Izliaja :
10., 20. in 30. dan vsakega meseca.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačnje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
V' e 1 j a :
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvu ,,Mira“ y Celovcu.
Leto XIII.	V Celovcu, 30. velikega travna 1894.	Štev. 15.
Prvi občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico.
Na binkoštni poudeljek hiteli so rodoljubi obširne Velibovške okolice v prijazno vas Šteben. kjer se je imel vršiti prvi občni zbor Ciril-Metodove podružnice za Velikovec in okolico. Pozno se je v tem okraju ustanovila podružnica, in da so jo ljudje že težko pričakovali, priča obilua vdeležba pri^rvem občnem zboru. Prihajali so kmetovalci in drugi rodoljubi od vseh stranij in nabralo se jih je nad 300, tako da v dvorani za zborovanje še vsi prostora niso dobili. Osnovatelji so obžalovali, da niso prosili dovoljenja, da bi smeli zborovati pod milim nebom. Na vrtu in hiši (gostilnici pri Likebu) so vihrale cesarske, slovenske in koroške zastave. Dvorana za zborovanje pa je bila ozaljšana s papeževo in cesarsko podobo. Kot vladni komisar je prišel g. Kremenšek iz Velikovca. Zbroovanje je otvoril kot poverjenik družbe gosp. Jožef Pušl, posestnik iz Št. Jurja. Pozdravil je zborovalce in dal besedo g. Ražunu.
Gosp. Matej Ražun iz Celovca je govoril o verski šoli. Sklical se je na večkrat izražene želje in na okrožnice sv. Očeta papeža, v kterih so tako živo povdarjali potrebo krščanske izreje otrok. Šola je podlaga prihodnosti, rekel je govornik , zato morajo šole prav uravnane biti. Kaj je šola, tega nekteri ne vejo, drugi pa nočejo vedeti. Pouk v sedanjih šolah je obrnjen le bolj na posvetne reči, pozornost se obrača večinoma le na vednosti in bistrenje pameti (v naših koroško-slo-venskih šolah še to ne, ampak le na ponemčevanje). Mi kristjani pa verujemo v neumrjočuost naših duš in vemo, da smo na zemlji le popotniki, naša prava domovina pa je v nebesih. Zato mora biti naša prva skrb, da poti v nebesa ne zgnšimo, in za ta namen je najboljši pomoček dobra krščanska iz-goja, verska šola. Naša duša je nepokojua, dokler v Bogu ne počiva, pravi sv. Avguštin, zato sama vednost človeka ne stori srečnega, toliko več pa mirna vest in lepo krščansko življenje. Duh sedanje šolske postave je tak, kakor bi bile vse vere enako vredne, zato se tako malo važnosti poklada na versko izgojo. Mi pa pravimo, da vednost nič ne pomaga brez dobrega srca; naša krščanska vera pa srce požlahnuje, zato mora biti šola krščanska, da ne bo samo poučevala, ampak blažila tudi srce in utrjevala pravo voljo. Zato se mi Slovenci ne moremo pridružiti tistim, ki sedanji šoli slavo pojejo in ravno danes praznujejo 25 letnico nove šolske postave. Kdo pa je naredil to šolsko postavo? Izdelala sta jo dva Juda (Glaser in Beer) in „ katoličan" Hasner, ki je hotel v Hallu na veliki petek meso jesti, pa še liberalni gostilničar mu ga ni hotel dati. To šolsko postavo so nam vsilili le nemški liberalci, slovanski poslanci so bili zoper njo. Ko se je v državnem zboru sprejela, glasovali so Poljaki, Slovenci in Hrvati zoper njo, Cehov pa takrat v zboru ni bilo. Ni zadosti, če se reče, da se v šoli nič ne govori zoper vero; pri krščanski šoli morajo tudi učni pripomočki krščanski biti, namreč krščanske učne knjige, krščanske podobe v šolski izbi in krščanski učitelji. Zdaj pa tega ni. Da bomo dosegli versko, v resnici krščansko šolo, moramo voliti le take poslance, hi nam bodo obljubili, da se hočejo poganjati za versko šolo.
Potem je govoril gospod Filip Kandut iz Šmihela za slovensko šolo na blizo tako : Moj predgovornik je imel lahko delo ; kajti za versko, za krščansko šolo so naši kmetovalci vsi. Pa mnogo je zaslepljenih kmetov, ki so preveč zaljubljeni v nemščino in tudi ne poznajo pravega namena ljudske šole. Oni mislijo, da šola nema druzega namena, kakor da se otroci naučijo nemškega jezika. Pa še sedanja šolska postava, ki je slaba, kaj ta-cega ne trdi, ampak ona pravi, da je namen ljudske šole versko-nravna izgoja mladine, to je krščanska izreja. In če bi res učenje nemščine edini
namen naših šol bil. bi morali kmetje vendar na svojih lastnih otrocih videti, da se ta namen ne doseže, ker je le malo otrók na deželi, ki bi se v sedanjih šolah dobro nemško naučili. da bi znali nemško gladko govoriti, pa tudi nemške knjige in časnike ne samo brati, ampak tudi prav razumeti (zastopiti). Nam slovenskim rodoljubom se očita, da smo * nazadnjaki", da smo nasprotniki omike in napredka. To pa ni resnično. To ne moremo biti in ne smemo biti. To ne moremo biti, ker je od šol odvisna bodočnost naših otrok. Vednost je otrokom bolj potrebna, ko denar in premoženje. Mi pa tudi ne smemo biti nasprotniki omike, ker bi postali potem nasprotniki našega naroda, kteri si zamore le po omiki pomagati iz sedanjega žalostnega stanja. Mi tedaj nismo nasprotniki šol, ampak mi nasprotujemo le takim šolam, kakor so zdaj. Slavni Petrarka je rekel: „Učitelj bo pri šolarju največ opravil, ako mu govori do srca.“ Jaz bi pa še dostavil: največ bo opravil tudi s tem, da z otrokom govori v maternem jeziku, da ga otrok zastopi. Tako sta delala tudi sv. brata Ciril in Metod, zato smo si ju izbrali za varha naše šolske družbe. — Nasprotniki pravijo : „Saj se v sedanjih šolah tudi slovenski uči.“ O pretveza! V prvem letu jim pokažejo slovenske črke, v poznejših letih pa še te pozabijo, ker je potem vse nemško. Ali se pa morda zavolj tega nemščine prav dobro naučijo? Prepričajte se sami in izprašujte jih! Brati znajo po nemško, razumejo pa nič, kaj berejo. Ko smo mi že dolgo let prosili in trkali, odkazali so slovenščini tri ure na teden. Pa vi sami veste, kako se tem slovenskim uram godi. Ne marajo za nje ne učitelji, ne otroci, ne starisi; vse je tako uravnano, da zgubijo otroci veselje do teh ur. (Da ne bomo preobširni, opozarjamo na govor g. poslanca dr. Gregorca, ki smo ga v „Miru'‘ prinesli; tudi tam je vse to razloženo, kar je govoril g. Kandut. —- Op. ured.) Govornik je končal z besedami: Ce hočemo dobiti prave šole, če hočemo napredovati in omikati se v krščanskem in slovenskem duhu, oklenimo se družbe sv. Cirila in Metoda, in zmaga bo naša !
Za njim je govoril gospod France Treiber iz Celovca o družbi sv. Cirila in Metoda na blizo tako: Naša šolska družba hoče versko in slovensko šolo, zato si je za svoja patrona ali varha izvolila sv. brata Cirila in Metoda, ki sta tudi slovenske nàrode poučevala v krščanski veri in v slovenskem jeziku. Potem popisuje govornik življenje in delovanje obeh svetnikov, ki je našim bralcem po večem že znano. Potem popisuje delovanje družbe sv. Cirila in Metoda in nadaljuje: Družba je ustanovljena zoper naval Nemcev in Lahov, ki sta dva velika in mogočna naroda in skušata z usiljevanjem nemških in laških šol nam maloštevilnim Slovencem še to malo vzeti, kar je nam še ostalo. Nekdaj so se Slovenci razprostirali na jugu po celi Benečiji noter do Vidrune (Verone),' na severu pa do Smerečnika (Semmeringa) in še čez in do Turskih planin, čez celo sedanjo Štajersko in Koroško, in še čez velik del sedanjih Turovelj (Tirolov). Naše meje grejo vedno bolj nazaj , ker se Slovenci hitro naučijo tujega jezika, na nemški meji postajajo Nemci, na laški meji pa Lahi. Da bi se to potujčevanje Slovencev še hitreje vršilo, delajo Nemci in- Lahi med nami nemške in laške šole in vabijo v nje naše otroke. Mnogi Slovenci so tako nespametni, da to še za dobroto štejejo, kar je njim v pogubo naperjeno in izmišljeno. Da bi se to umetno potujčevanje Slovencev vsaj nekoliko zabranilo, ustanovili so omikani slovenski rodoljubi družbo sv. Cirila in Metoda, ki hoče vsta-novljati slovenske šole tam, kjer so najbolj potrebne, in sploh pospeševati slovensko šolstvo in izobraževanje. Ta družba je res verska: to kaže že njeno ime, ker ima dva svetnika za varuha ; to se vidi nadalje iz tega, ker imajo vsi Slovenci do nje zaupanje, in jo zdatno podpira veliko število duhovnikov ; vi hote na tem lahko spoznali, daje družba verska, ker bo na Telikovški šoli nastavila nune za učiteljice. Družba je v teku 8 let nabrala 60.000 gld., porabila pa 45.000. Lani je bilo do-
hodkov 16.000, stroškov 13.000 gld. Družba vzdržuje 12 zavodov, med njimi zavzema prvo mesto 5 razredna šola v Trstu. Tam je bila slovenska šola najbolj potrebna, ker je v mestu nad 20.000 Slovencev, ki so morali prej svoje otroke pošiljati v laške šole. Šola se je pa v Trstu tudi zato ustanovila, da se dejansko dokaže, da je tam slovenska šola potrebna. Potem se je družba ozrla na Koroško in bo šolo naredila najprej v Velikovcu. Tu je nad 400 šolskih otrok, med njimi več ko polovica slovenskih, ki zdaj v šoli ne čujejo nobene slovenske besedice, in vendar morajo tudi Slovenci plačevati za Velikovške šole. Kedar bo ta šola ustanovljena, oklenite se je in pridno pošiljajte svoje otroke v njo. Na tej šoli se bo tudi nemščina učila, ne pustite se torej strašiti z lažjo, da otroci v tej šoli ne bodo slišali nobene nemške besede. Podpirajmo torej družbo sv. Cirila in Metoda, to je apostolsko delo, nadaljevanje dela svetih bratov Cirila in Metoda.
Zatem je sledilo vpisovanje udov in volitev stalnega odbora. Vpisalo seje 84 udov, ki so vplačali 60 gld., kar je gotovo dober začetek.
V odbor Velikovške podružnice sv. Cirila in Metoda so bili voljeni : načelnik : Jožef Pušl p. d. Štefan v Št. Juriju; tajnik Val. Gross p. d. Krošelj v Striholčah; blagajnik: Matevž Škofič p. d. Murk v Št. Juriju; njihovi namestniki: Fr. Reš, trgovec v Šmiklavžu; Jurij Rutar p. d. Klemen v Št. Petru; Janez Mauhler p. d. Breznik v Št. Petru.
Za stalno izvoljeni predsednik Pušl je potem zborovanje zaključil z živio-klici na svitlega cesarja. Pevsko društvo „Gorotan“ je zapelo cesarsko pesem.
Potem smo šli na vrt, kjer je bila prosta zabava. Kratkočasil nas je posebno „Gorotan“ s svojim milim petjem. Govorile so se tudi razne napitnice, posebno iskrene so govorili gg. Colarič, Kandut in Kesnar. Gospod župnik Kesnar so kmete iz bližnje Velikovške okolice opozorili na veliko korist, ki jo bodo imeli od nameravane slo-: venske šole. Ves čas je vladalo splošno navdušenje. Omenim še, da je prišlo na zborovanje nekaj liberalcev in socijalnih demokratov, pa si niso upali govoriti. Slednjič bodi lepa hvala izrečena gospej krčmarici, ki nam je prav dobro in rada postregla. Naj bo priporočena vsem Slovencem tam okoli.
Govor poslanca dr. Gregorca
v državnem zboru dné 27. mal. travna 1894.
(Po stenografičnem zapisniku.)
(Konec.)
Zdaj bomo še enkrat pregledali šolske razmere na Koroškem. Slovenski šoli ste dve, ena pri Jezeru enorazredna in druga v Št. Jakobu štiri-razredna; razdeljene pa so šole v Šmihelu in Globasnici, kjer je poleg 3L nemških 864 slovenskih otrók. (Čujte!) Potem je 84 dvojezičnih šol v krajih, kjer Slovenci na gosto vkupaj živijo (in je malo Nemcev med njimi). V te šole hodi 10.188 slovenskih in 1861 nemških otrók. Slednjič je v slovenskih krajih 24 nemških šol, v ktere hodi 1216 nemških in 3111 slovenskih otrók. Na teh 114 koroških šolah, v ktere hodi 14.132 slovenskih otrók, poučuje 202 učiteljev; od teh jih zna 120 nekoliko slovensko, 82 je pa trdih Nemcev. Oe slovenske občine za slovenske učitelje prosijo, pravi deželni šolski sovet, da slovenskih učiteljev nema. Tukaj imam en tak odlok od 18. prosinca 1894; dobil ga je krajni šolski sovet v Kotmari vesi. V
tem odloku se bere: „........učitelja v kratkem
nastaviti ni mogoče, ker manjka slovenščine zmožnih učiteljev, zato ste izpraznjeni tudi učiteljski službi v Srednji vesi in na Krčanjah.“ — Deželni šolski sovet se torej izgovarja, da nema slovenščine zmožnih učiteljev; resnica je pa le, da jih noče imeti. (Tako je !) Ko bi jih hotel, bi moral več storiti za naraščaj slovenščine zmožnih učiteljev na učiteljski pripravnici v Celovcu. Na Celovški pripravnici je pa zdaj samo 33 slovenskih gojencev
poleg 148 nemških, in slovenščina še obvezen predmet ni. (Čujte! čujte!) Tukaj deželni šolski sovet še prsta ne gane. Drugič: on slovenske učiteije preganja. (Tako je !) Slovenskih učiteljev on pač ne mara. (Posl. Ghon: Vi preveč govorite. Posl. dr. Ferjančič: On učitelje strahuje.) Posl. dr. Gregorec: On jih strahuje in preganja; on hoče le nemške učitelje imeti in pa slovenske odpadnike. Ne bom našteval imen, ker sem to poslancu G-honu obljubil. Govorim le poprek. Neki učitelj je prišel pri okrajnem glavarju v sum, da je naklonjen slovenski šolski družbi. To je bilo kazni vredno. Prestavili so ga za kazen in moral je sredi zime z ženo in 5 otroci 12 ur daleč se preseliti. Nek drugi, prav izurjeni učitelj ni mogel službe dobiti in je Koroško zapustil. Še nek drugi slovenski učitelj, izvrsten mož, kar je priznal celò okrajni šolski nadzornik, moral je letos Koroško zapustiti. Ta učitelj je trikrat prosil za slovensko učiteljsko službo v Št. Jakobu, bil je edini prosilec, pa službe vendar ni dobil; in da M ue bilo treba, službo v četrtič razpisati, so neko učiteljico tje poslali. (Čujte! čujte!) Da so nemški učitelji koroškemu deželnemu šolskemu sovetu tako na srce priraščeni, to ni nič čudnega, kajti bolj gotovo se slovenski pouk ne more zabraniti z ničem, kakor s tem, da se v slovenske šole postavijo trdi Nemci za učitelje. Če učitelj slovensko ne zna, je slovenskega pouka seveda konec. Nasprotno je pa čudno, kaka potuha se daje nemškim učiteljem iu takim Slovencem, ki se dajo porabiti kot odpadniki. Takim je vse dovoljeno. Povedal bom en zgled, pa brez imena. Neki šolar v Globasnici je dobil s posredovanjem učitelja od nemškega šulferajna ene hlače. (Dr. Ferjančič: Kaj je dobil?) lir. Gregorec: Ene hlače. (Glasen smeh.) Šolarja so vzeli v dvojezično šolo. Ker pa od velike noči v slovensko šolo hodi, tirjal je učitelj že večkrat hlače nazaj (smeh) in zagrozil je dečku, da mu bo hlače s telesa doli strgal, če jih ne prinese nazaj. (Smeh.) Ta šolar ima pa samo te hlače, in mati mu brž drugih ne more kupiti, in tako si ni upal v šolo priti, da bi mu učitelj hlač ne vzel, in bi moral deček potem v sami srajci domov iti med smehom svojih součencev. (Smeh.) Če se učitelj proti otrokom tako obnaša, s tem jih že ne bo izomikal, ampak pohujšal. Tako pišejo kmetje v svoji pritožbi na okrajni šolski sovet v Velikovcu. (Posl. Ghon: Tega ni noben kmet pisal. — Posl. dr. Ferjančič: To je vse eno, kdo je reč zapisal, grdo je na vsak način, če se učitelj tako obnaša. — Posl. dr. Fuks: če je res! —Posl. Ghon: Pokažite mi pismo!) Posl. dr. Gregorec: Tukaj imate, pa poglejte!
Predsednik: Prosim, gospodje, ne motite govornika !
Posl. dr. Gregorec (nadaljuje): Neki drugi učitelj, ki je bil sicer deželnemu šolskemu sovetu vedno pokoren, vendar ni vse dosegel, kar je želel. Gobane se včasih gluhega naredi, in tako učitelju ni ustregel. In kaj je učitelj naredil? V svoji jezi si je kupil revolver in peljal se je v Celovec, da bi Gobanca, deželnega šolskega nadzornika, ustrelil. Namera se je pa že prej brzojavno v Celovec naznanila iu se ni mogla izvršiti, in tako se je zaprečilo hudodelstvo. Učitelju so orožje vzeli, pa čudno je to, namesto da bi ga izročili sodniji ali pa blaznici (norišnici), peljali so ga pred deželnega predsednika, kteri ga je na njegovo mesto nazaj poslal. Še le čez nekaj mesecev so ga, kakor sem zvedel, zaprli, in menda ga bodo spoznali za zblaznelega.
Najbolj pa se je svet začudil, — in tukaj mi je bilo dovoljeno, ime naznaniti — ko je bil učitelj Hugo Moro imenovan za okr. šolskega nadzornika v Št. Mohorju, in ko se mu je tudi dovolilo, tam ustanoviti otroški šolski vrtec. Ta mož se je pri deželnem predsedniku in pri deželnem šolskem nadzorniku zelo prikupil in sicer s svojo pesmijo, ktero je zložil za nemški „parteitag“, ki je zboroval dné 13. listopada 1892. V tej pesmi primerja koroške Slovence z zmajem, ki je v davnih časih blizo Celovca strašil in ljudi žrl, pa so ga potem ubili. Če se torej koroški Slovenci s svojimi poslednjimi močmi vojskujejo za svojo narodnost, to ne ugaja temu učitelju in izgojevatelju, in on v tej pesmi koroške Nemce kliče na boj zoper Slovence, naj te svoje deželne rojake pobijejo in uničijo. V pesmi se namreč bere : „ Zdi se, da hoče strupeni zmaj zopet naraščati v koroški deželi. Treba ga je pokončati tega zmaja, ki spet narašča ; Korošec ga mora streti, veste, streti ga je treba, prej ko velik zraste.“ (Čujte! čujte!) Ta zagrizeni nasprotnik Slovencev je postal okrajni šolski nadzornik! Gospodje, kaj si morejo koroški Slovenci pri tem misliti? Oni si ne morejo druzega misliti, kakor da so šolske oblasti in deželni predsednik ravno take misli, da je treba koroške Slovence streti in pokončati. V takih uradnikih pač slovensko ljudstvo ne more spoznati vrednih zastopnikov državne oblasti in svitlega cesarja (dobro!), kajti to lahko rečem, da svitli cesar ne želijo Slo-
vencev streti in pokončati. (Ploskanje. — Posl. Ghon: To ni bilo pisano zoper koroške Slovence, ampak zoper tuje hujskače.) Dr. Gregorec: Toliko nemško tudi mi znamo, da vemo, kaj take besede pomenijo. Predsednik: Prosim ne motite govornika.
Dr. Gregorec (nadaljuje) : Dokler bo deželni šolski sovet tak. kakoršen je zdaj, dokler mu bo na čelu stal sedanji deželni predsednik, tako dolgo Slovenci ne morejo zaupanja imeti, da bi na Koroškem pravico našli. Zato bom predložil resolucijo, kajti v tej reči nam zamore pomagati le visoko učno ministerstvo. Resolucija se glasi (bere) : «Visoka vlada se poživlja, naj javne ljudske šole na Koroškem, v ktere zahajajo slovenski otroci, uredi v smislu čl. 19. drž osn. postav z dné 21. grudna 1867, in v ta namen naj:
1.	sedanjih 84 „utrakvističnih“ šol tako preosnuje, da bodo v resnici dvojezične, da bo namreč slovenščina učni jezik v vseh razredih, nemščina pa se učila kot učni predmet od tretjega leta naprej, pa le v taki meri in taki obliki, kakor to dopuščajo zdravi pedagogičui oziri;
2.	sedanjih 24 čisto nemških šol v večinoma slovenskih krajih pa naj razdeli vsako v dva razreda, nemškega in slovenskega, da bo 1316 nemških otrok zahajalo v nemške, 3111 slovenskih otrok pa v slovenske razrede; na slovenskih razredih naj se pouk tako uredi, kakor na zgoraj imenovanih dvojezičnih šolah ;
3.	učiteljska pripravnica v Celovcu naj se tako uredi, da bo iz nje prihajalo dovoljno število slovenščine popolnem zmožnih učiteljev;
4.	za okrajne in deželne šolske nadzornike čez slo-slovenske šole naj se postavljajo le taki možje, ki v nàrodnih vprašanjih nepristransko in pravično mislijo." (Dobro-klici.)
Nazadnje bi še z gospodom posl. Ghonom rad spregovoril par besed. (Smeh.) On je do zdaj včasih v tej zbornici prav hudo govoril zoper nas slovenske poslance. Pa on ni tako hud, kakor se dela (Smeh.) Ravno narobe. Jaz moram priznati, da se je on čudovitno poboljšal. (Glasen smeh.) Želel bi le, da bi on pri tej misli ostal, in da bi to koroškim Slovencem kaj koristilo. Bil je namreč tako dober, da je s svojim tovaršem Kirsch-nerjem prišel na 21. „bauerntag“, ki je zboroval na Ledenicah. Tam je govoril sledeče besede (bere): „Mi koroški zastopniki ne želimo druzega, kakor da naj se otroci slovenskih starišev v šolah najprej dobro naučijo svojega slovenskega maternega jezika (čujte! čujte!), zraven pa naj se naučijo tudi nemščine, ki jim je neobhodno potrebna."
To je prav lepo rečeno, in jaz sem mu za te besede prav hvaležen. To je namreč isto, kar Slovenci sami že davno želijo. Zdaj morate pa Slovencem dati tudi potrebne pomočke, da se bodo tega naučili ; ti pomočki pa so : slovenski učiti jezik, ’ slovenske šolske bukve, slovenščine zmožni učitelji in pravični šolski nadzorniki, potem se bo ta namen dosegel. -Slovenski otroci se bodo dobro naučili slovenščine in nemščine, kakor je na Koroškem potrebno.
Gospod poslanec je nadalje rekel (bere):
«Zato med nami ne smemo trpeti nepotrebnega boja in prepira. (Dobro!) Med nami naj bo mir!"
To želijo tudi Slovenci. Ta mir se tudi lahko precej naredi. Držite se samo ene besede, in ta se imenuje: pravica! Pa tudi učna uprava mora pravična biti, če hoče šolski prepir odpraviti; ona mora dobrote čl. 19. drž. osn. postav deliti med vse nàrode ; s pravičnostjo bo prišel tudi mir. (Živo ploskanje. Mnogi poslanci stisnejo govorniku roko.)
(Ker je dr. Gegorčeva resolucija našla dovolj podpore, izročila se je proračunskemu odseku.)
Dopisi prijateljev,
Iz Zahomca na Žili. (Nesreča.) Nemila smrt nam je prezgodaj pobrala v vsakem oziru izvrstnega moža Filipa Milo ni k a p. d. Korena na Zahomcu. Na binkoštni praznik 13. vel. travna se je mislil v Trbiž peljati, med potom se konj splaši in on je tako nesrečno iz voza padel, da je 17. vel. travna previden s sv. zakramenti, 56 let star, umrl. Za njim ne žaluje samo žena z otroci, za njim žalujemo mi vsi Slovenci iz našega kraja. Rajni je bil v prvi vrsti dober katoličan, natanjko je spolnoval Božje in cerkvene zapovedi, večkrat v letu je sprejel sv. zakramente, na tak način je dajal vsem znancem lepe zglede pobožnosti in bogaboječnosti. Rajni oče je pa bil tudi vnet Slovenec, ki je iskreno ljubil svojo materno besedo in si tudi na vso moč prizadeval, da se ndrodnost tudi v našem kraju bolj in bolj vzbuja. V Korenovi hiši se najde časopis „Miru, pri družbi sv. Mohorja so kot dosmrtni udje zapisani sin in obé hčeri, pri podružnici sv. Cirila in Metoda je bil več let tajnik,
pri posojilnici in hranilnici na Bistrici je bil v odboru. pri volitvah je stal zmirom nevstrašljivo in nepremakljivo na katoliški slovenski strani. Ko bi vsi možje imeli enake nazore, tedaj bi pač nem-škutarija morala hitro slovensko Ziljsko dolino zapustiti. Bog ga je iz tega sveta poklical, nam bode pa povsod manjkal; Korenovega očeta ne bo več med nami, pa v tolažbo nam more biti, da bode kot dober katoličan od Boga za ves trud nebeško plačilo sprejel in da bode tudi tam s svojo priprošnjo nam pomagal in za nas Boga prosil.
Iz Št. Jakoba v Rožu. (Raznoterosti.) Zapustili so nas obče priljubljeni in čislani gospod kaplan Grm ter se preselili v Šmihel nad Pliberkom. Kot uzoreu duhovnik, izboren govornik na leči in izgleden učitelj mladine pridobili so si za svojega kratkega bivanja med nami vsih srca, in težko smo se ločili od njih. Bili so iskren slovenski rodoljub, prijetni v družbi in dober pevec. Čestitamo vrlim Šmihelčanom, da so dobili tako izvrstnega moža v svojo sredo. — Naši sosedje v Podgorjah so se odločili, da popravijo in povišajo farovž. S tem bo izpolnjen glavni pogoj, da dobijo spet duhovnega pastirja. Stroškov ne bodo dosti prevzeli, ker je farna cerkev premožna. Želeti bi še bilo. da bi prenehalo strankarstvo med njimi, ki se večjidel le od tujcev podpihuje, ter bi bili spet vsi enega duha, namreč zvesti Slovenci in katoličani. — Gospodu oskrbniku knez Lichten-steinove graščine moje opazke v zadnjem dopisu bojda uiso bile po volji. Jaz se pa ne spominjam, da bi mu bil kaj hudega očital; naj rajši premisli, da je tudi on rojen Slovan, in da to ravno ne spada med njegove dolžnosti, da bi moral služiti kot orodje nasprotnikom slovenskega nàroda iu njegovih naravnih in postavnih pravic; gotovo tudi njegov gospodar, svetli knez Lichtenstein, konservativen in pravičen gospod, tega ne želi. — Komisija za pregled Podgorske šolske hiše je bila na licu mesta kmalu po mojem dopisu. Njena razsodba leži še v pisarnici okrajnega glavarstva v Beljaku, in smo prav radovedni na njo. — Naša občina ima velike nadloge s svojimi siromaki. Plačila za reveže, ki so v občini pristojni, naraščajo od dné do dné, da nam je že skoro nemogoče, jih zmagovati. Največ stroškov nam prizadenejo tisti „domačini“, ki so šli na tuje, med svet, in si tam na glavo nakopali kup otrok. Čeravno so nemško znali, oziroma se nemščine med svetom naučili, vendar jih nemščina ne more ubraniti pred revščino. Nemškutarji so nam vedno na ušesa upili : „Le nemško se učite, le nemško, da pojdete lahko po svetu in si pomagate na bolje.“ Zdaj pa vidimo, da tisti, ki so se nemško naučili in so po svetu šli, si niso nič pomagali, in da jim moramo pomagati mi „ neumni" Slovenci, ki smo doma ostali in nič nemško ne znamo. Boljši ko nemščina je to, če se človek v mladih letih kaj tacpga nauči, s čemur se potem lahko preživi. — Novica, da je ministerstvo dovolilo slovenskim občinam na Koroškem, da smejo političnim oblastnijam dopisovati v slovenskem jeziku, je tudi nas zelo razveselila. Slava hrabrim Šmihelčanom in Bistričanom ter njih uzornemu občinskemu tajniku g. K and u tu! Mi upamo in pričakujemo, da bo tudi naša občina pričela s slovenskim uradovanjem. Naš župan je iskren in neustrašen rodoljub, in mi upamo, da bo našo željo spolnil in našo občino počastil pred svetom s tem, da se poprime slovenskega uradovanja. Kjer gre za slovenske pravice, hočemo mi Št. Jakobčaui vedno med prvimi biti !
Iz Vogrč. Ena najstarejših je naša fara. pa odkar smo bili v svojo veliko žalost odcepljeni od Labudske škofije, še nismo imeli tukaj birme. Letos vendar se je spolnila želja, ktero smo toliko let gojili. Imeli smo v svoji sredi našega višjega pastirja prečastitega knezoškofa Jožefa. Pripeljali so se k nam 9. vel. travna okoli pete ure popoludne, da pogledajo kraj in cerkev, podelijo pa tudi otročičem zakrament sv. birme. Sprejeli smo jih s častjo, kakoršna je le mogoča na deželi med pri-prostimi kmetovalci. Visok maj s slovensko zastavo na vrhu, kterega so naši pridni fantje in skrbni možje v bližini cerkve postavili, je že od daleč pozdravljal visokega gosta. To in unostran ceste so stala zelena drevesa z obilnimi venci, ktere so že več dnij poprej spletale vaške dekleta. Dvojne slavne vrata so bile ukusno okinčane in s primernimi napisi ozaljšane. Ko knezoškof izstopijo, pozdravijo jih s kratkimi besedami naš g. župnik in mlada deklica jim izroči cvetlični šopek. Z molitvijo se podamo v cerkev, in glasno molili so z nami tudi naš višji pastir. Druzega dné je bila procesija iz farovža v cerkev, kakoršna je pri ško-fovej obiska vi v navadi. Po opravljeni tihi škofovi sv. maši so iz lece velečastiti župnik g. M. Randl govorili mično pridigo, ktero so tudi milost, knezoškof pazno poslušali. Kaj prijetno je pa tudi poslušati pridigarja, ki v toliko lepi slovenščini govori, kakor Švabeški gospod župnik. Birmanih je bilo 78 otrok. K Božji mizi jih je pristopilo 109.
Vsa opravila so se vršila v najlepšem redu. Za vse bodi Bogu naj višemo čast, faranov najtoplejša zahvala pa tudi Njih milosti našemu višjemu pastirju Jožefu, prečastitej duhovščini in vsem, ki so kolikorkoli k tej slovesnosti pripomogli!
Iz Ljubljane. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so od 1. do 20. inai, travna t. 1. naklonili naslednje darove: Slavno uredništvo „Slov. Naroda11 17. zbirko kroninih darov, nabrano od 1. do 30. sušca t. 1. v znesku 520 kron 20 vin. — doslej je „Slov. Narod11 nabral blizu 7000 kron; sl. ženska podružnica v Sežani po blagajničarici g. Pranji Gulič 100 gld. ; čč. gg. Mariborski bogoslovci za 1893. 1. 68 gld. 40 kr. poleg basa za tamburice, ki ga je od družbe prejel „klub slovenskih tehnikov11 na Dunaju; sl. posojilnica v Ribnici drugo polovico pokroviteljine v znesku 50 gld. ; sl. posojilnica v Celju za leto 1894. lep prispevek 50 gld. ; sl. posojilnica v Konjicah 25 gld. ; vč. g. Franc Lene, župnijski upravitelj v Kazazah, 13 gld. nabranih pri občnem zboru podružnice za Pribloves in okolico, sl. posojilnica v firnomlji 10 gld. ; gosp. Rudolf Kosér, učitelj v Juršincih, za »pisanko11 ob raznih prilikah nabranih 9 kron 20 vin. ; vč. g. župnijski upravitelj Karol Kirchmayrv 5 kron, ki so jih darovali: vč. g., pošiljatelj in posestniki v St. Jurji pri Velikovcu: Matevž Škofič, Jože Pušl, Jože Danes, Karol Lipnik; g. Brunner iz Novega mesta 2 kroni. — Za zidanje slovenske šole v Velikovcu sta darovala: Sl. posojilnica v Spodnjem Dravbergu 100 gld. in vč. g. deželni arhivar Ant. Koblar 5 gld. — Sl. „Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani11 je podarilo 100 izvodov »Knjižnice za mladino11. — Iskrena hvala vsem darovateljem, zlasti še naklonjenim nam hranilnicam in posojilnicam! — V na-daljuo podporo se Vam priporoča:
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Iz Ljubnega na Gorenjskem. (Naša Božja pot.) Božja pot v Ljubnem je bila v prejšnjih časih močno obiskana. Naša Marijina podoba se imenuje „ Marij a udarjena", ker jo je bojda enkrat neki mladenič iz lakomišljenosti in porednosti po glavi udaril. Ljudje vejo praviti o več čudežih, ki so se tukaj zgodili. Tako je neka mati Mizo Škofje Loke svojo slepo 10 letno hčerko zaobljubila naši „Mariji udarjeni" v Ljubnem, in ko ste sèm prišli in je deklica šla okoli altarja, je na enkrat spregledala in je potem dobro videla. Želeti bi bilo, da bi se Slovenci spet bolj spominjali ,,Marije udarjene" v Ljubnem in jo večkrat obiskovali. Kdor gre na Brezje, mu na Ljubno ni veliko v stran; tako opravi dve Božji poti na enkrat. Bog je res povsod ; pa na tiste kraje, kjer se Marija časti, je Bog več milosti obrnil, zato se pa na takih krajih pogosto čudeži godijo. Kdor ima živo in močno vero, se temu ne bo čudil, ako se spominja, koliko je Marija po nedolžnem trpela, ko je bil njen ljubeznjivi, sveti in edini sin v tako strašno smrt peljan. Vse pa je trpela Bogu na čast in nam ljudem v korist.
Iz Ribnice na Pohorju. (Cerkvene zadeve. — Letina. — Nesrečen zakon.) Med vsemi farami Vuzeniške dekanije odlikuje se najbolj Bubniča, ker tudi vse nadkriljuje po številu svojega prebivalstva. Bibuica šteje nad 3000 duš, med tem ko jih ima Vuzenica sama komaj okoli 2000, vse druge pa še dokaj manj. Toda ne gledé na to. da je naša župnija že sedaj velika, da, za dva dušna pastirja tu v hribovju skoraj prevelika, dobimo nemara sčasoma k našej župniji še precejšen kos župnije Št. Lovrenške, čije prebivalci bi bili rajši ufarani v bližnjo Bibnico, nego v oddaljen St. Lovrenc. Že bo skoraj eno leto, kar je nad 15 kmetov župnije Št. Lovrenške vložilo prošnjo ua c. kr. namestništvo v Gradec, poslalo posebno deputacijo k milostljivemu kuezoškofu, toda o rešitvi še sedaj ni duha ne sluha. Ker tukaj ne pojde za delitev politične oblasti, mislil bi človek, da v tem slučaju nihče ne more delati kakih ovir, torej nam je še toliko bolj čudno, da se stvar le vleče in vleče, dasiravuo bi se v enem letu že lahko rešila. Po ugodnej rešitvi tega namena pridobi Bibniška župnija še okoli 300 duš in potem utegne se pokazati potreba, da dobimo v Bibnico dva kaplana. To bi bilo vrlemu in trudaljubnemu gosp. župniku velika pomoč; pa tudi ostali farani bi bili zelò zadovoljni, ker bi lahko večkrat ob nedeljah imeli sv. maše pri podružnicah. Poslednjih imamo v našej fari četiri. Prva in najbližja je posvečena sv. Lenartu, druga v planini sv. Vol-benku, tretja v Janževemvrhu sv. Janezu Krstniku, p- četrta na glažutah sv. Jožefa. Najlepši ste druga Ri četrta, med tem ko je tretja mnogo premajhna in tudi drugače le slabo obiskovana. Upamo pa, ker se že delajo priprave, da se v kratkem razširi in prenovi. Pri tej priliki mi je še omeniti darežljivih župljanov, kterim ni preveliko darovati tem podružnicam kak večji dar v olepšavo. Za podružnico sv. Janeza je kupila hiša Martina Kozjaka, bivšega cerkvenega ključarja za doto lani umrle hčerke dva krasna kipa Marije Lurške in sv. Jožeta, ki sta stala nad 150 gld. in služita sedaj prijazni cerkvici v lep okras. Slavnost blago-slovljenja se je vršila na Velikonočni pondeljek. Podružnici sv. Volbenka pa je dal napraviti cerkveni ključar, g. Lipe Strajhar, prostorno omaro za mašno obleko in novo spovednico. Nek drugi daritelj kupil ji je pred par leti nove zvonove. Bog daj, da najdejo vsi ti med premožnimi farani še obilno posnemovalcev! — Letina kaže letos biti dobra, če nam prizanese toča, ki se je že parkrat prikazala. Sadno drevje je letos povsod najlepše
cvetelo in obeta biti polno, ker pri nas letos nimamo hroščev, kakor se baje kažejo na Koroškem in Kranjskem. Tudi sena bo dovolj, ker je žejno zemljo zadnje tedne večkrat pomočil blagodejni dež. — Med novicami, ki so se godile v fari, zaslu-žuje, da se omeni žalostni konec dveh zakonskih posestnikov v Hudemkotu. Žena je zbežala od moža ter umrla na rojstnem domu, mož pa tudi ni hotel dalje živeti, niti se zagovarjati pred sodiščem (čemu je ravnal ž njo tako kruto, da je morala pobegniti) pa se je zastrupil z arzenikom in storil žalosten konec. Pravijo da se mu je zmešala pamet vsled silnega pitja omotljivih pijač. Zapustila sta več maloletnih otrok in lepo posestvo, cenjeno na 11.000 gld. Iz tega se torej razvidi, da bogastvo še ne nadomešča med zakonskimi ljubega mini, da je „pamet dokaj boljša, nego žamet". Toda ker le vse, kar leze in gre, hrepeni po bogastvu, ter radi njega prodaja večkrat svojo dušo vragu, mora Božja previdnost pokazati včasih ljudem, da ono prinaša večkrat le nesrečo, kakor jo je prineslo tema dvema, ki bi bila še lahko in dobro živela, ko bi namesto bogastva imela nekoliko več pameti. Dal Bog, da bi ta zgled ne bil brezvspešen.
Glasovi nasprotnikov,
„Učite se slovenskih
Tako kličejo, — čujle in strmite! — svojim nemškim rojakom Beljaške „Kàrntner Nachrich-ten" in za njimi ponavljajo ta klic tudi drugi nemški listi. Od kod to, da isti listi. ki so še pred kratkim časom trobili med svet, da je slovenščini na Koroškem že odklenkalo, da se tu gane samo še par kranjskih ^hujskačev" itd., sedaj opominjajo svoje rojake, naj skrbé, da se bodo njih otroci priučili tudi slovenščini!? Zmagala je naša pravična stvar, razsodilo se je, da se morajo sprejemati in reševati tudi slovenski dopisi pri raznih uradih in zato morajo i nemški prenapetneži priznavati, da Slovan grò na dan. Dosedaj nemškim uradnikom ni bilo treba znati slovenski. ker so vse slovenske dopise kratkomalo zavračali. Sedaj pa morajo znati tudi slovenski, če hočejo služiti svoj kruh med Slovenci. In da bi nemški gospodje ne izgubili mastnega kruha med Slovenci, zato sedaj nemški listi, sicer s kislim obrazom, priporočajo učenje slovenščine. — Vprašamo pa, zakaj se ravno tisti listi toliko branijo slovenskih šol, v kterih bi se slovenska mladina mogla toliko izuriti, da bi si lažje služila kruh? Glejte Slovenci! Nemški libe-raluhi nam usiljujejo nemščino, svoje otroke pa uče slovenski, le z namenom, da bi se med nami košatili in imeli dobre službe Nemci! A to naj jim ne obveljà! Zahtevajmo povsod, v šolah in uradih svoje pravice, zahtevajmo povsod slovenske šole in slovensko uradovanje, ker s tem zboljšamo si svoje stanje in preprečimo to, da bodo oholi tujci jedli naš kruh, a nam pri tem še bili v obraz! Klin s klinom!	—o —
Nemški „šulferajn“
je imel o binkoštih v Olomucu na Moravskem svoj letni občni zbor, za kterega pa letos ni bilo toliko zanimanja, kakor prejšnja leta. Iz poročila povzamemo, da ima šulferajn 29 šol, od kterih so 4 na Štajerskem in Kranjskem, druge na Češkem, Moravskem in v Šleziji. Otroških vrtcev ima 44, mnogo drugih pa dobivajo redne podpore. Na Koroškem se redno podpirate goli na Dholici in v Štebnu ob Žili, druge šole dobivajo pa različne podpore. Zlasti vpleta šulferajn na Koroškem učitelje v svoje mreže, da potem le-ti delajo za njegove namene in izpodkopujejo tla slovenščini. Dva taka učitelja dobivata redno podporo, 71 koroških učiteljev pa je dobilo večje in manjše „Ehren-gaben" (?!) za nemškutarenje v šolah. Ti Judežev! groši vnemajo koroške učitelje najbolj, da zoper svoje prepričanje, zoper vse nauke pedagogike ubijajo s silo slovenskim otrokom nemščino v glavo! Dohodkov je imel šulferajn lani 284.547 gld., stroškov 231.242 gld., ki bi se lahko bili porabili v pametnejše in boljše svrhe. nego je ponemčevanje slovanskih otrok. — Pri občnem zboru je podpredsednik dr. Kraus mlatil staro prazno slamo o .hujskanju" Slovencev („forcirte slovenische Wuhl-arbeit"), ki motijo nemškega Miheljna tudi že na Koroškem. Pokazalo se je tudi v Olomucu zopet, daje šulferajn le orožje židovskih liberalcev zoper Slovane.	—o—
Zoper slovenske paralelke na Celjski gimnaziji
močno rogovilijo nemški nacijonalci na Koroškem ter sklicujejo shode, na kterih sklepajo gostobesedne resolucije, ki naj zabranijo ustanovitev slovenskih vsporednic (paralelk). Take shode so že sklicali v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Ko bi gospodje vedeli, kako se smešijo s takim kričanjem,
ki nas Slovencev že dolgo ne moti več! Ukljub temu Drava še vedno mirno teče skoz Beljak, Glinja mimo Celovca in Savinja mimo Celja.	—o—
Politični pregled,
V državnem zboru se je razpravljal proračun za poljedelsko in za kupčijsko ministerstvo. Pri prvem so poslanci Povše, dr. Ferjančič in Pfeifer govorili o potrebščinah Kranjske dežele; pri kupčijskem proračunu so se pa potegnili posl. Bobič za železnico iz Velenja v Dravograd, posl. dr. Ferjančič za železnico čez Ljubelj, posl. dr. Gregorčič pa za železnico iz Gorice v Ajdovščino. Posl. P e rn e r s t o r f er je govoril za osemurni delavnik pri rudarjih, in naj bi država skrbela za vdove tistih rudarjev, ki so bili od orožnikov v Ostrovici ustreljeni. Minister Falken-hayn mu je odgovoril, da je osemurni delavnik pri rudarjih večinoma že upeljan, posebno v državnih rudnikih. Zastran ponesrečenih (ustreljenih) delavcev je minister ojstro grajal tiste hujskače, ki delavce vedno zoper gospodarje dražijo in jih še orožnikom in vojakom pred nabite puške gonijo. Bekel je, da delavcev ne bo osrečil ne 8 urni delavnik, ne občna volilna pravica ; nobena druga reč jih ne more osrečiti, kakor ta, da se k Bogu in veri nazaj povrnejo, ker s tem bodo zadobili mir in zadovoljnost srca. Brez Boga pa zadovoljnosti nikdar ne bo. To so pač resnične besede. Minister Falkenhayn je res pravičen in krščansk mož! — Posl. G ho n se je potegnil za konjerejo na Koroškem in prosil državne podpore. — Posl. M o r r e je govoril za to, naj bi država skrbela za stare posle na kmetih. — Slovenski poslanci soprosili podpore za po toči poškodovane Dolenjce. Zadeva se je izročila odseku in bodo Dolenjci najbrž nekaj podpore dobili. — Minister Plener in M ad ej s ki sta postala tajna svetovalca. — Slovaki so napravili katolišk shod, kterega se je udeležilo 9000 mož. Izrekli so se odločno zoper civilni zakon. — V Krakovom je bil 7. t. m. so-cijalističen shod,
Na Srbskem se godijo čudne reči. Odkar je prejšnji kralj Milan nazaj prišel, je vse narobe. Mladi kralj Aleksander je še le 18 let star, je še premalo skušen in vse stori, kar hoče njegov oče Milan. Ta je pa samoglaven človek in ne spoštuje postav. Zdaj sta preklicala ustavo, to je, državne osnovne postave iz leta 1888., namesto teh pa sta v veljavo djala staro, piškavo ustavo iz leta 1869. Ljudstvo je strašno razburjeno in bati se je punta. Nekteri hočejo pregnati kralja in njegovega očeta, in princa Petra Ka-radžordževiča postaviti za kralja. Več takih so že zaprli, ki so na sumu, da so hoteli narediti zaroto. Dobrih novic zdaj ni pričakovati iz Srbije. — Sv. Oče so imenovali šest novih kardinalov. Anarhisti (prekucuhi) še vedno strašijo po za-padui Evropi. V Madridu na Španjskem so jih šest na smrt obsodili.
Gospodarske stvari,
Nekaj o vosku. Vosek je znan vsakemu človeku, ni pa tako znano, koliko voska je na svetu. Vosek je dvojen, rastlinsk in čebelen. Bastlinski vosek se po malem nahaja v vseh rastlinah, n. pr. po bliščečem listji. V Japanu in južni Ameriki je j po nekterih rastlinah toliko voska, da rastline kar stiskajo in kuhajo ter tako vosek izločujejo. Biti ga mora res veliko, ker je tudi v kupčiji znan in se kupuje in prodaja kot rastlinski ali japanski vosek.
Priskrbovalke navadnega, nam znanega medli so pa naše čebele. ktere ga, izsrkavajo iz rastlinskega cvetja, predelajo ga in si iz njega naredé svoje stanovanje. Ta vosek ali prav za prav te voščine pa še niso čist vosek, ampak treba jih je še le očistiti. Vosek dobivamo iz kuhanih voščin s tem, da ga s stiskalnico izločimo kakor tekočino iz druge nerabne tvarine. Čim mlajše in lepše so voščine, tem več in tem lepšega voska dobimo; če so pa voščine stare ali morebiti celo vsled čebelarjeve nemarnosti plesnjive, potem dobimo tudi malo in slabega voska. Zato naj bi čebelarji pazili, da satovja ne pusté predolgo v panju, ker s tem sami sebi škodujejo. Tudi čebele starega satovja ne ljubijo, ter se veči del slabo sponašajo, kar je tudi čebelarju na škodo. Posebno pa naj čebelarji ne bodo tako zanikarni, da bi voščine brezskrbno v kak kot vrgli ter jih celo leto prepustil črvu in plesnobi. Iz take šare se dobi malo in slabega voska, in še ta nima nebene cene. Iz mladih in zdravih voščin se dobi prav lepo rumen, dišeč vosek, kteri se vsak čas lahko prodà.
Vosek se tudi ubeli, kakor platno. Bel vosek je veliko trji, nego prvotni rumeni. Rumen vosek se stopi pri 62° C., bel še le pri 70°.
Vosek se rabi tako mnogovrstno, da bi komaj našteli. Malo kteri obrt ga ne potrebuje nič, ven-
dar največ ga podelajo svečarji v sveče. Raznim oljem primešan daje vosek tudi razne zdravilne obliže in mazila. Papir, namočen v raztopljenem vosku, je posebno pripraven, da se ž njim poveže vsakeršna posoda, ktero bi radi obvarovali zraka in vlažnosti.	„Kmet.“
Živinski sejmi meseca rožnika.
Dne 4. rožnika v Čajni in na Vratih; 11. v Pliberku in v Štebnu na Žili; 13. v Št. Mohorju in Višprijah; 15. v Dravogradu; 18. v mestu Št. Vidu; 25. v Št. Juriju pod Dobračem in v Guštanju; 30. rožnika na Djekšah.
N o v i č a r.
Ma Koroškem. Pri Gostenčniku pod Tolstim Vrhom so našli v potoku utopljenega 53 letnega Tomaža Mežnarca. Doma je bil iz Slovenjegraj-skega okraja. — Umrl je na Muti državnozborski poslanec Ožbalt Nischehvitzer v svojem 82. letu. Za njegovega naslednika se bodo sprijeli katoliški Nemci z liberalnimi. Naša dolžnost je, da pomagamo katoliškim Nemcem, zato prosimo rodoljube na Brdu in v Štebnu na Žili, naj delajo na izvolitev konservativnih volilnih m6ž, kteri bodo potem glasovali za katoliškega kandidata. Morda bodo ravno slovenski glasovi zmago odločili. — O bin-koštih je bilo v Celovcu 1248 otrok birmanih. — Pogorel je Markič v Telnbergu nad Velikovcem. — V Glinjah je govoril g. dr. Kramar pri shodu kmetijske podružnice dné 27. t. m. — Veliko romarjev prihaja letos v Gospo Sveto. — V Dolah na Žili si je neki mož pajčevine položil na krvavečo rano, s tem si je pa kri zastrupil in je moral umreti. — Ponesrečil se je posestnik Filip Milovnik iz Zahomca na Žili. (Glej dopis.) — Toča je šla med Šmihelom in Štebnom pod Juno. —- Učitelj Schupnig iz Pliberka, ki je grozil, da bo ustrelil šolskega nadzornika dr. Gobanca, je bil obsojen na tri mesece težke ječe. — Državni poslanec za volilni okraj Št. Vid-Wolfsberg, g. Vid Prettner, se je poslanstvu odpovedal.
Na Kranjskem. Pokojni kanonik Alijančič so volili 200 gld. za ustanovo šolarjem v Kovoru pri Tržiču. Od obrestij se bo revnim šolarjem kupovala obleka. — Toča je pobila v občini Št. Rupert na Dolenjskem. Škoda se ceni na 40.000 gld. Nadalje je toča tolkla v Božjakovem, v Radoviči, v Drašičih. — V Šmartnem pri Kamniku so dobili dva nova altarja. — Tovarno na Dvoru je kupil Jud Prič. — Strela je ubila 16 letnega fanta v Bušeči vasi pri Kostanjevici. — V Grahovem pri Cirknici se je pokazal legar (vročinska bolezen).
Na Štajerskem. V Laporju so imeli zlato poroko. — V Krčevini pri Ptuju je utonil 14 leten šolar. — Pod Ptujem so hlapec in dva konja utonili v Dravi. — Podružna cerkev v Središču je dobila nove orgije. — Na Vranskem so umrli vč. g. župnik Balon, zvest podpornik „Mira“. — Lurška voda je ozdravila neko žensko v Št. Uju pod Turjakom. Prej so jo dobri zdravniki brez uspeha zdravili. — Šolske hiše bodo zidali v Grižah, Št. Lenartu in pri Veliki Nedelji. — Pogorel je Špindler pri sv. Križu blizo Ljutomera. — V Središču je 10 leten deček v apnenico padel in smrt storil. — V Debru je neka dekla po neprevidnosti ustrelila svojo tovaršico.
Na Primorskem. Ajdovsko predilnico bodo drugo leto spet zidati začeli. Pa blizu tam je zdaj pogorela spet druga tovarna, namreč Nussbaumova tvornica za testenino. — Po Krasu se klatijo volkovi in so že več ovc raztrgali. — V Trst pride v kratkem več angleških vojnih ladij. — Na starem pokopališču v Gorici se bo zidala cerkev v čast presv. Srcu Jezusovemu. — Mestni sovet Tržaški se je izrekel, da nikdar ne bo dovolil slovenskih šol! Od „zarečenega“ kruha se pa največji kosi režejo, pravi pregovor. Morda bodo pa Tržaški Slovenci kakega pokrovitelja našli, ki bo še bolj mogočen, kakor je Tržaška gospoda.
Po drugih deželah. Na Dunaju so zidarji, ki so bili delo ustavili, zopet delati začeli. — Velik požar je bil v mestu Boston v severni Ameriki, Škode je za več milijonov. — V Donavo po smrt sta šla dva otroka, 13 letna deklica in 91eten deček, ker sta se bala kazni. Samomori med otroci so bili nekdaj redka prikazen, zdaj pa niso nič novega. Krščanske izreje ni več!
Duhovniške zadeve v Krškej škofiji.
Č. g. Janez Ogris, župnik v Timenici, je dobil faro Kapljo v Rožni dolini, in č. g. provizor Štefan Bayer faro v Medgorjah.
Loterijske srečke od 26. vel. travna.
Trst	69	38	11	58	60
Line	66	63	68	62	56
Vabilo.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico
priredi v nedeljo dné 3. rožnika 1894, ob 3. uri popoludne, vLočah pri Grom ata rju
S li O d
s tem-le vsporedom:
1.	Govor o gospodarstvu in o kmetskih zadrugah.
2.	Framazonstvo, liberalizem in socijalizem — najhujše bolezni sedanjega časa; dobra šola — najboljše zdravilo proti tem boleznim.
3.	Poročilo o govoru č. g. državnega poslanca dr. Gregorca v državnem zboru o koroških šolah.
4.	Domača zabava.
Med posameznimi točkami in. pri domači zabavi peli bodo vrli pevci prvega, slovenskega pevskega društva na Koroškem, „Gorofana“. Izvrstni govorniki so obljubili svojo pomoč. — Gasi so resni ; da ne opešamo, treba nam je dobrega pouka in poštenega veselja. Oboje nam obeta naš shod, h kferemu vse poštene Slovence iu rodoljubne Slovenke vabi najprijaznejše	načelništvo.
Vstop je dovoljen le udom in povabljenim gostom.
V n, Ib i 1 o.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Haber in okolico v Medgorjah
bo priredila zborovanje pri ,.S u d 1 ar j u“ v Podgradu v nedeljo dné 10. rožnika 1894 ob 4. uri popoludne s sledečim sporedom:
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Slavnostni govor.
3.	Govor o šolah.
4.	Vpisovanje novih udov iu pobiranje letnih do-
neskov.
5.	Volitev zastopnika za občni zbor glavne družbe.
6.	Razni govori in slučajni nasveti.
7.	Igra „Svoji k svojim“.
8.	Prosta zabava, pri kteri bodo sodelovali vrli
Šmarješki pevci.
Slovenci in Slovenke, pridite v obilnem številu in pokažite, da gre „Slovenec na dan“.
Odbor.
Tržne cene v Celovcu.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld | kr		gld.	kr.
pšenica	 .	.	4	70	5	85
	3	50	4	35
ječmen		 .	.	.	3	90	4	86
oves			 .	.	•	■	2	60	3	20
hejda	...	.	■	•	4	30	5	35
turšica (sirk)	.......	3	30	4	20
pšeno	.	.			5	8'»	7	25
fižol		 		6	20	7	75
repica (krompir)			—	60	1	—
detelj no seme		—	—	—	—
grah			—	—	—	—
Sladko seno je no 1 gld. 80 kr. do 2 gld. 50 kr. kislo 1 gld. 20 kr. do 1 gold. 80 kr., slama po 1 gold. 80 kr. meterski cent (ICO kil) F riše n Špeh je po 50 do 66 kr. kila, maslo in p ut er po 95 do 105 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 29 do 33 gld. stari cent.
Služila mežuarja in organista
se razpisuje. Oglasila naj se blagovolijo pošiljati na podpisani farni urad, pri kterem se izvejo tudi dotični pogoji.
Farni urad v Lipi, pošta Vrba (Velden) na Koroškem.
Strd ali med,
pošteno blago, za to dober stojim, se dobi pri meni v večih in manjših merah. Kdor vzame manj ko 35 kil, plača kilo po 60 kr. ; v veči meri se dobi ceneje.	g gp0gtovanjem
Valentin. Selan,
posestnik in trgovec na Trati pri Cerkljah (Zirklach, Oberkrain).
g: K O IV J A K. 5®
Ta iz krepkega, na lastnih goricah raščenega vina izvlečena Francovka je skušen pomoček za oživljenje dušnih in teles-gà^nih močij. Zoper protin, trga-t B\:5|nje, otrpnenje udov, revmatizem gS sSpomaga čudovito in uteši bole-W i čine. Ena steklenica velja 1 gld. fiU :	kr. Stari konjak je za stare
’	11 "'Sfe|jU(|j in take, ki so bolni v že-
lodcu, prava dobrota. Cena 1 gld. 50 kr. Kdor naroči 4 steklenice,
__________ -	_ se mu dà skrinjica zastonj in
plača se na pošti voznina. Dobi se samo pri Benediktu. Hertl-nu, graščaku na Boliču pri Konjicah na Štajerskem
l^nka Sisaffer,
mizarski mojster v Celovcu
priporoča svojo
gbogato zalogo vsakovrstne hišne opravek
po naj nižji ceni.
Delavnica in prodajalnica je na Vetrinjskem obmestji št. 55.
latoma vina,
56 litrov več. Ža pristnost jamčim.
Nadalje priporočam svojo zalogo moke iz I. parnega mlina v Budimpešti v vrečah po 85 kil ter vse drugo tržaško blago, mast, žgane pijače itd.
Vse prav dober kup.
Amand Prosen
v Celovcu, kosarnske ulice štev. 24.
Gostilnica „pri Kroni"
v Celovcu
na Velikovški cesti št. 9.
Lepo se zahvalim vsem slovenskim rojakom, ki so me do zdaj tako pogosto obiskovali, ter se priporočam še zanaprej. Moji gostje vejo, da imam zmirom dobro vino in pivo ter vedno frišne jedi dober kup. Imam tudi postelje za prenočevanje. Kedar pridejo romarji, jim tudi za silo preskrbim prenočišče. Imam tudi dvorišče in lilev za konje, če bi se kdo pripeljal in hotel pri meni izpreči. Priporočam se vsem Slovencem, posebno onim iz Podjunske doline, ki me osebno poznajo.	S spoštovanjem
Janez Otič, gostk.
Pijte kavo	mešano z
OelpoflSiirkavD
Zakaj? Zalo, ker daje kavi prijeten duh in lepo rumenkasto barvo. Ker je Oelzova kava izdelana iz najboljše, čiste tvarine in je zelo tečna. Za zdrave m bolne je to okusna in krepka jed. Pri nakupu pazite na ime €>elz in na varstveno marko.
Dobi se v vseli boljših prodajalnicah za trzaš o blago.
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO!
Lito železo, surovo ati prirejeno, za vsakovrstne stroje,
Bogato Uastrovanl 192 strani obsežni ceniki v slovenskem in nemškem jeziku na zahtevanje takoj zastonj.
IG. HELLER, DUNAJ
- !|a PRATERSTRASSE
Preprodajalci se iščejo.
V vsaki fari In
se nastavi en pameten, spoštovan in premožen človek
gf kot zaupni mož ^
in bo imel kot tak precejšen postranski zaslužek. Pismene ponudbe je poslati z naslovom; „201.191 Graz, post. rest.“
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.