UTO XV11L, STEV. 135 SLOVENSKI Izdaja ln tlsfca Časopisno-zal o2nl3Ko podjetje Slov. poročevalec. — Direktor: Hudi JanHuba. - Glav. In odgov..urednik:!SerSej ^fnJak-— Za tisk odgovarja Fr. Plevel- — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičev« ul. 6t. 1 in S, telet. St. 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. 1/11, telefon št. 23-522 do 23-526. — Olasni oddelek Ljubljana, Titova c. 7. telefon št. 21-398, za ljubljanske naročnik« iO-463, za zunanje 21-832. - Poštni predal št. 29. - Z^o račun prl Kom. banki. LjubU, it. 60-KB-5-Z-367. — Mesei naročnin« 230 din. LJUBLJANI, PONEDELJEK, 10. JTJNUl 1957 CENI 10 DIH . 11 IZJAVA KANCLERJA RAABA 0 RAZOROŽITVI B©pp§es-Mannoiiry se trudi Edina mogoča pot Opazovalce je presenetil sklep ljudskih republikancev, da ne bodo sodelovali v vladi — Bour- odstranitvi vzrokov napetosti med narodi in s tem vol- -- »rf« ~ P 'ne nevarnosti kot takSne, je dejal avstrijski kancler ^ -S------- * , ges-Maunoury namerava stopiti pred parlament v sreao PARIZ, 9. .lun. (Reuter). Včerajšnji sklep parlamentarne sku-Atne ljudskega republikanskega gibanja, da ne bo sodelovalo v vladi radikalnega socialista Bourges-Maunourvja, je prav tolikšno presenečenje kot sklep socialistov, da bodo sodelovali v vladi. Sklep ,ie bil sprejet na sestanku izvršnega odbora in parlamentarne skupine ljudskega republikanskega gibanja z 28 proti 16 glasovom. Lj-udstei republikanci pa se 1« niso odloči-!-; glede podpore vladi Bourges-Maunourvja. To t>cxio storili, ko bodo dobi;; pojasnila o programu in sestavi nove vlade. Zvedelo se je. da je tudi skupina bivših riegoii" sto-v. ki je imela dva ministra v vlaidii G-uya Moliei.a. še neodlo-čena glede udeležbe v vladi. Pc-učeni trdijo, da bo Bourges-Maiunourv nadsljeva’ prizadevanja za sestavo vlade, da pa So možnosti za njen obstanek zdaj mino-go boij negotove. Sporočajo, da 5e tudi skupina bivših degolir.tov k; je imela dva ministra v dosedanji vladi, še neodločena giede udeležbe v vladi, v .glavnem zaradi nezadovoljstva s sedanjimi sporazumi o skupnem tržišču .in Evra-tomu. Bivši degolisti in celo nekateri radikali menijo, da ;e sedanja oblika o skupnosti šestih držav preozka in vsebuje mnoge neugodne prvine za F r.smcijo. Bourges-Maunourv je danes nadaljeval posvetovanja s politiki. Upa. da ob v sredo lahko sporočil imena članov vlade in prosil parlament za odobritev. Po odklonitvi katoliških ljudskih republikancih je upanje, da bi mogel sestaviti zares močno vlado, precje spiahneilo. Bourges-Maumoury je dejal, da ga je stališče republikancev razočaralo, izrabil pa je upanje, da ga bodo podprli vs.a'i v parlamentu. Potem ko je sprejel voditelj a demc fcratsko-socialme unije Francoisa Mitteranda i>n radikalne socialistične stranke Felixa GaiHarda, je Bourges-Ma'unoury izja.vii. da je precej napredoval gl-ede konstiitui-ranja ministrstev in da se trudi, da bi izdelal finančni in ekonom-sk sistem. Namen imam ustanoviti ministrstvo z malo ministri in več sekretariati in podsekre-tariati. Govoreč dalje o naporih za sestavo vlade, je Bou.r-ges-Maunoury dejal, da bo danes govori’ s socialistoma Ga-9tonom Defferrom in Robertom La c »stom. Bourges-Maunourj- stoji pred težavno nalogo, da razdeli položaje v vladi na socialiste, svoje radikale, disidente, ljudske republikance, neodvisne poslance in prekmorskih ozemelj in bivše degoliste. Doseči mora »ravnovesje« v glavnih položajih, kot so na primer ministrstvo za zunanje zadeve, za finance, obrambo in notranje za- deve talko, da ne prizaden« strankarske občutljivosti, oziroma ne odtuji konservativcev, od katerih, utegne hiti spet odvisna doba trajanja nove vlade. Dobiti mora privoljenje sku£»-ščine za načrte o zvisamju davkov in ukrepe v reševanju alžirskega problema. Zvedelo se je. da namaerava Guy Moilet ostati izven javnega udejstvovanja in bo samo generalni sekretar socialistične stranke. Prepričal je socialiste, naj sodelujejo v vladti pod vodstvom Bourgesa-Maunouryja. Nova težava za Bourgesa-Maunouryja, ki je imel važen delež pri izdelavi načrtov za britainsfco-francosiki napad na Egipt, bo odicčitev, če naj francoske ladje spet začno uporabljati Sueški preikop. Uvod v uporabo Sueškega prekopa Kairo, 9. jun. (Reuter) Danes so uradno sporočili, dia. bo egiptovska vlada odobrila francoskim ladjam, da v funtih šter-liingih plačujejo pristojbine za prevoz ladij skozi Sueški prekop. Francoska vlada se je namreč po včerajšnji izjavi zastopnika egiptovskega ministrstva za finance odločila, da bo uporabljala Sueški prekop, nn je prosila, da bi smele njene ladje plačevati pristojbine v funtih. Poznanfski sejem Včeraj je bila slovesna otvoritev poznanjskejja velesejma, na katerem razstavlja Jugoslavija VARŠAVA, 9. jun. (Tanjug). Danes Je predsednik ministrskega sveta Juzef Cyrankiewicz v Poznanju začel 2S. mednarodni velesejem. Navzoči So bili mnogi poljski državni in partusk, voditelji ter zastopniki raznih gospodarskih ustanov. Jugoslovanski paviljon na le-tošnjem ipoznanjskerm sejmu je e-den izmed naj vetjih paviljo- GOST IZ ŠVEDSKE Naša javnost iskreno pozdravlja prihod g. Tageja Erlandera. predsednika švedske vlade, ki bo te dn; prišel na privatni obisk. Ob tej priliki lahko z vso upravičenostjo pišemo samo z veseljem, tako o današnjem položaju in vlogi švedske v svetu, kakor tudi o naših odnosih in sodelovanju s to skandinavsko državo. Ni težko najti lepih besed za mednarodno vlogo države, ki se kot Švedska že nad 150 let ni z nikomer vojskovala in tudi danes v skladu s svojo tradicionalno miroljubno politiko sodeluje na mednarodnem področju izven obstoječih vojnih zvez in paktov. To pa ne pomeni, da temelj; politika švedske vlade na mednarodnem področju na nekakšnem izolacionizmu, na nezainteresiranosti za razvoj mednarodnega položaja. Prav nasprotno: švedska zunanja politika je zelo delovna na mednarodnem j>*>dročju, toda kot smo že rekli izven blokovskih skupin. Vsem je na primer znana vloga, ki jo Švedska in njeni državniki igrajo v OZN in drugih mednarodnih organizacijah, kier si prizadevajo, da bi čimbolj omejili obstoječa nasprotja v svetu in prispevajo k mednarodnemu sodelovanju. Nič manj znana ni tudi vloga Švedske v tako imenovanem nordijskem sodelovanju (Švedska, Norveška, Finska in Danska) na gospodarskem, kulturnem, socialnem in drugih področjih. Prav gotovo gre švedski zahvala, da je na Skandinavskem polotoku ustvarjeno eno izmed najkoristnejših regionalnih sodelovanj na svetu. Dejstvo, da imajo državno krmilo na Švedskem v rokah že 25 let socialni demokrati saj-mi a.li v koaliciji z drugimi strankami — je nedvomno v tesni zvezi s pozitivno mednarodno politiko te države. Polna zaposlenost in dobra socialna Eakonoda-ja, ki so jo socialni demokrati dalj Švedski Pa pojasnjujeta vzroke, ki so njihovo politiko tako popularizirali, da jim švedski narod že četrtino stoletja p»verja državno vodstvo. Z državo, ki vodi tako politiko, kakor jo vodi Švedska, naši vladi ni bilo težko navezati prijateljskih stikov takoj P° vojni. Potreba po vzajemnem spoznavanju naših narodov in švedskega naroda je pripeljala do sodelovanja naših in švedskih družbeno-političnih organizacij. Poseben pomen za sodelovanje je imel obisk tovarišev Edvarda Kardelja in dr. \ladi-mira Bakariča švedski v letu 1954, po katerem je prišlo do vrste medsebojnih obiskom, naših in švedskih sindikalnih, zadružnih in drugih družbenih in gospodarskih organzacij. Da ne gre podcenjevat; tudi na.šega gospodarskega sodelovanja s Švedsko, pove že podatek, da je lansko leto obiskalo Jugoslavija nad lO.OOO š\’cdsl:!h turistov. Povedati pa moramo isto- časno, da trgovinska izmenjava med Jugoslavijo in Švedsko ne poteka tako zadovoljivo kot bi lahko in kot je bilo predvideno s sporazumi. To je nedvomno vprašanje, k; bi mu morali obe vladi posvetiti potrebno pozornost. Dobri odnosi, ki .tih imam® s Švedsko, kakor tudi razni drugi ugodni pogoji nam dajejo upanje, da bodo naše medsebojno sodelovanje lahko še bolj poglobili. Sedanji obisk švedskega predsednika vlade g. Erlandera — čeprav privatnega značaja pomeni gotovo še eno priložnost več za nadaljnji razvoj prijateljskih stikov med Jugoslavijo in Švedsko. M- P- K otvoritvi so prišle tudi delegacije Sovjetske zveze, ZDA, Madžarske, Mongolije in Koreje, ki jih vodijo ministri ali namestniki ministrov za zunanje zadeve, zastopniki diplomatskega zbora, akreditirani v Varšavi, med njimi tudi jugoslovanski veleposlanik Miiorad Milatovič. Mednarodni sejem v Poznanju bo trajal od 9. do 23. junija. Letošnja razstava je največja od vseh dosedanjih tako po razstavnem prostoru kot po številu domačih in tujih razstavljavcev.. Razstavlja 31 držav iz Evrope, Amerike in Azije. Od evropskih držav nista udeleženi samo Bolgarija in. Albanija. Največji razstavni prostor imata Zahodna Nemčija in Češkoslovaška. ki sta razstavili vrsto sodobnih strojev in naprav. Amerika, ki letos prvič razstavlja, ima tu v glavnem kmetijske stroje in gospodinjske naprave. nov, kar smo jih imeli letos v tujini. V njem je bogata izbira raiz-mih izdelkov strojegradnje, kovinske in kemične industrije, usnjen« galanterije. Izdelkov umetne obrti, alkoholne pijače in. zdravilna zeliišča. DUNAJ, 9. jun. (Tanjug). V govoru, ki ga je Imel sinoči po radiu, je avstrijski kancler Raab zavzel stališče do razorožitve, ki je postala, kakor je dejal, še bolj nujna spričo novega orožja, ki ca je iznašel človeški duh Kancler Raab je dejal, da je treba razorožitveni problem obravnavati kot celoto, ne pa samo posamezne njegove dele potisniti v ospredje. Res nam je strašna nevarnost, ki grozi človeštvu zaradi novih vrst orožja, dala povod za razmišljanje in je bila vzrok za pogajanja, vendar pa ne smemo misliti, da bi s sporazumom samo o tem vprašanju odvrnili vse nevarnosti. Nasprotno, edino mogoča je pot, ki bi vodila k odstranitvi vzrokov napetosti med narodi in s tem vojne nevarnosti kot takšne. Govorefi o londonskih razoro-iitvenih razgovorih, je kancler Raab izrazil prepričanje, da tako ena kot druga stran zelo resno jemljeta razgovore o razorožitvi. Kot prvi korak k splošnemu sporazumu, je dejal kancler Raab, bi mogli doseči soglasje o zračni inšpekciji nad nekaterimi področji ter o ustavitvi proizvodnje nuklearnega orožja. Morda je poleg tega podana tudi možnost, da omejimo tudi poskuse z atomskim orožjem. • Hkrati bi se lahko pogajali tudi, o določeni omejitvi oborožitve s konvencionalnim orožje. Ne verjamem pa, da bi s tem prvim korakom že bil zagotovljen mir, je nadaljeval avstrijski kancler. Edino, kar bi zares vodilo v mir, odstranila bojazen in rešilo človeštvo čedalje hujšega strahu, bi bilo pravo razpoloženje za mir. Morda bodo ti prvi koraki omogočili odstraniti nezaupanje, da bi se potem lahko začeli plodoviti razgovori za od- stranitev vzrokov napetosti. Naša najbolj pereča naloga je, da zagotovimo mir v lastni državi in v notranjih vprašanjih delujemo za ublažitev napetosti. Sele tedaj bomo imeli moralno pravico zavzeti se za sporazum med državami, če bi bilo to potrebno.« Predsednik Tito na Brionih BRIONI, 9. jun. Predsednik republike Josip Broz-Tito je danes dopotoval na Brione, kjer se bo zadržal nekaj časa. Diplomatska kronika Beograd, 9. jun. (Tanjug). Novoimenovani jugoslovanski veleposlanik v Bolgariji Radoš Jovanovič je danes odpotoval v Sofijo. Na beograjski železniški postaji so se °d njega poslovili državni podsekretar za zunanja zadeve Dobrivode Vidič, bolgarski veleposlanik v Beogradu Mišo Nikolov in drugi. 50-LETNICA ZAGREBŠKE UNIVERZE LENINOV »TESTAMENT« OBJAVLJEN Moskva, 9. jun. (Tanjug.) Današnji moskovski časopisi so objavili vest, da je izšel 36. zvezek Leninovih del. V tem zvezku so vsebovana številna Leninova dela, ki so jih prvič vključili v zbrana dela Med drugim so tu članki, ki so bili natisnjeni v »Pravdi« leta 1913 in 1914 in pisa-n: nod ra7rvo ?kror»l jen ie rojili vinogradov. Vinogradniki teh krajev, ki lahko poškropijo svoje vinograde v dveh do treh dneh lahko še počakajo s prvim škiopljenjem do ponedeljka. 10. t. m. Za škropljenje vinogradov proti rver° n obnori uporabi ja jte 0.75—IV« bordojsko brozgo ali 0.3° « Dithan ali Lirotan (30 d\-~ na 100 litrov v jp 0.3"'o Cosan, Kumulus ali Sumporol. škropi jen jp izvajajte temeljito in pazite, da jp trta dobro poškropljena tla s ti ? SiDodnje 'trsni listov. KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE. Dosedanje izkušnje sistema delavskega samoupravljanja Zadnje sedemletno razdobje delavskih svetov predstavlja razdobje uveljavljanja delavskih svetov. To potrjuje neprestano povečanje proizvodnje, narodnega dohodka, zlasti od leta 1952 naprej. V zadnjih šestih letih je zabeleženo povprečno letno povečanje industrijske proizvodnje za I2V0, medtem pa se je povečal tudi promet blaga za preko 80°/o. Istočasno se je začela večati tudi delovna storilnost, stabilizacija tržišča pa je očitna predvsem v vedno večjih zalogah industrijskega blaga ter v provečanju izvoza, zlasti proizvodov visoke obdelave. Iz leta v lelo se izboljšuje struktura strokovnosti zaposlenih v gospodarstvu, tako da se je število visokokvalificiranih delavcev povečalo od 38.000 leta 1951 na 114.000 v lanskem letu. Zainteresiranost delavcev za delo organov upravljanja, povečanje odgovornosti in kontrole nad njihovo aktivnostjo, je opaziti tudi v' zamenjavanju in v odpoklicu posameznih članov delavskih svetov, upravnih odborov in direktorjev. V letu dni je bilo v okrog 600 anketiranih podjetij odpoklicanih posameznih članov delavskih svetov v 28% podjetij, članov upravnih odborov v-19% ter direktorjev v 8% podjetij. Delavsko samoupravljanje je bilo uvedeno v najtežjih letih našega gospodarstva. To je bilo istočasno razdobje preverjanja novih načel ekonomskega sistema. Izkušnje so pokazale, da so bili delavski sveti najaktivnejši nosilci globokih sprememb v našem gospodarskem sistemu, vplivali so na razvoj socialistične zavesti pri delavskem razredu in na ustvarjanje novega odnosa delavskega razreda do skupnosti. Uveljavitev delavskega samoupravljanja potrjuje tudi dejstvo, da brez delavskih svetov ne bi bilo mogoče začeti in angažirati celotnega delavskega razreda na doseganju velikih gospodarskih rezultatov. Delavski sveti so. omogočili, da so potencialne sile v našem gospodarstvu prišle najpopolneje na dan ter da so prišle do izraza organizatorske sposobnosti ter upravljalni in ustvarjalni talenti delavskega razreda. Dosedanje izkušnje so pokazale, da so postali delavski sveti resnično najboljša šola socialistične zavesti delavskega razreda. Delavski sveti v velikih industrijskih podjetjih so imeli sigur-nejše rezultate ter so bolje uresničevali svoje pravice, kakor delavski sveti v manjših podjetjih. Dosedanja praksa delavskega samoupravljanja pa je imela tudi določene negativne pojave, ki pa jih je bilo precej več v sistemu administrativnega upravljanja. Le-te smo prej teže odkrivali, sistem delavskega samoupravljanja pa jih odkriva sam ter omogoča lažjo borbo proti tem po-j avom. Družbeno ekonomski odnosi in delavski sveti V tezah je poudarjeno, da je bil dosedanji razvoj socialističnih družbeno-ekonomskih odnosov’ ogromnega pomena za razvoj delavskih svetov, za podpiranje vloge delavskega razreda v neposrednem upravljanju in za prost razvoj socialističnih sil. Delavski sveti predstavljajo močan politični faktor socializma ter skupaj s komunami in celotnim sistemom, ki raste iz delavskih svetov in komun, ustvarjajo podlago za čedalje svobodnejše odnose med ljudmi. Na koncu je poudarjeno, da predstavljajo delavski sveti enega izmed najmočnejših doprinosov za postopno odklanjanje nasprotij med intelektualnim In fizičnim delom, kakor tudi. eno izmed osnovnih vzpodbud za večji interes delavcev za izobraževanje ln strokovno izpopolnjevanje. Sistem delavskega samoupravljanja vpliva ne samo na krepitev delavskega razreda kot političnega, družbenega in proizvodnega činitelja, temveč tudi kot kulturnega činitelja socializma. Osnovni pogoj — povečanje delovne storilnosti Zaključek letnega občnega zbora Zveze ekonomistov Slovenije Maribor, 9. jun. V Poštarskem domu na Pohorju je bil danes z občnim zborom zaključen letni zbor delegatov Zveze ekonomistov Slovenije. Po poročilih o delu Zveze, ki so jih podali predsednik, tajnik in blagajnik, so delegati v živahni razpravi dali vrsto pobud za še večjo poglobitev dela na področju proučevanja in tolmačenja vsakovrstnih gospodarskih problemov. Društvo ekonomistov naj bi predvsem proučevalo problematiko svojega področja in tako nudilo kar največ pomoči podjetjem in komunam pri reševanju perečih gospodarskih problemov. Zveza naj bi skrbela za izdajanje poljudne ekonomske literature, ki lahko igra pomembno vlogo pri ekonomski vzgoji najširših plasti. Več pozornosti naj bi posvetila problemu organizacije in ekonomike podjetij. Soglasen je bil sklep, naj se v Sloveniji ne ustanavljajo posebna društva knjigovodij, da pa naj ustrezne sekcije v dru-štivih tesneje medsebojno povežejo in včlanijo v zvezni organizaciji društva knjigovodij. Daljša razprava se je razvila okoli vprašanja akademskega naslova diplomiranih ekonomistov. Ko so bili 1946. leta ukinjeni najrazličnejši akademski naslovi, je bil tudi diplomantom ekonomske fakultete odvzet naslov inženirja ekonomije. V praksi je imelo to slabe posledice, in se sedaj diplomirani ekonomisti v podjetjih nekako zapostavljajo in ne prištevajo med visokokvalificiran kader kot na primer absolventi tehniške fakultete z naslovom inženirja. Tudi v tarifnih pravilnikih se zanje določajo povprečno za 30Vo nižje postavke. Zahtevi po vrnit- Vprašanje in odgovor tiegovaltee delu Otroštee o svojem S III. občnega zbora Društva otroških negovalk LR Slovenije Ljubljana, 9. junija. Otroške negovalke srečujemo dandanes povsod, kjerkoli in kadarkoli gre za najbolj humane odnose, kakršne pač goje zavedni pripadniki družbe do lastnih otrok. Družbena vloga otroških negovalk je pri nas tem večja, saj smo se že neštetokrat prepričali, kako požrtvovalno delajo ne ie v številnih dečjih domovih, jaslih, vrtcih in drugih otroških ustanovah, temveč tudi na mnogih zdravstvenih institucijah kot so otroška klinika v Ljubljani, otroška bolnica v Celju, Mariboru, Ptuju. Kopru in Gorici, porodnišnice v Ljubljani, Kranju, Celju in Mariboru in drugod. Sodeč po samem nazivu. ki je vse preveč skromen in enostranski, tega poklica nikdar ne bi smeli podcenjevati, to tem manj, ako se zavedamo. da otrožke negovalke kot zdravstveni sodelavci opravljajo neposredno tudi dolžnosti vzgojitelja, ki često nadomešča mater, zdravnika in učitelja hkrati. To je poklic, ki zahteva kot pravijo same — znanje, roke in srce. Dejstvo je. da po končanih 4 razredih .gimnazije sedanja dvoletna šoia za otroške negovalke ne nudi tolikanj znanja, da bi le-te mogle zadostit-; vsem potrebam vsakodnevne prakse. Zato je popolnoma upravičeno njihovo prizadevanje, da se obstoječa dveletna šola na račun daljše prakse v otroških ustanovah podaljša v tri- aii štiriletno, kar bi obenem omogočilo, da se med drugim uvede kot obvezen predmet tud; psihologija in en .tuji jezik. To občutno vrzel njihovo prizadevno društvo trenutno, krije na ta način, da vsako leto pri.reja tromeseč-ne izpopolnjevalne tečaje s predavani: o etiki medicinske sestre, o mentalni higieni, prehrani otroka ter o zdravljenju akutnih otroških bolezni in poškodb. Posebej pa je bil v Lj.ubljani še tečaj o pedagogiki, v Mariboru in. CeJiju pa so t0 nadoknadili s posebnimi predavanji. Prizadevanje otroških negovalk za takšno rastjo je danes že ukoreninjeno, ka.r je posebna zasluga njihove požrtvovalne predsednice tov. Manije Košak, k; je z lastnim prizadevanjem. stalnim učenjem in uspešno opravlj enimi izpiti dosegla znanje medicinske sestre ter je talko postala vzor vsem svojim kolegicam. Posebna zahvala velja tudi predstojniku otroške klinike v Ljubljani, docentu d.r. Mariju Avčinu, ki kljub obremenjenost; v svojem humanem poklicu nenehno skrb; za rast otroških negovailk z nasveti in številnimi predavanji. Obratni delavski sveti v Zavidovičih Zavidoviči, 9. jun. V podjetju industrije za predelavo lesa »Krivaja« v Zavidovičih je bil nedavno izvoljen novi delavski svet podjetja ter trinajst obratnih delavskih svetov s skupaj 388 člani. Do %’olitev tako številnega organa delavskega upravljanja v »Krivaji« je prišlo zaradi tega, ker ima podjetje petnajst raznih obratov, ki so raztreseni na področju skupne površine okrog 150.000 ha od Drine do reke Bosne oziroma na področju petih okrajev. Razen tega dela 7377 delavcev in uslužbencev v podjetju v treh različnih vrstah obratov: v izkoriščanju gozdov, v mehanični predelavi lesa ter v oddelkih za vzporedno dejavnost. Javna produkcija glasbene šole Ljubljana-Vič Pod vodstvom prof. Milene Stru-kelj-Verbičeve in z odličnimi strokovnimi učnimi močmi si je N'ižja glasbena Sola Ljubljana-Vič v nekaj letih svojega olistoja ustvarila že velik sloves. Na tej produkciji je nastopil en solnpevc-e, sedem klaviristnv, štir.ie violinisti, en čelist in en klarinetist. Po izredno lepo uspelih nastopih sklepamo, da so bili za to produkcijo izbrani najboljši učenci. Posebno moramo pohvaliti klavirsko točko Maje Jeranove in vse štiri violiniste, ki so s svojimi Izglajenimi Izvedbami pokazali, na kako lepi stopnji je na tem zavodu violinski oddelek. Posebno pohvalo zasluži tudi čelist Matija Lorene. Pravo senzacijo večera pa je vzbudila komorna skupina treh glasbeno izredno nadarjenih in glasbi zelo predanih bratov Lorene: Primoža (klavir), Tomaža (violina) in Matije (čelo) — ki so s prekrasno izvedbo drugega stavka Schumannovega Tria v D duru (na pamet) izzvali pri poslušalcih viharno odobrovan.ie in zato dodali še odlomek iz S. Rahmanino-vega tria. Spored Je zaključil_ šolski orkester, ki je pod odličnim vodstvom tov. Matije Terčelja pred kratkim na vsedržavnem tekmovanju mladinskih orkestrov v Beogradu dobil tretjo nagrado. Orkester je bil za uspele izvedbe Schubertovega Menueta, Mirkovega Valčka iz Male plesne suite in Pucellove dvodelne suite za godala deležen takšnega priznanja, da je moral na splošno željo dodati še eno točko. Zaigrali so še Jiikoll-čev Concerti.no za solo-violino in godala. Solistični part je prav temperamentno izvedel mali, devetletni violinist Iztok Koch. Karol Pahor Partizanska slavnost na Brinovem griču Idrija, 9. jun. Danes je bila na Brinovem griču pri Črnem v.rhu nad Idrijo svečana otvoritev partizanskega taborišča heroja Vojka. Otvoritvi so prisostvovali številni vidni predstavniki, med njimi član CK ZKS Tomo Brejc, predsednik republiškega odbora sindikatov Janko Rudolf, okrajni sekretar ZKS Gorica Tine Remšikar in drugi. Navzoča sta bila tudi oče in sin pokoj nega heroja Vojfca Frainc in Marjan Premrl. Proslave in odkritja partizanskega taborišča so se -udeležili tudi številni preživeli borci, med njiimi tudi podpolkovnik. Karel Leskovec, bivši komandant Prešernove brigade. K dobremu uspehu današnje proslave so mnogo pripomogli člani Radiio-kluba Idrija, ki so že' na predvečer zvezali 2 km oddaljeno taborišče s kablom električnega voda ter s tem omogočili, da je bilo ozvočenje brezhibno. Sodelovati pa sta tudi idrijska in’ trboveljska godba na pihala, ki sta priredili že na predvečer v Idriji koncert. Pretekli petek zrvečer smo prisostvovali zboru volivcev volilne enote Gradišče. Po razpravi o družbenem planu in proračunu občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center so volivci razpolavljali tud; o nekaterih drugih problemih, ki živo zadevajo potrošnike. Med drugim je bilo sproženo tudi vprašanje. zakaij in odkod nepričakovan dvig cen češnjam. Včeraj zjutraij nam je odbornik občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center Jaka Av-6ič, ki je tudi prisostvoval zboru volivcev, sporočil, zakaj in odkod zvišanje cen, s prošnjo, da sporočilo objavimo, ker je to želja voliivcev. Ugotovljeno je bilo, da gre v koprskem in goriiškem okraju, kje.r pridelajo največ češenj in od kodeir se zalaga trg v Sloveniji in zahodni Hrvatski, sezona češenj h kraju ln jih je zato vedno manj. Izpolniti pa je treba tudi obveznosti do izvoza- Zadnji kamion, ki je pripeljal češnje iz Nove Gorice v Ljubljano, je morai obiskati 8 zadrug (Dobrovlje, Selo, Batuje, Gradišče Pravčino. Kamnik itd.). Nakupovalci so uspel; kupiti le 1800 kg češenj in še te so morali plačat; povprečno po 50 din za kilogram. Marža zadruge je okoli 5 din, prevoz saim pa je stal 10.3 din za kilogram, pri čemer je vračunano samo gorivo in amortizacija tovornjaka. Običajno stane prevod 6.50 do 7 din. tokrat pa je bil dokaj višji, saj so morail nakupovalci opraviti nad 350 km dolgo pot. pr; čemer niso mogli kupit; niti toliko češenj, da bi bil kamion poln. Nadaljnji stroški, k; so vračunani v maloprodajno ceno češenj, pa so naslednji: 2 din za embalažo in 3 odstotni kalo. kar znese približno 1-50 din. torej skupno okoli 64 din za kilogram češenj pri grosistu. D e taji isti imajo pravico na 13-odstotno Ogledni center za elektrifikacijo vasi in kmetijskih del Donja Satornja, 9. jun. V vasi Jarmenovcih pri Donji Satornji v Šumadiji je bil danes dopoldne odprt ogledni center za elektrifikacijo vasi in kmetijskih del, ki ga gradijo že od leta 1954. V navzočnosti domačih in tujih znanstvenikov, udeležencev beograjskega zasedanja Svetovne konference za energijo, je bila majhna svečanost, na kateri so govorili član zveznega izvršnega sveta Slobodan Penezič, direktor inštituta za delovno storilnost Stjepan Han ter generalni direktor uprave za tehnično pomoč Združenih narodov Hugh Keen-leyside. maržo. Tako so bile češnje včeraj zjutraj na trgu po 76, pa tudi po 70 din, pač po kvaliteti. Analiza cene torej kaže. da So stroški trgovske mreže nor-matal in da ne gre za neupravičeno zaslužkarstvo. Način odkupa preko zadrug je dober, ker bi sicer v odkupu po vsej verjetnosti bilo več nereda in trudi navijanja cen. V maloprodajni trgovski mreži menijo, da je ekonomska cena pridelovalca na terenu do 25 din za kg češenj še upravičena. Pri tej ceni se kmetu na vsalk način splača češnje gojiti. Samo v Ljubljani b; dnevno lahko prodali 15—20 ton češenj, trgovine pa jih laihko dobijo le 4 do 8 ton, ker — kakor rečeno — gre sezona češenj h kraju. Za vso ostalo zeienjavo (krompir, zelje, čebulo, solato itd.) pa velja, da So cene približno enake cenam iz leta 1955 spo-miadi oziroma polet; in so nižje od cen v istem času lani. Toliko o obvestilu o cenah češenj, ki nam ga je posredoval občinski odbornik tov. Avšič, s katerim, uipamo, bodo tud; volivci zadovoljni. Ob tem pa moramo reči še besedo o »borih volivcev naspioh. Današnji primer kaže zanimanje ljud; do problemov in vprašanj, ki jih zadevajo. Ce bodo volivci vedno tako hitro dobivali odgovore ti?. svoja vprašanja ustmeno ali preko tiska, tedaj gotovo ne bo težav z udeležbo na zborih, kajti voiivci bodo čutili, da je zbor forum, ki ima pravico zahtevati odgovore in pojasnila. št vi akademskega naslova se je pridružil tudi zastopnik Zveze študentov ekonomske fakultete. Soglasno so sprejeli sklep, naj Zveza ekonomistov Jugoslavije izposluje, da se prizna absolventom ekonomske fakultete naslov inženirja ekonomije, absolventom srednje ekonomike šole pa naslov ekonomskega tehnika, ker imajo ekonomisti v našem gospodarstvu pomembno vlogo ia funkcijo kot tehniki v proizvodnem procesu. Po volitvah nove uprave Zveze ekonomistov Slovenije so sprejeli sklep, da bodo na prihodnjem zboru slovenskih ekonomistov obravnavali ekonomske probleme v.kmetijstvu. Na koncu so na podlagi dvodnevne razprave in referatov sprejeli naslednji zaključek: na letnem zboru Zvez ekonomistov Slovenije z dne 8. in 9. junija 1957 so delegati in drugi prisotni po referatih tovarišev Franca Černeta, inž. Metoda Dularja in Ermina Kržičnika o ustvarjenju dohodka gospodarskih organizacij in njegovi porazdelitvi, kakor tudi o tvorjenju narodnega dohodka in njegovi uporabi na podlagi obsežne in vsestranske razprave poudarili naslednje: osnovni pogoj za gospodarski razvoj je povečanje delovne storilnosti. Temu osnovnemu namenu mora služiti ustrezna poraz-delite\r narodnega dohodka, ki mora biti zaradi tega stimulativna, tako za neposredne proizvajalce, kakor tudi za gospodarske organizacije. V ta namen je potrebno, da se gospodarske organizacije po svojem poslovanju čimbolj osamosvoje, da se razširi področje njihovega sodelovanja, da se jim prepusti tolikšen del dohodka, da bo ustrezal delu. ki ga je vložil delovni kolektiv, njegovim uspehom v gospodarjenju z zaupanimi sredstvi in funkcijami, ki jih mora opravljati. Za uresničenje tega je treba omogočiti realen rentabil-nostni račun gospodarskih organizacij, za kar je bilo v razpravi dano več predlogov. Nadalje je bilo podčrtano, da mora biti porazdelitev dohodka znotraj gospodarske organizacije prepuščena njej sami. Vse to se more uresničiti z izpopolnjevanjem našega sistema tržnega gospodarstva, kar predpostavlja v danem položaju vskladitev planskih in tržnih elementov v našem gospodarstvu. Čeprav je bil zbor mnenja, da je vprašanje razdelitve dohodka danes eno izmed najpomembnejših vprašanj, je hkrati podčrtal pomembnost tudi drugih činiteljev za dosego temeljnih ciljev našega gospodarstva. K. O. Zaradi krožnih potovanj poslabšan promet sa Jadranu Cez nekaj dni bo sklican sestanek vseh zainteresiranih turističnih predstavnikov, na katerem bodo razpravljali o položaju, v katerem se je znašel naš turizem po sklepu reškega podjetja »Jadranska linijska plovba«, da bo letos odvzelo nekatere ladje iz rednega prometa ter jih vključilo v sistem krožnih potovanj za tuje turiste. Ljudski odbori in turistične organizacije srednjega in južnega Jadrana poudarjajo v svojih dopisih, poslanih sekretariatu za blagovni promet zveznega izvršnega sveta, da je s tem ukrepom »Jadranske linijske plovbe« postal turistični promet neudoben do tolike mere, da odbija domače in tuje goste od obiska na srednjem in južr.em Jadranu. V predsezoni, ki jo turistični stroko\’njaki imenujejo »reklama glavne sezone«, so bile iz rednega prometa izvzete naše Za kongres smo pripravljeni (Nadaljevanje in konec) Dobiček na škodo osnovnih sredstev »Imamo vret o strojnih naprav, ki so stare tudi že nad petdeset let.« pravijo v železarni. »Njihova vrednost je ocenjena zed0 nizko. Dogaja se nam, da nas stanejo posamezna popravila, ki ne obsegajo niti 20°/r> teh naprav, tudi do 300«/» njihove ocenjene vrednosti. Na ta način seveda ni mogoče zbrati potrebnih sredstev za zamenjavo starih in iztrošenih strojev in naprav z novimi. Čeprav ustiva r j amo zaradi nizke vrednosti osnovnih sredstev večje dobičke, gre to le na škodo osnovnih sredstev. Trenutnih koristi pa ne moremo zamenjati s traijne-jšimi v bodočnosti.« Uresničevanje boljših .pogojev za gospodarjenje in upravljanje ,v podjetjiu pa ni otežkočeno samo zaradi nizko ocenjenih ©snovnih sredstev, temveč tudi rarad 1 omejitev v razpolaganju * amortizacijskimi sredstvi. Ta sredstva so premajhna, poleg tega pa kolektiv ne more z njimi prosto razpolagati. En del amortizacijskih sredstev služi splošnim družbenim- potrebam, medtem ko je za trošenje in uporabo preostalega dela teh sredstev predpisan zamotan administrativni postopek/ ki se vleč? od strokovne komisije v podjetju, preko upravnega odbora Cn delavskega sveta na okrajni ljudski odbor in še dalje na re'pub. izvršni svet, Vs.e to je potrebno opraviti v začetku leta in za vse leto naprej. Če se pogoji spremenijo, je treba začeli ves postopek znova. -Nam ni razumljivo,« pravijo, »zakaj podjetje ne b; moglo samostojno razpolagati vsaj s tistim delom amortizacije, ki mu pripada. Podjetjem oziroma njihovim kolektivom so biia dana. v upravljanj e osnovna sredstva. Prav tako bi morali dati kolektivom v izključno upravljanje tudi amortizacijska sred-tva. ki predstavljajo en del osnovnih sredstev, izraženih v njihovi odpisani denarni vrednosti.« Sistem upravljanja in gospodarjenja z amortizacijskimi sredstvi se torej ne sme bistveno razlikovati od sistema upravljanja in gospodarjenja z osnovnimi; sredstvi, ker je to med seboj neločljivo povezano. Enotnost v upravljanju ;n gospodarjenju z osnovnimi sredstvi v kateri koli obliki je bistvo delav. samoupravljanja. Razvoj v tej smeirt. razširitev pravic organov upravljanja in krepitev njihove samostojnost; bi dajala delavskemu samoupravljanju bolj polno vsebino, hkrati pa ga napravila še bolj privlačnega in tud; bolj učinkovitega. Samostojnost tudi pri nagrajevanju V tem duhu je potrebno reševati tudi vprašanje samostoj-nos tj teole(kiiivo StL- -v" .. Očka Granger Stewart in njegov sinko Tracy ODMEV na festival Zdaj so že izšli tisti francoski kulturni dnevniki (Ar ts, Les Lettres francaises, Figaro litteraire, Les lettres nouvel-les), ki ocenjujejo filmski festival v Cannesu izčrpno in s premislekom glede celotnega aspekta jubilejnega festivala. Mislim, da bo podoba festivala tudi našim bralcem bolj zanimiva, če dopolnim svoja pisma z nekaterimi njihovimi mislimi, saj se v teh časopisih oglašajo najvidnejši francoski filmski kritiki (Sadoul, Mau-riac, Truffaut, Charensol). Predvsem vsi zamerijo Siriji, da je podelila Zlato palmovo vejico Wylerjevemu filmu »Prijateljsko nagovarjanje*. Ostro so napadli generalnega sekretarja festivalskega odbora Favra-Lebreta in mu očitali, da je prodal festival Amerikancem. Kako bi se sicer moglo dogoditi, da so po sklepu, da na festivalu lahko sodeluje vsaka država samo z enim celovečernim in enim kratkim filmom, Amerikanci sodelovali s štirimi celovečernimi filmi. »Generalni sekretar ni ob tej prodaji mogel doseči niti tega, da bi Amerikanci poslali na festival kakšno svojo zvezdo!« se glasi očitek, iz katerega odmeva pomilovanje do generalnega sekretarja, kateremu Truffaut n. pr. javno očita, da je »mož, ki ne ljubi filmske umetnosti,« kar je dokazal kot filmski producent, v katerega se je generalni sekretar pariške Opere prelevil v zadnjem letu in posnel dva najslabša filma lanske francoske proizvodnje. Samo Jeanu Cocteauju je uspelo prepričati žirijo, ki jo je tudi sestavil generalni sekretar festivala, da je našla nagrado za Bressonov film »Na smrt obsojeni je pobegnil« in da ni popolnoma izpregledala poljskega »Kanala« in švedskega »Sedmega pečata« — nesporno največjih del letošnjega festivala. Medtem pa mu ni uspelo članov žirije prepričati, da sodi med velike filme, ki zaslužijo priznanje, tudi Dassi-nova mojstrovina »On, ki mora umreti«. Da., vprašanje letošnje žirije. Generalnemu sekretarju je prišlo na misel, da bi jo sestavil iz vseh dosedanjih predsednikov festivalskih žirij. Kaj pomaga — se vprašujejo javno francoski kritiki — žirija akademikov, če pa so bili med njimi ljudje, ki filmsko umetnost odklanjajo in so sami pripovedovali, da vidijo na leto kvečjemu dva filma. Nekateri so celo ugotovili, da je bil predsednik žirije Andre Maurois navdušen zagovornik verjetno najslabšega filma festivala, avstrijske cesarsko-kraljeve limonade »Sissi — mlada cesarica«. Vsi so mnenja, da je »čast« letošnje žirije reševal s svojimi odločnimi stališči le Cocteau. Po pravici nosi časten naslov častnega predsednika festivala. Vsi pa soglasno zahtevajo odločne ukrepe, da mine stanje, v katerega je s svojo uslužnostjo Amerikancem pripeljal festival dosedanji generalni sekretar. Tako menijo, da bi naj veljalo pravilo, da sme vsaka dežela sodelovati samo z enim celovečernim in enim kratkim filmom. Posebna komisija filmskih strokovnjakov (kritikov) naj pregleda vse prijavljene filme in odloči, katerega bodo uvrstili na festivalski program. Ni nujno, da traja festival 15 dni — bolje je samo 7 dni, a naj bodo tisti v znamenju filmske umetnosti. Prav tako bi morala vsaka država-udeleženka prevzeti obveznost, da pripelje na festival režiserja in glavne igralce svojega filma. Ocenjevanje naj bi ne bilo več razdeljeno na celovečerni in kratki film, temveč po filmskih žanrih, ker bi bilo to neprimerno bolj pravično. Odločno je treba prekiniti z dosedanjo prakso,’ko se je generalni sekretar posebej trudil, da bi francoski kinoteki onemogočil predvajanje izbranih filmov, ki bi naj predstavili posamezne pomembne teme iz filmske zgodovine in razvoja filmske umetnosti (letos se je namreč zgodilo, da ni dovolil predvajati v mali festivalski dvoranici vaeh Ku-osaivovih filmov), temveč je treba z vse- mi močmi podpreti predvsem takšne akcije, poleg tega pa iskati nove forme, ki naj dajo msmz. -.nSsvSSSS •iViksjiaj CcrlviiM;v ,|C \ ua.tv.„ti požel veliko priznanja za vlogo Don Kihota v Kozinčeva istoimenskem filmu festivalu v Cannesu vsebinsko vrednost. Posebno zadnje misli so izredno koristne in upajmo, da bodo tisti, ki festival vodijo, upoštevati tehtne predloge. Tedaj bo festival v Cannesu posta L v resnici filmski dogodek leta, sijajna priložnost za pregled filmske umetnosti in srečanje, ki bo odmevalo v svetu vse leto. mkv. NOVICE IZ FILMSKEGA SVETA m Joan Bennett nastopa skupaj s poikjojnim Humphreyem Bogar-tom ter drugimi priznanimi Igralci v odličnem ameriškem filmu »Nismo mi angeli« Češki režiser Vladimir Vlček. ki je bil letos član festivalsk" žerije v Cannesu, bet režiral film »V reki«. Scenarij ja napisal Josef Pick, a v končni adaptaciji scenarija je sodelovala francoska scenaristka Col-lette Audry. V poljskih ateljejih v Lodzu in Wrocla\vu snemajo trenutno nekaj zanimivih filmov. Poljski film je po uspehu s »Kanalom« na festivalu v Cannesu vzbudil veliko zanimanje po svetu. Razumljivo. da zaradi tega nestrpno pričakujejo, kaj . bodo po Wajdi povedaili drugi poljski režiserji. K. Nalecki režira »Dvlojieo z velike reke«, malce propagandno delo, ki naj vzpodbudi večjo strpnost med Poljaki in vzhodnimi Nemci. Mnogo pričakujejo od novega Kawale-rowi ozovega filma »Pravi konec velike vojne«, psihološke študije p ljubezni, ki jo je uničila druga svetovna vojna. O tre n aspektih ljubezni med mladimi govori S. Lenartorvioz v svojem filmskem omnibusu »Srečanja«. Enako zanimiv bo tudi J- Zar-zyckega film »Izgubljena čustva«, ki pripoveduje o ljubezni med dvema mladima, ki jo je uničila forsirana in zmehanizi-rana gradnja »socialistične družbe«. Film bo kritika časov, ki so jih Poljaki premagali lani oktobra. Mojster komičnega filma J. Bibkowski snema novo komedijo »Kapelusz pana Anato-la«. Drama o nekem alkoholiku je film »Fetla« režiserja W. Hasa, ki je poljska verzija »Izgubljenih dni«. O doživljajih iz zadnje vojne govori tudi po- znani režiser A. Munk v svojem filmu »Eroica«. Poznani mojster poljskega filma Aleksander Ford snema film »Osmi dan v tednu«, ki pripoveduje o moralnih problemih sodobne mladine. F-lm snemajo v koprodukciji z Vzhodno Nemčijo. O nekem poljskem pilotu, ki se je med drugo svetlovno vojno boril na angleškem nebu, pripoveduje v filmu »Zgodba o nekem letalcu« režiser H. Dra-pella. Zelo znana Wanda Jaku-bo\vska pa ustvarja z mladino film »Kralj Matjaž I.«. PADDT CHAYEF- SKY, ki je avtor scenarija za sloviti film »Marty«, je dokončal scenarij za nov film, ki bo nosil naslov »Boginja«. V filmu pripoveduje Chayefsky o neki gledališki in filmski zvezdnici, ki se je spustila v kupčijske posle z gledališčem. Temu svojemu prvemu filmskemu scenariju pa bo dodal v kratkem še scenarij, ki ga je napisal po svojem novem odrskem delu »Middle of the Night«. Delo je doživelo velik uspeh na Broadwayu. Film po tem scenariju bo režiral Delbert Mann, ki je bil tudi režiser filma »Marty«. ST. 135 - 10. junija 1957 / SLOVEIISK1 POROČEVALEC / str. 5 _ i —- MiKDiiP m v M'* '/'fltt \ A v.Nvf. " Ml11 70. Kaja Je zasikala: »Bandar-log! Stopite vse za korak k meni!« Vrste opic so se kakor brez volje pomikale naprej in tudi Baghira in Balu sta naježena napravila korak naprej. Tedaj ju je Mavgli zaustavil z roko in odvedel, opice pa so se kakor začarane gnetle okoli kače, ki jim je s sikanjem ukazovala vedno bliže. 77. »Uh!« je zasopel Balu. »Nikoli več ne bom Kajin zaveznik!« Kar treslo ga je po vsem telesu. »Več zna, kot znamo mi!« je pripomnil Baghira. »Ce bi ostal pri njej samo še minuto, bi ji kar sam zlezel v goltanec!« »Kaj pa vama je? Saj je samo Kaja risala svoje bedaste kroge po zraku! Alo, pojdimo!« ju je Mavgli priganjal. 78. »Pa kaj je vse skupaj pravzaprav pomenilo?«^ je v džungli vprašal Mavgli, ki mu Kajina privlačna sila ni mogla do živega. »Videl sem le velikansko kačo, ki je bedasto plesala in nos je imela ves zbit in krvav! Ha, ha!« Baghira pa je jezno ustavil njegovo posmehovanje: »Mavgli! Nos je razbila zaradi tebe in zaradi tebe so opice naju zdelale!« ZISflEB PEEB II. GIMMESTRIBO Fo pivi glmnaestradi. ki Je bi-a ii-.a 1353 v Rotterdamu, bo iruga letos v Zagrebu od 10. do L4. .ililija. Ker bo ta velika fiz-tultunia manifestacija v naši dr-:avi, .ic to dokaz ugleda naše Iržave v tujini glede športne 'Z^oif in organizacijske sposob-losti. Ker bo na tej prireditvi izstopilo nao 10.080 telovadcev iz č .-v, bo potrebna dobro za-n:Sl-‘ : a ’ organizacija in bodo navad izrabiti vse razpoložljive nnoztjlvosti. Polovico ležišč Je ;e zagotovljenih v hotelih, štu- lcntsj.il*. in otroških domovih, za irug -i- 3008 udeležencev pa je za- IABRALNI LETALCI ZA PRVENSTVO SLOVENIJE Ma slortu za prvo dissiplmo Celi e. 9 jun. Na letališču na ■ ovci m-! Celju je bilo dopoldne Javnost no odprto II. republiško irvenstvo v jadralnem letalstvu, va njem sodeluje 10 pilotov' iz Ljubljane, Celja, Lesc m Ptuja, :n tcer =amih takih, ki so ze osvo-’”i nebno značko C. kar pomeni, la so jadrali pst ur, preleteli 41 km in dosegli relativno višino .000 m. .. . . Tekmovalce, številne gos«.e in -ledalee je najprej pozdravil jre::«f c':ni k Letalske zveze Slovenije Marko Peršič, za njim pa še zastopnik pokrovitelja, podprsd— seanik okrajnega ljudskega odbo-•a Celje Miran Cvenk. Tekmovalni spored, ki bo za--i jučsn prihodnjo nedeljo, obse->a 4 discipline: prelet k prosto zbranemu cilju, hitrostni prelet ra določen cilj. prelet s ciljem in povratek ter hitrostni prelet v trikotu na dolžino 10» km’. Danes so se jadralci pomerili v hitrostnem preletu na določen cilj, ori čemer so morali preleteti proso Cehe—Čakovec v približni dolžin: 37-km. Rezultati ob uri, ko to pišemo še niso znani. M. E. Študentsko prvenstvo v NAM. TENISU KOROŠCI NAJBOLJŠI V Ljubljani je bilo pred dnevi vsakoletno prvenstvo okrajnih Študentskih klubov iz vse Slovenije. ki so ga priredili tudi tokrat prizadevni pomurski študentje s Stefanom Klemenčičem na čelu in ob podpori Tv am i zn ot eniške zveze Slovenije. Nb prvenstvu se jr- zbralo 12 okrajnih, ekip, v konkurenci posameznikov pa je igra-lo 43 tekmovalcev iz vse Slovenije. Prve tri ekipe in trije najboljši posameznik: na tem prvenstvu, k: se je končalo v zadovoljstvo vseh. so dobili lepe pokale. Naivec uspehov na turnirju v Liubi.iani so imeli igralci Kluba koroških študentov, ki so zasedli prvo mesto med ekipami in posamezniki. REZULTATI — ekipno: Klub korošk h študentov (Auprih. Ma-klin. Za.sorc). Pomurski študentje (Klemenčič, Vilar, IIradii). Študentski k.ub -okraja Novo mesto (Medic. Picek, Mikec). PAK (Piuj).. KAD (Kranj), Jurčičev A?C (Stična) itd. POSAMEZNIKI: Auprih (Ravne). Levstik (Kočevje). Medic (Novo mesto), Mavrič (Ptuj). Maki: n (Ravne). Lavrič (Kamnik), Klemenčič (Ljutomer), HradU (Murska Sobota) itd. (u) gotovi j ena nastanitev v adaptiranih objektih in stanovanjih , Zagrebčanov. Druga gimnaestrada Je razen svojega posebnega fizkulturnega značaja za našo državo tudi turistično važna. Večina udeležencev je zahtevala, da bi pred gim-naestrado in kasneje mogli obiskati posamezne naše turistične kraje, predvsem na Jadranu in v gorskih pokrajinah, zlasti pa se zanimajo za obisk Plitvičkih jezer. Razen tega so mnogi zahtevali informacije za obisk Postojne, Blejskega in Bohinjskega jezera ter za krožna potovanja po kopnem in po morju. Zato bo ta fizkultuma prireditev poleg vsega drugega prinesla tudi gospodarsko korist za naš turizem in gostinstvo. Računajo, da bo na ta način devizni dohodek skoraj milijon dolarjev, kot najmanjši dohodek pa računajo 600.000 dolarjev. Ob drugi gimnaestradl bodo priredili v Zagrebu vrsto kultur-no-umetniških in drugih prireditev za razvedrilo gostov, ki bodo mogli dobiti vpogled v naše kulturno življenje in uspehe na umetniškem področju. Tudi filatelisti bodo zadovoljni, ker bodo izdali serijo priložnostnih znamk in bo za vsakega udeleženca zagotovljena po ena. V Zagrebu so pripravljajo na veliko, urejajo stadione in Igrišča. parke, grade tudi novo avto- jn c 1)1 Is k o cesto do Maksimira in olepšujejo posamezne dele mesta. Tuji tisk je že doslej mnogo pisal o drugi gimnaestradi, kar je veli-keca pomena za prihod turistov. M. B. Jesenice - Gorenjski nogometni prvak. Na pravkar zaključnem prvenstvu gorenjske nogometne podzveze so si Jeseničani po viz soki zmagi nad drugim najmočnejšim tekmecem Skofjeločani priborili naslov gorenjskega prvaka. Njihova enajstorica bo zdaj igrala kvalifikacijske tekme za vstop v ljubljansko-primorsko ligo. Med pionirji so v kranjski skupini zmagali Kranjčani, v jeseniški pa Radovljičani. -Vrstni red članskih enajstoric je bil takle: Jesenice (18), Škofja Loka (18), Naklo (10), Prešeren (6), Bohinj (5) in Bled (3). (J-k-) Kolesarski klub »Prekmurje« iz Beltinec je preteklo nedeljo izvedel krožne dirke s startom in ciljem v Beltincih. Na startu so bili sami domači kolesarji od najstarejših v štirih skupinah. Najboljša mesta so zasedli Per-kič. Zver in Kovač.. Zanimanje med ljudmi je bilo zelo veliko. PARTIZAN’ TOLMIN DOI5IL PRIZNANJE Tvn Partizan v Tolminu spada med najboljša društva na Goriškem, 'le dni so imeli v prostorih tolminskega gledališča telovadno akademijo, ki jo je obiskalo »lovilno občinstvo. Tako da je bila dvorana [so’, n a do zadnjega kota. Izvajali so proste vaje. vaje na orodju, raznoterosti in plesne igre. Občinstvo je vsako izvedeno točko uatrradilo s ploskanjem. Ob znkljnč-ku pa je društvu jo/e Jelarčič izročil kot najboljšemu društvu za telesno vzreje prehodni pokai »Primorskih ntvic« in 25.000 din. (J. P.) KOLEDAB Ponedeljek, 10. junija: Marjet*. Na današnji dan leta 1912 je umrl v Ljubljani slovenski pesnik Anten Aškerc. Njegov nastop je pomenil krepak razmah epske poezije. Obe njegovi prvi knjigi »Balade in romance« ter »Lirske in epske pesmi« sta še danes živi ln bosta ohranili trajno vrednost. Obveščamo vse rezervne oficirje občine Bežigrad, da bo v nedeljo, 16. t. m. v Ribnici ogled artilerijskih instrumentov. Odhod z vlakom ob 4.40 z glavnega kolodvora. Prijave do torka 34. t. m. v pisarni občinskega odbora ZROJ-Bežigrad, z navedbo imena, priimka, naslova ter številke osebne izkaznice, vožnja brezplačna. Vsi člani vljudno vabljeni. Občinski odbor ZROJ Bežigrad. ZDRAVNIŠKA DE7.CKNA SLUZ« BA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 8. VI. DO 14. VI. 1957 — NOČNA OD 20. DO r. URE. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni dom VIC: Dr. Jagodič Boris, Rožna dolina c. XV-1 a, tel. 22-437. v odsotnosti zdravnika kličite tel. 21-759 alt 21-494. Ob nedeljah dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska c. 31, tel. 21-797. od 8.—14. ure. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Dr. Tičar Lojze, Veselova U, tel. 21-966. Zdravstveni dom SISKAt Dr. Gašperlin Janez, )š a rano vice V a 10, tel. 32-452. Zdravstveni dom CENTER: Dr. Zalta Maks, Puharjeva S, tel. 21-824. V odsotnosti zdravnika klicati teL LM 30-200. Zdravstveni dom MOSTE: Dr. Medvešček Branko, Krekova 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika klican tel. LM 30-300, Zdravstveni dom RUDNIK: Dr. Lobe Franc, Njegoševa 25, teL 21-541. V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18 dalje. ______ Zdravstveni dom — ŠENTVID: TeL 731, ah LM 741. ORIGINAL ULTRAGIN - S po rt KREMO dobiš v vseh parfumerl: Jah! Ta krema tene bo razočarala. Vsaka drogerija, špecerija, zadruga, vsaka trgovina, ki prodaja milo za gospodinjstvo, prodaja tudi »FLEX«. za čiščenje madežev samo »FLEK«! ^•8 GB pw RADIO PEGE VAM SIGURNO ODSTRANI PEGESAN krema. Odklanjajte v trgovinah nadomestila in zahtevajte samo originalni PEGESAN z rdeče -zlato etiketo. ZADNJI KRIK FRANCOSKE MODE — 3 svetle barve šminke »EVELINE« so dobile drogerije v Ljubljani. Mariboru, Kranju in Novem mestu. Poročila: 5.05, 6.00, 7.09, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00 in 22.55. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame ir. ob» vestila; 7.10 Zabavni zvoki — vmes ob 7.20—7.25 Naš jedilnik (3.00—il.OO oddaja na valu 202 m); 8.05 Jutranji divertimento G. Rossini: Potovanje v Reims, uvertura — S. Rahmaninov: Humoreska — J. Bsyer: Parada lutk — G. Do-nizetti: Odlomek iz opere »Ljubezenski napoj« — P. Sarasaie: Andaluzijska romanca — R. Glier: Scherzo iz simfonije »lija Muro-mec« — J. Gotovac: Poskočno kolo iz opere »Morana«: 9.00 Drobci iz sudanske lirike in proze; 9.30 Skladbe za violino in klavir: 10.10 Za staro in mlado (spored lahke in zabavne glasbe); 1.1.00 Uvodni takti: 11.05 Oddaja za šolarje — Berislav Brkič: Jagoda; 11.35 Domače pesmi in napevi za dobro voljo: 12.00 Opoldanski koncertni spored N. Rimski“-Korzakov: Koncert za klavir in orkester Stevan Hristič: 4. suita iz baleta »Ohridska legenda«; 12.30 Kmetijski nasveti — Lojze Jamnik: Močna krmila in resnica; 12.40 Skladbe slovenskih avtorjev igra Mariborski instrumentalni ansambel, solist violinist Ivan Pal, V. Parma: Dvospev iz opere »Caričine ama-conke«, 2. Polašek — V. Golob: Uspavanka. B. Ipavec-V. Golob: Kolo. G. Krek-V. Golob: K Bock-linovim Slikam; 13.15 Pisan spored zabavnih melodij; l4.0.-> Oddaja za šolarje — Ernest Adamič: Tekma s smrtjo ; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame: 15.40 Utrinki iz literature — A. Tolstoj: Novela; 16.00 V svetu opernih melodij A. Borodin: Knez Igor, duet in finale 1. dej., L. Janaček: Jenu fa, zaključna scena l. dejanja, duet Jenufe in cerkovnice In cer-kovnice in Steva, A. Dvofak: Armada, uvertura, A. Dvorak: Ku- salka, prizor balet in arija povodnega moža; 17.10 Iz naših kolektivov; 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Kulturni pregled; 18.15 »Po Koroškem, po Kranjskem . . .« (spored narodnih pesmi in napevov); 18.40 Mladinska oddaja; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Koncert simfoničnega orkestra Jugoslovanske radiodifuzije. Dirigent Antonio Janigro — solistka Jelka Stanič (violina), Milan Ristič: Suita gio-cosa, Sergej Prokofjev: Koncert za violino in orkester št. 1 v D-duru, Maurice Ravel: Pavana — Daphnis in Chloe, suita št. 2: 22.15 Jazz-cocktail (Sodelujejo: sekstet Django Reinhardt, Charlie Parker z veliko zasedbo, ansambel Earl Bostic in kvintet Lionel Hampton); 23.00—23.15 in 20.30—24.00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba. II. PROGRAD 12.30 Pisana vrsta zabavnih skladb; 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 13.10 V glasbi po svetu Franz Schubert: Pet 'nemških plesov, Mihael Glinka: Krakovjak, Camllle Saint- Sanns: Kavanaise, Vasilij Rubin: Suita na makedonske teme, Joacquin Turina: Procesija v Se-vilji, Maurice Ravel: Bolero; 14.20 Ljubljanska kronika in obvestila; 14.35 Kenryk Szering, Anton Ru-binstečn in Isak Stem igrajo virtuozne skladbe; 15.00—15.15 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 22.15—23.00 Prenos UKV programa: 22.15 Glasbena medigra. 22.20 Mednarodna radijska univerza — Ing. Mejuhas Haim: Pred poletom umetnega satelita, 22.35 do 23.00 Ritmi in melodije. GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Ponedeljek, 10. Junija, ob 20: Kreft, »Krajnski komedijanti*. Abonma H. Torek, U. junija, ob 20: Potrč, »Krefli«. Abonma B. Sreda, 12. junija, ob 20: Potrč, »Krefli«. Abonma D. Četrtek, 13. junija, ob 20: Potrč, »Krefli«. Abonma A. Petek, 14. junija, ob 15.30: Potrč, »Krefli«. Abonma Petek H. popoldanski. Ob 20: Kreft, »Krajnski komedijanti«. Abonma U. Sobota. 15. junija, ob 20: Nash, »Mojster za dež«. Premiera. Izven in Prem. ab. Nedelja, 16. junija, ob 20: Nash, »Mojster za dež«. Izven in za podeželje. V soboto, 15. junija, bo Imela Drama enajsto in zadnjo letošnjo premiero. Uprizorjena bo »romantična komedija« H. R. Nasha »Mojster za dež«. Režiser je ing. arch. Viktor Molka, scenograf ing. arch. Ernest Franz, kostumograf Alenka Bartl-Serša. Komedijo je prevedel Janko Moder. Igrajo: H. C. Curryja Edvard Gregorin, Noaha Anton Homar, J.ma Drago Makuc, Lizzie Vika Grilova, Fila Stane Cesnik, šerifa Aleksander Valič. Starbucka Jurij Souček. OPERA LJUBLJANA UPRAVA ZA GESTE LES, LJUBLJANA razpisuje mesto GESBBENHGA INŽENIRJA pri Tehnični sekciji Ajdovščina Stanovanje preskrbljeno. Ponudbe in informacije: Uprava za ceste LRS, Ljubljana, Beethovnova 10. 3218-R *»«•••••• >•*«••••• POZIV Pozivamo delavce in uslužbence, ki jim je delovno razmerje pri podjetju prenehalo in imajo pravico do deleža pri končni delitvi plač iz dobička, v smislu 61. 61 in 62 uredbe o plačah (Ur. 1. FLRJ št. 11/56), naj se v roku treh mesecev od dneva objave tega poziva javijo prt podjetju Fo preteku trimesečnega roka zapade pravica do deleža pri razdelitvi plač iz dobička. 3163-R SGP »PROJEKT« - KRANJ Ponedeljek, 10. junija do četrtka, 13. junija: ZAPRTO. Petek. 14. junija, ob 20: Nušič — »MISTER DOLAR«. Gostovanje Beograjske Komedije. (Vstopnice so že v prodali.) Sobota, 15. junija, ob 20: Švara, »KLEOPATRA« Abonma red E. Nedelja, 16. junija, ob 20: Baletni večer; Chopin, »SILFIDE«, Gottfried von Einem »RONDO O ZLATEM TELETU«. Rossini-Respighi, »FANTASTIČNA PRODAJALNA«. Premiera. Prem. abonma ln izven. Ponedeljek, 17. junija, ob 20: Ma-jakovski »HLADAN TUS«. Gostovanje Beograjske Komedije. (Vstoonice so že v prodaji.) Zadnja, sedma premiera letošnje operne sezone bo v nedeljo. 16. t. m., baletni večer, ko bodo prvič na našem odru izvajana dela: Balet Mihaela Fokina »Silfide« na glasbo Frederika Chopina, Tri plesne drame po scenariju Tatjane Gsovsky »Rondo o zlatem teletu« na glasbo Gottfrieda von Einema, in balet »Fantastična prodajalna« po scenariju Leonida Mjasina na glasbo Rossinija in Respighija. Koreografi so: po Mihaelu Fokinu Majna Sevnikova, dr. Henrik Neubauer in Metod Jeras. Dirigira Ciril Cvetko. Sceno za Silfide in Fantastično prodajalno je zasnoval Milan Butina, za Rondo ing. Viktor Molka. Kostumi so zasnova Alenke Bartl-Serševe. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Ponedeljek, 10. junija, ob 20: Sld-ney Eotvard, »Pokojni Chri-stopher Bean.« Zaključena predstava. (Davenport Franček Drofenik.) Torek, 11. junija, ob 15.30: Anny Tichy »Vselej sta dve možnosti«. Abonma Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v proda- Sreda, 12. junija, ob 20: Igor Torkar »Pozabljeni ljudje«. Abonma red Sreda, Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 14. Junija, ob 20: Sidney Eoward »Pokojni Christopher Bean«. Abonma LMS iv. (Davenport — Angel Arčon.) Sc-bota, 15. junija, ob 16: Maja-kovski: »Hladni tuš«. Gostovanje Komedije Beograd. Ob 20: Dobričanin: »Skupno stanovanje«. Gostovanje Komedije Beograd. Nedelja. 16. junija, ob 16: Nušič: »Mister Dolar«. Gostovanje Komedije Beograd. Ob 29: S. Loran i P. Mez: PTTX. Gostovanje Komedije Beograd. MULI OGLASI ISCEM MESTO predstavnika v predstavništvu industrijskega ali zunanjetrgovinskega podjetja za Beograd ali Srbijo. Zaželene veje 114. 115, 116. 117, 126, lahko industrija trikotaže. Prostor za začasno namestitev predstavništva zagotovljen. Ostala obvestila na naslov: Božidar Jankovič, Beograd, Ulica 7. jula 44:11. 11462-1 SESTILO, novo, Richter Praci-sion, dimenzije 23X13, zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11S43-4 POLTOVORNI AVTO »Bianchi« v brezhibnem stanju. delno kot prenos osnovnih sredstev, prodamo. Ponudbe v ogl. odde. pod »Ugodna prilika«. R-1668-4 KINO »UNION«: amer. barvni uistavision film »NI!SMO Ml ANGELI«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 Ob 10 je matineja istega filma. V gb vlogi: Humphray Bogart. Danea zadnjikrat! ... «u_, »KOMUNA«: japonski barvni fnm »VRATA PEKLA«. Tednik: Posebna vožnja. Predstave ob lo, 17, 19 in 21. V gl. vlogi: Hasega-wa Kazuo. KINO »SLOGA«: mehiški film »KO BOM ODŠEL«. Brez tednika. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21.1a. V gl. vlogi: Liberta Lamarque. KINO »VIC«: premiera ital. filma »STO LET LJUBEZNI«. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. Prodaja vstopnic v vseh stinh kinematografih od 9.30—11 in od 14 naprej, za matinejo v kino Union pa od 9 dalje. KINO »SOCA«: ital. barvni film »ODISEJ«. Predstave ob 15, 17 in 20. Prodaja ,%topnic samo od 14 dalje. LETNI KINO BEŽIGRAD: amer. barvni vistavision film »NISMO MI ANGELI«. Predstava ob 20.30. Proda.) a vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: avstrij. film. O. A. W. Mozartovem življenjepisu »KOGAR BOGOVI LJUBIJO«. Predstavi sta vsak dan ob 10 in 15. »SISKA«: ameriški film »VISOKA BARBAREE«. V glavni vlogi: Van Johnson. June Allyson. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. TRIGLAV: nemški barvni film »CIGAN BARON«. Tednik. V glavni vlogi: Georges Guetary in Paul Horbiger. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: amer. barvni film »RDEČI GUSAR«. FN št. 21. Oo 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KAMNIK »Dom«: amer. barv. film »DVORIŠČNO OKNO«. BLED: vzhodno nem. barv. film »POVEST O MALEM MUKU«, ob 18 in 20.30. NOVO MESTO »Krka«: angl. barv. vistavision film »PLAVOLASA ZAPELJIVKA-«. KRANJ »Storžič«: franc. film »HEROJI SO UTRUJENI«, ob 17.30 in 20. KRANJ »Letni-Partizan«: franco- ski film »VAS ZVESTI BLEK«, ob 20.39. JESENICE »Radio«: amer. barvni film »LOVEC S PUŠKO«, ob 18 in 20. JESENICE »Plavž«: Zaprto. JESENICE - Kor. Bela: amer. film »TEODORA«, ob 19. PREDAVANJA V okviru ponedel). pogovorov za sindikalne odbornike bo v ponedeljek dne 10. junija predaval tovariš dr. Jože Goričar »O industrijski revoluciji našega časa«. Predavanje bo ob 20. uri v veliki dvorani Doma sindikatov na Miklošičevi cesti 28. Vabljeni vsi sindikalni odborniki. P KONCERTI Koncertna direkcija bo zaključila letošnjo sezono s koncertom znamenite italijanske violinistke Pine Carmirelli, ki uživa sloves ene prvih svetovnih violinistk. Spremljal jo bo Marijan Lipovšek. Spored obsega sonate Mozarta, Beethovna (Kreutzerjeva sonata) in Debu33yja ter Schubertov Rondo brillant. Koncert bo nocoj ob 20.15 v Filharmoniji za modri abonma. Nekaj vstopnic za dodatne sedeže je še v prodaji. K Nižja glasbena šola Ljubljana* Vič ima danes, 10. t. m. ob 20. uri II. javno produkcijo v dvorani DPD »Svoboda« na Viču. Programi kot vstopnice uro zred začetkom pri blagajni. Vljudno vabljeni! K Slušatelji AG iz razredov za klavir (prof. Zarnikova, Ho.rakova in Si vic), violončelo (prof. Šedlbauer), solopetje (prof. Darian) in komorno glasbo (prof. Pfeifer) bodo nastopili jutri, v torek, ob 20.15 v Filharmoniji. Sporedi kot vstopnice na AG. Gosposka 8-1. K V Kranju bo drevi ob 19. uri četrti javni zaključni nastop gojencev glasbene šole. K NAPRODAJ JE malorabljen, prevozni, zračno hlajeni, 2-stolpni, tri- cilindrski mi na direktni električni pogc?n, 70 K.S, maks. 7 atp, 7.2 m3/min, izdelek »Strager«, Dunaj. Informacije daje EL»EKTRAIiI^A TRBOVLJE, 3103-R Tovnma upognjenega pohištva »STOL« KAMNIK-DUPLICA sprejme za izvozni oddelek administrativno moš z delnim znanjem angleščine. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. 3129-R Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš najdražji mož, oče, dedek, tast in svak UROŠ PEČEK Sciskl upravitelj v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, ob 16. uri, v Ptuju. Žalujoča žena Marta, sin Dušan, snaha And'a, vnuka Dušan in Andreja in ostalo sorodstvo. Ptuj, dne 9. junija 1957. RHZPIS o vlaganju prošenj za sečna dovoljenja za leto 1957. OLO Ljubljana, Uprava za gozdarstvo razglaša, da je redni rok za vlaganje prošenj za sečna dovoljenja za leto 1957 določen na čas od 1. do 30. junija 1957. Prošnje, ki so vložene v rednem roku so takse proste. Po rednem roku pa je treba vložene prošnje kolkovati s 680 din in s>e bodo prosilcu zaračunali vsi stroški izjemnega pregleda. Prošnjo za sečno dovoljenje lahko vloži samo lastnik gozda na predpisanem obrazcu. Vsa potrebna navodila dobite v pisarni gozdnega revirja. Rok za vlaganje prošenj za drva za domačo uporabo bodo odredili občinski ljudski odbori. 3151—R ZADRUŽNO PODJETJE »AGRO OBNOVA« LJUBLJANA, Crtomirova i . sprejme v službo VEČ TRAKTORISTOV ki obvladajo buldožiranje ali rigolanje s traktorji goseničarji. Interesenti naj vložijo prijave na podjetje po možnosti do 14. t. m. 3223-R. suho nudi v vsaki količini po nainižfl ceni KURIV0PR0MET RADEČE 3148-R UMRL JE NAS DRAGI STARI OCE J02E CIJffiN viSji Železniški revizor v pok. POGREB BO V PONEDELJEK, DNE 10. JUNIJA 1957, OB 16.30, IZ MRLIŠKE KAPELE NA POBREŽJU. ŽALUJOČI-: ZENA, HCl, SINOVA IN OSTALO SORODSTVO. Tiho in brez besed je danes zaspal v večnost naš tihi, skromni, nadvse ljubezniva in ustrežljivi, v Kamni gorici rojeni JANEZ KRALJ železničar v pokoju i Prosimo tihega sožalja. Pogreb bo v torek, 11. junija 1957, ob 16. uri, iz Marijine mrliške vežice na Zalah. Žalujoča žena Anica in sorodniki. MARIBOR — Trg Ponedeljek, lil. Junija. Dežurna lekarna: »Tabor« revolucije 3. NARODNO GLEDALIŠČE Ob 20: Finžgar: »Razvalina živ- ljenja« — Prireditev MKUD dr. Fran Crnek I. gimnazija v Mariboru. — Izven. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 8.00—8.05 Domače ve- sti; 8.05—8.15 Objave; 8.15—9.00 Slovenske narodne pojo naši ansambli; 9.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Ore.ncs sporeda Radia Ljubljana; 17.00 do 17.10 Domača poročila,- objave; 17.10—17.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.30—17.45 Moderne popularne melodije igra Mariborski plesni kvintet; 17.45—17.55 Mi in vi o športu; 17.55—18.00 Glasbena medigra; 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. UMETNOSTNA GALERIJA Na razstavi mariborskega pododbora DSLU, ki je odprta od 10, do 16. ure, razstavlja 22 umetnikov 155 del. UMRLI Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je v 83. letu starosti umrl naš ljubi oče, stari očo JOSIP OJSTERŠEK železniški upokojenec Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 11. Junija 1957, ob 17. uri iz Nikolajeve mrliško vežice na Zalah. Žalujoči: žena Kati, hčerke Pe-pina, Marija, Oti, sinova Narcis, Jože, vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo. Ljubljana, dne 9. Junija 1957. Dotrpel jev 74. letu starosti moj ljubi mož, naš ata, stari ata, tast, brat, stric in svak FRANC ZAVRŠNIK upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 10. junija, ob 17. uri, lz hiše žalosti Fužine 8 na pokopališče v Polju. Žalujoči: žena, hčerki, reta, snaha, vnuki in vnu-ftinje ter ostalo sorodstvo. E MEDNARODNI KOLESARSKI D1BKA OD BEDA »PREKO COLA« Valčič in Odred { mA PRVIH MESTIH J Kolesarski klub Odred Je leto« že tretji« priredil — »daj že lahko rečemo po pravici — tradicionalno kolesarsko dirko preko Cola, ki je tokrat združena še * dvema jubilejema, in sicer 70-letnl co kolesarstva v Sloveniji in petletnico delovanja kolesarske enote pri Odredu- da prvi leteči cilj v Postojni jim je vendar napel mišice. V precej hudem tempu so se zagnali do te prve odločitve, v kateri je Valčič požel prvi uspeh, potem ko je pustil za seboj za polovico kolesa Rogovca Šebenika. Od Postojne dalje je zmagovalec na prvem cilju ostal v drugi skupini skupno z Bajcem, čelno skupino pa je prevzel kot vodja Avstrijec Konič iz Celovca. Ta vrstni red pa se je v Vipavi spet spremenil, kajti zamudniki so medtem nadomestili zaostanek in se spet stisnili med ostale. Na drugem letečem cilju v Ajdovščini *o prišli do uspeha Avstrijci, med katerimi je bil Celovčan Schwinge'r prvi, Beljačan Wagner drugi in Un-tervveger (Celovec) tretji. Dobri dve minuti za njimi je švignila čez črto tamkaj vsa glavna skupina. Avstrijci so od tod dalje še nekaj časa vrtili kot prvi. Bajca je na vzponu proti Colu doletel defekt, Rak (Odred) pa je odstopil zaradi bolečine v želodcu. Tudi Omerzel je huda opešal, ostali Ro-govci pa so se držali še kolikor toliko dobro. Z vrha Cola Je prevzel prvo besedo Valčič, za njim pa so pritiskali Zidan. Flajs in Bajc, ki so na teh padcih spet izravnali vse prejšnje izgube. Ko so dirkači spet začutili pod seboj asfalt, so seveda še bolj pospešili tempo. Včerajšnje jutro je bilo menda po vsej Sloveniji — in na veliko vpelje Liubliančanov celo v Ljubljani — nadvse lepo. čeprav pozneje ves dan ni bilo tako. Ko so se že pred 7. uro pred Narodnim domom zbirale gruče dirkačev v pisanih dresih, okrog njih pa tudi že prvi radovedneži in ožji prijatelji, nedaleč vstran pa dolge vrste vseh mogočih motornih vozil, ki .so bila namenjena na pot s temi jeklenimi konjički ra dir, je bila slika skoraj prav veleeportna. 67 DIRKAČEV Starterju se je javilo vsega 67 dirkačev, in sicer 32 članov in 35 mladincev, med katerimi sta bili seveda domači ekipi Odreda tn Roga najštevilnejši. To pot je bil Oredov tabor precej samozavestnejši od Rogovega, kajti slednji ‘»čeraj niso mogli nastopiti tako pripravljeni, kakor so bili prej nekoč. To se pravi, da včerajšnja konkurenca med obema domačima tekmecema ni obetala najhujše borbe, saj se je Odredu slej ko prej obetalo boljše mesto. Med posamezniki pa je večina imela za favorita člana puljskega kluba Valčiča, ki ima tudi letos že za seboj precej dolge mednarodne ceste in je tudi na naših cestah nič kako doma. V ostalem pa so nekateri »navijali« tudi za Bajca, Flajsa ali Dimnika, drugi pa računali z morebitnimi presenečenji, za katere bi utegnili poskrbeti nekateri gost.ie iz Avstrije (Celovca in Beljaka). NA 16(1 KM IN 100 KM Proga »Preko Cola« je 160 km dolga in precej zahtevna. Do Razdrtega vodi po asfaltirani cesti, potem pa krene na cesto II. reda mirno Vipave in Ajdovščine ter se povzpne mimo Cola pod Črnim vrhom na najvišjo točko 865 m, nakar se mimo Codoviča in Kalo spet vrne na asfalt pri Logatcu po ravnem konča v Ljubljani. Ju-nior.ii so vozili 60 km manj, in sicer od Ljubljane mimo Vrhnike in Logatca do Fosto.ine in nazaj, se pravi čistih 100 km po asfaltu. NEKAJ O POTEKU Od starta pred Narodnim domom so se najprej odpravili na pot člani. V umirjenem tempu so vrtili pedale družno vsi skupaj, dokler niso na prvih klancih pri Zaplani nekateri manj znani začeli pešati. Pozneje se je vsa četa spet zbrala (n vztrajno poganjala dalje. Niti serpentine pred Postojno niso preveč razredčile vrst. Zdi se, da so se vsi kar se da »štedili«, da bi obdržali moči za najtežjo preizkušnjo na Colu. To- Valčič Je bil kakor obseden in Je pobiral kilometre, da mu je Bajc, ki je prav tako vozil sijajno, sledil le z na.ivečjim naporom, pa tudi 2idan in Flajs sta napela vse sile, da bi se mu približala. Za Pemetom. Božnikom in Šebenikom je tiščal v ospredje tudi prvi Avstrijec Schtviinger, ki pa mu tam še ni več kazalo na vidnejše mesto. Pravzaprav je bila v zadnjih 20 km situacija v glavnem že razčiščena. Brez ur in brez posebnih drugih podatkov se je dalo izračunati, da bo Odredova ekipa bržčas boljša od Rogove, pa tudi račun med posamezniki je bil malone povsem jasen. Valčič je vztrajal v svoiem tempu in Bajc kljub odlični vožnji ni mogel doseči njegove sence. Tako je potem ostalo vse do cilja. REZULTATI: člani: 1. Valčič (Pula) 4.39:4« (povprečno 34,335 km na uro), 2. Bajc (O) 4.43:13, 3. 2idan (Rog) 4.46:0 4. Flajs (O) enak čas, 5. Božnik (O) 4.39:0. 6. Šebenik (Rog) enak čas, 7. Scmvinger (Celovec) enak čas. 8. Perne (O) 4,49:06, 9. Paranos (Karlovac) 4:53:54. lO. Un-tertveger (Celovec) 4.53:56; ekipe: 1. Odred (Bajc, Flajs. Božnik) 14,18:18, 2. Rog (Zidan, Šebenik, Omerzel) 14.38:51, 3. Celovec. 4. Karlovac; mladinci: 1. Pokupec (Dinamo) 2.54:18 (povpreček 34.432 km na uro), 2. Cajhen (R) 2.58:42, 3. Vrhovšek (B) enak čas, 4. Kunstelj (O) enak čas, 5. Cerič (B) 3,00:32 6 Dolinšek (B) 3.03:36 , 7. Jan (B) enak čas, 8. Puharič (O) enakčas, 9. Vesel (O) enak čas, I«. Puhar (B) 3,«6:54. NEUGNANI SMUČARJI V JUNIJU ZUPANČIČEVA — DRUGA Celovec, 9. jun. Na Gross-glociknerju je bilo danes zadnje letošnje mednarodno smučarsko tekmovanje v sezoni, na katerem so tekmovali poleg 70 smučarjev in smučark iz Avstrije, Italije, Nemčije, Francije in ZDA tudi trije Jugoslovani. V smuku je zmagala Hilda Hofherr (Av.) z 1:48.4, drugo mesto pa je zasedla Slavica Zuman-eič (-Jug.) z 1:55.2, tretje pa Tea Hochleitner (Avstr.) z 1:55.8. Avstrijski smučar Karl Schranz je zasedel prvo mesto med moškimi s časom 2:00.6. Janez Stefe (Jug.) deli 9. do 11. mesto z domačinoma Klabacherjem in Lip-pautzem, medtem ko je bil Tine Mulej dvanajsti. Zmaga Triglava na Jezerskem Jezersko, 9. Jun. Danes Je bil n» smučiščih pri Češki koči tradicionalni Majnikov veleslalom v spomin na padlega partizana Majnika. Proga je merila 1700 m in je imela 370 m višinske razlike. Snežne razmere so bile prav dobre Izidi: člani: 1. Krmelj (Lj) 1:21, 2. Primožič (Lj) 1:22, 3. Gorjanc (Tr) 1:24.2; mladinci: 1. Frantar (Jezersko) 1:39.4. 2. Štirn (Tr) 1:48, 3. Dolničar (.T) 1:52.4; članice: 1. Rutar (Tr) 1:04, 2. Jamnik (Tr) 1:12.3, 3. Dravlje (J) 1:34.2. 1-1 atleti pri delu na tujem in doma Od Carigrada do Varšave morale v prihodnjih 14 dnevih obračunati dokončno, kdo bo šel na niže. Vrstni red po točkah: Crvena zvezda 38. Vojvodina 32. Hajduk 28. Partizan 26. Dinamo 25, BSK 23, Lokomotiva 22. Zagreb 22. Velež 22. Spat-tnk 21, Bud ličnost 20, Sarajevo 20, Vardar 20. Radnički 19. LJUBLJANA : ES V MCNCHEN 9:1 (5:0) Ljubljana, P. jun. Na stadionu v Šiški so imeli domačini tokrat v gosteh nemško moštvo, ki jim zaradi slabe kvalitete sploh ni moglo dati pravega odpora. Do mačini so zabili golov, kolikor so hoteli, edini gol pa so gostje spravili pod streho zaradi namernega igranja Dolenca z roko v kazenskem prostoru (zadnjo minuto). Goli za Liubljano so padali takole: Kompoš, Dolenc, Hacler. Blaznik, Dolenc v prvem polčasu ter Gruden, Grude