med ustanoviteljem in delovno organizacijo se določi z ustanovitvenim aktom.
72.	člen
V delovni organizaciji, ki opravlja dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, sodelujejo v skladu z zakonom pri upravljanju določenih zadev zainteresirani občani ter predstavniki zainteresiranih organizacij kot člani organov upravljanja delovne organizacije ali na drug način, ki ga določata zakon in statut delovne organizacije.
VI.	USMERJANJE GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA
t
73.	člen
Da bi sc zagotovili pogoji za čim ugodnejši gospodarski in družbeni razvoj, uveljavila načela delitve dohodku po vloženem delu, v čim večji meri razvijali socialistični družbenoekonomski odnosi in da bi se zadostilo potrebam delovnih ljudi, izvaja občina v okviru svojih pravic in dolžnosti ukrepe za načrtno gospodarstvo in razvoj družbenih dejavnosti.
Občina usmerja razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti na svo-
jem območju z dolgoročnim programom in letnim družbenim načrtom in drugimi ukrepi.
Gospodarski in družbeni razvoj usmerja in pospešuje občina na obstoječi materialni osnovi, pri čemer upošteva, da je občina Center del mesta Ljubljane, ki je upravnopoli-tično, gospodarsko, prometno in kulturno središče republike ter da zavzema pomembno mesto tudi v turizmu.
74.	člen
Občinska skupščina in njeni organi skrbijo za razvoj gospodarske in družbene dejavnosti v občini zlasti:
—	z uveljavljanjem takšne politike pri ustanavljanju novih delovnih organizacij, ki bo usklajena z razvijanjem že obstoječih delovnih organizacij in ki bo upoštevala specifične pogoje in možnosti nadaljnjega razvoja;
—	z usmerjanjem in vlaganjem razpoložljivih občinskih sredstev in skladov ter bančnih sredstev v investicije, ki zagotavljajo čim boljše Proizvodne rezultate, ekonomičnost vlaganj in poslovanja;
—	z usklajevanjem razvoja prometnih zvez, stanovanjsko komunalnega gospodarstva, zdravstvenega varstva, splošnega in strokovnega izobraževanja, kulturnih institucij ter drugih dejavnosti, ki zagotavljajo pogoje za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj ter dvig življenjske ravni občanov;
—	z izobraževanjem strokovnih kadrov, ki bodo ustrezali osnovnim Potrebam razvoja in zagotavljali smotrno zaposlitev delavcev;
—	s pospeševanjem in podpiranjem znanstveno-raziskovalnega dela v gospodarskih organizacijah in znanstveno-raziskovalnih institucijah.
75.	člen
Posebni položaj občine na področju gospodarstva narekuje:
—	usposabljanje gospodarskih organizacij na področju notranje in zunanje trgovine za izpolnjevanje nalog blagovne menjave in krepitev vloge trgovine v gospodarstvu občine;
—	razvoj industrije, ki ustreza Pogojem središča mesta;
—	razvoj tistih dejavnosti, ki omogočajo in pospešujejo razvoj turizma;
—	krepitev in nadaljnji razvoj Vseh oblik gostinske in prehrambe-de dejavnosti;
—	ustanavljanje in skladen razvoj storitvenih dejavnosti, pri čemer le potrebno razvijati zlasti družbene obrtne obrate in servisne delavnice.
76.	člen
Za izboljševanje življenjskih razmer prebivalstva ustvarja občina poboje za boljše zadovoljevanje potreb občanov s prehrambenimi potrebščinami, komunalnimi, obrtnimi, gostinskimi in drugimi storitvami, s tcm da pospešuje razvoj ustreznih gospodarskih dejavnosti , Občina daje gospodarskim organizacijam teh dejavnosti tudi materialno in drugo pomoč ter po potre-b* ustanavlja nove gospodarske organizacije za te dejavnosti. .
Gornje naloge uresničuje občina V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, delovnimi in družbenimi or-Kanizacijami ter z vsakoletnim družbenim planom.
77.	člen "
, Posebno skrb posveča občina ur-a cističnemu načrtu svojega območja.
Načrt mora temeljiti na predvidenem družbenem in gospodarskem razvoju, upoštevati mora specifičnosti posameznih območij občine in biti mora usklajen z urbanističnim načrtom mesta Ljubljane.
Občinska skupščina in njeni organi so dolžni skrbeti za skladno izvajanje urbanističnega načrta v sodelovanju z Mestnim svetom, z drugimi občinami na območju mesta in s krajevnimi skupnostmi ter z ustreznimi strokovnimi organizacijami in združenji.
1.	Družbeno planiranje
78.	člen
Za usmerjanje gospodarskega in družbenega razvoja sprejme občina dolgoročni program in letni družbeni plan.
Letni družbeni plan mora biti usklajen z dolgoročnim programom in mora prispevati k njegovi uresničitvi.
79.	člen
Za izpolnitev temeljnih družbenih in ekonomskih ciljev občine družbeni plan:
—	usmerja skladen družbeni razvoj občine in s tem ustvarja družbene in materialne pogoje za delo in načrtovanje v delovnih organizacijah;
—	predvideva osnovna razmerja za delitev družbenega proizvoda;
—	predvideva osnovna razmerja za razvoj tistih panog, ki so za občino posebnega pomena;
—	pospešuje produktivnost dela v občini;
—	določa smernice za uporabo sredstev skladov;
—	določa obveznosti občine za posebne potrebe mesta Ljubljane.
Družbeni plan vsebuje tudi ukrepe za njegovo izpolnitev.
80.	člen
Občinski družbeni plan upošteva plane delovnih organizacij in plane drugih občin mesta Ljubljane v zadevah, ki so skupnega pomena, in mora biti usklajen z okvirnim planom širše družbeno-politične skupnosti.
Pri sestavljanju predloga dolgoročnega programa in letnega družbenega plana sodelujejo organi občinske skupščine z delovnimi organizacijami v zadevah z njihovega področja.
81.	člen
Predlog dolgoročnega programa in letnega družbenega plana daje občinska skupščina v javno razpravo zborom volivcev in zborom delovnih skupnosti ter družbenim organizacijam v občini. Pripombe z javne razprave k predlogom plana obravnava skupščina ob sprejemanju plana in o svojih stališčih obvesti predlagatelje pripomb.
82 člen
Občinska skupščina spremlja izpolnjevanje dolgoročnega programa in letnega družbenega plana občine kakor tudi izpolnjevanje planov delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. "V ta namen so dolžne delovne organizacije in krajevne skupnosti dostavljati občinski skupščini poročila o izpolnjevanju svojih dolgoročnih programov in letnih planov.
83.	člen.
Občinska skupščina obravnava izpolnjevanje dolgoročnega programa in letnega družbenega plana na svojih sejah najmanj dvakrat letno.
Kadar občinska skupščina, njeni sveti ali komisije ugotove, da posa-
mezne delovne organizacije ali krajevne skupnosti ne izpolnjujejo uspešno svojih planov, lahko sprejmejo priporočilo, s katerim naložijo samoupravnim organom prizadetih delovnih organizacij ali krajevnih skupnosti, da proučijo vzroke neizpolnjevanja plana in da storijo potrebne ukrepe za njihovo izpolnitev. O storjenih ukrepih so delovne organizacije in krajevne skupnosti dolžne poročati občinski skupščini.
Občinska skupščina lahko tudi sama, v okviru svojih pristojnosti, podvzame ustrezne ukrepe za odstranitev ovir pri izvrševanju družbenega plana.
84.	člen
O izpolnjevanju dolgoročnega programa in letnega družbenega plana seznanja občinska skupščina najmanj enkrat letno vse zbore volivcev, krajevne skupnosti in družbene organizacije.
Občinska skupščina razpravlja o pripombah in predlogih, ki so jih dali zbori volivcev, krajevne skupnosti in družbene organizacije k izpolnjevanju dolgoročnega programa in letnega družbenega plana, ter o podvzetih ukrepih obvesti predlagatelje.
90.	člen
Sklad se ustanovi z odlokom občinske skupščine.
Odlok o ustanovitvi sklada mora vsebovati:
—	naziv sklada,
—	namen in dejavnost sklada,
—	pravni položaj sklada,
—	organe upravljanja in način, kako se ti organi formirajo,
—	vire sredstev,
—	organe, ki opravljajo administrativne zadeve sklada oziroma pravice sklada,
—	druge določbe, ki imajo poseben pomen za poslovanje sklada.
Z aktom o ustanovitvi se določijo tudi obveznosti ustanovitelja do sklada.
Sklad ima statut ali pravila, ki jih potrdi občinska skupščina.
Administrativne posle za sklade praviloma opravljajo ustrezni upravni organi občinske skupščine.
91.	člen
Pri skladih je potrebno zagotoviti čim širše oblike družbenega upravljanja.
V organih upravljanja morajo biti zastopani razen odbornikov občinske skupščine predvsem tisti, ki prispevajo in koristijo sredstva sklada.
2.	Gospodarjenje s sredstvi občine
92.	člen
85.	člen
Občina v mejah zakona samostojno določa svoje dohodke. V skladu s svojimi potrebami razporeja sredstva v svoj proračun in v svoje sklade.
86.	člen
Z občinskim proračunom se zagotavljajo sredstva za kritje splošnih družbenih potreb občine.
Občinska skupščina določi z vsakoletnim proračunom razmerje in merila za uporabo proračunskih sredstev v skladu s smernicami za razvoj družbenih in gospodarskih dejavnosti, ki jih določata statut in družbeni plan občine.
Proračunska sredstva so namenjena zlasti za:
—	izpolnjevanje obveznosti občine;
—	dejavnosti družbenih služb;
—	delo občinske skupščine, občinskih organov in služb;
—	dejavnosti krajevnih skup-
Srcdstva skladov, ki so namenjena usmerjanju in pospeševanju gospodarskega razvoja, se lahko dodeljujejo uporabnikom le v obliki posojil, razen če zakon ali predpis občinske skupščine ne določi drugače. S statutom ali pravili sklada se določijo pogoji in način koristenja sredstev.
93.	člen
Organi upravljanja sklada so dolžni poročati o delu sklada občinski skupščini ali njenim organom najmanj enkrat letno. Občinski skupščini ali njenim organom predlože zlasti letno poslovno poročilo z zaključnim računom ter predračun dohodkov in izdatkov za naslednje leto.
Občinska skupščina ali njeni organi lahko zahtevajo od organov upravljanja sklada tudi občasna poročila o delu sklada.
3.	Združevanje denarnih sredstev
nosu;
— pomoč ustanovam, organizacijam in združenjem.
87.	člen
Za financiranje nepredvidenih in izrednih potreb ter za zavarovanje rednega proračunskega poslovanja ima občina proračunsko rezervo.
Proračunska rezerva se določa in uporablja v skladu z veljavnimi predpisi in po sklepih občinske skupščine.
88.	člen
Predlog proračuna se obravnava' hkrati s predlogom letnega' družbenega plana, in sicer po enakem postopku, kot je predviden v členih 80—83 tega statuta.
89.	člen
Za financiranje in pospeševanje gospodarstva, komunalne dejavnosti, stanovanjske graditve in drugih dejavnosti ter družbenih služb ustanavlja občina sklade.
Skladi formirajo svoja sredstva na podlagi zakonskih predpisov, z občinskim družbenim planom in proračunom ali drugimi predpisi občinske skupščine ter z združevanjem finančnih sredstev delovnih, organizacij in družbenopolitičnih skupnosti
94.	člen
Z namenom, da se dosežejo skupni družbeni in gospodarski smotri na območju občine, daje občina pobudo za združevanje denarnih sredstev delovnih in drugih organizacij ter občanov.
Združevanje sredstev je prostovoljno in temelji na ekonomskih načelih.
I
95.	člen
Delovne in druge organizacije ter občani lahko združujejo svoja sred-,stva neposredno, prek občinskih’ skladov ali prek banke. Prek banke sc lahko združujejo tudi sredstva občine in njenih skladov.
V primeru združevanja denarnih sredstev sklenejo organizacije in občani medsebojno pogodbo, v kateri določijo namen in način uporabe združenih sredstev, pogoje združevanja denarnih sredstev in ureditev drugih medsebojnih pravic in obveznosti.
96.	člen
Občinska skupščina lahko sklene, da se denarna sredstva občine in njenih skladov 'pogodbeno združujejo s sredstvi drugih občin in njihovih skladov zaradi boljšega izpolnjevanja svojih nalog, ki so skupnega
\
pomena zlasti na območju mesta Ljubljane.
97.	člen
Občina ima temeljni denarni zavod, ki zbira in združuje denarna sredstva za neposredno kreditiranje gospodarstva, družbenih služb in prebivalcev.
Občinska "skupščina lahko sklene, da zaradi smotrnejšega kreditiranja in bančnega poslovanja ustanovi z drugimi občinami skupno komunalno banko.
Pravice, obveznosti in druga razmerja, ki nastanejo med občinami, ustanoviteljicami skupne komunalne banke, se uredijo s pogodbo.
98.	člen
Komunalna banka skrbi za učinkovito mobilizacijo in aktivizacijo prostih denarnih sredstev, za smotrno uporabo in prelivanje teh sredstev na posamezna področja in za izvajanje take kreditne politike, ki pospešuje gospodarski in družbeni razvoj občine.
Komunalna banka se pri izvajanju nalog ravna po smernicah splošne kreditne politike, smernicah družbenega plana občine in občinske skupščine.
VII.	OBČINSKA SKUPŠČINA IN NJENI ORGANI
I'
99.	člen
V občini se ustvarjajo in uresničujejo oblike družbenega samoupravljanja, iz katerih izhajajo organi, ki izvršujejo funkcije oblasti.
Predstavniško telo občine je občinska skupščina, ki jo sestavljajo izvoljeni predstavniki občanov in delavcev v delovnih skupnostih.
100.	člen
Skupščino opravlja zadeve iz svoje pristojnosti na svojih sejah ali na sejah zborov, svetov in komisij ter v drugih organih.
Delo občinske skupščine in njenih organov je javno. Javnost oefa se zagotovi s poslovnikom skupščine.
Ce zahtevajo splošne koristi, lahko skupščina ali njeni organi sklenejo, da se pri posamezni seji javnost izključi.
1.	Občinska skupščina
101.	člen
Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja občine. Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti. Vsak zbor ima 50 odbornikov.
Volitve odbornikov ureja zakon.
102.	člen
Odbornike občinskega zbora volijo neposredno občani, odbornike zbora delovnih skupnosti pa delavci, ki so na območju občine zaposleni v delovnih organizacijah, državnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in v društvih, ter drugi občani, ki delajo v občini in je zanje tako določeno v zakonu.
Za odbornika občinskega zbora je lahko izvoljen vsak občan, ki ima volivno pravico, za odbornika zbora delovnih skupnosti pa vsak delavec, ki ima pravico voliti odbornike tega zbora, kakor tudi član organa upravljanja delovne organizacije ozir delovne skupnosti, član organa upravljanja združenja delovnih organizacij ter funkcionar sindikata ali družbenopolitične organizacije v občini.
103.	člen
Funkcija odbornika občinske skupščine je častna družbena funkcija.
Odborniki so za opravljanje svoje dolžnosti osebno odgovorni svojim volivcem in občinski skupščini.
104.	člen
Odborniki občinske skupščine so dolžni udeleževati se sej občinske skupščine, sodelovati pri njenem delu in pri delu občinskih komisij in svetov, v katere so izvoljeni, in opravljati druge naloge in dolžnosti, ki jim jih zaupa občinska skupščina.
Odborniki občinske skupščine imajo pravico udeleževati se- sej tistih skupščinskih komisij in svetov, v katere niso bili izvoljeni kot člani; lahko sodelujejo v razpravi, nimajo pa glasovalne pravice.
105.	člen
Vsak odbornik mora biti pravočasno seznanjen z gradivom, ki bo obravnavano na seji skupščine.
Odbornik ima pravico vpogleda v vse zadeve, ki jih obravnavajo občinska skupščina ali njeni organi, prav tako pa ima pravico zahtevati pojasnila.
106.	člen
Odbornik ima pravico postavljati vprašanja predsedniku občinske skupščine, predsednikom svetov ter komisij o zadevah iz pristojnosti občinske skupščine in njenih organov. Na postavljena vprašanja mora dobiti ustrezno pojasnilo.
107.	člen
Odbornik občinske skupščine ima pravico predlagati, da se vnese v dnevni red seje razprava o zadevah, ki imajo splošen pomen za občino.
108.	člen
V posebno pomembnih zadevah, ki tičejo območje volivne enote, se mora odbornik posvetovati z volivci svoje volivne enote in dobiti njihovo mnenje, preden o teh zadevah razpravlja in sklepa skupščina.
Ce je odbornikovo mnenje v taki zadevi drugačno od mnenja volivcev, mora ob razpravi seznaniti občinsko skupščino s stališčem volivcev in obrazložiti neskladnost mnenj.
109.	člen
Odborniki so dolžni skrbeti, da se sklepi, pripombe, predlogi ali mnenja zborov volivcev in zborov delovnih skupnosti čimprej posredujejo občinski skupščini oziroma njenim organom.
O stališču občinske skupščine oziroma njenih organov do sklepov zborov volivcev so odborniki dolžni poročati na naslednjem zboru volivcev.
110 člen
Občinska skupščina opravlja zadeve s svojega delovnega področja na sejah, po svetih In komisijah ter po organih občinske uprave.
> Samo na seji opravlja občinska skupščina tele zadeve:
—	sprejema, spreminja in dopolnjuje statut občine;
—	razpravlja in daje mnenje o statutu mesta, finančnem načrtu in zaključnem računu mesta Ljubljane;
—	sprejema dolgoročni program razvoja občine in letni družbeni plan;
—	sprejema proračun in zaključni račun;
—	sklepa o uvedbi občinskih dajatev in samoprispevka;
—	obravnava urbanistični načrt občine in mesta;
—	sklepa o razpolaganju s premoženjem v družbeni lastnini," s katerim gospodari;
—	sklepa o pogodbenih odnosih z drugimi občinami, mestnim svetom, širšimi družbenopolitičnimi skup-
nostmi in delovnimi ter drugimi organizacijami;
—	sprejema splošne predpise;
—	ustanavlja delovrfe organizacije in sklade, sklepa o uvedbi prisilne uprave, o ukinitvi delovnih organizacij in skladov;
—	razpravlja o delu delovnih in drugih organizacij v občini ter jim daje priporočila;
—	nadzoruje uporabo družbenih sredstev;
—	sklepa o najemanju posojil;
—	sklepa o dajanju poroštev, ko-.likor za to ne pooblasti pristojnega sveta;
—	sklepa o razpisu referenduma;
—	sklepa o sklicevanju zborov volivcev in zborov delovnih skupnosti ter odloča o sklepih, predlogih in mnenjih teh zborov;
—	voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine ter člane svojih komisij in svetov, voli in razrešuje redne sodnike in sodnike porotnike občinskega sodišča;
—	sklepa o višini stalne mesečne nagrade predsedniku in podpredsedniku občinske skupščine ter-drugim odbornikom občinske skupščine, ki opravljajo stalne funkcije v občinski skupščini;
—	imenuje in razrešuje tajnika občinske skupščine, starešine temeljnih in posebnih upravnih organov ter občinske inšpektorje;
—	sprejema poslovnik za svoje delo;
—	sklepa o organizaciji temeljnih upravnih organov;
—	opravlja druge zadeve splošnega pomena, za katere je pristojna po zakonu in drugih predpisih.
111.	člen
Akti in odločitve, ki jih sprejme občinska skupščina brez predhodnega sodelovanja drugih organov, organizacij in občanov, so neveljavni, če je tako sodelovanje predpisano.
112.	člen
Zbora občinske skupščine razpravljata in odločata praviloma skupno. Vsak zbor občinske skupščine pa lahko sklene, da bo sam razpravljal in odločal o posameznih vprašanjih z delovnega področja občinske skupščine.
Na ločenih sejah zbora razpravljata in odločata o zadevah, za katere tako določajo zakon, predpisi in statut občine ali kadar tako skleneta zbora. Kadar sprejme občinska skupščina odloke ali druge pomembnejše akte, lahko razpravljata oba zbora skupno, sklepati pa morata z ločenim glasovanjem.
113.	člen
Preden občinska skupščina sprejme statut občine, dolgoročni program razvoja občine, letni družbeni plan, urbanistični načrt občine in mesta, proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna ter predpise o uvedbi občinskih dajatev, samoprispevka, se morajo o tem poprej izjaviti zbori volivcev in zbori delovnih skupnosti.
114.	člen
Vsak zbor občinske skupščine samostojno
—	voli in razrešuje predsednika zbora;
—	voli in razrešuje člane man-datno-imunitetne komisije in drugih komisij zbora;
—	razpisuje nadomestne volitve;
—	odloča o predlogu za uvedbo postopka za odpoklic odbornikov zbora;
—	opravlja druge zadeve, ki so mu s statutom ali z drugimi predpisi dane v izključno pristojnost.
115.	člen
Skupno sejo obeh zborov ali ločeno sejo zborov sklicuje predsednik skupščine na lastno pobudo, na podlagi predpisov, na predlog pristojnih organov, širših družbenopolitičnih skupnosti, sveta krajevne skupnosti ali petine odbornikov občinske skupščine. Predlagatelji morajo hkrati z zahtevo za sklicanje seje predložiti tudi predlog za dnevni red in ustrezno gradivo.
116.	člen
Predsednik mora sklicati sejo skupščine po predlogih iz prejšnjega člena najkasneje v 10 dneh. Ce je ne skliče v navedenem roku, jo skliče brez posebnega opozorila odbornik, ki ga za to pooblasti predlagatelj.
Sejo občinske skupščine vodi predsednik skupščine, sejo posameznih zborov pa predsednik zbora.
117.	člen
Na seji skupščine imajo pravico sodelovati odborniki, tajnik skupščine, predsedniki svetov in poslanci.
Predstavniki delovnih in drugih organizacij, katerih zadeva se obravnava na seji, lahko sodelujejo na seji, če skupščina tako odloči.
Na zahtevo predsednika skupščine dajejo na seji pojasnila in po potrebi sodelujejo v razpravi tudi starešine občinskih upravnih organov.
118.	člen
Občinska skupščina in posamezna zbora sklepajo veljavno, če je na seji navzoča večina odbornikov.
Občinska skupščina in posamezna zbora sklepajo z večino glasov navzočih odbornikov.
Statut občine, dolgoročni program razvoja .občine, letni družbeni plan, proračun in zaključnj račun o izvršitvi proračuna, urbanistični načrt občine in mesta, sklepi o uvedbi občinskih dajatev, samoprispevka in drugi odloki so sprejeti, če je od skupnega števila odbornikov vsakega zbora glasovalo zanje več ko polovica odbornikov.
119.	člen
Kadar razpravljata in odločata zbora občinske skupščine na ločenih sejah, je odlok ali drug akt sprejet, če ga sprejmeta oba zbora v enakem besedilu.
Ce se zbora v besedilu ne zedinita, postavita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor po 3 člane. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Ce sc skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji obeh zborov. Če se zbora tudi na skupni seji ne zedinita, se predlog odloži z dnevnega reda. ,
Ce gre v primeru iz prejšnjega odstavka za odlok ali drug akt, ki bi ga občinska skupščina morala sprejeti na podlagi zakona, je predsednik občinske skupščine dolžan o tem obvestiti širšo družbenopolitično skupnost. Ce občinska skupščina kljub opozorilu širše družbenopolitične skupnosti ne sprejme odloka ali drugega akta, ugotovi predsednik občinske skupščine, da je skupščina razpuščena.
120.	člen
Občinska skupščina in njeni organi izdajajo pri opravljanju svojih nalog splošne predpise v obliki odlokov, odredb in navodil. '
Odloke izdaja samo občinska skupščina.
Občinska skupščina in njeni sveti lahko dajejo priporočila
Občinska skupščina odloča na svojih sejah o upravnih zadevah v
upravnem postopku samo v primeru, kadar je to predpisano z zakonom ali drugim predpisom.
Odloki in odredbe občinske skupščine ter odredbe svetov se objavijo v uradnem vestniku in stopijo v veljavo najprej 8. dan po objavi.
Predpis in drug splošen akt ne more imeti učinka za nazaj.
121.	člen
Odbornik občinske skupščine ne sme biti poklican na odgovornost, ne sme se mu vzeti prostost in tudi ne sme biti kaznovan za glasovanje ali mnenje, izraženo v občinski skupščini.
Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku občinske skupščine brez privolitve njegovega zbora vzeti prostost ali začeti proti njemu kazenski Postopek. Če zbor ni zbran, da privolitev njegova mandatna imunitetna komisija. Zbor, kateremu odbornik pripada, mora pozneje privolitev potrditi. Privolitev ni potrebna, če gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen, ali če je bil odbornik zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora, daljša od enega leta, ali hujša kazen.
2.	Predsednik občinske skupščine
122.	člen
Predsednik občinske skupščine predstavlja občinsko skupščino in zastopa občino kot pravno osebo.
123.	člen
Predsednik sklicuje in vodi seje občinske skupščine, skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in usklajuje delo njenih organov ter opravlja druge zadeve, za katere je pristojen Po predpisih, statutu ali sklepu občinske skupščine.
124.	člen
Predsednik občinske skupščine je dolžan sklicevati delovne sestanke predsednikov vseh ali nekaterih cvetov občinske skupščine, zlasti takrat, kadar se obravnava dolgoročni program razvoja občine lJi zadeve, ki so skupne več svetom, da uskladijo svoja gledišča in predloge.
Na take sestanke'so lahko vabljeni tudi predstavniki drugih organov in organizacij v občini.
125.	člen
Predsednik lahko zahteva od ko-biisije ali sveta občinske skupščine, da postavi določene zadeve na dnev-ni red seje. Komisija oziroma svet •bora take zadeve obravnavati in o njih sklepati.
Predsednik ima pravico, da v bujnih primerih in kadar predsed-bik sveta na njegovo zahtevo ne skliče ali ne more sklicati seje, sam skliče sejo sveta.
126.	člen
Ce misli predsednik, da sklep sveta, ki je bil sprejet izven uprav-bega postopka, nasprotuje zakonu, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, da svet o sklepu ponovno razpravlja.
Če svet vztraja pri sklepu, zadrži Predsednik njegovo izvršitev, sporno zadevo pa predloži v odločitev °bčinski skupščini.
127.	člen
, Predsednik lahko zahteva Od taj-bika občinske skupščine, da mu poanta o delu upravnih organov in prijavi o posameznih zadevah porodilo za sejo občinske skupščine.
Predsednik lahko zadrži izvršitev akta, ki ga izda tajnik občinske skupščine izven upravnega postopka, in ga predloži občinski skupščini v odločitev.
Predsednik lahko zahteva od načelnikov in drugih starešin upravnih organov občinske skupščine podatke in poročila.
128.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko uvede disciplinski postopek proti tajniku občinske skupščine.
129.	člen
Predsednik podpisuje vse akte iz pristojnosti občinske skupščine in akte, v kfcterih zastopa občino kot pravno osebo.
Akte v zadevah upravnega postopka, o katerih odloča občinska skupščina, podpisuje tajnik občinske skupščine.
Predsednik občinske skupščine podpisuje skupaj s predsednikom-sveta odredbe sveta.
130.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko v zadevah, ki se nanašajo na vzdrževanje reda in miru v občini in varnosti krajevnega prometa, po potrebi sam izdaja ukaze ljudski milici in zahteva njeno pomoč pri izvršbi upravnih odločb občinske skupščine in njenih organov.
131.	člen
Za svoje delo ima predsednik občinske skupščine pravico do stalne mesečne nagrade in do plačanega letnega dopusta 30 delovnih dni.
132.	člen
Občinska skupščina lahko določi, da ima enega ali več podpredsednikov, ki se izvolijo po enakem postopku kot predsednik.
Ce je predsednik občinske skupščine odsoten ali zadržan, ga nadomešča eden od podpredsednikov občinske skupščine, ki ga sam določi.
Podpredsedniki opravljajo določene zad-cve z delovnega področja predsednika v mejah, ki jih določi predsednik.
Podpredsedniku pripada stalna mesečna nagrada in plačan letni dopust, kar določi občinska skupščina
133.	člen
Predsednik in podpredsednik občinske skupščine se volita vsako riiu-go leto po verifikaciji mandatov polovici na novo izvoljenih odbornikov.
Predsednik in podpredsednik občinske skupščine se volita však posebej. Predsednika in podpredsednika občinske skupščine izvolijo odborniki skupščine iz svojih vrst, in sicer na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih predlaga najmanj 10 odbornikov.
Volitve predsednika in podpredsednika so tajne.
3.	Odborniške komisije
134.	člen
Za proučevanje posameznih zadev, za pripravo predlogov in za opravljanje drugih zadev s svojega delovnega področja ima občinska skupščina stalne In začasne komisije.
Komisije občinske skupščine se ustanovijo z občinskim statutom ali z odlokom skupščine.
135.	člen
Stalne komisije izvoli občinska skupščina za vso mandatno dobo, začasne komisije^pa po potrebi.
Občinska skupščina lahko vsak čas razreši vse ali posamezne člane komisij in izvoli nove. Posamezni
odbornik občinske skupščine je lahko član največ dveh komisij.
136.	člen
Občinska skupščina ima naslednje stalne komisije:
1.	komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve,
2.	komisijo za vloge in pritožbe,
3.	komisijo za narodno obrambo,
4.	komisijo za družbeno nadzorstvo,
5.	komisijo za zadeve borcev NOV,
6.	komisijo za zadeve krajevnih skupnosti,
7.	komisijo za statut.
Stalne komisije občinske skupščine imajo 7 do " članov. Najmanj 3 člani so odborniKi občinske skupščine. Predsednik komisije je odbornik občinske skupščine. Druge člane imenuje občinska skupščina iz vrst občanov, predstavnikov delovnih in drugih orgahizacij, zainteresiranih za dejavnost, ki jo opravlja komisija.
Komisije morajo vsaj enkrat letno obravnavati delo ustrezne strokovne službe in poročati o svojem delu občinski skupščini.
137.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve:
—	proučuje in daje predloge za volitve, imenovanja in razrešitve članov skupščinskih teles in drugih funkcionarjev, ki jih voli in razrešuje občinska skupščina;
—	pomaga pri razvoju kadrovskih služb v delovnih organizacijah;
—	analizira stanje in potrebe po kadrih v upravnih organih občinske skupščine, stanje in potrebe po vodilnih kadrih v delovnih organizacijah in drugih kadrih, ki jih ime-
' nuje občinska skupščina;
—	proučuje in načrtuje v sodelovanju s posameznimi službami in sveti občinske skupščine potrebo po kadrih, predlaga pristojnim organom ukrepe za strokovno in družbenopolitično izobraževanje kadrov ter usmerja politiko štipendiranja;
—	predlaga imenovanje in razrešitev uslužbencev občinske uprave, ki jih imenuje občinska skupščina;
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po predpisih.
138.	člen
Komisija za vloge in pritožbe^
—	obravnava vloge in pritožbe občanov in organizacij, ki se nanašajo na delo organov občinske skupščine, delo delovnih in družbenih skupnosti v občini;
—	daje nasvete, priporočila in predloge občinskim organom in organizacijam; organi in organizacije so dolžne predloge obravnavati in obvestiti komisije o svojih stališčih; — na podlagi ugotovljenih nepravilnosti proučuje in sodeluje pri obravnavanju problematike dela občinskih organov in -drugih delovnih skupnosti;
—	predlaga občinski skupščini ukrepe za odpravo nepravilnosti;
—	sodeluje z občinskimi organi in ustreznimi komisijami drugih družbenopolitičnih skupnosti, delovnimi in družbenimi organizacijami;
—	občasno poroča občinski skupščini o problematiki, enkrat letno pa o svojem delu in delu službe za vloge in pritožbe.
V zvezi z vlogami in pritožbami sme zahtevati od fizičnih in pravnih oseb podatke in pojasnila.
Tajnik komisije je po položaju član komisije.
139.	člen
Komisija za narodno obrambo:
—	izvaja vse naloge in opravlja zadeve s področja narodne obrambe,
M so z veljavnimi predpisi dane v pristojnost občine;
—	seznanja državljane z dolžnostmi in pravicami do narodne obrambe;
—	skrbi za obrambno vzgojo prebivalstva na območju občine;
—	izvaja navodila in priporočila pristojnih vodstvenih in upravnih organov za narodno obrambo;
—	opravlja obrambne priprave civilnega sektorja na območju občine;
vrši vsa opravila v zvezi z vojaško mobilizacijo in popolnjevanjem vojaških enot;
—	koordinira delo organov držav-
ne uprave, gospodarskih in družbenih organizacij, javnih služb, drugih organov in zavodov s področja obrambnih priprav na območju občine.	, *ft|
140. člen
Komisija za družbeno nadzorstvo:
—	proučuje, ali se delovne in druge organizacije ravnajo po predpisih in opravljajo svoje delo v skladu s splošnimi družbenimi koristmi, potrebami občanov in politiko občinske skupščine na področju gospodarskega in družbenega razvoja občine ter ali pravilno upravljajo in uporabljajo družbena sredstva;
—	v mejah svojega delovnega področja zahteva poročila o dr’ova-nju služb, ki opravljajo nadzc nad zakonitostjo dela organov občinske uprave, delovnih in drugih organizacij ter občanov; na svoje seje lahko kliče tudi njihove predstavnike, da dajo potrebna pojasnila;
—	opozarja pristojne organe na nepravilnosti in nezakonitosti v poslovanju delovnih irf drugih organizacij ter občinske uprave in njihovih uslužbencev;
—	v zvezi z ugotovljenim stanjem daje delovnim in drugim organizacijam priporočila in predlaga občinski skupščini ali ustreznim organom ukrepe za odpravo nepravilnosti.
Organi občinske uprave so dolžni omogočiti komisiji izpolnjevanje nalog s svojega delovnega področja.
141_ člen
Komisija za zadeve borcev NOV:
—	proučujejo družbeni položaj borcev in s tem v zvezi daje občinski skupščini in drugim organom predloge;
—	sodeluje z organi občinske skupščine, delovnimi in družbenimi organizacijami ter službami v zvezi z reševanjem vprašanj borcev;
—	daje občinski skupščini predloge za oblike družbenega priznanja borcem;
—	daje delovnim in drugim organizacijam priporočila za reševanje posameznih zadev, ki so pomembne za življenje in delo borcev;
—	upravlja sklad za zadeve borcev;
—	dodeljuje stanovanja borcem v okviru namenske gradnje stanovanj za borce;
—	dodeljuje v okviru predpisov priznavalnine borcem.
142.	člen
Komisija za zadeve krajevnih skupnosti:
—	seznanja občinsko skupščino s stanjem in razvojem krajevnih skupnosti;
—	pomaga krajevnim skupnostim pri opravljanju njihovih pravic in dolžnosti;
—	organizira skupno delo dveh ali več krajevnih skupnosti;
—	izdeluje predloge za priporočila in druge akte občinske skupščine, namenjene za delo krajevnih skupnosti;
—	obravnava in usklajuje programe dela krajevnih skupnosti. ,
143.	člen
Komisija za statut:
—	skrbi za izvajanje statuta in ustrezno tolmači posamezna določila statuta;
—	nadzoruje skladnost predpisov, ki jih izdajajo občinska skupščina in njeni organi, s statutom;
—	daje občinski skupščini predloge za spremembo in dopolnitev statuta.
144.	člen
Vsak zbor občinske skupščine ima mandatno imunitetno komisijo, ki ima 5 članov. Člani te komisije so odborniki ustreznega zbora občinsko skupščine.	,
Mandatno imenitetna komisija vsakega zbora obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov zbora, prenehanjem njihovega mandata, razpisom nadomestnih volitev in verifikacijo mandatov izvoljenih odbornikov ter o tem poroča svojemu zboru.
4.	Sveti občinske skupščine
145.	člen
Sveti so politično izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustanovljeni. Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini.
Sveti občinske skupščine na svojem področju:
—	izdelujejo predloge dolgoročnega programa razvoja občine in predlog letnega družbenega plana;
—	slcrbc za uresničevanje delovnih nprogramov in planov ter sprejemajo ustrezne" ukrepe;
—	skrbijo za izvrševanje zakonov
in drugih predpisov višjih organov ter predpisov občinske skupščine in njenih smernic;	\
—	izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov občinske skupščine, kolikor so za to pooblaščeni;
—	obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za delovne organizacije, in jim dajejo priporočila;
—	usmerjajo in usklajajo delo občinskih upravnih organov;
—	predlagajo občinski skupščini sprejem predpisov in drugih aktov;
—	predlagajo ustanovitev delovnih in drugih organizacij;
—	dajejo občinski skupščini mnenja o vlogah za izdajo poroštvenih izjav za posojila delovnim in drugim organizacijam v občini;
—	sodeluje z ustreznimi organi pri izvajanju kadrovske politike;
—	dajejo občinski skupščini predloge za rešitev zadev;
—	opravljajo druge zadeve, za katere so pooblaščeni.
Sveti sodelujejo z delovnimi organizacijami, s krajevnimi skupnostmi, organi družbenega samoupravljanja in družbenimi organizacijami ter društvi; v pomembnejših zadevah se z njimi posvetujejo, jih vabijo na seje in razvijajo druge oblike sodelovanja.
Razen navedenih zadev opravljajo sveti še druge naloge, določene s tem statutom.
146.	člen
Občinska skupščina ima naslednje svete:
1.	Svet za družbeni plan in finance,
2.	Svet za trgovino,
3.	Svet za gostinstvo,
4.	Svet za turizem,
5.	Svet za proizvodnjo in promet,
6.	Svet za storitveno obrt,
7.	Svet za delo,
8.	Svet za urbanizem in gradbene zadeve,
9.	Svet za komunalne zadeve,
10.	Svet za stanovanjske zadeve,
11.	Svet za zdravstvo,
12.	Svet za socialno politiko,
13.	Svet za vzgojo in izobraževanje,
14.	Svet za kulturo,
15.	Svet za telesno kulturo in rekreacijo,
16.	Svet za občo upravo in notranje zadeve.
147.	člen
Svet za družbeni plan in finance:
—	obravnava in pripravi dokončni predlog družbenega plana, občinskega proračuna in zaključnega računa o izvršitvi proračuna, obravnava predloge davčnega in zaključnega računa;
—	opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem družbenega plana in občinskega proračuna;
—	daje in obravnava predloge za sodelovanje pri financiranju služb in nalog, ki so skupnega pomena za več občin;
—	predlaga začasno financiranje proračunskih potreb;
—	predlaga spremembe namena ali višino proračunskih sredstev;
—	predlaga določitev namena sredstev, ki se iz proračuna dajejo občinskemu družbenemu investicijskemu skladu;
—	predlaga na podlagi predlogov pristojnih svetov najetje posojil;
—	predlaga udeležbe posameznih koristnikov na občinskih dohodkih;
—	predlaga uvedbo občinske doklade, občinskega prometnega davka in drugih prispevkov, ki jih lahko predpiše občinska skupščina; predlaga oprostitve in olajšave plačevanja tistih dohodkov ali njihovih delov, ki pripadajo občini;
—	obravnava predloge in sklepe pristojnih svetov o zaprošenih poroštvenih izjavah za posojila delovnih in drugih organizacij v občini z gledišča usklajenosti z družbenim planom in finančno zmogljivostjo občine ter predlaga občinski skupščini, da da ali odreče poroštveno izjavo;
—	opravlja druge zadeve s področja financ in premoženjsko pravnih zadev.
148.	člen
Svet za trgovino:
—	skrbi za razvoj gospodarskih organizacij na področju blagovnega prometa, zlasti pa za razvoj specializiranih trgovinskih gospodarskih organizacij, gradnjo sodobnih skladišč in sodobne tehnične opreme;
—	skrbi za uveljavljanje sodobnih oblik posredovanja blaga od proizvodnje do potrošnje, ki izključujejo posrednike in omogočajo hiter ter racionalen transport;
—	spremlja in pospešuje razvoj gospodarskih organizacij na področju notranje in zunanje trgovine;
—	pospešuje razvoj prodajaln proizvajalnih podjetij;
—	daje predloge za ustanovitev novih in za modernizacijo že obstoječih trgovinskih -gospodarskih organizacij v skladu s smernicami gospodarskega razvoja občine;
—	sprejema in predlaga ukrepe za preprečevanje monopolizma na področju blagovne menjave;
—	spremlja prodajo in zaloge blaga, ustvarjanje in delitev dohodka ter formiranje skladov in analizira ekonomske pokazatelje;
—	proučuje namembnost in teritorialno razporeditev poslovnih prostorov in stavb za opravljanje trgovinske dejavnosti;
—	sodeluje v pomembnejših vprašanjih s pristojno gospodarsko zbornico;
—	spremlja in usmerja delo inšpekcij na svojem področju;
—	opravlja druge zadeve s področja trgovine, za katere je pristojen.
149.	čleA
Svet za gostinstvo:
—	proučuje problematiko in spremlja razvoj gostinstva v občini;
—	daje predloge za ustanovitev novih in za modernizacijo obstoječih gostinskih obratov in nastanitvenih kapacitet v skladu s smernicami gospodarskega razvoja občine, zlasti pa za razvoj sodobnih obratov ljudske prehrane;
—	spremlja in analizira gostinske storitve in usluge, storilnost, ustvarjanje in delitev dohodka, formiranje skladov in druge ekonomske pokazatelje;
—	proučuje namembnost in teritorialno razporeditev poslovnih prostorov in stavb za opravljanje gostinske dejavnosti;
—	sodeluje v pomembnejših vprašanjih zlasti s pristojno gospodarsko zbornico in z občinskim svetom za turizem;
—	spremlja in usmerja delo inšpekcij na svojem področju.
150.	člen
Svet za turizem:
—	proučuje problematiko turističnega gospodarstva v občini in daje ustreznim organom in delovnim organizacijam predloge za hitrejši razvoj turizma;
—	sodeluje z delovnimi in drugimi organizacijami, katerih dejavnost je pomembna za razvoj turizma;
—	skrbi v sodelovanju s turističnimi društvi in delovnimi organizacijami za učinkovito in koordinirano turistično propagando;
—	sodeluje glede pospeševanja turizma z drugimi sveti občinsko skupščino, s pristojnimi organi občinskih skupščin drugih občin in .Mestnim svetom;
—	skrbi skupaj s krajevnimi skupnostmi za privlačen zunanji videz mesta ter za turistično vzgojo občanov.
151.	člen
Svet za proizvodnjo in promet:
—	opravlja zadeve s področja industrije, prometa, gradbeništva, proizvodne obrti, kmetijstva in gozdarstva ter inženirsko-tehničnih organizacij;
—	proučuje in daje predloge za ustanovitev novih gospodarskih organizacij v skladu z oshovnimi smernicami gospodarskega razvoja občine ter za nadaljnji razvoj obstoječih zmogljivosti;
—	spremlja in analizira gibanje proizvodnje in storitev, prodajo zalog, storilnosti, ustvarjanje in delitev dohodka, formiranje skladov in druge ekonomske pokazatelje;
—	proučuje in daje predloge za namembnost poslovnih prostorov;
—	sodeluje v pomembnejših vprašanjih s pristojno gospodarsko zbornico;
—	spremlja in usmerja delo inšpekcij na svojem področju.
152.	člen
Svet za storitveno obrt:
—	proučuje problematiko storitvene obrti in servisne dejavnosti v občini in daje predloge za njun razvoj;
—	usmerja in pospešuje razvoj zlasti družbene storitvene obrti z nadaljnjim razvijanjem in ustanavljanjem obrtnih obratov in servisov;
—	spremlja in- analizira obrtne dejavnosti, ustvarjanje in delitev dohodka, formiranje skladov in dru- . ge ekonomske pokazatelje;
—	analizira, usmerja in vodi politiko cen obrtnih storitev;
—	proučuje namembnost in teritorialno razporeditev poslovnih prostorov in stavb za opravljanje dejavnosti storitvene obrti;
—	sodeluje s komisijo za zadeve krajevnih skupnosti in svetom za družbeni plan in finance ter s pristojno gospodarsko zbornico v vseti pomembnejših vprašanjih s področja storitvene obrti, finančne in davčne politike;
—	spremlja in usmerja delo inšpekcij na svojem področju.
153.	člen
Svet za delo:
—	opravlja zadeve s področja higienske in tehnične zaščite ter socialnega zavarovanja delavcev;
—	skrbi, da se zavarujejo pravice iz delovnega razmerja, zlasti pravice zaposlenih žena, mladine in invalidov;
—	skrbi za zakonito in družbenim normam ustrezajočo delitev osebnega dohodka po delu;
—	skrbi za razvoj strokovnega izobraževanja delavcev;
—	pomaga pri organizaciji pouka učencev v gospodarstvu in organizaciji njihove nastanitve;
—	skrbi za organizacijo prehrane v delovnih organizacijah in za rekreacijo delavcev s tem, da pospešuje razvijanje in ustanavljanja domov oddiha in drugih oblik rekreacije;
—	skrbi, da je delovni čas določen smotrno;
—	skrbi za utrjevanje in razvijanje takih delovniii pogojev, ki omogočajo delavcem, da prihajajo na delo spočiti;
—• usmerja politiko zaposlovanja in skrbi za ustrezno zaposlitev borcev NOV;
—	sodeluje z zavodom za zaposlovanje delavcev, občinskim sindikalnim svetom in s pristojno gospodarsko zbornico v pomembnejših vprašanjih;
—	sodeluje in koordinira delo S svetom za zdravstvo na področju zdravstvenega zavarovanja delavcev;
—	spremlja in usmerja delo delovne inšpekcije;
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojen.
154.	člen
Svet za urbanizem in gradbene zadeve:
—	usmerja izdelavo urbanističnih in zazidalnih načrtov, jih obravnava in predlaga v odobritev občinski skupščini;
—	skrbi, da so urbanistični načrti usklajeni s potrebami gospodarskega in družbenega razvoja občine;
—	usmerja politiko gradbeno-investicijske dejavnosti glede funkcionalnosti in ekonomičnosti projektiranih objektov, zlasti z uporabo sodobnih materialov, tehnike in delovnih metod;
—	skrbi za varstvo pokrajinskih značilnosti in znamenitosti;
—	skrbi, da sc pravilno izvaja urbanistični načrt in gradijo objekti v skladu z regulacijskim načrtom in zazidalnimi načrti za posamezna območja ter generalnim urbanističnim načrtom mesta Ljubljane;
—	sodeluje z drugimi sveti občinske skupščine, ustreznimi sveti drugih občin tor zainteresiranimi organi in organizacijami na področju urbanističnega in gradbeno-investicijskcga načrtovanja;
—- spremlja in. usmerja delo inšpekcij na svojem področju.
155.	člen
Svet za komunalne zadeve:
—	programira, spremlja in pospešuje razvoj komunalnih dejavnosti, kot so kanalizacija, vodovod, javna razsvetljava, elektrika, plin, tržnice, mestni promet, snaga, ceste, ulice, parki, nasadi in podobno;
—	obravnava zazidalne načrte;
—	usklajuje delovne načrte ko-
munalnih delovnih organizacij z občinskimi potrebami, finančnimi možnostmi in načeli urbanističnega načrta;
—	sklepa o uporabi proračunskih sredstev za vzdrževanje in gradnjo komunalnih naprav in napeljav ter za druge komunalne investicije;
—	usmerja uporabo sredstev komunalnega in cestnega sklada ter drugih skladov, ustanovljenih za vzdrževanje in razvoj komunalnih dejavnosti;
—	obravnava politiko cen za posamezne in kolektivne komunalne storitve;
—	spremlja, proučuje in analizira poslovanje komunalnih delovnih organizacij;
—	določa namembnost poslovnih prostorov v sporazumu z ustreznimi sveti občinske skupščine;
—	proučuje in daje predloge za razvoj mestnega prometa ter skrbi za vzdrževanje, gradnjo in ureditev prometnih naprav;
—	usmerja delo komunalne inšpekcije in sodeluje z drugimi inšpekcijami na svojem področju;
—	sodeluje s pristojnimi organi drugih mestnih občin in mestnim svetom.
156.	člen
Svet za stanovanjske zadeve:
—	opravlja zadeve s področja stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic;
—	skrbi za smotrno gospodarjenje z obstoječim stanovanjskim fondom v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in hišnimi sveti;
—	skrbi za usmerjanje racionalne gradnje stanovanj in predlaga občinski skupščini potrebne ukrepe;
—	proučuje in daje predloge s Področja kompleksne problematike stanovanjskega gospodarstva v ob-Cini;
—	obravnava poročila strokovnih organizacij, združenj, društev, skladov in drugih ter daje predloge občinski skupščini za nadaljnji razvoj kreditiranja in stanovanjske graditve.
157.	člen
Svet za zdravstvo:
—	skrbi za skladen razvoj zdravstvene službe v občini in predlaga ustanovitev zdravstvenih zavodov;
—	obravnava delo zdravstvenega centra, daje smernice za njegovo delo in nalaga izvršitev določenih halog zlasti s področja preventive in rehabilitacije;
—	obravnava delo zdravstvenih zavodov in predlaga ustrezne ukrepe za zboljšanje njihovega dela;
—	daje smernice organom družbenega upravljanja sklada za zdravstveno varstvo in sklada za investicije v zdravstvu, za smotrno izkoriščanje družbenih sredstev za razvoj Zdravstvene službe in investicij v zdravstvu;
—	proučuje cene zdravstvenih storitev, zdravil, sanitetnega, ortopedskega in drugega materiala;
—	sodeluje s komunalno skupnostjo socialnega zavarovanja;
—	spremlja in usmerja delo sanitarne inšpekcije.
158.	člen
Svet za socialno politiko:
■— proučuje vzroke in pojave, ki Povzročajo socialne in vzgojne probleme ter predlaga ukrepe za njihovo odstranitev;
—	proučuje problematiko varstva otrok in družine ter daje pobudo pristojnim organom in organizacijam za njeno reševanje;
—	skrbi za varstvo inValidov in drugih oseb, ki so zaradi svojih posebnih lastnosti ali zaradi objektiv-
nih življenjskih pogojev bolj izpostavljeni življenjskim neprilikam;
—	proučuje organizacijo inf delo socialnih zavodov in služb, skrbi za njihov razvoj in predlaga ukrepe za izboljšanje njihovega dela;
—	obravnava dejavnost centra za socialno delo, mu daje smernice za delo in nalaga izvršitev določenih nalog;
—	daje smernice očganom družbenega upravljanja sklada za socialno varstvo, za smotrno izkoriščanje sredstev sklada za potrebe družbene pomoči, za financiranje socialnih služb in za investiranje v varstvene in socialne zavode;
—	sodeluje s krajevnimi skupnostmi, družbenimi in delovnimi organizacijami, ki imajo v svojih delovnih načrtih skrb za socialno varstvo in dobro počutje človeka;
—	rešuje zadeve s področja skrbništva in rejništva.
159.	člen
Svet za vzgojo in izobraževanje: •
—	skrbi za skladen razvoj šolstva, telesne in tehnične vzgoje ter drugih oblik izobraževanja in predlaga občinski skupščini ustanovitev šolskih, splošno izobraževalnih, telesno vzgojnih in tehnično izobraževalnih zavodov;
—	obravnava poročila prosvetno-pedagoške službe in poročila šol drugih izobraževalnih zavodov o učno vzgojnih uspehih in o uresničevanju učnih programov ter daje priporočila in smernice za delo;
—	obravnava poročila in predloge tehnično vzgojnih društev in organizacij ter podpira njihova prizadevanja na področju tehničnega izobraževanja in vzgoje;
—	skrbi za utrjevanje in razvoj vseh oblik družbenega upravljanja v šolah, društvih in dijaških domovih;
—	skrbi za smotrno organizacijo prehrane in nastanitev šolskih otrok;
—	daje smernice in predloge organom družbenega upravljanja sklada za šolstvo in drugim skladom za financiranje osnovne dejavnosti šol, za pospeševanje telesne vzgoje, tehničnega, izobraževanja ter za investicije;
—	odloča o dopolnitvi predmetnika za vse vrste šol v občinski pristojnosti;
—	sodeluje z družbenimi organizacijami in društvi, ki se ukvarjajo z nalogami vzgoje, izobraževanja, telesne vzgoje in rekreacije ter tehničnega izobraževanja;
—	daje občinski skupščini predloge s področja predšolske vzgoje, šolstva in drugih oblik izobraževanja.
160.	člen
Svet za kulturo:
—	skrbi za kulturno, prosvetno in umetniško ter estetsko vzgojo občanov;
—	skrbi za skladen razvoj kulturnih zavodov in kulturno-pro-svetnili društev, ter predlaga občinski skupščini ustanovitev novih zavodov;
—	obravnava delo kulturnih zavodov in društev ter predlaga ukrepe za zboljšanje njihovega dela;
—	daje smernice organom družbenega upravljanja sklada za kulturo za smotrno uporabo sredstev sklada;
—	proučuje naloge s področja spomeniškega varstva;
—	sodeluje z družbenimi organizacijami, ki se ukvarjajo s kulturno-prosvetno in umetniško dejavnostjo;
—	dajo občinski skupščini predloge s področja kullurno-prosvet-nega in umetnostnega delovanja ter spomeniškega varstva.
161.	člen
Svet za telesno kulturo In rekreacijo:
—	skrbi za splošen razvoj telesne kulture in rekreacije v občini;
—	proučuje potrebe in daje predloge za izgradnjo telesno-kulturnih, športnih in rekreacijskih objektov;
—	skrbi za vzdrževanje obstoječih telesno kulturnih, športnih in rekreacijskih objektov;
—	skrbi za smotrno trošenje sredstev, namenjenih telesni kulturi in rekreaciji;
—	obravnava poročila in predloge telesnokulturnih društev in organizacij ter podpira njihova prizadevanja na področju telesne kulture in rekreacije;
—	sodeluje z družbenimi organizacijami in društvi, ki se ukvarjajo s telesno kulturo, športom in rekreacijo;
—	sodeluje s svetom za vzgojo in izobraževanje pri programiranju telesne vzgoje za šolsko mladino.
162.	člen
Svet za občo upravo in notranje zadeve:
—	obravnava in proučuje zadeve s področja organizacije in dela občinskih upravnih organov, delovnih razmerij, strokovnega izobraževanja delavcev ter izboljševanja dela občinske uprave;
—	obravnava in proučuje zadeve varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi, osebnega premoženja, zadeve matične službe in druge zadeve s področja notranjih zadev, ki so v občinski pristojnosti;
—	predlaga občinski skupščini ustrezne ukrepe za zadeve s svojega delovnega področja;
—	obravnava in opravlja vse druge zadeve in naloge, ki ne spadajo v pristojnost drugih svetov občinske skupščine.
163.	člen
Sveti so za svoje delo odgovorni občinski skupščini. Občinska skupščina razveljavi ali odpravi vsak nezakonit akt sveta, izdan izven upravnega postopka, oziroma ga spremeni ali naroči svetu, da ga spremeni. Pri sprejemanju novega akta se mora svet držati smernic, ki mu jih je dala občinska skupščina.
164.	člen
Sveti odločajo v upravnem postopku samo, kadar so za to pooblaščeni z zakonom ali drugim predpisom.
Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku samo v upravnih zadevah, v katerih se odloča po prostem preudarku.
165.	člen
Kadar zadeva s področja sveta posega na področje dela drugega sveta, mora svet pred odločitvijo o tej zadevi povprašati za mnenje ta svet.
Ce je pristojnost med sveti sporna, odloči predsednik občinske skupščine, kateri svet naj rešuje zadevo. Ce svet ne soglaša z odločitvijo predsednika, odloči o pristojnosti občinska skupščina.
166.	člen
Občinska^ skupščina določi število članov posameznih svetov.
Svete občinske skupščine sestavljajo člani, ki jih vanje delegirajo delovne in druge organizacije, ter člani, ki jih izvoli občinska skupščina iz vrst svojih odbornikov in drugih občanov.
Občinska skupščina izvoli v svet iz vrst svojih odbornikov in dru-
gih občanov največ polovico članov sveta.
Občinska skupščina tudi določi, katere delovne in druge organizacije delegirajo člane v posamezne svete in koliko članov delegirajo.
Predsednika sveta izvoli občinska skupščina.
167. člen
Mandat članov svetov občinske skupščine traja dve leti.
Vsako leto se menja polovica članov.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen v isti svet.
Nihče ne more biti član v več kot dveh svetih.
138. člen
Seje sveta sklicuje in vodi predsednik sveta.
Predsednik sveta lahko zahteva od starešine ustreznega upravnega organa, da pripravi gradivo za delo sveta.
169.	člen
Pri opravljanju zadev s svojega področja sodeluje svet z delovnimi in drugimi organizacijami, ki delajo na tem področju.
Te organizacije imaja pravico dajati svetu predloge in pripombe o posameznih vprašanjih s svojega področja.
Svet mora take predloge in pripombe obravnavati na naslednji seji in obvestiti predlagatelja o sprejetih stališčih in sklepih.
170.	člen
Seje sveta so javne. Ce zahtevajo splošni interesi, se lahko javnost izključi.
Kadar svet razpravlja o zadevah delovnih organizacij, ki so neposredno zainteresirane, lahko pooblaščeni zastopniki organizacij sodelujejo pri razpravi, nimajo pa pravic« glasovati.
171.	člen
Svet lahko za proučevanje posameznih vprašanj in za pripravo predlogov ustanovi komisijo.
Komisija sveta ne more izdajati odločb.
173.	člen
Sveti izdajajo za svoje področje poslovnik za delo sveta, v katerem določijo pristojnosti in naloge, način sodelovanja z drugimi sveti in organi občinske skupščine.
S poslovnikom se tudi določi, da so sveti dolžni sprejeti letni in trimesečni načrt dela, ki morata ten^g-Ijiti na dolgoročnem programu razvoja in letnem družbenem planu dejavnosti, za katero je svet ustanovljen.
5.	Občinska uprava
174.	člen
Občinski upravni organi neposredno izvršujejo zakone in druge predpise, kolikor ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi občine oziroma organi širših družbenopolitičnih skupnosti, ter opravljajo strokovne naloge za občinsko skupščino in njene organe.
175.	člen
Za opravljanje upravnih zadev s področja gospodarstva, gradbeništva, komunalnih zadev, stanovanjskih razmerij, državljanskih stanj, narodne obrambe in drugih upravnih poslov ustanovi občinska skupščina temeljne upravne organe.
Temeljni upravni organi opravljajo upravne zadeve, za katere so pristojni po predpisih. Izvršujejo tudi sklepe ter druge upravne in
administrativne zadeve iz pristojnosti ustreznih svetov.
176.	člen
Temeljne upravne organe ustanavlja in odpravlja občinska skupščina z odlokom.
177.	člen
Za opravljanje drugih upravnih, administrativnih in tehničnih zadev se ustanovijo še posebni upravni in drugi organi, kot so: inšpekcijske službe, služba za prošnje in pritožbe, sodnik za prekrške, direkcije občinskih skladov in drugi organi.
178.	člen
Pri opravljanju zadev s svojega področja upravni organi sodelujejo medsebojno, z organi upravljanja v delovnih organizacijah in z drugimi organi in organizacijami.
Upravni organi opravljajo zadeve s svojega delovnega področja samostojno v mejah pooblastil, ki jim jih dajejo zakon in drugi predpisi, ter po smernicah občinske skupščine in njenih svetov.
Samostojnost upravnih organov v delu mora priti do izraza tako v izvrševanju predpisov, kakor tudi v razvijanju njihovih pobud pri odkrivanju in proučevanju problematike na svojem področju, ugotavljanju napak in drugih slabosti, ki ovirajo učinkovito delo in napredek delovnih organizacij, v dajanju strokovne pomoči pri odpravljanju teh napak in slabosti, v pripravljanju elaboratov, analiz in drugega gradiva o stanju na svojem področju za potrebe skupščine in njenih svetov ter v predlaganju potrebnih ukrepov skupščini oziroma svetom.
V okviru te samostojnosti morajo upravni organi s svojo organizacijo ter z načinom in metodami dela razvijati samostojnost in pobudo delavcev na posameznih delovnih mestih in njihovo osebno odgovornost za opravljeno delo.
179.	člen
Upravni organi morajo skupščino in ustrezne svete redno seznanjati s problemi na svojem področju in jim s svojimi pobudami in predlogi pomagati pri uresničevanju njihovih nalog.
Upravni organi morajo opozarjati skupščino in ustrezni svet na protiustavne in nezakonite splošne akte, ki jih izdajo delovne in druge samostojne organizacije.
Upravni organi morajo seznanjati organe samoupravljanja v delovnih organizacijah o nezakonitostih in drugih nepravilnostih ,v delu organizacije, ki so jih ugotovili v izvrševanju upravnega nadzorstva, in predlagati ustrezne ukrepe za njihovo odpravo.
180.	člen
Upravni organi s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij zlasti s tem:
'— da skrbijo za hitro in ekonomično poslovanje ter s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo drugim organizacijam v občini v njihovih prizadevanjih za čimbolj ekonomično in ekspeditivno poslovanje ter učinkovito zadovoljevanje potreb občanov;
— da organizirajo službe, ki so namenjene občanom, da lahko čirn hitreje in s čim manjšimi stroški uveljavijo svojo pravico in interese s oziroma opravijo svojo dolžnost.
181.	člen
Delo občinskih upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonskim predpisom ali z aktom občinske
skupščine določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot uradno tajnost.
182.	člen
Tajnik je starešina vseh občinskih upravnih organov in disciplinski starešina vseh delavcev, zaposlenih v občinski upravi.
Tajnik lahko posamezne disciplinske pravice prenese na neposrednega starešino.
Tajnika in starešine upravnih organov imenuje občinska skupščina na podlagi razpisa.
Za tajnika se lahko imenuje, kdor ima visoko strokovno izobrazbo in primerno prakso.
Tajnik se imenuje za štiri leta in je lahko po preteku te dobe ponovno imenovan.	,
183.	člen
Tajnik občinske skupščine je osebno odgovoren za to, da občinska uprava kot celota pravilno posluje in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po ustavi in drugih zakonskih predpisih, in sicer:
—	skrbi za zakonito, pravilno in pravočasno izvrševanje nalog;
—	skrbi za pravilno in hitro poslovanje služb, ki prihajajo v stik z občani;
—	nadzoruje in usklajuje delo rlpravnih organov;
—	skrbi za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine, njenih svetov in komisij;
—	pomaga predsedniku občinske skupščine pri pripravljanju sej skupščine in pri usklajevanju dela posameznih svetov in skupščinskih komisij;
—	spremlja odnose med upravo in občani ter skrbi, da se ti odnosi nenehno zboljšujejo;
—	opravlja druge naloge, ki jih ima po zakonu in posebnih predpisih ali ki mu jih naloži občinska skupščina.
Tajnik se mora udeleževati sej občinske skupščine in na zahteve dajati mnenja o osnutkih predpisov in o drugih pomembnejših vprašanjih; prav tako mora dajati pojasnila in podatke, ki jih s področja dela občinske uprave zahteva skupščina ali njen član.
184.	člen
Starešine upravnih organov vsak na svojem delovnem področju skrbijo in so neposredno odgovorni:
—	da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih državnih organov ter predpisi, sklepi in smernice občinske skupščine in njenih svetov;
—	da se izdelajo za občinsko skupščino in njene svete osnutki predpisov in drugih aktov;
—	da pripravijo analize in drugo gradivo za njihovo delo;
—	da skrbijo, da upravni organi in posamezni delavci zakonito, pravilno in pravočasno opravljajo druge naloge s svojega področja;
—	da organizirajo in vodijo delo upravnega organa.
Starešine upravnih organov so neposredni starešine delavcev upravnega organa ter izvršujejo druge pravice in dolžnosti, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi.
Odgovorni so za pravilne odnose z občani.
185.	člen
Starešine upravnih organov so osebno odgovorni tajniku za svoje delo in za zakonito in pravočasno delo upravnega organa, ki ga vodijo, ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov s področja upravnega organa. Za delo upravnega organa odgovarjajo starešine tudi strežnemu svetu.
Starešine upravnih organov morajo najmanj enkrat letno poročati ustreznim svetom o svojem delu in o ukrepih, ki so bili storjeni za izboljšanje organizacije, dvig strokovne ravni delavcev ter za napredek dela upravnih organov. Ustrezni svet razpravlja o poročilu in daje upravnemu organu obvezne smernice za njegovo delo.
186.	člen
Delavce občinske uprave se postavlja na podlagi javnega razpisa.
Delavci so osebno odgovorni neposrednemu starešini za zakonito, pravilno irv pravočasno opravljanje svojih nalog.
187.	člen
Delavci, zaposleni v občinskih upravnih organih, predstavljajo enotno delovno skupnost, ki v mejah zakonov in drugih predpisov, po načelu samoupravljanja, samostojno ali enakopravno s‘ tajnikom občinske skupščine ureja vprašanja, ki sc nanašajo na notranja razmerja v občinski upravi.
Pravico samoupravljanja uresničujejo delavci občinske uprave neposredno in po svetu delovne skupnosti kot svojem predstavniškem organu.
Samoupravljanje delavcev se v skladu z zakonom in tem statutom uredi s posebnimi pravili, ki jih sprejmeta svet-delovne skupnosti in tajnik občinske skupščine, potrdi pa svet za občo upravo in notranje zadeve.
188.	čl^n
Svet delovnega kolektiva je skupaj s tajnikom skupščine odgovoren za uspešno izvrševanje nalog občinske uprave ter skupno s tajnikom daje občinski skupščini letno poročilo o poslovanju upravnih organov.
Svet delovne skupnosti enakopravno s tajnikom odloča o notranji organizaciji uprave, sistemizaciji delovnih mest, delovnih razmerjih, delitvi dohodka, o finančnem načrtu in zaključnem računu, o izvrševanju programa dela upravnih organov in drugih nalogah, ki jih določajo pravila.
Delovna skupnost samostojno odloča o uporabi sredstev sklada skupne potrošnje.
a
189.	člen
Sredstva za delo zagotovi upravnim organom občinska skupščina v skladu s posebnimi predpisi glede na vrsto, obseg in pomen nalog ter pogoje njihovega dela.
Sredstva za delo upravnih organov predstavljajo njihov dohodek, ki je enoten in skupen vsem upravnim organom.
Svet delovne skupnosti in tajnik skupščine razpolagata s sredstvi za poslovanje upravnih organov samostojno in jih v skladu s svojimi pravili delita s finančnim načrtom in zaključnim računom.
Zaključni letni račun o uporabi sredstev za poslovanje uprave potrdi občinska skupščina.
Svet delovne skupnosti in tajnik skupščine'sta dolžna upoštevati priporočila skupščine k zaključnemu računu.
VIII.	PRAVNO VARSTVO
190.	člen
Občina zagotavlja na svojem območju fizičnim in pravnim osebam pravno varstvo njihovih pravic, ki so jim zagotpvljene po Ustavi, zakonih in tem statuta
191.	člen
Predpisi, ki jih izdajajo občinska skupščina in njeni organi, akti in ukrepi občinskih upravnih organov, ki opravljajo izvršilne in upravne zadeve, in organizacij, ki jih izdajajo pri izvrševanju javnih pooblastil, morajo biti v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
192.	člen
Občinska skupščina odpravi ali razveljavi vsak protiustaven ali nezakonit' predpis ali drug splošen akt svojih politično izvršilnih organov.
Politično izvršilni organ odpravi-protiustaven ali nezakonit predpisj ali splošen akt občinskega upravne-j ga organa, ki je izdan v izvenuprav--nem postopku.
Občinska skupščina lahko zadrži do odločitve ustavnega sodišča izvršitev protiustavnega ali nezakonite-j ga splošnega akta, ki ga izda delov-! na ali druga samoupravna organi-: zacija.
193.	člen
V postopku pred občinskimi organi je vsakomur zagotovljeno, da brani svojo pravico in interese ter da zoper izdani akt vloži pritožbo na pristojni organ ali uporabi drugo z zakonom določeno pravno sred-l stvo.	•*
Občinski organi, ki vodijo postopek, so dolžni strankam pomagati pri uresničevanju njihovih pravic.
194.	člen
Da zagotovi občanom, delovnim in družbenim organizacijam strokovno pravno pomoč ter varstvo njihovih zakonitih pravic in koristi, ustanovi občinska skupščina službo pravne pomoči.
Občinska skupščina določi s posebnim predpisom, v katerih primerih so občani oproščeni plačevanja stroškov za pravno pomoč.
195.	člen
Občani lahko opozarjajo občinsko skupščino in njene organe na akte in ukrepe, ki jih je izdal ali uporabil katerikoli organ na območju občine, za katere sodijo, da niso v skladu z Ustavo, zakoni, statutom i občine ali delovne organizacije in drugimi predpisi.
196.	člen
O temeljnih osebnih, premoženjskih, delovnih in drugih pravica!, občanov, o njihovih obveznostih kakor tudi o izrekanju kazni in drugih j ukrepov zoper storilca kaznivih dejanj ter o izvrševanju drugih sodnih ukrepov odloča občinsko sodišče. Organizacijo, pristojnosti in delo občinskega sodišča določa zakon.
Občinsko sodišče je lahko ustanovljeno za več občin skupaj.
197.	člen
Občinsko sodišče pri svojem delu spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki so pomembni za izvrševanje njegovih funkcij, ter daje predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti.
Občinsko sodišče obvešča občinsko skupščino o uporabi zakonov ir o svojem delu.
198.	člen
Občinska skupščina ustanovi > odlokom, disciplinsko sodišče, lahk« pa ustanovi tudi javno pravobranilk stvo in javno tožilstvo.
Naloge in pristojnosti teh organov so določene z zakonom.
(
0 n
1 d j' t
ti
lo
to
1)1
o:
d<
je
dc
sk
Dt
ot
di
S
ta
d<
FOUS-S 3.0.	< S-MSg src S- 5 03» Sarrp	-- a OGf	»	3 3
XX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
199.	člen
Pravni akti, ki jih mora izdati občinska skupščina po tem statutu, morajo biti izdani najkasneje v 1 letu po sprejemu statuta. V navedenem roku morajo biti vsi obstoječi predpisi usklajeni z določbami tega statuta.
200.	člen
Za izvajanje in uveljavljanje statuta skrbi komisija za statut.
201.	člen
Statut se objavi v uradnem vestniku »Glasnik« in začne veljati tri mesece po sprejemu.
St.: 011-1/64
Ljubljana, 9. aprila 1964 Predsednik
skupščine občine Ljubljana-Center
Ing. Drago Lipič, 1. r.
OBČINA
CERKNICA
329.
Na podlagi 22. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na ^eji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. februarja 1964 sprejela
ODLOK
o tem, kateri predpisi občinskega ljudskega odbora Cerknica so prenehali veljati
I.
odloki o razpisu nadomestnih volitev, ki so prenehali veljati z dnem opravljenih volitev ter vsi odloki, ki so urejali plačilni sistem uslužbencev upravnih organov ObLO Cerknica in c’ 'nskih zavodov in organizacij pred sedanjim sistemom osebnih dohodkov pri državnih organih.
III.
Ta odlok velja takoj in se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 1/1-010-1/64
Datum: 18. febr. 1964
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Kavčič, 1. r.
330.
Na podlagi 106. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Urad. list FLRJ št. 52-847/59	23-388/61,	52-767/61,
28-358/62, 63-716/62 in 13-185/63) je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. novembra 1963 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi občinskega sklada za borce NOV
1.	člen
Ustanovi se občinski sklad za borce NOV (v nadaljnjem besedilu: sklad).
2.	člen
Sredstva sklada so:
1.	Procent vseh deljivih dohodkov, ki se stekajo v proračun občine.
2.	Prispevki gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov.
člane Imenuje skupščina občine, drugi člani pa so predstavniki združenja borcev NOV občine Cerknica.
7.	člen
Upravne in tehnične zadeve sklada opravlja oddelek za splošne zadeve, finančne posle pa opravlja pristojni upravni organ občine Cerknica.
8.	člen
Naredbodajalec za izvršitev finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada, oziroma oseba, ki jo določi upravni odbor.
9.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1964.
Številka: 1/1-402-16/64
Datum: 27. nov. 1963
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Kavčič, 1. r.
OBČINA
DOMŽALE
331.
Na podlagi 101. in 108. člena ustave SRS (Ur. list SRS št. 10/63) ter 1., 2. in 2.a člena temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Ur. list FLRJ št. 19/55, 19/57, 55/57, 25/58 in 52/59) je skupščina občine Domžale na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 6. februarja 1964 sprejela
ODLOK
o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva, obrti, samostojnih poklicev in drugega premoženja za leto 1964
1.	člen
Na območju občine Domžale se pobira za leto 1964 občinska doklada na dohodke od kmetijstva, obrti, sa-. mostojnih poklicev in drugega premoženja.
2.	člen
Občinska doklada .je dohodek občinskega proračuna, razen v primeru, ko je s predpisi višjih organov določeno drugače.
3.	člen
Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti način, kakor odgovarjajoča dohodnina.
4.	člen
Določbe uredbe o dohodnini (Ur. list FLRJ št. 22/61, 53/61, 30/62 in 42/62) ter uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ št. 33/53 in 25/57) se uporablja tudi za odmero in pobiranje občinske doklade.
5.	člen
Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado.
6.	člen
Osnova za odmero občinske doklade na (Johodke od kmetijstva je za leto 1964 ugotovljeni katastrski dohodek, doklada pa se odmeri za posamezne katastrske občine posebej za kmetijske površine in posebej za gozdove.
1.	Za kmetijske površine se odmeri in plača občinska doklada po stopnjah, ki so določene v naslednjih lestvicah:
Veljati so prenehali naslednji Predpisi, katere je izdal občinski ljudski odbor Cerknica v času od leta 1956 do aprila 1963.
a)	odloki, njihove spremembe in dopolnitve o sistemizaciji delovnih blest v upravnih organih ObLO Cerknica, ki so bili sprejeti do konca leta 1962;
b)	odloki ter njihove spremembe in dopolnitve o notranji organizaciji npravnih organov ObLO Cerknica, ki so bili sprejeti pred sedaj veljavnim odlokom o notranji organizaciji Spravnih organov ObLO Cerknica, ki je bil sprejet 23. januarja 1962 in objavljen v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, št. 10/62;
c)	odloki o uvedbi posebnih dodatkov za tržne, gradbene in veterinarske inšpektorje ter o uvedbi Posebnega dodatka za inšpektorja dela. Vsi odloki so bili sprejeti !_!■ avgusta 1961 in objavljeni v Clasniku, uradnem vestniku okraja
■ Ljubljana, št. 74,61;
d)	spremembe in dopolnitve odjeka o višini dnevnic za uradna pozvanja, nadomestila za ločeno življenje in kilometrini za uslužbence CbLO Cerknica ter občinskih zavodov in organizacij, ki so bile sprelete pred odlokom o spremembah in dopolnitvah tega odloka na seji Skupščine občine Cerknica dne
decembra 1963.
II.
V tem odloku niso našteti in so ■'JZ'* tako prenehali veljati odloki j*očinskega ljudskega odbora Cerkva, ki so bili že izrecno razve-lavljeni s poznejšimi predpisi; od-^kj, k; go bili izdani za ureditev Ssovno določenih pravic in obvezati in katerih čas je tudi potekel;
3.	Prispevki družbenih in političnih organizacij.
4.	Posojila.
5.	Drugi dohodki (dotacije, darila, prispevki, volila itd.).
3.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo za stalne priznavalnine, za občasne podpore, za stroške pri pridobivanju kvalifikacij, za pomoč pri šolanju otrok padlih in živečih borcev in invalidov, za zdravstveno varstvo in zdravljenje borcev ter otrok umrlih borcev in invalidov, za pogrebnine borcev in invalidov NOV, za vzdrževanje spomenikov in grobišč borcev NOV, za poslovanje in redno vzdrževanje Muzeja ljudske revolucije Notranjske v Ložu ter za osebne dohodke uslužbencev sklada, in za redno poslovanje organizacij ZZB občine Cerknica.
4.	člen
Sklad je pravna oseba.
Za obveznost sklada jamči ustanovitelj.
5.	člen
Sklad ima pravila. S pravili se določita organizacija in način poslovanja, ki posluje po določbah zakona o proračunih in o financiranju zavodov. Z odlokom o priznavalninah se določi, katere kategorije udeležencev NOB in njihovih članov so upravičene do priznavalnin, podpor in pomoči.
Pravila sprejme upravni odbor, potrdi pa jih skupščina občine na predlog pristojnega sveta.
6.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 7 članov. Predsednika in tri
I	II	III	IV	Gozdovi
%	%	%	%	%
40	28	10	3	5
45	31	12	3	6
50	34	14	?	7
55	37	16	4	8
60	40	18	4	10
65	44	20	5	12
70	48	22	6	14
75	52	24	7	16
80	56	26	8	16
85	60	28	9	16
90	65	28	10	16
95	72	28	10	16
100	72	28	10	16
do 30.000 din od 30.000 do 50.000 din od 50.000 do 80.000 din od 80.000 do 120.000 din od 120.000 do 160.000 din od 160.000 do 200.000 din od 200.000 do 250.000 din od 250.000 do 300.000 din od ?•'* 000 do 400.000 din od j00 do 500.000 din od 500.000 do 600.000 din od 600.000 do 700.000 din nad 700.000 din
Po I lestvici se pobira in plača občinsko doklada:
a)	v katastrskih občinah: Depala vas, Dob, Dragomelj, Domžale, Homec, Ihan, Jarše, Loka, Mengeš, Pod-reče, Podgorica del (Pšata), Radomlje, Stob, Studa in Trzin.
Po II. lestvici se pobira in plača občinska doklada:
b)	v katastrskih občinah: Krtina, Lukovica razen naselja Ceplje, Prevoje, Selo, Sp. Koseze razen naselja Gorenje in Preserje, Studenec, Ra-folče razen naselja Dupeljne in Straža in k. o. Rova razen naselja Jasen in Kolovec.
Po III. lestvici se pobira in plača občinska doklada:
c)	v katastrskih ^občinah: naselja Blagovica, Podsmrečje, Zg. Loke in Sp. Petelinjek v k. o. Blagovica, Brezovica, naselje Drtija v k. o. Drtija, Krašnja, Moravče, Rašica del (Dobeno), Sv. Miklavž razen zaselkov Goropeče, Dobovlje in Vinje, Sv. Andrej, naselja Podstran in Prikernica v k. o. Sv. Mohor, Vrhpolje razen naselja Zg. in Sp Javor-ščica, k. o. Zirovše, naselja Serjuče in Zalog pri Moravčah v k. o. Sv.
Valentin in naselje Gorenje in Preserje v k. o. Sp. Koseze.
Po IV. lestvici se pobira in plača občinska doklada:
d)	v katastrskih občinah: Blagovica, razen naselij Blagovica, Podsmrečje, Zg. Loke in Sp. Petelinjek, Češnjice del, Drtija razen naselja Drtija, Koreno, naselje Ceplje v k.
o.	Lukovica,' Peče, naselja Jasen in Kolovec v k. o. Rova, Sv. Trojica, Sv. Valentin razen naselja Serjuče in Zalog pri Moravčah, zaselki Goro peče, Dobovlje in Vinje v k. o. Sv. Miklavž, Sv. Mohor razen naselja Podstran in Prikernica, Sent-ožbolt, Velika vas (del), Zlato polje, naselja Dupeljne in Straža v k. o. Rafolče, naselja Zg. in Sp. Javor-ščica v k. o. Vrhpolje, Zg. Koseze, Trojane-Učak.
2.	Za gozdove vseh katastrskih občin se obračuna in plača občinska doklada po enotni lestvici »Gozdovi«.
7.	člen
Zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev in premoženja iz-vzemši zavezancem dohodnine od dohodka od zgradb, se odmeri občin-
ska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine od samostojnih poklicev in drugega premoženja po naslednjih stopnjah:
1.	Brivcem, frizerjem, fotografom, snažilcem oken, knjigovezom, urarjem, pranje in mazanje avtomobilov, mehanikom, ki se bavijo samo s popravljanjem dvokoles, prevoznikom s konjsko vprego, podkovskim kovačem, krojačem in šiviljam, razen tistih, ki se bavijo s konfekcijsko izdelavo, gostilničarjem, pečarjem, ki samo postavljajo peči in polagajo obloge, čevljarjem, ki se bavijo samo ss popravljanjem, kolarjem, ki se bavijo s popravilom kmečkega orodja, in sedlarjem, ki se bavijo samo s popravilom, in sicer:
Občinska doklada se odmeri od letne davčne osnove po stopnji, ki znaša:
davčna osnova	stopnja
do	100.000 din	2 %
od	100.000	do	200.000 din	3%
od	200.000	do	300.000 din	4 %
nad	300.000	din	5%
2.	Vsem ostalim poklicem, razen odvetnikom, se odmeri občinska doklada po stopnji, ki znaša:
davčna osnova	stopnja
do	100.000 din	4%
od	100.000	do	150.000 din	5 %
od	150.000	do	200.000 din	6%
od	200.000	do	250.000 din	7 %
od	250.000	do	300.000 din	8%
od	300.000	do	400.000 din	9 %
od 400.000 do 600.000 din	10 %
od 600.000 do 800.000 din	11%
nad 8001000 din	12 %
Po tej točki se odmeri občinska doklada tudi tistim zavezancem, ki plačujejo dohodnino od dohodkov delavcev, ki delajo doma in od dohodkov, ki jih ima od priložnostnega opravljanja storitev, če se od takih dohodkov ne plačuje davek po davčni napovedi.
3.	Odvetnikom se odmeri občinska doklada od letne davčne osnove po stopnji, ki znaša:
davčna osnova	stopnja
do 900.000 din	6 %
nad 900.000 din	7 %
8.	člen
Osnova za občinsko doklado od zgradb je davčna osnova, ki je podlaga za odmero dohodnine od zgradb, doklada pa se odmeri po naslednjih stopnjah:
1. Na dohodek od stanovanjskih zgradb, razen poslovnih prostorov, danih v najem, se odmeri občinska doklada po stopnjah, ki znaša:
davčna osnova	stopnja
do 5.000 din	1 %
od 5.000	do	10.000 din	2 %
od 10.000	do	15.000 din	3 %
od 15.000	do	20.000 din	4%
od 20.000	do	25.000 din	5 %
od 25.000	do	30.000 din	6 %
nad 30.000 din	7 %
2. Na dohodek poslovnih prostorov, danih • v najem, se odmeri občinska doklada po stopnjah, ki znašajo:
davčna osnova	stopnja
do 20.000 din	20 %
od 20.000 do 30.000 din	25°/«
nad 30.000 din	30%
9.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1964.
Številka: 422-9/64 Datum: 6. febr. 1964
Predsednik
skupščine občine Domžale
Jože Pogačnik, 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-
MOSTE-POLJE
332.
Na podlagi 17. člena zakona o izvedbi ustave socialistične republike Slovenije in 171. člena statuta občine Ljubljana-Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana-Moste-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. aprila 1964 sprejela
ODLOK
o prenosu zadev iz pristojnosti skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje v pristojnost ustreznih svetov
1. člen
Iz -pristojnosti skupščine občine se prenašajo v pristojnost svetov naslednje zadeve:
V pristojnost sveta za družbeni plan in finance:
1.	zadeve iz pristojnosti po zakonu o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list FLRJ št. 26/54 in 19/55):
a)	daje kmetijska zemljišča v zameno za drugo kmetijsko zemljišče ali pa prodaja taka zemljišča in kupuje druga kmetijska zemljišča od zasebnikov (1. odst. 33. člena);
b)	zamenja stavbno zemljišče v družbeni lastnini, na katerem je zasebnik sezidal ali namerava sezidati stanovanjsko hišo, za drugo stavbno ali kmetijsko zemljišče, ki je last zasebnika (2. odst. 33. člena);
c)	daje državnim organom pritrditev za sklenitev pogodbe, s katero kupi državni organ zemljišče ali stavbo od zasebnika, družbene organizacije ali društva, katero sklene ta organ v imenu občine (1. odst. 34. člena);
č) odloča o nakupu ali prodaji zemljišča ali stavbe v, imenu občine (1. odst. 36. člena);
d)	izroča stavbna zemljišča, ki so družbena lastnina, v trajno uporabo posameznikom, da si sezidajo stanovanjsko hišo z največ dvema stanovanjema, in družbenim organizacijam ali društvom, da si gradijo stavbo za svoje potrebe (43. člen);
e)	izroča kmetijska zemljišča, ki so družbena lastnina, v brezplačno uporabo ' posameznikom, družbenim organizacijam ali društvom (1. cdst. 45. člena);
f)	kupuje zemljišča in stavbe od oseb, ki so vložile zahtevo za odpust iz državljanstva (66 a čl.).
2.	Zadeve iz pristojnosti po uredbi o prodajanju stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ št. 17 — 101/53):
a)	prodaja državljanom SFRJ manjše stanovanjske hiše iz splošnega ljudskega premoženja (1. člen);
b)	izda predpise o javni dražbi (1. odst. 3. člena);
c)	sklepa o tem, da se hiša ne proda na javni dražbi, temveč na kakšen drug način in določi ta način (5. člen);
č) sklepa na »zahtevo tistega, ki stanuje v hiši, ki se prodaja na javni dražbi, o tem, da se hiša proda njemu, čeprav se ni udeležil javne dražbe (6. člen),
3.	Zadeve iz pristojnosti po uredbi o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev (Ur. list FLRJ št. 23-233/51):
a)	dodeljuje potreben svet iz sklada splošnega ljudskega premoženja investitorjem, ki nimajo lastnega stavbnega sveta za zidanje (5. člen).
4.	Zadeve iz pristojnosti po za-
konu o razlastitvi (Urad. list FLRJ št. 12-140/57);
a)	izda na predlog pristojnega občinskega organa, zavoda, gospodarske organizacije, zadružne ali drugo družbene organizacije ali društva odločbo o tem, da je zgraditev objekta v splošno korist in da je dopustna razlastitev (1. odst. 17. člena);
b)	daje v skladu z urbanističnim načrtom ali z odlokom občinske skupščine posamezne parcele v zemljiškem kompleksu, ki je razlaščen v korist občine za zgraditev naselij, ulic ali trgov ali za regulacijo, v uporabo drugim družbenim pravnim osebam za graditev in državljanom za zidanje stanovanjskih hiš z največ dvema stanovanjema (76. člen);
c)	določa tarife za odškodnino za nerodovitno zemljišče (36. člen);
č) predpisuje za vsako leto vnaprej, kolikor znaša odškodnina za kmetijsko zemljišče na območju posameznih katastrskih občin (2. odstavek 35. člena);
d)	določa tarifo za odškodnino za razlaščeno stavbeno zemljišče.
5.	Zadeve iz pristojnosti po odloku o evidenci nepremičnin splošnega ljudskega premoženja (Ur. list LRS št. 40-176/57):
a) lahko določi, da državljan, ki uporablja nepremičnino splošnega ljudskega premoženja brez pravnega naslova, uporablja to nepremičnino še naprej ob pogojih, ki mu jih določi (10. točka).
6.	Zadeve iz pristojnosti po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Urad. list FLRJ št. 52/58):
a)	na zahtevo prejšnjega lastnika nacionaliziranega nezazidanega zemljišča dodeli to zemljišče temu v uporabo, da si sezida družinsko stanovanjsko hišo, če se ne sme po urbanističnem načrtu ali po odloku občinske skupščine, ki nadomešča ta načrt, na tistem kraju sezidati taka hiša (40. člen);
b)	dodeljuje nacionalizirano nezazidano zemljišče v uporabo državljanom ali pravnim osebam za gradnjo (38. in 41. čl.)
c)	sklepa, da uporabniki zemljišč ne dajejo odškodnine iz prejšnjega odstavka, vendar jo mora v takem primeru plačati sam iz občinskega proračuna (41. člen);
č) odobrava izplačevanje odškodninskega zneska v enakih mesečnih obrokih, ki znašajo toliko, kolikor je prejemal bivši lastnik na račun dela stanovanjske najemnine na dan uveljavitve tega zakona (člen 44., odst. 2).
7.	Zadeve iz pristojnosti po odloku o načinu izplačila odškodnine za nacionalizirana gradbena zemljišča, zgradbe ter dele zgradb na območju občin mesta Ljubljane (Glasnik 20/62):
a)	določi odškodnino po določbah 2. člena in 1. odst. 3. člena na zahtevo prejšnjega lastnika (5. člen);
b)	prejšnjemu lastniku lahko izplača ugotovljeni odškodninski znesek v celoti naenkrat, ali v večjih obrokih, če se ugotovi, da je tak način odškodovanja primeren glede na slabe socialne razmere prejšnjega lastnika (Glasnik 20/62, zakon 48. čl.).
8.	Zadeve iz pristojnosti po zakonu o kreditnih in drugih bančnih poslih (Ur. list FLRJ št. 10/61):
a) daje poroštvene izjave na zahtevo banke po predpisu 25. in 26. člena cit- zakona in na podlagi predhodnega predloga pristojnega sveta.
9.	Zadeve iz pristojnosti odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev za 1. 1964 (Glasnik št. 8/62, 20/63, 87/63).
a) lahko v posameznih primerih zniža oz. oprosti gospodarsko organizacijo ali zavod plačevanja dopolnilnega proračunskega prispevka, če
bi bili ogroženi osebni dohodki delavcev ali uslužbencev (4. člen).
2.	člen
V pristojnost sveta za industrijo in promet, sveta za trgovino, gostinstvo in turizem in sveta za obrt se prenesejo glede na vrste gospodarske dejavnosti naslednje zadeve:
1. Zadeve iz pristojnosti po uredbi o ustanavljanju podjetij in ob rtov (Ur list FLRJ št. 51/53):
a)	izdaja odločbe o izločitvi obratne oziroma poslovne enote v samostojno podjetje na predlog delovnega kolektiva ali na lastno pobudo (70. in 71. člen);
b)	potrdi sklep delavskega sveta o spojitvi oziroma pripojitvi ali razdelitvi podjetja (1. odst. 82. člena).
3.	člen
Sveti lahko vedno zahtevajo, da o zadevi razpravlja in odloča skupščina občine, kadar menijo, da je to potrebno.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Številka: 020-8/64-1
Datum: 27. aprila 1964.
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje
Vladu Črne, 1. r,
OBČINA
RIBNICA
333.
Na podlagi 1. in 2. točke odredb« o okvirni tarifi za osemenjevanji goved (Uradni list LRS št. 11/59 iv 23/63) in 2. člena odloka o plačevanju pavšalne skočnine in vzdrževal-nine za plemenjake bike (»Glasnik« št. 17/59) je skupščina občine Ribnica, svet za kmetijstvo in gozdarstva na svoji redni seji dne 30. aprila 1964 sprejel
ODREDBO
o določitvi pavšalne skočnine za leto 1964
I.
Tarifa za prvo osemenitev krave in nad eno leto starih telic (umetno ali naravno) oziroma za dve nasledi nji, če se plemenica na prvi ni obre-jila, znaša za leto 1964 1900 din.
II.
Ta odredba velja 8. dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Stev.l 322-18/64-05
Datum: 30 aprila 1964 Predsednik
sveta za kmetijstvo in gozdarstvo
Stanko Lovšin 1. r.
Predsednik
skupščine občine Ribnica France Ilc 1. r.
VSEBINA
328	— Statut občine Ljubljana-Ceniter
329	— Odlok o tem, kateri predpisi ob-
činskega ljudskega odbora Cerknica so prenehali veljati
330	— Odlok o ustanovitvi občinskega
sklada za borce NOV občine Cerknica
331	— Odlok o občinski dokladi na do-
hodke od kmetijstva, obrti, samostojnih poklicev in drugega premoženja za 1. 1964 občine Domžale
332	— Odlok o prenosu zadev iz pristoj-
nosti skupSčine občine Ljubljana-Mottfe-Polje v pristojnost ustreesr n ih svetov
333	— Odredba o določitvi pavšalne skvČ-
tiinv za l. 1964 občine. Ribnica