Poituina ph&un T fotovUL Leto XXII., št. 6S jpiuvuistvo L,juoijana, tfnafljeva 6 — reiefon štev 3122, 3123. 3124, 8125. S12U. Lnserainj oaoeieic: Ljubljana, Seien* Ourgova uL — TeL 3492 Is 3382. Podi užnica Maribor: OrajaJO trg lit. 1 — Telefon 2450. Podružnica Celje: Kocenova ulica X Telefon 3t 190. Računi pn poŠt Cele. zavodih: Ljub* liana St 17 749. Ljubljana, torek 18« marca 1941 Cena t Din labaja vaaK dan rasen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din Za inozemstvo SO din Utidoilttoi Ljubljana, Knafijeva ulica a, telefon 3122. 3123. 3124, 3126, 3120; Maribor, Grajski trg At 1. telefon ftt 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica fttev. 1, telefon ftt 65 Rokopisi ss ne rračaja Dva važna govora Se vedno se vojni aparat ni sprožil v nove smeri. Z izjemo povečane letalske delavnosti na zapadu, ki napoveduje vedno hujše borbe v zraku, je na ostalih bojiščih doslej še vse »normalno«. To seveda ne pomeni, da bi moralo tako tudi ostati, kajti že so tu znanilci novih dogodkov, ki napovedujejo prej razširjenje kakor pa omejitev sedanje borbe. To nam ponekod odkrivajo konkretne vojaške priprave, drugod pa živahna diplomatska delavnost ki je doslej skoraj vedno pomenila uvod v večje vojne dogodke. Končno smo te dni spet slišali tudi nekaj govorov, ki nam prav tako napovedujejo prej povečanje kakor pa pojenjanje vojne borbenosti na obeh straneh. Tudi te govore lahko smatramo zato bolj za priprave novih vojnih dogodkov kakor pa za izraz vojnega zastoja. V to vrsto moramo šteti prdvsem oba najnovejša govora: govor nemškega kancelarja Hitlerja pred spomenikom žrtvam iz svetovne vojne v Berlinu ter govor ameriškega preziden-ta Roosevelta na banketu novinarjev v Washingtonu v soboto zvečer. Dasi sta bila ta dva govora spregovorjena brez kakršnekoli medsebojne povezanosti, se vendar vpletata v sedanji razvoj kot medsebojno dopolnjujoči se pojasnili in napovedi bližnjih dogodkov. Oba sta, kakor se to samo po sebi razume, zgrajena na predpostavki končne zmage, vendar na različnih osnovah zaupanja v končni uspeh. Oba govornika pripisujeta tehnični pripravljenosti za nadaljnje vojne preizkušnje največji pomen, seveda pa se pri tem razlikujeta v oceni možnosti, ki jih lahko vojna tabora izkoristita sebi v prid. Roosevelt je prepričan, da bo ameriška proizvodnja, ki bo odslej povsem na razpolago Veliki Britaniji kot »prvi obrambni liniji« Zedinjenih držav Severne Amerike, dovolj močna, da bo Angliji zagotovila zmago. Hitler pa je prav tako trdnega mnenja, da je Nemčiji že doslej uspelo pripraviti vsa potrebna sredstva za izvojevanje odločenih uspehov v najkrajšem času. Roosevelt je naštel dosedanje ukrepe za čim izdatnejšo in uspešnejšo pomoč Veliki Britaniji, kakor izglasovanje zakona o posojanju vojnega materiala, odobritev sedmih milijard dolarjev izrednih kreditov za povečanje proizvodnje, naraščanje in pospeševanje brzine proizvodnje ter stalno zalaganje Anglije z vsem, kar je že sedaj na razpolago, opozoril pa je tudi na borbenost angleškega naroda ter na podporo, ki jo ta dobiva iz svojega imperija. Iz sklepa, da postane Amerika v najkrajšem času prava »orožarna demokracij«, izvaja Roosevelt zaključek, da bo angleški narod s svojimi zavezniki prestal vse nadaljnje preizkušnje. Hitler pa izvaja svoje zaupanje v končni uspeh iz dosedanjega razvoja dogodkov ter iz dosedanje nemške pripravljenosti, ki da bo kos vsem nalogam tudi v bodoče. Tako pravi med drugim: »Za nami je po delu bogata zima. Kar je še bilo treba izboljšati, se je izboljšalo. Naša vojska je najmočnejša v vsej nemški zgodovini ... Nobena sila in nobena podpora na svetu ne more več spremeniti izida te vojne.« Pri tem Hitler tudi konkretno napoveduje: »Čez zimo se je bojevanje omejilo na kopno, toda sedaj se bo vojna nadaljevala na kopnem, na morju in v zraku... V pretekli zimski dobi je moral v prvi vrsti naš italijanski zaveznik nositi vse breme napada. Odslej bo zopet nemška vojska prevzela svoj delež.« Hitler torej napoveduje poostreno pod-monrško vojno in povečano letalsko bojevanje ter daje slutiti, da bo pri tem nemška vojska spet prevzela »svoj delež«. Tako smemo po njegovi izjavi pričakovati bližnji nemški poseg v razvoj vojnih dogodkov, ki se že dolgo napoveduje. Hitler je pri tem dejal: »Odločno stopamo v leto 1941, da dokončamo, kar smo lani začeli- Vseeno je, na kateri zemlji, na katerem morju in kie v zraku se bodo borili nemški vojaki. Oni vedo, da bo ta borba za večne čase odločila o usodi, svobodi in bodočnosti nemškega naroda.« Tudi te izjave lahko tolmačimo v duhu poslednjih Gobbelsovih izjav, da namreč Hitler napoveduje odločilni uspeh že v tem letu. Tudi v tem je razlika med Hitlerjevim in Rooseveltovim govo-om. Po njej lahko spoznamo pomen, ki ga ima za oba vojna tabora čas. Nemčija se je odločila izzvati odločitev že letos, za Veliko Britanijo pa je glavno, da vzdrži, dokler ne bo začela v vsem obsegu delovati ameriška pomoč. O učinkovitosti te pomoči previ Roosevelt, da ne sme danes »nihče v Evropi in Aziji dvomiti, da je Amerika trdno odločena zaščititi demokracijo... Svet zdaj ni več v dvomu o naših namerah. Danes že lahko govorimo o totalitarnem nastopu Zedinjenih držav.« Glede pomoči Veliki Britaniji in njenim zaveznikom pa ugotavlja: »Od danes dalje bo ta pomoč naraščala in vedno boli naraščala, dokler ne dosežemo končne zmage.« Te Rooseveltove izjave, dopolnjene ge s prejšnjimi njegovimi izjavami o načelih svobode vere, svobode govora, odstranitve strahu in odprave bede ka- Mednarodna situacija razčiščena Pričenja se usodno merjenje sil med obema taboroma — Glavna borba se bo krat na morju in v zraku zaen* New York, 17. marca. j. (AH) V ameriških krogih smatrajo, da je z Rooseveltovim in Hitlerjevim govorom postal položaj v razdelitvi vojnih taborov dokončno popolnoma jasen. Rooseveltov govor praktično pomenja vojno napoved Nemčiji, dasi formalna napoved mogoče nikoli ne bo sledila. Oba tabora sta si zdaj povsem na jasnem, da se pričenja usodno merjenje sil, od katerega bo odvisen bodoči obraz sveta. V londonskih krogib sodijo, da je zdaj tudi povsem jasno, da se bo glavna borba med obema taboroma bila na morju, in sicer v prvi vrsti za prekooceanska pota. To prepričanje nalaga obema taboroma čim hitrejšo in čim močnejšo oborožitev na morju. Nedvomno bo to od Zedinjenih držav zahtevalo velikanskih naporov, toda Rooseveltov poziv k nagli delavnosti bo naletel v Zedinjenih državah na popolno razumevanje Povsem jasno je, da mora Amerika skupaj z Anglijo računati na oceanu na močnega nemškega nasprotnika. Nihče si ne utvarja. da bo pomenila napovedana nemška podmorn>?ka vojna največjo In najtežjo preizkušnjo v prvi fazi merjenja sil obeh taborov na Atlantiku. Mnenje tiska v Ameriki New York, 17. marca. j. (Ass. Press.) Listi zaenkrat sicer še ne objavljajo obsežnejših komentarjev, vendar pa podčr-tavajo glavne misli Rooseveltovih izvajanj ter jim dodajajo svoje pripombe. Značilno je, da so se doslej vsi listi vzdržali komentiranja Rooseveltovih napovedi glede ameriške pomoči Angliji na morju, ugotoviti pa je mogoče naraščajočo bojevitost in zmerom ostrejše besede proti taboru držav osi. Nekateri ameriški listi že povsem neprikrito pišejo, da je Amerika zdaj praktično v vojni in da mora zaradi tega igrati tudi zmerom bolj pozitivno vlogo v vsem, kar lahko daje Angliji večjega poguma m jo podpira v letalskih in pomorskih napadih na Nemčijo. Večina ameriških listov piše v zvezi z Rooseveltovim govorom, da je ameriško ljudstvo pripravljeno prevzeti nase žrtve za stvar demokracij in da se v polni meri zaveda odgovornosti, ki jo je prevzelo nase s pristankom, da postane Amerika orožarna demokratskega tabora. Le malo listov kritizira Rooseveltov govor. Ostrejšo kritiko iznašata edinole »Chi-cago Tribune« in »Detroit Freepressc. »Chi-cago Tribune« piše, da je Rooseveltova taktika precej napačna. Predsednik Zedinjenih držav danes samo daje z obema rokama, dočim ne dobiva nikakega povračila. »Detroit Freepress« pa piše, da je ameriško ljudstvo sicer pripravljeno prostovoljno vzeti nase nove žrtve, toda potrebuje garancije, čemu bodo te žrtve služile. Roose- velt pa v svojem govora nI dal zadostnih garancij, da ae sila ameriškega naroda, ki jo poziva k pospešenemu delu, ne bo uporabila v zgolj vojaške svrhe. »Newyork Times« posebno poudarja, da pomeni ameriška odločitev brezpogojnega sodelovanja z Anglijo najznačilnejše obra-tišče v sedanji vojni ter zlasti obratišče v usodi vseh svobodoljubnih narodov širom sveta. »Newyork Herald Tribune« pravi, da Je pomenil Rooseveltov govor poziv ameriškemu narodu k resničnim žrtvam ln da se bo temu pozivu vsak Američan z vso vnemo odzval. Slično piše tudi »Philadelphla P-e-cord«, ki zagotavlja, da se bo ves narod zgrnil za Rooseveltom na njegov poziv k delavnosti in naglici. VVashington, 17. marca. AA. (DNB) Govor predsednika Roosevelta je naletel na razumljivo zadovoljstvo v vseh tistih krogih, ki so pristaši čim večje pomoči Veliki Britaniji. Senator Glas, eden izmed članov senatnega odbora za izdelavo zakona o pomoči Veliki Britaniji, je posebno poudaril, da je predsednik Roosevelt jasno orisal cilje Zedinjenih držav. V opozicijskih krogih pa zelo ostro kritizirajo Rooseveltov govor. Znani senator Ney je izjavil, da pomeni govor vzpodbujanje Anglije, Grške in Kitajske. Rekel je tudi, da vsi predsednikovi argumenti niso prepričljivi. Odmev v Angliji London, 17. marca AA. (Reuter) Diplomatski urednik agencije Reuter piše: Ro-seveltov govor so v Londonu sprejeli kot najjasnejšo obljubo o ameriški pomoči. Poudarjajo, da je Roosevelt posebno podčrtal nujnost pomoči v ladjah. V Londonu smatrajo, da pomeni Rooseveltov govor veliko spodbudo, ker se jasno vidi, da obstoja med angleško in ameriško vlado popolno soglasje. London, 17. marca. s. (Columbia BS) Razpravljajoč o včerajšnjem govoru predsednika Roosevelta, pravi »Daily Tele-graph«, da je to eden najvažnejših trenutkov v zgodovini sedanje vojne. »Dai!y Express« pripominja, oa Zedinjene države «cer niso napovedale Nemčiji vojne, da pa se nahajajo, kakor je dejal v soboto general Smuts v nenapovedani vojni z osnimi velesilama. Rooseveltov govor je več nego samo grožnja nacionalnemu socializmu. Roosevelt je opozoril ameriški narod, da mora vse storiti, kar je v njegovi moči, če hoče zmagati. List pripominja, da je to opozorilo važno tudi za angleški narod. »Times« pravi, da je bil govor v Angliji sprejet s priznanjem in hvaležnostjo. Angleži bodo sedaj šli na delo s podvojeno silo in so prepričani, da bodo prestali vse preizkušnje. Ameriški narod je pokazal, da je zedinjen od ene obale do druge Stališč® držav osi „RooseveItu ni do tega, da okrepi demokratski sistem, temveč, da zadosti svoji želfi po na do bla s ti" Berlin, 17. marca. AA. (DNB.) V tu-ka^-njih političnih krogi .a n^csave^Oi' sobotni govor ni zbudil nobenega odmeva Če Roosevelt poskuša, da bi se obrnil na nemški narod kot tak, bo že dob:l primeren odgovor nemškega naroda. V trenutku, ko je treba računati s tsko številnimi, resnimi in važnimi stvarmi, na VVilhelms-strasse nimajo časa, da bi se bavili z razpravljanjem o preživelih vprašanjih Berlin, 17. marca. AA. (DNB.) Nemška diplomatična politična korespondenca piše med drugim: Zdi se, da ima sedanja vlada Zedinjenih držav namen zavreči načela WasMngton3 in Monroejeve doktrine. Predsednik Roosevelt nima poguma, da bi odkrito povedal to, kar v resnici želj in hoče. Svoje napadalne namene krije z izgovorom, da želi obvarovati demokratične d.ža/e prod diktaturami, kakor da bi n pr. bila v Gr-č'ji demokracija. Pri utemeljevanlu svojih ciljev se predsednik Roosevelt poslu?uj3 neresničnih trditev, da države osi odkrito žele streti vse »sisteme vladavin, ki temelje na volitvah«, in to ne samo na l~stnem piostoru. temveč tudi na ameriški -*e!tn: Ta drzna trditev, ki se v nobenem primeru ne more nanašati na Evropo, kjer med državami trojne zveze obstoje ra ne cblike vladavin, predstavlja za ameriško celino posebno propagandno goslo. Rao-s-veltu sploh nj bilo do tega, da »okrepi demokratski sistem«, pač pa ias k '.emu silijo tudi osnovne narodne in gospodarske koristi. Oboroževanje Amerike 140® milijard dinarjev za oboroževalne namene TVasbington, 17. marca. s. (Columbia BS) Finančno ministrstvo sedaj proučuje načrte za povečanje davkov v Zedinjenih državah, ki bodo potrebni za odobritve kreditov za izvedbo zakona o posojanju vojnega materiala 2e doslej je namreč kongres odobril letos oziroma v tekočem proračunskem letu 26 milijard dolarjev (1400 milijard din) za oboroževalne svrhe. med tem ko znaša proračunsko kritje samo 8 milijard (432 milijard din). Finančni minister Morgenthau je nedavno sporočil, da bo samo eno tretjino nastalega primanjkljaja kril z novimi notranjimi posojili, ostalih 12 milijard dolarjev bo torej treba krita z novimi davki. Gradnja JM ladij za trgovsko mornarico New York, 17. marca j. (AR) Kakor poroča dopisnik agencije International News Service iz Washingtona, je treba pričakovati, da bo predsednik Roosevelt v kratkem objavil nov ogromni mornariški gradbeni program, ki bo v prvi vrsti vseboval gradnje zi trgovinsko mornarico. Novi Rooseveltov načrt bo določil gradnjo najmanj 300 novih trgovinskih ladij. V ta namen bo za začetek potrebnih pol milijarde dolarjev, ki bodo vzeti iz sedemmi-lijardnega kredita za pomoč Angliji. Načrt novega gradbenega programa je zdaj v rokah tehničnih strokovnjakov. Formalno bo načrt objavljen, čim bodo določene zadnje podrobnosti, glede katerih se bo angleški mornariški ekspert sir Arthur Salter, ki že v naslednjih dneh dospe iz Londona, porazgovoril z eksperti ameriškega mornariškega ministrstva. »Zračna pehota" tudi v Ameriki New York, 17. marca j. (DNB) »New York Tomes« poroča iz Washingtona, da ima ameriško vojno ministrstvo v načrtu izvežbanje posebnih oddelkov »zračne pehote« po vzorcu nemških oddelkov te vrste. »Zračna pehota« bo tvorila posebne oddelke poleg oddelkov padalskih lovcev, ki se že vežbajo. Tudi vežbanje teh novih oddelkov bo izvršeno po nemškem vzorcu. Ameriške vojne ladje v novi Zelandiji New Tork, 17. marca. j. (Ass. Press) Glede na vest, da pričakujejo v Aucklandu v Novi Zelandiji v kratkem prihoda odreda ameriške vojne mornarice, odklanja ameriško vojno ministrstvo vsako pojasnilo glede cilja tega obiska. Kakor se do-znava sestoja mornariški odred, ki plove v Auckiand, iz dveh križark in štirih rušilcev. Po mnenju ameriških krogov je verjetno, da je obisk ameriške vojne mornarice v Novi Zelandiji v direktni zvezi z Rooseveltovimi napovedmi o dodatni ameriški pomoči Angliji na morju. Vsekakor pomeni ta obisk vznemirljiv pojav za Japonsko. Nemčija in Francija ! Nemskc-tsirška Berlin, 17. marca. AA. (DNB) Stališče Nemčije do Francije in francoske vlade v Vychyju je prej ko slej nespremenjeno. To ugotavljalo danes na Wilhelmstrasse v zvezi z vprašanjem nekega zastopnika tujega tiska. Vichy, 17. marca. AA. (DNB) Generalni tajnik za oskrbo Achard je odpotoval v Pariz, kjer bo z nemškimi in francoskimi oblastmi razpravljal o raznih vprašanjih, ki so v zvezi z oskrbo prebivalstva z življenjskimi potrebščinami ln z njihovo razdelitvijo. Pariz, 17. marca. AA. (DNB) Parifiki mestni odbor je odobril vsoto milijon frankov za zgraditev malih parkov za delavske otroke. V zvezi z odobritvijo tega denarja bo Združenje »narodna pomoč« priredilo kongres v Parizu zaradi sodelovanja pri graditvi takšnih parkov. Glavni načrt za zgraditev otroških parkov je že gotov in se bodo dela v kratkem začela. Birma — orožarna za kitajsko vlado Tokio, 17. marca. AA. (Štefani) Delovanje, ki ga Velika Britanija razvija v Birmi z namenom, da bi jo pretvorila v orožarno za vlado v Cungkingu in tako podaljšala kitajski odpor proti Japonski, je povzročilo tamkaj veliko vznemirjenje. Listi poudarjajo, da ne gre samo za navadno izzivanje Japonske, temveč za dejansko podpiranje vojujoče ae države, ki presega vse meje List »Hoči Simbun« zahteva od vlade, da napravi konec in da letalstvo brez odlašanja napade oporišča, iz katerih prihaja pomoč v rtinirging spominska proslava Carigrad, 17. marca. j. (DNB) Na vrtu »Therapie«, sedežu nemškega poslaništva v Carigradu, je bila včeraj spominska svečanost na grobovih nemških vojakov in častnikov, ki so v svetovni vojni padli na turških bojiščih. Nato je bila še kratka spominska proslava ob 25. obletnici smrti feldmaršala v. der Goltz paše. ki je L 1916 umrl pred Kut-el-Amaro in ki je bil pokopan na častnem pokopališču v Thera-pii. Proslave se je udeležil nemški poslanik v. Papen, nemški vojaški ataše general major Rhode, prisostvoval pa ji je tudi gost poveljnik turške vojne akademije general Ah Fuad. Poslanik Papen je imel kratek nagovor, nakar je spregovoril tudi general Ali Fuad, ki je naslovil nekaj prisrčnih besed v spomin pokojnega maršala Goltza paše, ki ga je slavil kot učitelja in vodjo turškega generalnega štaba kakor tudi učitelja turške vojne akademije in reorganizatorja turške armade. 25 let je Goltz paša sodeloval v turški armadi ter ostal vsem, ki so s to armado v kakršnikoli zvezi, v častnem in nepozabnem spominu. Potem ko sta bili odigrani nemška in turška himna, je spregovoril še kot zastopnik turške armade general Portiv paša ki je izrazil nado, da turški in nem-Ski narod, ki sta se v svetovni vojni borila ramo ob rami. nikoli ne bi prišla do tega. da bi morala križati orožje. Titnlescn nevarno zbolel Canne«, 17. marca. AA. (Havas.) Bivši rumunski zunanji minister Titulescu, ki se mudi t Cannesu, Je hudo zbolel. POLOŽAJ NA BALKANU Izkrcavanje angleške vojske v Grčiji in Turčiji se nadaljnje - Sta lišče Nemčije do Grčije nespremenjeno - Vesti o premirju med Italijo *rew Tork, 17. marca. j. (AR). Po poročilih raznih ameriških agencij ima angleško vrhovno vojno poveljstvo v načrtu, v najkrajšem času spraviti v Grčijo najmanj 200.000 mož broječo eksiped cij ko armado. Del te armade je bil že izkrcan v Grčiji. Angleški načrt je. čim hitreje razviti angleško ekspedicijsko vojsko v Gr-čiii ter pričeti nato ofenzivo proti nemškim četam na bolgarskem ozemlju, in to tudi tedaj, ako bolgarske čete še ne bodo prekoračile grške meje. Z izkrcavaniem čet angleške ekspedicdjske armade se je že pričelo, še poprej pa ie bilo v grških lukah izkrcanega mnogo orožja in vojnega materiala. Material in orožje je bilo izkrcano v Grčiji pred izkrcanjem čet zaradi tega. da ne bd prišlo do naglega napada. dokler za angleško eksoediciiko vojsko še ne bi bilo na razpolago dovolj opreme in orožja. New Tork, 17. marca. s. (Columbia B. S^ United Press javlja davi iz Carisrada da je po tamkajšnjih zanesljivih informacijah prispelo v Grčijo že okoli 150 000 do 200.000 angleških vojakov Angleške čete so bile izkrcane večinoma v Pireiu in so bile po železnici že deloma poslane v Solun. V angleških tn grških krogih še vedno ne dajejo nobenih informacij o izkrca vanju angleške vojske v Grčiji. V Berlinu so ameriški novinarji na vprašanje o nemško-grških cdnošajih v zven s prihodom ansrle^ce vojske v Grčijo dobli na mero-dajnem mestu davi samo odgovor: V sedanjem trenutku tega vprašanja ne moremo obravnavati. New York 17 marca. s. (Ass. Press) Po informacijah balkanskih dip^matskih kro gov se irkrcava^je angleške vojske v Grčiji nadaljuje Včerai ie bila izkreana tudi neka mehanizirana angleška divziia. Neka+p-re ve«ti pravico, d^ namerovaio Angleži poslati v Grčiio skupno 300.000 vojakov. V Kairu in v pornj^rn E"ir>tu <=e še vedno zbirajo av<=+ra'Nke m novozelandske žete. ki se pripravljajo verjetno na pr°voz v Grčijo. New Tork. 17. marca. (rv^mbia B S) Danes p-> prisnelp vesti, da go b'1e t"d! rta turških tleh izkrcane angleške čete Za enkrat ni mogoče o oravilnosti teh vesti na an^p^dh mp^+ih v 'Londo- nu dob;+? nob^^ i^iavp. n*t? negativne, nit? rxrdtivne. Tudi turški krogi šQ niso dali k temu vestem nobenega komentarja. Turška politika Ankara, 17. marca. br. (Anat ag.) Narodni poslanec in glavni urednik lista »Akšam« objavlja uvodnik pod naslovom »Stališče Turčije«, v katerem piše: Po vkorakanju nemških čet v Bolgarijo je zavladalo največje zanimanje za stališče Turčije Zlasti obisk angleškega zunanjega ministra Edena v Ankari in poslanica kancelarja Hitlerja predsedniku turške republike Ineniju sta postala predmet najživahnejšega zanimanja svetovne javnosti. Toda s čudovito lahkoto je vsakdo tolmačil te dogodke po svojih lastnih interesih in željah. Bila pa bi velika napaka predpostavljati, da so dogodki, ki so se odigrali v zadnjem času, vplivali na kakršnokoli spremembo zunanje politike Turčije. Stališče Turčije je ostalo docela nespremenjeno, kakor je bilo poprej in to neglede na razna razpoloženja, ki bi želela neke nove smernice v turški zunanji politiki. V dogodkih, katerih priča smo, ni ničesar, kar ne bi bili že v naprej pričakovali ali slutili Ti dogodki so le dokaz, da v našem zadržanju ni nič prikritega, marveč je vse čisto in jasna Zaradi tega tudi ni treba posvečati prav nobene pozornosti raznih pretiranim, po večini pristranskim tolmačenjem ankarskih razgovorov angleškega zunanjega ministra Edena in poslanice kancelarja Hitlerja. Splošen pomen teh dveh dogodkov je bil pojasnjen v uradnem poročilu vlade. Vsaka beseda več o tem bi bila odveč. Toda ponovno je treba naglasiti eno stvar, a to je, da sta angleški zunanji minister Eden in Grčijo netočne in šef angleškega generalnega štaba Dill zadovoljna zapustila Ankaro. Ti razgovori, ki so bili v okviru zavezniških odnošajev Turčije in Anglije, so se Končali v oopoi-nem in iskrenem sporazumu, lci ne dopušča niti najmanjšega dvoma o odnošajih Turčije in Anglije. Turčija bo ostala do kraja zvesta svojim obveznostim in svojim zaveznikom Dogodki zadnje dobe so to prepričanje le še potrdili. V turški politiki ni mogoča nobena driga smer. Inenijev odgovor vodji Nemčije Ankara, 17. marca. s. (Reuter) »United Press« poroča, da je posebni turški kurir trenutno na poti v Berlin, da tam izroči odgovor predsednika Turčije I smeta Inenija, na poslanico, ki mu jo je pred 14 dnevi poslal kancelar Hitler. Kakor se je izvedelo, je odgovor predsednika Inenija samo vljudnostnega značaja. Predsednik se zahvaljuje v svojem odgovoru za prijazne besede kancelarja Hitlerja na naslov Turčije ter ponovno izraža željo Turčije, da bi z vsemi državami živela v dobrih odnošajih ter očuvala mir. Kakor poroča neki turški list, Je tudi poslanica kancelarja Hitlerja obsegala samo ugotovitev dobre volje Nemčije napram Turčiji. Isti list pravi, da na podlagi poslanice kancelarja Hitlerja in odgovora predsednika Inenija ni nastopila nobena sprememba v turški politiki ter tudi niso upravičena mnenja, da Turčija kakorkoli okleva v svojem stališču. New Tork, 17. marca. AA (DNB) Na vprašanje, ali bodo Zedinjene države poslale pomoč Turčiji, je Roosevelt odgovo- ril, da se za zdaj to vprašanje ne proučuje, ker morejo samo tiste države računati na pomoč Amerike, ki se branijo pred napadom, ali ki bodo v bodoče prisiljene odbijati napade. Stališče Nemčije do Graje Berlin, 17. marca- AA. DNB objavlja naslednje obvestilo: V tukajšnjih političnih krogih z izredno velikim zanimanjem zasledujejo tuja poročila o izkrcanju angleških čet v Grčiji. Na vprašanje, ki ga je v zvezi s tem vestmi postavil neki tuj časnikar, so na Wi3helmstrasse danes poudariti, da Nemčija edino na podlagi lastnih obvestil izdaja svoje sklepe, nikakor pa ne na podlagi kakšnih govoric. Sicer pa se o odnošajih med Nemčijo in Grčijo, Id so bili že dostikrat pojasnjeni, ne more ničesar več reči. Budimpešta, 17. marca. p. Ldst »Pest« Javlja, da se potrjujejo vesti, da so se angleške čete že izkrcale v Grčiji. V svojem komentarju pa piše, da Izkrcanje angleških čet Grkom ne bo koristilo ker Ima Nemčija vse možnosti, da število svojih čet ob grški meji poveča do skrajnosti. Berlin, 17. marca. AA. (DNB.) Na Wil-helmstrasse danes spet označujejo kot netočne in izmišlenje govorice, ki so se razširile v tujini o nekakih pogajanjih med Italijo in Grčijo za sklenitev premirja. Poslanik Rendell prispel v Ankaro Ankara, 17. marca. AA. (Reuter.) Bivši britanski poslanik v Sofiji Rendell je prispel dane? v Ankaro in bo teden dni gost britanskega veleposlanika. Z albanskih bojišč Delovanje patrulj in topništva ter letalsko udejstvo- vanje Bombe na Malto Rim. 17. marca. n. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske pravi v svojem današnjem 283. službenem vojnem poročilu: Na grški fronti normalno delovanje patrulj in topništva. Naša letala so napadla in razpršila sovražne čete. Angleška letala so naoadla neko naše letalsko oporišče. Naši lovci ?o takoi intervenirali in sestrelili eno letalo tipa »Wellington«. V noči na 15. t. m. je neko angleško letalo torpediralo bolniško ladjo v valonski luki. Ladja ie bila baš pripravljena za vkrcanje ranjencev. Izgube so bile neznatne. > r v - ' r " ' - Napad na angleško brodovje pri Kreti Berlin, 17. marca A A. (DNB). Včeraj popoldne ie nekaj nemških torpednih letal v bližini otoka Krete napadlo močno eskadro sovražnih vojnih ladij, ki je obstojala iz dveh bojnih ladij. 6 križark in nekaj rtišilcev. Kljub močnemu protiletalskemu ognju iz topov vojn.'h ladij, se ie nemškim letalom posrečilo s torpedi zadeti obe sovražni bojni ladji, ki sta po eksploziji torpedov ostali nekaj časa zaviti v gost črn oblak dima. Poleg tega so nemška letala izvedla še en napad na britanske ladje na Sredozemskem m^rju. Vsa nemška letala so se vrnila nepoškodovana na svoja oporišča. Angleške operacije v Vzhodni Afriki Puščice kažejo smeri koncentričnega prodiranja angleških Imperial abesinskih upornikov proti abesinski prestolnici Adis Abebi Inih čet ln Malta, 17. marca. i. (Reuter) V nedeljo zvečer objavljeni službeni komunike angleškega letalskega poveljstva na Bližnjem vzhodu pravi: V soboto je več posameznih sovražnih letal napadlo Malto. Vrženih ie bilo mnogo bemb. ve-dar je slaba vidljivost napadalce zelo ovi-ala in je večina bomb padla v morje. Niti na javni lastnini niti na privatnem imetju ni bilo povzročene škode. V nedelio zgodaj zjutrai se ie oteku ponovno približala močna skupina sovražnih lovskih letal, ki pa ie letela samo okrog otoka ter se je nato spet umaknila, ne da bi prodrla globlje nad otoško ozemlje. Grška poročila A*enef 17. marca n. (At. ag.) Poročila, ki jih je objavilo ministrstvo za tisk in propagando, in podatki, ki jih je navedel zastopnik grškega generalnega štaba na snočnji običajni konferenci z novinarji kažejo, da si je nasprotnik v zadnjih dneh na vse načine prizadeval, da bi na osrednjem odseku bojišča predrl grško fronto in tako prisilil Grke k splošnemu umiku. Italijani so postavili v borbo na pičlih 30 km fronte 120.000 mož. Grški so odbili vse napade in prizadejali nasprotniku ogromne izgube. Sedem italijanskih divizij je izločenih iz nadaljnje borbe- Borbe, ki so se pričele 9. marca na kolenu Vojuše tik pri Tepeleniju, so se v dveh dneh razširila na vse pedročje med Vojušo in pogorjem Tomorico. Najhujši je bil Italijanski pritisk na 4 km dolgem odseku, kjer so Italijani menili, da bo grški odpor najslabotnejšL Grki so se branili izredno hrabro. V neki kotlinici je obležalo 300 mrtvih vojakov. Grški brzostrelni in gorski topovi ter strojnice so vselej opravili strašno žetev v vrstah napadalcev. V italijanski ofenzivi je sodelovalo po preverjenih podatkih 7 divizij, ena legija fašističnih miličnikov, 3 samostojni polk s specializiranim moštvom in 8 nadaljnjih bataljonov vojaštva. Včeraj so boji ponehati, le sem to tja so se oglasili topovi z obeh strani Atene, 17. marca. AA. (At. ag ) Uradno sporočilo grškega vrhovnega poveljstva od 16. marca pravi: Delovanje topništva na bojišču. Sovražnikovo letalstvo je bombardiralo neko pristanišče na zapadmem Pelo-ponezu. Človeških žrtev in gmotne škode ni bilo. Bombardiranje Tirane in Valone Atene, 17. marca. s. (Reuter.) Poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji javlja: Formacija angleških bombnikov je včeraj zgodaj zjutraj napadla letališče v Tirani. Italijanska lovska letala so poskusila intervenirati, toda napad je bil kljub temu uspešno izveden ter je bil en hangar zažgan, in več letal na letališču uničenih. Istočasno je druga formacija angleških bombnikov napadla letališče v Valoni. Po uspešno izvedenem bombardiranju so se letala kljub močnemu protiletalskemu ognju spustila nizko nad zemljo in so s strojniškim ognjem obstreljevala razpršena sovražna letala. Na povratku z operativnega poleta je neki angleški bombnik v bližini Krfa sestrelil velik sovražni hidroplan. Z vseh teh operacij pogrešajo eno angleško letalo. Macuoka v Sibirijo Vojne operacije v Afriki Angleške čete zavzele Berbero, glavno mesto angleške Somalije, ki so jo lani zasedli Italijani — Srdite borbe pri Kerenn v Eritreji Kairo, 17. marca. a. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: Angleška Somalija: Angleška zastava zopet plapola nad Berbero, glavnim mestom Angleške Somalije. Angleške čete so se uspešno izkrcale v sodelovanju z vojno mornarico in letalstvom. Libija: Nobene spremembe v položaju. Eritreja: Angleške in indijske čete so zavzele važne gorske višine v položajih, ki obvladajo Keren. Abesinija: Splošno napredovanje imperialnih in patriotskih čet se nadaljuje v vseh sektorjih. London, 17. marca, s. (Reuter) K zavzetju Berbere, glavnega mesta angleške Somalije, ki ga omenja današnje službeno poročilo iz Kaira, javljajo iz uradnih virov še naslednje podrobnosti: Izkrcanje angleške vojske je bilo izvršeno s podporo vojne mornarice, ki je spremljala angleške vojaške transporte. Italijani so se branili z obale s strojniškim in topniškim ognjem, vendar je bil odpor s pomočjo topov z angleških vojnih ladij kmalu obvladan. V splošnem je bil odpor majhen. Doslej je bilo ugotovljeno, da je bilo pri zavzetju mesta ujetih 100 italijanskih vojakov, nadaljnji oddelki ujetnikov pa se še zbirajo. Angleške izgube so bile neznatne. Kakor znano, so Italijani pred meseci zasedli Berbero, potem ko je bila izvedena italijanska vojaška akcija proti Angleški Somaliji iz Abesinije. Današnje poročilo je prvo, ki je sploh omenilo, da so se boji v Angleški Somaliji obnovili. Letalske akcije Kairo, 17. marca. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: V soboto ponoči so angleški bombniki izvedli napade na letališči v Castell Beni-to in Macchina v Libiji. V Castel Beniti so bombe direktno pogodile municijsko skladišče in so povzročile požare na južni strani letališča V Macchini so padle bombe med razpršena letala, izmed katerih so bila najmanj štiri uničena, več pa jih je bilo resno poškodovanih. V Eritreji so včeraj in v soboto angleška letala izvedla zelo močne napade na sovražne postojanke v Kerenu in okolicL Bombardirani in s strojnicami obstreljevani so bili motorizirani transporti, koncentracije sovražne vojske, železnice in ceste. Nairobi, 17. marca. s. (Reuter) Današnje službeno poročilo poveljstva južno afriškega letalstva javlja, da so južnoafriški letalci v zadnjih treh dneh uničili 11 italijanskih letal, 7 pa poškodovali. Dne 13. t m je neki južnoafriški pilot severovzhodno od Dagabura sestrelil italijanski bombnik. Istega dne sta bili sestreljeni tudi dve italijanski izvidniški letali Eden izmed pilotov se je rešil s padalom ter je bil ujet, drugi pa se je ubiL 15. t m. so južnoafriška letala napadla Diredauo. Pri tem je bil na letališču uničen en sovražni bombnik, dva pa sta bila sestreljena v letalski bitki Pet sovražnih letal na letališču je bilo zažganih. Nekaj časa pozneje so južnoafriška lovska letala zopet napadla letališče v Diredaui ter so 7 sovražnih letal poškodovala. Z vseh teh operacij se dve južnoafriški letali nista vrnili. Italijansko vojno poročilo Rim, 17. febr. n. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske pravi o borbah v Afriki v svojem današnjem 333. vojnem poročilu: Nemška lovska letala so pri napadu na Malto sestrelila sovražno letalo tipa »Hurricane«. V severni Afriki so bombniki nemškega letalskega zbora napadli več skupin parkiraj očih sovražnih motornih voziL V vzhodni Afriki so se znova pričele srdite borbe na področju pri Kerenu, kjer je pričel sovražnik nenehoma napadati. Povsod so naše čete napade odbile. Pri sovražnem letalskem napadu na Diredauo, ki je omenjen že v včerajšnjem službenem vojnem poročilu, so naša lovska letala sestrelila dva sovražna aparata. Dve nadaljnji angleški letali sta bili sestreljeni na frontnem odseku pri Kerenu. Velenapad na Brlsto* V noči na ponedeljek so nemški bombniki zmetali na bristolsko pristanišče na tisoče bomb Sanghaj, 17. marca. n. (Štefani) Z ruske meje v Sibiriji je prispela vest, da je japonski zunanji minister Macuoka, ki je na poti v Nemčijo, danes stopil na sovjetska tla Na obmejni postaji ob man-džursko-sibirski meji ga je pričakoval poseben delegat ruske vlade, ki ga bo v Posebnem vlaku, ki mu ga je vlada stavila na razpolago, spremljal do Cite. London, 17. marca. J. (Ass. Press ) Delavnost nemškega letalstva nad Anglijo, ki je bila v noči od sobote na nedeljo le manjšega obsega, se je preteklo noč spet dokaj poživila, ker so se vremenske prilike nad Anglijo spet popravile. Poglavitni letalski napad je preteklo noč veljal spet luki Bristol, ki je bila v dosedanji vojni že večkrat napadena od nemškega letalstva. Napad je spadal v vrsto tako zvanih »velenapa-dov« ter je trajal neprestano več ur. Nemški bombniki, ki so takoj ob mraku preleteli Bristol, so nato v več zaporednih valovih sipali na luko in mesto zažigalne in rušilne bombe. Angleški službeni krogi cenijo, da je bilo na mesto vrženih več tisoč zažigalnih bomb. V primeri s tem ognjenim dežjem se lahko trdi, da ni bilo zane-tenih odgovarjajoče število požarov, dasi so nekateri med njimi zavzeli precejšen obseg in jih je šele zjutraj gasilstvo vse spravilo pod kontrolo. Precejšnjo gmotno škodo in mnogo človeških žrtev so zahtevale rušilne bombe, ki so padale zlasti na stanovanjske četrti. Neka težka rušilna bomba je direktno pogodila tudi neko veliko javno zaklonišče, pri čemer je bilo veliko število ljudi ubitih in ranjenih. Tudi več javnih poslopij je utrpelo precej škode. Večkrat je bilo zadeto tudi poslopje nekega krajevnega lista, ki je pa navzlic temu zjutraj redno izšel. Na splošno je zahteval nočni napad na Bristol precejšnje število človeSklh žrtev in je povzročil občutno gmotno škodo. Razen na Bristol so nemška letala preteklo noč metala bombe tudi še na razne druge kraje v Angliji, vendar so bili vsi ti napadi le manjšega obsega ter niso povzročili večje škode, niti ne zahtevali človeških žrtev. New Tork, 17. marca. j. (AR.) O nedeljskem nemškem letalskem napadu na Anglijo poroča londonski dopisnik agencije Un. Press da so nemška letala preko noči izvršila le sporadične napade na londonsko področje, dočim so večje akcije zaradi oblačnosti in morda tudi zaradd izboljšane obrambe izostale. Bombe so bile vržene na več londonskih distriktov. Zadete so bile večinoma stanovanjske hiše, pri čemer je bilo nekaj človeških žrtev. V vzhodnem Midlandu so nemški bombniki razdejali v neki vasi več hiš, pri čemer je bilo nekaj oseb ranjenih. V Londonu se je delj časa čulo Streljanje protiletalskega topništva. Nemški napadi so v glavnem samo ovirali normalen razvoj reševalnih del v krajih, ki so bili napadeni prejšnjo noč. V Glasgo-wu so reševalna dela še zmerom v teku. L»ndOn, 17. marca. s. (Reuter.) Preteklo noč je bil nad Anglijo sestreljen en nemški bombnik tipa »Junkers 88«, ki se je zrušil nad južno Anglijo. Posadka treh mož je odekočila s padali in Je bila ujeta. Naknadno je potrjeno, da je bilo v noči od sobote na nedeljo sestreljeno še eno nemško letalo, tako da so izgubili Nemci tedaj skupno dve letali. Nemško službeno vojno poročilo Berlin, 17. marca. n. (DNB.) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo: Naše letalske sile so v pretekli noči napadle različne vojaško važne objekte v južni Angliji. Zelo učinkovito so bili bombardirani pristaniški objekti in doki v Bri-stolu in Avonmouthu. Bombe težkega kalibra so zadele tudi pristaniške naprave v Portsmouthu. Podnevi so nemška izvldn'ška letala potopila 350 km zapadno od Irske dve sovražni oboroženi tovorni ladji s skupno 4000 tonami Prj nekem sunku nemških lovskih letal proti Malti je bilo v letalskem spopadu sestreljeno sovražno lovsko letalo tipa »Hurricane«. Sovražnik se ni pojavil ne nad nemškim ozemljem niti nad zasedenimi deželami ne podnevi ne ponoči. Berlin, 17. marca. j. (DNB.) Pregled o delovanju nemškega letalstva nad Anglijo v preteklem tednu jasno kaže, da so bili nemški napadi v prvi vrsti usmerjeni proti luKam in dokom, da so torej nemški letalski napadi še nadalje v najtesnejši zvezi z akcijami nemške vojne mornarice proti angleški plovbi. V tej zvezi priti-če posebna važnost velikemu napadu na Glasgovv, ker je na bregovih reke Clyde osredotočenih 50®/0 celokupne ang"eške lad-jedelniške industrije, odnosno 25% svetovne brodograditeljske kapacitete sploh. Vsa angleška prizadevanja, pomagati si v tej stiski s kapaciteto ameriške ladjedel-ske industrije, postajajo z nemškimi napadi na luke, doke in ladjedelnice docela iluzorna. Nemško letalstvo nadalje še zmerom veže precejšnje angleške vojne sile v severni Afriki. San angleški letalski minister Sinclair je moral ugotoviti, da se je angleška sila proti Nemčiji v toliko zmanjšala. v kolikor je morala Anglija okrepiti svoje vojaške sile na srednjem vzhodu. Noč brez napadov na Nemčijo London, 17. marca. a. s. (Reuter). Zaradi slabega vremena nad evropsko celino niso preteklo noč angleška letala izvedla nobenih napadov na Nemčijo. Požar na „Bremesns" Berlin, 17. marca, a A. (DNB.) Včeraj je iz doslej še neznanega razloga izbruhnil požar na krovu nemškega čezoceanske-ga parnika »Bremenf, ki pripada »Nemškemu Lloydu«. Požar še vedno g ase. Dosedanje izgube trgovinskih mornaric London, 17. marca. s. (Columbia BS). Lloydova zavarovalna družba objavlja svoje podatke o dosedanjih izgubah trgovskih mcrnaric. Po teh podatkih, ki se ne skladajo povsem z uradnimi angleškimi. so Angleži, njihovi zavezniki in nevtralne trgovske mornarice pod angleško kontrolo izgubili v dosedanjem poteku vojne skupno 1245 trgovskih ladij z nekaj manj nego 5 milijoni ton. Nemške in italijanske izgube znašajo ckoli 2 milijona ton. London. 17. marca. j. (Reuter). V Londonu računajo, da bodo v kratkem storjeni potrebni ukrepi za okrepitev Anglije v trgovinski plovbi in da bo v tej smeri sam ministrski predsednik Churchill napravil nekaj odločilnih korakov. Minuli teden je parlament na tajnem zasedanju izčrono razpravljal o težavah in nevarnostih, v katere je zašla angleška trgovinska plovba. Pri tej priliki je vlada posvetila največjo pozornost mnenjem, ki vladajo glede tega vprašanja v parlamentarnih krogih. Mnogo poslancev se je na tajni seji zavzemalo za to. da bi bila namesto ministra za trgovinsko mornarico imenovana osebnost »Beaverbrockovega kova«. Drugi se spet zavzemajo za'o. da se imenuje za ministra za trgovinsko plovbo osebnost, ki bi imela natanč?n vpogled na povezanost ladiedelske industrije z vsemi drugimi gospodarskimi panogami in ki bi bila hkrati dovolj močna osebnost, da bi lahko vplivala na angleško admiraUteto v tem smislu, da bi v programu novih gradenj prišla v p~lni meri na račun tud: angleška trgovinska in ne samo vojna mornarica. kraji in ljudje N^ve cene mesa, slanine in masti Kr. banska uprava je dovolila zvišanje cen v Ljubljani Ljubljana. 17. marca Zvišanje cen mesa slanine in masti je kr. banska uprav dovolila ljubljanskim mesarjem, ker se ie zelo podražila živina. Maksimalne cene so odslej nasledn e: goveje meso. I. vrste sprednjega dela din 21 zadnjega dela din 23. goveie meso II vrste soredniesa dela 16 din. zadnjega dela 18 din. V mesnicah, kjer se proda i a meso sprednjega in zadnjeea dela Do enaki ceni ter ie to v ceniku izrecno označeno. sme znašati cena 1 ks govejega mesa I. vrste naiveč 22 din. II. vrste Da največ 17 din. Goveji jezik din 22. srce 13 din. pljuča 8 din. jetra 18 din. vranica 18 d n, ledvice 20 din. vampi 12 din. glava 8 din, možgani 20 din, kot zrezek popolnoma očiščena pljučna peč^ka 28 din. pleče kot zrezek po ceni do 26 din in bržola kot zrezek brez kosti po ceni do 26 din. Telečje meso: h bet 26 din ?tegno in pleče 26 din. vrat in prsa 22 din V mesnicah. kjer se prodaja telečje meso r>o običaju in označbi v ceniku po enotni ceni. sme znašati največ 24 din Telečja jetra 26 din. pljuča s srcem 18 din. seveda vsa za 1 kg. možgani kcmad 10 din. priželjc 1 ks 26 din. jezik 20 do 24 din. stegno brez kosti kot izrezek največ 34 din. pleče brez kosti kot izrezek največ 32 din za 1 kg. Svinjsko meso: hrbet 30 din. stemo 28 din. pleča. flam. rebra 26 din. slanina 29 din, salo 30d in, mast 32 din. svinjska glava 10 din. ledvica, srce. možgani 28 din, jetra 18 din. pljuča 12 din za 1 kg. Te cene smejo služiti samo kot smernice pri bodočem določevanju cen mesu. slanini in masti ter hkrati predstavljajo skrajno mejo. ki se ne sme p^ek račiti. Mestni tržni urad se ie pri banovinskem uradu za kontrolo cen predvsem prizadeval za čim nižjo ceno slanine, ker slanino vsako gospodinjstvo potrebuje za mast. Pri govejem mesu so upoštevane višje cene govejega loja in govejih k^ž da s? ni soveje meso Drevo* podražilo Maksimalne cene so vedno nabite tudi na oglasni d?-ski mestnega poglavarstva Teh cen ne sme zvišati niti me~ar niti mestna občina. temveč samo kr banska uprava. Poglavje o ukrivljenih hrbtenicah čas zahteva od nas vseb polno samozavest Te dni mi je rekel razumen kmet iz nagih krajev med pomenkom o pomanjkanju narodne samozavesti na podeželju tole: »Ves čas po vojni nam nihče ni kaj prida vneto pripovedoval o naši domovini. Nihče ni dramil v nas ljubenzi do nje, zato ni čudno, če je v nas ni toliko kolikor bi je hoteli. Ce bi svoje domovine ne vzljubili sami, bi nam bila tuja še ta dan. Nekaj smo čuli o nji v sokolskih predavalnicah, nekaj na sokolskih prireditvah, to je pa tudi vse. Cemu brbranje, kje so vzroki? Nas kmete vprašajte, pa vam bomo povedali! Ker smo >acenili domovino brez posredovanja koga drugega, so naša čustva zanjo trdna. Ni se treba bati, da bi klonili mi kmetje v slabi uri. Mi sicer o svojih občutkih ne govorimo na glas, toda naj poskusi priti kdo po našo zemljo, naj položi na našo domovino prst. pa bo spoznal globino naše ljubezni do nje. Ne med kmeti, drugod so omahljivci: med pogospode-nlml ljudmi. Odločnost, s katero je stari očanec svoje besede izrekel, me je prepričala, da so iskrene. »Mi smo navezani na svoje domove z dušo in telesom,« je nadaljeval kmet. »Ce pet sto let ne bomo čuli ničesar o domovini, se ji ne bomo odtujili, v jeziku ji bomo ostali zvesti. Meščan podleže, ta se prilagodi prilikam, tega vzgojite!« — Nasmehnil sem se, ker sem se spomnil dogodka, ki sem ga nedavno doživel v neki brivnici v mestu. Odpravljal sem se na planine in stopil sem mimogrede v briv-nico, v katero sem navadno zahajal. Dasi je bilo zgodnje jutro, mi ni bilo mogoče priti naglo na vrsto, čakal sem že pol ure. Delala sta namreč le mojster in pomočnik. Druga za drugo so odhajale »stran ke«, na novo pa od mene dalje ni prišel nihče. 2e se je izpraznil sedež ln nanj sem sedel jaz. Mudilo se mi je že. Imel sem še nekaj opravkov in do odhoda vlaka ni bilo več dolgo. Mojster, k vsemu, kar sem ti povedal pred odhodom iz tvoje brivnlce, ki sem jo obiskal poslednjič, in o katere lastniku bom pripovedoval vsakomur, ti povem še tole: Kdor izmed nas ni ponosen, da je Slovenec in Slovan, ni vreden, da živi. I. K. Podbovšek pretres m ožgan. Sreski sanitetni inšpektor dr. Polec je odredil, da so truplo Zanoškarja prepeljali v mrtvašnico pokopališča na 2alah v Kamniku, d očim so podbovška z reševalnim avtom odpeljali v ljubljansko bolnico. Nesreča naj bo nov resen opomin vsem motoristom, ki neprevidno vozijo in bedasto drve po naših ulicah. Fleretova mama f Kamnik, 17. marca V nedeljo popoldne so v Kamniku položili k zadnjemu počitku gospo Marijo Fleretovo, vdovo po vrtnarju Antonu Flo-retu, ki je odšel v večnost pred dvema letoma in pol. Pokojna gospa Fleretova je bila splošno priljubljena in daleč okrog znana kot Fleretova mama. Zaradi svoje srčne dobrote in trdnosti značaja je bila ena značilnih predstavnic starega, poštenega rodu, ki žal vse bolj izumira. Bila je vzor neumorne delavne slovenske žene in plemenite matere in je tudi svoje številne otroke vzgojila v kremeniti poštenosti in vztrajni delavnosti. Fleretova družina si je vprav zaradi tega pridobila lep ugled in je težka Izguba dobre matere močno prizadela tudi številne reveže, ki jim je pokojna Fleretova mama storila mnogo dobrega. Sam pogreb je to potrdil, ker se je razvil v mogočno, tiho priznaje hvaležnosti in spoštovanja zelo številnih spoštovalcev in prijateljev. Pred hišo pod Malim gradom, v cerkvici na Žalah in ob odprtem grobu so ji zapeli v slovo pevci delavskega pevskega društva »Solidarnost«, da se ji tako hvaležno oddolže za vse, kar jim je storila dobrega posameznim in skupno. Pesem je prihajala od srca, enako želje vseh številnih spremljevalcev na njeni zadnji poti, naj se po tolikem, neprestanem delu in trpljenju mirno odpočije ob strani svojega zvestega življenjskega druga, spomin na njena dobra dela in njeno srčno plemenitost pa bo ostal živ v srcih vseh, ki so jo poznali, ljubili in spoštovali. M. Strahotna najdba na podstrešju Pod streho hiše na Tyrševi cesti 17 so krova našli trupelce izpostavljenega otroka Ljubljana, 17. marca. V soboto so krovci popravljali streho na hiši Tyrševa cesta 17, ki je last škofijske uprave, in so našli v nekem zaboju med staro šaro na podstrešju povsem izsušeno otroško trupelce moškega spola. Takoj so o stvari obvestili stražnico na vogalu Masarvkove in na Tyrševo cesto je prihitela policijska komisija z uradnim zdravnikom, ki je ugotovil, da je bil nesrečni otrok pred meseci donošen, nato pa izpostavljen, da je umrl od gladu. Po izvršeni obdukciji so trupelce pokopali. Pri tej priliki je policijskim organom zliasti padlo v oči, da je podstrešje hiše na Tyrševi cesti 17 polno stare šare, zabojev in vreč, čeprav so bili izdani zelo strogi predpisi o izpraznitvi podstrešij, da se zmanjša požarna škoda za primer sovražnega napada iz zraka. Razen tega podstrešje tudi ni bilo dovolj varno za-klepano in ni izključeno, da je bil de-tomor izvršen bog ve kje, pa je človek, ki je poznal razmere v hiši, prinesel trupelce in ga tu skril. Po vsej verjetnosti se je to zgodilo šele pred kratkim, ker neka priča, ki je še nedavno nekaj iskala v zaboju, trdi, da takrat trupel ca tam še ni bilo. Policija je uvedla najstrožjo preiskava Prva letošnja žrtev planin Na Mokrici se je v nedeljo smrtno ponesrečil visoko* šolec Sergij Gaspari Smrtna nesreča z motociklem Zaradi prenagle vožnje v brzojavni drog Kamnik. 17. marca Krasno sončno vreme je posebno v soboto in nedeljo privabilo v Kamnik in v hribe številne izletnike in turiste. Znana božja pot pri Sv. Primožu ima vsako leto tri nedelje pred Veliko nočjo zaporedoma cerkveno opravilo. Ker so to po navadi vsako leto že tudi prve pomladne nedelje, privabijo k Sv. Primožu staro in mlado c>d blizu in daleč. Tudi to nedeljo je bilo tako. Veliko število je bilo izletnikov in turistov, ki so odhajali v hribe alj pa v bližnjo kamniško okolico, mnogi pa so šli na božjo pot k Sv. Primožu. Na motornem kolesu sta se odpravila Jtdoma 281etni Franc Zanoškar, sodar iz Količevega pri Domžalah in prav toliko stari Franc Podbovšek. šofer iz Domžal. Okoli 21. sta se vračala skozi Kamnik proti domu. Gotovo sta bila dobro razpo- ložena, da sta z velikansko naglico drvela skozi Kamnik. Da sta vozila tako hitro, je bil lahko vzrok tudi ta, da jih ne bi morda orožniki zapisali ali ustavili, ker se namreč ob nedeljah ne sme voziti z motornimi vozili in so predpisi glede tega zelo strogi. Velika brzina je bila vzrok, da ju je v bližini tovarne »Jugopamuk« zaneslo skoro na rob ceste, tako da sta z nezmanjšano brzino treščila v brzojavni drog. Seveda je bil učinek strahovit. Zanoškar je obležal na mestu mrtev z razbito lobanjo, da so mu izstopili možgani. Podbovška pa je sunek vrgel več metrov v stran, kjer je obležal. Kljub precej pozni uri se je takoj nabralo na licu mesta mnogo občinstva. Orožniki so takoj pozvali zdravnika g. dr. Polca in dr. 2nider-šiča. Ugotoviti sta mogla, da je bil Franc Zanoškar takoj mrtev, dočim je dobil Ko je bil zaslužni predsednik banov in- skega odbora Rdečega križa v Ljubljani g. dr. Viljem Krejči lani izvoljen za podpredsednika glavnega odbora RK v Beogradu, je vodstvo Rdečega križa v Sloveniji prešlo na prvega podpredsednika banovinskega odbora g. dr. Otona Fetti-eha. Gosp. dr. Fettich je v teku let nabral mnogo izkušenj v vodstvu te plemenite človekoljubne organizacije, v preteklem letu pa se je še prav posebno Izkazal na vodilnem mestu. Zato mu je občni zbor dravskega banovinskega odbora RK, ki je bil v nedeljo na ljubljanskem magistratu in o katerem je podrobneje poročalo včerajšnje ponedeljsko Jutro izka- j zal polno priznanje, ko ga je soglasno izvolil za svojega predsednika. Tako ostane vodstvo Rdečega križa v Sloveniji nadalje v veščih in preizkušenih rokah. Želimo Rdečemu križu zlasti leto6 pri Širokem delu mnogo uspehov. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Ljubljana, 17. marca Kakor smo poročali v ponedeljski izdaji, so planine v nedeljo zahtevale svojo prvo žrtev letošnje turistične sezone. V nedeljo zjutraj sta se uradnik zavarovalnice »Dunav« Slavko Peršič ln 211etni slušatelj prava Sergij Gaspari iz Baragove ulice odpravila v Kamniške planine. 2e dopoldne sta se čez Kopiše povzpela na Ojstrico, odkoder sta nameravala na Krvavec. Oba sta bila dobro opremljena in sta imela tudi dereze na čevljih. Priplezala sta že do tako zvanega Farjevega plazu, kjer je pričeto Gaspariju nenadoma drseti, ker se mu je na derezah nabralo preveč snega. Napravil je še nekaj korakov, prav na robu plazu pa mu je vnovič s po drselo. Izgubil je ravnotežje ln treščil v približno 40 metrov globok prepad, kjer je obležal. Njegov spremljevalec je začel klicati na pomoč, nato pa se je vrnil in med potjo neke turiste obvestil o nesreči Alarmirani so bili tudi reševalci v Stranjah in že okrog poldneva je odšla ekspedicija kakih 12 reševalcev pod vodstvom Franca Erjavška do Farjevega plazu. Malo pred 15. so prispeli do ponesrečenca v prepadu, kjer so ga našli mrtvega. Pri padcu se je nesrečni Gaspari najbrže nekajkrat prekotalil in si zlomil tilnik. Reševalci so mrtvega študenta na nosilih po nevarni poti prenesli v dolino, kjer so ga v Stranjah v mrtvašnici položili na oder. Včeraj so v Stranjah prispeli tudi pokojnikovi starši, ki so jim bili na obziren način sporočili pretresljivo vest. Pokojni Gaspari je bil po rodu iz Lokov-ca pri Ajdovščini. Po maturi se je najprej posvetil bogoslovju, prav pred tedni pa je zapustil semenišče in se vpisal na pravno fakulteto. Simpatičnemu mladeniču blag spomin, hudo prizadeti družini pa naše iskreno sožalje! Epilog smrtne nesreče v Braunsovi tovarni Vsi trije obtoženci so bili le pogojno obsojeni Celje, 17. marca. Na okrožnem sodišču v Celju se ie danes nadaljevala ored 14 dnevi prekinjena razprava Droti trem nameščencem tvrdke V Brauns v Celiu in sicer proti 57-letne-mu ravnatelju in prokuristu Antonu Rži-meku proti 32-letnemu inženjeriu kemije Janku Cučku in proti 36-letnemu delovodji Henriku Schmidtu. Ravnatelj Ržimek in inž Cuček sta bila obtožena, da sta v Braunsovi tovarni v Celiu iz malomarnosti povzročila z električno motorno silo nevarnost za živlienie ljudi s tem. da sta dala leta 1939 instalirati v podjetju stroi mešalnik za izdelovanje guminola na električni pogon brez oblastvenega dovoljenja, brez eksplozijsko varne strokovne izvedbe in brez predpisane oblastvene kolavdaciie ter poverila nadzorstvo nad tem obratom in tudi delu v tem obratu kemije neukim osebam, zaradi česar ie nastala lani 18 novembra popoldne ob zakliučku obratovanja v tem obratu eksplozija sobnih vnetliivih bencinskih hlapov, ki so vžgali obleko delavke Marije Bučarjeve Bučarjeva je dobila težke opekline, ki jim ie drugo jutro podlegla v celjski bolnišnici. Schmidt pa je bil obtožen, da ie kot delovodja, ki je imel dolžnost posluževati tudi stroj mešalnik za izdelovanje guminola na električni poson ter sploh voditi nadzorstvo tudi nad tem strojem in električnim motorjem zanemaril to svojo dolžnost, da je puščal delavko Marijo Bučarjevo kot neuko osebo v obratni prostor, ki ie bil ogrožen z bencinskimi hlapovi, da je tam prižisala in ugaševala električno luč ter odpirala in ustavljala električni motor, zaradi česar se ie Mariji Bučarjevi lani 18. novembra popoldne v trenutku, ko ie ustavila električni po som in motor zaradi nastale eksplozije bencinskih hlapov vnela obleka in je Bučarieva zaradi dobljenih opeklin izgubila življenje. Obtoženci so zanikali krivdo. Glede pokrova mešalnika. ki ie bil ob času nesreče odprt, tako da so iz mešalnika lahko iz-hlapevali bencinski plini, so izjavili, da je oči vidno nekdo pustil pokrov odprt. Kdo ie to stcril. ni bilo mogoče ugotoviti. Kot izvedenec je bil danes zaslišan dr. inž. Ljubo Knop iz Celja, ki si je bil nekaj dni po nesreči ogledal prostor za izdelovanje guminola. Izjavil je. da postaja eksplozivni učinek v tem prostoru večji, čim bolj se odaljujemo od središča gumi-nolne proizvodnje. Usodnega dne se ie pojavil maksimum eksplozivnosti dva metra izven tega prostora. V prostoru ie bila v zraku zmes. ki je bila prenasičena z bencinskimi hlapovi, očividno ker je bil pokrov mešalnika dalje časa odprt. Ko je stopila Bučarjeva v ta prostor, je vdrl svež zrak v ta prostor, obenem pa ie udarila plinska mešanica iz prostora skozi odprta vrata. V tem trenutku ie Bučarjeva izklopila električno stikalo, ki meče od časa do časa iskre Zaradi tega je nastala v prostoru majhna eksplozija, ki sama na sebi ni bila nevarna. Do slavne eksplozije r>a ie prišlo izven tega prostora zaradi vdora svežega zraka v prenasičeni prostor. Ni potrebno, da bi 9e bili morali na električnem stikalu poznati sledovi vžiga Manj verjetno je. da bi bila povzročila eksplozijo iskra, ki so jo morda povzročili z žeblji okovani čevlji Bučarjeve ori hoji no tlaku. Izključeno tudi ni. da so povzročile leteče saje iz sosednega dimnika. Stikalo v tem prostoru po svoji legi ne ustreza. Moralo bi biti nameščeno v drugem prostoru nego motor. Če na ie bilo v istem prostoru, bi bilo treba uporabiti oljnato stikalo, ki preprečuie iskrenje. Obtožence ie zagovarjal odvetnik dr. Ernest Kalan ki je predlasal oprostilno sodbo Izjavil je tudi kot pooblaščenec tvrdke Braun da je tvrdka že namestila eno hčerko pokojne Bučarjeve in da ba zaposlila v svoiem obratu tudi drugo hčerko ko bo ta dovršila šolo. Sodišče ie cbsodi'o ravnatelja R/.meka in inž. Cučka po § 195-2 k z. vsakega na 2 mesca zapora. Schmidta k jo § 195-4 k. z. na 3 mesce stro-gesa zapora, vse tri pogojno za dnbo dveh let Sod šč? je prišlo do prepričanja, da sta ravnala malomarno. ker :usta dala vstaviti stikala v prostoru, v katerem je mešalnik. tako da bi ustrezalo predpisom, in ker tudi nista Prijavila mešalnika v kolavdacijo Glede Srhnvdta ie sod'šče ugotovilo, da ie naročil Bučarjevi, da ustavi pogon mešalnika. Po mnenju sodišča ie nastala eksplo-zija zaradi iskre iz električnega stikala, ki ie bilo nameščeno nizko nad tlemi. Slovo narednika Skoka Te dni je g narednik Franc Skok. dosedanji komandir žandarmerijske postaje v Domžalah, odpotoval na svoje novo službeno mesto v Poljčane, kamor je bil premeščen. Domžalci, pa tudi vsi rojaki žirom domovine, ki se zanimajo za domače dogodke, imajo g. Skoka v najlepšem spominu. Orožniško postajo v Domžalah je vodil od leta 1925. do danes in vsi smo ga cenili kot skrbnega, vestnega, strogo nepristranskega javnega funkcionarja. V svojem zadržanju ni poznaJ ničesar razen naroda in države, a neštetokrat se je izkazal tudi odličnega strokovnjaka v kiiminalisti-ki ter so ga njegovi predstojniki zmerom stavljali njegovim tovarišem za vzgled. V dobrih 15 letih svojega službovanja v Domžalah je odkril in razjasnil dolgo vrsto zločinov, med katerimi ni manjkalo težkih, zamotanih primerov. Poleg tega. da je izsledil in aretiral dobršno število tatov, vlomilcev in razbojnikov, je mnogokrat zaplenil velike količine nakradenega in naropa-nega denarja in blaga ter ga vrnil oškodovancem, ki mu bodo zmerom ostali dolžni hvalo. G. naredniku želimo na novem službenem mestu čim lepših uspehov! R D I O Tore^. 18. marca LJubljana 7: Jutrnji nozdrov. napovedi poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Pisana ^ara (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila, objave. — 14.15: Šolska ura: Kramlzanje z mladino (g. Miroslav Zor). — 17.30: Končen Radijskega odkestra. — 18.40: Znancst in naša obleka (prof. dr. M. Adlešič). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nacionalna ura: Slovenski živelj v preteklostih dr. Josip Mai). — 19.40: Plošče. — 19.50: Gospodinjska posvetovalnica (ga. Helena Kelhar). — 20: Koncert vojaške godbe 40. dp. Triglavskega. — 21.30: Češka Lahka glasba (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Zabavni spored Radijskega orkestra. Beograd 19.40: Violinske skladbe. — 20.30: Pevski večer. — 22: Simfonična glasba. — Zagreb 17.15: Koncert kons?r-vatoristov. — 20: Rezervirano za prenose. — Praga 20.10: Večer Beethovnove glasbe. — 23.10: Vesela muzika. — Sofija: 20: Orkestralni koncert. — 21: Petje. — 21.30: Folgarska glasba. — 22: Ruske romance. — 23: Ples. KnUnrni pregled prof. Devota V petek je predaval v Italijanskem kulturnem institutu prof. univerze v Firenci Giacomo D e v o t o o enotnosti latinskega jezika in novolatinske narodnosti. Na videz specialna tema ni zvabila večjega števila poslušalcev, vendar so navzočni lahko ugotovili, da je ugledni italijanski slavist prav mikavno in dovolj popularno obravnaval težavno tvarino svojega predavanja. Prof. Deveto je v svojih izvajanih pokazal, kako je latinski jezik okrog četrtega stoletja pred Kr. dosegel na tleh sedanjega Rima in okolice svojo enotnost in se je jel potlej vedno bolj širiti preko naselbin, ki so jih ustanavljali Rimljani. Te naselbine so bile dolgo časa v sami Italiji jezikovni otoki latinskega jezika. Rimski senat ni imel smisla za propagando jezika, latinščine niso nikjer vsiljevali, imperij se je razvijal na federalistični podlagi in posamezne države so ohranile notranjo avtonomijo in so rabile svoj jezik (tako na pr. sabinskega, etruškega i. dr.). Vendar je latinščina sama po sebi postajala vedno bolj jezik upravnih, vojaških in trgovskih krogov in se je širila zaradi ambicij lokalnih ljudi, da bi dosegli vplivna mesta ln da bi se mogli v Rimu na foru prosto raz-govarjatl s tamošnjimi ljudmi. Vsekako je bila zanbalva ugotovitev, da so Rimljani povsod spoštovali lokalne tradicije in da niso nikomur vsiljevali svojega jezika. Tako si je latinščina v teku časa brez nasilja osvojiia vso Italijo. V tem pa so že bile kali razkroja latinskega jezikovnega edin- stva. Predavatelj je pokazal na psihološko prepričljivih primerih, kako nastajajo v območju same rodbine jezikovne variante in povzročajo polagoma govorilno diferenciacijo, ki se je v Italiji očitno pojavila kot narečja že v devetdesetih letih pred Kr. Latinski jezik so začeli različno izgovarjati, akcenti so se spreminjali po provincah in tudi iz lokalnih jezikovnih usedlin so latinska narečja sprejemala neke elemente. Tako so nastali zarodki novolatinskih, romanskih jezikov, ki so porušili latinsko edinstvo. Predavatelj je posebno omenjal vpliv Galije in je nazorno opisal, kakšne jezikovne izkušnje je imel Latinec, ki je potoval lz Rima na sedanje slovensko ozemlje, kjer se je začudo bolj uveljavljal galijski vpliv in govorila čista, a najbrž galijski akcentuirana latinščina. V drugem delu svojih prav zanimivih izvajanj je prof. Devoto pokazal, da je razbitje latinskega jezikovnega edinstva prineslo tudi nasprotno, to je sredotežno stremljenje. Iz latinskih narečij nastali Jeziki so se morali zaradi dialektalne nezadostnosti zopet zatekati k latinščini, ki je pod vplivom rimske cerkve ohranila svoj pomen skozi ves srednji vek. Znanstvena ln literarna terminologija je ostala prav zaradi tega pri vseh novolatinskih narodih enotna, kakor so Jo sprejeli od latinskega književnega jezika. Predavatelj je pokazal na nekaj primerih iz romanskih jezikov dve vrsti hereditarnega obnavljanja teh jezikov iz latinščine: spon- tano sprejemanje in umetno tvorjenje na latinski podlagi. Tako se je skozi srednji vek in vse do 19. stoletja formiral mednarodni latinski jezik, črpajoč iz latinskih oblik in latinskih tradicij — ono isto vitalnost, ki je vzporedno živela in še živi v vseh romanskih jezikih. Poslušalci so z napeto pozornostjo poslušali izvajanje italijanskega znanstvenika. — o. Koncert društva Krakovo-Trnovo Preteklo soboto 15. t. m. zvečer je priredilo pevsko društvo Krakovo-Trnovo redni letni koncert pod vodstvom društvenega zborovodje Jožeta H a n c a v dvorani novega Sokolskega doma v Trnovem. Pevsko društvo Krakovo-Trnovo se je znalo že uveljaviti s številnimi koncerti, s katerimi je svojčas gostovalo v filharmo-nični dvorani. Nova sokolska zgradba mu nudi poleg pisarniških in vežbalnih prostorov tudi prikupno koncertno dvorano, katere umetniško lice je s posebno skrbnostjo in ljubeznijo znal ustvariti Saša šantel, sam slikar in glasbenik hkrati in že s tem gotovo edinstvena pojava v našem umetniškem svetu sploh. V tej novi, fte skoraj nedograjeni ali vsaj Se neuvedeni koncertni — obenem telovadni — dvorani Je bil koncert pevskega društva, morda prva koncertna prireditev. Privabila Je lepo Število občinstva, zlasti lz trnovskega okraja, ki je že od nekdaj slovel po glacbo-ljublvosti. (2e mestne četrti se med seboj razlikujejo po značaju, prikupnosti, naklonjenosti umetnostim ali pa trgovini, obrti in pod.; koliko večja je Se razlika med mesti, pokrajinami, deželami, državami!) Okrog 25 članov moškega rtx>ra je ab-solviralo bogat in premišljeno izbran spored. Bogat po številu skladb, katerih je bilo na sporedu 18, odpetih pa skoraj dvakrat toliko, saj je vneto odobravanje zahtevalo mnogo ponovitev posebno ugajajo-čih pesmi. Premišljeno sestavljeni, zmožnostim pevskega zbora in pričakovanju občinstva odmerjeni spored sicer ni mogel vplivati stilski enotno, niti kronološki dosledno, pač pa učinkovito in smotreno. Zastopani so bili avtorji vseh struj in dob, razen zadnje moderne. Aljaž. Jobst, Juva-nec, Adamič Mašek. Sattner, Prelovec, Mirk, Venturini, Schwab in Premrl so bili glavni samostojni ustvarjalci tega sporeda; njim so se pridružili prireditelji narodnih ali pomarodellh pesmi: Marolt, Vrečer to anonimni. Spored je bil torej sestavljen v smislu svoječasne čitalniške razpolože-nosti; drugačen pa bi bržčas tudi ne bil sprejet z enakim odobravanjem ln razumevanjem najširšega občinstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo Izvedbi posameznih točk, poznavajoč skoraj vsako iz lastnega izkustva in ceneč pravilnost, Skladnost to točnost izvedbe. Pevovodja Jože Hanc se je temeljito potrudil, da je obsežni program naštudlral vseskozi zadovoljivo. Pevci so dokazali znova, da je gojitev zdravega in lepega petja v trnovskem okraju doma, saj ao ravno iz njega izšli mnogi odlični naši pevci. Interpretacija skladb je bila smiselna, dinamika odtehtana to celotno podajanje ne samo zadovoljivo, nego ▼ mnogem pogledu vzorno, četudi so se tu pa tam pojavile neskladnosti, neizbežne v nepoklicnih izvajalnih ansamblih. Vsekakor lahko Šteje agitno društvo svoj nastop med uspele in se s tem uvršča med združenja, ki si Štejejo v čast tn prijetno dolžnost, da žirijo ljubezen do petja in glasbe in s tem in z uspelimi nastopi dvigajo splošno vršino naše glasbene kulture, kjer se stekajo stremljenja različnih poti k skupnemu cilju. L. M. S. Proslava čajkovskega v Mariboru Stoletnica rojstva velikega rusksga mojstra (ki je potekla že v maju lanskega leita) je proslavila mariborska Ljudska univerza 10. t. m s predavanjem o osebnosti in delu Petra Iliča čajkovskega in koncertnim sporedom, ki Je obsegal Caj-kovskega »Scherzo, op. 2 št- 2, Nocturno op. 19., štev. 4., dalje štiri skladbe iz »Letnih časov« ter veliki klavirski solo iz koncertne fantazije za klavir in orkester op. 65. Predaval je naš mariborski rojak g. drr. Dragotin Cvetko, koncertni spored pa je izvajal rektor ljubljanske Glasbene akademije g. Anton Trost. Gosta je v imenu Ljudske univerze pozdravil prof. K. Pahor, nakar je sledilo predavanje. Predavatelj g. dr. Cvetko je zajel predavanje zelo globoko, in ga podal v prav poljudni, vendar pa Izčrpni obliki, nekako v temle obrisu: 1. Biografija in problem mojstrovega dednostnega zakona; 2. vodilni momenti njegovega ustvarjanja: čustvo oamljenoti, nerečna ljubezen, dednost, strah pred smrtjo itd.; 3. Pregled njegovih glavnih (Jel (Patetična simfonija, opera »Evgenij Onjegin«, klavirska, komorna dela itd.); 4. njegov stil in zasluga za razvoj ljudske glasbe ter njegov pomen za svetovno glasbo v preteklosti in sedanjosti. Zagonetna osebnost velikega ruskega, mojstra nudi še danes znanstvenikom široko polje za psihološka razglabljanja, zato je bito predavanje de posebno zanimivo Domače vesti • Tečaj ruskega jezika bo ponedeljSKa Izdaja našega lista začela prinašati prihodnji ponedeljek. V stremljenju, da v čim večji meri ustreže željam svojih čitateljev, je uredništvo ponedeljskega »Jutra« sklenilo raznim drugim stalnim rubrikam pridružiti še vrsto sistematičnih jezikovnih tečajev, ki naj bi našemu občinstvu posredovali osnovno znanje iz svetovnih jezikov. Z uvedbo te novosti je uredništvo brez dvoma ustreglo živi potrebi in bodo njegovi jezikovni tečaji gotovo našli mnogo čitateljev in učencev. • Izletniški vlaki na praznik »v. Jožefa. Na praznik sv. Jožefa 19. t. m. je smatrati na progi Ljubljana—Bistrica Boh. jezero in Jesenice—Rateče Planica naslednje vlake za izletniške in veljajo zanje izletniške karte: vlak št. 920 z odhodom iz Ljubljane ob 5.40 in priključni vlak št. 8620 z Jesenic za Rateče Planico, za povratek pa vlak št. 917 s prihodom v Ljubljano ob 20.33 in vlak št. 919 s prihodom v Ljubljano ob 21.50 ter priključna vlaka štev. 8617 in 8619 iz Rateč Planice. • Pri pripravljanju vrtov naj ljudje posebno letos napravijo dobro premišljene načrte, s čim bo vrt posejan in zasajen. Solate n. pr. v Ljubljani že itak pride a-mo preveč in ie na domačem vrtu predelana solata navadno dražja kakor na trgu kupljena. Moka in kruh sta oa na karle in zato moraio tudi naši lastniki vrtov misliti na nadomestila za kruh. V naši domovini imamo za kruh idealen nad:me-stek v prvovrstnem domačem kromoiriu in raznih vrstah domačega fižola. Letos se tcrei moramo odpovedati predvsem cvetlicam, ki iim dovolimo samo še robove gredic. vse drugo Da posadimo z najpotrebnejšo zelenjavo, ki 1o gospodinja vsak dan potrebuje v kuhinji. Večji del vrta Pa zasad;mo s fižolom in s krrmpir-iem. sai imamo toliko sort dobrega krompirja. da bo z vrtom zadovoljen tudi naj-boli izbirčen sladokusec. V mes+ni občini ie dosti zemljišč zelo ^abo obdelanih, ker iih ljudje varujejo za stavbišča in z njimi špekulirajo. Taka zemljišča letos morajo biti obdelana do zadnjega metra in prav na takih zemljiščih, ki doslej n:so bila obdelana, bo najbolie uspeval lc~oLe Temps« in »Figaro«, so zopet odprli svoje stolpce literaturi. V »Figarojevi« prilogi »Le Figaro litteralre« objavljajo svoje članke Georges Duhamel, Jčrrme in Jean Tharaud, Fr. Porche, Andrč Rousseaux in drugi. Založbe Flammarion. Plon, Grasset so poslale na knjižni trg vrsto novih knjig. Značilen pojav novega razpoloženja je dvojezična izdaja (izvirnik in prevod) Schillerjeve drame »Kabale und Liebe« pri Editlons Montaigne. Izmed posebno zanimivih novih knjig omeniamo Maup^s^an-tovo korespondenco s Flaubertom. ki ji bo Pierre Borel kmalu pridružil Maupas-santova pisma z9ložn'kom. Francls Carco pripravlja v Nlci zbirko na1lep*ih strani o Parizu od Villona do ApolHna'ra z značilnim naslovom »Nostalgie de Parls«. • Cigani med seboj. 22-letni cigan Jovo j Vasiljevič iz Gunjevcev v okraju Bosanska Dubica je privedel v svojo kolibo 16-letno Mileno Todorovlčevo. Ženinov oče Marko je plačal za nevesto 750 din, ostanek 250 din pa bi moral plačati naknadno. Toda s plačilom je odlašal tako dolgo, da je na-stlo sovraštvo. Te dni je Jovo udaril svojo stalo ženico, ker ni marala prinesti drv lz bližnjega goda. Brž je bil ogenj v strehi in cigane je zaman miril stari Marko, člani rodu Todorovičev so starca obkolili ln ko je prišel še njegov sin Jovo, so začeli oba neusmiljeno pretepati. Napol mrtva so nato sami prepeljali v bolnišnico v Sisku. Oče Marko je izdihnil, Jovo pa se še bori s smrtjo. Vse to zavoljo klofute in zaradi neizplačanih 250 din za lepo ciganko Mileno. Is ti— A zaklonišča? Alarmne sirene so se spet oglasile pretekli teden. Dnevniki so poročali, da jih preizkušajo. Ogromna večina Ljubljančanov pa se z veliko skrbjo vprašuje, kaj naj storimo, če bi sirene zares napovedale prihod sovražnih bombnikov? Kadar se oglasijo alarmne sirene po mestih vojskujočih se držav, prebivalci takoj vedo, da se morajo zateči v zaklonišča in počakati, dokler se smrt noseči bombniki ne odaljijo. Alarmne sirene brez potrebnih zaklonišč so dejansko brez pomena. še lansko leto se je mnogo razpravljalo o gradnji zaklonišč, zdaj pa je vse ndkam pozabljeno. Res je, da je naša država strogo nevtralna, zaklonišča pa so v naših časih mogoče prav tako potrebna kakor streha nad glavo. Podvzeti bi bilo treba energične ukrepe in zgraditi ustrezajoče število zaklonišč, da se bomo vedeli kam zateči, če se bodo eventualno zares oglasile alarmne sirene. n— popravila tramvajske proge. Tramvajske tirnice na Tržaški cesti so, kakor je videti, iz slabega materiala, čeprav na tej progi od Langusove ulice proti Viču ni velikega prometa, saj vozi tukaj samo ena številka v obe smeri, se lz mehke zlitine sestavljena vrhnja plast tirnic kaj kmalu obrabi in postane spolzka, tako, da nimajo tramvajska kolesa dovolj upora, kar bi moglo postati usodno, če bi moral tramvajski voz iz kateregakoli vzroka naglo ustaviti- Taka okvara se da zasilno popraviti le s posebno pilo, ki morata ravnati z njo dva moža. Delo je zamudno. Lansko leto so skoraj vse tramvajske proge opilili, letos pa se je pokazala ponovna potreba na Tržaški cesti. Nedavno hudo deževje pa je to progo ponovno zrahljalo, da bodo potrebna temeljitejša popravila, čas bi pa tudi bil, da se končno položi še drugi tir do Stana in doma in se tako odpravijo večne zamude na tej progi. u— Dela na periferiji. Pred nedavnim so začeli delavci mestne občine urejevati Cesto na Rožnik onstran železniškega prelaza. Cesto bodo razširili na odseku od prelaza do Večne poti in uredili kanalizacijo. Podrli so tudi več dreves, ki so ovirala regulacijo. Pod mestno vrtnarijo so začeli odkopavati hrib. Razširjeno cestišče bodo morali vsekakor tlakovati vsaj z lomlje-nim kamenjem, da ne bo tudi v bodoče blatno kakor zdaj. u— Dela na novem mosta, ki bo čez Gruberjev prekop vezal Streliško ulico s Hradeckega cesto, se bližajo zaključku in most bo izročen že letos svojemu namenu. Zdaj je v surovem stanju izgotovljen betonski lok novega mostu, ki bo služil samo za osebni promet. Neprijetno oviro pa predstavlja železniška proga onstran brega. Kar se železnice tiče, Ima Ljubljana res nesrečen položaj; v svojem naglem razvoju na vseh koncih trči v to ali ono železniško progo. — Dela so oživela tudi na novem jezu, ki bo stal med staro cu-knarno in šentpetrskim mostom. Ko bo novi jez dograjen, bodo podrli starega na špici. — Desni betonski zid Ljubljanice se je začel rušiti tudi med šentjakobskim in čevljarskim mostom. Malo niže se delajo nove razpoke prav tako na levi strani; iz njih teče podtalna voda, ki nadaljuje s svojim razdiralnim delom. u— Poroka, v soboto popoldne sta se poročila v frančiškanski cerkvi gdč. dr. Carmen Dereani, zdravnica za očesne bolezni, in g. inž. arh. Niko Bežek. Priči sta bila gg. dr. Ernest Dereani in dr. Jože Bežek. čestitamo! n— Nova grobova. V 66. letu starosti je preminila ga. Ivanka R°mavhova, roj. Hafner. Pogreb bo danes ob pol 17. z njenega doma v šiški, Podlimbarskega ulica 27, k Sv. Križu. — Umrla je soproga člana Narodnega gledališča v Ljubljani Marija Kraljeva, roj. Trelc. Pokopali so jo včeraj na pokopališču pri Sv. Križu. — Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! u— Velik mladinski koncert za zimsko pomoč prirede vse ljubljanske meščanske. učiteljske in vse srednje šole v soboto ob 15. uri za cijaštvo, za vso javnost pa bo ta koncert v nedeljo ob 11. v opernem gledališču pri znižanih cenah. Naša dorašča-joča mladina bo na koncertu pokazala svoie uspehe v glasbeni umetnosti z namenom. da odkrije svoie dobro srce za revnega bližnjega. predvsem oa za mestne reveže ljubljanske. Tako bo Ljubljana doživela prelepo tekmo najrazličnejših ljubljanskih šolskih zavodov v glasbi in petju, ko bo mladina tekmovala z drugimi stanovi Pri dobrem delu za reveže. Koncert bo močno zanimiv in njegov spored prav pester: priprave vodi direktor klasične gimnazije g. Marko Bajuk. u— Za igro Metke in Danila Bučarja »Na Trški gori« je tako zanimanje, da so bile vstopnice za premiero in prvo reprizo v dveh urah razprodane. Igro bodo ponovili v šentjakobskem gledališču drevi. na praznik 19. v soboto 22. in nedeljo 23. t. m. vselej ob 20 15. V nedeljo 23. t. m. ob 15.15. pa bo druga popoldanska predstava like Vaštetove »Visoke pesmi«, 8 slik iz Prešernovega življenja; predstava je namenjena predvsem dijnštvu ln okoliškemu občinstvu. Kupite vstopnice že v predpro-daji od danes dalje. u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal danes od 20 ure do četrtka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytkova ul. 18/1., telefon št. 36-24. u— Bolnlčarsld tečaj pododbora društva Rdečega križa v Ljubljani se bo pričel konec tega mesca. Neoporečne osebe obojega spola, ki so fizično sposobne za bolnlčar-sko delo ln morejo v primeru potrebe prevzeti obvezne dolžnosti, naj se javijo do 25. t. m. od 9. do 12 in od 16. do 17. ure v pisarni Rdečega križa. Gosposvetska cesta 2/II. 2ell se. da so obiskovalci tečaja vpišejo za člane Rdečega križa. Letna članarina din 24. članarina se naj poravna s prijavo tečaja. n— Vpisovanje v tečaj o negi ln prehrani dojenčka bo v Higienskem zavodu oddelku za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok (Dečji dom kraljice Marije) vsak delavnik dopoldne tudi telefonsko na štev. 44-71. Tečaja bosta dva in sicer popoldanski ob torkih ln sredah od pol 17. do 18. ure; pričetek tega tečaja bo 22. aprila ob 17. uri; večerni ob torkih in četrtkih od 20. do 21.30 ure zvečer; pričetek tega tečaja bo 22. aprila ob 20. uri. Vsak tečaj traja 3 te 'ne 12 ur ter je brezplačen. a— Vrtnarski tečaj za lastnike malih vrtOv pri Podružnici SVD Ljubljana I. V torek 18- t. m. bo predaval mestni vrtnarski asistent g. Josip Pirnat o cveticah trajnicah in o skalnjaku na malem vrtu. Začetek točno ob 19. uri v kemijski dvorani na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Vstop prost. u— podružnica SVD šiška. V četrtek 20. t. m. ob 19.30 bo predaval v deški ljudski šoli v Sp. šiški g. F. Kafol, sadjarski nadzornik kr. banske uprave, o obrezovanju in vzgoji sadnega drevja pomladi — skioptične slike. Vstopnine ni. n— V društvu »Pravnih« in ljubljanski sekciji kriminalističnega udruženja kraljevine Jugoslavije bo predaval v četrtek 20. t. m. ob 18. uri v dvorani št. 79 pravosodne palače namestnik vrhovnega državnega tožilca dr. Anton Stuhec o temi- »Praksa in pomen pridržbe po prestani kazni«. u— Krajevni odbor Jadranske straže obvešča svoje članstvo, da bo občni zbor v smislu čl. 13 pravil dne 24. marca ob 20. uri v restavraciji pri »Slamiču« (kmečka soba). Vabljeno je vse članstvo, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleži. n— Jutri na Zelenico. Prijave Putnik. u— Trgovci iz sreza Ljubljana-°kolica dobijo nakaznice za sladkor za mesec marec pri sreskem načelstvu soba štev. 2. Združenje trgovcev za srez Ljubi j ana-oko-lica. (—) u— Staronatoliška Služba b»žja bo v sredo 19. t. m. na dan sv. Jožefa v evan-gejjski kapeli, Gosposvetska 9, zopet dopoldne ob 9. uri. Cerkveni govor bo: Sv. Jožef kot predpodoba trpljenja naših dni. u— Nekaj nesreč. V bolnišnico so pripeljali iz Stražišča pri Kranju delavca Antona Selana, ki ga je v nedeljo zvečer na mostu v Kranju podrl neznan avtomo-bilist. Selan je dobil hude poškodbe po vsem telesu. — 311etnega posestnika Janka Gerbajsa iz Dobrunj je doma v hlevu brcnil konj v desno nogo in mu jo skoraj zlomil. — V kopališču na Taboru se je občutno opekel po obeh rokah 191etni čevljarski pomočnik Anton Stanič. — Pri igri je padel in si zlomil levo nogo llletnl posestnikov sin Franc Zabavnik iz Kamniške Bistrice. n— Dvoboj med dvema konjema 90 imeli priliko opazovati stanovalci neke hiše na Poljanah — dvoboj na življenje in smrt. Kakor med ljudmi, tako se, kakor se zdi, tudi med živalmi pletejo sovraštva, ki se katerikrat prav tako zapečatijo s krvjo. Dva drugače čisto mirna, nedolžna konja sta pripeljala na dvorišče hiše vsak svoj voz in se ustavila drug drugemu nasproti. Tedaj pa, kakor da bi jima pomlad razburkala kri ali pa kakor da bi imela še od kdo ve kdaj kakšne stare, neporavnane račune med seboj, sta si planila drug drugemu v grivo s silo pravega sovraštva. Hlapec ju je skušal razdružiti, toda prepozno. 2e je prvi nasprotniku pregrizel na vratu glavno žilo, da je brizgnila kri visoko v zrak in premaganec se je zgrudil ter na mestu izkrvavel. Izkupil pa jo je tudi hlapec, ki mu je lastni konj zadal hud udarec v nogo, da je moral k zdravniku. Tako se je to j končal in na bojišču se je pojavil konjski mesar, da žrtev odpelje v predelavo- Ranjenega zmagovalca pa je vzel veterinar v svojo oskrbo. n— Vlomilski podvigi so se s prihajajočo pomladjo spet pomnožili, sicer pa je bil tudi zimski čas prepoln vlomilske kronike. Delavnico Staneta Koprivca na dvorišču hiše št. 1 na Gosposvetski cesti je v eni zadnjih noči obiskal vlomilec, pretaknil vse kote in odnesel večjo pločevinasto škatlo, v kateri je bilo okrog 5.700 din gotovine. Dober plen so imeli vlomilci v skladišču AL Kovačiča pred škofijo odkoder so odnesli 6 kant topljenega masla, v skupni teži 120 kg in v vrednosti 6 000 din. Iz stanovanja Amalije Tršanove v Strossma-yerjevi ulici je odnesel v noči na soboto neznan tat 4 pare moških. 3 pare ženskih čevljev, med njimi en par gojzeric. Izginil je tudi par ponikljanih drsalk. Tršanova je oškodovan* za ekrog 2.600 din S travnika za žandarmerijsko šolo so tatovi odnesli 26 metrov vodovodnih cevi. S poslopja II. ženske realne gimnazije v Ciril-Metodovi ulici je bila ukradena te dni 7 m dolga in S m široka rdeča odrska zavesa iz flanele, vredna 1-500 din. u_ Tatovi koles so pričeli spet na široko s tatinskim delom. Milanu Sfiligoju je bilo odpeljano izpred šoferske šole v Kolodvorski ulici 1.800 din vredno, modro ple-skano kolo znamke »Trophe de France«. V Dravljah je bilo ukradeno Ludviku Zupanu moško kolo znamke Puch. na Celovški cesti pa izpred stare cerkve Ivanu Je-sihu zeleno pleskano kolo iste znamke, vredno 1.600 din- Izpred Mikličeve gostilne na Glin cah pa je bilo odpeljano Kovaču črno pleskano kolo znamke »Wal-fenrad«. Naše gledališče drama Torek, 18.: Protekcija. Red torek. Sreda, 19.: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol, četrtek. 20.: Brez tretjega. Red četrtek. Gostovanje Vike Podgorske m režiserja Hinka Nučiča, članov zagrebške drame. Petek. 21-: Brez tretjega. Red B. Gostova-vanje Vike Podgorske ln Hinka Nučiča Ab°nenti reda torek bodo Imeli drevi predstavo Nušičeve veseloigre »Piotekci-ja«. Slika lz uradniškega življenja v Beogradu pokaže, kako si prizadevajo različni uradniki, da bi dosegli pri ministru pro-tekcijo ln kako jo zopet drugi odklanjajo. Opozarjamo, da bosta gostovala V ika Podgorska ln Hinko Nučič, v četrtek 20. t. m. in v petek 21. t. m. Prva predstava bo za red četrtek, druga za red B Igrala bosta dramo Begoviča »Brez tretjega«. OPERA Torek, 18.: zaprto. , _ . i——, Sreda, 19. ob 15.: Hlapec Jernej. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. Ob 20.: Ples v maskah. Znižane cene od 30 din navzdol. Na praznik bodo peli v operi Verdijev »Ples v maskah«. Delo slika zaroto, naperjeno proti grofu Riccardu, ljubezen perjeno proti grofu Riccardu, ljubezen Riccarda do žene svojega prijatelja in Re-natovo ljubosumnost katere žrtev je grof Riccardo. Peli bodo Franci, Laboeeva Janko španova, Lupša, Zupan, Ivančičeva, Dolničar. Dirigent A. Neffat, režiser D. Zupan. Charles Francois Guunod je francoski skladatelj, ki je postal z opero >Faust« njegovim tretjim opernim delom, slaven po vsem svetu. Po nekaj letih bo prišla ta opera zopet na naš oder v novi režiji šef režiserja Cirila Debevca, pod taktirko De-metrija Zebreta in v koreografiji inž. Gotovina. Idejni osnutki za inscenacijo C. De-bevec Načrti inž. Franz. Realizacija Bruno Vavpotič. Premiera bo v soboto za red premierski. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Torek, 18.: Na Trški gori. Sreda, 19.: Na Trški gori-Sobota, 22.: Na Trški gori. Stoti nastop g. Plevela. _ Nedelja, 23. ob 15.15.: Visoka pesem. Pc^ poldanska predstava. Ob 20 lo.. is a Trški goii. Objave Zapestno dams^o uro je zgubila dijakinja od Domobranske ceste 15 do šiske. Vodnikova ulica 12- Pošten najditelj naj jo odda v oglasnem oddelku »Jutra«. (—) K i n e tn a t o g r a S i Jesenice. Zvočni kino Radio bo predvajal danes ob 20- uri in na praznik sv. jo-žefa ob 15. in 20. uri krasen velefilm »Vrnitev v življenje« (Zdravnikov roman). V si vlogah Al- Schonhals. CamiUa Horn in Maria Andergast. Med dodatki tuda Alfa kamera- Sledijo »Ljudje iz vaneteja«. pivnica. Zvočni kino bo predvajal danes in jutri film >Spovednikova tajnost«. (—) h Celja e— Lepa vojaška svečanost je bila v soboto popoldne na dvorišču vojašnice kralja Petra. Ob prisotnosti vojaštva m sodelovanju vojaške godbe je poveljnik mesta in 39. pp. g. polkovnik Ivo Toma-ševič po jedrnatem govoru izročil rezervnemu podporočniku g. Vladimirju Diehlu iz Celja zlato kolajno za vestno službovanje. Gosp. Diehlu iskreno čestitamo k priznanju! e— Na Jožefovo bodo trgovine v Celju ves dan zaprte. Slovensko obrtno društvo v Celju letos ne bo proslavilo obrtniškega praznika z običajnim obrtniškim zborovanjem, pač pa se bo obrtništvo udeležilo službe božje, ki bo jutri ob 8. v opatijski cerkvi. e— Umrla je včeraj zjutraj v Gotov-ljah pri Žalcu v starosti 81 let posest-nica ga. Neža Vipotnikova, mati soproge avtoizvoščka ge. Antonije Krempuševe v Celju. Pogreb bo na Jožef ovo v Gotov-ljah. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, svojce mnaše iskreno sožalje! — V visoki starosti 92 let je umrl v nedeljo v celjski bolnišnici g. Janez Gaberšek z Rečice pri Smartnem ob Paki. e— Plaz je razdrl cesto. Nad cesto, ki vodi od Petričkovega do Šahovega posestva v Liscah pri Celju in dalje na An-ski vrh in ki jo poleg posestnikov uporabljajo tudi številni izletniki, se je jeseni odtrgal plaz ter popolnoma uničil cesto med Petričkovim in Šahovim posestvom Plaz je bil širok v gornjem delu okrog 10 in v spodnjem delu okrog 20 m ter dolg približno 100 m Po pobočju je zgrmelo okrog 1.000 kubičnih metrov zemlje in kamenja. Plaz je poleg ceste uničil tudi nekaj sadnega drevja in del travnika. Ker se ni doslej še nihče pobrigal za popravilo ceste, so zašli tamkajšnji posestniki v težek položaj, ker sploh ne morejo voziti po tej cesti, ki jim je bila edina na razpolago. Razdrto cestišče se je spremenilo v močvirje, ki na prvi pogled sicer ne izgleda nevarno, v katerega pa se je že marsikateri pešec po-greznil do kolen in celo do pasu. Zlasti ob deževnem vremenu se utegne tam zgoditi tudi smrtna nesreča, zlasti ponoči. Prosimo mestno občino, da bi se zavzela za to nujno zadevo in s primernim prispevkom omogočila za odpravo tega velikega nedostatka. e— Za zimsko pomoč v Celju so darovale po 1000 din ge. Milena B^hmova -Majdičeva. Desa Paljagova - Majdičeva, Petka Pinterieva - Majdičeva in Anica Robičeva - Majdičeva. »JUTRO« St. 85. = g Tank, Ht 1 ML pri glavobolu ' Iz Maribora a— počastimo Prešernov »pomin! Drevi priredita Umetniški klub in Narodno gledališče v Mariboru proslavo 1401etnice rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Na sporedu so recitacije članov gledališča, nastopi pevcev-so-listov in zbora Glasbene Matice. Proslavo v gledališču otvori slavnostni nagovor književnika prof. dr. Dornika. Dolžnost vseh zavednih Slovencev in častilcev našega pesniškega velikana je. da ta večer proslavimo s častno udeležbo. a— Iz gledališke pisarne. V sredo, na Jožefovo se prvič kot popoldanska predstava uprizori zelo zabavna Nušičeva komedija »Sumljiva oseba«, zvečer pa bo že 1(5. predstava »Habakuka«. Pri obeh predstavah veljajo znižane cene. a-— Lepa manifestacija naše pe*mi. Nedeljski nastop mariborskega trgovskega pevskega zbora v obmejnem Marenbergu je bil lep praznik naše pesmi in obenem času primerna, prisrčna narodno obrambna manifestacija. Vabilu so se odzvali številni ljubitelji naše lepe pesmi ter rodoljubi, ki jim je pri srcu narod in domovina. Spored je poleg pesmi z izrazito do-morodno vsebino obsegal več drugih umetnih pesmi in narodne pesmi. Uvodoma je starosta tamkajšnjega Sokola g. inž. Pa-hernik izrekel zboru in udeležencem prisrčno dobrodošlico. Zbor, ki ga uspešno vodi g. Drago Cibic, si je s svojim discipliniranim in učinkovitim nastopom takoj utrl pot v srca poslušalcev, ki niso štedili s priznanjem. Ob koncu sporeda se je predsednik zbora g. Viktor Mavrič zahvalil za obilen obisk in je v klenih besedah vzpodbujal navzoče, naj bi nas naša lepa pesem v teh težkih časih strnila in družila za blagor naroda tn domovine. Lepo manifestacijo je zaključila mogočna »Hej Slovani«, ki so jo stoje zapeli vsi navzoči. a— Vsa ljubitelje glasbe opozarjamo na »Večer jugoslovenske glasbe«, ki bo v četrtek 20. t. m. v izvedbi ljubljanskega komornega trla v narodnem gledališču. Vstop niče se že dobe pri gledališki blagajni. Zaradi velikega zanimanja si jih pravočasno preskrbite. Nastop priznanih umetnikov, med njimi Mariborčanke gdč. Orni-kove (violina), bo prvovrsten kulturni dogodek. ar— Obrni zbor ženskega društva v Mariboru bo drevi ob 20. v dvorani Ljudske univerze. Prosimo naše članice za poino-številno udeležbo. Odbor. a— čierava je zlata broša? Pred palačo Hrauilnlce dravske banovine se je na^ šla zlata broša, ki jo dobi lastnik na policiji. a— Dobrota je sirota. H gastilnlčarki Mariji Golobovi je prišel 411etn{ brezposelni trgovski potnik Valentin Prestopnik 7. Brezovice. Dejal je, da je brezposeln gostilničar, prosil je za kosilo in ga je tudi dobil. Ko pa je odšel, je Gol oho va opazila, da je z njim vred izginila ura. Prestopnik se je moral zaradi tega zagovarjati pred malim kazenskim senatom, ki ga je obsodil na S mescev strogega zapora, na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let ter na izgon iz Maribora in okolice za dobo 3 let. a— Ne pričaj po krivem. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 601etnega preužitkarja Franca Voude s Kozjaka na 5 mescev strogega zapora, ker je lani v maju pred sreskim sodiščem v Mariboru v neki civilni zadevi .'lažno pričal. a— Tatvine v Sternovi tekstilni tvor-nico s<> pojasnjene. Delno že pojasnjene velike tatvine pri Tekstilni družbi v Ko-šaJcih so dale povod za razčiščevanje mnogih vlomov, ki so bili izvršeni v zadnjem času na Pobrežju, zlasti v šternovo tekstilno tvomico. V zvezi s tem so bili aretirani razni osumljenci, med drugimi 481etni Jožef štampar s Pobrežja. Preiskava se je nadaljevala in so sedaj orožniki ovadili državnemu tožilstvu 15 oseb. ki so po nizki ceni kupili razno ukradeno manufakturno blago. Tudj so orožniki pri nekaterih osebah zaplenili kupljeno ukradeno blago in vrnili lastniku. I 2 Jeseni s— Pregled motornih vozil za območje policijskega komisariata na Jesenicah bo danes od 8. do 12. ure pred policijskim poslopjem na Jesenicah. Iz B?sžis br— Proračun za 9 mescev. 30. or. m. se je vršila v občinski posvetovalnici proračunska seia na kateri ni bilo opaziti izmed občanov niti enega poslušalca. V začetku seie ie odbor sprejel ostavko občinskega odbornika dr. Janka Drnovška in imenoval v odbor v snrslu predpisa čl. 43. zakona o občinah kandidata iste li ta Franca Kržana. posestnika iz Bukoška Dalie je odbor sklenil, da se na orošnio občinskih uslužbencev zvišajo osebne do-klade za 200 din in za člane družine po 50 din mesečno, organi^tu Vladinvrju Lemplu pa se zviša mesečna plača cd 5?0 na 1000 din Dosedanji občinski služi teli Sollner gre vsled starosti v pokoj. Nje?o-\*o mesto bo Prevzel Jože Medved ki je bil prei zaposlen v elektrarni. Po odobritvi občinskega proračuna ki znaša 622.487. je odbor sklepal še o nekaterih osebnih zadevah. V zgornji znerek ie vneš^no tudi 17.000 din kot prispevek za KDE. Ta denar bo občina preiela pri predaji elek-tromateriala. — Letošnii proračun ie od lanskega nekoliko višii. čeprav traia proračunska doba po novi uredbi le 9 mescev. t. i. od 1. aprila do 31. decembra Ob 19 ie predsednik občine g. Ivan Volj-čanjšek zakliučil 4 ure tra^aiočo sejo. Iz Ptuja j— Zvočni kino predvaja v sredo ob pol 16., pol 19. in pol 21. uri ter v četrtek ob 20. uri film: »Ali se spominjaš?« V glavni vlogi Robert Taylor. Za dodatek filmski žuraal. j— Posojilnica je Imela občni zbor, na katerem je bila članstvu predložena bilanca za preteklo leto, ki je pokazala prav razveseljiv razvoj zavoda, specialno pri novih računih. Ob tej priliki je bila izvoljena tudi nova uprava. Mesto dolgoletnega predsednika direktorja dr. Josipa Kom-ljanca, ki je radi bolezni odstopil, je bil izvoljen veletrgovec ln posestnik Franjo Lenart, za podpredsednika dr. Ivan Fermevc, za novega člana uprave dr. Matija Mrgole, za ravnatelja zadruge pa je bil imenovan dr. MIlan Zupančič. Posojilnici, ki ja podprla v Ptuju že veliko narodnih društev ln ustanov, želimo tudi v tekočem letu jpnogo uspehov. Drnitvo hltolh posestnikov je imelo v soboto svojo skupščino, na kateri je poročal o delu Zveze predsednik g. Frelih iz Ljubljane. Razpravljalo se je predvsem o težkočah, katere tarejo o sedanjih časih hišne posestnike. Pri volitvah je bil zopet izvoljen stari odbor z dr. Jurijem Slugo ua čelu. Osi. ree pod 8. b. 1318 od 15- XII. 1038 Gospodarstvo Za okrepitev notranje vrednosti dinarja Važna izjava guvernerja dr, Radosavlj evica na občnem zboru Narodne banke V nedeljo je bil v Beogradu XXI. redni občm zbor delničarjev Narodne banke, na katerem je guverner dr. Milan Radosavljevič podal važno izjavo o naši valutni politiki in o bodočem financiranju izrednih potreb države. Kakor smo že v ponedeljski izdaji »Jutra« poročali, je guverner izrazil potrebo, da se odvišna denarna sredstva potegnejo iz prometa, pri čemer mora sodelovati vse gospodarstvo. V mnogih državah uspešno propagirajo, da gospodarstvo stavi državi na razpolago odvišna gotovinska sredstva, kar ima za posledico, da se obdrži ravnotežje med proizvodnjo, obsegom poslov in denarnim obtokom, ob enem pa prinaša tudi gospodarstvu korist, ker lahko kratkoročno plasira svoja sredstva, ki jih trenutno ne potrebuje. Guverner je opozoril, da se je tudi v drugih državah pod pritiskom raznih okolnosti povečal obtok denarja, vendar je po večini uspelo preprečiti neugodne posledice, bodisi s prisilnimi ukrepi ali pa prostovoljno. Tudi pri nas je bila zaradi izrednih in nujnih potreb naše narodne obrambe v povečani meri izkoriščena emisijska zmožnost Narodne banke. Dolžnost Narodne banke je sedaj da povzame potrebno iniciativo z namenom, da se ustavi povečanje obtoka in po možnosti tudi zmanjša, ker je to potrebno za ohranitev stabilnosti notranje kupne moči dinarja. Ta cilj ima Narodna banka v svojem programu in ga bo izvedla s sodelovanjem vsega gospodarstva, ki se mora zavedati koristi denarne stabilnosti. Zato je Narodna banka v sporazumu z mero-dajnimi državnimi činitelji že pripravila vrsto ukrepov, ki bodo, kakor je upati, omogočili državi, da za kritje izrednih vojnih potreb najde potrebna sredstva na svobodnem denarnem trgu, kar naj v nadaljnjem poteku omogoči dejansko razbremenitev Narodne banke. Tozadevne priprave so že v zaključni fazi in bo vprašanje emisije »bonov za narodno obrambo« v zelo kratkem času praktično rešeno. Ustvarjena bo v ta namen posebna organizacija pri Narodni banki, ki bo za račun države vršila to važno funkcijo. Država pa bo dala na razpolago izdatna proračunska sredstva za izvrševanje te funkcije, s čimer bo izpričaal svojo pripravljenost, da pomaga držati naš denar na zdravih osnovah in jih v nadaljnjem poteku s primernimi ukrepi tudi ohrani. Boni za narodno obrambo bodo izdani s kratkimi roki. Nosili bodo obresti in bodo zelo likvidni, tako da bo omogočeno vsem imetnikom gotovine, da si jih nabavijo, v primeru potrebe pa bodo te bone lahko zopet pretvorili v gotovino. Guverner dr. Radosavljevič je izrazil prepričanje, da bo ta novi sistem likvidne naložbe pripomogel k temu. da se vzame iz prometa znaten del blagajniške gotovine, kar ba pripomoglo k okrepitvi vrednosti denarja in bo obenem omogočeno racionalno kritje neodložljivih potreb za državno obrambo. Potek občnega zbora Na občnem zboru je prvi ravnatelj in vršilec dolžnosti glavnega ravnatelja dr. Dušan Uzelac podal nekaj podrobnosti o poslovanju Narodne banke v lanskem letu, kar se je razvila kratka debata. Med delničarji je g. A ca Stamenkovič kritiziral povečanje postavke, amortizacij od lanskih 21 na 45 milijonov, medtem ko znaša dotacija za rezervni fond le 5% (kakor je znano, je v prejšnjih letih Narodna banka lz doseženega čistega dobička na škodo udeležbe države na dobičku dotirala rezervni fond s pretirano visokimi zneski; od lanskega dobička bo šlo v rezervni fond 5%, kakor to zakon določa, kar znaša 2.3 milijona din, medtem ko je prejšnje leto znašala dotacija rezervnemu fondu 10 milijonov. leta 1938 pa 12 milijonov op. ur.) G. Dragutin Pečič je kritiziral utesnitev pravic delničarjev po novih statutih. Guverner dr. Radosavljevič je Izjavil, da se o teh vprašanjih, ki se nanašajo na ustvarjeno dejansko stanje, določeno z zakonom, ne more razpravljati. Po spremenjenem zakonu o Narodni barki občni zbor ni sklepal o bilanci in računu izgube in dobička, ker je po novih predpisih te račune potrdil finančni minister in dal upravi razrešnico. Tudi člani upravnega odbora se ne volijo več na občnem zboru, pač pa pripada občnemu zboru pravica, da sodeluje pri postavitvi članov nadzorstvenega odbora. Zato so bili v nadzorstveni odbor ivoljeni Tanasije Zdravkovič, Zafir Stankovič in Ilija Djukovanovič iz Beograd ter Josip Prpič iz Zagreba. Podrobnosti iz letnega poročila Iz tiskanega letnega poročila Narodno banke posnemamo naslednje zanimive podrobnosti: Zlati zaklad Narodne banke se je v teku lanskega leta povečal od 1988 na 2740 milijonov stabilizacijskih din: njegova stvarna vrednost pa je narasla za 1200 milijonov din, namreč od 3181 na 4384 milijonov. Lani so domači rudniki pridobili ln izročili Narodni banki 2165 kg čistega zlata nasproti 1992, 2417, 2567 ln 2614 kg v prejšnjih štirih letih. Za odkupljeno zlato je Narodna banka plačala 130.7 milijona din, vrhu tega je od drugih domačih ponudnikov odkupila za 2.45 milijona din zlata. Lani je banka pričela tudi z odkupom srebra, ki se pridobiva v naši državi iz svinca kot vzporedni proizvod. Vrednost odkupljenega srebra je lani znašala 17.3 nasproti 1.4 milijona din v prejšnjem letu. Obtok bankovcev ln kovancev V zadnjih letih se Je ppvečal predvsem obtok bankovcev po 1000 din, in sicer v večji meri kakor obtok ostalih bankovcev. Od konca leta 1937 do konca leta 1940 se je obtok bankovc ev po 1000 din povečal od 2935 na 8811 milijonov din, to je za 200%. medtem ko se je obtok bankovcev po 500 din v istem času dvignil le od 1192 na 1805 (za 51%), obtok bankovcev po 100 din pa 1707 na 3217 milijonov din (za 89%). V teku leta 1940 pa se je povečal obtok bankovcev po 1000 din od 6067 na 8811 milijonov (za 45%), obtok bankovcev po 500 din od 1307 na 1805 (za 38%) in obtok bankovcev po 100 din od 2324 na 3217 (za 38%). Okolnost, da se je v znatno večji meri dvignil obtok tisočakov, daje slutiti, da je precejSen del povečanega obtoka te-savriran, bajti stara Izkušnja kaže, da služijo tesavrlranju predvsem največji bankovci. Obtok kovanega denarja se je lani povečal ob koncu leta na 1126 milijonov nasproti 983 milijonom pred enim letom ln 778 milijonom pred dvema letoma. Ce upoštevamo bankovce in kovance, tedaj vidi-mo naslednje spremembe celotnega denarnega obtoka (v milijonih Din): 1936 1938 1939 1940 bankovci 5408 6921 9698 13.834 kovanci 865 778 938 1.125 ekupaj 6273 7699 10681 14.959 Posojila in žirovne naložbe Stanje meničnih posojil je v teku lanskega ieta nazadovalo od 2085 na 1674 milijonov. Ob koncu leta je od skupne vsote posoj.la odpadlo na posojila denarnim zavodom 631 milijonov (nasproti 856 m 1004 milijonom v prejšnjih dveh letih), na posojila industrijskim podjetjem 618 milijonov (nasproti 727 in 420), na posojila izvozniškim tvrdkam 181 milijonov (nasproti 292 in 86) in na posojila uvoz-niškim tvrdkam 77 milijonov (nasproti 82 in 82). Kakor je iz gornjih številk razvidno, so v zadnjih letih menična posojila nazadovala predvsem zaradi občutnega zmanjšanja izkoriščanih posojil denarnih zavodov. Posojila industrijskim podjetjem, ki so sicer v letu 1939 precej narasla, so bila lani še vedno večja nego pred dvema letoma. Lom bar dna posojila so znašala lani ob koncu leta 113 nasproti 138, 64 in 273 milijonom ob koncu prejšnjih treh let V zvezi z meničnimi in lombardnimi pa je treba upoštevati tudi žirovne naložbe, ki so znašale ob koncu lanskega leta 1183 milijonov nasproti 899 milijonom in 1080 milijonom v prejšnjih dveh letih. Gibanje meničnih posojil je bilo zadnja leta v centrali in pri najvažnejših podružnicah naslednje (v milijonih din). 1936 1933 1939 1940 Beograd 630 888 1144 884 Zagreb 226 340 420 370 Osijek 57 47 72 56 Ljubljana 97 67 73 52 Maribor 22 32 42 49 Novi Sad 75 77 48 48 Iz gornjega pregleda je razvidno, da se je v zadnjih letih povečal predvsem eskont zagrebške in osiješke podružnice. Znatno pa je narasel tudi eskont mariborske podružnice, ki je skoro dosegla ljubljansko. Zadnji dve leti izkazuje Narodna banka pri eskontu centrale ločeno eskont splošnega značaja (PAB, Prizad itd.), ki je znašal lani 431 milijonov (prejšnje leto 504), medtem ko je znašal ostali eskont centrale 403 milijone (prejšnje leto 640). Stanje lombardnib posojih kaže v zadnjih letih znatne spremembe. Do konca leta 1937 je od lombardnih posojil odpadel pretežni del na centralo. Naslednje leto so bila ta lombardna posojila pri centrali v glavnem likvidirana, lani pa so se predvsem povečala posojila pri zagrebški in ljubljanski podružnici. Gibanje je bilo v zadnjih treh letih naslednje (v milijonih din): 1938 1939 1940 Beograd 22.1 97 4 27 5 Zagreb 15.1 5.5 29.6 Ljubljana 4.2 5.2 34.1 Maribor 0 1 3 8 3.6 Novi Sad 0.1 4.1 6.1 Tudi stanje žirovnih naložb kaže v zadnjih let'h velike spremembe. Te so znašale ob koncu leta 1937 1390 milijonov, ob koncu predlanskega leta pa samo 899 milijonov in ob koncu lanskega leta 1183 milijonov. Pri glavnih podružnicah je bilo gibanje naslednje (v milijonih din): 1937 1939 1940 Beograd 1046 352 518 Zagreb 155 185 268 Ljubljana 49 1?2 112 Maribor 5 23 27 Ljubljanska in mariborska podružn;ca sta imeli ob koncu lanskega leta za 101 milijon din meničnih poeojil in za 38 milijonov lombardnih posojil, skupaj torej za 139 milijonov posojil; prav toliko pa so znašale žirovne naložbe pri ljubljanski in mariborski podružnici, tako da je bila enaka vsota denarja, ki ga je gospodarstvo najelo pri Narodni banki, naložena na brezobrestnih žirovn'h računih. Zagrebška podružnica ie imela ob koncu lanskega leta za 400 milijonov posojil, med+em ko so žirovne naložbe znašale 268 milijonov. Poročilo navaja med drugim, da so izjemne razmere naložile Narodni banki, da odobrava posojila javnim gospodarskim ustanovam za oskrbo in prebrano prebivalstva in sicer po posebnih pogojih. Ta posojila se uocranljajo za likvidne posle ln zanje jamči država. Odobrena so bila taka posojila direkciji za prehrano. Pogodu In Prevodu. Od skupne vsote 660 milijonov din Je bilo ob koncu leta izkoriščenih 247 milijonov. Nadalje poudarja poročilo, da so se lani trije veliki denarni zavodi odnovedali zaščiti ln sicer Jugoslovensko udružena ban- ka, Jugoslovenska banka in Jadransko-po-dunavska banka. Klirinški plačilni promet V pogledu klirinškega plačilnega prome-meta je lansko leto prineslo velike spremembe zlasti v pogledu razmerja med nagimi klirinškimi terjatvami in klirinškimi dolgovi. Medtem ko smo imeli oh koncu leta 1939 za 92 milijonov več klirinških terjatev kakor klirinških dolgov, so lani ob koncu leta klirinški dolgovi presegali klirinške terjatve za 1605 milijonov din. Amortizacija Iz objavljenih pojasnil v letnem poročilu je tudi razvidno, zakaj se je v zadnjih letih tako znatno povišala postavka amortizacij v računu izgube in dobička. Leta 1936 so znašale amortizacije 8.5 milijona din, leta 1938 16.8 milijona din. predlanskim 21.3 milijona din, lani pa 44.9 milijona din. Ta postavka se je v tako znatni meri povečala predvsem zaradi povečanih odpisov Investicij pri zavodu za tiskan.jp bankovcev. Ti amortizacijski odpisi so bili lani povišani na 24.2 milijona din. nasproti 6.5, 2.8 ln 2 6 milijona din v prejšnjih dveh letih. Ker pa so bile vršene nadaljnje Investicije pri tem zavodu, se bilančna postavka ni v toliki meri zmanjšala ln je nazadovala le od 59.3 milijona din ob koncu leta 1938 odnosno 55.7 milijona din ob koncu leta 1939 na 44.5 milijona din ob koncu lanskega leta. Nadalje je bila lani povišana amortizacija nepremičnin na 18 milijonov nasproti 10, 12 in 6 milijonom v prejšnjih treh letih. Navzlic tej znatni amortizaciji se je postavka nepremičnin lani povečala na 121.6 milijona din nasproti 119.3 in 125 milijonov din v prejšnjih dveh letih. Poslednji rok za izkorišče-nje starega tečaja marke V sporazumu, ki je bil lani dosežen z nemškimi pristojnimi oblastmi, je določeno. da lahko domači uvozniki plačajo na podlag! starega tečaja 14.80 din za eno nemško marko vse iz Nemčije uvoženo blago do vključno 30. IX. 1940 k^kor tudi po navedenem roku uvoženo blago, v kolikor gre za kupčije, sklenjene pred 25. IX 1940 in za plačilne roke do 31. IH. 1941. Z ozlrom na to. da morajo biti po tem sporazumu vsa plačila v navedenih primerih Izvršena v dmarjih pri Narodni banki najpozneje do 31. t. m., opozarja Narodna banka vse zainteresirane tvrdke in pooblaščene denarne zavode, da je določen naslednji postopek, ki je bil po okro*nlc?h sporočen vsem pooblaščenim zavodom v državi: 1) Pooblaščeni zavodi bodo smeli na domačih borzah prijaviti z»ht<*vek za račun Svojih komitentov za plačila v nemških markah na podlagi starega tečaja poslednji 28. marpa, tako da po navedenem dnevu na borzah sploh ne bo več mogoče prijavljati nakup nemških mark na podla gi starega tečaja. Pokritje izven borze sploh ne pride v poštev. 2) Pooblaščeni zavodi so dolžni dostaviti Narodni banki ustrezajoče zneske v dinarjih dnevno za vse vsote nemških mark, ki jih bodo dobili na borzah, tako da morajo zadnji nalogi za zado^itev na žirovnih računih skupno s seznami prispeti v Narodno banko najpozneje do 31. niarca vključno. 3) Enako bodo pooblaščeni zavodi postopal} tudi z vplačili po starih kupčijah iz Ceškomoravskega protek*orata. Vplačila na stari češkomora ski kliring se smejo sprejemati od n^ših uvoznikov najpozneje do 28. marca vključno, pooblaščeni zavodi pa so do!žn: predložiti Narodni banki takoj ustrezajoče sezname in naloge za zadolžitev na žirovnih računih. 4) Vsa plačila, tako za stari uvoz kakor tudi za poznejše kupčije. J*e bodo od 1 ap-la t. i. morala izvrš ti t. ko za Nemčijo kakor tudi za Ceškomoravski protek-lorat s3mo v nemških markah na podlagi novega tečaja 17.82 din za eno nemško merko. GisDOilaKHe vesti = Seja lesnega odseka Zveze industrij- cev. Pod predsedstvom načelnika lesnega odseka g. inž. Jerneja Zupanca je bila v petek 14. t. m. plenarna seja lesnega odseka Zveze industrijcev. Zastopniki lesnega odseka so sodelovali na razpravah stalne delegacije lesnega gospodarstva o vprašanju kontrole cen gradbenega lesa Spričo zadostnih zaleg pri domala vseh lesnih tvrdkah v naši državi ter spričo zelo omejenih možnosti izvoza, ni stvarne potrebe za kontrolo cen ter je vseskozi upravičen predlog, da se gradbeni les od kontrole cen izvzame. Od izvajanja kontrole cen za gradbeni les ne bi imel nihče kake stvarne koristi, dočim imajo podjetja lesne stroke obilo posla z ugotavljanjem ter mesečnim prijavljanjem poedi-nih vrst gradbenega lesa. Odsek je vzel na znanje poročilo o korakih, ki jih je Zveza napravila zaradi prometa z drvmi na razdalje do 30 km. Dasiravno za take prevoze po n-redbi trgovinskega ministrstva niso potrebna odpremna dovoljenja Centrale za kurivo, so železniške postaje odklonile sprejem tovorov tudi na kratke razdalje, ako pošiljatelj ni predložil od-premnega dovoljenja. Sedaj je to vprašanje urejeno ter so železniške postaje prejele potrebna navodila. Odsek je razpravljal o splošnem položaju lesne stroke ter o težavah, s katerimi se ta stroka bori z ozirom na sedanje izredne razmere. Tako se v zadnjem času zopet čujejo pritožbe radi nerednega dostavljanja Železnikih vagonov. Znatne so tudi težave glede prevoza lesa iz gozdov na žage. Cene lesa na panju, kakor se danes zahtevajo, niso več v pravem razmerju s cenami gotovega blaga. Na splošno se priporoča primerna opreznost v poslovanju lesnih podjetij, da se izognejo podjetja neugodnim reperkusijam zaradi morebitne flukiuac'ie cen. Končno je odsek razpravljal o bližnjem zasedanju nemško-ju-goslovanpkega lesnega odbora, ki se bo pričelo 20. marca t 1. v Beogradu. Kot delegati lesnega odreka so določeni gi-iv-ni tajn'k dr. A^olf Golia, inž. Jernej Zu- . panc, Boleslav Ternovec in Filip Mulej. I — Prevod bo postal poslovna central* za izvoz hmelja. Iz Beograda poročajo, da je trgovinski minister dr. Andres podpisal odlok s katerim se Prevod proglaša kot poslovna centrala za Izvoz savinjskega hmelja. — Sodelovanje trgovine pri odkupu žitnih presežku v. Iz Beograda poročajo, da bo v kratkem Prizad v svojem poslovanju za odkup pšenice, koruze in moke pritegnil v večji meri tudi privatno trgovino. Na pristojnih mestih je bilo sklenjeno, da se pri tem poslu angažirajo privatna trgovina, zadruge in mlini, ker bo s tem olajšano zbiranje presežkov. Prav tako smatrajo, da se bo na ta način dosegla boljša organizacija za razdelitev odkupljenih presežkov. Privatne tvrdke bi vršile ta posel na račun Prlzada odnosno države kot Pri-zadovi komisionarji. V tej zvezi je Prizad že izdal poziv vsem trgovcem, zadrugam in mlinom. Borze 17. marca Na jugoslovensk h borzah ie bilo nadalje povpraševanje za grške bone po 37. 0. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu nudili po 52.08. Na zagrebškem efektnem tižišču se je Voina škoda pri slaoi tendenci trg, vala po 477.50 (v Beogradu po 477.50). Drugih zaključkov ni bilo. ucvize Ljubljana. Oficielni tečaji: London 14.57 — 177.77. New York 4425 — 4 85, Curih 1028 64 — 1038 64. Tečaii na svobodnem trgu: London 215.90 — 211.10, New York 548 0— 5520. Curih 1271 10 — 1231.10. Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792. grški boni 37.50. Curih. Beograd 10. Pariz 7.00. London 17.15. New York 431. Bruselj 69. Mi'an 21.70. Madrid 39.50. Amsterdam 229 B — lin 172.50. Stockho m 102.5750. Os o 98.'0. Kobenhavn 83.50 Sofija 4.25. L«sabona 17.2550 Budimpešta 8i. A'ene 300. Carigrad 3.3750. Bukarešta 2.00. efkk i i Zagreb. Državne 'vrednote: Vrjna škoda 477.50 — 478 (477.50). 4°/o agrarne 56 50 bL 4n'e sevrne agrarne 56 den.. 6°/o begluške 85 bi.. 8"» dalm. agrai^e 79.25 bL. 6"'« šumsflce 78.50 bi.. 7"'« strb:l z. 97 — 100, 7°/o invest. 99 — 100. 7°'o SeHgman 101 den.. 7°'o Blair 100 bi.. 8fl/» Blair 103 den.; delnice: PAB 205 bi.. Trboveljska 385 — 390. Beoerad. Voina škoda 477 50 — 478 (477.50). 4°'n agrarne 57 den.. 4"'« severne agrarne 55.50 — 56.50. 6% begi ške 85 — 85 50 (85). 6°'r> dalm. a "ravne 79 75 — 80 (79) 6°'n šumske 79 50 den.. 7°'« inves*. 100 den.. 7°'« Blair 99.50 — 100 PAB 201.50 Blagovr a tržišča «TTO -f- Novosadska blagovna b°rza (17. t. m ) Tendenca nespremenjena Over.: baški. sremski in slavonski 425 — 430. Ječmen: baški in sr emski 557.50 — 562.50. koruza: ča su primerno suha z 20«/. vlage franko vagon ali šlep 224 (za vsak odstotek manj vlage se cena Doviša za 4 din) umetno sušena koruza s 14"'» viaae 250 din Mo*a (franko vagon ali šlep v dunavski banovini): ošenična »Ogg« ln »Og« 723 oreseiana Pšenična moka 35 8 850/» enotna ošenična moka 382 25 nepreseiana ošenična moka 351 oreseiana koruzna moka ali koruzni zdrob z največ >4®/» vla-ee 321 Dreseiana koruzna moka lz času onmerno suhe koruze 250 nepreseiana 230 Otrobi (franko vagon ali šlep dunav-ska banovina) pšenični 200 Koruzni • kaimi 150 brez kali 70 Fižol; oaški in sremski 640 — 642.50. Potne neprilike naših teniških prvakov Zagreb. 17. marca. p. Semkaj so prispele vesti, da sta bila znana jugoslovenska teniška prvaka Punčec in Pallada na povratku iz Španije zaradi nekih pomanjkljivosti v potnih Listih aretirana v Monte Carlu. Pozneje sta bila sicer izpuščena na svobodo, vendar pa Monte Car-la ne smeta zapustiti. Zagrebški športni krogi so že podvzeli potrebne korake, da se zadeva razčisti in da se obema pro-minentnima jugoslovenskima športnikoma omogoči povratek v domovino. Umor v Zagrebu Zagreb, 17. marca. o. Poiiciji je nocoj uspelo razjasniti tajlnstvem umor bivšega pomorskega oficirja Fedora Freudenrei-cha. ki so ga našli davi mrtvega v njegovem stanovanju. Policijski organi so aretirali dva mlajša fanta. Njuni imeni n sta. bili objavljeni. Kolikor je bilo mogoče doslej ugotoviti, je umor Freuden-reicha Imel patološko ozadje. Fanta sta iz umorjenčevega stanovanja odnesla le nekaj stvari. Požar v maksisnirskem parku Zagreb, 17. marca. o. Neznanci so včeraj podtakn'li požar v fakultetskem gozdu v maksimirskem parku. Pogorelo je okrog 1000 kv. m gostega, mladega hrast-ja. Požar so gozdarji omejili in nato kmalu zadušili. Iz državne službe Beograd, 17. marca. p. Upokojena sta glavni arhivar davčne uprave Maribor mesto Miloš Kramer in višji prometnik železniške direkcije Zagreb Anton Pri- stov. Potresni sunki v Italiji Trapani, 17. marca j. (Štefani) V pokrajini Trapani so bili zabeleženi kratki potresni sunki. V Trapaniju in okolici je potres povzročil nekaj neznatne škode, dočim človeških žrtev nikjer ni bilo. 27 žrtev viharja New > ork. 17. marca. AA. (Reuter.) V vihai ju ki je besnel v sevemi Dakotl in Minessoti, ie Lilo ubitih 27 ljudi. Promet Je na več mestih prekinjen. Mnoge zgradbe so poškodovane. Brzina vetra je ponekod znašala čez 100 km na uro. Največ nesreč je med avtomobilisti. Toplota je ▼ nekaterih krajih padla na ničlo. Selivko »e vračajo škorec je med prvimi — Kdaj se oglasi kukavica Kakor se začne zima s snegom, tako se pomlad s povratkom ptic-selivk- Krilati pevci, ki so nas jeseni zapustili, se zdaj vračajo v stare kraje, kjer se jim obeta novo življenje in svež zarod. Prvi, ki se spomladi vrnejo v naše kraje, so škorci, škorec ponavadi poišče svoje staro gnezdo tn se zopet naseli v njem. Za škorci pridejo poljski škrjančki, za njimi pa grivar ln pastirica. Okoli polovice marca se ptičji zbor v naših krajih še bolj pomnoži. Priletijo kljunač, postcvka, drozeg, nato pa lastovka, bobnarica. Rdečerepka, penica, slavec, strnad in vijeglavka še malo počakajo. Proti koncu aprila se oglasi v gozdu kukavica. Takrat že znaša domača lastovka bilke za gnezdo. V maju se vrnejo Še zadnje selivke. Med zadnjimi pride prepelica. Skrivnost ptičje selitve je še vedno nepojasnjena. Ni dvoma da žene ptice iz kraja v kraj neodoljiv nagon, kajti nemir opažamo ob času selitve tudi pri pticah, ki so zaprte v kletke. Vendar je slej ko prej nerešeno vprašanje, kaj je prav za prav vzrok ptičji selitvi? Z nedo-stajanjem hrane se to še ne da opravičiti. In kako se orientirajo ptiči na svojem velikem potovanju, ko vendar letijo v višini 200 do 300 m? Selitev ptic je torej skrivnost, ki JI ie nismo prodrli do dna. To vprašanje zasluži tem večjo pozornost, ker se ne selijo samo ptice, ampak tudi nekatere druge živali. V Severni Ameriki In Severni Aziji se selijo jeleni, ▼ Južni Afriki kaže velik nagon do selitve neka vrsta koz. Pa tudi nekatere vrste metuljev, kačjih pastirjev in kobilic se selijo iz kraja v kraj, da ne pozabimo omeniti tudi rib, ki potujejo zaradi selitve časih v Ogromnih tropih po rekah tn morjih. Amerika kaže tvojo vojaSko moč Plutace v Rokavskem prelivu Mesto ladjedelnic v Industrijskem mestu Birmlnghamu na Angleškem »Kaj vidim, ženičica, ti si že zopet omislila novo obleko? In še včeraj sem ti dejal, da izkazuje moj proračun ta mesec deset odstotkov primankljaja?« »Razumem, možiček, toda opozarjam te, da sem ti hotela s tem nakupom samo prl-šteditl večje izdatke, kajti obleko sem nabavila v priložnostnem nakupu z 20 odstotnim popustom.. .< (»Tidens Tegn«) Angleški rušilee »Relly« potem, ko Je bil zadet od nemškega izstrelka ji. Adams: £)aistf in ^osemarg Roman »Za Kosemaryjo gre. Zdi se mi, da Je napravila nate silen vtis.« »Prekleto zalo dekle.« »Ne pravim, da ne. Ljubosumna nisem, predobro te poznam. A nekaj te bo posebno zanimalo.« »Namreč?« »Rosemary ni Rosemary.« Zdaj je Bili z vso napetostjo potegnil na uho. Kdo sta bala ta dva? Kai je ženska mislila, ko je trdila, da Rosemary ni Rosemarv? Najbrže sta bila Verdonova. Precej časa je trajalo, preden je mož odgovoril. »Torej ni Carterjeva nečakinja?« »Ne.« »Prav za prav bi morali Carterjevi te vedeti.« »Saj to je tisto. Sid. da ne vedo. To f ie naib^lj čudna istoriia, ki sem io kdni slišala. R~s~marv'o Stewartovo poznam prav dobro, to dekle pa še bolje. Njeno pravo ime ie Daisv Tudor. hči gospodinje v penzionatu. Ko me je zagledala, je seveda takoi uganila, da ie izgubila igro.« »Mar ti ie priznala?« »Da. Trdi, da si je hotela pripraviti samo Štirinajst dni lepih počitnic ...« »A kako je to dosegla?« »Prav za prav se je razvilo samo po sebi, ne da bi ji bilo treba kaj storiti. Bila je nekakšna spremljevalka Rosemaryje Stewartove, ki se je na vrat na nos omožila in odplula v Novo Zelandijo ali kaj vem, kam. Rosemaryje Carterjevi še niso poznali, in Daisy je dobila nalogo, da se pelje v Di-nard ter pove, kaj se je zgodilo. Tako je torej Daisy prišla v Dinard in je tu nastopila kot Ro-semary.« Sapa je zastajala Billu, ko je to poslušal. Ali je mogoče? Dekle, ki se ga je oklenil s tolikšno ljubeznijo, je sleparka? Ela je trdila, da ji je Rose-mary — ne, Daisy — vse priznala. Bili se je zdajci spomnil raznih majhnih pripetljajev, ki so utegnili biti dokaz, da ie trditev Ele Verdonove resnična. Kako se je Rosemary fsti večer v kazinu zmotila v svojih letih, kako mu ni hotela pokazati potnega lista, kako je zaklicala »Nisem Rosie« — pa ne, da bi se mu bila hotela izpovedati, kdo je v resnici? — A zdaj je začul svoje lastno ime. »In kaj neki misli, kaj ji bo vrgla ta reč?« »Najprej brezskrbne, razkošne počitnice — če govori resnico — in to ji konec koncev verjamem Sai se je morala sama zavedati, da vekomai ne more ostati tako. Morda bi se je bilo tudi kaj prijelo, ko bi odšla. Kako pa je z Billom?« »Z Billom?« »Menda nisi sleo? Ako si oevoji Billa Patter*o-na, preden ji pridejo na sled, ne napravi bafi slabe kupčije.« »Bili vendar nič nima.« »Čista resnica — ne v banki ne v glavi. Ona morda ne ve tega, a zanese se lahko, da se stari ne bo pokazal umazanca.« Nov premolk. Sid res ni bil zgovoren. Bili je z neenakimi občutki spremljal razgovor. Kar sta govorila o njem, mu ni bilo mar, a njuno mnenje, da ima Rosie — ali Daisy — namene z njim, se mu je zdelo bridko — ne, smešno, če je pomislil, kako spretno ga je ves čas držala v primerni razdalji. Ali pa je bilo to nemara zgolj premišljena šahovska poteza? »Kaj misliš zdaj storiti?« je nazadnje vprašal Sid. »Baš to premišljujem. Kaj je za naju najbolj ugodno?« »Če od Carterja kaj dobi. se nama seveda spodobi delež.« »Jaz imam boljšo misel. Ako bi se tu kai pripetilo, bi bilo kar tolažilno vedeti, da je v hiši nekdo. ki biva med nami na podlagi lažnih de;stev. To bi utegnilo postati zelo mučno za — dotičnika.« Sid se ie m^nda zamislil nad temi bf^dami, in Bili je storil takisto, če bi se kaj pripetilo! Ela je bila izrekla ta stavek s posebnim poudarkom — kaj je neki pomeni? Misli so mu takoi poletele k malemu Dorieiu. Ze enkrat ie bila rešila malčka ali si vsaj pridobila sloves, da ji gre zasluga za njegovo rešitev. Mar se je pripravljal nov naklep? Ne ona ne mož nista mogla imeti v tem oziru slabih namenov, kajti drugače ne bi bila izoodnes^ prve nakane. Tn vendar ie iz pogovora lasno izhajalo, da Ima njiju obisk določen namen — namen, ki očitno ni mogel biti dober. »Saj si jasnovidka,« je Sid pomembno dejal. »Tudi na to sem že mislila. Tu splošno mislijo, da se z Rasemaryjo Stewartovo nisva seznanili in da zaradi tega ne morem imeti nobenega suma zoper nečakinjo Carterjevih, ki so mi jo predstavili. Toda kak majhen, nedoločen namig, da me nekaj vznemirja, si konec koncev lahko privoščim. O pegah v kristalu, o grozečih sencah, kaj vem, o čem še. To bo kasneje dokaz, kako prav sem imela.« »Trdila bo, da ti je vse povedala.« »To lahko utajim. Dekle, ki jo razkrinkaš kot sleparko, se kakopak zateka k vsem mogočim la-žem.« »Bilo bi verjetno. Stvar nama utegne koristiti. A loti se je previdno. Kaplja pijače mi ne bi škodila. Pojdiva v hišo.« To so bile njegove najdaljše besede. Bili je slišal, kako sta se njiju glasova počasi izgubljala proti hiši. Počakal je še nekoliko, nato pa zlezel s svoiega visokega mesta na stogu. Dva vražia spletkarja — toliko je bilo iasno. A kakšen je bil njun načrt? Daisv, sama sleparka. nai bi segla za njiiu ni kopanj v o^ni ali pa nosila odgovornost za nekaj, kar snujeta. Njo naj M zadela sramota in kazen, ta dva pa bi jo odkurila s plenom. Prevejan načrt! Kaj čuda. da jima ni bilo mar, če pripravita dekle v n^rečo! Tn on? — Ničesar ni mogel storiti, vsaj zdaj še ne Mo^al je imeti oči odprte in čakati. Morebiti je b'lo kar dobro. da sta ga imela za tako preprostega. Ko je stopal po vrtu, ie zagledal pri enem Izmed rožnih grmov Daisvlo — in zavil v stran. Le kako naj se zdaj vede proti nji? Bili je vedel, da mora vse. kar je mislil to popoldne, še enkrat prerešetati. Pred dnevi smo pisal) o plutačah, ki jih Imajo Nemci na morju v Kanalu za reševanje letalcev. Slika prikazuje enega teh brodičev s spreduje strani Novi bombnik tipa »Curtiss« »Curtis Wright Corporation« poroča, da so začele tovornice tega podjetja izdelovati nov ti® bombnika, ki bo hitrejši in odpornejši nego vsa dosedanja letala za bombardiranje. Ti bombniki bedo lahko natovorili dvakrat toliko bomb kakor dosedanji ter bodio mogli ostati v zraku štiri do pet ur več kakor najboljša dosedanja letala za bombardiranje. Povprečna hitrost novih letal bo najmanj 150 km več nogo najhitrejša brzina dosedanjih bombnikov. Parada ameriške vojske pred prezidentom Eooseveltom v VVashlngtonu Nov rekord s padalom Dosegel ga je Argentinec Toinas Picasso Kakor poročajo ameriški listi, ie argentinskemu letalcu Tomasu Picassu uspelo, da ie dosegel nov svetovni rekord v odskoku s padalom Doslei ie držal to prvenstvo Američan George Volt Picasso je odskočil 29krat. Volt oa 38krat. Tomas Picasso ie začel skakati iz letala na aerodromu S"n Fernandi v bliži i Buenos Airesa prosli teden v č trtek zi'i-trai ob sedmih Navzlic vremenskim mat- Če še ne veš, zdaf izveš; da grade v Nemčiji posebne tvornice za izdelovanje traktorjev po načrtu prof. Porscheja: da je rumunska vlada postavila za ravnatelje državnih kaznilnic ak.ivne oficirje: da finska vlada noče sprejeti pred'oga o uvedbi letnega časa; da bo danslia vlada v kratkem pozvala pod zastavo rekrute letnika 1939.. ki bodo morali odslužiti šestmesečni rok; da se je v teku marca izselilo iz Litve 36.000 Nemcev; da so začeli v Italiji izdelovati usnje tudi iz pasjih kož; da je razdeljevanje živeža, ki ga je poslala Amerika Franciji v sedanji stiski, pod nadzorstvom ameriških činitsljev Rdečega križa; da so bile prošle dni tudi na področju Vatikanskega mesta uvedene nakaznice za živila, in sicer prejme vsak stanovalec Vatikanskega mesta dnevno 300 g kruha. 90 g mesa. 100 g masla, dočim je poraba sladkorja neomejena; da je finski parlament odobril zakon, ki d:!o?a obvezen odstoo zemlje za begunce iz sovjetskega dela Karelije. njam ie nadaljeval z odskakovanjem do večera in je skakanje zaključil ob 18. uri. Očividno jo hotel še nadaljevati s svojimi skoki, toda policija, ki je videla, da je mož že popolnoma izčrpan, ie zaradi močnega vetra, ki ie od ure do ure b lj naraščal, odstranila rekorderja z letališča. Plcass-. je že večkrat skušal poto č Voltov rekoru. toda imel je vselei kakšno smolo. Nekoč se ie precej hudo pob 1 in samo srečnemu naključju gre hvala, da ni plačal velike drznosti s svojim življenjem. Zdravilo proti trahomu List »Deutscher Militararzt« poroča da se ie profesorju dr. Ha keju posrečilo s pomočjo albveda izlečiti še tako hude primere trahoma. Eksperimenti so pokazali. da traia lečenje s tem zdravilom tri tedne. Po tem času so odstranjene vse iz-rastline na tkivu in cko vidi p.po noma normalno. Vitaasla C pr• Večernic«. če-,:udi večinoma brezimni, prisrčno zanimanje rojakov za izdajo in top1 a vnema zanjo so za to našo trditev najboljši dokaz. Se nekai bi »Večernice« hotele biti. Zavestno razgrinjajo naši narodni družinici prvine življenja in zgovorno hočejo dopovedati vsemu rodu. kateri so neporuš-Ijivi temelji ob prelomu časov in nazorov. Zavesten ie torej v knjižici poudarek domoljubja, rodoljubja in bogoljubja. Rojaki ta bodo razumeli in upoštevali. Saj je vsemu narodu na Koroškem kakor otroku, ki sega po materni roki. da ga varno vodi preko čeri in prepadov. Svet pa ie tudi danes begat in lep za vsakogar, ki si zna v njem poiskati bogastva in lepote.« Svobodne in prisilne delavske strokovne organizacije O svobodnih ln prisilnih delavskih strokovnih organizacijah razpravlja »Delavska pravica«, glasilo krščanskih socialistov. Za uvod navaja besede papeža Leona Xin. da je »po naravnem pravu človeku dovoljeno, da se združuje v zasebnih družbah, država pa je ustanovljena, da ščiti naravne pravi- ce.« Na podlagi teh ugotovitev papeža Leona xm. zavrača »Delavska pravica« akcijo podružnice Jugorasa. Zveze združenih delavcev, ki hoče sforsirati pri nas ustanovitev prisilne enotne delavske strokovne organizacije. Med drugim piše: »V naši ožji domovini, Sloveniji, predlagajo ln zahtevajo to osebe in organizacije, ki se pri svojem delu sklicujejo na svoje katoliško prepričanje. To delajo, čeprav je iz Leonovih besed razvidno, da je dolžnost diržave ščititi svobodno strokovno gibanje, ne pa še vanj vmešavati ali ga celo preganjati. Take zahteve stavijo, ker jim ni mar za posledice in ker so v sodobnem viharju ln zavesti svoje moči oči vi dno pozabili na Leona XIII.« Proslava 1300-letnice pokristjanjenja Hrvatov Hrvatski škofje so te dni objavili pismo, naslovljeno na vse katoliške škofe ši-rora sveta. Pismo sporoča, da bodo hrvatski katoličani letos slavili 1300 letnico, odkar so bili Hrvati pokristjanjeni. Leta 641. je namreč poslal takratni papež Ivan IV., ki je bil po rodu Dalmatinec, v Istro in Dalmacijo opata Martina z naročilom, da pridobi za katoliško stvar Hrvate, ki so prihajali v tej dobi na obale Jadrana in se naseljevali v sedanji svoji domovini. Pismo govori nato obširno o odnošajih med Vatikanom in Hrvati skozi dolga stoletja sem. Končno vabi vse škofe, naj se v duhu udeleže velikega mednarodnega evharističnega kongresa, ki bo letos od 19. do 22. junija v Zagrebu. Lovro Matacič je nastopil v Berlinu Znani beograjski dirigent Lovro Mata-čič se je mudil te dni v Nemčiji. V nedeljo je dirigiral orkester berlinske radijske postaje na koncertu za nemške vojake, ki je redno vsako nedeljo popoldne. O njegovem nastopu poročajo skoraj vsi nemški listi, vsi zelo laskavo. čitanka za slovenske otroke na Madžarskem Politična revija »Ravnopravnost« poroča, da je nedavno izšla v Budimpešti čitanka za slovenske manjšinske šole na Madžarskem. Čitanka ima naslov »Vend— szlovenszka knjiga cstenya za I. n. i III. zlocl narodne šole«, čitanko je odobrilo madžarsko ministrstvo prosvete, tiskano pa je v madžarskem pravopisu in v dialektu. V tretjem delu čitanke je »Ocsa nas« (Oče naš), v katerem prosijo Slovenci izven Madžarske: »Szmiluj sze, t ros ta j nasz, tvoje matrnike vu tiihenszkom robsztvi trpecse Szlovence!« »Ravnopravnost« pozdravlja izdajo šolskih čitank za slovenske, hrvavske in srbske otroke na Madžarskem, kritizira pa, da so pisane v dialektih in slovenske tudi v madžarskem pravopisu. Dalje pravilno pripominja, da po svoji vsebini niso v skladu z razvojem prijateljskih odnošajev med Madžarsko in Jugoslavijo; čim prej naj se zato zamenjajo z novimi. SOKOL »Otroška tragedija« na sokoiskem odru na Vrhniki. Ker zaradi ponesrečeno izbranega termina ni bilo pravega odziva pri uprizoritvi igre »Otroška tragedija«, se je vrhniško sokolsko društvo odločilo, da igro ponovi na Jožefovo ob 20. uri. Delo mojstra Schonherrja v Delakovi priredbi je vredno zanimanja vsakogar in upamo, da se bo naše gledališko občinstvo odzvalo ponovni uprizoritvi v polnem številu. Tudi igra, režija, scena itd. zasluži vse priznanje in je že prva uprizoritev porok, da bodo na praznik sv. Jožefa zadovoljni prav vsi. Br. Leban in sestra Miklavčiče-va sta že pri prvi uprizoritvi dokazala, da sta zrela za oder ter je sokolski gledališki odsek mnogo pridobil s pritegnitvijo teh dveh k sodelovanju. Režija v rokah br. Zega je na dostojni višini. Celotna prireditev je vredna, da si jo vsakdo ogleda, zato 19. marca vsi v Sokolski dom in zadovoljni boste! Se en vaditeljski tečaj v SK°plju. župno načelništvo v Skoplju dobro pozna potrebe svojih društev. Pomanjkanju vaditeljstva se izkuša izogniti s prirejanjem pogostih vaditeljskih tečajev. Pred nekaj dnevi se je zopet nehal 14dneven tečaj, ki se ga je udeležilo 27 bratov in 14 sester. Ti bodo sedaj pomnožili vrste vaditeljstva v župi. Se vedno nove sokolske čete. Naš iug se vedno boli zgrinja v soko'stvo Ce'udi današnji časi niso preveč naklonjeni ustanavljanju novih združenj, tudi soko skih ne. se vendar skoraj vsak teden sliši o kaki novi četi nastali iz kraievnih potreb Tako 1e bila pred nekaj dnevi osnovana četa v Mllivi poleg Svilanjca v kra-gujevaški sokolja župd. Id je že takoj v počertku pokazala znatno delavnost Najstarejše sokolsko društvo v Južni Srbiji je ono v Prištini, ki je bilo ustanovljeno leta 1903. Nato je sledilo društvo v Prizrenu in pa kmalu potem v Skoplju. Med 44.063 Sokoli-telovadci v češkem sokolstvu je 312 veteranov, ki imajo ie nad 60 let, a še vedno redno posečajo te-icvadne ure. V starosti oa 18. do 21. leta Je v telovadnih vrstah 13.535 bratov, dočim Jih spada v starostno dobo od 21. do 50. leta 17.938. Od 30 do 50 let starih te- lovadcev Je 10.967, mod 60. in 60. letom pa se vrste že močno redčijo; vpisanih je samo še 1300 teluvadcev. župa Banjataka je priredila v drugI polovici februarja za svoja društva štiridneven načelnlški tečaj, ki se ga je udeležilo 26 bratov in 22 sester. Dnevni red tečaja je bila priprava društvenih načelnikov in načelnic, oziroma njihovih namestnikov in namestnic za župne tekme ln župni zlet ter za savezne tekme in vsesokolski zlet. ŠPORT Med množico dogodkov v Planici še nekaj dodatkov k mladinskim tekmam na terenih okrog Hsfjanskega doma Res rekorden je bil spored, ki so ga prireditelji iz SK Ilirije izvedli od sobotnega popoldneva do solnčnega zahoda v nedeljo na terenih okrog svojega doma v Planici. Maloštevilno tehnično vodstvo, ki je bilo v rokah g. Staneta Miklavčiča in njegovih sodelavcev dr. Nagyja, Kramaršiča in Mah-kovca, je s pomočjo Jeseničanov, ki so postavili sodniški zbor za stafetne tekme SZSZ, svojo ogromno delo opravilo do skrajnih možnosti. Pri tem pa Je vendarle naletelo na nekatere nepredvidene težave, zaradi česar so se pričetki posameznih kon-kurenc zakasnili ln je bila nazadnje cela nedelja prekratka za popolno zaključitev te ogromne prireditve. Odtod izvira tudi, da smo morali svoje včerajšnje poročilo o planiškem mladinskem prazniku objaviti deloma nepopolno. V naslednjem objavljamo še glavne podrobne izide s tekem v slalomu ki so se prav tako začele z zamudo in zaradi številne udeležbe končale tako pozno, da nas je zaključek včerajšnje redakcije prehitel, preden smo spet dobili zvezo s tehničnim vodstvom v Planici. Včeraj so nam na kratko sporočili naslednje podatke o tekmovanju v slalomu: MLADINA: 1. Ivan Šlibar, 2:26; 2. Janez Kolman, (oba SK Begunje) 2:26.7. NARAŠČAJ: 1. Tinček Mnlej, 1:40.8; 2. Damijan Hladnik (oba Ilirija) 1:56.3; 3. Marjan Praček, (Gorenjec) 2:30. JTJNIORJI: 1. Boris Ručigaj, (Ilirija) 1:58.6; 2. P. Bubič, (železničar) 2:13; S. Avgust Smole, (Poljana) 2:39.5. SREDNJEŠOLCI: 1. Ljubo Bizjak, (m. drž. g. Ljubi j.) 1:44.6; 2. Stane Konstantin, (TSš) 1:55.1; 3. Tone Cerne, (IV. drž. g. Ljubljana) 1:55.4. SREDNJEŠOLSKA MOŠTVA v tekmi za prehodni pokal SK Ilirije: 1. Teh. sred. šola, Ljubljana 6:16.2; 2. drž. klas. gimn., Ljubljana 6:42.2; 3. HI. drž. real. gimn. Ljubljana 7:12.2; 4. drž. real. gimn., Kranj 7:17; 5. I. drž. real. gimn. Ljubljana 8:31. Udeležba na letošnjih mladinskih smučarskih tekmah je številčno zaostajala za nekaterimi iz prejšnjih let, za kar je vsekakor več vzrokov. Od nekod ni bilo šolske mladine, ker šolska vodstva menda niso bila obveščena o terminu in načinu tekmovanja, od nekod ni bilo srednješolcev, ker organizacija med dijaštvom še ni segla- tja gori do Maribora in Celja, ponekod ni bilo zanimanja med učitelji in profesorji in podobnega več. Vse to kaže, da so bile priprave za mladinske tekme na smučeh v velikem obsegu letos še — vsaj kolikor so bile vezane na pristanek prosvetnih obla-stev in njihovo sodelovanje — močno pomanjkljive. Kljub temu pa Je letošnja Planica srednješolcem odprla pot na športna tekmovanja. Začetek je storjen in zdaj je treba le potrebnega poudarka v športnih organizacijah in primernega umevanja na odločilnih mestih, pa bo naš srednješolski šport vsaj v tej panogi krenil v pravo smer. Pri tem bo treba poskrbeti za čim tesnejše sodelovanje med športnimi funkcionarji ln vzgojitelji šolske mladine, ki zdaj — in tudi na planiških tekmah — še ni bile najboljše. Vse to pa so že manj važne podrobnosti, če bo dijaštvu le dana možnost, da se bo lahko v prostem času pod pravim vodstvom posvečalo temu zdravemu športu Daril je bilo v Planici mnogo ln številni najboljši med mladimi tekmovalci so se vračali na domove z novimi smučmi, z novo opremo In drugimi praktičnimi stvarmi za smučarje. Med najbolj zavidanlmi nagrajenci so bili seveda oni trije, ki so prejeli nagrade našega lista, dva para terenskih in par tekmovalnih smuči. Slednje Je nesel domov Tinček Mulej, da mu bodo v izpodbudo. da se bo v bodoče mimo skokov posvetil tudi še teku. Morda zraste prav iz njega nov tekmovalec za klasično kombinacijo, za katero nam tako primanj-kuie dobrih moči. Kljub izrednim časom in nekaterim organizacijskim nevšečnostim, ki Jih tudi prireditelji niso mogli preprečiti. Je letošnja Planica z mladino dosegla velik uspeh. TI1-riji in njeni delavni smučarski sekciji gr° vse priznanje, da vztrajno nadaljuje delo za vzgojo smučarskega naraščaja. Mladina je naš up in naša nada tudi na belih poljanah in, če so uspehi v športu kje vredni truda in žrtev, so iih predvsem vredni za mladino, ki kreni telo ln duha v zimski naravi — na solncu in snecu. Tega obojega pa Je bilo v Planici povrh vse volje za zmage ln darila več kakor v frohlltu, takr da so se do zadnies-a vsi zadovoHni vrača tj z letošnjega praznika smučarske mladine. Tj. S. Jutri - domača prijateljska tekma Ljubljana — Hermes ob 15.30 na stadiona Hermesa s predtekmo ob 14. Ljubljana in Hermes sta se dogovorila za domač nogometni spored, ki bo jutri na praznik na stadionu Hermesa. Moštvo Ljrbljane potrebuje treninga na tujem in velikem igrišču, šiškarji, ki so že v dobrem treningu, bodo na svojem terenu vpoštevanja vreden partner. Za uredbo sistema, kakršnega imajo vsi klubi, ki pridejo v poštev za finalna tekmovanja, je treba dosti treninga in medsebojnega razumevanja. To ae lahko doseže v prijateljskih tekmah, kjer navsezadnje ne gre toliko za rezultat kakor za preskušnjo posameznih vrst in igralcev. Tekma se začne ob 15.30; predtekmo bosta igrali rezervi obeh klubov ob 14. Vstopnina bo neznatna. V nekaj vrstah V hrvatski in srbski ligi so v nedeljo odigrali XVII. ali predzadnje kolo ter posebno v hrvatski ligi poskrbeli za nekatera presenečenja, ki so prevrgla vse dosedanje račune. Kakor smo na kratko že zabeležili v ponedeljski izdaji našega Usta, je najhujše razočaranje doživela Concordia v Splitu, ki je pustila obe točki tamkajšnji delavski enajstorici, pa tudi drugo in najboljše splitsko moštvo se je iz Zagreba vrnilo z obema točkama, tako da je Hajduk z vidnim naskokom prevzel vodstvo v tabeli in ima mnogo nade, da bo tamkaj ostal dokončno in si letos priboril prvenstveni naslov. Da je bila čaša grenko-sti za Zagrebčane še hujša, so »purgeri« v Osijeku dosegli samo remis proti tamkajšnji Slaviji, kar bo lahko ne glede na to, da se je tekma končala nekaj sekund prekmalu, usodno za sedanjega drž. prvaka. Da je bila vrsta senzacij v tem kolu popolna, so še Varaždinci zmagali nad Sa-škovci kar s 7:1, kar vse je Imelo za posledico, da se je prvenstvena tabela spremenila kakor sledi: Hajduk 17 13 3 1 66:17 29 Gradjanski 17 10 7 0 69:16 27 Concordia 17 12 2 3 60:21 26 HAŠK 17 7 6 4 40:28 20 Split 17 6 4 7 21:41 16 Slavija (V) 17 5 3 9 27:47 13 SAŠK 17 5 3 9 16:38 13 Železničar 17 2 6 9 19:41 10 Slavija (O) 17 3 4 10 22:51 10 Bačka 17 1 4 12 27:56 6 Ta vrstni red bo veljal samo do Jutri zvečer, kajti zadnje kolo v hrvatski ligi je na sporedu že na jutrišnji praznik, ko se bodo sestali še: v Zagrebu: Gradjansld—Sašk ln Concordia—železničar, v Splitu: Hajduk—Split, v Varaždinu: Slavija—HaSk ter v Osijeku: Slavija—Bačka. V srbski ligi borba za tretje in četrto mesto še zmerom ni odločena. Subotiški železničarji so sicer uspešno nastopili proti beograjskim rdečim in odnesli točko s tujega terena, zato pa je v Sarajevu Jedlo-stvo doseglo nepričakovano zmago 2:1 nad sarajevsko Slavijo in se tako povzpelo na tretje mesto v tabeli. Ostali trije izidi niso prinesli nič novega, saj so po dve točki z boli aH manj tesnimi zmagami spravili BSK, Bata in Gradjanski iz Skoplja. Tabela v srbski 11 el kaže pred zadnjim kolom naslednjo sliko: BSK 17 14 2 1 32:17 30 Jugoslavija 17 10 4 3 40:21 24 .Tprf^stvo 17 8 2 7 20:21 18 ZAK 17 7 4 6 32:30 18 Vofvodlna 17 6 5 6 33:28 17 Bata 17 8 1 8 38:32 17 Jugoslavija (J) 17 7 2 8 27:40 16 Gradjanski 17 5 4 8 24:37 14 Slavija 17 2 6 9 34:40 10 BASK 17 1 4 12 21:56 6 Tekmovanje v tej ligi se bo zaradi reprezentančne tekme med Madžarsko in Jugoslavijo, ki bo prihodnjo nedeljo v Beogradu, nadaljevalo šele po 14 dnevih, torej 30. marca, z naslednjimi zaključnimi tekmami: v Beogradu: Bask—Gradjanski ter Je-dlnstvo—Bata, v Sarajevu: Slavija—BSK, v Pančevn: Jugoslavija (J)—Jugoslavija ter v Suboticl: ŽAK—Vojvodina. Prvenstvo GZSP v alpski kombinaciji Tekmovanje za prvenstvo GZSP v alpski kombinaciji je bilo v soboto in nedeljo na Kofcah. Snežne razmere so bile odlične, vreme oba dni krasno, tako da je privabilo na Kofce rekordno število prijateljev belega športa. V soboto popoldne je bilo tekmovanje v smuku na ca 1700 m dolgi progi. Udeležilo se ga je 14 seniorjev. Rezultati: 1. Lukanc Slavko SK Tržič 1:45; 2. žvan Lojze, (Gorenjec) 1:56.2; 3. Carman Franc, (Tržič) 1:57; 4. Ankelc Riko, (Tržič) 2:03; 5. Mulej Miloš, (Ilirija) 2:09. V nedeljo dopoldne je bil slalom izpod Velikega vrha s 36 vratci, 120 m višinske razlike in na progi, dolgi 500 m. Izidi: 1. Lukanc Slavko 1:33.5; 2. žvan Lojze 1:34.3; 3. Carman Franc 1:41.9; 4. Ankele Riko 1:43.8; 5. Mulej Ilirija 1:52: LetoSnji prvak GZSP je torej Slavko Lukanc član tržiške-ga športnega kluba. Izven konkurence je smučalo tudi lepo število juniorjev, Id so tudi pokazali odlično tehniko in dosegli lepe rezultate. Akademiki — t*Me-tenisti v Zagrebu Preteklo nedeljo so bili table-teniški igralci JNAD Jugoslavije iz Ljubljane na prijateljskem dvoboju s Haškom in reprezentanco zagrebške univerze v Zagrebu. V prvem srečanju so Ljubljančani v postavi DernovSek Medved, Djlnovski porazili Haškovce s 3:1. V nadaljnjem tekmovanju Je Jugoslavija nastopila še proti reprezentanci zagrebške univerze, ki so jo tvorili Ž. Dolinar, Hek-sner, Marič ter Pečnikova. Po lepih in napetih borba so zmagali Zagrebčani Podrobni rezultati so bili: "Heksner—Djlnovski 21:11, 2:17; Mar!č:Medved 12:21, 21:12, 21:18; Dolinar 2.—Dernovšek 21:19, 12:21, 21:14; Marič—Djlnovski 21:17, 21:12; Heksner—Dernovšek 21:14. 21:18; Pečnikova— Pustoelemškova 23:21, 19:21, 18:21. Ljub« ljančanl so igrali zelo dobro, vendar niso mogli preprečiti zmage boljših Zagrebčanov. To velja zlasti za DernovSka, ki se je i odlično boril z 2. Dollnarjem. Se posebej ' je treba poudariti krasen uspeh TjaAe Pa» stoslemškove, ki je a sijajno Igro premagala prvakinjo Hrvatske ter tako postala glavni favorit drž. prvenstva, ki bo baje ▼ Ljubljani Želimo samo da bi to ne bil njen zadnji nastop! Po skupnem rezultatu 4:6 so Ljubljančani lahko ponosni na svoj uspeh proti tako renomiranemu nasprotniku. Kakor so se dogovorili, bodo Haškovci v kratkem, morda že v petek ali soboto, nastopili v revanžni tekmi v LJubljani. Dve zmagi Celjanov v table-tenisu Dne 9. t. m. je bil v Mariboru, dne 16. t m. pa v Celju medmestni dvoboj v taWe-tenisu med Mariborom in Celjem. Obakrat so zmagali Celjani in sicer prvikrat z 31:5, drugikrat pa s 44:5. Celjani so znatno prekašali Mariborčane. Za Celje so nastopili Latinovič, Coh Rebevšek, Vrečič I in H, Zoreč, željko in Milan, za Maribor pa Sumer, Angleitner, Sušnik, Kompara, Ljuban, Franc in KlampL * V Beogradu je bil v nedeljo občni zbor kolesarske zveze, na katerem je bila po sprejetih poročilih Izvoljena nova uprava s predsednikom polkovnikom Dimitrijem Pav-lovičem na čelu. V odboru bodo azstopali Slovensko kolesarsko zvezo Ulrik Vosper-nik, Ivan Otrin in Josip Butinar. V zbor kolesarskih sodnikov je bil izvoljen Rudi Schvveitzer iz Ljubljane. Znani ljubljanski srednje progaš Jane« GabrSek je izstopil iz svojega kluba ASK Primorja, katerega član je bil preko 15 let, in prestopil v jeseniško Bratstvo. Ker je utemeljil potrebo izstopa s tem. da Je uslužben na Jesenicah, mu je vodstvo kluba, rado dalo odpustnlco, tako da bo lahko brez vsakih zaprek takoj nastopil za Jeseniški klub. Kakor smo zvedeli pa ne bo samo nastopal za svoj novi klub, ampak bo opravljal tudi funkcijo trenerja. Z njegovim pristopom je Bratstvo zopet mnogo pridobilo in vse kaže. da bo ta klub prej ali slej imel tudi v slovenski atletiki vidno vlogo. Razpis teka čez drn in strn v izvedbi SK Ilirije v nedeljo 23. t. m. S. K. Ilirija priredi v nedeljo dne 23. t-m. Ob pol 11. propagandno tekmovanje v cross-countryju. Start in cilj bosta pred teniškim igriščem S. K. Ilirije. Dolgo m sreeknjeprogaši tekmujejo na progi 4.5 km, juniorji C, sprinterji, metalci in novinci pa na 2.5 km. Proga poteka po Latermano-vem drevoredu in nato po obronkih Rožnika. Vsaka skupina se kvalificira posebej. Pravico nastopa imajo vse verificirani in neverificirani atleti klubov, članov SLAZ, v skupini novincev pa oni, ki niso člani nobenega atletskega kluba. Tekmovanje je odobrila SLAZ. Prijavnine in nagrad ni. Prijave se sprejemajo v teniški garderobi pol ure pred pričetkom tekmovanja. Tekmovanje za damsko prvenstvo SZSZ v alpski kombinaciji bo v nedeljo 23. t. m. na črnem vrhu nad Jesenicami. Prijave je treba poslati do sobote 22. t. m. zvezi. Podroben razipis bomo še objavili. SK Mars. Opozarjam vse igralce I. moštva, da igrajo jutri popoldne tekmo za trening s Korotanom na igrišču Korotana. Postava moštva je razvidna na oglasni deski. Vsi pozvani igralci naj bodo ob 14. v garderobi. Hassl, Pitek, Doberlet in Slanina sigurno. Načelnik. SK Svoboda. Zaradi jutrišnjih tekem ekrevi ob 19. obvezen članski sestanek pred Delavsko zbornico za L in juniorsko moštvo. Baznik in Dragič sigurno! SK Grafika. Jutri od 15. dalje važen trening za vse igralce za Koliosko tovarno. Mirko sigurno. Načelnik. SK Slavija. Drevi ob pol 20. obvezen članski sestanek v klubski sobi- Važno zaradi tekem na praznik. Juniorji igrajo ob pol 10. za Kolinsko tovarno s Svobodo jim. Ob pol 9. naj bodo v klubski sobL Prvo moštvo gostuje v Domžalah proti Disku. Odhod iz Ljubljane ob pol 14. Ob 13. naj bodo vsi na glavnem kolodvoru. Opremo naj dvignejo od pol 11. dalje v klubski sobi. Vsi sugurno, posebej Kržan, ZadeL, Koman. Tajnik. SK Celje — n°g°metna sekcija. Jutri, na Jožefovo, ob 14. bo na Glaziji tekma za trening z Jugoslavijo. Vsi igralci I. in H. moštva naj bodo ob 13.30 v garderobi. Blagotinšek in Žargi gotovo! SK Celje — atletska sekcija. Jutri, na praznik ob 11. bo zelo važen sestanek vseh atletov. Ker je dnevni red zelo važen, naj pridejo prav vsi. Sestanek bo ob vsakem vremenu na Glaziji. Nujno! Jahalno in dirkalno društvo v St. jemejn tma svoj redni občni zbor dne 23. t. m. ob pol 15. v sobi nad občinsko pisarno v št. Jerneju. Gimnastično plavalni tečaji za dame ln gospode v zimskem kopališču SK Ilirije se zopet prično v četrtek 20. t m. ob 20. Trajali bodo do 10. maja vsak ponedeljek in četrtek. Prijavnina znaša kljub povečani režiji samo din 120 za ves tečaj. Ker se bo moralo zaradi velikega števila prijav-ljencev v zadnjem tečaju število tečajnikov omejiti se bo predvsem oziralo na one, ki so se prej prijavili. Prijave se sprejemajo pri blagajni kavarne »Evrope«. (—) Nesreča pri reguliranju ceste na črnučah Ljubljana, 17. marca. Pri reguliranju državne ceste na Črnučah se je okrog 17. pripetila hujša nesreča Tamkaj prevažajo po ozkotirni železnici gradbeni material Delavci so zaradi razkopavanja ceste morali prestaviti tir, vendar pa so pozabili opozoriti na to strojevodjo male lokomotive, ki vozi vagončke z raznim gradivom. Kurjač je z lokomotive še pravočasno odskočil, ko je pripeljala na mesto, kjer je bil tir prestavljen, strojevodja pa ni imel več časa. Lokomotiva se je ob koncu tira prevrnila s strojevodjo Francem Hauptmanom vred. Strojevodja je dobil pri tem hude poškodbe na glavi ter je nezavesten obležal na tleh. Poklicali so ljubljanske reševalce, ki so ga preneljali v splošno bolnišnica — Ponesrečeni strojevodja Hauptman stanuje v Ciglerjevi ulici št 34 ter je bil rojen 1. 1897. ★ Proti večeru je prišel k policijskemu stražniku ob Zmajskem mostu brezposelni pleskarski pomočnik Ivan Vrhunc iz Sp. Hrušice. ki ga je v prepiru v neki bližnji gostilni eden izmed pretepa čev udaril s steklenico tako močno po glavi da je bil ves krvav. Stražnik je poklical reševalce, ki so ga prepeljali v bolnišnico. Tudi njegove poškodbe so hude. HALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din S.— davita za vsak oglas ln enkratno pri ■tojblno Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo Blužbo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka Ba vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— ysi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka Sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Kupiini VSAKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLATINO: > BRIL3PNTE smflrrcoe srfirh-mmhe BISERE I.T.D. STUailHkt .'i HAKITE TER UMETNIH* J, PO NAJVIŠJIH CEHAH STMRM TVRBKM 3os EBERLE UUBUAHA.TVRiEVAST! rt]l Mlado gospodično prikupne zunanjosti želi spoznati aobro situi-ran gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod zna čko »Brez zahrbtnih ml-«11«. 6055 24 Stanovanje ae odda odrasli nalo-članski stranki. Naslov v vseh posl. Jutra. 6026-21 Lepo stanovanje dveh sob, pritikline od dam 1. maja v šmarci. 8 minut postaja Duplica. tričetrt ure od K" s.m nika. Christof, vpokoje-ni šolski ravnatelj. — Smarca • Kamnik. 6038-21 Opremljeno sobo Bolnčno, s pose onim vhodom oddam 1 aprila. Ilirska ulica 2S I., desno. 5689-23 Opremljeno sobico pri sodišču, s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice (dvigalo) ev. s celo 06krb0 oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 6042-23 Prazna soba v visokem pritličju, poleg Drame se odda. Naslov v vseh posl. Jutra. 6052-23 Opremljena soba čista, zračna, razgled na cesto, event. telefon, se takoj odda. Aleksandrova c. 7-III. levo. 6060-23 Odeje lz vate in puha, stare ln nove. prevzamem v orvovrstno delo. Hribar Marijin trg 2-HL 5544-"0 Dragocenosti Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir. Ljubljana. VVolfova ulica 8-3" Prihodnji prikrojevalni tečaj za vsa damska oblačila se bo vr?il od 10. do 31 piar-a 1P41. V-" 7^devr>? ipojasr-ila dobite na pojasnila dobite na cb-Istveno dovoljeni krojni šoli Teodor Kune Ljubljana. Aleksandrova c. 5-II Za pismen odgovor priložite znamko. 4418-4 fJEs^ei Ekshaustor rabljen, za prostornino 1.6 kub. m kupimo. — Ponudbe r.a Dolničar & Richter, LJubljana. 124-7 Lisice strojimo. barvamo ln prvovrstno izaelamo. — Krznarstvo L. Rot, Ljub ljana. Mestni trg 5. 94-7 Posest Krasno posestvo z vpeljano trgovino ln hotelom, vse v najboljšem stanju, naprodaj za 2 do 3 mUiJone. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Savinjska dolina«. 6027-20 •REAlITETA« po»«etno posredovalnica tr Ljubljani j« samo * PREŠERNOVI ULICI 54 Kasproti glavne poŠte Telefon 44 - 20 Lepa vila dvostanovanjska, krasen vrt. na izredno lepem kraju na Gorenjskem takoj naprodaj. Le resni kupci naj vložijo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila na Gorenjskem«. 6054-20 Prodam hišo stalna vodna moč 40—50 HP s sremsko pravico v Moistrani. Krasna večja stavbna parcela, se proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Opuščen mlin«. 5790-20 Motorno kolo NSU s prikolico 500 ccm, vožen 17.000 km, v popolnoma dobrem stanju, prodam. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Motor«. 5791-10 Službo dobi Postrežnica pridna, poštena, se išče za trikrat tedensko. — Kotnikova ulica 15-1, levo, a opoldne. 6022-1 Samostojne kuharice dekleta za vsa hišna in vrtna dela za v mesto ali na deželo dobe službe v posredovalnici — WoLfova ul. 10. 6030-1 Dva čevljarska pomočnika sprejme takoj — Brod nik, Cesta 29. oktobra št. 21. 6025-1 Brivskega pomočnika v lzpomoč, sprejmem ta koj. »Merlak«, Sv. Petra cesta St. 76. 6029-1 Brivskega pomočnika sprejmem takoj. Rozi Kozinc, Tyrševa 92. 6045-1 Frizerko mlajšo, aobro moč — sprejmem takoj ali po dogovoru Sprejmem tudi frizersko vajenko. — Prednost imajo one. ki so se že učile. Josip Po lak. Rakek. 6046 1 Brivsko pomočnico in pomočnika sprejme za stalno Jcelp Uaker, brivski salon. Dol pri Hrastniku. 6048-1 Postrežnico pridno, pošteno za dopoldanske ure sprejmem — Sp. šiška, Cernetova ul. 31, I. nadstr., vrata 3._6053-1 Prekajevalski pomočnik saTO boljša moč, se takoj sprejme. Naslov v vseh posl. Jutra. 6056-1 Krepak moški vajen vrtnega dela, lz-učen mizar ali pleskaj, aobi službo sluge. Po nuabe na Popaea, pošt. predal 189. 6062-1 Prodam 20 nizkih vrtnic številne izredno krasne sorte s poštnino vred din 140. Nekaj šibkejše sadike din 95. Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. 6056' Kuharica išče službe pri manjši odrasli družini v bližini Maribora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena ln pridna*. 6017-2 Iščem službo sluge v trgovini ali v hotelu, za vsa dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nisem vojak«. 6015 2 Stavbenik z dolgoletno prakso v visokih, cestnih in industrijskih zgTadbah, že 11 premenitl službo. — Eventuelno vstopi kot poslovodja z neomejeno koncesijo. Ponudbe pod »Samostojen stavbenik« na ogl. odd. Jutra. 6044 2 Gospodična z malo maturo in trgovsko šolo zmožna stenografije ln strojepisja ter vseh pisarniških del, Išče službo v pisarni ali blagajni. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in vestna«. 5543-2 Odličnjak s nekaj znanja tujih Jezikov, šestoSolec, ki ne najde drugačnega Izhoda, Išče kakršnokoli namestitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hočem delati«. 6050-2 Razno PREMOG DRVA — nudi i PogačniF BOHORIČEVA t Telefon 20-59 Postrežba brezhibni. Od Vas je visno da Imatr obleko vedno kot nov«-sato jo pustite redm •cemlčno čistiti ai Barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana PoljanaKJ aadip t-t Pralnic* weuolik»ioio Boljše brije In dalje traja • • • t 0:10 % : o.oa^m . .H '0.06% -v ' Ir jesa^im V ,, Zahteva itp oovsod britvico A L C O S O Ljubi Bog je odpoklical k Sebi na visokem svetišču v gorah svojega služabnika, dragega sina SERGIJA akademika Pogreb bo v torek, dne 18. marca ob pol 4. uri popoldne, z žal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. marca 1941. Angela in Ferdinand Gaspari, starši; Marjanca, sestra in ostalo sorodstvo. Postani in ostani član Vodnikove družbe! A M LANSKI SEJEM lb 12.-27. aprila 1941 NAJVEČJE TRŽIŠČE ITALIJE nniAOIIII A Generalno zastopstvo Milanskega velesejma rUJAoNILA! za Jugoslavijo: Dipl. ing. Uroš Mikič, Kralja Petra 36, Beograd. — Fiera di Milano, Via Domodossola, Milano. Ente Provinciale Turismo, Milano. Dospela je večja količina domačih perzijskih preprog od 750 din m2 naprej Ne zamudite ugodne prilike še cenenega nakupa, kmalu bo prepozno. »TEHERAN" — šelenburgova ulica 4 (dvorišče) Zahvala Za izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi nepozabne soproge, mame, babice, sestre, tašče in tete, gospe Matilde Skazs roj. Malenšek soproge učitelja v pokoju se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Predvsem pa izrekamo zahvalo g. dr. Jul. Saje-tu, zdravniku v Velenju za njegov trud in požrtvovalnost, s katerim je lajšal bolečine dragi naši pokojnici za časa bolezni; častitemu g. dekanu Gregorju Potokarju za ljubeznjivo tolažbo med njenim trpljenjem, nadalje »šmarskemu pevskemu društvu« za prekrasne žalostinke, vsem darovalcem cvetja in dobrodelnih volil in končno vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti v tako velikem številu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Velenje, Maribor, Slov. Konjice, 18. marca 1941. Rodbine: Skaza, Grebenšek, Malenšek Uredba, pravilnik, taksa in praksa Pžsato uredništvu iz kroga naših juristov Gospod urednik! Sodim, da ne boste ustregli samo meni. temveč nebrojnim sotrpinom, ako objavite naslednji glas vpijočega v puščavi: Bivši avstrijski finančni minister je svojčas naročil svojemu sekcij fkemu Šefu, naj izdela zakon o pristojbinah. Sek-cljski šef je dal seveda naročilo naprej svojemu sekcijskemu svetnku, ki je za/-kon izdelal tako, da se je vsakdo na prvi pogled spoznal. Finančni minister — tako pripoveduje anekdota — pa je zakon odklonil češ da so njegove določbe prejas-ne, in je odredil potrebne Izorem^mbe. Po zopetnj dvakratni odklonjeni predložitvi je sekcijski šef slednjič p imsel popolnoma preurejeni zakon o pristojbinah. Finančni minister ga je vprašal, če je vse v redu. Sekcijski šef mu je odgovori, da je zakon tako napravljen, da se niti sam v njem ne spozna. Nato je finančni minister zakon potrdil, češ da mora biti zakon 0 pristojbinah kolikor mogoče nejasen. In tako se je zgodilo, da je nad t!s->č razsodb avstrijskega Upravnega sodišča moralo končnoveljavno določati pristojbine. Sodim, da tudi pri finančnem ministrstvu v Beogradu ne ravnai-> drue-ače. čudne uredbe so namreč začele prihajati v deželo Najprej je bil izdan zakon o taksah. Potem poseben zakon o sodnih taksah. Seveda sta oba taka, da se nikdo v njih ne spozna in mora pol ure študirati. ali naj na vlogo prilepi kolek za 1 din 50 p aii za 11 din 50 p. Zato je Izšel čez nekaj časa pravilnik o izvrševanju zakona o taksah In sodnih taksah. Prsu vilnik je izdelal najbrž uradn'k ki z izdelavo prej^njeea zakona ni Imel posla Ta^ ko je napravil pravilnik še večio zmedo in zmešnjavo Ni moeroče drugače, kakor da prineso Službene Novine čez nekaj tednov novo uredbo o popravkih in dopolnitvah pravilnika. Zdaj se pa začne prava kolobocija. Gledaš ta ali oni paragraf ali člen. ga primerjaš z drugim: se ne ujema! Zato greš h taksnemu oddelku davčne uprave. Ondi skomignejo z rameni, češ: pojdi na finančno direkcijo. Tu izveš, da je najbolje, če prilepiš takso po svojem preudarku; če ne bo pravilna, dobiš čez nekaj dni poziv, da plačaj ali pošlji še toliko in toliko kolkov. Ako misliš, da ni prav, se pritoži na finančno direkcijo, potem pa še na finančno ministrstvo. Končno boš vendar izvedel, kolikšna je taksa. Pa še ni konca. Služene Novine ti prineso nekaj mescev pozneje novo »uredbo o spremembah in dopolnitvah, popravkih in tolmačenju« »uredbe o spremembah in dopolnitvah, popravkih pravilnika o taksah«. Zdaj se pa vsedi, vzemi vse prejšnje uredbe v roke ln jih študiraj vse popoldne. Ostrmiš, ko prideš do nove določbe, da sme znašati površina pole papirja za vloge, prošnje itd. na državne oblasti le 1750 cm!; če je manj popisanega, plačaj celo takso; če je več, pa tolikokrat enotno takso, kolikorkrat se da popisana površina vloge deliti s številom 1750; morebitni ostanek se šteje za polnih 1750 cm'. Seveda je pa uredbodavec pozabil, da se navadno rab; pri sodiščih in državnih uradih itd. za vloge tako zvanj »pisarniški« papir, čigar vsaka stran meri 21 X 34 cm, to je 714 cm«, cela popisana pola torej štirikrat toliko, to je 2856 cm«. Seveda so Službene Novine kmalu nato prinesle »Navodila za izvrševanje določb, izdanih po uredbi o spremembah ln dopolnitvah zakona o taksah«. V tej je rečeno. da se za vloge navadni rabi »pisarniški papir« in da znaša površina ene pole takega pisarniškega papirja 1428 Sokol v Krškem za zimsko pomoč Krški Sokol se je odzval vabilu pdbora za zimsko pomoč, dasi je v jeseni izvedel akcijo zimske pomoči med svojim članstvom ter obdaroval preko 40 druž:n z moko in sladkorjem. Sedaj je priredil mladinsko akademijo, ki je marsikoga močno razočarala. Dasi so bili vabljeni na to socialno prireditev vsi. je bil obisk kaj pičeL Ne samo. da smo pogrešali veliko število takih liudi. ki bi morali šteti cbisk prireditve v svojo dolžnost ampak je celo odbor za zimsko pomoč izostal od prireditve! Edino zadoščenie prirediteljem naj bo to. da ie akademija moralno odlično uspela. Pester program in izvedba sta nas vse tako do izvedbi kakor različnosti točk nastopajočih nad vse pričakovanje navdušila. Spored je otvoril društveni orkeser pod taktirko br. Jožka Pfeiferia. nakar ie po uvodnih besedah naraščajnika Ackovi-ča. ki ie orisal pcmen prireditve, nast pila naimlaiša deca oboieea spela z narodnimi koli pod vodstvom s. Radanovič ve. Sledile so sokolske koračnice, katere je pel zbor dece in naraščaja pod vod tvorn ravnatelja br. Josioa Vutkoviča. Vsi Jri smo jih slišali, smo bili navdušeni nad njihovo pesmijo ter smo iz vsega srca hvaležni br. Vutkoviču. ki je z njimi t~iko vestno naštudiral številne sckoLake pesmi. Pohvaliti moram še proste vaie moške dece in ženske dece. raznoterosti moškega naraščaja kakor vaje »Humoreska« ženskega naraščaja pod vodstvom načel-nice s. Falknerieve Vsi. ki so sodeloval, so res pokazali, da v zimskem času ni o lenarili, temveč se resno uriD.avli3li za letošnje nastope. cm*. Uredbodavec Je pač pozabil, da ima vsaka pola štiri strani po 714 cm«, oziroma dve po 1428 cm*. Zdaj pa napiši na katero koli oblastvo prošnjo, ki obsega — recimo — tri pisane ali strojetipkane strani, to je 2142 cm'. Koliko boš moral nalepiti takse? Ali samo 10 din, ko smatrajo »Navodila«, da znaša površina ene pisarniške pole le 1428 cm» in je to manj ko predpisnlh 1750 cm'. Ali pa bo kak prebrisan davčni taksameter prišel na to. da površina popisane pole tvoje prošnje zna«a več ko 1750 cm' ln te bo pozval, da doplačaš še 10 din kot dopolnitev takse in 10 d n za »opom n« ali pziv na doplačilo (čl. 14 k tarifni postavki 46 o spremembi čl. 222 taksnega in pristoj-binskega pravilnika). Bodi torej previden in kupuj za vln^e na oblastva samo pole s pov šino 1750 cm1! Kje ga boš dobil, je tvoia stvar! Ali pa si ostriži »pisarniške« pole na površino 1750 cm1! Toda to je že geometrična naloga. Gospod urednik! Otvoritl nameravam posebno pisarno (»odpreti« je še ne morem. ker še nimam ključa) za d^loč.tev taks na posamezne vloge. Prosim davno občinstvo, da se te moje pisarne poslužuje v čim večji meri; sevč, dokler me ne bodo odpeljali na opazovalni oddelek. Kajti, bogve. koliko bo še izšlo uredb o dopolnitvah in spremembah dosedanjih uredb, ki bodo nejasnost le še povečale. Z odličnim spoštovanjem, jaz podpisani. ZAKAJ UPORABLJAM nov/ Puder Tokalon i I » > j .••'..vsi* l^gsaMffl / •••• v. * KNEGINJA 1ALJATRUBECKAJA Ta puder se dobiva v tako 'mnogih modernih, priljubljenih nijansah. Finejšl ln lažji Je. kakor 'vsaka druga vrsta pudra, ki jih poznam. Uživam v njegovem edinstvenem. pravem cvetnem vonju. Ugotavljam, da se obdrži na licu ves dan. Nobena druga vrsta pudra nima te skrivnosti »kremske pene«. Ohrani mi polt svežo in lepo in to celo v vetru in dežju. Prepričana sem. da za nobeno ceno ne bi mogla ku-^ti boljfiega pudra. ^ I 1 1 I I Na BLEDU vzamem v najem opremljeno, za 6 mescev ali celo leto. — Pogoji: Lepa lega, z vrtom, v dobrem stavbnem stanju in najmanj 5 sob z vsemi pritiklinami. — Ponudbe pod šifro »Vila Bled« na ogl. odd. »Jutra«. -: - V • Mestni pogrebni _ ObiMna Lltibllan« Umrla je 16. marca 1941 v 66. letu starosti Ivanka Romavh, roj. HaSner {z Škofje Loke. Pogreb bo v torek 18. marca 1941 ob y25. uri popoldne z njenega doma v šiški (Podlimbarskega 27) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 17. marca 1941. Romavhovi Urejuje Davorin Ravljen, - Izdaja a konzorcij »Juta« Stanko Viraat. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inaeratni del je odgovoren Atoja Novak. - Vri ▼ Ljubljani.