ViSfl N»ol*y — Addr«*a: “NOVA DOBA” 6117 St. Clair A*#. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3S8B) Narodna Čitalnica •lev ^rV° Predavanje te self soboto 28. januarja zve-^ redaval bo dr. F. J. 0 svojem potovanju po U it j, 111 bo svoje pripovedovanj10*10'11’' s Pomikajočimi ju | ' Vstopnina k predavali 'J Prost a i vsak je dobro- II ^ Ajb Second Cl SUM Mjittor STEV. 2. (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠRE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. ‘•"“»H Naše geslo v tem letu mora biti: dvajset (isrv čhnov do Lonvencijo! i H Apni lSth, 1924, at Tka Paat Offic« at Clareland. O, Under !%• Act »f Match Srd, 1870. — Acceptance for Mailing at »pedal rata of poataga, provided for in Section 1193. Act of October 3rd, 1917, ji-ulimrited March lath. 192#. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JANUARY 11TH, 1928. — SREDA, 11. JANUARJA, 1928 VOLUME IV. LETNIK IV. BROBNE vesti iz CLEVELANDA °nfer renca delničarjev Slo- eSu Nt sv arodnega Doma se i j5 s*'edo zvečer 18. janu-ih,,i avditoriju Slovenskega e^a Doma. o z' ^ -ianuar'ia 0 P°'u ■isV 1Ht(>zJUtra-i Je 19-letni Anton j(i tfi0 -^nc) ustrelil svojo 20-^ ^ ,lll^C(> Alice Preskar, f- k° sta se vrnila (®n ».v Slovenskem Delav %*0Xnu Collinwoodu. »;m; -° -'e 17 ljubosumnosti. .Je umrla na prevozu v i|j l^o, Jontez pa se je ho-»ožii l^> toda se revolver ni je izročen veliki feti^U Sedem ur po usodnem ' ^fijo ’ 111 s*cer 1111 lastno liri \ Je v slovenski naselbini in priljubljeni ■4 HtP?nam ^^ank Hvala, po rodu *et je opravljal sluz-St] j ^nega policista na 55. Hjijj' Clair Ave. Med je imel stotine J &,?*. 'n Je bito včasih na-W hjull ginl-iivo videti, s kak-C?,"«” in zaupanjem so Jali krog njega. A 'tie 4. W Jvanuar.ia je umrl ro-‘3 \yV^ Makuc, star 47 let, Prj. Gorenjega Trebušnja Kjo °5slcern- Zapušča tu \ ’ s^iri otroke in enega ! v p 11 brat se nahaja ne-^žrij ennsylvaniji, drugi pa Ameriki. ^ * i je^ v JuS'osla- h r‘~ .ianuarja povrnil 'Jan Mihaljevich, član »s, Venture Mihaljevich >*ei/cV društev j. s. JUWOTE 7 CHICAGU h 0 zvečer H. januarja i^e . ^urodni dvorani na JC(*, k Ve- vršila velika ve-p« (i,er° Priredijo vsa chi-‘S^lftva JSKJ skupno. ,%f j ° bogat in posebna ** ori i° V°svečena Mladin- Wklhu. TEDENSKI PREGLED 0 ^lemi snega. eta\r • jj sta anje *n odvažanje Ao yeHka mesta vsa-Jev, . evilne milijone do-(Pov, n?g0 nesreč in za-f.j,^kih K°^.sneg tudi na že-■ lvje, rižiačih in izogibali-! ->na_joa^ere vzhodne želez-Vl,o'č Posebne lokomotive, >n ]e. Paro raztapljajo na izogibališčih. K,ZitAV° leto. tilta \r kaž« n?ke zavarovalne %i,ev 1611,1927 vo i„ , a.i poprej. Zelo manj se Dll° tudi leto 1921, rn°re meriti z lan- ft e našim bratom na !jl v tŽ(j nev^ nai se pošilja-1 Urad J. s. K. Jed- SILNA EKSPLOZIJA je dne 9. januarja v West Frankfortu, 111., v premogovem rovu št. 18, ki je last Industrial Coal Co., zahtevala 23 človeških žrtev. Razstrelba se je pripetila 300 čevljev globoko pod zemljo. Na delu se je istočasno nahajalo okoli sto delavcev, vendar se je večini posrečilo rešiti. Dvaindvajset trupel so že spravili na površje, eno pa še pogrešajo. Da li je eksplozijo povzročil plin ali premogov prah, še ni ugotovljeno. Po eksploziji je nastal v rovu ogenj in trupla nekaterih ponesrečencev so tako ožgana, da jih ni moč poznati. IZVRŠEVALNI odbor unije, znane pod imenom United Mine Workers of America, je odredil, da vsi člani, ki delajo, plačajo po dva dolarja ases-menta v januarju, februarju in marcu 1928. Ta izreden asesment je potreben, ker mora unija podpirati 150,000 štrajkujočih premogarjev v Pennsylvaniji, West Virginiji in Ohio. Za štrajkarje in za nadaljnih 600,000 oseb, ki so od njih odvisne, mora unija preskrbeti hrano, streho, obleko in zdravniško pomoč. Stavka traja že deveti mesec in potreba je velika. DRŽAVNA policija je dne 4. januarja aretirala 120 mož in pet žensk na južnocoloradskib premogovnih poljih radi pike-tiranja. V Coal Creeku, 11 milj jugovzhodno od mesta Canon City, je bilo radi piketi-ranja aretiranih 97 štrajkarjev. Pozneje so bili izpuščeni, ker se je izkazalo, da ni prometnih sredstev, s katerimi bi bilo možno aretirane štrajkarje odpraviti v zapore. POSTAVE v korist delavstvu so bile tekom leta 1927 sprejete v vseh državah naše Unije. Tako vsaj poroča American Association for Labor Legislation. Nove postave za varnost, ohranitev zdravja in boljšo sposobnost delavstva so bile sprejete v 44 državah in v zveznem kongresu. Poročilo omenja, da so bile ponekod zvišane podpore dtelavstvu, da so se uvedle starostne penzije, podpore materinstvu, da so se izboljšale postave za varstvo premogarjev in za oskrbo pohabljenih delavcev. V državi New York se je zvišala maksimalna tedenska podpora za popolnoma nezmožne pohabljence od $20 na $25 in odobren je bil 48-urni tedenski delavnik za ženske. DR. HUGH K. SMITH, iz Bangkoka, Siam, je nedavno predaval znanstvenikom na ca-lifornijski univerzi, da raste v Siamu divje tropično sadje, katero smatra on za dobro zdravilo sladkorne bolezni (diabetes). Edino dozdaj znano zdravilo za sladkorno bolezen je insulin, ki pa bolezni ne ozdravi, ampak jo samo ustavi. Omenjeno tropično sadje pa po izjavi dr. Smitha sladkorno bolezen v gotovih slučajih tudi ozdravi. Te tropične jagode se morejo kupiti na trgu v Bangkoku zelo poceni. V NICARAGUI je zopet prišlo do ostrih prask med vstaši in ameriškimi pomorščaki. Ubitih je bilo v teh bojih šest Američanov, 23 pa ranjenih. Ameriška vlada je odredila, da odide nadaljnih tisoč pomorščakov v Nicaraguo. V zveznem kongresu so narodni zastopniki ponovno poživljali administracijo, da odpokliče ameriške čete iz Nicara- (Dalje na 2. strani) TUDI REKORD Amerika ima rekord v marsičem in tako ga ima menda tudi glede najtežje družine. V Philadelphi i i namreč živi družina Waite, sestoječa iz pet oseb, ki tehta skupno 2,693 funtov. Kučegazda v tej postavni družini je Webster Waite, ki tehta 614 funtov. Mamica ga poseka za deset funtov, ker jih potegne 624. Najstarejša hčerka je začasno nekoliko pod normalo, ker je radi bolezni morala ostati par dni v postelji; zato tehta revica le 547 funtov. Sin Happy Jack Waite verno sledi dobremu vzgledu svojih stari-šev in je dosegel že odlično številko 604; predno doseže trideseto leto, upa napredovati dc 700 funtov. Baby v družini je deklica, katero kličejo Tiny, in se je sko-ro nekoliko sramujejo, ker potegne le okoli 304 funte. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da je deklica še zelo mlada. Casa naj ji dajo in dovolj prigrizka, pa bo napredovala, da bo postala še v čast in slavo dru žini. Zavidanja vreden je grocer, ki družini Waite prodaja življenjske potrebščine. Neki ne-oficijelni statistik, ki je bil nedavno povabljen k družinskemu kosilu, je baje spreminjal barve od same zavisti nad izražanjem kolosalnega apetita. Posrečilo se mu je vendar, da je na debelo izračunal količino kosila Waitejev. To skromno kosilce je sestavljeno iz pol buš-lja krompirja, deset funtov mesa, treh škatelj koruze, pet hlebov kruha, enega funta surovega masla, štirih skled salate, dveh vrčev kave in treh pa jev. Mesto vode se med kosilom pije mleko. Če kateri članov družine postane lačen med kosilom in večerjo, enostavno načne nov sod jabolk. Ce človek ogleduje sliko Waite.jeve družine, katero je nedavno prinesel neki newyor-ški list, mora po sili priti do prepričanja, da vlada v deželi naravnost božanska prosperite-ta. Dokazi so dovolj “tehtni.” o------------ JOLIETSKE VESTI SLADAK JE CELO DIM OČETNJAVE Nedavno se je vršila obravnava proti J. L. Esser-ju, bivšemu predsedniku Aurora Trust & Savings banke. Esser je poneveril nad pol milijona dolarjev bančnega imetja. Večino tega denarja je izgubil pri igrah, v stavah na konje in drugo ali ga je zapravil za likerje. Za to bo sedel več let v ječi. Albert J. Felman, predsednik Boston trgovine, je nagradil vse jolietske ognjegasce z enodnevno plačo, kot v priznanje za junaško delo o priliki požara Dinet-Nachbour trgovine. Njih silnim naporom se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil tudi na druge trgovine. Jolietska “Elks” loža je priredila otrokom tukajšnih sirotišnic zelo lepo božičnico. Po večurni zabavi so bili otroci obdarovani s sadjem in sladči-cami. Pri stari jolietski jetnišnici, ločeno od drugih poslopij, bodo zgradili takozvano smrtno celico za na smrt obsojene zločince. Tam bo postavljen tudi električni stol, ker po 1. juliju, 1927 se v državi Ililnois zločincev ne obeša več. Prebivalstvo mesta Joliet, z okolico, ki dejanski pripada mestu, se ceni nad 79,000. V pretečenem letu je na jo-(Dalje na 2. strani) Menda je bil nesmrtni Odisej, ki je dejal, da “celo dim očetnjave je sladak.” Resničnosti tega izreka sem se zavedel, ko sem v januarski izdaji mesečnika The National Geographic Magazine čital potopis pod naslovom “Dalmatian Days.” Avtor omenjenega spisa je Melville Chater, in človeku se zdi pri čitanju, da so' mu zadišale cveteče jablane in, temnozelene smreke naše lepe Gorenjske, da posluša, kako “Savica, hči kraljeva, pribobni in pesem peva,” da tam v daljavah “buči morje Adrijansko.” Melville Chater je v družbi nekega bivšega ameriškega konzula, ki je zmožen mnogih jezikov, obiskal in opisal vzhodno mejo Jugoslavije, vse od Kranjske Gore pa do Cetinja. Večina spisa se sicer nanaša na Dalmacijo, vendar pa avtor ni mogel izpustiti tistega lepega koščeka slovenske zemlje, na katerega je zašel pri Kranjski Gori. Iz Slovenije prinaša omenjeni mesečnik samo tri slike, vendar so vse tri ljubke in srečno izbrane. Ena slika predstavlja naš divni Bled, druga dve tipični slovenski, oziroma “kranjski Micki” iz Kranjske Gore, tretja slika pa kaže skupino Gorenjcev v narodnih nošah. Tri brhke Gorenjke in en čvrst Gorenjec stoje poleg cveteče jablane, ozadje pa tvorijo temnozelene smreke. Videti je, da je pisatelj tudi na prav kratkem obisku slovenske zemlje takoj zasledil njene lepote. Dalmacija je obširno opisana in spis pojasnjujejo številne krasne slike, nekatere tudi v barvah. Pisatelj se dotakne zgodovine teh krajev, opisuje ljudske šege in navade, način življenja, kar mora zanimati vsakega Jugoslovana, posebno pa še naše brate Hrvate. Chater piše simpatično, brez pretiravanj in predsodkov, prav kot tipičen Američan, katerega zanima vse, kar vidi nenavadnega in nevsakdanjega, in ki zna in hoče pohvaliti lepote, kjer jih najde. Opis tega koščeka jugoslovanskega ozemlja seveda ni popolen. ker je le bolj zbirka potniških vtisov, zabeljena tu-intam z zdravim in dobrodušnim humorjem. Mesečnik The National Geographic Magazine, ki ga izdaja Narodna geografska družba, se tiska v približno milijon izvodih, in ga je mogoče kupiti v tej deželi skoro povsod, kjer se prodajajo perijodične publikacije (magazini) in podobno. Starišem, ki imajo odrasle otroke, bi bilo priporočati, da kupijo zanje letošnjo januarsko izdajo. Videli bodo v nji lep kos Jugoslavije, vštevši majhen košček Slovenije, in bodo iz iste zapo-padli marsikaj, česar jim mi sami ne moremo predočiti. Res je, da smo se vživeli v tukajšne razmere in da ljubimo deželo, katero smo si izbrali za svojo novo domovino, toda rodni grudi je kot dobri materi vedne ohranjen prijazen spomin v naših srcih. Zato ni čudno, če nam v neznani radosti zadrhti srce, ako najdemo v uglednem, nepristranskem in razširjenem ameriškem mesečniku lepo besedo o krajih, ki so bili naša domovina, kajti “celo dim očetnjave je sladak . • o-------------- Člani J. S. K. Jednote pomnite da je v organizaciji, kateri pripadate vi, tudi prostor za vaše otroke. KAČJA NADLOGA Legenda pripoveduje, da je sveti Patrik rešil Irsko kačje nadloge. Zvabil je baje vse kače na neko visoko, nad morje visečo pečino, ki se imenuje Cruachan Phadruig. Tam jim je ukazal, da morajo poskakati v morje in ubogale so ga brez ugovora. Od takrat na Irskem ni bilo več kač. Strupene kače so nevarne ljudem in njih strup zahteva vsako leto mnogo žrtev v Indiji in drugih tropičnih ali poltropičnih krajih. Tudi v Zedinjenih državah umrje letno par tisoč oseb vsled kačjega ugriza. Vsaka stvar pa ima svojo senčno in solnčno stran in isto velja tudi za kače. Strupene kot nestrupene kače uničijo mnogo poljskih škodljivcev, kot miši, polžev, hroščev, črvov in sploh različnih škodljivih mrčesov. Večjih vrst kače uničujejo tudi podgane, mlade zajce in podobno. Nestrupene kače sploh niso škodljive, ampak naravnost koristne živali. Kvečjem si privoščijo tuintam mlade ptičke ali jajčeca v gnezdu. Posebno za farmer j e so kače pravi blagoslov. Na Irskem do zadnjega časa res ni bilo kač, vsaj dosti ne; težko je seveda reči, da-li legenda o svetem Patriku odgovarja resnici, ali so se kače od tam izselile iz kakšnega druze-ga vzroka. Posledica tega je bila, da so poljske pridelke tam-kajšnih farmerjev neusmiljeno uničevale miši, podgane, hrčki, mramorji in druga golazen. Svetega Patrika ni več' med zemljani, da bi poklical kače nazaj ; zato ni kmetovalcem pre-ostajalo druzega, kot da pričnejo kače importirati. Obrnili so se do Amerike in dobili, kar so želeli. In lepe tisočake so že plačali za kače, ki jih goji na svoji farmi Mrs. Stella Laird, blizu mesteca Harper v Kansasu. Mrs. Laird je svetovno znana kačja farmerica in zaklada Irsko in druge dele sveta s kačami že zadnjih petnajst let. Kot mlada deklica se je Mrs. Laird zelo bala kač, toda privadila se jih je pri sosedu, ki jih je vedno gojil nekaj za zabavo. Danes se kreta med njimi brezskrbno, kot povprečna, gospodinja med perutnino. Za kačji “kurnik” rabi “silo,” ki se drugod običajno porablja za prezerviranje zelene krme. Goji tudi strupene kače, toda te morajo biti ločene od nestrupenih. Nestrupene kače vseh vrst dobro izhajajo med seboj, med strupenimi in nestrupenimi pa navadno nastane pokol j. Mrs. Laird ima včasi v zalogi do dva tisoč kač. V hladnem vremenu se vse skupaj prijateljsko zvijejo v klopčič, ki postane včasi tako trden in velik, da je treba posamezne reptile šiloma odviti, da se spodnje ne zadušijo. Strupene kače prodaja večinoma za eksperimente in za produciranje seruma proti kačjem ugrizu, nestrupene pa deloma zaradi njih kož, ki se vporabljajo v različne svr-he, večinoma pa jih pokupijo farmer ji za boj proti različnim poljskim škodljivcem. Kačje-reja prinaša Mrs. Laird lepega denarja in največ ga odštejejo baš irski farmer ji. GLASOVI Z RODNE Ljubljanska oblastna skupščina je na svoji drugi seji, ki se je vršila dne 14. decembra, soglasno sprejela predlog, ki najodločnejše protestira proti nameravani okrnitvi ljubljanske univerze. Oblastnemu odboru je bilo naročeno naj posreduje pri osrednji vladi, da se ljubljanska univerza še izpopolni. Razveseljivo je, da so za omenjeni predlog glasovali vsi oblastni poslanci, dasi so drugače strankarski boji med njimi zelo ostri. Jugoslovenska prepoved nekaterih fašističnih listov je zbudila v Italiji hud vihar. Lahi seveda ne marajo vpoštevati dejstva, da so mnogi jugoslo-venski listi prepovedani v Italiji že več let. Na večer 15. decembra je izbruhnil velik požar v lesnem podjetju Josipa Oberstarja v Sodražici. Domači gasilci so bili hitro na mestu in njim sc se pridružila kmalu še gasilska društva iz Žimaric, Zamostca in Vinic. Po dveurnih naporih se je posrečilo požar lokalizirati. Strugarska delavnica je popolnoma zgorela, dočim so rešili žago in stanovanjsko poslopje. škoda se ceni na 120 tisoč dinarjev in je le deloma krita z zavarovalnino. V Beogradu je dne 16. decembra izjavil ugleden član kmečko-demokratske koalicije, da če vlada ne izvede zakona za izenačenje davkov, bo prizadeto prebivalstvo prisiljene to izenačenje samo izvesti. Slovenija in Hrvatska plačujeta primeroma mnogo več kav-kov kot Srbija. Koalicija bo pozvala svoje pristaše, da plačajo davke le v toliki višini, kot se plačujejo v Srbiji. Državne oblasti ne morejo pozapreti vsega naroda ali ga pa kaznovati z globami. VSAK PO SVOJE Sokolsko društvo v Hrastniku vprizorilo je za svojo 25 letnico gledališkega udejstvovanja burko “Avtomobilist.” Vprizoritev je bila v nedeljo 18. decembra v Narodnem domu. Pred igro slavnostni govor o razvoju sokolskega odra v 25 letih. Učenje letanja. Neka statistika kaže, da se v Zedinjenih državah uči umetnosti letalstva nad pet tisoč študentov. Pri sv. Primožu, pri Zagorju, kjer je podružnica čemšeniške fare, imajo v cerkvi tudi sv. Antona (prašička), do katerega goji okoliško prebivalstvo veliko zaupanja. Vsako leto na dan sv. Antona se vrši maša, verniki pa prineso v dar veliko množino svinjskih krač, ki jih običajno po maši licitirajo, kar nese cerkvi lepe tisočake. Podružničani cerkve v Zabrez-niku so zavidali Primožane, pa so v cerkvi odstranili manj znanega svetnika, mesto njega pa kupili kip sv. Antona, ki so ga v nedeljo z veliko slovesnostjo in pokanjem topičev postavili v cerkev. Primoža-nom. ki bodo radi tega prikrajšani, ni bilo prav in so od daleč opazovali novega “konkurenta.” Morda se pobotajo, to pa le za primer, če ne bodo prikrajšani na kračah. V Piperah pri Podgorici je umrl 105 letni junak in zastavonoša čiro Neškov Vučinič. še kot starec se je udeležil svetovne vojne in je bil ponovno odlikovan. Prvič pa se je boril s Turki, ko mu je bilo 15 let. Koliko vas je, ki niste prelomili še nobene novoletne obljube? Jžz je še nisem, iz enostavnega razloga, ker nobene napravil nisem. Obljubiti in storiti ali dati je preveč. » Angleške čete so prišle v naše glavno mesto Washington leta 1814 in takrat so požgalo in oplenile mesto. Proti koncu leta 1927 so zopet prišle, u na požiganje niti mislile niso. Ce se je kje kaj kadilo, so bile cigarete. Svet vendar postaja boljši. * štorklje so tudi nekoliko praznoverne, oziroma verujejo v gotove številke, vsaj v drža- vi Arkansas. Na enajsti dan enajstega meseca pretečenega leta so družini Donaldson v El Dorado, Ark., prinesle enajstega otroka, ki je tehta’ enajst funtov. * Neki Joseph Holmes v St. Paulu. Minn., se je prvič napil, ko je bil star 84 let. Meni le ne gre v glavo, kje je bil mož več kot tričetrt stoletja. Sodnik, pred katerega je bil Holmes priveden, je menda sodil, da vsakih 84 let enkrat se že izplača napiti, zato je moža odpustil brez kazni. Daleč je še, vendar sem že danes napravil resolucijo, da se ga ob 84-letnici tudi jaz malo naberem, čeprav morda ne bo prvič. Prepričan sem tudi, da bo do takrat 18. amendment že tako obledel, da mi ne bo treba potovati v Canado. * Okrajni sodnik Niles v Yorku, Pa., je imel nedavno pred seboj pet dečkov in dve deklici. Mlada sedmorica je bila obtožena, da je kradla po trgovinah. Sodnik jim je nekaj časa bral levite, nato pa jim je dal na izbiro, da gredo za nekaj let v poboljševalnico, ali pa da ostanejo doma in po-sečajo tri leta nedeljsko šolo. Mladi obtoženci so si izbrali nedeljsko šolo. iz česar bi se dalo sklepati, da je tudi malo pridna mladina ukaželjna. * Dobrota in zvestoba se na svetu mnogokrat plačuje z nehvaležnostjo. Konji so že od davnih časov zvesti prijatelji človeka, vendar izgubljajo postojanko za postojanko. Nedavno so padli v nemilost celo v Vatikanu. Zadnja kočija z vpreženimi konji je drdrala med vatikanskim obzidjem 31. decembra 1927. Papež je določil, da se od tega dne naprej vporabljajo samo motorna vo zila. ♦ Angleška oficijelna statistika pravi, da se mladi možje začnejo zavedati odgovornosti za svoja početja šele ko dosežejo starost 26 let. Kakšna sreča, da je Lindbergh že 26 let star! * Turisti iz Zedinjenih držav so v pretečenem letu zapravili v canadski provinci Ontario osem milijonov dolarjev. Tako vsaj se glasi oficijelno iz-vestje države Ontario. To svoto so turisti porabili za ga-solin, za hrano, za lovska dovoljenja in nekaj tudi za pija čo. Nekaj? * Ali ste že kdaj mislili o tem in se čudili, da razporoka navadno vedno bolj trdno drži kot poroka? And if so, why? (Dalje na 2. strani) Doha GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely,. Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. ZLATI ČASI (A. J. T.) Volume IV. NO. NAŠI CILJI Vsako misleče in v resnici živo bitje ima kakšen cilj. Vsak izmed nas želi v življenju nekaj doseči. Teh ciljev utegne biti tisoče in milijone. Nekatere si predstavljamo bli.zu in jasno začrtane, drugi trepetajo v meglenih daljavah. Naj bodo ti cilji dosegljivi ali ne, resnica je, da nas vzpodbujajo k delu in naporom. Kdor nima nobenih ciljev, nobenih želj več, ne spada več med žive ljudi, ker je zajedžt-lec in čoklja napredku. Prav je, da hrepenimo k ciljem, ki se bliščijo v daljavah, toda pri tem ne bi smeli pozabiti, da bomo potrebovali mnogo življenjske moči, predno jih dosežemo, in ne bi smeli prezirati prilik, počivališč in hladilnih oaz, ki se nam nudijo ob poti, da osvežijo naše moči. Kdor hoče doseči blesteče svetišče vrhu gore, do katerega vodi tisoč stopnic, mora računati z vsako stopnico. Nespameten je, če se ne poživi z vrelcem, ki žubori ob deseti stopnici, če ne vtrga jagode ob dvajseti, če se ne veseli lepega razgleda s petdesete. Prav je, da imamo cilje, ki so dosegljivi v enem ali več desetletjih, pri tem pa ne bi smeli na naši poti zametavati prilik in ugodnosti, ki se nam nudijo medpotoma, takorekoč vsak dan. Vsi si želimo sreče in seveda vsak v drugačni obliki. Včasi je ta oblika jasno začrtana, mnogokrat pa meglena in nedoločna. Navadno pa je tako, da če bi tudi dosegli srečo v taki obliki kot si jo predstavljamo, izkazala bi se za vse kaj druzega kot smo pričakovali. Pri iskanju popolne, neskaljene sreče, katere ni nikjer, pa dostikrat pozabimo, da je delna in dosegljiva sreča v nas samih, v našem dobrem razpoloženju in v naši okolici. Ako črpamo iz obstoječih razmer najboljše, kar je mogoče, in pri tem pripravljamo pot napredku bodočnosti, bomo menda najbližje tistemu, kar imenujemo srečo. Velika sreča je že v tem, če smo zdravi in ne trpimo pomanjkanja. Srečni smo dalje, če imamo dobre, odkrite prijatelje, če imamo smisel za uživanje naravnih krasot, če se moremo veseliti napredka znanosti, umetnosti in splošno boljših življenskih pogojev človeštva. Kdor hodi odprtih oči in brez predsodkov po svetu, našel bo dosti lepega in dobrega. Seveda bo našel tudi krivico in trpljenje, toda če tega ni sam zakrivil in položaju dejanski ne more odpomoči, je nespametno večno javkanje, ki nikomur nič ne pomaga, pač pa njemu in drugim zasenči še tiste žarke ugodnosti in sreče, ki nam jih nudi usoda. Ni vedno zima in niso vsi ljudje slabi. V resnici je na svetu mnogo več ljudi dobrih kot hudobnih. Kdor zna biti dober odkritosrčen in nesebičen prijatelj, bo našel povsod prav take prijatelje. Kdor po svetu razsiplje sumničenje, sovraštvo in sebičnost, bo samoumevno dobil prav tako blago v zameno. Svet in življenje je nekakšno ogledalo, ki nam v največ slučajih vrača našo lastno sliko. Vsi hrepenimo po sreči in vsi si v dosego iste postavljamo daljše ali krajše vrste ciljev. To je pravilno, kajti človek brez ciljev je kot ladja brez krmila, je čista izguba za človeštvo. Korakajmo vztrajno proti postavljenim ciljem, toda ne skušajmo doseči z enim skokom ciljev, ki so dosegljivi šele čez pol stoletja, ampak okoristimo se s tistimi, ki jih moremo doseči danes in jutri. Tako bo najbolj prav za nas, za ožji krog, v katerem se gibljemo, in za človeštvo v splošnem. Kakšni naj bodo naši najbližji cilji? V prvi vrsti skrbimo za svoje zdravje in za zdravje naših dragih. Brez zdravja ni sreče in istega ne odtehta vse bogastvo sveta. Ljubimo deželo, katero smo si izbrali za svojo novo domovino in skušajmo po možnosti izboljšati njeno upravo. Cenimo narod, iz katerega izhajamo in poskušajmo najboljše lastnosti istega uveljaviti v te) deželi. Podpirajmo naše narodne ustanove, ker so odsev našega duševnega življenja, če nečemo, da nam bo dolgčas ko se postaramo. Skušajmo si nekaj prihraniti za takozvane deževne dni, če pa nam razmere tega ne dovoljujejo, se zavarujmo za slučaj potrebe v dobri podporni organizaciji. Vsi smo prepričani, da boljše jugoslovanske podporne organizacije ni v tej deželi kot je J. S. K. Jednota, zato se potrudimo, da spravimo pod njeno zastavo po možnosti ves zdrav, pošten in značajen jugoslovanski živelj v Zedinjenih državah. Pri tem pride v prvi vrsti vpoštev naša tu rojena mladina. Samo pojdimo med njo in skušajtnp jo razumeti, pa se bomo prepričali, da je tako dobra, zdrava in poštena, da je lahko ponosen narod, iz katerega izhaja. Naša J. S. K. Jednota mora šteti pred konvencijo 20,000 ali več članov v obeh oddelkih. To, bratje in sestre, naj bo naš najsvetlejši cilj za bližnjo bodočnost! ** Zdaj na zimo kaj radi govorimo o zlatem solncu, o zlati pomladi in o zlati bodočnosti, pri tem se pa seveda radi ogrejemo z zlatim vincem, prohibicija gori ali doli. V zimi, ki je samo srebrna (zame k večjemu svinčena), nanese pogovor včasi tudi na zlate oranže in zlati mak zlate Calif orni je. Poslušamo govornike, ki nam pridi-gujejo o zlati svobodi, o zlatih prilikah, o zlati poštenosti. Znano nam je, da zlati zapad rodi zlato pšenico in zlate značaje. Vemo, da nekateri ljudje nosijo, drugi pa vživajo zlate urice, posebno če jih objema zlata mladost. Lahkomiselni zaljubljenci obetajo zlate gore svojim zlatim dušicam, zlatim punčkam, zlatim srčkom ali zlatim golobicam. Posledica takih obljub je včasi zlato dete — toda to je že druga štorija. S kemisti, ki napravijo iz vsake reči kašo in rižoto, se za enkrat ne bomo pregovarjali, toda med nami vsakdanjimi ljudmi se še dosti verjetno sliši izraz zlata dušica, zlata golobica ali zlata grlica. Ampak ali je že kdo slišal o zlatem puranu? Yes, tudi te vrste ptiči živijo, in sicer na našem zla tem zapadu. Kje, kako, zakaj' Le malo potrpite, saj če vte-gnete to čitati, imate več zlatega časa na razpolago kot jaz, ki moram pisati. Bilo je proti koncu pretečenega tedna, ko se nam je po dolgem času zopet enkrat na smejalo zlato solnce. Zapihale so še gorke sape od zlatega juga in vse je bilo veselo. Samo umazani sneg novoletne izdaje se je hinavsko čmeril po mestnih ulicah. Jaz pa sem nataknil galoše in se za eno uro podal v zlato prostost Gordon parka. Ko sem se vrnil, me je med drugo pošto čakalo pismo iz zlatega zapada, od tam, kjer se poleti kot zlato.morje preliva po obširnih stepah zlata pšenica. In to pismo je vsebovalo zanimivo povest o zlatu, tri ga producirajo tamkajšni purani. Poznam purane in jih spoštujem, ker so dobri ameriški državljani, ki pa navadno igrajo najodličnejšo vlogo o priliki Zahvalnega dne in pa ) Božiču. Drugače pa si čez leto ne stečejo posebnih zaslug za domovino, ker večino zlatega časa zapravijo s pohajkovanjem, šopirjenjem in kavdra-njem. šopiriti se in kavdrati zna marsikdo, čeprav ni puran. V Montani pa žive posebne vrste purani, ki poleg kavdranja producirajo tudi zlato. Sem pozabil povedati, da je omenjeno pismo dospelo iz Red Lodge, Montana, od prijatelja in sobrata, ki je res prava zlata duša. Sploh je v tistih krajih lepo število zlatih duš. Poznam jih in vem kaj govorim. V potrdilo zlate resnice je prijatelj priložil še izrezek i? tamkajšnega lokalnega lista. In časnikarji ne lažejo, vsaj na zlatem zapadu ne. Poročilo bi se komu, ki razmer ne pozna, zdelo “fishy”, toda to je izključeno, kajti tudi tam kajšne ribice ne flirtajo ob ca su ko jih straši Mr. Zero 30. ali 40. činovnega razreda, računano navzdol. Drugače je seveda poleti, ko zacveto div je črešnje, ko se razkošatijo bujni topoli in ko zaduhte tisočere divje vrtnice. Takrat se mora baje ribič skriti za dre-vo, da natakne črva na trnek. Ampak ta je ribiška, in jaz nisem ribič. Torej, tako je bilo. Mrs. T. F. Pollard v Red Lodge je čistila purane za božično kosilo in v njih krofih je našla nekaj zdrobljeni koruzi podobnega. Izkazalo pa se je, da to ni bila koruza, ampak nugeti, pravi zlati nugeti. Purane je Mrs. Pollard kupila od Paula Cart- VAŽNO ZA ČLANSTVO CHICAGU, ILL wrighta, ki ima svoj renč kakšni dve milji severno od pre-mogarskega mesteca Red Lodge. (Ranch se zapadno od reke Mississippi imenuje vsako posestvo, pa če obsega tisoč akrov, ali pa samo dober mestni lot). In zdaj se je začel zlati naval na renč Mr. Cart-vvrighta. Gospodar svojih puranov ni krmil z nugeti, to lahko priseže, torej so si morali sami poiskati te vrste prigrizek nekje na renču. Ali pa je klima tam taka, da purani producirajo zlate nugete, kot producirajo bisere ostrige. V tistih krajih je vse mogoče. Pred nekaj leti sem bil tam v januarju in sem se nekega jasnega dopoldneva vozil na saneh iz Bear Creeka v Red Lodge. Prijatelj mi je dal gorko kapo in me zavil v težak medvedji kožuh in dasi je iz vsega gledal le košček nosa, sem produciral neke vrste bisere. Solze so se mi vtrinjale vsled silnega mraza in so se v obliki ledenih biserov trkljale po kolenih. Malo na krvavo je bila kakšna nadahnjena, kajpak. In takrat sem sklenil, da ne grem nikoli več pozimi iskat biserov in nugetov v Montano. Podjetni rojaki, ki so vajeni zime, morda prav store, če začnejo renčati (ne renčati) po Montani. Purani bodo pridno kavdrali in nabirali nugete. Za Zahvalni dan in za Božič naj jih prodajo, in si seveda izgovorijo krofe nazaj. Diven je naš zlati zapad in z zlatimi črkami ostane zapisan v mojem srcu, dasi sem včasi tam produciral bisere ledenih solz in se opajal z vinom iz malin, detelje, divjih črešenj in z ušivcenr (to je vino iz regratovega cvetja). Ampak kdor ga je videl v zlatem solnčnem siju poletja, v božanskih dišavah in tisočerih izpre-membah, in se je vozil preko neizmernih zlatih pšeničnih polj, ta ga ne pozabi. Ljubim moj zlati zapad že od nekdaj, toda do danes nisem vedel, da je tako zlat, kakor je . . . --------o-------- VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) Ruski car Peter Veliki je s svojimi trinajstimi spremljevalci potoval skozi mestece Godalming v Angliji. To je bilo nekako pred sto leti. V najboljši gostilni dotičnega mesta so zajutrkovali in kosili in izkazali so se za imenitno jedce. Za za.iutrk so namreč pohrustali pol ovce, četrtino jagnjeta, deset piščancev, dvanajst kokoši in 84 jajec s sala-to. Popili so tri kvorte brandy j a in šest kvortov vina. Za kosilo so porabili šest kosov govedine, katerih vsak je tehtal tri “kamne,” eno ovco, tri četrtinke janjca, polovico teleta, osem piščancev in osem zajcev; popili so 18 steklenic močnega, belega južnoevropskega vina in 12 steklenic kla-reta. Menda car ni bil brez vzroka imenovan Peter “Veliki.” * Kemisti znnj0 z mešanjem različnih prvin sestaviti snovi, ki morejo povzročiti silna razdejanja. Ena najnevarnejših mešanic modernega časa pa sestoji iz gasolina, munšajna in ledu. * V Wisconsinu so štorklje zelo obzirne, poštene in dobrosrčne. Družina Sexton v Gil-lertu, Wis., je imela že tri deklice pa nobenega fanta. Pa je kučegazda Earl Sexton pošiljal tihe prošnje pod oblake, da bi štorklja o priliki prihodnjega obiska prinesla fanta. Dolgokljuni ptici so šle prošnje obupujočega očeta k srcu in prinesla mu je kar tri fantičke naenkrat. A. J. T. Društva št. 70, 104 in 170 J. S. K. Jednote so se zedinila, da prirede skupno veselico z bogatim programom dne 14. januarja 1928, začenši točno ob sedmi uri zvečer. Prireditveni odbor, sestoj eč iz zastopnikov izvoljenih izmed članstva vseh zgoraj omenjenih društev, je imel več sej, ter je sestavil raznovrstni program in sploh izvršil vse potrebne predpriprave za skupno slavnost. Kot je razvidno iz oglasa, ki je priobčen v tej izdaji glasila, se bo veselica vršila v takozva-ni Narodni dvorani, na S. Racine Ave. in 18. cesta. Ta dvorana je Slovencem v Chicagu in okolici dobro poznana, kar bo po mojem mnenju tudi pripomoglo na večjo udeležbo. Društva prirede ta shod s programom in veselico tako za mladino kot za odraslo članstvo. V ta namen bo tudi govor v angleščini, ter posebna postrežba za članstvo mladinskega oddelka. Stariši, ki imate otroke pri katerem izmed gori označenih društev, pripeljite jih s seboj, da nekaj slišijo o svoji organizaciji, in da bodo malo razveseljeni s primerno postrežbo, ki jim je naklonjena potom vseh treh društev. Udeležimo ge tudi odrasli člani, kolikor mogoče polnoštevilno, ker bomo imeli priliko slišati dva glavna odbornika, predsednika Anton Zbašnika in tajnika Joseph Pishlerja, ki bosta s stališča svojih odborniških pozicij gotovo imela nam mnogo zanimivega povedati. Poleg tega pa bo še posebej raznovrstni program zabavnega značaja, tako da bo izobraževalno delo prepleteno tudi z zabavo, kar bo gotovo na vso avdijenco blagodejno vplivalo. Vstopnina je določena samo 50 centov kljub bogatemu programu. Poleg tega pravijo članice, da bodo več vrst sendviči iz različnih pečenk in slovečih kranjskih klobas, kava itd. Kot je glede jestvin, tako je tudi dobro preskrbljeno glede pijače in smotk. Odraščenim se bo vse te zemeljske dobrote prodajalo po zmernih cenah, članstvo mladinskega oddelka pa bo postreženo brezplačno. V to svrho bo pri mizah poseben oddelek za člane mladinskega odelka, ki bodo za postrežbo v oskrbi ženskega društva št. 170 J. S. K. Jednote. Namen tega je, da mladino zainteresiramo v našo podporno organizacijo; kajti bodočnost podpornih organizacij, kot vsega drugega, je mladina. Brezdvomno bo ta shod in prireditev tudi ponovno vzbudila zanimanje med čika-škimi rojaki, kar nam more le koristiti v obliki novih članov. Polja za porast naše organizacije v Chicagu in okolici je še dovolj. Treba je le agitacije in dela, kot pri vsaki reči, pa bomo prav gotovo dosegli nove uspehe. Zato vabimo splošno občinstvo, da nas poseti v kolikor mogoče velikem številu. Mi vam nočemo nič vsiljevati, pač pa bi radi vašo cenjeno navzočnost, da slišite poslanici naših dveh agilnih glavnih odbornikov, v katerih bosta raztolmačila namen, pomen in sestav naše podporne organizacije. Ko boste vse to sami slišali, boste sodili vsak sam zase, če je organizacija dovolj dobra za pristop ali ne. Te vrste agitaciji, mislim, da ne more nihče oporekati, in pa tudi efektivna je po mojem mnenju. Vsi, članstvo in drugo občinstvo, pa .si blagovolite zapomniti to: Program se bo pričel izvajati točno ob sedmi uri zvečer! Zelo nepristojna navada pri naših prireditvah je zlavla-čevanje otvoritve programa, saj za pol, največkrat pa za celo uro. Ob tej nyši prireditvi ta nedostatek odpade, in program se l)o prič,el TOČNO OB SEDMIH ZVEČER! Kdor bo prišel pozneje, si bo sam prikrajšal vžitek in zabavo, kar bo zamudil. Prosim torej za točno in Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Katol. Jednota Inkorporirana 1. I®®* GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa-Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O-Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 901, Ely, Minn. g. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12tb A ■> Duluth, Minnesota. oank Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb- 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, 1. porotnik: LEONARD SLABODN1K, Box 480, fely, Minn. 2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O Colo- Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. , Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne P05'1^- t :ft, naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in boi spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. . . .#■ ii Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina^ nečlanov in I ^ . membe naslovov naj se pošiljajo 'na: Nova Doba, 6117 St. Claif Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugosio*'j za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev s ^ obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 cia« članicami. ' mnogoštevilno udeležbo. Na svidenje torej vsi v soboto zvečer v Narodni dvorani! Frank S. Tauchar. -------o-------- TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje iz 1. strani) gue, kjer nimajo kaj iskati. Povdarjalo se je tudi, da bo pošiljanje nadaljnih ameriških čet v malo srednjeameriško republiko napravilo zelo slab vtis na panameriško konferenco, ki se v kratkem sestane na Gubi in , katere se bo udeležil tudi predsednik Coolidge. NEWYORSKI governer Alfred E. Smith, ki se smatra kot eden najbolj resnih predsedniških kandidatov od strani demokratske stranke, je te dni predložil državni legislaturi obširno poslanico. Dasi je poslanica namenjena državni legislaturi, je tudi splošno narodnega pomena. Governer priporoča manj postav, enakopravnost obeh spolov, državno last naravnih sil in bogastev in zabra-nitev sodnijskih inžunkcij v delavskih sporih. V pomoč farmer,jem priporoča kooperativne kupovanje in prodajanje. Glede osemnajstega amendmenti je mnenja, da se ga mora izpol-novati, dokler je v veljavi, toda upa, da ga bo zvezni kongres ublažil. Priporoča tudi, da b se vsi morebitni nadaljn amendmenti k ustavi sprejema li potom splošnega ljudskega glasovanja, ne potom legisla tur posameznih držav. Kan didati za vse javne urade naj b se postavljali potom direktni! primarnih volitev. ZNANSTVENIKI, zbrani n« konferenci za izboljšanje rase katera se je vršila v Battli Creek, Mich., so prišli do pr.e pričanja, da dandanes zahtev; največ smrtnih žrtev jetika Na drugem mestu so porodi, n; tretjem srčna bolezen, na četr tem rak, na petem plučnica ii na šestem vnetje ledvic. tnobilov. Trajno izgubljell‘j, je bilo le «53, vse druge ie cija zalotila in jih vrni^ nikom. ji Stavbinska industrija čenega leta je bila 1)0' kajti porabilo se ie v s ske svrhe okolici 1 Je b fkupn iatiuaj 17( % se na Zač« ^ečer, sseli(;a f° in t A»te K da stevj času. , r; ^lahl Pr >ki in "talni Jfrbe], N d. L. kap: Kn Pri 8 sel i^iti k na ^ o, da to Sti te j trip, H (at «11. v Jolietu .j približno pet n1'J dolarjev. Razna ind^s ^jr ^ podjetja so za povečanj® boljšanja porabila pribil11 lijon dolarjev. Joliet beleži za pretek ^ 814 rojstev, kar je za cata več kot prejšnje Smrtnih slučajev pa ^j| H s *8,” fo ' 157( hi k s l61 > ucajev j-manj kot leto prej, 1111111 u' 571. Tudi v ločitvah *a“ smo napredovali, kajti j* je bilo 151,, leto prej Pa Bolezni nalezijivvega /,]- ^ smo imeli v Jolietu llliljrjJ'jltitig katero drugo mesto v proporcijelno številu l)lB stva. Največ slučajev dobrcev. . Kazni, ki so jih P*8 gl ci prohibicije v .okraj'10 \& \ no, so znašale preteče11 ^ je $6,472; to se nanaša le11 katerimi je iniel° ..„101 Cel J 6, S viti okrajno sodišče. mu pa je bilo leto kajti padlo je 46 paleev'^ |>* ^ ali približno 12 palcev v v normalnih letih. Ja‘sl'Sl' 4 •zleJs m x smo imeli 122; najnn'21^'^ je bil 15. januar, ko Jc mer kazal 17 pod zero, j/ vroč pa je bil 15. ^V ko je živo srebro pril©2*0 stopinje. Kar se tiče društven - $ lovanja, smo bili Jolie^s ^ venci pretečeno leto ze ^ ni in posebno lep na?lj $• pokazalo društvo št. ^ Jednote. Nenavadno Vsako leto enkrat -s zna11' J’ % \ % v Parizu družba kov, ki si je nadela ^ vpelje v svojo domov'11. ^ i vadne jestvine iz rf i ,1 s s ■S k h A s 'H S!; lov sveta. Za mai-«1^0^! no jed ljudje ne nia*'aJ ne poznajo. jpK Ta pojedina se je P jj\> juho kitajskih jajec! * ^ kurja juha v kateri Je špinača, koščeki PerU aQi žol iz pokrajine i,J di bambusovi pog&nJ g„ej| kitajske cvetlice in $0 be iz Japonske. pSof gostje postreženi z 111 a girskega ježa in £u ^ f mesa uromastixa, to -i® gčA velikega saharskega ^ jjv). ^ Pečeno so dobili i°eS so L ovac iz Corsice. li še postreženi s eils 1ato j( lom in “ameriško zaposljene ljudi’’ prave salate, baii&IJ’.fle# oranž, grapefruita, in roquefortskega $ira‘ k JOLIETSKE VESTI (Nadaljevanje iz 1. strani) lietski policijski postaji prenočilo skof'o osem tisoč “vandrov-cev,” ki jih je noč zalotila brez strehe. Največ jih je bilo v decembru, namreč 1,392, najmanj pa v juniju, ko je vprašalo za prenočišče le 136 mož. V mrzlem času dobe taki “turisti” tudi gorak zajutrk. Joiletski ognjegasci so se v pretečenem letu odzvali na 456 alarmov in po požarih povzročena škoda znaša nad 400,000 dolarjev. Avtomobili so usmrtili lansko leto 45 oseb, 454 pa poškodovali. Avtomobilski tatovi so bili v preteklem letu precej aktivni, kajti ukradli so 565 avto- k,% t £ % S v k pin* DOPISI. it je .. v Chicago, III. »Ho že poročano, pri-j Upn° veselico na večer fjfja društva št. 70, ^ J- S. K. Jednote. tani Se *30 vršila v Narodni 1 7^ Racine Ave. in 18. *večafietek ^°^no °b sec^m* ;e3ej.er- Brat j e in sestre, ito . a Je namenjena za po-n razmah društev J. S. e v Chicagu, zato vas .. a,Se je udeležite v ve-f ev’ilu in pridete o pra- i MSu is, i-i tet "logram bo jako ^ Enovrsten in vsake-m a žal, če bo kaj za- te /Judite s seboj tudi piadi itaj.. °> ker bo tudi za ti j„1 °ddelek vse preskrl ifljjl . t° brezplačno. Pr Srt,1, °dbor je na delu in 1 ^ ’ ^ dobj lco kot z okusnim |gl i ' fla bo mogel vse-^ u^.0ro Postreči, tako z t|e ; Od vas, bratje in i s ri£akujemo, da pripe-k j;J °j tudi vaše prija-Dltijjj.1 več nas bo, tem * .bo prireditev. Se ^ no^en *n nobena ne le, j te priredtive. Po-j , Cenite našo vzorno J. Coto! In e pozabite a in], Program na zadnji * M 1!!daje- P^avljalni odbor: Zvezich, tajnik. % Cleveland, O. devious meeting, the .v, of the “Collinwood J, J, L°dge No. 188 J. S. fes /Ve elected following ijj 1928: s15705 J John >y t ^d.; secretary An-tffiaUrich’ 15717 Saranac I j^Ul’er Prances Mivsek, Ik. ^es Ave.; recording |5< ■» h jf for nt; William Cimper-Saranac Rd.; vice Laurich, '15717 'C A I Wof), ^ drew Krainz, 722 Our local medic- r!?1’ ‘s Dr. L. J. Per- ^aterloo Rd. at the members of • 'KŠt- 17°’ t ^ ^ .. Cleveland, 0. i S« •'•S1 ?uštva sv-Ja_ i V ki , ’ st- 37 J. S. K. u ^ e vršila 18. de- 4 1 L%»; Se -ie za leto 1928 f \S y, i °dbor: Predsed- f.’i. V |J' 'LHr> podpredsednik L \}VaJ,f2ovar* tajnik O Wi. J^?^jnik in za-'i t i'11*1 ’^muk» nadzorni-f \!y Jerdan, Frank Ka-1 ^ Kldt)ni, vratar An-fj s« l1* koi ru^tveni zdravni-VNo’ v ^j^nje leto. Se-/ . V UiegSile vsako tretjo ecu ob deveti uri DOPOLDNE, (ne več popoldne kot prej). Asesment se bo pobiral vsakega 25. v mesecu. Vsi člani so prošeni, da se udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 15. januarja ob devetih dopoldne, ker imamo za rešiti več zadev, ki so ostale od zadnje seje. Vsak naj skuša pripeljati tudi enega ali več novih kandidatov. Članstvo je prošeno, da se mesečnih sej po možnosti polnoštevilno udeležuje in da redno plačuje svoj asesment. — Z bratskim pozdravom Frank Penca, tajnik. S Great Fails, Mont. Članom in članicam društva sv. Antona, št. 131 J. S. K. Jednote naznanjam tem potom, da je bil za leto 1928 izvoljen sledeči odbor: Predsednik Frank Hočevar, 3625 — 3rd Ave. 'N.; podpredsednik Ignac Trunkel, 3412 — 5th Ave. N.; tajnik in blagajnik Anton Golob (Black Eagle, Mont.) ; zapisnikar Anton Slemberger; organizatorica Anna Stilgar, 2201 — 7th Ave. N.; organizator (za Black Eagle) John Reba; nadzorniki Frank Hočevar, Ignac Trunkel in Marko Hernjak; društveni zdravnik dr. B. E. Lord. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo V mesecu ob osmih zvečer na tajnikovem domu. Upam, da bo društvo v tekočem letu dobro napredovalo, posebno, ker ima agilno in zmožno organizatorico. Poživljam pa vse člane našega društva, da se v bodoče bolj pogosto udeležujejo sej, kot je bila dozdaj navada. Na sejah navadno vidimo vedno iste člane, nekateri se pa sploh ne pokažejo. Uver-jen sem, da nihče ni tako za-posljen v nedeljo, da se ne bi mogel odtrgati za par ur in iti na sejo. Sklenjeno je bilo, da člani in članice, ki se prve tri mesece ne udeležijo sej, plačajo po 25 centov v društveno blagajno, za druge tri mesece pa po 50 centov. Naše društvo ne spi. kajti odbor je vedno na agitaciji za nove člane, kar se lahko vidi iz napredka zadnjih treh let. Upam, da bomo v tekočem letu dosegli še več uspehov. Sporočam tudi, da je društvo na izredni seji sklenilo prirediti domačo zabavo za člane in članice J. S. K. J. in njih družine. Ta zabava se bo vršila 15. januarja; začetek ob 7:30 zvečer. Okusen prigrizek bo prost in tudi za suha grla se bo kaj dobilo: moškatel in žen škatel, saj veste! Torej na svidenje na večer 15. januarja! Bratski pozdrav! Anton Golob, tajnik dr. št. 131 J. S. K. J. O. Iz Ely, Minn., sem pa bil v Calumet, Mich., kot delegat, vsled tega si lahko mislite, da mi so dobro znane vse razmere pri društvih ali Jednoti. S tem se vam vsem priporočam za izvolitev v ta urad; jaz vam zatrjujem, da sem popolnoma zmožen za ta urad, zatorej ako me izvolite, vam obljubim, da bom izvrševal delo v najboljšem redu, pošteno in zanesljivo, ker to vsi pričakujemo od vseh glavnih uradnikov. Vaš sobrat Geo. Kotze, Eveleth, Minn. Chisholm, Minn. Članom društva sv. Barbara, št. 60 J. S. .K. Jednote naznanjam, da je bilo na redni seji 18. decembra, 1927 sklenjeno, da se premesti seja. V bodoče bomo obdrževali redne društvene seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne pri Josephu Graheku na 122 E. Lake St. Ob enem poživljam članstvo, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila 15. januarja, ker imamo za rešiti več važnih zadev v korist društva in Jednote. Dalje naznanjam, da je naše društvo na seji 18. decembra nominiralo kandidatom za predsednika nadzornega odbora sobrata Rudolpha Perdana, člana društva št. 37 J. S. K. Jednote. Sodimo, da je omenjeni sobrat sposoben za ta velevažni urad in je ob enem poznan med članstvom, kot večkratni delegat na konvencijah in kot bivši glavni predsednik. Prepričani smo, da če bo izvoljen, bo vestno vršil svojo dolžnost in gledal za napredek J. S. K. Jednote v obče. Končno se še zahvalim glavnemu predsedniku in glavnemu tajniku za božična in novoletna voščila in pozdravljam vse članstvo J. S. K. Jednote! John Erchul, tajnik dr. št. 60, J. S. K. J. Eveleth, Minn. Cenjeni mi sobrati in sose- Tem potom vam naznanjam, in boste sami videli ali ste že sami videli v našem glasilu, da sem bil enoglasno izvoljen za kandidata od društva sv. Ime Jezus, št. 25, Eveleth, Minn., za mesto predsednika nadzornega odbora. Zatorej se na vas vse obračam za obilo pomoč, oziroma vaše glasove, za katere sc vam že naprej zahvaljujem. Mislim, da vas je dosti, ki me osebno poznate, ker jaz sem eden starih članov in eden ustanoviteljev naše slavne J. S. K. Jednote. Leta 1898 smo v Ely, Milin., bili ustanovitelji, in pri tem sem bil kot prvi podprej sednik društva sv. Srce Jezusa, št. 2, .Ely, Minn. Tudi sem tc društvo ustanovil, katero mi je poklonilo zlat križ z mojim imenom, katerega še danes nosim v to čast. V Evelet.hu, Minn., sem nosil čast 14 let kot predsednik dru-štva sv. Ime Jezus, št. 25, ir zadnjo sejo sem bil izvoijei blagajnikom. Iz Eveletha, Minn., sem bi kot delegat v Pittsburgh-u, Pa. jv Evelethu, Miun., in v Loruuju Sharon, Pa. Poživljam člane in članice društva Sloga, št. 174 JSKJ, da se zanesljivo udeleže prihodnje redne seje, ki se bo vršila 5. februarja v Slovenskem Domu. Ker se društvena blagajna precej hitro prazni in naša novoizvoljena blagajnica ni zadovoljna s prazno blagajno, je članstvo na zadnji seji odobrilo moj predlog, da se v predpustu priredi ena veselica v pomoč društveni blagajni. Na prihodnji seji se bo volil veselični odbor in ukrepale se bodo druge zadeve, tikajoč^ se veselice, torej je potrebno, da so po možnosti vsi člani navzoči. Na dotični veselici upamo, da bomo videli tudi našega glavnega predsednika. Dalje sporočam, da je bil za leto 1928 izvoljen sledeči odbor: Predsednik Peter Seliš- tiik, podpredsednik F. Rupnik, tajnik in organizator Anton Zidanšek, blagajnica Rosie Grubich, zapisnikar Matt Lav-rich, nadzorniki Joseph Glavan, Matt Lavrich in * John Šušteršič; redar Frank Kramar, bolniški nadzornik Anton Zidanšek. Društveni zdravnik je dr. E. J. Ilamborszky. Bratski pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote! Anton Zidanšek, tajnik dr. št. 174 JSKJ. štvo in se bolj številno udeleževali društvenih sej. — Z bratskim pozdravom Philip Fister, predsednik dr. št. 25 JSKJ. Eckhart Mines, Md. člane in članice društva sv. Antona, št. 187 JSKJ poživljam, da se bolj točno in številno udeležujejo društvenih sej. Kdor se ne bo udeležil seje vsaj enkrat na tri mesece, bo plačal en dolar v društveno blagajno. Izvzeti so le bolni člani in članice. Z bratskim pozdravom, Tony Tomšič, tajnik. Eveleth, Minn. Tem potom sporočam, da je članstvo društva sv. Ime Jezus, št. 25 JSKJ pri zadnji seji soglasno nominiralo kandidatom za predsednika nadzornega odbora, sobrata Geo. Kotzeta. Sobrat George Kotze je doma nekje iz Bele Krajine ter dobro izšolan v slovenščini in angleščini. Je tudi dober govornik. Poznam ga že čez 14 let in vem. da je popolnoma sposoben za ta urad, tako v društvenih kot v gospodarskih ozirih. Apeliram torej na bratska društva, da podpirajo kandidaturo sobrata Kotzeta. Ob enem se obračam na člane našega društva, da bi se v tem letu bolj zanimali za dru- Sheboygan, Wis. Delavskih razmer v naši naselbini ne bom dosti opisoval, ker, kakor drugod, tudi tu niso najboljše. Zima je pa prav mila. Ko to pišem mi je skoro prevroče v sobi, kar pa ni tako Čudno, ker gori kar v dveh pečeh. Dnel8. decembra, 1927 se je vršila letna seja društva sv. Janeza Krstnika, št. 82 J. S. K. Jednote in pri tej priliki je bil za leto 1928 izvoljen sledeči odbor: Predsednik Matija Ko- ščak, podpredsednik John Podržaj, tajnik John Mervar, zapisnikar John Golob, blagajnik Anton Kolar, nadzorniki Anton Prisjand, Ignac Gredenc in Joe Matičič, vratar Štefan Radovan. Društveni zdravnik je dr. Guch. Komaj čakam, da dobim v roke naše glasilo Novo Dobo, kjer najprej pogledam kaj je novega iz glavnega urada J. S. K. Jednote, potem pa pridejo na vrsto dopisi. Kar žal mi je, ker so bile za leto 1927 razpisane nagrade za pridobivanje novih članov. To pa zato, ker smo v državi Wisconsin tako nesrečni, da ne moremo sprejemati novih članov. Jaz si ne morem raztolmačiti, kaj je vzrok, da še zdaj nimamo po-slovnice v tej državi. Na dveh konvencijah je bilo že obljubljeno, da se bo poskusilo Vse, da se izposluje poslovnico, toda do danes še ni nič. Zadnja konvencija se je soglasno izrekla v tem smislu in čital sem tudi v zapisnikih letnih in polletnih sej glavnega odbora, da je o tej zadevi razmotrival, toda nič ne vemo, če je kaj dosegel v tem oziru. Druga društva napredujejo, naše pa je kar mrtvo. Ko stari pomrje-mo, bo umrlo tudi društvo, ker novih članov ne smemo sprejemati. Res je, da je Jednota v zadnjih treh letih zelo napredovala in da se je ustanovilo mnogo novih društev, samo v VVis-consinu ne moremo nikamor, ker nimamo poslovnice. Prilik za nova društva in nove člane je tudi tu precej in če enkrat dobimo poslovnico, bomo tudi v Sheboyganu odnesli eno večjih nagrad. Kot že rečeno, je bil zadnja leta napredek pri J. S. K. Jednoti zelo lep in zato gre v precejšni meri zasluga delavnemu in agilnemu glavnemu odboru. Isti naj nam izposluje še po-slovnico, potem bomo pa tudi pri nas pokazali kaj zmoremo, Upam, da se s temi vrsticami nisem nikomur zameril, saj mi jih je narekovala ljubezen do naše vzorne J. S. K. Jednote. Pri tej priliki .vabim člane in članice našega društva, da se vdeleži.jo prihodnje seje, ki se bo vršila 15. januarja ob dveh popoldne v starih prostorih. Takrat nastopi novoizvoljeni odbor. Prosim tudi vse člane in članice, da pravočasno plačajo svoje asesmente. Končno želim vsemu članstvu mnogo sreče in uspehov v tem novem letu, naši dičn.i J. S. K. Jednoti pa, da bi štela ob konvenciji trideset tisoč članov. John Mervar, tajnik dr. št. 82, J. S. 'K. J. ; j mo slabe delavske razmere. Dobili smo v odrasli oddelek 37 članov, v mladinski pa 19. Torej, napredovali smo v vsakem oziru. Gotovo bomo obdržali v prijetnem spominu Štefanov dan 26. decembra 1927, ko je društvo priredilo svoj letni banket. Prijatelji društva sv. Štefana so prihiteli od vseh strani, od blizu in daleč, da se zabavajo med nami. Med gosti se je videlo splošno veselje in dobro razpoloženje. Pevski društvi Prešeren in Triglav sta nam z lepimi slovenskimi popevkami napravili mnogo duševnega užitka. Zahvaliti se moramo bratskemu društvu Sloga, št. 149 iz Canonsburga, katerega člani so se v častnem številu udeležili naše zabave. Istota-ko lepa hvala članom društva Gorska Vila* iz Verone, Pa., društvu sv. Frančiška iz Moon, Run, Pa., društvu sv. Jožefa iz Pittsburgha, Pa., in društvu Marije Vnebovzete iz Pittsburgha, Pa. Hvala za udeležbo tudi drugim društvom in posameznim prijateljem. Ceniti bomo znali njihovo naklonjenost in jo ob prvih prilikah skušali povrniti. Zahvaliti se moramo tudi sobratu Franku Archu za poklonjenega pečenega prešič-ka, Petru Gorupu za lepo in okusno šunko in Mrs. John Jur-gel za slastno potico. Vsi ti so pripomogli, da se je društvena blagajna odebelila za več kot $300. Za leto 1928 je izvoljen sledeči odbor: Predsednik Anton Zbašnik, podpredsednik Ignac Podvasnik, tajnik, zapisnikar in organizator Joseph Pogačar, blagajnik Joseph Saver, nadzorniki John Jurgel, Matija Pec-man in Angela Hočevar, bolniški nadzornik Joseph Matičič, zastavonoša John Smrdel 1. Društveni zdravnik je sobrat dr. Frank J. Arch (Slovenec). Seje se bodo vršile vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v Slovenskem Domu na 57. cesti. Zaključek pobiranja mesečnih asesmentov je 23. vsaki mesec. Ob tej priliki prosim članstvo, da mi gre tudi v bodoče v vseh ozirih na roke. posebno pa da vsaki plača svoj asesment o pravem času. Za društvo sv. Štefana, št. 26, J. S. K. Jednote: Joseph Pogačar, tajnik. Joliet, III. Zelo važna bo seja društva sv. Petra in Pavla, št. 66 J. S. K. Jednote, ki se bo vršila v nedeljo 15. januarja. Čital se bo zapisnik velepomembne letne seje in čas bo za razne koristne predloge, ki bodo v napredek društvu. Vmestitelj, sobrat John Gabrian, bo zaprisegel no- vi društveni odbor za leto 1928, ki je sledeč: Predsednik John J. Zivetz Sr., podpredsednik Frank Pirc, tajnik John L. Živetz Jr., blagajnik Louis Martinčič, zapisnikar Joseph Volf; nadzorniki Frank E. Vranichar, Math Go-lobich in Louis Košmerlj; aktivni odsek: Frank Sternisha, John Lunka, Frank Nemanich, John Ivec in John A. Težak; reditelj Math Kulich, maršal Martin Zugel Sr.; zastavonoše Frank Kunich, John Ripal in Frank Zivetz Jr.; organizator John Hren. Društveni zdravnik je dr. M. J. Ivec. Člani, udeležite se seje 15. januarja kar mogoče polnoštevilno. Priznati je treba, da se članstvo našega društva zanima za seje in jih mnogoštevilno poseča že zadnjih par let. To zanimanje za seje in društvo nam je prineslo krasen napredek, na katerega, lahko vsi z ponosom zremo. In uspehe in napredek bomo beležili, tudi v bodoče, če bo v društvu življenje, kakor je bilo dozdaj, če bomo vsi člani res aktivni. Ponosni smo lahko na dosedanje uspehe, toda naša pot, bratje in sestre, ne sme iti nazaj, ampak vedno naprej. Naprej za večje in močnejše društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 J. S. K. Jednote, naprej za povzdigo J. S. K. Jednote! Zdravja, sreče in mnogo uspehov v letu 1928 želim vsemu članstvu J. S. K. Jednote! John L. Živetz Jr., tajnik dr. št. 66 J. S. K. J. Pittsburgh, Pa. Leto 1927 je minilo in pfi tej priliki se moram izraziti, da je bil napredek društva sv. Stefana, št. 26 J. S. K. Jednote že dosti po vol j en, če vpošteva- Reading, Pa. Poživljam člane društva sv. Jurija, št. 61 J. S. K. Jednote, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila dne 14. januarja. Na dnevnem redu bodo važne zadeve. Novi odbor, ki je izvoljen za leto 1928, bo položil prisego. Dalje bo treba nominirati kandidata za predsednika nadzornega odbora; če ne bomo nikogar nominirali, bomo pa, vsaj kakšnega kandidata drugih društev podpirali. Na prihodnji seji se bo čital tudi trimesečni in letni rečun, da se članstvo prepriča, kako društvo obstoji. Poživljam dalje člane, ki še niso oddali svojih glasovnic, tikajočih se premestitve konvencije, da to store na prihodnji seji, ker je zadnji čas. Dalje naj omenim, da se je v priobčenem imeniku društvenih uradnikov pripetila mala pomota. Tajnik in zapisnikar nista v eni osebi kot omenjeno, pač pa je zapisnikar Anton Jaklič (B). Toliko v popravek. Poživljam člane, da pripeljejo kaj novih kandidatov na sejo in da vpišejo svoje otroke v mladinski oddelek naše organizacije, kateri še tega niso storili. Tudi naši mladi, tukaj rojeni člani so naprošeni, da agitirajo med svojimi prijatelji in .jih skušajo pridobiti za naše društvo. Cim močnejše bo namreč društvo, večjo privlačno silo bo imelo za nove kandidate. Na delo tojrej za večje društvo št. 61 in za večjo J. S. K. Jednoto! Z bratskim pozdravom Anton Jakiic, tajnik. Trinidad. Colo. Kot predsednik društva sv. Andreja, št. 84 J. S. K. Jednote sporočam, da se je dne 4. decembra 1927 vršila seja, katere sklepi pa niso veljavni, ker ni šlo po pravilih. Skušal sem, da bi se zadeve uredile na januarski seji, to je 1. januarja 1928, toda na sejo smo prišli le štirje člani in ena članica. Bilo nas torej ni dovolj za otvoritev in obdrževanje seje. Res je bilo tisti dan zelo mrzlo, toda nekoliko več članov bi bilo le lahko prišlo v zborovalne prostore. Prosim torej tem potom članstvo našega društva, da se zanesljivo udeleži seje, ki se bo vršila 5. februarja, ker bomo imeli volitve društvenega odbora za leto 1928. Z vsakim, ki se februarske seje ne udeleži, se bo postopalo po pravilih. Kot omenjeno, bomo imeli volitve društvenih odbornikov in izreči se bo treba, katerega kandidata podpira naše društvo za predsednika nadzornega odbora. Potem bodo kmalu volitve delegatov za konvencijo. Torej je dovolj važnih zadev pred nami, zato je potrebno, da se članstvo udeležuje sej kar mogoče številno. Kar ima kdo glede društvenih zadev za povedati, naj pove na seji, ne pa t^iko stvari raznašati okoli. Na seji se pa ne bo razpravljalo nič druzega kot tisto, kar se tiče društva in Jednote. Torej na svidenje 5. februarja! Z bratskim pozdravom Joe Smith, predsednik dr. št. 84 J.S.K.J. zmožnosti ni treba tu navajati, kajti omenjeni sobrat je poznan pri mnogih društvih, in je vsled tega upati, da članstvo dobro pozna njegovo taktiko in zmožnosti. Toplo torej priporočamo ostalim društvom J. S. K. Jednote, da podpirajo nominacijo sobrata John A. Germa za to naj vaj ne j še mesto v glavnem odboru. Prepričan sem, da se večina članstva zaveda, da rabimo sposobnega moža za velevažni urad predsednika nadzornega odbora. Z bratskim pozdravom Joseph Sankovich, član dr. št. 31 J. S. K. J. Davis, W. Ya. Cenjeno članstvo naše slavne J. S. K. Jednote, zdolaj podpisani član društva sv. Janeza Krstnika, št. 106 v Davis. W. Va. naznanjam, da sem bil nominiran pri redni seji dne 18. decembra 1927 kandidatom za izpraznjeno mesto predsednika glavnega nadzornega odbora J. S. K. Jednote. Tem potom se priporočam vsem članom in članicam J. S. K. Jednote, da mi greste na roke ob času volitve. Jaz se čutim popolnoma sposoben za ta urad, šolal sem se v starem kraju in tukaj v Ameriki, in sem član Jednote čez 10 let. Bil sem tajnik tri leta goriome-njenega društva. V slučaju, da sem izvoljen za predsednika glavnega nadzornega odbora, vam zagotavljam, da bom na razpolago ob vsaki priliki, in da bom deloval v prid članstvu in Jednoti. Moja želja je gledati v bodočnost in za napredek naše slavne J. S. K. Jednote. Ob enem častitam našemu glavnemu predsedniku Antonu Zbašniku za priporočilo glede te volitve, da se vsi ravnamo po pravilih J. S. K. Jednote. Se še enkrat priporočam vsem članom in članicam, da mi greste na roko in se vam že vnaprej zahvalim. Z bratskim pozdravom Joseph H. Jeran, član društva št. 106 J. S. K. J. Collinwood, O. Na zadnji letni seji društva sv. Janeza Krstnika, št. 71, J. S. K. Jednote je bila precejšna udeležba, tako da ni imel društveni predsednik večjih nepri-lik pri določitvi vratarja. Takšna udeležba bi morala biti na vsaki seji skozi vse leto; posebno od sedaj naprej, ko se bliža konvencija, bi se morali člani vse bolj zanimati v tem oziru. Na sejah je najbolj primeren prostor za razmotriva-nje pravil, ker se v imenu ce-dokupnega društva poroča v glasilo, kaj bi bilo koristnega, in kaj naj se črta za v bodoče. Ako bi vsak posamezno pričel delati zaključke o pravilih, bi se gotovo tako čudno končalo, da bi imeli vtis, da smo v Babilonu. Bolj na kratko bi se moralo nekatero upravljanje vršiti, brez stroškov in izgube časa. Vsak, kdor pravila rabi, ker mora dejansko po njih delati, bo gotovo zapazil, kje leži mejnik, ko bi lahko na istem mestu trava rastla. Torej na sejo dne 15. januarja ob 9. uri dopoldne! Spremembe ni v društvenem odboru posebne; razen podpredsednika, na katero mesto je izvoljen sobrat Andrej Gruden. Vse ostalo je kot prejšnje leto. Ivan Kapelj, tajnik. Braddock, Pa. Na letni seji društva sv. Alojzija, št. 31 J. S. K. Jednote, ki se je vršila 18. decembra 1027, je bil nominiran kandidatom za predsednika nadzornega odbora J. S. K. Jednote sobrat John A. Germ. Sobrat Germ je ustanovitelj društva št. 31 J. S. K. Jednote in član istega nad 26 let, bil je dvakrat glavni predsednik J. S. K. Jednote in večkrat kot delegat na konvencijah. Njegovih zaslug za organizacijo in n j ego vili Rockdale, 111. V poročilu, tikajočem se imen novih društvenih odbornikov društva Vitezi sv. Mihaela, št. 92 J. S. K. Jednote, ki je bilo priobčeno v 1. številki Nove Dobe, je pomotoma izostalo ime društvenega blagajnika. Njegovo ime in naslov je: Anton Anzelc, 400 Moen Ave., Rockdale, 111. Toliko v popravek. Louis Urbančič, tajnik. Chisholm, Min« Člani društva sv. Jožefa, št. 30 J. S. K. Jednote so pjrQsexji. (Dalje na 4. strani)' . OTOK ZAKLADOV Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M. ■ (Nadaljevanj«)j Naslednjega jutra je prišel zopet doli v gostilno in je jedel kakor po navadi, akoravno malo, ter pil, bojim se, nekoliko več ruma, kakor po navadi, kajti natočil si ga je sam pri točilni mi-mizi; pri tem je tako hudo gledal in puhal, da se mu nikdo ni upal ugovarjati. V noči pred pogrebom je bil pijan kakor še nikoli, in groza ga je bilo slišati prepevati v tej hiši žalosti ono odurno mornarsko pesem; ker pa je bil zelo slab, smo se vsi bali, da nam ne bi bil umrl, in toliko bolj, ker je bil zdravnik, ki nas od očetove smrti ni več obiskal, nenadoma poklican k nekemu daljnemu bolniku. Dejal sem. da je bil kapitan slab; in v resnici se je videlo, da peša vedno bolj. Lazil je po stopnicah gorindol in pomolil včasih svoj nos skozi vrata, aa povoha morje; pri hoji se je opiral na zid in sopel težko, skoro kakor človek, ki leze na strmo goro. Mene ni več ogovoril in mislim, da je pozabil svoje zaupljivosti; toda bil je bolj razmišljen in kljub njegovi slabosti, bolj silovit kakor kdaj. Imel je vznemirljivo navado, da je pijan izvlekel svojo sabljo ter jo položil pred se na mizo. Vendar se je pri vsem tem malo brigal za druge ljudi in videlo se je, da je zatopljen v svoje lastne misli, in da je precej raztresen. Tako je na primer v veliko naše začudenje zažvižgal neko drugo pesem, kot po navadi, in ki je morala biti neke vrste narodna ljubavna pesem, katero se je naučil v svoji mladosti, predno je krenil na morje. Tako je bilo do dneva po pogrebu, ko sem okoli tretje ure mrzlega in meglenega popoldneva postal za trenutek pri vratih, poln žalostnih misli na svojega očeta; zdaj sem zagledal nekega človeka počasi prihajati po cesti. Očividno je bil slep, ker tipa) je s palico pred seboj, imel zelen senčnik nad svojimi očmi in šel sključen od starosti ali slabosti; nosil je ogromen star raztrgan plašč s kapuco, da je bil videti zelo oduren. V vsem svojem življenju nisem videl strašnejše postave. Ustavil se je nekaj korakov pred gostilno, povzdignil svoj glas in nagovori) zrak pred seboj. “Ali hoče kak prijatelj povedati ubogemu slepcu, ki je izgubil dragoceno luč svojih oči pri obrambi svoje angleške domovine — Bog živi kralja Jurija! — kje ali v katerem delu dežele se sedaj nahaja?” “Sedaj pri ‘Admiralu Benbowu’ v Črnogorskem zalivu — moj dobri mož,” sem rekel jaz. “Glas slišim,” je dejal, “mlad glas. Ali mi hočeš podati svojo roko, moj prijazni mladi prijatelj ter me peljati v sobo?” Iztegnil sem roko in strašna, brezoka postava mi jo je stisnila v trenotku kakor vijak. Tako sem bil osupnjen, da sem se mu skušal iztrgati; toda slepec me je z enim samim gibom svoje roke potegnil čisto k sebi. “Sedaj pa, dečko!” je rekel, “me pelji notri h kapitanu!” “Gospod,” sem mu odgovoril, “na mojo besedo, ne smem.” “Oh!” se je posmehnil, “tako! Pelji me naravnost notri, sicer ti zlomim roko.” Govoreč te besede, mi je stisnil roko, da sem zakričal. “Gospod,” sem dejal, “z ozirom na vas samega pravim Kapitan ni več kakor je bil. Za mizo sedi z golo sabljo pred seboj. Nek drug gospod ------------” “Dalje, hodi!” mi je prestrigel besedo, in nikdar nisem cul tako krutega in mrzlega in odurnega glasu kot je bil glas tega slepca. Bolj mi je vzel pogum nego bolečina; ubogal sem ga ir korakal proti vratom in v sobo, kjer je sedel naš bolni, stari morski ropar že omamljen od ruma. Slepec se je tiščal mene, me držal z železno pestjo in se opiral name z večjo težo, kot sem jo mogel prenašati. “Pelji me naravnost k njemu in kadar bom blizu njega, zakliči: ‘Tukaj je vaš prijatelj, Bill!’ Ako ne storiš tega, potem storim jaz to-le,” in pri tej besedah me je zopet tako stisnil, da sem se skoro onesvestil. Vsled tega sem se tako zbal slepega bereča, da sem pozabil na ves svoj strah pred kapitanom, in sem zakričal, otvorivši vrata gostilne, s tresočim glasom besede, ki jih je zaukazal. Ubogi kapitan je povzdignil oči in pri enem samem pogledu je izginil ves rum iz njega. Izraz njegovega obraza ni bil izraz strahu, marveč smrtne bojazni. Skušal je vstati, vendar mislim, da ni imel dovolj moči. “No, Bill, sedi, kjer si,” je rekel berač. “Četudi ne morem videti, vseeno slišim premikati se prst. Kupčija je kupčija. Iztegni svojo levico. Deček, primi njegovo levico in jo približaj moji desnici.” Midva oba sva ga ubogala do pičice in videl sem, kako je nekaj položil iz svoje roke, ki je držala palico, v kapitanovo, ki se je nato takoj zaprla. “In sedaj je to končano,” je dejal slepec, me izpustil in planil z neverjetno spretnostjo in točnostjo iz sobe na cesto, odkoder sem slišal udarec njegove palice v daljavi, nepremično vkovan na svojem mestu. Nekoliko časa je preteklo, da sva se zavedla s kapitanom; naposled pa in skoro v istem trenotku sem izpustil njegovo ro ko, katero je potegnil k sebi, jo odprl in pozorno pogledal vanjo. “Ob desetih!” je zakričal. “Še šest ur. Še jim hočem pokazati” in skočil je na noge. Ravno pri tem pa se je opotekel, položil svojo roko na svoje grlo, obstal omahujoč za trenotek, nato pa z nekim posebnim glasom padel v vsej svoji dolžini z obrazom naprej na tla. Na mestu sem skočil k njemu in poklical svojo mater. Toda vsa hitrost je bila zaman. Kapitana je zadela kap. Težko boste razumeli; gotovo nisem nikdar imel rad tega moža, četudi se mi je začel zadnje čase smiliti, toda kakor hitro sem videl, da je mrtev, so me zalile solze. Bila je druga smrt, ki sem jo doživel in žalost prve je bila še vedno živa v mojem srcu. (Dali* prihodnjič) -----------o--------- bo vršila 15. januarja popoldne v Anton Mahneitovi dvorani. Na dotični seji bomo imeli za rešiti neko zelo važno zadevo, katere ne bom na tem mestu omenjal. Dolžnost vsakega člana je, da se seje udeleži, da ne bo potem kakšnega oporekanja. Kar bo sklenjeno n‘a seji, bo veljalo za vse društvene člane. Z bratskim pozdravom Frank Pucelj, predsednik dr. št. 30 J. S. K. J. Velike krizanteme. V tej deželi posvečajo vrtnarji in zasebniki mnogo pozornosti jesenskim cvetlicam, ki se imenujejo krizanteme. Vzgojili so jih stotine vrst. E. W. Burghard v Colorado Springs, Colo., je v teku 35 let vzgojil krizanteme,'ki doseže- jo visokost osmih čevljev in katerih cvetje meri skoro en čevelj v premeru. Barberton, O. V zahvali za pokojno Frances Škraba, ki je bila priobčena v letošnji številki Nove Dobe, sta pomotoma izostali imeni družin Virant in Rozman med navedenimi darovalci cvetlic. Po naj bo tem potom popravljeno, da ne bo nesporazuma ali zamere. Joseph Hiti, tajnik dr. št. 44 J. S. K. J. DOPISI. (Nadaljevanje iz 3. strani) da se polnoštevilno udeležijo prihodnje društvene seje," ki se Cleveland, O. Iz urada dr. Jutranja Zvezda, št. 137 JSKJ. se prosi vse članice, da se za gotovo udeležijo društvene seje dne 19. jan. t. 1. ob navadnem času in prostoru, čitali se bodo celoletni računi za pretečeno leto PARNIKI Sezona potovanja v stari kraj se bliža in. zato je treba, da se odločite: kedaj in s katerim parnikom boste odpotovali, ako ste namenjeni v domovino to pomlad. Da vam pomagamo pri odločevanju, navajamo tu najboljše parnike, čas njihovega odhoda ter njih evropski pristan: 27. ja'n. Aquitania .........Cherbourg 4. feb. Paris .................Havre 7. feb. Pres. Wilson ...........Trst 11. feb. Leviathan ..........Cherbourg 24. feb. Olympic ............Cherbourg 25. feb. Paris ..................Havre’ 25. feb. Saturnia (nov) ..........Trst 2. mar. Berengaria Cherbourg 9. mar. Majestic ..........Cherbourg 17. mar. He de France (nov), ....Havre Naše velikonočno skupno potovanje. 20. mar. Pres. Wilson ............Trst 23. mar. Aquitania ..........Cherbourg 24. mar. Leviatha'n .........Cherbourg 24. mar. Paris ..................Havre 31. mar. Majestic .......... Cherbourg 31. mar. Saturnia (nov), .........Trst 4. apr. Berengaria ........Cherbourg 7. apr. He de France (nov), ....Havre 14. apr. Leviathan ..........Cherbourg 18. apr. Aquitania ..........Cherbourg 21. apr. Paris ..................Havre 21. apr. Majestic............Cherbourg 28. apr. lie de France (nov), ....Havre Naše majniško skupno potovanje- 2. maja Mauretania Cherbourg 5. maja Satur'nia (nov), .......Trst Naše tržaško skupno potovanje. 9. maja Aquitania ..........Cherbourg 12. maja Majestic ...........Cherbourg 12. maja Paris ..................Havre 15. maja Pres. Wilson ............Trst 19. maja lie de France ..........Havre 23. maja Mauretania Cherbourg 30. maja Aquitania ......... Cherbourg 2. jun. Rotterdam ..........Boulonge 2. jun. Majestic ..........Cherbourg 2. jun. Paris ..................Havre 9. jun. He de France ..........Havre Naše poletno skupno potovanje. 9. jun. Saturnia ...............Trst Poleg navedenih parnikov je še dosti drugih. Pišite po naš Vozni red in cene vožnje na posameznih parnikih. Kakor je zgoraj razvidno, priredi naša banka tudi letos več skupnih potovanj, da tako da svojim potnikom ugodnosti, ki jih skupna potovanja nudijo. Za nadaljna pojasnila glede skupn.h i'n drugih potovanj, ter glede potnih listov, Permitov, - prtljage itd. pišite čimprej na Slovensko banko ZAKRAJŠEK & CEŠARK 455 W. 42nd Street New York, N. Y. 3iTimiimiMiiiiMiiii’Hiiimiiiiiiiiiimy: | Lepe j I tiskovine I ia vafia društva, za trgovce, 5 posameznike, za vsakovrstne prireditve dobite vselej | po nizkih cenah ▼ prvi slovenski nnijski tiskarni v ZJed. državah, kjer dobit« ob vsakem času zanesljivo in I točno postrežbo 8« priporočam društvom, rojakom, trgovcem za vse prilike. Prevzamemo največja kot najmanjša dela. s = I Ameriška Domovina | 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. in več drugih važnih stvai-i je na dnevnem redu. Prosim vas, da redno plačujete svoj asesment, zakaj jaz ne bom zakladala nobene članice več. Udeležujte se rednih mesečnih sej, kajti le potem bo zagotovljen društvu napredek. Dalje se vam naznanja, da priredi društvo zabavo dne 12. februarja t. 1. v Frank Mervarjevi dvorani na vogalu 60. ceste in Bonna Ave. Sklep letne seje je bil, da mora vsaka članica plačati vstopnico za 50c, če se veselice udeleži ali ne. Prosim vas torej, da to vpoštevate, zakaj društvena tajnica mora skrbeti, da vsaka članica plača. Nadalje se vas prosi, da katera more, naj prinese za lačne in žejne za omenjeno veselico kake prostovoljne prispevke. Katera je pripravljena to sto- riti,, naj se zglasi pri društveni tajnici do 26. t. m. ali pa pri dr. predsednici Juliji Brezovar na 1173 E. 60th St. Vas sestrsko pozdravlja Mary Bradach, tajnica dr. št. 137, JSKJ. Imam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in Štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn,NY. Edini zastopnik In saloinlk LUBASOVIH HARMONIK « Zdrulealk Državah %, IZSEI. JE Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1928 Ona s pofitnino vred 50<> Naročite ga pri: GLAS NARODA 82 Cortlandt St., New York, N. Y. GLAS NARODj NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVU*" V AMERIKI. Je najbolj razširjen list v Ameriki; donas* nje svetovne novosti, » izvirna poročila iz staL0J( vine; mnogo šale in Pfe., rrianov najboljših pisate j Pošljite $1.0» in pričeli ga botno Vaa pisma naslovit*® GLAS NAROD* 82 Cortlandt St, New Y®rfc ' ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oP®J?y|l vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za ^ stari kraj. Pišite ali pridite osebno. SKUPNI IZI.ET V ITALIJO IN JUGOSLAVIJO priredimo* dne 25. februarja 1928 “SATURNIA” z najnovojSim parnikom Cosulich projro m. uiviiin ki je naj večji motorni parnik na svetu. Tedaj bo odplul prvič iz New Yorka preko Gibraltar-ja, Marneillds. Neapolj-a, Patras-a in Split-n v Trst, kamor bo "SATURNIA” ima 85,000 ton prostornine in je nadvse ele- Mi imamo rezervirane za takrat lepe kabine v vseh razredih. ! Jospel v 12 dneh. jrantno opremljen. Cena do Trata /a: navadni III. razred $104.00 srednji II. razred $125.00 redni II. razred $150.00 TEM CENAM JE PRIŠTETI SE VOJNI DAVEK $5.00 ~~ VELIKONOČNI SKUPNI IZLET s parnikom “PARIS” priredimo dne 24. marca 1928 ( LA. M.) Kdor je namenjen potovati, naj se čim preje prijavi in piše za pojasnila na: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ___ RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko str0*1 spadajoče posle. 933 E. 185th St. Cleveland, OW* Ste (:Hl( str Največja in najstarejfia slovenska zlatarska trgovina v Aroe*’ ‘j & Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE 6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland, 0. C' NAZNANILO Vsem Slovenkam v Pittsburghu naznaniave, da sva preseli'.i v novi prostor, kjer bodeve nadaljevali z najinim poslom, ter skušali ustreči vsaki uo nieni lastni želji. Se priporoča: MODERN BEAUTY PARLOR Edmonds Steam Process Permanent Waiving, Marcel Haircuting Int. ANNA KLUN & VIRGINIA MOZINA 5146 BUTLER ST.. PITTSBURGH, PA. r^"~ ‘ ' "..........'...... VABILO na Š <► <► <► <► <> <► <► <► <► <► katero prirede SKUPNO DRUŠTVA ŠT. 70, 104 IN 170 J. S. K, JEDNOTE V CHICAGU, V NARODNI DVORANI NA 18. CESTI IN RACINE AVE. 14. JANUARJA 1928 Začetek točno ob sedmih zvečer. Vstopnina 50c. PROGRAM: 1. Ameriška himna, igra Jack Straus orkester. 2. Pozdravni govor predsednika pripravljalnega odbora. 3. V pozdrav gl. odbornikom JSKJ deklamira Rosie D. Dogan, članica mlad. oddelka. 4. Kratki govori društvenih zastopnikov. 5. O Mladinskem oddelku govori v angleškem jeziku sob. Wm. B. Laurich. 6. Poje pevski zbor Adrija. 7. Hej Slovani, igrata na gosli sestri Jurečič. 8. Govor Mladinskemu oddelku, Bernice Fajfar. 9. Zračna cesta, deklamirata Annie Turk in Johny Kovach. 10. Poje pevski zbor Adrija. 11. Govori sobrat Anton Zbašnik gl. preds. JSKJ. 12. Marzeljeza, igra Jack Straus orkester. 13. Govori sobrat Joseph Pishler, gl. tajnik JSKJ. 14. Zaključni govor predsednika pripravljalnega odbora. V lastnem poslopju Imetje $1 NA VLOGE vložene na naši hranilnici pred 15. januarjem) čarno obresti od 1. januarja PO Ce še niste naš vlagatelj, si povišajte obreS mero od 4% na 5% $1,000 po 4% na leto obresti $40.00 $1,000 po 5% na leto obresti $50.00 $10.00 dobička za vas od vsakega tisoča* Obresti tečejo od dneva vloge. Denar ‘bl!° kihko vsak čas. Srečno Novo leto 1928! The International Savings ILoanCo SLOVENSKA HRANILNICA »Ji5 6235 St. Clair Ave., St. Ave. in E. CLEVELAND, OHIO. Vloge sprejemamo tudi po pošti iz vseh ^ Amerike. Pišite za pojasnila. J ■Sv r DENARNE VLOGE „ Pri nas lahko dvignete denar vsak mesec, ,,e izgubili obresti za prejšnji mesec. , . X Mesečno obrestovanje po 4%. Obresti tečejo od prvega i ga meseca naprej. ... , i Denarna nakazila v stari kraj v dinarjih, lirah ali dolarii • ariJ Vnovčenje starokrajskih hranilnih knjižic in prenosi (f starega kraja sein. ^ofl1 " Pojas'nila za potovanje v stari kraj in od tam sem. Pot skrbimo vse za potovanje potrebno. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt'Street, New York, N. ———— — ELCO THEATER - ELY, MINNI kaže najboljše slike. V nedeljo 15- in ponedeljek 16. januarja nas CONSTANCE TALMADGE SOLNČNEM VZHODU toP* 0l v sliki ZAJU1*^). (Breakfast at Si"11