Izlxaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
"Vr e 1 j a :
za celo leto s prilogo >Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu.
Denar naj se pošilja pod napisom:
lijpravnSštvu „Mira‘s v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
&
Leto XVII.	V Celovcu, 30. marca 1898.	Štev. 9.
Schonerer pride!
Kdo je Jurij Schonerer, je našim čitateljem znano! On je glavni razgrajač državnega zbora, v katerem je potegnil vse uemškonacijonalne in Uidi liberalne poslance za seboj, da z „obstrukcijo“ t. j. z vpitjem, razsajanjem, pretepanjem, zabra-njujejo vsako koristno delo! To je nujhuši nasprotnik Slovanov in naše Avstrije, katero bi spravil najrajši pod nemško-prusovski klobuk in kateri niti imena „Avstrija“ ne privošči več, marveč jo je prekrstil v „0stmark“, t. j. vzhodna pokrajina, namreč nemškega „rajha“ ! Svoje sovraštvo do našega cesarja kaže v državnem zboru s tem, da zapusti zbornico ali pa obsedi na svojem stolu, ko se kliče cesarju „slava“ ! Zagrizen nasprotnik je katoliški cerkvi. Ta mož se ne zmeni nič za kmeta in je nedavno izjavil na nekem shodu, d a se za delavce ne bode potegoval!
In tega Jurija Schonererja so poklicali naši nemškutarji, da pride pomagat „bauernbundu“ pobijat koroške Slovence. Njegovo društvo „Buud deutscher Landwirthe in der Ostmark“ napravi namreč dné 11. aprila shod pri Trampiču na Razpotji (Večajdi) nad Humbergom. 0 tem shodu se je v Rožu že dolgo govorilo. Kot govornika sta naznanjena takoimenovani „parade-kmet“ in „ad-jutant“ Schonererjev Jurij Schamberger (o dnevnih vprašanjih) in Jurij Schonerer (o političnih, soci-jaluih in gospodarskih stvaréh). — Ta dva „Jurija" naj torej rešita kmetski stan!? Tega pač nihče ne more verjeti, saj se z zabavljanjem, razsajanjem kmetom ne pomaga! — Slovenci torej vedo, kaj imajo pričakovati od tega shoda, vedó, da jim za-branjuje nàrodna čast in avstrijsko domoljubje, udeležiti se shoda in letati za človekom, katerega bi na Prusovskem bili že davno pognali preko mej, če bi tam preobračal take kozolce! „Preie Stimmen" same v zadnji številki Schonererju očitajo laž ter pišejo, da ga nihče nima za resnega. Tem bolj značilno je torej za „bauernbundarske“ nemškutarje, da se pajdašijo ž njim.
Radovedni smo, kaj počne o tem shodu slavno c. kr. okrajno glavarstvo celovško, ki slovenske shode tako rado prepoveduje in s „kugami, davi-cami itd.“ preganja? Ali se bo kaj zganilo, ko se prirejajo protiavstrijski shodi!? — Ko je 1. 1888. bil Schonerer zaprt, so nabirali podpise za prošnjo, da ga naj izpuste iz ječe. Takrat je c. kr. okr. glavarstvo celovško z ukazom od dné 8. jun. 1888, št. 9833., občinam prepovedalo nabiranje podpisov za Schonererja. Tako je bilo pred 10 leti ; kako bo sedaj ? Sevéda moramo pomisliti, da je bil takrat okrajni glavar Kronig, a sedaj je — baron Mac Nevin!
Državni zbor.
(Izvirno poročilo iz Dunaja.)
Preteklo je 112 dni, odkar so uporni nemški liberalci in ž njimi združeni socijalni demokrati na povelje Schonererjeve prusaške stranke po divjem kljubovanju proti vladi in proti konservativni slovanski večini v državnem zboru in po dogovorjenih pouličnih izgredih na Dunaju preprečili vsako zborovanje v poslaniški zbornici. Dné 28. novembra 1897 je bil državni zbor nagloma preložen, grof Badeni se je nasilstvu umaknil, njegov naslednik baron Gautsch je vladal sto dni brez parlamenta, po njegovem odstopu pa je na željo presvitlega cesarja dné 5. t. m. grof Franc Thun vzel vladine vajeti v roke. Na njegov poziv so se državni poslanci dné 21. marca — prvi spomladni dan — zbrali k novemu, XIV. zasedanju. „Mirovi“ bralci so pač radovedni, ali in kako je državni zbor pričel svoje delovanje. Ali se je morda novemu mini-sterskemu predsedniku posrečilo, popred neukrotljive in razburjene stranke na levici toliko pomiriti, da bodo zamogli poslanci kot zastopniki ljudstva zopet mirno in dostojno zborovati in delati v prid svojih volilcev in v blagor cele države? Ali bodo morebiti trmasti kričači vnovič ponavljali svojo be-
dasto, nikakor opravičeno obstrukcijo (nagajivost) ljudskim stanovom v veliko škodo, sebi na sramoto, cesarstvu in ustavi v pogubo? Tako poprašujete doma — tako poprašujejo in ugibajo še drugod po celej Avstriji in tudi zunaj Avstrije. A danes je položaj v državnem zboru še nejasen ; še le tekom prihodnjega tedna utegnejo se razmere glavnih strank manjšine na levici in razmere združene desnice proti novi vladi toliko razjasniti, da se bo dalo povedati, ali bodo poslanci prišli do resnega zborovanja, ali pa se bodo vsled obnovljene obstrukcije brez vsega vspeha vračali domu. Do 24. t. m. so se vršile štiri seje, v katerih so prišle te-le glavne obravnave na vrsto: V prvi seji dné 21. t. m. je novi ministerski predsednik Franc grof Thun v polnem številu zbranim poslancem predstavil nove ministre in zbornica si je izvolila svojega predsednika. Pred zbornico se je ta dan seveda zbrala velika množica radovednih ljudij. A ta množica se je obnašala mirno. Notri v parlamentu pa je nekako vrelo in šumelo, kakor v bučeijujaku pred rojem. Bliskoma se je namreč širila od ust do ust zlasti za večino neprijetna govorica, daje v zadnjem trenutku navstal razpor v nemškem katoliškem klubu. Tirolska poslanca Dipauli in Zallinger sta odločno nasprotovala, da bi klubov člen dr. Fuchs prevzel predsedništvo v zbornici. Velika večina kluba (vsi štajerski, gornje-avstrijski in solnograd-ski konservativni zastopniki katoliške stranke) se je pa ravno tako odločno izrekla za Fuchsovo kandidaturo. Ker Dipaulijev ugovor ni obveljal, izstopila sta on in Zallinger iz izvrševalnega odbora, oziroma iz parlamentarne komisije desnice in baron Dipauli je v svojej nevolji celo odložil mesto načelnika v katoliški nemški skupini. Neprijetni dogodki so seveda najbolje užalili blagega dr. Fuchs-a tako, da se je branil prevzeti predsedništvo. Zmešnjava je bila na vrhuncu, ko so zahtevali tudi Čehi, da se mora izvoliti prejšnje predsedništvo, ker bi se sicer dozdevalo, da je večina premagana in se boji levičarskih upornikov. Slednjič se je dr. Eben-hochu posrečilo, da je potolažil dr. Fuchsa z zagotovilom, da mu bode ves klub katoliške ljudske stranke stal zvesto na strani; ravno tako se je posrečilo prizadevanju vlade in Poljakov, da so čehi odstopili od svoje zahteve.
Ko je bila poravnana ta neljuba zadeva, došli so v dvorano novi ministri, katere je desnica živahno pozdravila. Njim na čelu stopa grof Thun, mož krepke, orjaške postave, ki po svojej visoki rasti celo presega dosedaj „največjega moža v zbor-niciu — celovškega poslanca g. J. W. Dobernika. Ministerski predsednik je slovesno izjavil, da otvarja na Najvišje povelje državni zbor in je povabil ru-munskega poslanca dr. Zurkana, da prevzame kot starosta začasno predsedništvo zbornice. Starosta pozdravi poslance z željo, naj bi se v korist države in volilcev pričelo redno delo, k temu naj bi poslance posebno spodbujala petdesetletnica vladanja presvitlega cesarja, kateremu zakliče navdušeno trikrat „Slava“. Ko so novoizvoljeni poslanci storili obljubo, pričela sta Schonerer in Wolf takoj uganjati burke. Schonerer zaupije : „Ali moram jaz tudi obljubo storiti? Jaz sem še izključen!" Wolf pa kriči: „Jaz sem tudi še izključen! Ali ni nič policije tukaj?"
Volitev predsednika.
Nemški levičarji in sicer liberalci in naro-dovci, Schonererjevi pristaši, krščanski socijalisti in socijalni demokratje se volitve niso udeležili, nemški veleposestniki so oddali prazne glasovnice. Oddanih je bilo 241 glasovnic, med njimi 44 praznih. Predsednikom je bil izvoljen dr. Viktor p 1 e m. Fuchs, odlični člen nemške kat. ljudske stranke, s 195 glasovimi, 1 glas je dobil David Abrahamovič in 1 glas — Wolf. Cela desnica je z burnim ploskanjem pozdravljala novega predsednika in po vsej pravici. Plemeniti mož je po svojem uglednem značaju, po svojih vednostih in po svojem prikupljivem obnašanju za tako častno in važno mesto kaj sposoben. Mi Slovenci se izvolitve preblagega dr. Fuchsa tem bolj veselimo,
ker nam je novi predsednik jako naklonjen; udeležil se je svoječasno tudi katoliškega shoda v Ljubljani ter se samega s ponosom rad imenuje „častnim Slovencem".
Schiinerer in Wolf na deln.
Komaj je novo izvoljeni predsednik stopil na svoje mesto, da bi se zbornici zahvalil, že je začel Schonerer ga psovati prav pobalinsko in s tako surovimi besedami, kakor jih le slišimo od ra^-*"" draženih norcev. Ko je Schonerer prenehal, zmirjal je Wolf nadalje in prodajal cvet svoje nemške omike. Oba sta ga osipala z najgršimi psovkami. Schonerer vpije na ves glas: nTo je nezaslišano! Fuchs je bil člen predsedništva, ki je ravnalo po Falkenhaynovem predlogu. Predsednik dr. Fuchs, vi spadate v luknjo, dà v luknjo z vami. Vi ste zločinec. Državni zločinci spadajo v ječo — to bom ponavljal v vsaki seji, kateri bo predsedoval poslanec Fuchs." Wolf: „Tak lopov (gauner) mora v luknjo in ker je Nemec za celo življenje. — Edeleževal se je, ko so poslance vlačili z zbornice." „Takemu državnemu zločincu treba tintnik zagnati v glavo. Vi novopečeni ministerski predsednik — zakaj gledate vse to tako mirno?" S temi in enakimi psovkami sta prusaška olikana Nemca-vodi-telja pozdravljala predsednika, več nego 20 krat je odmeval po zbornici njuni pozdrav: „V ječo z vami, doli s kanalijo".	(Dalje sledi.)
Dopisi prijateljev.
Iz Celovca. ( „ J u d e ž e v i groši" nemškega schulvereina.) Nemški „schulverein“ je v zadnjem času dovolil sledeče podpore: Za učiteljski dom (Praparandenheim) v Celovcu 500 gld., za Eggerjevo učiteljsko semenišče 500 gld. ; za šolo v Skočidolu 400 gold., za šolo v Vetrinju 200 gld. Dalje je obljubil večjo podporo, če se zida kaka šola v bližini Velikovca!
—	Suhi ti podatki govoré jasno in glasno! Ni treba mnogo pisati, zadostuje: Skočidol in Vetrinj sta slovenski vasi, v katerih naj storijo svojo dolžnost — Judeževi groši! Naši učiteljski pripravniki se vzgajajo za bodoče „delo“ s pomočjo
—	Judeževih grošev! A ti Judeževi groši naj pokažejo svojo moč zlasti zoper našo vzgledno „Nàrodno šolo" v Št. Rupertu ob Velikovcu. Zoper njo hočejo postaviti novo nemško šolo. Ali je treba še dolgega moledovanja, da se v takih razmerah zave vsak rodoljub nàrodne dolžnosti do naše družbe sv. Cirila in Metoda?
Iz Kaplje na Dravi. (Pismo „K ra e t s k e m u Listu".) „Kmetski List" št. 3. prinaša iz Rožne doline in Slov. Plajberga več dopisov, katerim se na mah pozna, da so skovani v eni in isti kovačnici in v katerih se „dopisniki" zaletavajo v me. Iz Svetnevasi piše nekdo, da „imajo črni klerikalci že trem posestnikom obljubljeno, da jih bodo postavili županom". Kje je dopisnik to raco vzel, tega ne vem ; brž ko ne sam tako dela in potem misli, da tudi drugi tako ravnajo, po znani nemški prislovici : „Wie der Lump selber ist, so denkt er auch von anderen". — Nadalje vpraša, „ali bi ne bilo boljše, ko bi župnik v Kaplji čas, ki ga rabi za agitacijo, za to potreboval, „da bi napravil med Svetovasjo (!) in Kaplo od njega razdrto i z-s u š nj a m oč vir j a (!!?) spet v red?" No, dopisniku „Kmetskega Lista" povem, da je vsega nereda pri izsuševanji blata med Kapljo in Svetno-vasjo kriv g. Št, Krasnik, župan v Svetnivasi. Naj se torej ta zahvali pri njemu gotovo dobro znanemu dopisniku »Kmetskega Lista", da se cela zadeva objavi. Pred nekaterimi leti si je g. Periati, posestnik Gradišča v Svetnivasi, veliko prizadeval, da se napravi vodna zadruga za izsuševanje blata, in posrečilo se mu je pridobiti večino posestnikov. Začasni načelnik je bil g. Periati, ki je hotel poskrbeti, da se vodna zadruga postavno potrdi. Vendar predno je bila vodna zadruga postavno potrjena, je g. Štefan Krasnig, 1. 1892. najel tuje delavce, kateri so izkopali rove, pa brez vsega
§g!jF~ Spominjajte se Oiril-Metodove dražt>e!
dovoljenja in brez vodne zadruge. Nato je vsa zadeva spala do meseca decembra 1. 1894. ; tedaj je poslal g. Krasnig posestnikom v Kaplji plačilne ukaze v imenu vodne zadruge!! Plačati bi se imelo v treh tednih in sicer se je nekaterim naložilo plačilo od 50 do 70 gld. Vprašam : ali se to pravi ^prijatelj kmetom“ biti, ko se njim ravno ob novem letu, ko ima kmet največ stroškov za posle itd., nakladajo tako velika plačila? Kmetje so bili iznenadjeni, ker se je prej govorilo, da bode izsuševanje blata le malo stalo ; zdaj pa pridejo naenkrat taka plačila ! Svetoval sem, naj pregledajo račun, predno plačajo ; tudi sam sem šel gledat. To je torej tisti „nered“, katerega sem napravil, ko sem kmetom svetoval, naj pregledajo račun predno plačajo. Da je bilo pregledovanje potrebno, kaže sledeče: Vse delo je stalo okoli 1450 gld.; c. kr. kmetijska družba je dala 600 gld., 600 gld. pa je posodila brezobrestno, ter naj bi se ta znesek plačal v desetih letnih obrokih; 100 gld. je daroval g. Periati. G. Štefan Krasnig pa je razdelil ves znesek okoli 1450 gld. na posestnike, namesto da bi bil 700 gld. popolnoma odštel, 600 gld. pa za vplačevanje na 10 let razdelil. Nazadnje se je celo zvedelo, da vodne zadruge ni, čeravno je gosp. Krasnig delal v imenu „vodne zadruge*. — L. 1895. je prišla komisija od c. kr. okr. glavarstva v Celovcu, da bi se napravila vodna zadruga. Okr. glavarstvo je razsodilo, da se vodna zadruga ne more ustanoviti, ker so rovi že izkopani. Na pritožbo g. Ferlatija, deželnega odbora in podpisanega je c. kr. deželna vlada razsodbo c. kr. okr. glavarstva razveljavila. Prišla je komisija drugikrat in c. kr. okrajno glavarstvo je zdaj spoznalo, da se sme vodna zadruga napraviti. Spoznalo je pa tudi, da so tisti, kateri so rov brez dovoljenja napravili (to je g. Krasnig in sodrugi), zapadli kazni; toda kaznovati se več ne morejo, ker je kazen že zastarana. In tako še zdaj nimamo vodne zadruge. Kdo je kriv temu? Ali ne tisti, kateri je tako samovoljno delal? Vprašam zopet: ali se to pravi za kmete skrbeti, če se nepotrebne komisije pouzročijo, kakor je bila v tem slučaju ena komisija popolnoma nepotrebna, ko bi gosp. Krasnig čakal z delom tako dolgo, da se vodna zadruga napravi. No, ali delavci so bili tujci, gosp. Krasnig ima pa gostilno in kramarijo in tako marsikateri goldinarček nazaj pride. Svetujem torej dopisniku iz Svetnevasi, naj rajši pomaga g. Štef. Krasnigu opisano vodno zadevo v red spraviti, namesto da zabavlja čez duhovnike, trati čas po liberalnih shodih, ter pošilja neresnične dopise v časnike. Dozdeva se mi, da ga k temu veže tudi četrta božja zapoved, ktero je menda pa že pozabil. — Dopisniku „iz Spodnjega Roža“ pa, ki je z onim iz Svetnevasi gotovo v najbližnjem sorodu, povem skrivnost, kako naj ravna, da bode imel najboljše njive in travnike; naj jih namreč tako obdeluje in gnoji, kakor se dela na farovškem polju v Kaplji! Kar pa zadene 400 gld., kateri so se plačali rajnemu gosp. dekanu Ambrožu za njivo, kjer je zdaj pokopališče, mu bodi povedano, da so s to prodajo faranom storili le veliko uslugo, ker bi drugače morali enak prostor še veliko dražje plačati; nek posestnik je zahteval za enako velik kraj 1000 gld., drug liberalen posestnik celo 1500 gld., to je 3 gld. za □ seženj. — Kar zadene dohodke župnika v Kaplji, nisem dolžan nikomur drugemu računa dajati, kakor za to postavljeni oblasti; župnika in dva kaplana v Kaplji, župnika v Št. Janžu in župnika Podljubelom pa ni plačeval ne župnik v Kaplji in ne Jožef Krasnig v Svetnivasi. — Povedati moram tudi, da župniku v Kaplji še ped zemlje ne sliši, toliko manj pa pol vasi; dohodke iz polja ima le za plačo. Pa tudi ni res, da so ranjki gospod dekan Ambrož občinske doklade tako radi plačevali ; plačevali so je, dokler so bile občine v slovenskih rokah ; ko so pa prišle v nemškutarske roke, niso več plačevali občinskih doklad ne Podljubelom, ne v Svetnivasi. Oe to ni res, zakaj je zahteval g. Štefan Krasnig, župan v Svetnivasi, od mene, naj plačam občinske doklade za 1. 1892., 1893. in 1894., ko sem vendar še-le v 2. polovici 1. 1894. župnijo nastopil? Leta 1892. je prišla občina Svetnaves v liberalne roke. Toliko v odgovor pisačem „Kmetskega Lista".
Janez Ogris, župnik.
Dostavek uredništva. Predstoječi stvarni odgovor bode gospodom, ki so se tako oblastno razkoračili v „ Kmetskem List“-u, menda zadostoval! Zdaj naj se le dobro popraskajo, kjer jih srbi! Bralci pa spoznajo iz tega zopet, koliko je verjeti pisarenju Lisjaka in kakšni .prijatelji* kmeta so tisti, ki ga pišejo. Tem gospodom velja: Naj le nikar ne hodi na solnce, kdor ima toliko masla na glavi! — Gospod župnik se je branil in podpisal s polnim imenom; naj zdaj s polnim imenom stopijo na dan tisti, ki ga napadajo povsem po krivem in iz zakotja. Gospodje: ,le ljubite resnico, hčer božjo!*
Iz Slov. Piajberga. (Kako sodi kmet o „Lisjaku“.) Slovenski kmet nam piše: Tudi jaz sem dobil v roke „Kmetski List", katerega so nam poslali za predpustno šalo. Citai sem v njem, kako obrekuje duhovne ter se prilizuje kmetom, da bi
lažje dobil več naročnikov. Ta lutrovski lisjak ne zna drugega, kakor med ljudstvom nemir delati in spravljati ljudi ob sv. vero. Ozrimo se nekoliko nazaj ; dokler ni bilo toliko slabih časopisov, koliko je bilo več ljubezni med nami in vere. Dragi či-tatelj, vprašam te, kdo je tega kriv? Ali mar niso tega krivi slabi časopisi in liberalizem, ki ščuje ljudstvo proti duhovnom? Ali se mar ne bomo spominjali besed, katere je govoril Jezus svojim učencem :	Kdor bo vas preganjal, bo mene pre-
ganjal; kdor bo vas zaničeval, bo mene zaničeval. Nobeden ne pomisli, da brez duhovnika nam ni mogoče po krščansko živeti in se izveličati. Taki ^svobodoljubni" ljudje bi seve kar radi po svoje živeli; ne zmenijo se ne za Boga, ne za cerkev in njene zapovedi, pa sovražijo nas Slovence. Kedar se nam bližajo volitve, tedaj kar nahujskajo poslovodje bližnjih tovarn, da jemljejo Slovencem zaslužek, ako nočejo ž njimi voliti. Tudi v šoli nam zmiraj vsiljujejo le nemško „kulturo“, da se nobeden otrok ne nauči svojega materinega jezika. Ko izstopi iz šole, ne zna ne slovensko, veliko manj pa še nemško. Slovenci! Torej proč s puhlim nemškutarskim liberalizmom in oklenimo se trdno naše slovenske stvari, naj nas zavoljo tega tudi zmerjajo s „klerikalci“.	Slovenski kmet.
Iz Št. Petra na Vašinjah. (Pogreb.) Dné 14. t. m. imeli smo pri nas pogreb, kakoršnega tukaj še ni bilo. Pokopal je brata njegov duhovni brat. Umrl nam je namreč priljubljeni mladi posestnik Gregor Jelen p. d. Mačedolnik. Otožno in milo nam se je že storilo, ko je molil duhovni brat za svojega brata na domu. Ali brez solz ni bilo nobeno oko, tudi ne duhovnega brata, na pokopališču. Po opravilu, ko je bila rakev pokrita s prstjo, spregovoril je duhovni brat č. g. provizor Aleš Jelen v Krnskem gradu nekatere besede, ki so nam segle globoko do srca. Z rajnim izgubila je žena mladega, pridnega, zvestega moža; bil je še-le 31 let star; brat brata, prijatelj prijatelja, stara mati svojega sina. Hitra njegova smrt bodi nam opomin, da smo vselej pripravljeni. Odkar je bil pokojni samostalen gospodar, bil je priden in skrbljiv kmet, rad je prebiral „Mir“ in bil zaveden Slovenec, kar je lepo pokazal pri zadnjih volitvah. Od mladih let že je bil pobožen kristijan, zatorej je bila tudi sladka in mirna njegova smrt.
Iz Pliberka. (Novi g. dekan. — Volitve v Li bučah. — Semenj.) Dné 6. marca se je slovesno vmestil naš novi dušni pastir, preč. gosp. Simon Bauer. Od vseh stranij so prišli farani, da bi se udeležili redke slovesnosti; že pred 10. uro je bila farna cerkev do zadnjega kotička natlačena. Veselo zvenenje nam je naznanjalo, da se bliža željno pričakovani gospod. Deset duhovnikov ga je spremljalo, med njimi preč. gosp. kancelar Karol E Is 1 er, ki je pred glavnim altarjem opravil obred in predstavil ovčicam novega pastirja. Naznanil je tudi, da je novoumeščeni gospod župnik imenovan ob jednem od milostljivega g. knezo-škofa dekanom pliberškega okraja. Novi gospod dekan je na to v prelepem nagovoru prisrčno pozdravil mu ravnokar izročene vernike. Gotovo smo imeli vsi le eno prošnjo in željo: da bi nam mili Bog ohranil našega novega dušnega pastirja prav mnogo let v naši sredi ! — Dné 17. marca so bile občinske volitve v L i b u č a h ; tudi tukaj nam je bila sreča mila in zmagali smo v vseh treh razredih. Čast in slava gre vsem zavednim libuškim kmetom, ki so brez vsake „črne agitacije" v lepi slogi zadnje liberalce potisnili iz svoje srede in so izročili občino povsem vernim slovenskim korenjakom. Njih zavednost in jedinost naj služi drugim občinam v posnemanje. Slava jim! — Dné 21. marca je bil v mestu tržni dan; vkljubu slabemu vremenu se je prignalo še dosti živine, ali malo je bilo kupcev in se torej semenj ni tako mastno obnesel, kakor bi se spodobilo za „pliberško maslo".
Iz Tolstega Vrha. (Volitve.) Le malokdaj čitajo „Mirovi" bralci kakšno novico iz Tolstega Vrha. „Pri vas je pač vse mirno, vaše krepko, gornato ljudstvo se še ni nasrkalo nemškutarskega duha in ž njim združenega brezverstva, katero razjeda srce našega ljudstva" ; tako si bode mislil marsikateri «Mirovi* bralec. Najnovejši politični dogodek pri nas pa kaže drugače. Imeli smo dné 8. jan. t. 1. volitev občinskih odbornikov. Naša občina je bila od nekdaj v rokah vernih Slovencev. Imamo sicer kakor povsod tudi pri nas par „pri-vandranih" nemškutarjev, a ker na splošno mnenje niso merodajni, smo se zanašali in brez dela čakali dan volitve; med tem pa, ko smo spali, je satan nasejal ljubko med pšenico; izgovorljivi Brundula je jahal okrog, ter z lažmi, da so našinci za veliko sv6to ogoljufali občino, begal naše v političnih stvaréh žalibog premalo prebujene kmete. Kes je, da je nek nered v občinskih računih, a ta ni nastal iz „goljufije“, kakor se lažejo nasprotniki, ampak iz neke površnosti. V poravnavo omenjenega nereda pa nobenemu kmetu ne bode treba pridejati beliča, najmanj pa onim obrekovalnim širokoust-I nežem, ki s tem kmete zapeljujejo. Lisjaki se za
take in jednake puhle vzroke zakrivajo, pravi vzrok pa zamolčijo; v oči jih bdde nameravana slovenska šola. Tako so za dan volitve vendar zbrali kupček somišljenikov; iz Guštanja je prinesel neki gospod svoj „žmauc“ na prodaj ter napadal prihajajoče naše može. Njegovega zvestega sina, ki kakor se pripoveduje „študira“ na visoki šoli, je v tistem času veter pripihal domov, da je prodajal v volilni sobi (!) svojo vedo in modrost s tem, da je trdil: on ima kot avstrijski državljan pravico voliti s pooblastilom, akoravno še občan ni! Neki kmet ga je mirno poučil. Z veliko marljivostjo je omenjeni visokošolec pomagal Brundulu listke pre-pisavati in sicer v volilni sobi. Tako so z največjim trudom nasprotniki dva nemškutarja vrinili med odbornike naše stranke. Imeli smo tedaj med 12. odborniki 10 našincev; a da so naši možje omahljivi, to so nasprotniki čutili le predobro in so Brundulu že čestitali kot županu. Prišel je dan volitve župana: trikrat se je volilo, pa vsakokrat je Brundula dal glas sam sebi, med tem ko naš kandidat Ivat tega ni storil, ampak rajši glasu ni oddal. Ker vrh temu še dva naša moža, na katera smo se zanašali, nista storila svoje dolžnosti, marveč v zadnjem trenutku celo v nasprotni tabor stopila, je prišlo, da je župan postal v liberalni rog trobeči Brundula, ki se pa redi od žuljev vernih kmetov. Obžalujemo, da sta nas zapustila dva našinca, Brundulu pa zagotovimo, da se njegovega županovanja prav nič ne bojimo in prepričan naj le bo, da njegova drevesa ne bodo zrastla do neba! T...c.
nasprotnikov.
„Kmetski List.44
„Lisjak“ je v tretjič prilezel na dan, da bi po svojem „barval* in zapeljeval slovenske kmete. Nabasana je tudi ta številka s tolikimi lažmi, zavijanjem, obrekovanjem, da se človeku že gabi, pečati se s takim listom ! Stvarnega ne najdeš kaj v njem, toliko več pa zabavljanja „klerikalcem*. In s tem hočete pomagati kmetu? Kdo se ne smeje! Na prvem mestu objavlja članek: ,,Kaj so storili klerikalci kmetom na korist?" Tu je pogrel „Kmetski List" še enkrat vse tiste laži in čenče, katere so nemški liberalni listi že stokrat pogrevali in katere so se ravno tolikokrat zavrnile in dokazale kot to, kar so, kot laži. Postavili jih bodemo tudi mi še v pravo luč.
Kdo laže?
V	članku:	„Kako klerikalci lažejo" piše
,,Kmetski List": „Da klerikalci resnico ne spoštujejo, kedar je bolje všečo za njih namene, je znano. Zatožujejo svoje politične nasprotnike na vse mogoče viže, skoz časnike, brezimenične dopise na sodnije in urade, ter druge zvijače. Saj imajo Jezuiti prebrisano geslo : »Namen posvečuje pora ag o«. (Hotel je zapisati: „pomagilo“ = sredstvo, ali kakor drugod, se je tudi tu — vrezal!)
V	tem stavku se kaže vsa peklenska zloba «Kmetskega Lista", katerega Slovencem ponuja luteranec, in onega, ki je ta članek napisal!! Da imajo jezuiti geslo: «Namen posvečuje poma-gilo", je nesramna zgodovinska laž, katero so iznašli luteranci in ki se je kot laž že neštevilno-krat dokazala ! Razpisala so se že mnogokrat velika darila tistim, ki bi resnico onega izreka mogli dokazati iz knjig, katere so jezuiti pisali in izdali, ter bi dokazali, da so jezuiti res kedaj tako učili! Do danes onih daril še nihče ni zaslužil!
ML sami s tem razpisujemo darilo 500 kron, katero takoj izplačamo vsakomur, kdor nam dokaže, da so jezuiti in sploh katoliški (verni) učeniki učili navedeno geslo. Dokler nam pa tega ne dokaže, imenujemo vsakega, kdor to piše in trdi, nesramnega lažnika in podlega obrekovalca!
Torej : širokoustneži, ki stojite za „Kmetskim Listom" — in pisava Vas izdaja! — le hitro na delo in z dokazi na dan, da zaslužite razpisana darila. Dokler si jih niste zaslužili, visi na vas madež lažnikov in obrekovalcev. Koliko zaupanja pa zaslužijo taki ,,poštenjaki", vé vsakdo !
Nasprotni pisač si je ohranil od latinskih šol še nekaj znanja latinščine, in zato dostavlja svojemu članku, katerega vsebino smo s predstoječim dosti osvetlili: „Diligite veritatem, tìliam Dei" t, j. «Ljubite resnico, hčer božjo". Dà, dà, lep opomin za — «Kmetski List* in za tistega, kateri trdi sam o sebi, da bi ga «klerikalni Slovenci najrajši kosmatega pojedli". («Košičevega Pepčka" namreč.) To zadnje dvomimo, saj je tako neprebavljiv, da bi vsakemu obležal v želodcu !
Kdo pomaga kmetu?
«Kmetski List" piše: «Tisoč let so imeli klerikalci časa kmetu pomagat, a cuzili so vedno na njegovem mozku." Da so «črni klerikalci", katere «Km. L." svojim bralcem stavlja na vsaki strani za pravo strašilo pred oči, imeli res «tisoč
mSlf** I^aroéajte in i-azsši rj a j t© „iMI.r66! *11i§§
let časa kmetu pomagat", je jedna tistih lažij, kakoršuih v ^Kmetskem Listu" lahko našteješ „na tucate". Eesnica je, da se je ravno tam, kjer imamo f f f „klerikalci" odločilno besedo, mnogo-kaj ukrenilo v blagor kmetov, gotovo več, kakor tam, kjer liberalci in nacijonalci nosijo zvonec!
Mi hočemo til pa „K. L.“-u odgovoriti samo z drugim vprašanjem : Ali ni res, da imajo na Koroškem že od nekdaj vso javno oblast v deželi liberalci in njihovi prijatelji „bauernbundarji“ ? ! Ali nimajo ravno ti v deželnem zboru vso moč Ali ne sedijo tam Kiršner, Oraš, Ghon itd., t. j. možje po volji in željah „K. L.“-a, in ali ni res, da ravno Koroška dežela hudo nazaduje v gospodarskem oziru, da tu kmetski stan propada bolj in bolj ? In, gospodje, ali so tega tudi krivi „klerikalni Slovenci"?! Ali niso ravno imenovani gospodje nasprotovali volilnemu redu in glasovali zoper mnoge predloge, ki bi bile le kmetom na korist? In zakaj „K. L.“ o tem tako stanovitno molči? Morda ker se boji, da bi tudi maloštevilni njegovi bralci spoznali, kdo jim je res prijatelj, a kdo nasprotnik?
Torej, gospodje, ostanite le lepo pri resnici in spoznajte, kako ste se zopet — vrezali, ko ste napisali besede: „Resnico hoče »K. L.« kmetom vedno povedati. . . Dà, le „ljubite resnico, hčer božjo", a jo tudi povejte, potem bodemo kmalu prijatelji!
Koga napada „Kmetski List44?
Skoro samo le duhovnike in takozvano „slo-vensko klerikalno" stranko, kakor jo imenuje ta list. Nam se to ne zdi čudno, ker drugače bi „Kmetski List" ne bil pohleven in zvest sinček „Bauernzeitung“-e, ki je v tem svojem delu že osivela. Nas to ne boli, saj „ni najslabši sad, na katerem glodajo ose" !
Pa vprašati moramo vendar: zakaj pa „Kmet-ski List" ne zine žal besedice o liberalcih, ki so napravili toliko postav na škodo kmetom? Zakaj pusti pri miru velike kapitaliste, t. j. bogate j u d e, kateri kakor prave pijavke vlečejo nà-se ves denar? Zakaj se ne spominja onih liberalnih „dohtarjev“ in tudi ponesrečenih študentov, ki ne znajo drugega, kakor begati in zapeljevati ljudstvo?! No, že iz tega, koga „Kmet-ski List" napada in koga ne, spoznà lahko vsak, s kom so ljudje, ki izdajajo in pišejo oni list, v tesni zvezi!
Poudarjati moramo še to: Duhovniki, ki so pri „Kmetskem Listu" v toliki nemilosti, so po ogromni večini iz kmetskega rodu. Stariši so jim kmetje, bratje, sestre živijo kot kmetje; duhovniki sami živijo večinoma med kmetskim ljudstvom, se morajo pečati z gospodarstvom — in ti naj so nasprotni kmetom?! To more zastopiti le pamet gospodov, ki hočejo kmete po svojem „osrečiti“ s »Kmetskim Listom". Skoraj edino duhovski stan je še, v katerem morejo kmetje spraviti svoje sinove do višje službe. Da nasprotniki ravno ta stan tako srdito napadajo, to delajo s prav zlobnim namenom, da bi odtujili kmeta duhovnikom in se ravnali po besedah : Udaril bom pastirja in potem lahko razkropil čredo!
Zopet vprašanje do c. kr. državnega pravdništva.
Že dvakrat smo opozorili slavno c. kr. državno pravdništvo na to, da „Kmetski List" zoper jasne določbe tiskovne postave (§ 7. in 9.) izhaja, ne da bi imenoval urednika in izdajatelja! Na svoje vprašanje do danes nismo dobili odgovora in ^Kmetski List" tudi v 3. številki ne imenuje ne jednega ne drugega. Danes vnovič vprašamo — in če treba vprašali bodemo tudi na drugem mestu —: ali sta omenjena paragrafa sploh še veljavna, ali veljata tudi za g. Berčingerja, — ali velja samo še § 23. tiskovne postave, s katerim preganjajo „Mir“ ! ? Velja-li kakor v toliko drugih zadevah tudi tù — dvojna mera!?
pregled,
Avtro-Ogcrsksi, Na Dunaju so pri dveh dopolnilnih volitvah za mestni zbor zopet zmagali krščanski socijalisti, dasi so se zoper nje združili Židje in prusaški nacijonalci. — Ogerska bode slavila, kakor je sklenil državni zbor, dné 11. aprila s slavnostno skupno sejo 50 letnico ustave in takrat se bo izročilo svetlemu vladarju tudi uda-nostno pismo. Dan 11. aprila pa ostane nàrodni praznik.
Druge države. Nemški državni zbor bode dovolil ogromne svdte, da se pomnoži mornarica. Tako skušajo povzdigniti moč Prusije, a ljudstvu nalagajo vedno težja bremena. — Ruski car je nakazal iz državne blagajne 80 milijonov rubljev za napravo novih vojnih ladij. Potrebovali jih bodo menda v Aziji. — V Prusiji hočejo katoličanom zabraniti pristop do vseh višjih služb. To je »svoboda", s katero se ponašajo luteranci !
]Sr o v i é a r.
Na Koroškem. (Nekoliko številk.) Leta 1897. se je porodilo v naši škofiji 11.272 otrok, t. j. 331 manj kakor 1. 1896. Od teh je bilo 6655 zakonskih in 4617 nezakonskih (t. j. 410/0)-Največ nezakonskih otrok je v dekaniji Krka 70%, potem v Celovcu (s porodišnico) 64%, Brežah 56%, Grobniško polje 55%, Št. Vid 54%, Trg 54% itd. Najmanj nezakonskih otrok ima dekanija Trbiž 17%-
—	Samomorov je bilo 50 (1. 1896.: 42), konkubi-natov izkazanih 979 (1. 1896. : 1012). Številke vsaj nekoliko kažejo, kakšno je nravstveno stanje v krški škofiji.
—	(Osebne novice.) Naš rojak g. dr. E. Kramar, voditelj kemičnega poskuševališča v Celovcu, zapustil bode v najbližjem času svoje mesto in se preselil v Ljubljano, kjer se uravna novo poskuševališče. Z g. dr. Kramarjem izgubimo koroški Slovenci res veliko, ker je bil ob jednem slovenski potovalni učitelj. Kako se bode sedaj poskrbelo za Slovence, bodemo videli. Na mesto g. dr. Kramarja je imenovan g. dr. Svoboda iz Monakovega za ravnatelja kem. poskuševališča. — Od 18. do 20. t. m. mudila se je v Celovcu nadvoj-vodinja Alice, velika vojvodinja toskanska, pri svojem sinu nadvojvodi Jožefu Ferdinandu.
—	(Duhovne zadeve.) Misijon so imeli od 17. do 25. t. m. Podkrnosom. Vodila sta ga č. oo. Doljak in Vrhovec družbe Jezusove. Od 25. marca do 1. aprila je misijon v Malem Št. Pavlu. — V stalni pokoj gre č. g. J. Oberjorg, dekan in župnik v Dolu v Dravski dolini. — Na župnijo Medgorje je prezentovan tamošnji provizor č. gosp. Jan. Ebner.
* Železniško ministerstvo je baronu Aichelburgu v Beljaku dovolilo, da izvrši tehnične predpriprave za ozkotirno železnico na sv. Višarje. — Kujavega premoga se je pridelalo 1. 1896. na Koroškem 815.405 centov, t. j. za 349.517 gld. Rude se je pridelalo za 2 milijona 985.859 gld. — Sodišče v Celovcu je obsodilo 6 mladeničev v zapor, ker so v kn. šk. Marijanišču pobijali okna. — Trgovinska šola v Celovcu je dobila pravico javnotsi.
—	Običajna velika »tombola" v Celovcu bode letos dné 3. aprila. — Delo so ustavili dné 21. t. m. celovški krojaški pomočniki ter zahtevali povišanje plač. — Pri sv. Urhu pri Ruštatu blizu Velikovca je močno razsajala vročinska bolezen (tifus). — Na straži vstrelil se je v Celovcu vojak 7. pešpolka J. Stiitzl.
Na Kranjskem. Ljubljansko porotno sodišče je obsodilo A. Zalar-ja z Iga v smrt na vislicah, ker je dné 19. febr. vstrelil svojega brata iz zavisti in sovraštva, ker mu je mati obljubila dom.
—	Ljubljansko gospodinjsko šolo so slovesno otvo-rili dné 15. t. m. Sedaj šteje 12 učenk. Za večerno šolo je zglašeuih nad 70 deklet. — Novi knez in škof dr. Ant. Jeglič se preseli v Ljubljano začetkom meseca maja. — V Ljubljani se je osnovalo novo društvo: »Zveza slovenskih pevskih društev." — Jako značilno za naše razmere je vladna prepoved, da se ne sme peti pesem »Bog i Hrvati," češ, da je preveč domorodna!! Prepovedala se je društvu »Ljubljana", prej pa so" jo brez skrbi smela prepevati razna društva. Vidi se, kakšen vladni veter veje celo v Ljubljani, a kaj je še-le drugod ! Bode se li na vse to molčalo ? ! — Ustanovni shod »Gospodarske zveze" v Ljubljani se je vršil ob ogromni udeležbi. Pristopilo je že 44 zadrug in posojilnic.
Na Štajerskem. V Bergentalu blizu Lem-baha so pri občinskih volitvah zopet v vseh treh razredih sijajno zmagali Slovenci, dasi so nemškutarji delali na vse moči. — „Sudmarki“ je dovolil štajerski deželni zbor podpore, čeprav društvo za njo niti ni prosilo. V proračun je dal to podporo kar deželni odbor. Tako se dela v deželi, kjer je tretjina slovenska! — V Konjicah je nanagloma umrl vrli nàrodnjak, lekarnar Pospišil.
Na Primorskem. Tržaški Lahi nadaljujejo gonjo zoper mil. g. škofa Šterka, ker je hotel priskrbeti Slovencem slovenske postne pridige. Pridige so se preložile na poznejši čas ! Žalostno, da ima žid celo v strogo cerkvenih zadevah toliko moči, in žalostno, da ni najti dosti krepke roke, ki bi premagala nenaravno nasilstvo. — Slovenski šolski dom so začeli v Gorici že graditi. Poslopje bode jako lepo. Bog daj srečo pri začetem delu, katero naj bi slovenski rodoljubi prav marljivo podpirali! — V Trstu je začel izhajati nov socijal-demokratični list »Rdeči prapor". Izdaja ga „so-drug" Zavertnik, katerega so odstranili od uredništva »Delavca".
Po drugih deželah. Na Moravskem je umrl sloveči češki ljudski pisatelj, župnik Vaclav Kosmàk. — Na Dunaju je umrl občinski svetovalec Gr. Sturm, rodom Slovenec, zvest pristaš Lueger-jev. — V spomin vladarske petdesetletnice cesarjeve bodo na Dunaju sezidali veliko cerkev. Sestavil se je odbor, ki bo nabiral darove v ta namen. — V Klosterneuburgu pri Dunaju je mimo-
vozeči brzovlak zgrabil preblizu tiru stoječega slovenskega pravnika J. Zajca. Ponesrečenec je rodom iz Cirknega ter bil prav priden in vesten dijak.
Iz Dunaja. Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so došla meseca svečana s Koroškega sledeča darila: preč. gg.: Anton Trobeš, prošt Podkrnosom 2 gld., Janez Ogriz, župnik v Kaplji ob Dravi 2 gld., Henr. Angerer, dekan v Št. Lenartu 2 gld., Jož. Prie, dekan v Šmohoru 5 gl., Lovro Serajnik, prošt v Tinjah 5 gld., Fr. Lene, župnik v Žel. Kaplji 1 gld. Za toliko blagih darov bodi najiskrenejša zahvala. Vsak, kdor more, spomni se bednih slovenskih velikošolcev na Dunaju ! Darove hvaležno sprejema vč. g. Fr. Jančar, monsignor, papeški častni komornik, župnik nemškega vit. reda, Dunaj, 1. Singerstrasse 7.
— Hranilnica in posojilnica pri Devici Mariji na Jezeru v Prevaljah ima svoj letni glavni shod v sredo dné 6. aprila ob 1. uri popoludne s sledečim dnevnim redom: 1. Potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička.
3.	Volitev novega odbora in računskih pregledovalcev.
4.	Razni predlogi. Zboruje se v posojilnici v Farni vasi
„pri Šteklnu".	Odbor.
— Hranilnica in posojilnica v Sinčivesi bode imela svoj letni občni zbor v sredo dné 13. aprila t. 1. ob 1. uri popoludne s sledečim vsporedom: 1. Poročilo o delovanju posojilnice v minulem letu. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev odbora.
5.	Razni nasveti in predlogi. Zboruje se v posojilnični sobi
v Sinči vasi. K udeležitvi vabi	načelništvo.
— Posojilnica za Belo in okolico v Železni Kaplji bo zborovalo na velikonočni pondeljek dné 11. aprila v gostilni »pri Kušeju" v Železni Kaplji po popoludanski božji službi. Spored: 1. Otvoritev posojilnice. 2. Sprejemanje zadružnikov in deležev. 3. Razni predlogi. K obilni udeležbi vabi vse družnike	načelništvo.
Opomba. Nova posojilnica sprejema vloge od vsakega in obrestuje je sedaj s 4°/0. Posojila daja le zadružnikom na 5°/0. Uraduje se vsak pondeljek od 9. do 12. ure.
— Hranilnica in posojilnica za Št. Štefan na Zilji in okolico bode imela dné 3. aprila t. 1. ob 3. uri popoludne pri Pečku v Smolčičah svoj letni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Poročilo o delovanju posojilnice 1.1897. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Sklep o čistem dobičku. 4. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. B. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi	načelništvo.
Dražbe.
(Kratice: vi. št. = vložna številka; d. ob. = davčna občina.)
Sodišče Celovec. Dné 4. maja od 11. do. 12. ure, soba št. 85. Posestvo Petra Polanc, p. d. Potisk na S oj niči, vi. št. 45, d. ob. Golšovo. (3531 gld.)
Dné 28. maja od 11. do 12. ure v sobi št. 85. Ur-basovo posestvo na Bregu, vi. št. 55, d. ob. Gradnica [Žrelec]. (2500 gld.)
Dražba Hartvvigovega posestva se je prestavila od
10.	marca na dan 11. junija. (21.583 gld.)
Dražba Cvanderjevega posestva Tomaža Planekerja v Vrstivasi, d. ob. Cedram, vi. št. 6, se je prestavila na dan 12. maja. (4118 gld.)
Dražba Wudihovega posestva v Pavorju, vi. št. 10, d. ob. Tibiče, se je prestavila na dan 20. aprila. (2816 gld.)
Dné 15. aprila ob 11. uri se bo v hiši Tom. Leitgeba v Št. Petru pri Grabštanju po dražbi prodajalo: koleselj, sani in več svinj ter praset.
Sodišče Dobrlavas. Dné 15. aprila in 17. maja ob
11.	do 12. ure posestvo Helene Brežjak p. d. Ruš v Štrekni vasi, d. ob. Št. Kancijan, vi. št. 12. (2125 gld.)
Sodišče Pliberk. Dné 1. aprila od do ure. Mertlovo posestvo Ant. Merila, vi. št. 9, d. ob. Š m ar j et a. (2766 gld.)
Sodišče Božek. Dné 22. apr. od 11. do 12. ure. Smojevo posestvo v Spodnjih Borovjah, vi. št. 38, d. ob. Borovje.
Sodišče Svinec. Dné 31. maja od 11. do 12. ure. Gotšidovo posestvo M. Terpečnik na Št. Janški gori, vi. št. 17, d. ob. Št. Janž na Mostiču (5795 gld.) [prenešeno].
Sodišče Velikovec. Dné 23. aprila Hlebič-evo posestvo Joane Dreier v Malem Št. Vidu, vi. št. 44., d. obč. Mali Št. Vid. (6177 gld.)
Tržne sene v Oelo^en
dné 24. marca.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld.	kr.	gld.	kr.
pšenica 		7	60	9	50
	5	46	6	82
ječmen		4	65	5	81
	2	55	3	18
hej da		4	45	5	56
turšica (sirk)		3	91	4	88
pšeno (kaša)		7	—	8	75
fižol		—	—	—	—
repica (krompir)		1	25	2	03
deteljuo seme		—	—	—	—
grah		—	—	—	
Sladko seno je po 2 gld. 40 kr. do 2 gld. 70 kr. kislo 1 gld. 60 kr. do 2 gld. 30 kr., slama po 1 gld. 60 kr. do 2 gld. — kr. meterski cent (100 kil). Frišcn spah je po 66 do 70 kr. kila, maslo hi puter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Vprežne vole plačujejo mesarji po 90 do 170 gld.
iLdsiierJjsite sir-ecSte od 26. marca 1898. Line	47	51	16	44	25
Trst	9	36	83	15	12
Zalite vaj te po v@eìi ggo@tilnali	’HBl!
Gt
I


Slovenci, zahtevajte povsod ter rabite samo vžigalice in svinčnike družbe sv. Cirila in Metoda!
Y Celovcu dobijo se vžigalice in svinčniki .družbe sv. Cirila in Metoda' v trafiki gospé Iz op, kosarnske ulice številka 7.


Izjava.
Jaz podpisani Miha Pak, po domače Kirschner, posestnik na Plešivcu nad Kotmarovesjo, obžalujem žaljive besede, katere sem dné 24. februvarija 1898 proti onim osebam, katere so gospodu Matiji Prosekarju na čast streljale, posebno proti gospodoma Primožu Hede-niku p. d. Matjaku in Antonu Lampichlerju p. d. Pulver-stampfu v Kotmarivesi, izustil in prosim jih očitno za odpuščanje.
V Celovcu cine 24. marca 1898.
Miha Pak,
posestnik in občinski svetovalec.
izvrstna kuharica,
srednje starosti, želi priti v kak farovž v službo. Dopisi naj se pošiljajo na upravništvo „Mira“ v Celovec.
Velika gostilna
ob okrajni cesti, p. d. Grašerjevo posestvo v Štebnu pri Klobasnici, slovenski veliki vasi s 70 hiš. številkami in z velikimi vasmi v bližini ter v najboljšem prometu, se takoj proda za okr. 8000 gld. 3500 gld. more ostati na hiši. Posestvo obsega kovačnico, enonadstropno prostorno hišo, dobro obokane hleve s perilnico in kuhinjo za živino, kaščo itd. V hišo in hlev je napeljana voda. Gozdov je okoli 20 oralov, dva velika travnika z napeljano vodo in vrtovi, nad 50 birnov posetve in dosti paše za goved in 50 ovc, delež občinskega gozda do okrog 5 oralov, vse v ravnini. Več pové posestnik Franc Janisch, pošta Klobasnica (Globasnitz) na Koroškem.

Lito železo, surovo ali priročno, sa vsakovrstne stroje,
Sogalo Uastrovasl 192 strani obsežni ceniki v slovenskem in nooskem Jezike on zahtevanje takoj zastonj,
IG. HELLEB, DUŠA J
% PItATERSTKASSE „*2 49. Preprodajalci se iščejo.
Malo posestvo,
obstoječe iz jednonadstropne hiše. 2 oralov vrta, 3 oralov polja s travnikom, vse obkroženo, prav lepo ležeče ob Glini, se proda, ali takoj d à v najem. — Vpraša se naj pri
Ter. Werdenigg
v Celovcu, Freudeiibergerstrasse 24.

Mauthner-j e vih
slovitih

!■ v
1 ;
H;

v •	—
A ■&un%4-
liitmiii
Pebruar undj
g.. ,	.	v/////!ili\#
|- Anssaatzeit f§Ende &
Marž. A '
■ Saatweite:\®aCm. Abstandj
der Reihen, TQ-cin. in der Reihe. Bodeabeschaffenheit :	Tieflocker/t
I:-:	recht nahrhaft und mcht frfsch I
fVdttogt-	I
L ,
v zaprtih, oblastveno zavarovanih zavojih
s sodnijsko vpisano
varstveno znamko ,,inedved.“
se nahajajo
komisijska skladišča
pri največ
veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji.
V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst zeliščnih in cvetličnih semen le jedni tvrdki, torej nastavljena le jedna omara. Iz krajev, kjer še ni zaloge, se sprejemajo naznanila.
Kot sveža in pristna semena tvrdke EDMUND MAUTHNEK. (Budimpešta, Andràssystrasse 23) veljajo le ona, ki so zaprta v izvirne zavitke z letnico 1898 in na katerih se nahaja, kakor kaže poleg stoječa podoba, slika medveda in ime Man timer. — Pred ponarejanji se svari.
t :im setve: Koncem februarja in marca. Prostor xa postatevi 25—30 cm oddaljenost vrst 10 cm v vrsti. Itakovost zemlje: Globoko zrahljana, redilna in ne na novo pognojena.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxry
Umetnsi gnojila!	k
Za sledeče cene se dobivajo:	po 100 kil:
Superfosfat 19% fosforove kisline, ki se taja v	vodi .4	gld.	75	kr.	XÌ
Amonijalc-superloslat ^ Sraove “ }...............6	„	50	„	X
Kali-supcrfbsfat ia^0Tekisline /.................4	„	10	„	X
Chili-Salpcter (Dnevna cena se menja) 15 do 16%	dušika .	. . okrog 11	„	20	„
v celili, tudi mešanih vagonih na tsc koroške železniške postaje.
Če se razdeljujejo celi vagoni gornjih gnojil na celOTŠkem kolodvoru, zvišajo se gornje cene za 10 kr. pri 100 kil.
Če se dobiva blago od skladišča v Celovcu, se zvišajo cene za 20 kr. pri 100 kil.
Češka Tomaževa žlindra, 19% fosforove kisline..2 gld. 72 kr.
Mainit, Stasa Cii rtov,	kalija.................2 „ 55 kr. v/
če se prejemajo naravnost od tvrdke celi vagoni do celovške železniške postaje.	^
Če se dobiva po manj, veljajo predstoječi pogoji.
Zaloga umetnih gnojil
c. kr. kmetijske družbe za Koroško pri
J. M. Hotliauer-ju	w
v Celovcu, beljaška cesta štev. 1.	0
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv
Gostilna z malo kmetijo
v živahni vasi Ziljske doline na Koroškem se takoj dà v najem ali se tudi prodà. Več pove: Miha Waldhauser v Dolcanu (Božen) na Tirolskem.
Najnovejše mode
1 Med, garantiran pitanec,
v škafih po 20, 30 in 50 kil, kila po 48 kr. V plehnatih škatljah po 5 kil franko po 3 gld.
Brinjevec, “W
liter po 1 gld. 50 kr., 3 litri po pošti franko za 4 gld. 50 kr. Za pristnost se jamči.
Nadalje priporoča podpisani svojo zalogo pristnih
avstrijskih, dolenjskih in bratskih vin
po najnižji ceni, in sicer od 56 litrov naprej.
Egidij Jeglič,
čebelar in trgovec na Selu,
pošta Žeravnica, železniška postaja Lesce-Bled na Gorenjskem.
Lili!
OVE
(„ W ilIkomm“).
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 5 gld., 50 kil za 9 gld. 50 kr., 100 kil za 18 gld. z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 1 gld. 70 kr. predplačila. Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko.
prav lepo štafirane, za ženske in možke, v veliki izbiri prav dober kup, kakor tudi raznovrstno perilo, igrače, košare ali canje in druge drobnine priporoča
Marija Possod
y Celovcu, Burggasse štev. 2.
jgžUT' Prevzemajo se tudi stari slamniki v popravljanje in moderniziranje.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podldoštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.