- ' ; -r
Edini slovenski dnevnik •: ▼ Zedinjenih državah
Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA
1
The only Slovenian Daily in the United States.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. :— j|j -: 50.000 Readers.	^
TELEFON PISARITE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 25. — STEV. 25.
NEW YORK, MONDAY, JANUARY 31, 1916. — PONEDELJEK, 31. JANUARJA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Priprave na napad. Zavezniki v Albaniji.
t ■ o
BOJNI PLEN. — ZRAČNI NAPAD NA BITOLJ. — GR ška že zopet protestira. — transportni PARNIK TORPEDIRAN. — AVSTRIJA IN NEMČIJA BOSTA OSTALI NA BALKANU V DEFENZIVI- — EKSPEDICUA PROTI EGIPTU — GENERAL VU-kotič V JET. — 150,000 TURKOV NA BOLGARSKEM. — PREKRŠENJE POGODBE.
Strašen vihar.
Atene, (irsko. 'Jft. januarja. — Mornarji, ki so pride-Ijeni francos k iiu, angleškim, ruskim in italjanskini bojnim hulijam, so zasedli v petek grško trdnjavo Karabar. (Irska vlada je vložila proti temu oster protest, za katerega se pa ni liihee zmenil.
Ko je dospelo to poročilo sem. je zavladala med prebivalstvom veliko razburjenje. Za časa sedanje vojne se ji- zdaj vprvie zgodilo, da so italjanski in ruski vojaki na ^ivkein ozemlju, rtrdba se nahaja na polotoku, vzhodno od vhoda v Solunski zaliv.
Bojne ladije so bile izkrcale 2.UX) vojakov, ki so na-svetovali grškemu poveljniku umakniti se. kar je po kratkem obotavljanju tudi storil.
Petrograd, liusija. 29. januarja. — Heuterjeva brzojavna a^rentura naznanja, da ji* dospelo na Bolgarsko 150 tisi*'* turških vojakov. Kakorliitro bodo avstrijske, nemške. turške in bolgarske eete koncentrirane, se bo začel m»iosen napad na Solun. Turki bodo prodirali s severovzhoda. Bolgari in Nemci pa s severozapada.
I.ondon, Anglija, 29- januarja- — Nemško časopisje naznunja, da se bo udeleiil operacij proti zaveznikom peti turški annadni zbor, ki je dosedaj branil Dardanele.
Ako se- 1m> to res zgodilo, ni dvoma, da se bo pridružila < h -ka zaveznikom. < Jr-ško prebivalstvo namreč ne bo moglo mirno gledati Turka na svojih tleh.
Pariz, Francija. 29. januarja. — "Matin" je dobil iz Kima poročilo, da se je Kssad paša. bivši provizorični predsednik Albanije, pridružil Italjauoiu. Italjani utrjujejo svoje postojanke pri Valoni.
Rim, Italija. '29. januarja. — Avstrijci nameravajo vdreti v Albanijo. Večina albanskih rodov simpatizira z Avstrijci. Te dni je bila sklicana posebna kabinetna seja. v kateri se je raz]navijalo, kakšno stališče naj zavzamejo Italjani napram Albaniji. Kaj se je sklenilo, se dosedaj še ni dalo dognati.
Berlin. Nemčija. 29. januarja. — Današnje oticielno poročilo pravi, da se ni na Balkanu ničesar posebnega pripet ilo.
London, Anglija, :;<>. januarja- — Renter jeva brzojavna agent ura je dobila iz Soluna poročilo, da je škoda, ki si j jo napravili zavezniški zrakoplove! v Bitolju, veliko \<*čja. kot se je začetkoma mislilo. Polovica hiš je uničenih.
London, Anglija. :50. januarja. Uradno se naznanja, da so zavezniki zasedli Karaburun, ker so v njegovi bližini že večkrat opazili kako nemško ladijo. Dve nemški transportni ladiji so že torpedirali.
Atene, Urško. :i0. januarja. — V protestu, ki ga je poslala <irska zaveznikom, je navedena tudi sledeča točka:
S tem. da so zavezniki zasedli Karaburun. so na nesramen način prekršili pogodbo, ki sta jo podpisala grška vlada in francoski poveljnik Sarrail.
Pariz, Francija, 2U. januarja. — Danes je dospel sem srbski finančni minister. Zadnji čas se je mudil v Italiji.
Ttcndon, Anglija, ."»O. januarja. — Iz Petrograda poročajo sledeče:
Ruski zunanji minister Sergi j Sazonov je rekel časnikarskim poročevalcem, da je zavladalo med Rusijo in P tun nnsko zelo prijateljsko razmerje. Balkanska situacija se bo šele koncem vojne pojasnila-
Dunaj, Avstrija. :>0- januarja. — Avstrijski generalni štab poroča, da s<» Avstrijci zaplenili a- sv. Ivanu Me-dnanskem dva topa in veliko množino drugega vojnega rmteriala.
Pariz, Francija. :*U januarja. — Francosko vojno ministrstvo naznanja, da Avstrijci, Nemci in Bolgari niso dosedaj naleteli še na ni kak odpor. Srbske čete, ki so bile v Albaniji, so se v le]>em redu umaknile. Če bi bilo malo boljše vreme, in če bi bili malo bolj preskrbljeni z vojnim materialom, bi čisto nič ne trpeli. Zavezniki so zdaj izpre-videli. da si z Albanijo ne bi bili veliko na boljšem, zato se bodo pa tudi prejkomogoče umaknili.
Srbi se neprestano vkrcujejo na italjanske bojne la-dije, ki jih prevažajo v Brindisi. Avstrijske čete, katere so bih zasedle Skader in oba bregova reke Bojane, se nahajajo zdaj v neposredni bližini sv-. Ivana Meduanskega.
Nekateri pravijo, da se je pridružil Essad paša Ita-^auom, drugi pa zopet zatrjujejo, da simpatizira z Nemci in Avstrijci. Koliko je na tem resnice, ni znano.
Mesto San Pasqual je popolnoma uničeno. — Več kot sto oseb pogrešajo. Velikanska škoda.
Los Angeles, CaL. :J0. januarja. Nad malini mestom 8an Pasqual, ki leži :M) milj severno od !San Diejro. se je utrgal oblak. Skoraj velo mesto je razdejano. Veliko Oseb pogrešajo. — Podrobnosti še niso znane. San Francisco, Ca!.. janu. —
Ob eeli pacifiški obali divja že od eetrtka strašen vihar. Dosedaj je izgubilo ver kot šestdeset oseb življenje. Škodo cenijo na več milijonov dolarjev. Največ trpi dolina Otav južno od San Diega, ker je pretrgala voda nasip California Mountain Water Co. — Po nekaterih krajih sneži, temperatura je padla f>4 stopinj pod ničlo.
San Diego, Cal., 29. jan. — Ko je pretrgala voda v dolini Otay nasip je izgubilo nad trideset oseb življenje. Skoraj vse reke so prestopile bregove in poplavile oko-lieo.
Z vzhoda in zapada.
Izjava francoskega ministrskega predsednika Brlanda. — Joffre kontrolira vojaške operacije.
PrMJ tdMu.
30. januarja
| nameravata ostati Avstrija in Nemčija »a Balkanu r defenrivi ter se ekspedicije pruti
rriiriliiiinnmi i«<r 1
Ktfijttu. Kkspedielja se !*> izvršila nepričakovano in bo morala biti i>o umenju avstrijskih in nemških diplomatov uspešna.
Črnogorski urine Mirku.
Milan. Italija. :>U. januarja. — Iz
Albanije izročajo, da so Avstrijci 7"-• *111 pristanišče sv. Ivan Meduanski.
Kaj se je zgodilo s priiieem Mirkom. -e dosedaj še ni dalo dognati.
Avstrijsko časopisje poroča. da so v je! i A vstrijei generala Vukotiča. ki je vodil z generalom Martinovičeui zadnjo ulmualNi < 'rnegore. Kazen Vu-kotb'-a so v jell še dva ilru^a črnogorska 'jenerala. Ornogorei še dozdaj ni-»o podpisali pogodbe z Avstrijo.
Važen dokument.
Berlin. Nemčija. "JO. januarja. — Avstrijci so zaplenili v Srbiji več arhivov. ki vsebuj«*jo izvan redno važne listine. Sofijski časopis "l.'tro" piše u»m| drugim tudi sledeče:
— Avstrijci so dobili v nekem ru--keni arhivu pismo, ki ga je pisal me-seea avgusta litl.'i srbski iioslauik v 1'etrogradu srbskemu ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču:
Sazonov. ruski zunanji minister, je rekel, da ne sme Srbija odstopiti Bolgarom niti koščka ozemlja. Pogajanja se morajo kolikormogoee dolgo zavlačevati, da se pridobi i>otreben čas. Dogodki, ki In hI o temu sledili. ImkIo prisilili Bolgarsko, da se bo z malim zadovoljila.
Zatem je itovabi! ruski zunanji minister Pašiča v Petrograd, češ, da se lK»sta natančno zmenila, kakšno stališče naj zavzame Srbija napram Bolgarski. Pašie jo kmalo nato odpoto-val v Petrograd. Spremljalo ga je
več srbskih diplomatov.
Izjava Srbije.
Lterlin, Nemčija, 30. januarja. — Iz nekega dokumenta, ki so ga «lobl-li Avstrijci v Srbiji, je razvidno, da so bili Srbi odločno proti temu. da bi dala Srbija Bolgarski kake koncesije. Srbi so bili tedaj prepričani, da Avstrija ne bo nikdar začela proti njim z ofenzivo.
Aretiran tolmač.
Atene. <Jrško. .'tO. januarja. — Te dni se je b.krcalo na Kreti nekaj fran co.skill vojakov. Vojaki so aretirali nekega nemškega tolmača in ga prebijali na bojno ladijo. ki je takoj zatem odplula.
Napad.
Solun. (irško, "o. januarja. — Francoski letalci so vprizorili napad na lK>lgarski tabor pri Fazareu. 500 šatorov je pogorelo, preko sto oseb je bilo ranjenih.
Dementirana vest.
Atene, Grško. 30. januarja. — Avstrijski, neniški in bolgarski poslanik so danes dementirali vest. da je grška armada mobilizirana.
Boji v Kavkazu.
Carigrad. Turčija. :;0. januarja. — Turški generalni štab ix»roča. da je lioložaj v Mezopotamiji neizpreme-njen. V Kavkazu so Turki po vročem !>oju osvojili neko rusko i>ostojanko. Vojne operacije zelo ovira slabo vreme. Kakorliitro bodo pota malo lw>lj pripravna zti traiisj»ort. I>odo Turki znova stopili v ofenzivo.
Turški zrakoplove!. Berlin, Nemčija. 30. januarja. — Iz Carigrada poročajo, da je nemški {»oročnik Buddeke. ki je prideljen turškemu zrukoplovnema oddelku, izstrelil zadnji čas več angleških iu fruneoskih zrakoplovov.
Rusko poročilo.
Atene. Gr«ko. 30. januarja. — Iz Petrograda poročajo, da so Rusi obkolili Erzerum in da so. turške oblasti ie pred Teč dnevi pobegnile ls mest«. Proti Tigrisu prodira močna ru-*a
Pariz, Francija. 30. januarja. Ministrski pretlsi'dnik Briainl-je rekel danes v poslanski zbornici: Vse vojaške operacije francoske armade so izključno poti kontrolo generala -Joffra. ki je popolnoma neodvisen o<! francoskega vojne?;« ministrstva. Vlada kontro lira politično vodstvo vojne, general Joffre pa vse vojaške operacije.
Vodstvo armadne intendanture je prevzel socialistični član belgijskega ministrstva Emile Vandcr-velde.
Kodanj, Dansko. jan. Col. House. od]»osIauec predseclni-ka Wilsona je danes odpotoval iz Berlina in se napotil proti Parizu.
Petrograd, Rusija. 30. jan. — Boji v Besarabiji se še vedno nu-da I ju jejo. Avstrijci, ki so toliko zaupali v svojo novo ofenzivo, nc bodo ničesar dosegli.
Ruske čete se pripravljajo na novo kampanjo.
Italijanski parnik s topovi na krovu.
Washington, 1). ('.. :K). jan. — Italijanskemu pa miku "Verona**, ki ima na krovu dva topova so dovolile Združene države, da sme odpluti.
Državni department je dobil od italijanskih oblasti zatrdilo, da bo rabil parnik omenjena topova samo v obrambne svrhe ter je obvestil zakladniski department, naj dovoli parniku odhod. Zakladniski u-rad je že izdal potrebna navodila newyorskim oblastim, ki bodo dovolile. da sme parnik Verona" odpluti.
Slepi vojaki.
London, Anglija. .'30. januarja. Nek balkanski časnikarski dopisnik. ki opisuje razmere na Dunaju. pravi, da sta napolnjeni dve veliki dvorani v eni največjih bolnišnic na Dunaju z ranjenci, ki so bili oslepljeni od koščkov skal na soškem bojišču.
Baje je že 70.000 avstrijskih vojakov. ki so bili oslepljeni na italijanskem bojišču od koščkov skal. ki odletavajo od kamnitih kraških tal, kadar padajo nanje izstrelki.
Zračni napadi na Pariz.
Nemški Zeppelin nad Parizom. — 24 mrtvih, 30 ranjenih, povečini ženske in otroci. — Razrušen je.
Pariz, Francija. 30. januarja. Xoeoj je priplaval nad Pariz nek nemški zrakoplov Zeppelinovega sistemu ter metal bombo na pariška predmestja, a je moral oditi preduo ie dosegel me^to samo.
Malo pred deseto uro zvečer so drvili ognjegasci po Parizu tei svarili ljudi pred prihajajočim Zeppelinom. V nekaj trenotkih je postalo mesto popolnoma temno in mnogo radovednega občinstva j» ostalo na cestah in trgih, odkoder so opazovali nebo v pričakovanju, da ugleda jo sovražni zrakoplov v oblakih.
Operni trg. kjer je razsvetljava zelo močna, je bil v popolni temi in policijsko moštvo je imelo polno dela. da je kmalu moglo poga siti vse plinu ve svetilke po mestnih ulicah.
Kmalu po enajsti uri zvečer so rogovi ognjegaseev zopet naznanjali ljudem, da je že minila vsa nevarnost in zopet no prižgali nekaj plinovih luči po mestu, da so mogli ljudje, ki so se nahajali še zunaj, domov.
Ponesrečenje nemškega zrakoplova. da se mu ji i posrečilo napraviti več škode ter napasti mesto Pariz samo. je največ pripisati dejstvu, da so bile vremenske razmere jako slabe in da se zrakoplov ni mogel izpostaviti nevarnostim protinapada francoskih aeropla-nov, ki so švigali po zraku v smeri. odkoder je prihajal nemški zrakoplov.
Izvedelo se je, da je bilo v predmestjih Pariza ubitih 24 oseb in ranjenih 30. od katerih so bili skoro vsi otroci in ženske. Dasi je bil o-mejen napad Zeppelina samo na predmestja, vendar je škoda pre-eej velika in je petnajst hiš razrušenih.
Ljudstvo je zelo jezno iu časopisje zahteva ogorčeno maščevanja na isti način, kakor so zakrivili ta napad Xemei.
Podmorski čolni.
V sedanji vojni igrajo eno najvažnejših ulog podmorski čolni. — Kdo jih je iznašel?
-.....-.....
Velike križarke in druge velike bojne ladje nimajo v sedanji vojni tako velikega pomena kot se je začetkoma mislilo. Glavno ulogo v pomorskih bitkah igra sedaj podmorski čoln. Če bi ne imeli Nemci svojih podmorskih čolnov, bi bili Angleži že kdaj popolnoma zablo-kirali vso nemško obal. Podmorski čoln je tako zgrajen, da se laliko potopi in da lahko ostane več ur pod vodo. Iz vode gleda le tako-zvani periskop skozi katerega je poveljujočemu častniku mogoče <> pazovati, če se bliža kaka sovražna bojna ladja. Podmorski čoln je bil iznašel približno pred dvajsetimi leti neki Iree, Holland po imenu, ki je delal ž njim prve poskuse v newyorskem pristanišču. Vojaški strokovnjaki so zmigavali z rameni in večkrat izjavili, da ne bo nič iz cele stvari. Iznajdbo so slednjič tako izpopolnili, da igra sedaj podmorski čoln pri mornarici vsake države eno prvih ulog. Natančen popis podmorskega čolna najdete v letošnjem Slovensko-Ameriškem Koledarju.
Razen tega obsega še veliko lepih povesti, zanimivih člankov, krasnih slik, itd. Da je Koledar v resnici nekaj izvrstnega, je razvidno iz tega, ker smo ga v dveh mesecih popolnoma .razprodali in smo sedaj priredili že drugi natis. Rojaki, če ga hočete imeti, ga naročate takoj h Stane s poštnino vred samo 35 centov'.
Naroča se pri:
^pwaro pubjjbhnro 00.,.
• _______.fcVjJLv,^ ■.....^Jtte.^cta
Pogrešan parnik.
London, Anglija. 30. januarja. Londonski časopisi poročajo, da že osem ilni pogrešajo angleški potniški parnik "Appam", ki je bil na potu in Dankarja v Senegalu. (V se je ponesrečil kje ob afriški obali, je prav malo upanja, da se je rešilo :i()0 potnikov, ki so bili na krovu in moštvo.
Pozor, pošijafelji denarja!
Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRI JO, KOROŠKO, HRVATSKO, in druge kraje v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m i-lijonov kron. Vse te pošilja-tve so dospele v roke prejemnikov, ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in naslov osebe, kateri se ima izplačati.
Cene:	/
K.
5.... 10____
'JO____
—o....
:io____
ur.____
40.... 45....
50----
53----
60....
05____
70____
75.... 80....
85____
90____
100.... 110....
.S5 1.50 'J.'JU 2.85 3.55 4.^0 4.!K) 5.55 0.25 6.90 7.00 8.25 8.05 0.60 10.30 10.95 11.65 12.30 13.50 14.85
K.
120____
1K0____
140____
150....
160____
170____
ISO____
190____
200....
250____
300..t. '4$J50 350.... 47.25 400....
450____
500.... 600...• 700.... 800.».. 900.... 1ZL50 1000.... 132.00
$
16.20 17.55 18.90 20.25 21.60 22.95 24.30 25.65 27.00 33.75
54.00 60.75 67.50 81.00 94.50 108.00
Predsednikovi govori. Za pripravljenost Zd. držav.
O—- ■"»
PREDSEDNIK NA POTOVANJU PO ZAPADU, KJER V SVOJIH GOVORIH PRIPRAVLJA IN NAVDUŠU JE LJUDSTVO ZA VOJAŠKO PRIPRAVLJENOST ZDRUŽENIH DRŽAV — NA POTI GA SPREMLJA NJEGOVA SOPROGA. — LJUDSTVO MU JE BAJE NAKLONJENO - VARNOSTNE ODREDBE.
Cleveland, Oliio. :{(>. januarja. — Predsednik Wilson, ki se j-nidi zdaj po srednjem zapadu, pravi v svojih govorih, da zahteva east in ponos Združenih držav primerno vojaško pripravljenost ter svari ljudi, češ, da so se raz mere v mednarodnem položaju izpremenile na slabše in da se mu v bodoče morda ne bo posrečilo ohraniti mir / drugimi narodi, ne da bi pri tem trpel ugled Združenih držav.
.Mnogi so izrazili mnenje, da si je predsednik pridobil naklonjenost volileev. ki so bili drugače proti njemu, ker je govoril o stališču Združenih držav kot velikemu narodu, ki je popolnoma neoborožen in zato izročen na milost in nemilost sovražnikom, če bi hoteli napasti.
V splošnem z zanimanjem pričakujejo naslednjih dni, ker se bo napotil predsednik v Chicago in Milwaukee. kjer bo govoril pred ljudmi, ki so vsi na strani Nemčije i:i ki so bili doslej veliki nasprotniki predsednika Wilsona radi njegove politike napram Nemčiji.
Nihče ne ve, kaj da bo predsednik tam govoril, vendar prevladuje v splošnem mnenje, da bo govoril v smislu pripravljenosti Združenih držav in za Združene države. \T. naj bodo vsakemu Amcrikaneu prve in najbolj svete.
Predsednik in njegova družba so odpotovali nocoj dalje proti Milwaukee, Wis.
Poset pri njegovih govorih tukaj in navdušenje, s katerim so ga poslušalci pozdravljali, prekaša vse govore, ki jih je imel kot kandidat za predsedniško mesto leta 1912.
Utis, ki ga je napravil predsednik Wilson na poslušalce, ie bil zijmj nadvse ugoden. Pokazal se je kot človeka, ki mu je prvo varnost in ugled Združenih držav, ki ga hoče braniti z vsemi mogočimi sredstvi. Na vse mogoče načine je skušal dokazati, da so njegovi načrti za pripravljenost pravi in potrebni za srečno bodočnost republike.
Ljudje, ki so ga slišali govoriti, so bili v splošnem mnenja, da niso vedeli, da zna predsednik tako govoriti in splošno sodijo, da si je pridobil veliko glasov, če bo kandidiral še enkrat za predsedniško mesto.
Mnogo so razpravljali o tem, kako bo sprejet Wilson od nemških Amerikaneev, ki so odločni nasprotniki njegove sedanje politike. Celo v Clcvelandu so se prej bali tega.
Predsednik bo stopil pred nemške privržence z istim orožjem in živahnostjo, ki jo je pokazal drugje, kjer si je pridobil ljudstvo na svojo stran, kakor v Pittsburghn in Clevelaiidu- Govore bo imel tudi z vlaka v Wauke-an ill., Kenosha, Wis. in Racine, Wis, Iz kolodvora pa do~ho-tela v Milwaukee ga bo spremljal oddelek državne konjenice.
Predsednik je prepričan, da bo dosegel s svojimi uo-\ori Popoln uspeh, pri čemer ga posebno podpira njegovo dosedanje delovanje, ko je tako srečno obranil Združene države pred vojno nevarnostjo, dasi je tolikkrat grozila tekom sedanje evropske vojne, ko so se pojavila nasprot-stva z raznimi državami.
Ker ima Wilson v Milwaukee mnogo nasprotnikov. -m. stopile oblasti vse mogoče varnostne odredbe. Policij sko moštvo, ki bo imelo službo, je dvakrat večje, kakor'v vseh drugih mestih, ki jih bo predsednik Wilson še obiskal. Poleg tega bo na razpolago še nuiogo detektivov in članov tajne službe, da se na ta način prepreči morebitne napade na njegovo življenje.
POZOR SLAMNIKARJI!
Ker se cene sedaj pogosto spre* i minjajo, naj rojaki vedno gledajo [ na naš oglas.
TVBDKA nUMZ JUZaPB,

Danes. 31. januarja ob 0.30 zvečer. se bo vršilo splošno zborovanje vseh načelnikov v delavnicah in odborov za doloeitev een v Manhattan Lieeum. 6tJ. četrta iztoena cesta v New Yorku.
Na tem važnem zborovanju bi morala biti zastopana vsaka linijska delavnica, ker se bo razpravljalo o važnih korakih, ki jili misli podvzeti unija slamnikarskih delavcev, da bo tem bolj napredovala stvar slamnikarskih delavcev v njihovo korist.
C'e še niste plaeali svoje pristopnine v unijo, storite to takoj, ker bo kmalu zvišana na $15.
Vsi oni. ki se še niso pridružili, naj pridejo k seji prihodnjo sredo zvečer ob osmi uri v Astoria Hall 64. četrta iztočna cesta, da jih sprejme za člane. Podrobnosti bodo ie priobčene.
lioji v Mezopotamiji.
London, Anglija, :tO. januarja. -Angleški armadi, ki j*> obkoljena \ Kut-el-Amarl, je prišlo veliko svežib eet na lnan«*. Petnajst milj vstran <h| mestu se je vnela vroča bitka, ki m- <loswlaj ni kotieana. Artileriju * Kut-el-Auiari je zopet stopila v akcijo in silno ruši sovražne i»ostujanke.
Vesti, ki s,j jih Turki razstrosHi v svet. da je mesto Aden v veliki nevarnosti. so neresnične.
K nemirom v Laussanne. Ženeva, Švica, 29. jan. — Švicarska oblast je poslala v Laussanne bataljon domobrancev, ki imajo nalogo preprečiti nadaljne nemire. V mesto je odšel tudi švi-carski predsednik.
kojaki pozor i
Ker nam letos nikakor ni mogo-fe dobiti P&ATIK t? attsrega kraja, opozarjamo rm eixtjene rojak* in rojakinjo, da naj pridno aut>
GLAS NARODA, 31. JANUARJA, 1916.
"GLAS NARODA"
(&amdo Daily.) Onad ud pobtlabed by Um
KLOVXNIO PUBLISHING CO.
(a corporation.) FRANK 8AKSER. President.
LOUIS BENEDIK, Treasurer
Rtoe at BuslneM of the corporation
and addresses of s bore officers: V Oortlandt Street. Borough of Man hattan. New York City. N. T.
Mm. celo leto velja Ust aa Ameriko In
CJiHAdo«	$3.00
^ pol ictft	1.50
„ celo leto m mesto New York.. 4.00 » pol leta sa mesto New York.. 2.0<i
• ■▼ropo sa vse leto.......... 4.50
■ • »pol leta............2.55
„ .	četrtleta..........1.70
"(RAS NAHODA" Izhaja vsak dan tsrcemfi) nedelj In praznikov
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") •▼«7 day except Sundays and
Holidays. Subscription yearly 93.00
Advertisement an agreement.
OofM bras podptsa In osobnoatt aa ne
prlobCuJejo. Denar naj se blagovoli pofilljatl po -
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro almo, da se nam tudi prejšnje M-nUUc naznani, da bitreje najdemo naslovnika.
Dopisom In poilljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
m Oortlandt St .	New York Pin
Telefon 4687 Gortlandt

Predsednik Wilson in pripravljenost,
Govor, ki ga je imel predseduik AVilson na banketu zastopnikov železniške obrtne zveze v New Yorku, j« bil očevidno nekak predglas za njegov nameravan pohod ua zapad, kjer hoče prido-
svoje ti za sti. ►brim dni k
načrte glede morebitno voj-
letom ji Wilson
zatr-
trcba izboljšati vojsko, mornarico iu ves vojaški sistem. Nikakega dvoma ni, da jo to do gotove meje tudi potrebno, toda nespametno je govoriti'o vojni in o veliki pripravljenosti, ki bi požrla velikanske svote, če za enkrat še ni prav nikake nevarnosti, da bi bili od koga napadeni.
Ni mogoče videti, čemu bi bilo zdaj več vzroka, da bi se pripravljali proti morebitnim napadom, kakor pa je bilo to pred letom dni. Evropski narodi napenjajo vse svoje sile in izčrpavajo svoja sredstva do skrajne mere in zdi se. da bodo delali tako prav do konca. Njihovi ljudje trpe strašne izgube in napravljajo strašne žrtve za stvari in za cilje, ki so jim udani. Zelo so zaslepljeni in jezni na svoje nasprotnike in njihove vlade že zdaj mislijo na bodoča maščevanja, da niti misliti ni. da bi se v doglednem easu dvignili proti Združenim državam, ki se niso udeležile vojne. Za to tudi ne bi imeli evropski narodi niti dovolj čet, niti sredstev.
1 Sol j kakor vojno pa moremo pričakovati, da se bodo narodi po vojni združili na tak način, da bodo v bodoče preprečene take katastrofe. kakor je sedanja vojna, in vrjetno je vsaj, da bi imele v tako zvezo tudi Združene države vstop, -> čemer bi se držali le načel, ki so podlaga republikanski vladi in miru, ki ga predsednik Wilson vedno zagovarja. Za take možnosti bi se morali pripravljati v Združenih državah, dočim bi se morali pripravljati v vojaških ozirih le toliko, kolikor je primerno z ozi-roin na stališče, ki ga zavzemajo
Mali kavalir.
Spisal Rado Murnik.
Od ledenih višav Kamniških planin so pihljale sveže sape pomladanskega jutra nad gaji in lokami. preko plodnega Ljubljanskega polja, čez ozidje starega pokopališča pri Svetem Krištofu, zibale travo in stlale žarnobojnega cvetja v nove jame. Skozi redi bi-serncbelih oblakov je zdajinzdaj privrelo zlato in sipalo iskre na kamne in križe. Visoko nad bujnimi setvami prostrane ravni so žvrgoleli žkrjaneki; lahno so sap-Ijali vetrovi in šumeli v jeseni-kah. vrbah žalujkah. nežnovejnih tujali in mrakotnih cipresah; rahlo so brneli hrošči, čebele in muši-ee: vsi ti lahki zvoki so .se spajali v ubrano pesem, ki so jo presledkoma motili piski in drdranje na bližnjem kolodvoru ali pa škripot grobar j eve lopate.
Ob srednjem zidu grobišča je stopala mlada gospa zlagoma po belo posuti poti. Izrazite modre oči so ji sevale v vlažnem blesku; iz pravilnik, mehkih potez sanja-vega obraza se je javljala izredna ljubeznivost in resnoba. Zraven nje je tekal okrogloličen. živahen deček v modrobaršunasti obleki, z rdečo čako in svetlo sabljieo. tJosti rjavi kodri so se mu vsipaii po sencih in ramenih. Bistro je gledal naokoli in samozavestno.
Mamica, kaj pa dela tisti-le mož?"' je vprašal malic.
boben; tudi Ivo se ga kar ni mo-jlelo otroka, ga poljubil iu odšel, gel nagledati.	| Naposled so pa vendar prišli
Kar je vzdignil polkovni tam-[črno oblečeni možje; začeli so zabili' palico. In zasvetile so se rene tvarjati in zabijati krsto. Ivo je
Zdramila se je iz zamišljenosti Združene države med svetovnimi in razložila otroku, zakaj koplje
državami. — z mislijo na mir, ne pa na vojno.
Usmiljenja vreden rojak.
delavec jamo.
"Iu če bi ti umrčkala, mamica, ali bi tudi tebe dejali v grob i'5 je zaskrbelo malega.
"Tudi,''
"Tudi tebe!" je vzdihnil iu nejevoljno zmajal z glavo, pa bi bilo to?"
v solncu, zazvenele na moč. za-bobnal je veliki boben. Dečku so se zasvetile oči, od radosti mu je zatrepetala mlada duša. Ubrana svirala so zasvirala oživljalno koračnico in vsa srca je prevzela premagovalna sila glasbe.
"Papa! Papa! Mama, ga vidiš?" je klical Ivo ves razburjen in kazal s prstom mladega črno-bradega stotnika, ki je jezdil stnmega konja pred svojim oddelkom. Sinček mu je mahal z rokami naproti in mu metal polj ubce.
Okolo ustnic nanagloma zardele lepe gospe je zaigral blažek nasmeh. Častnik je zasukal sabljo v pozdrav in takoj se je Ivo postavil po vojaško ter z desnico ob ča-ki prav togo sulutiral njemu iu vsem znanim oficirjem, dokler ni odkorakala zadnja vrsta sinov slovenskih gora.
Od mrzlih višav kamniških strmin je nenadoma zavela ledena sapa. 3IIado stotnikovo soprogo je i/preletel mraz in zdelo se ji je, da prinaša ta težki veter težko trpko vonjavo nagrobnega cvetja.
biti ljudi za pripravljeno! no v bodočn Že pred d jeval pred*
kongresom, da vprašanje glede družina gladu umreti.
Naravnost
V Grove City, Pa., živi v mali kočici družina Zupanova. Žena že -dalj časa ni vstala iz postelje, mož in ne bi	čeprav bi jo
je pohabljen za celo življenje in klieal Iv<> še taku mi glas. In pri-popolnoma nezmožen za delo. štir- *Vl ki možje, zabili pokrov in je o t roe i, najstarejša hčerka je	mamico za vedno sem-
m end a stara devet let. so lačni in i kaj.
sestradani, nimajo ne obutve, ne|	- bi .iiil precej za-
obleke. Če bi ne bilo usmiljenih , l,odil Je zažugal z jeznim obra-rojakov. ki so Zupanovim že toli-'zoul iu hlastuo zagrabil sabljieo. ko pomagali, hi morala že eela Stopil j*' tesno h gospe lit jo
Neko noč st' je tenkoslušni Ivo mahoma prebudil v posteljici. Iz sosednje sobe. kjer je spala bolna mati, je slišal ihtenje. vzdihe in rahle korake. Zunaj je pel veter svojo divjo pesem.
Otrok se je vzdignil in sedel, si mel razodet zaspane oči in se oziral naokrog. Na mizi je cvrketala malone dogorela duša nočne svetilke za pisanim japonskim zasli-ralom. ki je puščalo medlo svetlobo skozi steklene stene. Nikogar ni videl v mračni sobi; vse je bilo mrtvomimo.
Plašno je gledal na strop, kjer je trepetal slabotni odsev umira-* Kako j joče luči v poslednjem boju s sencami. Še enkrat je plameuček za-
vojaške pripravljenosti ni prav I »osebno nujn<». Tekom štirinajstih mesecev so se pa razmere v mednarodnih odnošajih popolnoma iz-'zasolziti premenile in zdaj je predsednik
"Mama bi ajala v črni postelji; sijal kakor bliskavica — in ze ga
je pogoltnila tema. Dečka je ob šel neznan >trah. Kad bi bil zakričal. ali glas mil ni hotel iz stiska-jočega se grla. Skril se je pod <>-dejo in s«- ni Lranih komaj se je upal dihati.
Zdaj so se bližali odločni koraki.
"To ji- papa!" se je oddahnil sto prijel za roko. "Ti ne suicš fantek in pomolil glavo iz skrivajo prosil goreče. "Ne, iišča.
■ vr-
ua, ki jih piše Zupan. Človeku, lu'r'	Vrata so se odprla in jarek
| kateri jih bere, se morajo nehote	!* ne boš priden —"	blesk .je udaril odonod iz inateri-
oči. Zima je, stanovanje	-s;iJ ho m pridkan, no, tudi ne spalniee.
J*.' predsedniK jL. treba plačati, otroci hočejo juliieo bom pil zdaj rad!'' je obe- "Papa, mene je pa tako hudo Wilson vnet zagovornik vojaške hrane. — toda kje vzeti? Zdrav-j Ul. Pogledi jo je svareče in zaše-j strah!" mu je hotel reči. Toda vi-
nik je odredil. da se mora žena Pctal plašno: "Mama. v grobu je del je upadli obraz očeta in opa svojem' a vsak nafin Jati operirati. Kje hud bavbav! Res. Nani mi je po- zil. da mu drlitajo ustnice; zato je razmere popol- liaj ?zaaejQ denar za vožnjo in i vedala, da je tam. Precej bi te tiho pričakoval, kaj bo. noma i/pivmenile. Da sicer v bliž- za druge stroške ?	' | pohamal, če bi se dala poki
uji prihodi n j osti ne grozi nobena j Dr_ y. Orakek. slovenski Pati!"
pripravljen Wilson j govoru, da
<ti Združenih držav, dokazoval v
pa mora Amerika kot zdravnik v Pittsburghu. ki dobro uru m kot demokratič- ,l0Ziia lake raZmere, je pisal roja-
vojna, tla trdnjava
na država gledati na tu. da se za- ku zllpairJ sledeče pismo: varuje za vse slučaje. Vendar nij želel bi. da bi žena prišla sem:
Obajana od čara mirodvorske poezije, ga ni slišala; gledala je tja gori. kjer se je svetil nad ka-menito ablj angel s trobento sod-
razložil tega tako, da bi bili vsi o'za c|euar Sl. aj treba bati. Jaz ji iU?4?a dneva in kazal proti nebu. tem prepričani, da ji- stališče bom skllSa, preskrbeti, da bo za-1 "Ali- ^ Jaz ^ P" tebi, kaj-Zdruzernh drzaA in njihova var-j stonj v bolnišnici. Ako je le nio-'uetla, pa te nebi bilo nič strah?" nost zdaj v večji nevarnosti, ka-'g(>,-t% naj pride. lioljš^- je takoJ nadaljeval, koraka je z materjo kor pa je bila pred štirinajstimi kakor da ' bi trosila denar za Proti izhodu.
meseci.	'zdravnike. Jaz ne bom nič raču- Ozrla se je na desno; hladneje
Tekom vojne seje pojavil^ pre- uaj za svoje cej nasprotij mM Združenimi državami in Anglijo na » ni ter Nemčijo na drugi strani, in sicer glede imenu nesrečni
v
umesavanja Angležev v ameri-l eenjene rojake, da naj pomagajo, kausko prekmursko trgovino in Vsak najmanjši dar bo revež-tr-glede kršitve nevtralnih pravic in pju z Veseljem sprejel. Darovi, ki
S pozdravom je bil potenil veter od severa, ko-Dr. Grahek. j der so s<* v solncu lesketale kri-Cast takemu zdravniku! — V: stalne palače gorenjskih velika-družine prosimo nov.
mednarodnih postav. Toda vse si je končalo precej mirno in na zadovoljiv način, iu prav nobenega vzroka lii, da bi se že zdaj zaceli vznemirjati. Vojna še ni končana in se še ne ve, kake razmere bodo nastale po vojni. Vse evropske velesile bodo za dolgo časa izčrpane. poleg tega pa nima nobeua do zdaj vzroka, da bi nas napadla.
Sieer se je v tej deželi mnogo razpravljalo o evropejski vojni s stališča ljudstva pod demokratično vlado v nasprotju z državami, ki so pod pritiskom vojaške sile.
jih sprejema naše uredništvo, bo do priobčeni v Glasu Naroda.
Dopis.
East Cancnsburg, Pa. — Tukaj v bližini je precej premogorov. ki razen dveh vsi prav dobro obratujejo. .Razentega je tudi veliko tovarn. Nekatere že obratujejo, nekatere bodo pa šele spomladi za-
čele. Kakor kaž«\ se obeta tukaj-v eadar ni v tem uikakega povo- 5nji naselbini še lepa bodočnost
da, da bi se spravila kaka evro-pejska država za hrbet Združenim državam ter jih s tem prisilila, da bi začele oboroževati v samoobrambo. Mnogo bolj vrjetno je, da so bodo zaceli evropejski narodi, ki so že siti militarizma, obračati na našo stran.
Veliko večja izprememba okoliščin v zadnjih štirinajstih mesecih, z ozirorn na Združene države, je pa bližajoča se politična kampanja, v kateri so bodo poskušale razne stranke v boju za prven aivo v državni upravi. Zato igra takozvana pripravljenost važno ulogo v tem političnem boju, ker al hočejo pridobiti ljudstvo na #yojo »trau.
Ta vojna, ki se je začela prav-zadostnega vzroka, je tudi v Združena je
in želeti bi bilo, da bi se naselilo tukaj še več Slovencev. Delo se precej lahko dobi. V bližnji naselbini Alexandria je veliko Sloven-cev, ki imajo svoja domovja in razna društva. V t€-j naselbini sta samo dve slovenski družiui in »tirje sami. Pozimi ne svetujem
uikoinur hoditi seui. ker je blata skoraj do kolena. Pozdrav vsem čakali vojaki domačega sedemnaj-
Moško, važno in dostojanstveno j*' stopal mali kavalir gospe na levi. pripravljen, da obrani damo vsake nevarnosti.
"Juhico bom že!" se je .spomnil. "Pa preveč ne. Juhiea ni dobra. Potice so pa dobre. mama. potiee! Hm, kadar bom velik, bum velik, bom papal same rozini-! Pa fige tudi, pa rožiče, pa bou-bončke! Kar celo skledo jih bom! Pa še takega pipi žebička si kupim. mama. ne lesenega, ampak čisto pravega, živega! Kar sam bo dirjal po tleh brez koles po pod-keveah. Jesti mu bom dajal pa malo mrvice. pa malo ovsa, pa malo krompieka. pa malo pečenke. Preveč ne, da ga ne bodo boleli zobčki. hi iliaha bo rekel in migal z repkom, jaz pa bom tičal na njem. pa jo pojdeva. hi! žebi-č<-k. hop. hop!"
'"Mamica, papa gre!" se je' zdajei zaradoval. poskočil iu živahno ploskal z rokama. "Vidiš vojake? Činžarasa!"
Od tržaške ceste sem so priko-
Sloveneeui sirom Amerike. Kecelj, Box 106.
Fr.
Iščem svojega brata ANTONA ŠERCKR, doma iz Žurg št. 4. Pred euim letom se je nahajal v West Virginiji. Prosim ceuj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Peter Šercer,
stega pehotnega polka, vsi znojni in prasni od vaj. Pred godbo je stopalo navdušeno krdelo mladega spremstva. Daleč zadaj je zamolklo pel stotnijski boben.
"Ali še ne bodo začeli!" se je pritožil Ivo in nepotrpežljivo sto-
Castnik je odpel in spustil pleteno zeleno mrežico, dvignil sinka, ga naglo zavil v odejo in ga od-nesel k bolnici.
"Ivo... moj zlati otrok!" je šepetala smrt no bleda gospa.
Dečku se je bleščalo pred očmi. Skozi solze je iskal najljubšega obraza.
"Izgubil boš mamico", je deh-nila pojema je. "Objemčkaj me še enkrat —''
"Moja, moja!" se j«' zajokal in jo objel. "Tako te imam rad!"
"Lepo jo poljubi!" mu je velel očr s temnim, mehkim glasom.
"Saj bom pridkan, mamica!" je ihtel otri>k in božal gospeno li-ce in lase. "Oh, ne umrčkati!"
Oficirju je polznila solza po lieu. Vedno iznova je sinko poljublja! materi napol ugasle oči. osi-ujelo ustne.
»
*
Drugi dan je videl Ivo trudno luamieo sredi med prižganimi visokimi svečami v preskrasni ra-kvh Ko jo je zagledal v črno o-premljeni sobi na mrtvaškem odru. mu je zatrepetalo vse teles-ce. Venomer je strmel z osuplimi, prestrašenimi očmi v ta bledi obraz in te roke, ki so bile še be-b'jše nego prej. .Mlado srce je raz-oravala prva Ijuta bol; kar ni se dalo utolažiti.
Po opoldnici so zapeli ljubljanski zvonovi. Trumoma so prihajali ljudje kropit pokojnico in do-našali vence s črnimi trakovi ter zlatimi resieami. Ivo je šel večkrat "gledat, ako se niso morebiti res predrznili priti tudi črni možje? Ne; samo eden je stal ob vratih. Ta pa je bil dober človek in tako prijazen; saj mu je zatrdil sam, da mu straži in varuje mamico pred drugimi. Zaupljivo je odšel dečko in si mirno dal privezati braduc okoli vratu.
Po kosilu je splezal očetu v naročje in mu povedal na uho: "Papa, danes sem dve juhiei! Povej
dregi in si mela roke. "Tepla bi me doma. Rekla bi,, da sem kradla."
Prikrevsala ji' odurna zgužena ženska z zabuhlim obrazom in s sivimi sovjimi očmi. Odvedla je siroto s seboj in kričala liripavo: ""Ali si mi že .spet ušla, ti potepen-ka. ti ? Le čakaj, doma.. . "
"Aha, to je tisti grdi bavbav". si je mislil Ivo in se spomnil svoje sabljice.
Potegnila je ostra sapa in pogasila plamence na grobu sirotinih sta riše v.
* o. * *
(Konec prihodnjič.)
Raznoterosti.
tla to trikratno zvišanje cen še ni zadostovalo raznim tovarnarjem za izdelovanje raznega poljskega orodja, marveč so sklenili, da vno-vič zvišajo cene za poljedelske stroje, in sicer za celih 20 odstotkov. Tudi v tem oziru bi bilo potrebno. da bi vlada nastavila najvišje cene!
Poroka z mrličem.
"Baptiste Couduclic je stopil prostovoljno v francosko armado in
slišal votle udare in obledel. Pre treslo ga je nekaj silnega, krutega. da je zavrisnil od bolečine. Neutegoma se je izvil pestunji iz rok in zbežal v črno sobo. Ondi je pokleknil pred strašne tujce, povzdignil sklenjeni ročici in prosil: "Oh. ne, ne, ne!"
Za trenutek so postali v svojem žalostnem opravilu in sočutno gledali objokanega dečka. Kmalu je priliitel stotnik in odvedel sina k varuhinji.
Zaškripalo je. Možje so odnašali krsto po lesenih stopnicah.
"Nikar se ne jokcaj !" ga je tešila pestunja in odprla okno. "Pojdi sem. boš videl pipi konjičke! Oh. kakšne lepe šope imajo! Pa ta lepi voz! Pojdi gledkat, pojdi!"
Obrisala mu je solze in ga vzdignila na stol ob oknu. Pogledal je doli in spoznal papana in strička. videl mnogo častnikov, črno oblečene gospode in neznanih ljudi. Ponosno so dvigali vrane i glave s črnimi perjanicami. Oblak kadila je vzplaval proti oknu; počasi se je jel pomikati sprevod.
Žalostno je nagnil deček glavi-co. zamahnil /. roko v slovo iu za-
jeeal: " Pa-a. mamica! Pa! Pa!" * * •
Deževni oblaki, prepregajoči vse nebo s kalno sivoto, so se razdelili proti poldne: izza mračnih ne-!ž njo odšel na bojišče. Pred odho besnih zaves je lila mrtva svetlo-;dom je izrazil željo, da bi se poba pozne jeseni.	jročil s svojim dekletom, s katerim
Bilo je na Vseli svetili dan. Voz je imel otroka. Kmalu na to je bil za vozom je drdral po nasuti Du-(ranjen, a j »red no je bilo še vse po-najski cesti, roj za rojem je hitel skrbljeno za poroko, je odšel zo-z venci in spominskimi trakovi po pet na fronto. Določil pa je za svo-blatnem hodniku na grobišče pri jega zastopnika pri poroki neke Svetem Krištofu. Oblit od solnč-nih žarkov se je nad prvini vhodom na grobje svetil na kameniti obli angel z rogom in kazal z le-vieo v večnost. Pod njim so blestele velike črke napisa: Resur-reeturis!
"Glej svoj konec! Danes meni. jutri tebi!" je brala nešteta množica ob drugih vratih, in marsikoga je pač prevzela temna domneva, da bo drugo leto osorej tudi on počival med mrliči. Po ozkih mirodvorovih potih in med okrašenimi grobovi so se gnetli iu sreča val i gosti tropi, občudovali arkade, obeliske, nagrobke. cvetje in luči. Jesenski dež je bil opral kamne in križe. Vzduh, zaplav-Ijen od trpkega vonja svečave iu umirajočih poznih cvetlic, je lahno zadrhtaval nad mrlečiini pla-nieuci. in tenak dim se je dvigal kakor prosojna meglica nad gomilami.
Kraj obzidane rake na severni strani je stal Ivo zraven očeta in pestunje ob grobu svoje mamice. Dečku je usahnilo lice. Tudi ni bil več tako govoren kakor prej: tiho je gledal, kako se totam tresejo krizantemi. iniortelke. baračuice, j uke in draeene v hladnem jesenskem pišu: kako gore luči v kupicah in zakritih svetilkah; kako vrve neznani ljudje po grobišču. Ob sokolski piramidi so zapeli pevei.
Tedaj je zapazil onkraj pota slabotno žo! tola so dekletce v zakrpani obleki s predolgimi rokavi iu v prevelikih, zrabočenili čevljih. Klečala je ob zapuščenem grobu, ki sta ga bila čezinčez prerasla trava in mah. Z drhtljivimi. prezeblimi rokami se je trudila.
Mine v Baltiškem morju.
Washing-ton, I). C.. 28. jan. — Angleška je nasejala pri vhodu tako na gosto mine, da ne more pluti nobena ladja, razven, če jo spremljajo uradni angleški piloti. Generalni ameriški konzul v Londonu, Skinner, je sporočil danes, da je dobil od angleške admirali-tete obvestilo o novem polju min v danskem vodovju, vsled česar so ladje, ki plovejo tamr v veliki nevarnosti.
Tukajšnji uradniki še ne vedo, če je to sejanje min v zvezi z angleškimi namerami, popolnoma blokirati vsa pristanišča skoz katera je imela še Nemčija kako priliko dobivati potrebščine.
Zopetno zvišanje cen za poljedelske streje v Avstriji.
Dosedaj so že bile trikrat zvišane cene za poljedelske stroje. To-inozemstvo kake vesti o revoluciji v
Revolucija na Kitajskem.
Sangaj, Kitajska. 28. januarja. Položaj na Kitajskem je skrajno nejasen, ker ne dovoli stroga kitajska cenzura, da bi proniknile v
ga prijatelja in ko so bile vse formalnosti urejene, se je vršila poroka. Nekaj dni potem je soproga izvedela, da je njen mož že I?7. septembra padel. Sodišče je pač izreklo, da je poroku z mrličem neveljavna, vlada pa je vzlie temu mladi ženi priznala popolno vdovsko pokojnino.
Čudak!
V slovnaznaucm zdravilišču na francoski Kivieri so našli pred nekaj dnevi "»Sle t nega zasebnika Bo-sano mrtvega v stanovanju. Mož s«- je bil zastrupil. Zapustil je listek. na katerem je bilo zapisano, da je pred svojo smrtjo sežgal 4_!.fK)(l frankov državnih papirjev. 38.900 frankov v zlatu pa da je na drug način uničil, češ. to je storil, ker je spoznal, da je denar poglavitni vzrok vseh nesreč na svetu. Listi pravijo o tem človeku, da je bil čudak: no, da je d^nar ves poglavitni vzrok vseli nesreč na svetu, to pač ni preveč čudaško.
Uboj v blaznosti.
V Novi Koloniji pri Berlinu je 371etni lekarniški provizor Andersen napadel lia cesti 6'3-letnega provizorja Grosseja iu ga zaklal.' štrukl j u ker ga je smatral za Zida. Najbrž najnovejs je And resen storil umor v blazno
Haremske lepotice za Angležem sovražne Arabce.
zapadni Kitajski. Vendar se more soditi po došlih poročilih, da se revolucija v Junanski provinci ji nevarno širi še v provincijo Šečuen.
Uradniki Juanšikajeve vlade o-malovažujejo revolucijo ter pravijo, da ni nikake nevarnosti, dokler se ne zanese tudi v dolino Jangce, to pa zato, ker je Junan-ska provinca, ki je izhodišče revolucije. zelo slabo zvezana z ostalimi provincami iu je edina železnica, ki vodi tam v ostale pokrajine, zelo pokvarjena.
Kitajski časniki javno predbaei-vajo Japonski, da je ona zanetila Junansko revolucijo.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
F. L., New York. — prav v >seIH nas. da Vam roman "Tatvina"' tako ugaja. Ce nam bo le mogoče, bomo začeli za njim priobčevati drug roman istega pisatelja, namreč "Gospod Lecoq". Ta roman je v gotovih ozirih še bolj zanimiv kot je "Tatvina".
L. C., Elmhurst, m. — Kes j.-, .Alike Cegare s,- / • dolgo ni oglasil. Sami ne vemo. kod hodi.
Kje je moj brat JOHN ŽKLEZ-NIK? Doma j'- iz vasi Kremen, fara Trebelno na Dolenjskem. Preti lo. leti s-* je nahajal v državi Minnesota. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ^a mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Anton Železnik, 71 S. Water St.. Milwaukee, Wis.	Clx :;i-l 7i:14-L'.
pical po tlaku.
Ljudje so se jeli ustavljati; ob'no to mamici, da me bo več huda vratih in odprtih okni k so se zbi-, name in da vstane in pride k me-
„---- -----------,, rali gledalci in poslušalcu Otro- ni! Ji boš? Prosim prav "lepo!"
E. P. D. 1, Box 13, Hopkins, kom je bil najbolj všee konjicek,| Oče mu ni odgovoril; le pritiski £	- - _ - - je yogfl »a vozička mogočni iul gaje k sebi, je ^toro zabo
da bi kar najlepše očistila gomilo.
"Ti. li. zakaj puliš travo?" jo je vprašal Ivo. ko se ji je približal.
Doječe je vzdignila glavo iu uprla plašne modrikaste oči vanj.
"Otrebiti hočem grob", mu je odgovorila obotavljajoč se, "po tem postavim v prst belih kamenčkov. ki sem jih prinesla s seboj."
Govorila je plaho in tilio. na oseiucih so ji trepetale solze.
"Ali imaš tudi ti svojo mamico tukaj notri?"
"Očeta in mater, oba", je za-iiitela in si brisala solze z razdra-paniui predpasnikom.
"Zakaj pa je vaš križek tako grd? in venčka tudi nimaš nobenega in nobenih lučk.'"
"Nimam vinarjev."
Vrnil .se je k očetu in ga prosil, naj mu da največji vinar.
"Čemu ti bo??'
4"Dam ga oui-le deklici, da si kupi rožic in luči za na grob.''
Stotnik je dal služkinji denarja in jo odposlal. Vkratkem so gorele tudi na zapuščenem grobu sveče in na trohlem križu je visel zelen venee. Solze hvaležnosti so zalile siroti oči. Trepetajo je prišla poljubit častniku roko. On jo je odtegnil in ponudil deklici svetel denar.
"Ne smem vzeti; imam pisano
London, Anglija. januarja. Kakor poroča nek časnikarski dopisnik. ki je pred kratkim obiskal Carigrad, obljubljajo Turki krasne haremske deklice onim arabskim glavarjem, ki bi se hoteli u-deležiti vojne proti Angležem.
ČAROVNIK
Profesor Josip Zima je ravnokar dospel v New York in bo priredil predstave v nedeljo 6. februarja
v prostorih rojaka L-eo Štruklja. 19'i Knickerbocker Ave., Brooklyn, N. V. Pričetek točno ob treh 1 »opoldan.
Profesor Josip Zima je Slovi--nec m pooian kot najboljši učitelj vsakovrstnih eoprnij.
liojakom v Greater New Yorku se toplo priporočam, da me obiščejo v nedeljo 6. februarja pri g. L.
kjer bom predstavljal komade, spadajoče v to stroko. Vsakemu, ki ima veselje. bom nudil priliko, da s«* |>ri-uči. Na svidenje!
Josip Zima. profesor č.irovništ\ a. 51-1—1 "J »
Skrinostno napadanje z brezslišnim revolverjem.
Albany, N. V.. L'>. januarja. V tukajšnjem mestu je vladal nocoj velik strah, ker je nek neznan človek z brezslišnim revolverjem ustrelil štiri osebe. Vsa policija je na nogah, da bi ulovila neznanega! napadalca, o katerem trdijo, da je mlad. močen mož, lepo oblečen iu finega obnašanja. Vse obstreljenei osebe so šle k zdravnikom, ki so' jim povedali, da so ustreljene, vendar nobena od teh žrtev ni slišala kakega poka.
POTREBUJEM
služkinjo z«! pomoč v kuhinji.
Plačam na mesec. Katero veseli taka služba, naj mi piše.
Kalini«' Ličan. li. 1". D. 1 »eeehwood.
• H-1—1-2_Emporium. Pa.
Iščem JOŽEFA GLAV AN radi važnih zadev. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi javi. za kar mu boni zelo hvaležen iu tudi- nagrado rad dum, alt naj se pa sam oglasi. — Ton v Klitschok,
Uessemer, Pa.
20-1-1-2
SANATOGEN
DOBROTNIK ČLOVEŠTVA
KRI ! Dosežejo oni, ki se zdravijo MOČ ! 2 evroPskimi zdravili, ker s« Zdravje ! naj bol ja. Posebno Sa-... natogen je pravi čudež za rse bolehne. Policijske oblasti s<» mnenja, da slabotne in slabokrvne. 21,000 zdravima napadalec poseben aparat na "»kov Ka priporoča po celem svetu.
_____ i • , . . • , . ....... ... Dobiva se pri nas. (Dom. Lekarna).
revolverju, s katerim postane pok kakor tudi £ruf?a Karantirana zdrav:!a
neslišen in domnevajo, da je do- za: Želodčne bolezni, ner-
tičnik kak blaznež.
Nemši cesar si je svet zmage.
Berlin Nemčija. januarja. V odgovoru na čestitke bavarske-
ro zabo-'-mater!" je jecljala v mučni.za,- mi zavezniki.
voznost, revmatizem, prehlajenje. spolne bolezni. zdravila za pridobitev možke moči in za vse druge bolezni.
ga kralja Ludvika k rojstnemu'	So^rfl.^
dnevu neskega cesarja, mu je ^ obrnete na nas. Na vsa vprašanja rekel Viljem, da se zahvali za nje- damo mi točna pojasnila o boleznih gove iskrene čestitke in da zaupa in zdraviIih zastonj! v Boga in svoje junaške čete in na	£ ^^TdravSK
Celef ,lcmškcf Priznalna pisma pričajo o
naroda kar bo gotovo prineslo tem jasno. Naročila se izvr-zmago Nemčiji. Da se bodo razpr- gujejO StrOJfO ZfiUPnO. Pisma sili vsi sovražni navali ob trdnem naslovite tako*
-J- " .................Tlf.
zidu, ki ga .tvori Nemčija s svoji-j
Box 819
ukee, Wis,

1
Tik za fronto.
je bi! o takrat, i solne* ni poznalo kaj njemu. če se zagorela če-
! ja v
a *>«*iu ali v.
je bil
sale m
•jM'Vtfll
lile
bili it Ali ti
I Ust V«
r
laar^m. Da. tam rtu vojsk i ne pala-korak v njeno ve->/no dvorano, kjer
. / r t > f»T Taji« ob pogledu na skriv-■ ^tim/.are«-e obličje vojske, kjer .p h -»preletava mrzel dih smrti. I -tihnib- vesele pesmi. smeh je izginil i/ jasnih oči, jezik je onemel.
Kam grelno " K i i« t >e bo vračal živ in zdrav? Mor
In toliko nas je! I tej |M»ti nazaj IKjiieso
brv* nog, 1 Ali morila mi močmi, i ■ ra 11 in *ri
T
i rume
m
ljudmi
ni
liH
-ez rok. z rano v srcuf »ride še do tu z zadnji-da se potem zgrudi v zagrebejo tam gori na
«m! svojih____
ustavijo v prahu. Ni ie, cesta se je zagozdila vozovi. Vojaki počiva-ku. V prahu le-Kdo se je še izmislil tako srečno barvne unifor-utr. ki preneso brez škode prah in '•lato. solnee in • lež! Avtomobil i »ii i-i milno. prvi. drugi. ,.. peti ... deseti. <Jo>ti oblaki prahu /'srruejo počivajoče. debela plast jim leze na liea. Naj! Ne dvigne-"> rok«-, da bi si zavarovali oči. 1 ako malo se brigajo za vse. V trenutku |
KI O
; smiljenemu sreu solzo v oko. Kakor bi Kristusa snel s križa in ga zupodil na razbeljeno, prašno ce-'sto.... Vlečejo se kakor sence. Poletno Kedkokateri zastoče glasno, a u-ustuilje- sta se j-m ^rt-evito stisnjena od boli. Eden vleče čevelj za sabo in !a kopljejo v znoju, kaj mu. če se krevsa napolbos. drugi je brez l/pa le. Po eestah bil nakopičen SHknje, tretjemu visi obleka v ca-sivkasto-bel prah tako na debelo. pah ua shujšanem telesu. Kdo bi 's»' J'1	vdirala vanj. Seve- jih pol)jsai Vse! Prosijo jedi. po-
.1,. kako tudi ne: Niti kaplje dež- nujaj„ denar. A kje dobiti. Mena-a 1.-liku nog. avtomobilov, voz no bo brzo pripravljena, ko pri-m konj. ki so niztepali iu mieli to hajajo vsak hip, nenadejani, ne-e<'stno moko. O. da bi bila vse to povabljeni. A ljudje jim ne more-lista bel,i dobra moka! Kako bi jG (lati uj£esar takega, kar bi bol-greble P . njej laeuc roke. kako bi Uega. do smrti izmučenega člove-— .i nt/\»'selile številne oči! j ka okrepčalo. Saj še sami težko
Vsak korak m- j«' bilo treba u-j žive. >tv it i in pazljivo «»/irati na vsej Pripelje se avtomobil, ves oblo--trani. <ia i- ne povozi avto ali u- žen s cvetjem. Okoliinokoli so vi-iari k. m j. ali da ne izgineš v mor- j seli venci iz svežih, rdečih, belih m si\• iphivih uniform. Truma za in rumenih rož. ("vetje iz Gorice! mi . i < L ja. Na kolodvoru iz- Mrtvega stotnika so pripeljali v kr-1 - ■ j>a j«t i/ vagonov. Zdi s,». da ko- sti. Vsa je posuta s evetlieaini. — 'J ', u da bi kaj mislili, kar Njegov brat. jioročuik, sedi ob kr-l>:iii jim j« odsoten ali sti in solze mu kapljajo po mla ko gloiMiko zamišljeni, dem lieu in močijo dišeče evetje. jih nešteto, ki so mar- Padlega junaka za gre be j o k nje-vo/ili skozi Postojno, govim številnim tovarišem na grič-. \endar se preeej proč ku. Spremljajo ga trume vojakov erte. T.;di veseli so bi j k počitku v tuji zemlji. S poveše-iali in razposajeno nimi glavami stoje ol» grobu s tužuimi mislimi v srcu. Kaliko jih bodo morda zagrebli še izmed njih! Brat je otrnil solze z lic. rc-signirano se vsedel v avtomobil iu >e v naglem diru zopet vrnil v ogenj....
lian jene i i-akajo vso dolgo noč. da jih ualože na vlak. Leže na no-silnicah po dvoriščih, na cesti. Ni vsem prostora in ležišč. Preveliko število jih je. Stokanje iu ječanje se meša celo noč z grmenjem topov. žvižganjem granat in pokanjem pušk. Mimo bolnih in ranjenih pa koraka skoro brezslišno tiso«' zdravih v noč iu v negotovost.
Begunci iz Gorice in okolice še vedn o prihajajo, peš. s culami na glavah in hrbtih ali na majhnih vozeh. ki jih vlečejo voli. Kar so mogli vzeti s seboj, so povezali in zložili na kolodvoru. Na omotih posedajo, nanje polagajo trudne glave. Tako prečakajo noč; pol bde. pol spe, pol jokaje. Solnčna iu topla je domovina, ki jo zapuščajo in dvakrat mrzla tujina, kjer si morajo iskati strehe. Kako kruta bo zima njim. otrokain žarne-ga juga!
Ijepo je bilo jutro, ki je sledilo divjemu nočnemu boju. Naenkrat je črna ptica preletela žareče nebo. spustila se niže.
** Italijanski aeroplan!" Vzkliki iz vseh grl. Vse oči se obrnejo za njim. Zrakoplov pripluje nad postajo. Ljudje begajo semiutja. —
Grozovit tresek----Kam so padle
bombe? Oblak zemlje v zraku, druge škode ni. Merili so dobro, a zadeli slabo.
Salnce je vzišlo veličastno in mirno kakor v nedeljo v časih mini. Ljudstvo, vajeno takih jutranjih "pozdravov'', se je razveselilo solnea in se zgnetlo na vlak. Nevarnosti ni bilo več. Zrakoplov .i«' izginil v zavesti, da je s svojim darom" pognal postajo v zrač-ne višave in najmanj stotim ljudem zatemnil solnčni vzhod. Pa jo le malo zemlje zrahljal.
\ lak je zdrdral sicer korajžuo ali gotovosti ni bilo nobene.
" Nismo hoteli zapustiti Gori-* ee \ je pripovedoval gospod, gledajoč skozi okno nazaj proti ljubljenemu mestu. Njegov obraz je lili tako otročje mladosten, da nisem mogla verjeti. da mu manjka •se rigoroz do doktorja prava.
" Hoteli smo vztrajati do zadnjega'. je nadaljeval. "Naši sosedje so nas bili že zapustili. Ostali srno. poslušali in gledali. Vedno bliže so padale granate. Ko je prva padla na naš vrt. smo se norčevali in se preselili v nasprotno ležečo sobo. Ko se je razpočila na cesti pred hišo. smo gledali iu zmajevali z glavo. Ko pa je padla ena na nas prag in odnesla kos hiše smo pobrali kar je bilo mogoče ter odšli."'
Pred jm,stajo U. se je vlak ustavil. tir jc bil nekaj poškodovan. V pol uri je bila škoda popravljena.
"Ko sem se pa pred nekaj dnevi vozil tod v Gorico", je pravil nekdo drugi, "nas je zasledoval italijanski zrakoplov. Plul je že prav nad nami. Strojevodja je naglo za-vozil v tunel in tako jc vlak ušel zasledovanju.
V Štanjelu smo videli strelivo in treu za Doberdob. Tu se je opažala že'vsa bližina vojske. Na Doberdobu je pokalo. Vlak je drčal dalje iti se Vedno bolj oddaljeval od bojnega grmenja.
UNDERWOOD A UNDERWOOD. N.
Prebrisani goljuf.
V Parizu so aretirali Omerja Boulangerja, predsednika belgijskega dobrodelnega komiteja v Parizu. Interesantna je njegova preteklost. Bil je najprej prvi šofer umrlega belgijskega kralja Leopolda II. ter si je prihranil od napitnin, ki jih je dobival od kralja, kadar ga je vozil k raznim damam iti damicain, 000
f 40 odstotkov. Francoska in Angleška sta bili namreč sklenili, izplačati za belgijske bankovce polno svolo. Boulanger i?t Co. so ku-povali bankovce v Belgiji po 00 odstotkov ter jih prodajali Angliji po 100 odstotkov. Na Angleškem tega niso bili veseli iu so začeli poizvedovati, odkod naen krat toliko belgijskega denarja. Zato je začel Boulanger z istim manevrom na Francoskem. Tu so
tisoč frankov. S tem denarjem je
začel delati, in sieer je izposojal j10?1proprvvxti bogati pritok avtomobile, pa tudi uspešno šp
kuliral. Kmalu je imel prvi mi lijon. Sedaj je šele spoznal svoje socijalno srce ter se pridružil belgijski so<*. demokraciji. Tu pa so spoznali hitro, da njegov soei-jalizem ni bil prave barve iu so ga precej nemilo izbacnili. Skleni! je. da postane bankir, in bankir je bil tako dolgo, da je izbruhnila vojna. Medtem je imel žt
belgijskih bankovcev s tem. da so določili, da siue vsak menjati vsakih 14 »lui samo za 300 frankov belgijskih bankovcev. Boulang-r je nato podaril par tisoč frankov in se ilal od belgijskega pomožnega komiteja izvoliti za predsednika. Tu je začel svoje delo na polju človekoljubivost i. 1'božni
fllll Je Vsi- popolnoma > so h
•gal-
kratki lupi duševne brezbrižnosti. Prvi veliki vtisi resnične vojne. vojna neposredna bližina jim odreveni živce. Korakajo naprej, bliže iu bliže prihajajo smrt netim rajanju, zaslišijo bojni krik. zagledajo m »vraga in tedaj kakor prerojeni. Kri jim zavre po ziiali, volja m moe se povrneta podesetorjeni. Močni in drzni postanejo kakor lev v puščavi in o-rel v zračnih višinah.
Sada (demo u vatru *. se oglasi po le ^ mene visok fant. Njegova krepka postava in zdravo, za-gor«4o lice >ta v kričečem nasprotju / žalostjo, ki mu zatira mehke "C|. Tudi mu je bil zastrt.
m. da idete. a kaj
idila, ■*MH jaz
TO
lllll me
n sreča junaška !'" pogleda, njegova
ka stisne mojo v po-i j«' mislil tisti hip na K nevesto.... trumo gre mimo. izginja v prahu. Tisoči in tisoči brez .....»U«*: sužnji vojne.
Uski kolos stopi ob cesti, •mesečni preveliki napor je raz-ijeffovc železne ude in ko-nhal je smrt na sovražnika pn Belem gradu, pred Licgom in zdaj pri Gorici. To je "debela Ber-I." . kakor so jo krstili naši zavezniki. ki čaka. da jo popeljejo k zdravniku '. Iu ko se vrne. bo i/uova obsipala ueprijatelje s }>o-
lniNieasta
/drav. M mater. s» Truma
Velik;
rahljal
sti,
I
u ca ka. prihaja, odhaja. < udiio, kako se morejo brezštevilni vozovi zvrstili in da sploh vsi pridejo na cilj. To je kakor brez-Iv.uM ua veriga z gibljivimi členki, ki s,- obrača zdaj na desno, zdaj na levo. divjajo naprej, se ustav-Ijajo in zopet uvrščajo. Vozniki, živina in vozila so zaprašeni iu umazani. Kretajo se v vedliem prahu. —
Druga živa veriga jim pridrči nasproti. Vrsta avtomobilov. Tren-^Ui vozniki se komaj ozrejo ua mimo leteč«*, saj se to ponavlja vsak lup. podnevi in |>oiioči. Ranjence privažajo iz ognja. Težko ranjene v avtomobilih, ki so kroginkrog zastrti, laže ranjene na vozeh. A /a njimi se vlečejo peš oni lahko ranjeni iu bolni, ki se sploh še morejo gibati. To je v dno srca segajoča sliku! Ti izmučeni, bledi o-brazi. ta izčrpana, sključena tele-*a! Smrt gleda iz njih. Muka in
Premakljivi oklopni ščiti, ki so jih pustili Rusi pri umikanju.
Samogovor.
| Belgijci so dobivali pod pore. nio-
pohlruiri milijon in od vojne: ..	, , .
.	. -	ran pa so za predsednika vsak
si ]«> obljub! pil se v«*c milijonov, j
S svojimi tovariši.	drugimi	dvakrat zamenjati belgijske
bankirji, je začel delati, k«, j.- pa-j bankovce za :{00 frankov. Sedaj jc «l«d kurz belgijskega denarja zn Boulanger pod ključem.
Stanko Svetina.
I»aii«-s sva šla s Kristino ua sprehod. Nisva bila sama: ona je peljala pred seboj ličen otroški voziček. kjer je sedel udobno kakor grof mali Marko, njen enoletni sinko. Brbral je nekaj sam zase. ličeei sta mu rdeli in mahal je z ročicami mimo njegovega drobnega noska. Ves obdan od mehkih blazinic in toplo zavit v rdeč kožušček se je zdel. da silno zadovoljen. Mamica mu je popravila zdaj blazinico pod hrbtom, zdaj volneno pleteno kapico na glavi in ga je obsladkala z najiiežncjšiini priimki. ki jih more dati mati svojemu ljubljencu. Zdajpazdaj se je sklonila nad voziček in mali Marko je dobil poljub malinjih usten.
A jaz bi šel poleg Kristine, sem govoril mladi mamici:
Bodi potolažena. Kristina, ne bo preteklo eno leto in Marijan se povrne, tebi v veliko srečo in meni v srčno zadovoljstvo. Vojna ne more več dolgo trajati in ujetniki pridejo domov.'
"Ah. da bi bilo že skoraj, da bi že bilo!" je vzdihnila Kristina in v njenih lepih rjavih očeh se je I
Ijatelj njega, ki je odšel in mi vjzil. «la jo bod«- ubil iu ji prsa od ! j varstvo izročil svojo ljubljenko, rezal. In r«-s jo je tako močno sti-' I Da. «la. \s«- to bi bilo lahko, če je snil za prsa. «la je zadobila krva-j 'ne bi jaz ljubil. A drugače? Sto ! ve podplutbe, na to pa še njo in : jim na razpotju: ali zavreči ljube-1 njeno sestro pretepel. Da bi ne! zen ali poštenje. Kako lahko bi mi! megli klicati stražnika na pomoč, bilo. če bi vedel ali poznal kakšno
pot za tem razpotjem! A t«- poti ni. jaz je ne poznam.
Že leto dni ni pisal, nikakega glasu ni o njem in jaz moram govoriti. Kristini. «la je zdrav, da se povrne, da se kmalu povrne. Moram ji tako govoriti, zakaj njene oči iščejo v mojih tolažbe in žarkov upanja.
A jaz jo ljubim tako iskreno, taki* nesebično! Korakati poleg nje za vozičkom in ji pripovedujem:
"Ze sedaj vidim vaju. Kristina, v tesnem objemu. Poljubujcm te in vajine očj so mokre veselja. l)a-ješ mu malega Marka v roko. on ga prime, poljubi. "Ves je tebi podoben". reče in zopet poljubi o-troka. In potem še tebe. In ti? — "Kko dolgo sem t«' čakala, tresla sem se zate. noči moje s<> hile polne solz. In sedaj si tu. sedaj si moj. moj!" A jaz. Kristina, stojim ob strani in srce se mi smeje široko od vajine sreče. Kmalu pride ta čas. morda je že pred vrati in jaz te popeljem njemu v objem."
In Kristina mi odgovarja: " Laž-
.	.It" m« jc pri srcu. ko govoriš te
porodilo hrepenenje m sanjavostJ besede. Edino ti si moj pravi pri-Mem pa se je zdelo, da sem storil ,jate!j. ti me tolažiš v mi ji nesreči greh. smrtni greh. ki ga ni mogo-'Edino ti veš. kako ga im un rada. ce izbrisati. Ah. kako dobro vem.! kako hrepeni po njem moja duša. da jc moj prijatelj Marijan padel ( Moja ljubezen je velika iu nihče tam na bojišču, da mu je krogla [ drug ne more imeti te ljubezni kot predrla m razmesarila srce. da se <„i. satno on. Ah. kaj bi bilo. če ne je zgrudil na tuji zemlji, daleč od ; bj povrnil'.' Ne morem si misliti svoje ljubice m domovine i" star »kaj takega ! Eno pa je. kar vem • sev m da mu je angel smrti za- ljubila ne bi nikogar več in če bi lobro vem to.!se s kom poročila, bi mu lagala.
kadar bi mu rekla, da ga ljubim. Samo Marijan, samo Marijan je je, ce j vreden moje velike ljubezni."
tisnil oči. Ah. kak« a vendar uioram govoriti drugače. Moram lagati. k«-r jo — ljubim. Čudno in silno grenko
mora biti človek pošten in lopov j Zge me v prsih, žerjavico nosim obenem m še hinavec povrhu. In; v sreu. Zakaj pripoveduje te bese-' vse to radi ljubezni. S kako za do- de. ki govorijo, ki dokazujejo, da
sem daleč od njene ljubezni, tako
je vrata zaklenil, končno jih pa na prošnjo sestre le odprl, nakar! sla ob.* zbežali. Obdolženec pravi, da je bil tako pijan. «Ia se ne spominja na grožnje in da ima padavico. v kat«*ri ne ve. kaj dela. Veinlar pa je potrdil, da isti dan ni imel napada. Zdravniki so iz-j
rekli mnenje, daje obdolženec j Abcccdnik slovenski duševno manj vreden, vendar se Abwedllik IleulSki
pa svojih dejanj popolnoma za- Ahruw nemško-angleški tol
veda. K«-r je bil zaradi nasilnosti!__-_____
že enkrat občutno kaznovan, mu je sodišče prisodilo osem mesecev težke ječe.
^CENIK KNJIG^
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK N. Y.
POUČNE KNJIGE:
ŠIBBE.
Morda iznajde kak profesor »ov taksaineter za poete naše. A kdo iznajde "uoometer" za njega in njegove vse pristaše?
Anton Medved.
voijniin nasmehom sem gh'dal dvo-Ijc ljubečih src v času. ko je bil in o j zvesti prijatelj pri nji. ko je objemal z desnico nje vitko telo. ko ji je s poljubi zasipal rubinasta ustna. Z zadovoljnim pogledom sem zrl na obadva. a globoko v srcu. tu notri v prsih je peklo, peklo. A' mojih očeh je bilo celo nekaj očetovskega in prijatelj in njegova ljubica sta me obdarila z zaupanjem, ki se je zrcalilo v njunih pogledih.
daleč. Ne maram več teh njenih izbruhov ljubezni do njega. Zdi se mi. kakor bi mi nevidno roka polagoma porivala oster meč v srce.
In vendar jo moram tolažiti, ko bi bil sani najbolj potreben tolažbe. Govoriti moram o ljubezni drugih. svojo moram skrbno zakrivati in se varovati, da je ne razodenem s tako neprevidno besedo, ki bi prišla iz srca.
Kako dolgo bodo še trajale te muke, kako dolgo še? Ne vidim
In vendar nisem mogel ravnati drugače, zakaj Marijan je bil moj i njih konca.
prijatelj, moj dobri, zvesti prija-j Glej, skozi okno žari jutranja
zarja, a jaz še ne spim. Moje oči
tel j in ne vem kaj še vse. iu zato sem se zaprl. Zaklenil sem to ranjeno srce. naj na skrivnem izkr-vavi, brez prič in brez solznih besed. Težko je bilo to. težko je bilo.
On je odšel, poklicala ga je vojna. a jaz sem ostal. Da bi bil ostal sam! Poleg mene je tu Kristina, ki mi jo je prijatelj izročil v varstvo, pred no je odpotoval. "Mojega zaupanja si vreden, poznam te kot poštenjaka . . . . " Tako je govoril, a meni je krvavelo srce. ker sem spoznal, da ga imam rail in da bom ravnal po vesti, po svojem poštenju. na katerega doslej še ni padel niti najmanjši madež. Vedel sem to. a vedel sem tudi. da ljubim Kristino.
In potem? Mesec, štirinajst dni. ali vsaj en teden časa naj bi dodelila usoda obema: morda bi bilo zanje in zame boljše. Tako pa je prišlo še to. Takojšen odhod, da se še poročiti nista mogla, in sedaj ta mali Marko!
Razumem Kristino. Ona me potrebuje sedaj bolj nego kadarkoli. V takih okoluostih je resničen prijatelj neprecenljiv, varovati pred
so trudu vek.
Ki •istiua. Kristina!
a bolečina ne zatisne
Izpred sodišča.
Nevaren nasilnež in surovež.
Frane Baraga. HO let star, pristojen v Stari trg. čevljar na Selit pri Mostah, živi z neko. od svojega moža ločeno žensko v divj cm zakonu. Ce ravno je obilo ižencc nasilnega značaja, st* »je ž njo še precej dobro razumel, dokler inu ni rod i 1 a nezakonsko dete. Takrat pa se je pričel med njima prepir, zlasti ker je moral Baraga 20 K mesečno za otroka
plačevati, llndoval se je nad njo. če je videl, da otroka doji. ter jo je v svoji surovosti prisilil, mleko njemu prepustiti, češ da jc pije kot zdravilo zoper padavico ter kot mazilo zoper bolno oko.
i vi
je bila duina razpuŠčena in da je,
zato izbruhnilo revolucijonarno Muzolm°' roPar Kalabrije gibanje. 'Politiken* poroča, da uemiri v Petrogradu še trajajo .i« da stavkajo vsi poštni in br-obnašati se moram kot pravi pri-J či in po šivalnem stroja ter ji gro- zojavni uslužbenci.
Zadnji dan prejšnjega meseca Treba jo je se je nekoliko napil ter zahteval obrekovanjem.| od svoje družice 50 K. Ker mu skratka, stati ji moram na strani, jih ni mogla dati, je udarii po lu-
Napad iz maščevalnosti.
Martin Zabret. delavec v Na-sovčah. j«* na glasu kot nasilen, hudoben iu maščevalen človek. Dne KL novembra se je pri c. kr. okrajnem sodišču v Kamniku proti njemu in njegovi ženi vršila kazenska razprava zaradi te-peža. Kot priča sta bila zaslišana Andrej Cimzar in Miha Lah iz Nasovč. Ko se j«> Cimzar popoldne napotil iz Kamnika domov, mu je prišel obdolženec na cesti med Komendo in Bregom nasproti. nahrulil ga je z besedami: — Čakaj h....č. sedaj te bom, ker si po krivem pričal!	Zaletel
se je v Cimzarja s tako silo, da je le ta v znak padel, nakar ga je z nekim topim orodjem trikrat po čelu udaril. Na ovadbo Cimzarja-ve žene je šel orožnik poizvedovat. Na poti sreča obdolženca, ki je takoj zakričal: - Halt, wet-da ! — iu še. ko pristavi neko surovo psovko, pripomni, da je pot za vsakega prosta. V vasi Breg ga je hotel orožnik zaslišati. a Zabret mu ni dal nobenega odgovora. marveč ga jc psoval. naposled mu je orožnik napovedal a-retaeijo. Ko ga je hotel vkleniti. se jc Zabret razkoračil kakor člo vek. ki se pripravlja na boj. začeli silovito z rokama biti in mahati o-k«>li sebe ter orožnika psovati. — Orožnik, da bi mu ne bilo treba rabiti orožja, je poklical dva možakarja na pomoč. Skupno so podrli Zabrcta ua tla ter ga vklenili Obdolženec je skušal verižico raztrgati. pri tem pa opetovano zagrozil. da ju bo plačal za to.
Pri reviziji uradnega popisovanja zalog žita in mlinskih izdelkov se je povrh dognalo, da j«» Zabret zamolčal sto kilogramov pšenice, kar obdolženec priznava. Glede hudodelstva javne sile sicer zanika obdolženec, da bi se bil do godek tako vršil, kakor se mu o-čita. vendar pa jamčijo izpoved-be verodostojnih prič za resničnost opisanega dogodka. Sodišče je obsodilo Zabreta ua osem mesecev težke ječe.
mac, vezan
Angleščina brez učitelja Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Fizika 1. in 2. del Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Navodilo za spisovanjc raznih pisem Nova kuharska knjiga Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar Slovensko-angleški in angl.
slov. slovar Slov. angl. in angl. slov.
slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica, L Spretna kuharica Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki slovensko-angleški
tolmač Vošči lui listi Veliki vsevede/ Zgodba sv. pisma Žirovnik, narodne pesmi, 1 . 2. in 3. zvezek, vez., po
Na jutrovein Na različnih potih
Nedolžnost preganjana in poveličana
__ 50| 0 J*etiki
.—■t .27}
Odvetniška tarifa
Pavliha
—.30 — .20
.20 —.15 —.30
—.2"» —.2"» .25
—.30:	...
_^jt I od 1 ursKun .Jarmom
^_\jq Pregovori, prilike, reki
_Revolucija na Portugalskem —.20
Hinaldo IJinaldini	—.:!."»
40 življenje	—.20
~ , Srečolovec	—.20
i Strelec	—.20
.. j Sv. Gcnovefa	—.25 _>( 11
Xotburga	—.2-1
$4.00 £ita.ui.k f	—™
$1.00 ' roia !Tn -	""o-
! 1 urki pred Dunajem	—..;.>
Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.83
Za kruhom	—.20
$1-00; Zgodovina c. in k. pešpolka
—-20; št. 17 s slikami o
—o Zgodba o povišanju
Zgodovina slov. naroda -~>. $1.20 zvezek
Zlate jagode, vez. $1.">0 Življenja trnjeva pot
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meverlingu)
.50 $2.00 $1.20 —.00 —.75 —.40 —.50 —.50
$2.00 —.25 .40 —.00
—.50
Revolucijonarni nemiri v Rusiji.
Preko Kodanja poročajo listi v Kelmorajnu: — Glasom poroči! iz Stockholma. je bil brzojavni promet s Petrogradom pretrgan vsled upora moštva neke oklopne križarke v Ilelsingforsu. Križarko so obstreljevali, moštvo zaprli ter trideset mož ustrelili. — Vest o nemirih in uporih v Ru-siji potrjujejo tudi mornarji, ki so prispeli s Finske a- Stoeholm. Zatrjuje s*', da je pretrgana tudi brzojavno zveza med Finsko in Rusijo. Neke vesti pravijo, da
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Bitka pri Visu Bodi svoje sreče kovač Božični darovi Cerkvica na skali
Ciganova osveta Črni bratje
Deteljica, življenje treh
kranjskih bratov Don Kižot
Doma in 11a Ptujem Erazem Pred jamski Fabiola
George Stephenson, oče železnic
Gočevski katekizem Hedvika Hildegarda 1 Hirlanda
Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po Ilustrovani vodnik po Gorenjskem Izanami, znala Japonka Izdajalce domovine Jaromil
Jeruzalemski romar Kaj se je Makaru sanjalo f
Knez črni Jurij Krvna osveta Leban, 100 beril Malomestne tradicije Mesija; 1. in 2. zvezek Miklova Zala Mirko Poštenjakovič Mlinarjev Janez Mrtvi gosta č
—.30 f—.30 —.15 —.15
—.25 —.25
—.25 —.20
.25 —.20 —.35
—.20
—.2."»
—.25
—.r»0
—.:J0
—.40 —.30 —.50
-.75
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	r—.20
2.	zv. Maron, krščanski
deček	—.25 4. zv. Praški judek	«—.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza	—.25 9. zv. Kraljičin nečak	•—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—.30
12.	zv. Korejska brata	—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.30
15.	zv. Angelj sužnjev	—.30
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger
Pri puščavniku	—.20
Idealna Tašča	1—.20
RAZGLEDNICE:
Newyorske s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka
po .
Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI:
t—.03 '—.25
»-.25
t—.35
t—.20	Združenih držav, mali	—.10
	veliki	^-.25
—.20	Balkanskih držav	!—.15
—.20	Evrope, vezan	—.50
-.20	Vojna stenska mapa	$1.50
—.20	Zemljevidi: New York, Co-	
—.45	lorado, Illinois, Kansas,	
—.50	Montana, Ohio, Pennsyl-	
—.25	vania. Minnesota, Wis-	
— .20	consin, "Wyoming in West	
—.20	Virginia in vseh drugih	
—225	držav po	;—.25
—.80	Avstro-Ogrske mali	—JO
—.35	veliki vezan	f—-.50
-.20	Celi svet	1—.25
—.45	Velika stenska mapa U. S.	
—.25	na drugi strani pa celi	
—.35	■vet	tLM

1 ' ' . ■ ■ . - • -
OPOMBA: Naročilom je pril( žiti denarno rreonost, bodisi ▼ gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina j« * " •enah ie vračunana,



S. s'-rv

m
O LAS NABODA. 31. JANtJABJA, 1916.

Jogislovanski
®=====
=®
Katol, Jedmta
B
Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA*
VBdMdnlk! JT. a, CUM, MZ «kut7 «1 Mil. Ml*
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 113 Sterling Avl,, |iM«|
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN OOUŽE, Box 105, Ely, Mina. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAV HIB: D§ MARTIN IVRO, »00 N. Chicago St., JoHet, JUL
nadzorniki:
EUNICH, 421—7th St., Calumet, Hiek. p ITER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, JOHN KRŽISNTK, Box 133, Burdine, Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La San«, I1L JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave.. N. H. CleveJjuad. 0»
porotniki:
FRAN JUSTIN. 1708 H. 28th St, Lorain, O. JOSEPH PISHLAB, 308—fith St., Rock Springs, Wyo» i, PORKNTA, Box 701. Biaek Diamond, Waak.
pomožni odbor:
908HPH MKBTXL, od druStva Cirila hi Metod*, Ely, Minn.
ECUIS CHAMPA, od drultve ji*. Srsa Jeaua*, Stir« lt Hy Mlzm.
fOHN QRAHSK, rt., od drultva Slovene«. He*. Hi
ft*?.. I
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih aadev, kako* tudi denar* poOlljatve, naj se pošiljajo na glarn^a tajnika Jednote, vse pt ftofbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani liano? H SI tod
Druftreno glaaflo: "6LAB NARODA."
Šivilja«
Spisal Ivan Cankar.
n jejroi vw rn
il«

(Konec.)
Xi»etn bil zaljubljen van jo — { blaznost j<- bila. Ali pa so bile sanj«': <"-!ov«-k trpi in strah jra j«'. /.i-J vi bolj resnično /ivljmje kakor! podnevi; a zjutraj vstane in sej umije z mrzlo vodo in po vsemi trpljenju in strahu m- ostane sle-j
du ver in nasinchiic se, se snoin-
, i . . • i • • . . - f ni. kakšno eudno življenje j<* ži-
Vel ponori.
Nisem bil zaljubljen vanjo, ali j obšlo me je bilo nekaj neznanca. I Živel s«-in »"isto drujraiV nepro prej in nejro živim danes. <'. bi tuogrt'l j kako pozabiti »a to življenje, ee bi jra mo;M kako izbrisati iz spomina! Ali tako mi leži na srcu in bo obležalo pač za zmirom ....
Zdaj sem bil časih v, s dan do-| lita in sem zahajal tudi v sobo;! sedi l sem tam in sem poslušal starca. k(» je pripovedoval svoje
r»*ei. X'es«'! j«* bil. da j«- mo^el "'o
- »	. *; I
voriti z mano: malokdaj priš"l
kdo k njim in tako j«' zmirom
molčal in kadil. Nemirno j«' bil«1 j
življenj«'; klatil se je pi
tu. pred no se j«* dokopaj
ji kruha iu do rainic*;; J
na: in ko se je bil dokopal. j«
šla bolezen in tako se je speti
sil v siromaštvo; to jra je bole !
in zmirom je še mislit, da pri
o drugačni /-asi in da bo dela!
Morda samo še mesec dni
ium ni vedet,., d a so um lasje ž« veli in da mu je hrbet lipo«*
Male i ni nic govorila; šival | iu se je časih ozrla name in s< j iimmm hnila.
>b rw-deljah sem kosil pri njih pazila je s skrbnim pogledom mi je bilo vse pogodi. Imela je
predpasnik iu rokave zaviha-Po kosilu je prinesla črne ku
in razpovarjali smo se iu ja? Ntari sva kadila. Komaj s»'in
'ival *floboki nemir, ki me jr «b tistih časih čedalje bolj osva jaJ; čutil sem. da sem bil nekam zagazil in da pražim zmirom da Ije od bre«?a ....
Mnogo sem ž«> imel deklet in i nekaterimi sein živel prav lepo in prijetno. Ali kadar je bilo zado Mi. sva šla narazen; še en nasmeh na njenih, na mojih ustnicah ir stvar je bila pri kraju. &la sva in sva se pridružila drugod, in če sva se pozneje kdaj srečala, sva se pozdravila prijazno in sva si bila hvaležna za tist*' lepe ure.
Zdaj pa je bilo vse drupače. Prirasla sva drug na drugega in vedel sem, da bi zakrvavela oba če bi prerekala to vez med nama. Tako sem jo objemal z nerazumljivo strastjo in sem Čakal nanjo dolge noči, ves trepetajoč od popa sem mislil, kako bi ubeiaL y|	,
BiS^Hfl
tk
In zdaj ti povem, kako se je potem zgodilo.
Prišla je nekoč k meni, ob eni ponoči je že bilo in sva je bila iz-inučena: oči rdeče, obraz bled. prozoren. Takrat se mi je zelo smilila iu sem jo prašal:
— (Vinu pa j«* tebi življenje. Malči? S«* preduo je dan. pa sko ro vso noč. /mirom isto delo! Kaj imaš v tem življenju, kaj imaš na svetu?
Nič mi ni odgovorila, samo pri-vila s.- je k meni, čisto blizu, na pr*a. in me je pogledala v obraz Nikoli nisem videl takih oči in ves sem se prestrašil: čutil sem. tla j«' posegla po moji prihodnosti. dn me j«- vzela vsega: nikoli bi n»' bil čutil tega tako jasno, ee bi mi bila odgovorila na glas: Tebe imam na svetu!
Z«' sem zganil z roko, da l»i siji iztrgal in da bi pobegnil, brez klobuka, ponoči. po stopnicah navzdol — ali stal sem tam in st ili se sklenil in sem jo celo poljubil. zato da bi ne videla mojega obraza.
Potem pa sva sedela na zofi in pripovedovala mi je. kakšno bo najino življenje, kadar se poročiva in -i napraviva lepo stanova-n j-•: Ljubila me je. zato ker serr bil tako blag iu usmiljen in nese bičen — pomisli!"— in ker sc? ni sem oziral na svojo prihodnost ter sem si bil izbral njo, ubogo ši viljo, ko bi lahko dobil sve polne bogatih in lepili deklet.
In celo očeta in mater sera si bil naložil na rame. to težko breme. ki bi se jra kdo drugi prestra šil. Ali za vse to mi daje ona neizmerno ljubezen in skrbela bo zame. tako da bom čisto pozabil na breme, ki sem si ga bil naložil ..
Tako je pripovedovala s šepeta joe i ni glasom in njene oči so bi le vlažni in tiščala se je k meni. Njenih besed, tihih, nemirnih zmedenih skoro nisem razumel ali razumel sem vse, kar je provo-rila. et» sem ji pogledal v obraz. Razumel sem. da me je mislila pri vezati za zmirom na to temno
preti mest je. na to blazno življenje. ki sem ga živel v tistih časih lil ker me je zaraditega zazeblo po vsem telesu do dna srca. sem spoznal, da je nisem ljubil in da je 1 ilo moje življenje umazano in uizkot no.
Teden dni sem blodil kakor v sanjali in se nisem mogel odtrgati: bal sem se krvi. ki bi se prikazala. če bi prerezal nenadoma to vez med nama. Ali prerezati sem jo moral, o tem nisem premislje val več; samo odlašal sem, ker je človek tako slab in bojazljiv.
Tisto noč, ko sem se bil namenil, da zjutraj rano pobegnem, je bila pri meni in mi je povedala da sta vedela oče in mati o najini ljubezni že dolgo, kmalu po prvem večeru, ali da molčita, ker ji tna je bila ona tako naročila. O bad v a da sta zelo srečna in da sta se jokala, ko jima je povedala ....
kako so dognale oblasti Kata Ko-vačevič skoraj 40 let živela v kon-kubinatu z neko Agnezo Valaček. Kata Kovačevič je zapustila nekaj denarja iu sostanovalci, ki skoraj niso mogli verjeti, da je rajni Dragu t in res žena. so izdali karte z navedbo, da je umrla ''Kata j>-ugotiii Kovačevi:"'.
Smrt stare zdravnice.
Santa Barbara, Cal.. jan. — Dr. Louis Fitch Mansfield, o kateri mislijo, da je bila najstarejša zdravnica v Združenih državah, je včeraj umrla na svojem domu.
UNDERWOOD & UNDERWOOD. N. V.
Novi zapovednik angleških čet v Mezopotamiji, general Sir Percy
Lake.
.Jaz sem ugasnil luč. k>-r ji ni sem mogel več gledati v obraz in ker mi je bilo. da bi na glas za-_ stokal, zajokal. Še v postelji je govorila, šepetala ljubeznive besede in ko je zaspala, so se pregiba le še zmirom njene ustnice in — smehljala se je kakor otrok. Zunaj je bilo zelo svetlo: vzdignil sem se v postelji in sem jo gledal. Oči niso bilo čisto zatisujeue in zdelo se mi je. da gledale skozi, ozko pranjo naravnost name. Dihala je rahlo, ustnice so bile zelo rdeče in napete, celo na lieih je bilo nekoliko rdečice. Odo! sem jo do vratu, samo roke, gole do ramen, so ležale na odeji. Tako jej bila podobna dvanajstletnemu o-; troku; sledu greha ni bilo na nji. vsa skrb. vsa žalost lež!'ega živ-Ijenja je izginila z mladega obraza. čelo je bilo jasno in nedolžno.
In takrat, ko je gledala v spa \ nju naravnost name skozi ozko špranjo med trepalnicami, sem se sklonil čisto blizu k njej in sem f ji rekel na glas:
Malči. jutro rano pojdem!
Nekoliko so se stresle trepalnice, tudi ustnice so se stresle in sc se razločno nasmehnile.
Naprnil sem se prav k ušesu, da; sem čutil toploto njenih lic. — I>o<r s tabo, Malči!
(dava se je nekoliko zgeuila.j tudi roka se je zgenila iu se je dotaknila moje. ki sem se opiral z njo ob posteljo. Smehljaj je izg? nil z ustnic, obrvi so se skrčile iu zaječala je ....
Svetlilo se je že. ko sem zaspal; morda je bilo poln štirih; prvi j vozovi so že drdrali po uliei in ču~| li so se že koraki po trotoarju.
Spal nisem dolgo in ko sem st vzbudil, mi je bila glava težko Nisem se precej domislil, kaj sem se bil zvečer namenil, ali ko mi je stopilo potem nenadoma pred o-či. si-ni se zgrozi!, kakor da bi sc bilo nekaj črnega zvalilo name.
Ležal sem še v postelji, ko mi je prinesla zajutrek in me je pozdravila; komaj sem se o^rl nanjf in nisem ji odzdravil, ker mi ni mogel glas iz grla: postala je pri durih iu nekaj je šinilo preko njenega obraza: nato se je vrnila v sobo.
Oblekel sem se hitro, kave se nisem dotaknil. Ko sem pospravljal svoje stvari, so se mi roke
tresle. Zmirom l»olj se mi je mudilo. kakor da bi se že vse podiralo nad mano; iu tako sem metal v kovčeg perilo, obleko, knjigo, vse navzkriž: ključa nisem moge1 najti in hodil sem po sobi kakor neumen: celo pod posteljo sem ga iskal in naposled sem ga našel v telovniku. Stal sem še in sem gledal. če nisem bil kakšno reč pozabil — kakor stoji starka v go ! reči hiši sredi izbe. stensko uro pod pazduho in se ozira po kotih.j že pol omotena in nič ne misli.
Pospravil sem vse in nato sem odprl vrata in sem šel. Ko sem bil na stopnicah, me je obšel čuden strah in začel sem bežati; po uliei sem skoro tekel, tako da so ljudje gledali za mano; bežal sem dol v mesto in potem še dalje, liro daleč, v drugo predmestje.
Tam sem šel v kavarno in sem napisal pismo, da sem se preselil in da naj izroče moje stvari pos-trežčku, ki *»a pošljem. Nobene druge besede____
Tako se je nehalo.
Šest tednov - pozneje, že za zi-
mo, potrka nekdo na moje duri in prikaže se stari, njen oče. Velik se mi je zdel in širok, njegov o-braz pa je bil plašen ; gledal je nestalno in mi ni pogledal naravnost v oči; videlo se mu je. da je bil zelo v zadregi.
—	Tukaj ste torej zdaj .... lepa izbiea. — je dejal in se je hotel nasmejati.
Jaz sem sedel za mizo, niti pozdravil ga nisem.
—	No .... jaz sem le mislil ..
Komaj je mogel govoriti: besede so bile brez glasu, bral sem mu jih na ustnicah. Nekaj se je bil pač namenil doma in se je napo lil na to dolgo pot, kljub svojim bolnim nogam, zdaj pa je stal pred mano in je čakal kakor o-trok. da bi mu rekel besedo. v
-Jaz pa sem molčal in se nisem| ganil, nekaj grdega in nizkotnega se me je bilo polastilo in skoro i>; se mu bil zasmejal v obraz llotel je reči še nekaj, ali usini ee s0 se prenieknile in niso reklt ničesar; skloni! je nekoliko gla vo in j<- odprl duri in se je okre-ni!. da bi odšel. Toda še predne je za pri duri za sabo. se je vrnil prišel je bliže s težkimi nerodnimi koraki, stopil je na sredo izbe ii je snel po komedijantski čriu
kučmo, iztegnil je roko daleč oe sebe in je pljunil predme.
Nato je odšelr
In ko je odšel, sem se začel tre sli po vsem telesu, ne vem zakaj in sem moral leči na zoi'o, take mi je bilo slabo ....
j'red l iožieem sem se izprehajal zvečer po ulicah. Mraz je bilo ii pomalo je naletavai sneg.
Takrat sem jo srečaI. Prišla jt mimo. majhna in suha, zavita v dolgo siromašno ruto. Nosila je veliko škatljo; najbrž je nesla delo v mesto. Sla j" hitro, z upog njenim teh-som. iu njen obraz jt bil droben in bled. obraz tistih beraškili otrok, ki prodajajo cvetice po gostilnicah. šopek za dva' krajcarja.
Ne v ustnicah, ne v licih ni bi io kaplje krvi. Na čelu so si j; spri jemal i mokri lasje, z roko je tiščala ruto na prsih. Ni me vi dela — njene oči so gledale prazno. naravnost, in niso videle ni česar. Zadela se je s škatljo ob elegantno damo, ki je šla počasi po trotoarju; ženska su je o-krenila in je zaklicala za njo:
—	Dekle beraško. ali si pijano?
-Jaz sem stopil pred to žensko in
sem ji hotel nekaj reči; vsa kri mi je bila šinila v obraz: no, pogledala me je začudeno in je šla mimo.
Malčivje bila izginila v gneči in jaz sem šel svojo pot.
t no prorokuje razpad Anglije, je precej znana. Res je, da so se mnoga tako vojna proroštva vsaj deloma obistinila. — Tako je v marcu 1. 1914. neka gospa v Gradcu prorokovala, da se bo še junija meseca izvršila sprememba na avstrijskem prestolu in da pride do velike vojne, ki bo trajala še tudi leta 1915. Kakor znano, se je izvršil sarajevski umor 28. junija in prestolonaSledništvo je prešlo na osebo nadvojvode Ka-rola Franca Jožefa.
Tudi razne napovedi madame de
Thebes so se obistinile. V svojem ____
almanahu za leto 1913. je na pr., NAŠI ZASTOPNIKI, objavila to-le: Oni. ki misli, da bo'kateri so pooblaščeni pobirati ojurot-nekdaj sedel na prestol, ne bo te-,111110 M "G1*8 Naroda" In knjige, ka-ga dosegel. Vladal bo mladenič, ki	drUg® T ^ Btr°k0
ne misli, da bo tako mlad poklican, "^enaj LmU^Ark. In okoliea: Minaal na prestolje. — V almanahu za l.'cirar
1914. ponavlja madame svojo na-! San Frandsco, Cal.: Jakob LovBa. poved in pristavlja: Drama v ce-1 DraTer» Celo.: Frank Skrabec.
sarski hiši se bo skoraj izvršila. U-'	M <
... .	Pueblo, Colo.: Peter Cullg, J. M.
soue ne more mkdo ustaviti.	Frank Janesh ^ 3ohu Germ<
Najslavnejši med starejšimi ve-* Salida, Colo, in okolica: Louls Ca- j deževanci je bil brez sumnje Mih.-"*®0 (The Bank Salooni.
Nostredame, ali kakor se je sam ^OsenbaiT Colo.: Ant Saftteb.
•	.	.	Clinton, In d.: Lambert Bolskar.
nazivljal Nostradamus. Lil je astro Indianapolis. Ind.: Alois Kudman \
log in zdravnik. Kot prorok je: Woodward, Ia. in okolico: Luka»
napisal nebroj pitijskih verzov v Podbregar.
Četverostopnih kiticah. Komen- Aurora, I1L: Jernej B. Verbll	j
Chicago, IIL: Frank Jnrjove«. Depue, IIL: Dan. Bndovlnae. La Salle. IU.: Mat Komp. Joliet, 111.: Frank Lanrlch, John Za letel ln Frank Bamblch. Oglesby, IIL: Matt. Hrlbernlk. Waukegan, 111.: Frank Peskovlek ln Math. Ojrrlii.
So. Chicago, IIL: Frank Čvoi !n Rudolf Požek.	1
Springfield. HL: Matija Barboi H. Cherokee, Kans.: Frank Režlpnlk. Columbns, Kans.: Joe KnafeNc. Franklin, Kans.: Frank Lesko fee. Frontenac, Kans. In okolica: Frank i Kernc ln Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Scbneller j Mineral. Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. In okolica: Martin | Kos.
Ringo, Kans.: Mike Pendl. Calumet, Mich, in okolica: Pavel Shaltz ln M. F. Kobe. Manistiqne, Mich. In okolica: Frank
tatorji njegovih folijantov trde, da je natančno prerokoval veliko vojno, katere se bo udeležila Anglija. J >a. vedel je celo. da se bo — Lusitanija potopila, kajti v njegovih kiticah je tudi verz:
"Les Lusitains nVn seront pas contents (Luzitanei ne bodo zadovoljni . l>rugi komentatorji pravijo sicer, da Nostradamus ni mislil na pasažirje "Lusitanije". temveč na Portugalce, ki so jih nekdaj imenovali tudi Luzitanee. Pa nic ne stri: Nostradamus je pač hotel po mnenju teh raziskovalcev povedati, da se Portugalci ne bodo dali zapeljati od Angležev v vojno.
Čudna žena	_
Kotzlan.
je umrla te dni v Osijeku. line- So. Range, Mich, la okolica: M. U uovala se je Dragotina Kovačevič Ukovlch.	j
in se je skozi T,4 let izdajala za Auw Mirni.: Josip Fuglna . -i, „0 š: ,	+ - 1.1- ■ Chlsholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob
moškega. Se na smrtni postelji je petr}ch.
zatrjevala zdravniku, ki je spoz- j Dul Ji, Minn.: Joseph Sharabon. nal. da je stari Dragutin. katere-! Ely, Minn, in okoUca: Ivan Gou2e. ga je kot tičara poznal celi Osi-j M- ^ Kapsh, Jos. J. Peshel ln Lon!«|
jek. normalno razvita ženska, da! M„Pe1rT14!ekm«I	,, _
„:	. . - -v- -t i- ■ Eveleth, MInn.: JnrlJ Kotze.
m zena temveč moz. Najbolje je Gilbert, Minn. In okolica: L. Vesel.
pa to. <ia je Ddragutm. oziroma.' Hlbbing. Minn.: Ivan PonsSe	1
Kltxvllle, ftKiaa. Ia okotteaf Jo«
nlch.
Nashwank. Minn.: Geo Maurla Virginia, Minn.: Frank Hrovatl«k St. Louis. Mo.: Mike Grabrlan. Klein, Mont.: (Jre^or Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Url«* Bed Lodge, Moot.: J. Koprlvgek. • Roandup, Mont.: Tomaž PanUn. Gowanda, N. I.: Karl SternlSa Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marinčlč, Chas. Karllnger. Jakob Re» nlk ln John Prostor.
Barberton, O. ln okollca: Alois Ba lanL
Bridgeport. O.: Frank HoCe»ai Collinwood, O.: Math. Blapnik. Lorain. O. in okoliea: J. EvmnM. Yonngstown, O.: Ant. Klkel]. Oregon City, Ores.: M J art In. Allegheny, Pa.: M Klarich. Ambridge. Pa.: Frank Jakfia. Bessemer, Pa.: Louis Eirihar Braddock, Pa.: Ivan Germ Bridgeville, Pa.: Rudolf Pleteriek Burdine, Pa. In t&olica: John Ker ELSnik
Canonsbnrg, Pa.: John Kokllch. Conemangh, Pa.: Ivan Pajk ln John Zupančič. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Broughton, Pa. in okoliea: A Deafr-Sar.
Darragh. Pa.: Draguttn Slavil. Dunlo, Pa In okolica: Josip Suhor Export, Pa. to okoliea: Frank Tro-
Dec.
Forest City, Pa.: K. Zaiar ln Fraai
'^eben.
FarelL Pa.: Anton Valentin?!!. Fiti Henry. Pa.: F. Gottllcher. Greensburg. Pa. In okolica: Joseph Novak.
Irwin. Pa. ln okoliea: Fr. Demiar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc. Luzerne, Pa. ln okoliea: Anton O-
solnlk.
Meadow Lands, Pa.: Georg Bchulta. Monessen, Pa.: Math K.ikelj. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okoliea: Z. Jakfh«, I. Podvašaik, L Magister ln U. R. Ja* koblch. Steelton, Pa.: Anton Hren. Cnity Sta., Pa.: Joseph SkerlJ. West Newton, Pa.: Josip Jovan. WUlock, Pa.: Fr. geme in J. Petof net
Tooele, Utah: Anton Palčič. Winterqnarters, Utah: L. Blaslch. Black Diamond, Wash.: G. J. Pa-renta.
Davis. W. Va. ln okollca: J. BroslcK, Thomas, W. Va. in okoliea: F rani
Kocijan In A. Koreneban. Grafton, Wis.: John StampfeL Kenosha, Wis.: Aleksander Peadlr. Milwaukee, Wis.: Jcslp Tratnik la Fmnk Meh. Sheboygan. Wis.: Heronlm Svetila, West AlUa, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A Justin, VaL Stallcb In Valentin Marcina Kmmwr. Wvo : .in* Mnrnh
JLzML



Vojna prorokovanja.
* V dobi. ko ne vemo, kakšna u-soda čaka Evropo, postaja vsakdo lahkoveren in najresnejši ljudje verjamejo raznim vojnim proro-kom. Mnogi so šli in pričeli brskati po starih arhivih, da bi našli proroške zapiske, in so triumfira-li. če se je kak dogodek res podobno izvršil, kakor je bilo zapisano v starih pismih. Pa tudi moderni 44vedeževalei" so prišli tekom vojne do velike slave: vsakdo več pozna ime madame de Tlic-bes v Parizu, ki še vedno napoveduje francoske triumfe, in tudi berolinska vedeževalka Ferri J era, ki že od leta l89S. konsekven-
SLOVHNSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAl
za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obseg berila:
Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke.
—	Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem Času. — Jasna noc. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji ▼ zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov
—	Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov.
—	Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špecialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi — Smešnice. — Oglasi
Slike:
Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. •— Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije *4Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. —. Italijani so vjeli avstrijskega špijona. ~ Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.—« Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so" vjeli Italijani na goriški fronti. — Učinek avstrijskih granat v Žagradui — Ameriški podmorski čoln. <— Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemy8lom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji — Avstrijske prednje straže v Rusiji — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova. •— Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem.
—	Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. «— Bovec s Prestrelj-nikom. Triglavsko pogorje,
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
82 CORTLANDT STREET,
/
GLAS NABODA, 31. JANUARJA, 1916.
ZA ZED IN JENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Kit lnkorp«riraao da« 21. junij« 1902 v državi Pennsylvania.
6L&TNI UlADNKIt
r*a0aadalk: JOŽEF P1TBBN1L, Box Oft, WlUoek. Pa. L podpredsednik: KABOL 7.ALAR, Box 047, Forest City. Pa. tL podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 836, Bock Springs, Wya, Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City. Pa. EL tajnik: JOHN OSOLLN, Box 402, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MtJHlC. Box 637. Forest City. Pa.
JOSIP Z ALAR, 1004 North Chicago St, JsUst- m,
TKHOVNI XD&AYNIEl atAMTUI IVWC. tOO Ohles«o St, Jollst. 111.
NADZORNI ODBOBt
IGNAC PODVASNIK, 4784 Hatfield St.. Plttaborgk. V L nsdsornlk: JOHN TORINO, Box 822, Forest City. Pa EL aadsornlk: FRANK PAVI/OVČIČ, Box 706, Coaexnaagh, Pa. EEL aadsornlk: ANDRBJ SULK. 7711 Issler Ats, Cleveland. Okla
POROTNI ODBORI
Predsednik: MABTIN OBBEŽAN. Box 72, Bast Mineral, Kaas. L porotnik: MARTIN 6TEFANČIČ. Box 78. Franklin, Kan*. II, porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, S28 Dareoa At«.. R. F. D. I. Raid. Detroit, Mlsh
UPRAVNI ODBORI
PredsednBč: ANTON HOČMVAR, R. F. D. No X Box 11%. L »premik: ANTON DEMŠAR, Box 136 Brooghton. Pa. EL apramlk: PA VRL OBREGAR, Box 402, Witt, IIL
City.
Dopisi aaj m poillJaJo L tajnika I
P, O. Bex m, Ferfts*
glsMlsl "SLU IllODL*
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
na slutnja se mu je uresničila. — Iz Rogatca. Mnogo mož in mlade-liičev že šteje naša nadžupnija, ki so padli na bojišču. In pred kratkim nam je došla pretresljiva vest, da je med padle prišteti tudi obeespoštovani in priljubljeni Matija Gobec, kmet v Žahenber-eu. Italijanska krogla mu je pretrgala nit življenja v najlepši moški dobi. Vojskoval se je že na severu in je bil pa na jugu, kjer je dokončal svoje zemeljsko potovanje. — Družuiirje pri Šoštanju. Milo in otožno so naznanjali zvonovi, da je zopet padel eden izmed naših. Valentin Perovec, komaj 24 let star, je padel v Galiciji. Že enkrat prej ranjen, se je po ozdravljenih ranah zopet vrnil na bojišče, kjer ga je zadela neizprosna smrt. Bil je vrl in delaven mladenič. Njegova dva brata se borita na italijanskem bojišču. Mesec prej je padel pionir Ivan Racman, 22 let star. Udeležil se je strašnih bojev z Rusi ob reki Du-najee. V službi na mostu čez to reko ga je zadela krogla v glavo. Pokopan je na vojaškem pokopališču liiskopic ob reki Dunajec. ! Obadva sta bila vrla člana tukaj-' šli je požarne hrambe. — Šmartno pri Gornjem gradu. Žrtev vojne so postali med drugimi tudi trije vrli mladeniči, zvesti si tovariši. Ni jim bilo dano videti več svoje-I ga doma. Florijan Brez ovni k, ro-j jen 27. aprila 1892, je bil priden j in priljubljen fant: bil bi tudi gospodar, ko bi doživel. A bil je poklican v vojake, služil je pri spo.-štajerskeui pešpolku. lioril se jej v Galiciji, kjer ga je zadela sovražna krogla v glavo nad oko. Moral se je iti zdravit in ko je o-zdravel. je prišel na kratek dopust domov. A v kratkem se je moral Florijan poslovit od svojih KRANJSKO.	na bojišču Marko Merzel, kovaški domačih, šel je zopet na bojišču,I
Smrtna kesa. Dne 1. januarja mojster in posestnik v Trotkovi. kjer ga je zopet zadela sovražna .P" v Ljubljani umrla Ana Korbar, Njega pogreša cela okolica. Be- krogla v glavo in je takoj izdih-' a»i*lmi«-it. v Kopališki ulici št. 4. ležna knjižica, ki je došla na na- nil. Najbližji sosed Brezovnika mati r.m.tk. ir.- Tomaža Korbarja slov njegove žene. je priča, da je Fran 1'eplak je bil rojen 1. 1803. in ji;idučite!ja v Pivserj«. Avgu- bil padli vstrajen iu pri polni za- V najboljšem prijateljstvu sta "lina Korbarja. — V Kranju je vesti do zadnjega. V knjižici se svoja mlada leta skupaj preživelimi! knjigovez. in posestnik Pa- vidi namreč, da j«' on sam zapisal, la. Pod orožje je bil poklican me-v- I iii/.jak. V Žapiižali pri Be- ketlaj j«- bil ranjen od granate, seca junija. Služil je pri spodnje-1 •runjah j«- umrla .fosipinn Stroj, kt-daj operiran itd. — Tužno in štajerskem domobranskem peš-u<i>podinja znane gostilne "Pri milo >o peli mahmedeljski zvono- polku. Sel je na italijansko boji-Voirh.rju". Bila je odločna in vrla vi svojo žalostiuko mlademu mo- šče. In njegov tovariš nam je spo-sl iveiiska /ena.	žu Vinceiicu Koklu i/. Radosla- ročil žalostno vest. da ga je 9. no-j
Samomor. Krojaški mojster v vee, ki je umrl v Galiciji v bol-. vembra zadela sovražna krogla v Kranju Vinko Miklavčie ima tri mšniei. Napadla ga je huda bole- glavo in je takoj izdihnil. Njegov Miie v vojni. Kden >.* /.»• več me- zen črevesno vnetje, ki ga je v brat Jožko se še bojuje, prej v
....... ni oglasil, drugi je bil ne- kratkih dnevih pokopala v prera- Galiciji, sedaj na italijanski Iron-'
davno lega jak'» težko ranjen. To ni grob. Star je bil 43 let. Rajni ti. Albin Štrukel je bil poklican j-- najbrž« v/rok. da se je Vinku j ' bi! priden in pošten mož, po- junija meseca pod orožje, ravno Miklaveiču omra<*i! um. Dne	v sod priljubljen in spoštovan ter v istih letih, kakor njegov tova-
deeembra j«* pritekel po klancu na up in veselje svojih domačih. Ko ris Ceplak. Sel je tudi nad ltali-( savski most. kjer ga je straža u- je bil na dopustu, se je s težkim jane. Zadela gaje granata v lirbt-stavila in vprašala, kam gre. Mož srcem poslovil od doma. kakor da nico, nato so ga prepeljali v Ijub-jf rekel, da v Ameriko. Ko ga je bi slutil, da ne bo več videl domo- Ijansko bolnišnico, kjer je še živine in svojih domačih. Za njim vel sedeiu dni. Tam mu je potekla žaluje žena, brata in sestra. — Iz njegova zadnja ura. — Rajhen-Pavlovskega vrha pri Ormožu po- burg ob Savi. Zopet je nemila ročajo: Nemila smrt nam je zopet smrt pobrala v cvetu mladosti pokosila dva vzgledna mladeniča vrlega, daleč okrog znanega in ji:k takoj za njim skočil, a rešiti v najlepši dobi njih življenja, in priljubljenega domačina Jožefa ga ni več mogel.	sieer Ivana Kosca v 23. letu in I^es. Služil je pri slovensko-štajer-
Utcnil pri sankanju. V Škot ji Jurija Tropa v 22. letu starosti, skem pešpolku. Ob začetku vojne Loki pri Balantu se je sankal r. < >l»a sta služila pri 87. pešpolku se je boril na srbskem bojišču in dvorišča proti v<»di Miloš Guzei, in s<* udeležila hudih bojev v Ga- srečno vstraja! leto dni. 26. julija star s- let. ter je hotelu nesreča, liciji. Avgusta meseca sta bila pa je bil premeščen na italijansko da je nit utonil. Njegovega trupla preseljena na italijansko bojišče fronto. Kot čet o vod j a seje pet teše niso dobili.	in tukaj sta bila v teh strašnih duov zmagovito bojeval s sovraž-Vcjaška baraka pogorela. Dne bojih žrtvi italijanskih krogci. — nikom pri Gorici. Že nadomeščen 1 I. decembra ob 3. uri popoldne Sv. Tomaž pri Ormožu. V vrsti po drugem, je imel naročilo, iz-«••■ j«- vnela na vrtu J V- mestne ti«-- tukajšnjih dobrih mladenieev iu stopiti iz bojne čiie, je še prisko-
vrlih mož si je tekoča vojna iz- čil na pomoč ranjenemu stotniku, brala že mnogo žrtev, katerih iz- V istem hipu ga je zadel sovražni guba nas je tako globoko pretres- šrapnel tako nesrečno, da je če?, la. Me<i nepozabne može. ki so eno uro izdihnil svojo dušo. Ubo-padli. moramo prištevati Tomaža ga mati. katero je zadela toliko Oddelek rešilnega in ognjegasne-1 Munda iz Bratonečie. Bil je edini žalostna usoda! Prvo njeno gorje! ga društva je prihitel čimpreje še živi sin obče spoštovane hiše je bilo, ko je izvedela, da je padel1 mogoče ua lice mesta, a ni mogel Mundove ali Košaro ve. Po vsej najstarejši sin Janez na srbskem ničesar pomagati, ker je bil do ta- župniji so ga poznali kot vrlega bojišču. Drugič dobi poročilo, da krat rdeči petelin uničil skoraj že in značajnega ter delavnega fan- so ljubljenega Franca ujeli Rusi: celo barako. Obleko iu perilo so ta. Bil je član več društev in pri tretjič je zopet padel nikdar po-vnjaki večinoma rešili.	j vsakem dobrem podjetju je rad zabljeni Jože in sedaj se je poslo-i
Požar. Dne 22. decembra je po- sodeloval ter bil naročen na luno- vila od najmlajšega lTletnega gorela hiša Jakoba Nagodeta ua ge naše liste. Za pravično stvar se Bojzeka, kateri se pred par dnevi .Maii injeiu hribu v logaškem o-1 je vsakokrat neustrašeno poteg- cdpeljal ua italijansko bojišče, kraju. Z<_r f> 'a s»« v>a živila in o- nil; stal je vedno v prvi vrsti kot Prepoved. Namestnija je pre-1'ava ter >0 kron v bankovcih, zagovornik iu branitelj narodnih ]>ovedala, dajati vojnim ujetni-sko<le je 1 t»tm> kron. zavarovan je misli. Dne 25. maja 1914 se je po- kom mleka. Smejo je dobiti le, ee Narode za 7<«> kron.	j ročil z Marijo Irgolič, hčerko se- to zdravnik kot nujno potrebno
V pokoj je stopil dr. J. M. Kli- d a njega vrlega župana v Savcih. zaukaže. Kdor se bode pregrešil uM seii. profesor ua prvi državni Ko je izbruhnila vojna, se je tudi proti temu ukazu, bo obsojen ali gimnaziji \ Ljubljani, ter dobil on poslovil od doma za vedno. Za- na globo do 5000 kron, ali na za-t • in povodom naslov šolskega čet kom oktobra 1914 se je še pis- por do šestih mesecev.	!
svetnika.	j meno oglasil pri svojih domačih. Požar na Vranskem. Poročali
Odvetniška vest. Ljubljanski potem pa ni bilo nobene vesti več sme. da so zgorela gospodarska o-lveinik dr. Valentin Krisper je o njem. Čakali smo, čakali čeda- poslopja Šentakovih dedičev. Se-P! '< i s 1 o v o I j i to resiguiral. Njegovo Ije bolj nestrpno, a zamanj. Šele daj se je dognalo, da je škode 20 P i-urno je sedaj prevzel odvet- p<» preteku več kot enega leta se tisoč kron.
ni : dr Toiuinšek.	* je izvedelo, da Tomaža ni več med Nesreča na železnici. Pešec Iv.
živimi, da je padel že 23. oktobra Rupnik se je bil pripeljal iz Celja ŠTAJERSKO,	1914 v Galiciji v okraju iStar v Poljčane, da bi šel v Konjice v
Slovenske žrtvfc vojne. Na juž- Sambor. — Od Velike Nedelje, doiu za rekonvalescente. V Polj-neiu bojišču je umrl Alojzij Zor- Janez Mlakar nam poroča iz epi- čanah je tako nesrečno skočil z ko >tar 4J let. Kajni je bil kmet demične bolnišnice, da je umrl na voza, da je prišel pod kolesa iu \ Crmli pri Sv. Bolfenko v Stov. bojišču v Galiciji njegov brat ga je vlak vsega raztrgal, gor. Umrl je v s led kolere. Kot France. V grozoviti bitki mu je,
kito-t je bil delaven, skrben, šted- ruska grauata popolnoma zdrobi-j	KOROŠKO,
i ji v in treznega značaja. Zapušča la in raztrgala desno nogo pod Župnik umrl. Dne 19. decembra žalujočo vdovo brez otrok. Pred kolenom. Zdravniki so mu nogo je umrl v ljubljanski deželni bol-nekoliko leti je \sa posestva po v kolenu odr di. France je vee- nišnici ob dveh popoldne župnik sta riši h sam prevzel. Njegovo krat že v pismih izražal slutnjo, Leopold Kassl iz Breze ob Vj*b-truplo počiva v kraju Vojščiea, da se ne vrne več v ljubo mu slo- skem jezeru. Pogreb se je vršil 22. ojsny Sežana v Istri. — Padel je i vensko domc'n-. in njegova tem--decembra popoldne. Župnik Xassl
vojak opozori!, da ne gre noben vlak. je Miklavčič rekel: "Mene barka čaka", in je hitel naprej. Na mostu je planil čez ograjo iu se vrgel v Savo. Sieer je vrl vo-
ske ljudske šole Na prulah v Ljubljani zasilna baraka Za vojaštvo in obleko ter do tal pogorela. < igenj je nastal vsled tega, ker se je perilo sušilo preblizu peči.
je že dalje časa bolehal in se je odpeljal v I ko. toda potovanje je moral v Lzubljani prekiniti in ga je zalotila bleda smrt v slovenski prestolnici. Rajni je bil šele 29 let star. Rojen je bil v Šmarje t i pri Velikovcu in je bil v mašnika posvečen 18. julija 1909. Bil je izredno blagega srca, vseskozi dobra duša in goreč dušni pastir. Kljub temu je imel v svojem življenju težave, ker je bil naroden značaj iii je bil v tej svoji značaj-nosti dosleden do skrajnosti. Morda to ni malo pospešilo, da se je kal njegove, že precej stare, za-vratne bolezni, jetike, tako hitro razvila. Verno ljudstvo je rajnika povsod zelo spoštovalo iu ljubilo, zlasti pa še njegovi duhovni bratje. Ni iskal plačila pri tistih, ki imajo moč sveta, ampak pri Njem. ki ne bo sodil po narodnosti, ampak po pravih zaslugah. Kljub rahlemu zdravju je bil zelo delaven. Prav spretno je prirejal slovensko besedilo za nameravani novi obrednik krške škofije.
PRIMORSKO.
Goriški ranjenci. V ljubljansko deželno bolnišnico vozijo iz Gorice civilne ranjence. Tako je bila že koncem novembra pripeljana 17-letna Valerija Nanut iz Št. Andraža; sedaj so pripeljali iz Gorice: lOletnega Ermina Kogoja iz Gorice, 91etnega Justina Hvalica iz Lok blizu Gorice, 41etno Štefa-J n i jo Božič i i Št. Petra, 181etno Rozalijo Valentinčič iz Gorice in GOletno Katarino Petejan iz Šent Andreža. Vse te osebe so ranjene.' nekatere težko, nekatere lahko. Pripeljali pa so bili v vojaško bol-; uišnieo v Ljubljano tudi znanega goriškega trgovca z železnino na Travniku Dominika Culota, ki je bil sedaj v vojaški službi pri Rde-, čem križu in je dobil pri obstreljevanju nadškofijskega semeni-! šča težke poškodbe. Culot je u-J mrl. Pokojni ".šjor Meni", kakor so ga splošno nazivali, je bil v Gorici jako priljubljen med Italijani in Slovenci.
Premeščenje. Goriško terezijau-sko kmetijsko društvo je preložilo svoj urad začasno v grajščino Lesno brdo, pošta. Vrhnika na Kranjskem.
Ranjena Tclminka. V rezervni bolnišnici št. 11 v Castelgasse. V. okraj, na Dunaju, se nahaja 20-letna Ana Tuta iz Tolmina, ki jo' je zadela granata doma ">. avgusti! iu jej odtrgala levo nogo pod kolenom. Revica je potrebna podpore.
Obsojen obrekovaleč. Tajnik kanfanarske občine v Istri. Itali-janaš Mato Cossara, je bil po izbruhu vojne obdolžil učitelja v Baratu Antona Hvalo, da je imel v svoji šoli učue knjige, v katerih je bila slika srbskega kralja Petra. Cossara je pri zaslišanju to svojo obdofžitev s prisego poti dil. Hvala je bil 3 mesece v zaporu. Slednjič se je izkazalo, da je Hvala nedolžen in državno pravduištvo je prijelo radi krive prisege in obrekovanja. V Rovi-nju je bil sicer oproščen, ali najvišje sodišče na Dunaju je razveljavilo rovinjsko razsodbo in vršila se je v Trstu nova razprava. I pri kateri je bil Mato Cossara ob-j sojen radi zločina goljufije in ob-j rekovanja na G mesecev težke ječe. Tako je dobil po nedolžnem preganjani učitelj Hvala sijajno zadoščenje.
NA PRODAJ
trgovina s premogom in ledom, 175 stalnih odjemalcev. Rent za stan s štirimi sobami in poleg tega še dva hleva stane samo $18. Imam dva voza in enega konja. En voz za selitev, drugi pa za prevažanje preihoga in ledu. Cena vsemu $400. Vprašajte: Frank Wuchte. '272 Jefferson St.. Brooklyn. N. V.
(31-1—8-2)
Slovensko - Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1916
Cena mu je
Dobi se pri:
SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY, 82 Cortlandt St., New York.
TJ xalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki:
Frank Sakser podružnica 6104 St. Glair Ave., Cleve land, Ohio.
Charles Karlinger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, 0.
Fr. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans.
Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio.
M. Ogrin, 12 - 10th St., N Chicago, HI.
H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis.
Alois Rudman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ind
M. Klarich, 832 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
M. Perušek, Ely, Minn, in več drugih naših zastopni kov po drugih naselbinah.
Fr. Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, HI.
Rok Firm, Frontenac, Kansas.
Jakob Petrič, Chisholm, Minn.
Frank Gabrenja, John stown, Penna.
Louis Vesel, GHbert, — Minn.
Mat. Kamp, La Salle* ID.
Frank Skok, 438 - 52 Ave West Allis, Wis^
EDINI 8LOVENSKI 8AX.OOX
▼ Duluth, Minn.
Rojakom Slovencem caK^njan, da ie nahaja moj SALOON pej bloka od Union postaje na. dew.i »trani W. Michigan St. štev. 41S
Za obilen poiet «e priporočam.
J03 SCHARABON
Čudovita zdravljenja.
f——o-
Če trpite ns bobnih na p!:"Čih. v želodcu, jetrih, obistib, na 1 a-tarju, revmatizmu aH živcih, — ne odlašajte niti en dan, temveč se informirajte glede našega zdravljenja potom elektrike in serumov kot Ee jih rabi v največjih evropskih sanatorijih, ki so pomagali stotinam vaših rojakov, ki bo bili v brezupnem stanju, & so sedaj zdravi in srečni. Poskusite naše zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDRAVJE.
Dr. L. E. SIEGELSTEIN,
308 Permanent Bid;. 746 Eadid Aicbqc, Cleveland, Oki«.
Iščem JOSIPA TRAVEX. Doma j je iz Želiuielj in tu biva nad 4 leta. Iz Aliquippe je šel obiskat znance v Sharon in o<l takrat se nic vee ne ve o njem. Morda se mu je pripetila kaka nesreča. Pred odhodom je vpisal svojo nevesto v društvo št. 309 in sedaj imam urejene zanjo vse tiskovine, pa ne vem, kako na-, praviti. Zato prosim, da se mi; javi, ali pa ee kdo izmed rojakov kaj ve o njem, naj mi poroča. Kdor prvi naznani o njem natančneje podrobnosti, dobi nagrade. — John Jager, Box i:J7. Aliquippn. Pa.
(20-1—1-2)
Iščem svoja le ata JOSIPA in ANTONA VIDMAR, doma i/. Senožeč. JoMp s^ ji- nahajal pred poldrugim lotom v Tacoma. Wash. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, -la mi naznani, za kar bom jako hvaležen. V tolažbo mi bo. če se sama oglasita. Frank Vidmar. HHT Howard St.. San rraneis-eo, tal.	CJi-l—1-2
Imam v zalogi
MOHORJEVE KNJIGE
za leto 1916.
En iztis (6 knjig) slane po pošti $1.50. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša za Ameriko kakor vedno 1 dolar. Kdor naroči knjige ali pa vplača udnino za prihodnje leto, dobi proti doplačilu 30 centov TRIDESET KVADRATNIH ČEVLJEV VELIK ZEMLJEVID vojskujočih se držav, s katerim se za-more pokriti eelo steno ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, New York, N. Y. (5-1—29-2 v 2 d)
PRVA HRVAS'O-StGVENSKA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI
Dr. Iiichterjev
PAIN-EXPELLER
Zil revmatični bolečine, okftrelost in Begib-čnoft skiefor in mišic
Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko. —
25 in 50 centov v lekarnah ali naravnost od
F. AD. RICHTER & CO.
j SEfei 74-SO W.thing cn St. New York, to- V.
priporom *e vsem Slovenskim tam« bnraskim zborom, kakor tudi posameznikom, ki ljubijo tambuie. V tej tovarni se iide-1 a je jo tambnre po
n*inoTej i* m sistemu in Dftjpopelnej-iib umetniških ni-• črtih.
Okralene so z biseri in vsakovrstnimi rožami.
Velika zaloga vsakovrstnih godal in najboljših gra-ciDionov ter linih Bloveuskih p!o$c i. t. d.
Viliki ilnatrova-ni cecik a elikami polljem vtakema »tatoaj.
Ivan Benčič
40S4 St. a«ir A«.
MiavftUmd. Obla.
Kadar Je kako društvo namenjeno kupit t bandero, tasta vo, regalja. godbene Instrumente, kape Itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveski prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. UpraianJI Vaa stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike , veC vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj.
* VAN PAJK & CO., Coneraauffh, Fa. Box 328.
Zdravje
ŽENITNA PONUDBA.
Samec, star 34 let, s stalno službo in nekaj prihranjenega denarja. se želi seznaniti .s Slovenko v starosti od 22 do 30 let. Xa premoženje se ne oziram. Dekle, ki ima veselje do zakonskega stanu, naj mi piše in pošlje sliko, ako mogoče. Xaslov:
L. Raste p. tjien. Del.. Caste Gate. Utah. (31-1—1-2)
HARMONIKE
vrat® latetajoft u
popravljam po MjnUlll r—h. k dalo trudno ia mnesljlvo. V pom vi poBja, kar ana Ii
SJm lMOMB Smt^ Mda>
Zdravniška knjižica m Kažipot k zdravju.
Ta kiijižiea povi* t-iio.--iavno, kako s<- m-ka-t<-if bolezni, kakor sifilis ali Lastruplje-nje krvi, mozolji, kozns bolezni, stare rane, tfXkapavica, živčna slabost, meška onemoglost, semeno-tok, mehurne in lechiene teškoče, nalezljive lit druge liiošk«' ter žensko hoiezni na spolno-urinaniih organih, vsp( žno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški,
]>ove tudi o našem vspešiiehi zdravljenju drugih bolezni, kakor nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata Žila, revmatizem, katar, naduha in slieno teškoee.
ALI TRPITE
na katerem izmed sledečih »imptomov: bolečino v kri/.u. bolečine v /gibih, ^la-vobol. i/.^ni upetita, kisloha v- y.vialru. ;iovn:'a<i.; ■ l iane. biju\anje, žoleito ribanje, nečist jezik, smrdeča sapa, izguba spanja. . In I >*- sanje, slaho^t in nagla razburjenost, nc rvozunst in razdraženi st, onemu^l' st «» Uit rili, črni kolobarji pod očmi. sramežljivost in izogibanje družbe, neinar rn»t, bojazen ia srčna tuga f — Ti simptomi sn znamenje, <Ia vaš telesni sistem nI v ieuu in da potrebujete zdravniških nasvetov in ponioili.
Xaš:i brezplačna knjižica vam pove dejstva -le.Te teh simptomov in teškoč; pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga m "'-kini zdravja, moči ia svežosti. da s<> zopet možje. /a!<-ga znanosti je ia -el*uj».	iu jiodatke,
katere bi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki se nameravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja iu kako bi se vaše teškoee obvladale. Čitojte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite se z njo.
Posilite ta kupon še danes.
DR. J. RUSSELL PRICE CO.. S 1000, 20« N. Sth Arc.. Chicago. III.
Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašu zdravniško knjižico popolnoma zastonj ia po£tidi:e prosto.
Država
GLAS NAROD A.-31. JANUARJA. 1016.

rta
3U	Nadalje van j f .
•^uiimi «l«.uušljai si iu zato >e bojiš. — Ničesar drugega ni. vrje-uti. Kaka nevarnost ti preti t
Naročil j<- vina.
K a oni je i/.pil par ko/tireev. toda zaželjenega uspeha ni bilo.
I ra v sobi je bila osem.
-— Ca* je je rekel ( lameran.
Itaoul je na smrt prel>ledel iu zobje >o mu začeli šklepetati.
('lameran je v-tal. pozvonil natakarju in naroeil prinesti stekle-iii'-u uioeiiega vina in steklenico ruma. — Vse skupaj je zmešal v velikem kozarcu in ponudil Kaoulu.
—	Pij!
Mladenič je \ dušku izpil. Lica >o s»* mu pordečila — alkohol mu j. vrnil prejšnjo eucržijo. Vstal je iu udaril s pestjo po mizi:
Hudiča, sedaj mi je pa odleglo. — Naprej!
» iameran ga jc nekoliko spremil. — Ko sta stopila na cesto, je /a«. I Hanoi zopet omahovati. Zdelo se mu je. da gre na bojišče.
Ali \> s. kaj boš storil'.' Ali boš napravil-tako kot sva se /menila ?
—	I hi. tla«
Ali imaš revolver*
Imam, imam. — N' žepu ga imam.
Ko sta dospela do baukirjevc hiše. se je začel tresti mladenič kakor trepetlika.
Ne. ne je jeclal. I boga nesrečna žena. — Ne morem, ne
morem.
Kdor m pogumen, naj bo rajše pošten — jc rekel ("lameran z /amčljivim glasom.
Kaoul s,- je sključil in začel stopati po stopnicah. — Služabnik mu je odprl.
Ali je teta doma:' — je vprašal.
Da. gospa je v malem salonu — jc odvrnil služabnik.
Kaoul jc vstopil.
lit.
•
Ko jc stopil v salon, jc tako čudno gledal in se tako tresel po vsem telesu, tla j«* Valentina preplašeno vstala in mu hitela nasproti:
V.a božjo voljo. Raoul. kaj se je zgodilo?
.Malo je manjkalo, da mladenič ni omedlel.
Kaj se je zgodilo, vprašaš mati? - Nesreča! — Toda ta ue-Mcča je zadnja.
Nesreča '.' jc zašepetala Fauvellova žena. — O Kaoul....
Hotela ga je objeti, toda on jo je pahnil od sebe.
Mati. nisem vreden, da me objameš. — Ne dotikaj se me. ni--eiu vreden. Saj sam vem. da sem slab. saj vse sam pri poznam.. .. Oh, kako drugače bi bilo. če bi imel svojega plemenitega očeta! — V >voji mladosti sem bil sam. prepuščen samemu sebi. — Nisem kriv, mati. Moja ljuba, predraga mati! — Ko sem te našel, je bilo že prepozno. Strasti so >e bile že preveč razvile v meni. — Zaradi tebe sem se hotel poboljšati, pa nisem mogel, ni šlo....
Govoril je tako s prepričevalnim glasom, da mu jc mati vse vr-jela in da se ji je začel res smiliti.
—	Da je ponovil po kratkem molku, blazen scui bil. Zdaj bi rad \ se popravil, pa je že prepozno.
Nikdar ni prepozno, moj ljubi otrok.
Da. mati prepozno je. Saj vendar veš. kako omahljivega značaja sem. O moj JJog. moj Bog. kaj bo z menoj?
Povej, kaj se jc zgodilo — jc rekla Valentina še precej odločno. — Povej, kaj ti leži na sreu?
Kaoul se je obotavljal. Ker jra je pa -ililii. je rekel z zamolklim glasom :
Izgubljen sem.
Izgubljen? Ti si izgubljen?
Da. onečaščtMi sem. po svoji krivdi onečaščeii.
O. moj Bog! Moj Bog!
O, mati, ne boj se. imena, ki si mi ga ti dala. ne bom oblatil. Sreč« ,i sem, ker imam že vsaj toliko poguma, da se ue bojim smrti. — Boljše je. da umrem. kakor da bi me zaprli. — Ali še nisi proklcla mojega rojstva, mati* Ali že nisi prelila zame dovolj solza? — Mati. jaz sem nesrečen človek, zato je pa boljše, tla umrem.
I mreti hočeš, nesrečnež?
Da. mati. moram! - Moja čast mi zapoveduje!
Kaj si Moril? — Povej za božjo voljo.
Nekaj strašnega, mati. Tuj denar sem zaigral.
—	Koliko?
Ne prav veliko, toda te svote lie moreš spraviti skupaj. —- !'-l»oga moja mati. Ves nakit sem ti že iznesel iz hiše. zdaj nimaš lli česar več.
Marki je vendar bogat. - Uckel jc. da mi da ua razpolago vse svojep remoženje. Takoj se bom peljala k njemu.
Moj stric j.- odpotoval in se bo vrnil šele v treh ali štirih dneh. Dvajset let sem šele star. pa že moram umreti. . . . Naj bo. . . .
Po teh besedah je potegnil iz žepa revolver, žalostno se je na-suihnil in nadaljeval:
To je edino zdravilo zame. .. .
Valentina se je smrtno prestrašila.
Za božjo voljo, ne govori tako ... Moj mož se bo kuialo vrnil. — Koliko pa hočeš?
- Tridesettisoč frankov.
Jutri zjutraj jih boš že imel.
-laz jih še danes potrebujem.
Danes? je vzkliknila Valentina. — Zakaj nisi prišel prej7 Jaz bi prosila blagajnika.. ..
Blagajnika? — Da, da. blagajna. — Ali veš. kje je ključ?
—- Da. vem. v — No. potem ....
Nesrečnež, ne izpregovori te besede!....
Padel je pred njo na kolena.
Moje življenje je odvisno od tega. mati. — Ali naj umrem?
Valentina ni odgovorila, pač je pa šla v soprogovo spalnico in se vrnila s ključem.
—	Ne, ne. ni mogoče se je premislila v hipu — to se ne sme zgoditi....
Prav imaš, mati. boljše je, da umrem. — Zdravstvu j. mati. daj da te zadnjič poljubim.
—	Kaoul.... ostani. . . . Kaj ti poinoga ključ, če ne veš gesla... .
—	Samo poskušal bom....
—	Pa tudi ce bi odprl, moj mož nima nikdar veliko denarja v blagajni----
—	Poskusil bom. Ce bom blagajno odprl iu če je v blagajni denar, je to jasno znamenje, da ima Bog z nama usmiljenje____
—	t e f»e ti pa ne posreči, prisezi, Raoul, da ne boš ničesar storil, iunpak da boš počakal do jutri____
—	Prusežem pri spominu na svojega očeta____
Valentina mu je dala ključ in ga vodila, tresoč se po celem telesu, ^Kozi spalnico svojega moža, po zavitih stopnicah k blagajni.
Mcdpotoma se je nekoliko pomirila. — Saj brez gesla ne bo um gel odpreti blagajne. — Pa tudi ce jo odpre, v njej ni več kakor par*" sto frankov.
Mladenič j,- postavil svetilko na mizo. tako. da je razsvetIjeala cel prostor. — Zatem je stopil k blagajni in tako premaknil črke. tla je dobil ime "< «ypsy ".
Kot Prosperjev prijatelj je prav dobro vedel, kako se blagajna odpira. Večkrat je bil zvečer pri njem. ko jo je zaprl in ko ga je nekoč prosil, mu je še celo pokazal.
Srce mu je močno utripalo, ko je vtaknil ključ v ključavnico. Najprej malo. in ga je zasuknil. potem do polovice, iu ga je dvakrat za-suknil. slednjič celega, in vrata so se odprla.
Mati in sin sta pridušeno vzkliknila. Klic sina je* pomenjai triumf. klic matere pa smrtno grozo.
Pusti! Pusti! — je vzkliknla. Pri tem jc skočila k njemu, prijela ga je z v so silo za roko. tako. da je ključ skočil iz ključavnice in napravil ua blagajni veliko riso.
Mladenič je 1»i 1 pa zatem že pograbil šop bankovcev in jih stlačil za srajco.
- Za pel ran Kristusovih Je prosim. Kaoul. daj nazaj denar! •Jutri ti dam nazaj sto tisoč frankov, če hočeš, samo denar daj na za j! —
Raoul jc zaprl blagajno in jc ni poslušal.	£
vlxaaaijujo act
dobit« "GLAS KAKO DA" ikod Itirt bamc« iaitio, Isvssmii nadelj ii pasta vnik prasnlkov. "OLA* NARODA" izhaja dnevno sa iestik stranek, taka, ta dobite tedensko BC itraal berila, ▼ mssaca 166 strani, ali 624 strani v itlrU niMdk "GLAS HAJLODA" donaia dnevno porodila ■ bojiiia In ran« slika. Sedaj ga sleherni dan raspoiUJama iS,MSI — Ta itevilka jasno govori, da J« list salo raiBrJen. fse osobja lista ja organizirano is spada t strokovna nnftja.
NAZNANILO,
Cesjenim naroinikoifl ffl Finn-
sjlvanlji sporočamo, da jlb bo v kratkem obiskal na| petovaln] zastopnik
Veliki vojni atlas
MODERNO UREJENA
TISKARM GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVIN« IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
*L • ft *
* • DELO OKUSNO, * »
ft * ft
IZVRŠUJE PREVODI J DRUGE JEZIKE,
i«ii
UNUSKO ORGANIZIRANA. ■ n s
POSEBNOST Ml
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETi, CENIKI I T. D.
m naročila roSum nai
SLOVENIG PUBLISHING CO,
82 Cortlandt St., New York, N.T.

Mr. ZVONXO JAKSHR,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda"
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"The Bureau of Industrien and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnali.
Brezplačno sa daje nasvete priseljencem, kateri so bili oslepsr-jeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev s zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Daje se informacije ▼ natarali-zacijskih zadevah: kako: postati državljan, kjer se oglasiti sa državljanske listine.	\
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(State Department of Labor)" BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Yorka: t€ East 29th St., odprt vsaki dan od 9. nre zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. lire.
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij skih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov na IQtih straneh in vsaka stran je 10*4 pri 13% palea velika
Cena samo 25 centov
Manjši vojni atlas
obsega devet raznih sem||srldo ■a f straneh, vsaka stran 8 pri 14 p alee v.
Cena samo IS centov.
Vsi semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tndi označen obseg površine, katero zavzemajo posamesne države.
Pošljite 25c. ali pa 15e. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpoiljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemn damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y*
r
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y,
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaška prošnjs in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki Žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gleds datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnit« ss laupno sa nJega, kjer bost« totao la solta*« postr«S«al,

Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov.
Kaj »rartjs »isaliUi* n—Usjl la IxffeialSl a tajim
U
Doli z orožjem!"
Ltv Mkslsjsvli TsistoJ Js pisali Kajlos mm m Všllftte
prebral la v ajej naiel veliko koristnega. Ta kajlfs sala rallva ma iloveka ln obsega nebroj lopi h alill_.
Friderik pL Meaateft: Odkar je tusrla atdsm ftasl al Sile aa ivetu tako slsvae pisateljice koUle Bnttaerjeva.
P»(. Mr. A. Dedel: "Doli ■ orotjeia j* pravo ogledalo MdaajS-ga iasa Ke Covek pred ta to knjigo, mora nehote posrisIltL la •g plUsJo iloveatra bol j« Casl. Kratkossalo: selo dobra knjiga.
Dr. Lmi. Irtrtn^li To knjl«o bt flovek aajrajl« polJabU. V ino srea sss je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Essuaiui gifts: Bedel sem v nekem pri Krieg^aeb ln eem bral knjigo e naslovom "Doli s er«B r Prebiral ssm jo dva dneva aepreneboma la sedaj lakke da sta ta dva daeva nekaj poeebaega v sojem Slvljaajm. Ke sem jo prebral« tem aaftelel, da bi se prestavilo knjige v vss taltorns jeslke, da bi jo tmela vsaka knjlgsrns, da bo js tndl v Mak ne ssselo ssanjkatL Na sveta se drnibe, ki rasBrjajo BveU Plssse. All M sg nfl steals aatanevUt S m MS t. ki M rssMrJala ta ■sUnel
■sns« Karti mM« aajbsll eSarijlva fenjlga, bi*N IhJ M..
C. Neasuaa IrfafT fh Te je aaJbelJAa jajlgs. kar ss Ha spisali ijadje, ki m borijo ea svetovni nlr...
■sns Lani (na shoda, katerega je Imel leta 18S0 v Berlina)! ■e bsn slavil knjige, smo Imenoval jo tx»a. Vmkema jo bom posadil. Hej bi tndl ta knjiga naila svoje apostolja. M bi BI Inje st ln nSlll vse narode..*.
ilnlster DnanJewsU je rekel v aekem svojem sevata v poslanski abornld: Saj je bila pred kratkim v posebni knjlaf splssns na pretresljiv as fin vojna. Knjige nt napisal nobea voja-Rd strokovnjak, noben driavnlk, pad pa priprosta ionska Betta PL Bnttaerjeva. Proslas' Vas, posvetite par nr temo delo. SClsUss. la ft as be alfeis vgl aavdoftsval sa vojao, it be prebral to
mnniini
Najbolj u-■peino mašilo za Een-•ke In moške lasa, kakor tudi s« m oš It« brke in brado. Ako m rabi to mizilo. zrm-
atejo T ( tednih krasni, toitl in dolrl Ima ie, kakor tndl mofikim krasna brka ln brada in nebo-
do odpadali ta - - TO^r«^** m osiveli. Ravmatlsam. kosti bol sli trganje v rokah. nooh in križa t 8 dneh popolnoma ozdravim, rase. opekline, bole. tare, krast« ln grinte. potne na«e. kar je oči. bradavice, ozebline » per dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja cdravila brsa nspeba rabil, ma jamčim za »5.00. PUlta takoj p« cenik in knjliico. pofiljem ustonj.
jakob wahčič.
Itn K jHtb Si.
Eadej je natančen popis koliko obdega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi veli&e zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York. N. Y.
Slovenic Publishing Co.,
OortUndl Stmt, Vtv York City, H. Y,
"GLAS NAKODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DBŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ!
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega Bern se prepričal, da dospejo denarne po&iljatve tndl sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre bojejo po&iljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in ynancj»m v staro domovino'
100 K velja sedaj $13.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.