PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO O S V O BO O I L NE FR ON TE ZA
LOVENSKO PRIMORJE
L«*o 2. štev. 274 - Cena 4,- lire
Naše Velike noči
TRST, nedelia 21. aprila« 1946
Uredništvo in uprava, PiaJtza Goldoni št. 1 - L Tel. St. 53306 93807,93808. Kokoplsi a« ne vračajo
Vesele	velik
praznike želi
.PRIMORSKI
fika noe — vstajenja dan. °'ko 1® bilo %a ta dan prelite /w, koliko je bilo strahu, joka , irPljenja. in vendar smo no-
inU Sef>0? v srcifl ta dan leta ,.' a' To sladko breme nam je ttj8° ■**?&> nam vlivalo pogu-W Tn av*Val°	Prezir do	nasil-
Vsi	in	do lastne	smrti.
Ibiitmed primorskim ne JV°m	a-a	bil° *n V a	ni, ki
Vsta’ Xa >w>}° svobodo, za svoje ^,enie dal tudi svoje življenje.
*wn	p0ta’ ki sm0 ga
hi ° k°mandanta Joško ta tr^naka,‘ ev° njegove velike
^a> naia Velika not, Velika
Oebnn^. iunaJc0v bo krasna, mo-j, ' **lajna, kajti pognala je
* *r6»« krvi.
Sl2	*
Pri™ kred dvemi leti. Vsa
je plamtela v silnih ijj junaške narodno-osvobo-kei)6*°rbe‘ Tam nekje okrog Lo-Ijj ’ ep°vana in Cerknega so ee 1„ nJX3ade H. korpusa v Istri &oroSk*USnem Primorskem, na Uk e7n m Gorenjskem, v Br-trjjj, enečiji in Reziji pa so se titj 6 sabotaSne akcije in blisko-,
V g1**?0*® odredov IX. korpusa, kfoj '-1 S° *udi takrat cvetele Nini 't-breskve’ razcvetali so se tieiij, paSniki Kobariške, Be-trko n Fezije, Okoli bovških Nih kopnei sneg. Preko str-Jjjj . dncev gorskih stez so ho-ttib Mnrj*J Prenašali vojaške od-^9 n ^OTo(^la *re literdtvro. Po-tij	za	napad na fašistič-
fc(jr. ” ®o nosili v torbah Can-tije e ^tice in Prešernove poe-0^r’j "a'9herjeve in Kidričeve o-le;; .,M!oe *n politične analize po-at^0.	^ ugodil za miner-
teja kcije in borbenih pesmi Mate { °ra' p° dolinah so maml-IjaC dekleta pletle in priprav-♦loj; Pakete za fante v hribih, polil^ *° *® čute eksplozije ob progah, vlaki in kar la.; ’ ***** in mostovi so le-(0jar zrak, pred nenadoma se Kn mmi cevm* partizanskih n5 re^k so se dvigale fašistič-kefu tn predajali so se bun-t ’ ^ slovenskih vasicah so se vztrajnostjo vedno to0l) , l°ttli obnove porušenih do-de;a, 'n °pustošenih njiv, da pri-t$tr 0 borcem potrebno hrano;
00 si od ust, da bi imela sica ?’ n)ihova partizanska voj-so demokratično »e j,.0 ablast in niso jih mogli ni ,,)!'eS1>'etSW ne odvrniti nenad-■n^^lamentii, ne goreči dolih », 116 kriki mučenih in pobi-
crv* d(>wet-
Vrjij B akcij je v onih časih iz-kio.br ^ko-beneški odred, in najini Vegovih boroev je bil J°Sk0nie9°v komandant tovariš na ' štab odreda so vozili kNači°tln.e Paketov z smenihi», >obnf/ ptrhi, glavniki, svinčniki, knho »tetkami in drugimi ma->n idrtj^’ fci 80 iih zbra'e briška ^°V«H»C0 dekletn za svoje borce. Itga Joško pa rti odpiral svo-šacrt^ktea na štabu, ni snoval za prazniški miting. «^oe* kdor Pride e mano na tikefo bo dobil dvojno število nas bo vse te ncb> za nas bo Še vedno V* <n »rijeva pot, za nas N h ^rje šele, ko bo zadnji fa-■ ^K5tian is na»e Primorske, zije rj sami na svojem, od Re-^rstdi Čedada, od Rrmina do kita,
°l'eielB	veHka noč, v Brdih so
"'h £ ie»nje. Bilo je vse v neS-h 9dd'Vafl P°ml(1dan8ke(/a cvet-
^-htsu^jukov, zemlja je vsa h Sq Po pomladi. Med drevesi \ n^ala Pogorišča. Bila je Ve-:>>,ta^ b‘ nad bujno briško po-*'vHele ie9el ""rok, skozi dehteče ifta, ,pa je korakala Joškova * bivsi France iz Ko-***>> J, ljubit prirodo, bij je
Pokrajinski narodno osvobodilni odbor vošči vse* mu demokratičnemu ljudstvu Slovenskega Primorja ih Trsta vesele velikonočne praznike v prepričanju, da ni daleč dan, ko bomo lahko praznovali tudi vstajenje pravice in bodo izpolnjene naše srčne želje po priključitvi k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji ter se bomo mogli končno v miru in bratskem sožitju posvetiti izgradnji naše lepše in srečnejša bodočnosti.
Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst.
Velika noč ob na si obali
immmM
Slovenka v narodi noši pri Devinu
% jn an}ne0 in divji lovec. Nje-^ bi ie,?0virn je bilO pri duši, t(tSa"jar * V mekko travo, da bi di* V- kresno noč cvetja in ' Pok’ hil° iim je Pri duši, da iimZayiali * gostoljubnimi "ih Sq dekleti, saj na ta praz-hftij s*ajbo!j Pogrešali dom ali L.^da rf°!fU!>no domačo ognjišče.
>' *o v Moši so bili tanki,
a*t	lovit ‘judi in-
ls »e ° 1 V ušesih teh fantov f<ln* kr/i^a pt*em strojnic, ob v-Se f„v $fk,let‘ krohot in kri-^ mlpt<>P «« *ra-■ v«rtla 'Ve- « «a® je »e
ik^koJcum ** w* more biti Z° PraU kn a°’ lma JQ-
rhi st‘ ° so stopali po na-
^ Potem P°tiVd0!in°-i° jeza M„,S0 40 riho plazili pre-
IT
Prim, Z 4,0 P°d nosom,
♦ °stl*. mestni <n Podgorskega i,°6,'e bombe,	Kar	*»®	mah
hitenje bno“£* j’r,ko o*™* m ^ <ir,n , k' potem pa ♦it-*’■% in	®	ro,<e	knrabi-
, anjs tt<Z ?ran,e or0iJa in m!***d*n?š!0rmalorjevm CudSn načrt	Pa f°*ko. Sam iz-
U* jurišu Sarn v°di borce in le Ubije J* Prvi in prvi strelja 0‘oratnika, in sam mi-
nira in ko so drugi Se vsi na. u-miku, še sam kot zadnji pogleda, ali so vse mine postavljene prav, ali ni kje ostalo skrito orožje... In potem so bredli zopet Sočo, medlem ko je zagrmela eksplozija in okopala pokrajino s sinjo lučjo. Obloženi s plenom so se vzpenjali nazaj v Brda, po strmih bližnjicah, da je bilo res kot trnjeva pot. Transformatorji pa so zleteli v zrak, ohromela je sovragova inddstrija — milijonska škoda! Cvetele so češnje in breskve. Imeli so opasače in puške in ročne bombe, in kjer so se ustavili, so imeli strale, in zvečer si slišal njih rezki glas: Btojl Kdo sit Geslo... Taka je bila taMat po-m'ad in taka je bila naša Velika noč brez vstajenja.
★
Vstajenja tudi lani ni bilo za našo Primorsko. Tako opisuje tovarišica svoje takratne spomine iz tržaških zaporov:
Bilo je spomladi, v letu 191,5. Sloneli sva s tovarišico ob oknu ctlice št. 1,5 ter zrli cvetočo naravo. Bilo je proti večeru, sonce je zahajato in s svojimi žarki bajno razsvetilo bližnje vrhove. Žalostni sva se zamislili, ko naju zdrami glas — šibak glas, ki se nama je zdel kot glas onemoglega starca: ^Tovarišici!» Spogledali sva se in prisluhnili, odkod prihaja glas. Zopet se je oglasilo: <(Tovarišici!* Glas je prihajal od zgoraj. Vzpeli sva Se na okno ter pogledali navzgor. Nisva zagledali'starca, ampak m’a-dega tovariša, ki je imel tako trpeč in zmučen obraz, kakor naš Zveličar na križu. Ko naju je zagledal, je tiho in s težavo rekel r *Kako sem srečen, ko slišim našo govorico, ko ridim zopet naše ljudi I* Povedal nama je, da je bil' ranjen in ujet kot partizan. Pogovarjali smo se še nekoliko o naši usodi in mnego drugih stvari, in od tega dne je nastalo med nami prijateljstvo. Izmenjali smo si nekaj pisem, ki so nam jih prinašali nekateri jetniški uslužbenci ki SO sovražili okupatorja kar kor mi. Z radovednostjo sva prebrati prvo pismo:
«Dne SO.3.19/,5. v Goroneu. Dragi tovarišici! Pišem vama Uh par vrstic, da vaju seznanim ne-koliko s svojo usodo, n * ‘ ra) gotovo v kratkem na, če ne pride prej katerega vse človeštvo ta .o ko pričakuje. Vpam, da vaju n
bom dolgočasil, sam pa najdem v tem razvedri'o, ker imam zavest, da pišem ljudem, ki me razume
jo in ki trpijo' za iste ideale, nosijo isti jarem ujetništva. Kakor sem vama te ustmeno spoi-oOil,-sem bil zahrbtno napaden, težko ranjen in nezavesten ujet. (Dne
22.8.1944. pod Krnom). Osem dni so pritiskali name, da bi jim izdal vsebino nekaterih dokumentov, ki so jih našli pri meni. Trikrat so me ranjenega do nezavest pretepli, stalno sem jim pravil, naj me ne mučijo, ampak rajši kar ustrelijo.
Zgodilo pa se je nasprotno. Poseli so me v gorišlfo bolnico, od tam po petih dneh v tržaško bolnico, kjer sem izvedel, da imajo namen, da fne zamenjajo z nekim nemškim majorjem, katerega so imeli ujetega partizani. To ju bil vzrok, da me niso Ustrelili, kljub temu, da nisem hotel nič povedati.
tz ti bolnice so'me dali v ro-jaško ječo v ulici Tigor (dne 10.
10.1944.), ko sem imel še vso nogo in pol telesa v mavcu. Tam sem ostat do J0J.1945. Izmenjava se ni izvršila, ne vem iz katerega vzroka. Sedaj pa so me pripeljali sem, pred nemško vojaško sodišče. Za sedaj sem tukaj prepuščen BS-po’iciji, ki mi ne obeta nič dobrega, čeprav ne vejo natančno za vse akcije, ki sem jih napravil.
Od kar sem prišel k partizanom sem bil vedno pripravljen na smrt, zato mi ni nič žal, za vse, kar sem napravil. Ponosen sem da sem izvršil sw>jo dolžnost kot pravi Slovenec.
Ko zrem v Sipe, sam sebe več . ne prepoznam;rtako-sem se'sprti
pisat Joško tovarišicama, oni pa sta si kljub njegovemu ugovarjanju odtrgali od ust, da sta mu lahko pošilja’i, oprali sta mu razcapano in Umazano perilo, krpali, in mu pošiljali svoj poslednji košček mila, nogavice ter par copat, Ganjen jih je prosil, naj mu ne pošiljala več, tako se jima je zahva’jeval: «26.3.1949. Dragi tovarišici! čutim dolžnost, da se vama še posebej zahvalim za poslano hrano, oprano perilo, najbolj pa za copate. Ročem varna odkrito povedati, da me je bilo sram iti na zrak, ker so vsi gledali na moje obuvalo. Bil sem kot tatovi, ki si ovijajo noge v cunje, da tiše hodijo, ker so mi fašisti ranjenemu odvzeli škornje...»
In naslednje nam je zapisala tovarišira Zobec Dora, ko nam je poslala te svoje zapiske Iz črnih trenutkov naše Velike noči:
To so pisma tovariša, ki je končal svoje mlado življenje kot mnogo drugih. Odpeljali so ga iz zapora dne 5.4.1945. neznano kam in nikoli se ni več vrnil. Medve pa sva bili srečnejši od njega in dočakali tisti zmagoviti dan, na katerega je ljudstvo tako z vsem srcem čakalo. Prišel je tisti veliki in zmagoviti dan, ko nas .je osvobojeno ljudstvo rešilo iz zaporov. Dočakale smo novo pomlad, za katero se je prelilo toliko krvi in žrtvovalo toliko življenj. Pa vendar prav pri nas plavajo temni oblaki na nebu. Toda
tudi nam bo zažarelo sonce prave svobode, uživali bomo tudi mi nekoč sadove naše velike borbe.
Zopet je nova pomlad in zopet. je Velika noč. In pri nas, prdv pri nas na zapadu slovenske domovine, je res že vedno Ve-lUfa noč.
Prav pri nas so še vidno polni zapori naših ljudi, prav pri tias se moramo Se vedno boriti za naše slovenske šolske knjige,, kot da ne bi padlo nešteto mladih, krepkih ljudi, polnih ljubezni do življenja, do svojih lepih planiti in do svobode. Pri nas Se morajo vedno naši ljudje k tujcem, k starim zatiralcem in Oblastnikom, v mestne urade, da branijo svojo pravico. Pri nas, da, pri nas Se vedno prosijo otroci miloščine pO tržaških hišah, prosijo kruha, ker so stari mogotci iz tovarn vrgli njih očete na utico.
In vendar France (z Kobarida, in vendar toliki njegovih sovrstnikov ni padlo ' zaman. Plamen njih src je prižgal svetove in kjer js padel.-,eden, iam jih je vstalo deset in Sto in tisoč. Vstali so in spregovoriti, da jih je Slišal ves svet. Vstali so združeni v bratstvu, vsi ponižani in razžaljeni, Slovan in Latin, delaveo in kmet, meščan in deželan. Vstali so združenima svet je strmel itad silo te Sloge.
Sedaj je zopet pomlad in zopet so v Coroneu nažt ljudje in zopet cvetejo v Brdih češnje in zopet se s Kanina leskeče kopneči sneg.
Sedaj je spet Velika noč...
*7 let takih Velikih noči, 27 let takih navadnih noči in dnevov smo preživeli na tem kosu Slovenske zemlje in komandant Joško je te eden od vseh naš, ki
Marial Tito sprejel bolgarakega poslanika
Beograd, 20. Tanjug. — Ministrski predsednik maršal Tito je včeraj sprejel izrednega poslanika- in opolnomočensga ministra Bolgarije Beogradu Petra TodoroVa,
Sestanek nentestAkov zunanj.h ministrov
Pariz, 20, APP. — Potrjujejo, da se bodo namestniki zunanjih ministrov Anglije, ZDA, ZSSR in Francije sestali 24. apriia, da bi določili način sestanka zunanjih ministrov štirih velesil, M se bo pričel nasled nji dan.
Jugoslovanski partizani
rešili ameriške letalce
Beograd, 20. Tanjug. — Današnji «Glas* objavlja članek pod naslovom «P»rtlzani rešili ameriške letalce iz rok Mihajloviča*, v ka-tevem podaja podatke, kako so partizani v Toplici v Srbiji rešili pet ameriških letalcev iz rok Nemcev in MihajloviCevtti četnikov. Podatke so dali trije preši ven partizanski borci.
V juliju 1044. se je ameriški bombnik, ki je zapustil svojo for-
Ifttsi madžarskih aindikalistou n ZSSR
Sovjetsko ljudstvo
živi srečno življenje
Fašlstfčn »ropapnaa je ohrekavalaZSSR na ostnaen način
Moskva, 20. Tass, — Dne 18. a-prila so so sestali v uredništvu lista «Trud» delegati madžarskih sindikatov s predstavniki sovjetskega tiska. Kishazi, predsednik odbora madžarski:! strokovnih zvez in vodja delegacije, je govoril v svojem otvoritvenem govoru o vtisih v ZSSR.
«Madžarški fašisti*, je dejal Ki-shazi, «eo se silno trudili, da bi popačili mnenje, ki so ga ime'i madžarski delavci o ZSSR. Sedaj smo se mogli osebno prepričati, da je fašistična propaganda ostudno Obrekovala ZSSR.
Navada je, da o deželi, kjer se mudimo kot gostje, govorimo samo dobro. Toda to, kar hočem povedati, ni poklon, temveč premis-
lIllhlllllinillllllllllHIIIlllllllllllllllllllltlllllllllllllll smo nositi križ, ki smo se pustili tudi nanj pripeti, samo da bi nekoč vstali, zaživeli v novem, svo-, hodnem življenju, da bi bila Velika noč naš veliki dan.
In mi smo vstali, mi smo še zaživeli veliki dan. Iz polnih prs smo ga dihali, v žejna srca smo ga srkali, kajti 27 let teme, 27 let pričakovanja...
Pa VSe to je oilo le hip. Naše veselje so nam skattH, v naša srca so nam potitjiS ža'ost in ji iz dneva v dan dolivali jedke bolečine.
Spozabili so se nad pravico...
Toda v naših srcih je plamen. Oni hip po zadnji Veliki noči nam ga je razžaril in danes gori in danes ga ni moč pogasiti.
V nas je mogočna vera v Veliki dan, kajti predobro smo Spoznali Veliki petek. Zato je danes le drugačna Velika noč, drugačna pomlad, čeprav kot v" prejšnji cveto češnji.
Danes je Velika noč 1946., to je noč pred dnevom, ki nam bo zasijal v vsej svoji svetlobi; to je Velika noč pred svobodo, pred resničnim vstajenjem primorskega ljudstva.
Bratje v svobodi, pošteni ljudje, kjerkoli ž<vite: radujte se vaše Velike noči in mi se — radu-jemo z vašo.
J
ijena in občutena resnica. Prepričali smo se, da živi v nasprotju s številnimi drugimi deželami ljudstvo ZSSR v veselem in srečnem življenju, da ce pezna strahu pred bcdočr.octjo. V sovjetskih tovarnah smo videli manifestacije resničnega navdušenja, reda in discipline. Sovjetski delavci vedo, zakaj delajo.
Videli smo Žive primere socialističnega tekmovapja na ukrepih za racionalizacijo, ki jo predlagajo delavci sami, kar priča o tem, kalio zavedni so v svojem delu.
' Vse delo je dobro organizirano ih temelji «a načelu: Oni, ki dela več in bolje kot drugi, je temu primerno nagrajen. To vzpodbuja delavce k povečavanju storilnosti dela.
Spoznali smo delovanje javnih otroških ustahov, ki so zapustile na nas globok vtis.
Z veseljem smo se prepričali, da se Stalinova petletka o obnovi dežele praktično izvaja in da bo u-spešno dov/ševa. Po povratku v na-So dežtlo bomo pripovedovali madžarskim delavcem vso resnico o ZSSR.
macijo, razbil na planini Jastre-bac v Srbiji. Od letalcev, ki so skočili s padalom, Je bil eden ubit v zraku od strojnice iz nemškega letala. Dva od sedmih preživelih sta padla ta ozemlje četnikov, medtem ko eo ostale rešili partizani. Obveščene po četnikih, so nemške sile zasledovale amiriške letalce. Pet letalcev je OStilo S partizani 26 dni, udeležujoč se borb proti četnikom. Pozneje šo se vrnili v svoje baže.
Pred svojim odletom so ameriški letalci dali partizanom, s katerimi so se borili proti Nemcem ih izdajalcem, Svoje točne naslove. Partizani imajo še zdaj njihova imena.
To so: Robert Rector, 409 Csh-ter Street, Cbinton, v zapAdni Virginiji; senior segt. Richard Wolf, 1613 nerth third Street Mineapoliš; segt. Robert Blažek, 317 south street San Francisco; segt Russer Cunock, 309 m&in Street Petaluma.
«Glas» poudarja, da je to samo eden iinied primerov, ko So partizani rešili zavezniške letalce iž rok Nemcev ali njihovih sodelavcev četnikov,
Jugoslovanski narodi
so * Abi idovan*em sledili
junaški odpor Francozov
Beograd, 20. - Tdnjug — V Beogradu še je vrčila skupčfina Društva za kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in Francijo. Skupščine se je udeležilo številno občinstvo, med katerim so bili podpredsednik predsedstva narodne skupščine R. D. R. Jugoslavije Moša Pijade, podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj, zunanji minister Stanoje Simič, drugi ministri jugoslovanske vlade ter številni zastopniki kulturnega in političnega tivljčnja.
Na skupečshrdltaoishrdltaoineta francoski veleposlanik Payart. Ot-varjajoč miting, je dr. Siniča Stankovič, predsednik ljudske skupščine, poudaril prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo, ki sega dsieč i nazaj. Stankovič Je naglasil, da so jugoslovanski narodi občutili globoke simpatije ob francoski kata-
strofi leta 1940. ter so z velikim
občudovanjem sledili junaški odpor francoskega ljudstva proti okupatorskim silam
6ymesove izjave
o mirovni pogodbi z Italijo
Washingtoh, 20. - VZN-USIS — Na včerajšnji tiskovni konferenci je ameriški zunanji minister Byr-nes izjavil, da je naklonjen mirovni pogodbi z Italijo, ki bi bila sklenjena v popolnem sporazumu s 4 zunanjimi ministri in na podlagi določb, ki jih vsebuje potdamski dogovor.
a je dolžna plačati reparacije Franciji
Posarje Franciji, Porurje Internacionalizirano
Gentily, 20. AFP. — Na sestanku osrednjega odbora francoske Komunistične partije je Duclos rekel med drugim:
«NaŠe stališče r.apratn Nemčiji je znaco: Priključitev Posarja. Franciji. Daljša zasedba Porenja ter in-ternaziona‘izacija Porurja.*
«Glede Italije imkmo nesporno pravico do reparacij*, je dejal Du-clcs. Govornik je nadalje izjavil, da bo v primeru skupnega nastopa komunistov in socialistov imelo to sodelovanje praktičen uspeh, tako da bo ustava sprejeta z veliko večino.
Duclos je izrazil prepričanje, da
bodo komunisti pri volitvah dosegi- tako veliko večir.o, da bo samo ob sebi umevno konjunlshcno vodstvo vlade.
Nadalje je govornik izjavil, «da ne more biti obnova Francije delo enega človeka ali delo en« sam« stranke*.	-
Duclos je zaključil svoj govor s top'im pozivom na zvezo <rvaeh ljudi dobre volje*.
Narodno
gibanje
osvobodilno
v Indoneziji
teh , nebo sko-Ipečate-tiltl dan
menil. Pa temu se ne Hudim, ko pomislim na bolečine ran, na lakoto, mraz in žilavko, s katero so me pretepali,- Čutim se sedaj srečnega, Ker sem ~v vas na set ljudi. Svojih rabljev ne morem upoštevati kot takih, kgr nimajo srca, so živali in upam, da bodo z njimi tudi obračunali kot s takš nimi.
Poslali, sta mi zavitek. Po os mih mesecih stradanja se mi zdi današnji dait kot praznik. KP< c e poezije, najdene v knjigi, se ne bi mogle bolje tskladati ^ jim pofožajem. Tlači me edino skrb^kako in kedaj. naj, napi to piširnemr a lorda si sami kratita od ust, da sta meni poslali! Te-
sem vajen. Z,a danes končam s srčna zghvglo in toplimi noedra-
uH-V dre rt Joškb. ffRif-V*" IX,
korprsd.— BtSič Frano -m Joško).
Se mnogo podobnih pisem je
Kot pretveza za indonezijske dogodke je služil polom Japonskega imperializma. Vendar obsega to vprašanje tudi velik okvir in značaj dogodkov, ki jih je pripravilo narodno osvobodilno gibanje v Indoneziji. Narodna vlada Indonezije, sestavljena na Javi, se naslanja na široko ljudsko osnovo, podpirajo Jo desetine milijonov Indonezijcev.
Zgodovina izkrcanja britanskih in hoiahdskih čet na Javi in drugih indonezijskih otokih, zgodovina vmešavanja Velike Britanije v indonezijske zadeve je splošno znana. Prav tak6 se spominjamo, da se britanskim in holandskim četam nikakor ni rhudllo razeroževati Japoncev. Nasprotno, japonske sile *0 uporabili za razbijanje narodnoosvobodilnega gibanja.
Britansko poveljstvo jfi manevriralo v pričetku v upanju na kapitulacijo indonezijske vlade. Pokloni indonezijskim narodnim voditeljem nieo takoj sledili sestavi nove vlade pod predsedstvom Sultana Siahrira. V svojih poskusih po zadušitvi indonezijskega gibanja so Se 'britanske in holandske oblasti opirale na narodnostna in verska nasprotja. Toda ti poskusi so se ponesrečili.
Med tem so pripravljali v Londonu načrt novih pogojev in predlogov Indonttljcem. V tem trenutku Je odmevala po vsem svetu izjava predstavnika ukrajinske delegacije glede dogodkov v Indoneziji, ki je bila izročena Varnostnemu svetu ZN in ki jo je podpirala delegacija ZSSR. Ta izjava je vzbn-.Ifore za svojo osvoboditev in neod-Idila v Indoneziji val toplih simpa-visnost. _	1	tij	do ZSSR.
Moskva, 20. * Tass — Guber, doktor zgodovinskih znanosti, piše v članku «Narodno osvobodilno gibanje v Indoneziji*, ki ga objavlja Krasnij Flot;
♦Dogodki v Iindoneziji predstavljajo del mogočnega procesa, ki se je pričel po drugi svetovni vojni V številnih deželah, zlasti pa v odvisnih in kolonijalnih. Ta proces izhaja iz prebujenja ljudskih množic, ki poskušajo uveljaviti svoje pravice do neodvisnosti in svobode
Pomembna vloga SZ v vojni proti fašističnim silam ter uspgh Rdeče armade in vsega sovjetskega ljudstva v uničenju fašizma je mnogo prispeval k prebuditvi tega delovanje. T« zmaga je morala navdihniti up v .zarjo nove dob« — demokratično svobodno življenj« nekoč Zatiranih narodov.
Sedanja stopnja narodno - osvobodilnega gibanja se odlikuje pO značilni pptezi,. — težnji J)0 zjezi najrazličnejših slojev prebivalstva, ki naj prinese konec kolonialne odvisnosti.
Danes ni nobene kolonialne sile, ki bi mislila na vzdrževanje starih oblik in metod' kolonialnega lzkorl-anja. V vseh prestolnicah matičnih dežel s« pripravljajo nove Izjave o bdnošajlh s kolonialnimi 'ljudstvi, Cilj teh deklaracij je ohrani-‘teti stare Vsebine v novi obliki.
Toda kolonialni narodi se ne pult« prevaliti z zgovornimi izjavami, ne zaupajo besedam, temveč
dejanjfm. Dogodki v Indoneziji so ‘le' obroč V veliki verigi torbe zatiranih narodov za narodno osvoboditev. Ti dogodki odmejajo v do-gndhfls v drugih deželah, ki
«Ob tej priliki smo lahko spoznali — je izjavil Sultan Siarrir, — da je SZ najbolj upravičena, da postavi indonezijski problem kot moralni problem.*
Diskusija o indonezijskem vprašanju v Varnostnem svetu je povzročila po pravici globoko razočaranje med Indonezijci. Hkrati pa So izkazovali spoa.ovanje obrambi interesom indonezijskega ljudstva ,po delegatih ZSSR prt Varnostnem svetu, po zaslugi katerih je glas svobodne Indonezije odmeval daleč preko njenega ozemlja.
«Višinski*, je pisala revija »Indonezija*, «je branil interese indo-nezijskfiga ljudstva, kot bi jih branilo indonezijsko ljudstvo samo.* V teh prilikah so se v Indoneziji pričeli razgovori med predstavniki Velike Britanije in Holandske na eni strani ter ministrskim predsednikom Siahrirom na drugi Strahi, ki bi naj preučili nove predloge, izdelane v Londonu. Ti predlogi niSO določili za Indonezijo niti domi-nionškega statuta. Indonezijci So trdnovratno branili svoje zahteve in Holandci so morali mod razgovori znatno popustiti. Holandska je i2javila, da je pripravljena podeliti Indoneziji kar najširšo avtonomijo, da bi 3 tem ugodila zahtevam Indonezijcev,
Ne smemo se čuditi, če pričenjajo Indonezijci dvomiti v iskrenost te izjave. Neva holandska ojačanja, ki stalno prihajajo v Indonezijo, in neprekinjene vojaške operacije proti narodno-osvcbodilnemu gibanju morajo nujno povzroči*! vznemirjenost tako pri Indonezijcih, kot pri vitb pristaših miru in demokracije.
Preiskava proti Grazianiju
Rim, 20. Tass. — Preiskava v za-devi fašista Rodolfa Grazianija, bivšega maršala Italije, js bila zaključena. Grftziar.ija bodo poatftvill pred posebni oddelek porotnega-sedišča v Rimu. Obtoži* j«, da j« pomagal sovražniku, da j« izvršil veleizdajo ter deloval proti vojaški varnosti držAvt.
Ta dejanja so obstajala v sodelovanju z nemškimi napadalci, v izvrševanju funkcij vrhovnega komandanta oboroženih sil ter ministra za narodno obrambo V takOZ-vani »fašistični republiki*, v izdajanju mobilizacijskih zakonov ter drugih odredb, ki so grozila domoljubom s terorističnimi represalijami, kakor tudi v borbi proti partizanskemu gibanju.
Franc Ja Hi J*goslavi|a sta traditionalna Zavašnika
Pariz, 20. Tanjug. — »Francija irt Jugoslavija sta tradicionalna zaveznika*, je dejal Maurice Thorez, podpredsednik franeesk« vlade v svojem govoru v Le Mansu in poudaril, da smatra Francija Jugoslavijo in Češkoslovaško kot tradicionalna zaveznika. Thorez je poudaril, da vstaja v teh deželah mlada in močna demokracija. Obe dežsll sahtevat* prav kot Rraneija jamstvo varnosti pred novo nemško agresijo.
Bolgarska spomenica štirim zunanjim ministrom
Sofija, 20. AFP. — Bolgarski ministrski svet Je odobril besedilo spomenice, ki jo bo Bolgarija predlo, žila štirim zunanjim ministrom na konferenci v Parizu. Spomenica, Ul jo je izdelala parlamentarna zunanje politična komisija, pojasnjuje bolgarsko stališč« v Zvezi Z mirovno pogodbo z Bolgarijo.
Proti Francu
Bordeaux, 20, AFP. — V Bor deavocu se je brez vsakega incidenta vršil protestni miting pcbti Francovemu režimu, ki ga je priredila r-°za Španskih žena pod pokroviteljstvom žene nerodne demokratična federacije.
76. ob!etnca rojstva velikega Len na
Dne tl, aprila, leta 1870. se je rodil Vladimir KIH Vljanov-Le-nin V kraju Simbirsku, ki sš danes imenuje po njem t/ljanovsk.
Leninovo ime js nerazdtuino povezano z vdihniti dogodki in zAvzema najvidnejše mesto med velikimi ljudmi, revolucionarji, preroditelji in oblikovalci SVeia. Vse svoje zmožnosti, svoj um in silo je posvetil delu za prerojenje 'človeške družbe, za zboljšanje ter osvoboditev delovnega ljudstva od izkoriščanja.
Leninovo življenje je bilo po svojem vsakdanjem videzu življenje preprostega človeka, po delu in umu pa je bil genialen, tvoren duh, ki je mojstrsko uresničil ter izvedel svoje teoretske nauke in jih sproti dopolnjeval. Ob vsem velikem delu, M ga ni prekinil niti v težki bolezni, pa je bil o-sibno izredno skromen. V težkih letih revolucije in vojni je Vladimir Iljič smatral popolnoma nedopustno, da bi se okoriščal s kakšnimi privilegiji v svojim osebnem življenju. Mnogoštevilne darove in poklone ki so mu jih pošiljali iz vseh krajev Urne Sovjetske dežele, je redno dotoval 9-t troškim ustanovam. Njegov odnos do ljudi je kljub obilici dela in prezaposlenosti izražal - iloveč--, nost. Bil je za vse pristopen, preprost in prisrčen. Zaradi teh lastnosti mu je ljudstvo izkazovalo globoko ljubezen, ki JO je z besedami težko izraziti. Od vsepovsod so se, zlasti v času njegove bolezni, oglašale pri njem delegacije delavcev in kmetov.
Po njegovi zamisli, sledeč nauku Marksa in Engelsa je dopolnil in uresničil ideje velik.h mislecev ter ustvaril po novih zgodovinskih pogojih državo novega tipa - Sovjetsko zvezo.
V današnjem čaSu, le mnogo let po njegovi smrti, nas ustvaritev te države vedno znova spominja na silo, moč ter ureditev te državne zgradbe, ki je odbila napade Hitlerjevih vojsk in prezmagala do tedaj nepremagljiv in najmočnejši vojni stroj. Danes bolj kakor kdajkoli čutimo in razumemo Leninove preroške besedi: *Naj bi kakorkoli skušali napasti Rusijo in naperiti kakršne koli vojaške ukrepe proti Rusiji, a to bodo bržkoni mnogokrat poskusili — so nas naše izkušnje že utrdile in na podlagi dejanskih izkušenj vemo, da bomo vse take poizkuse zdrobiti. In po vsakem poizkusu naših sovražnikov bomo še silnejši, nego smo bili prej*, Potrditev teh besed ph ni le zmaga nad intervencionlstičnimi silami in zmaga nad nemškim ter japonskim fašizmom, potrditev teh besed priča tudi neprestani porast, vedno naraščajoča moč sovjetske dežele. Danes čutimo vso silo Leninovih zamisli, ko je iz zaostale dežele; bivše vlasto-drške caristične Rusije, Sovjetska zveza napravila v-nekaj letih o-gromen korak v razvoju in utrditvi socialističnega sistema. Moč nove državne tvornosti pa ni nastala zlahka, temveč se je kovala In utrjepaia v ognju reitolucije in borb, Zato so njeni temelji še trdnejši, še bolj neomajni.
Leninovo veliko delo je poleg ♦^otnakj« ureditve socialistične države tudi ~rešitev, pravična rt-litev narodnostnega problema mnogonaoionatne države, kakršna je Sovjetska zveza, kar doslej ni uspelo ustvariti Še nobeni drugi državi. Niti ena mnogonaro&na država ni prenesla preizkušnje, ker so bite zgrajene n« načelih nasilja in narodne neenakosti, V sovjetski državi je izključeno vsako narodno zatiranje in nasilje, namesto tega pa je izkovano bratstvo različnih narodnosti, kar predstavlja plod in utelešenje Leninovih načel,
V času svojega obstoja je pr*-vaMla Sovjetska zveza časovno sicer kratko, toda po preizkušnjah dolgo in trdo pot. Vendar je sledeč nauku Lenina tn Stalina premagala doslej vse ovire, zapreke in sovražnike ter d pridobila zaupanje vseh svobodoljubnih narodov sveta.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
21. aprila 19^
Resoluoija izvršnega odbora SlAU-a
v
Čiščenje fašističnih ostankov
je v interesu mirnega življenja
Iavrini odbor Slovansko-italijan-ske antifašistična unije je na svoji »eji 18. aprila izglasoval naslednjo resolucijo:
Izv rini odbor SIAU
ugotavlja
da v naii coni napreduje epura-cija med številnimi težkoiami, ki izvirajo z ene strani iz tu -veljavne zakonodaje, katera je povsem neprimerna, za izvajanje pravega či-h”anja fašistov in kolaboracionistov, z druge strani pa iz pomanjkanja pravega protifašističnega duha mnogih članov epuracijskih komisij prve in druge stopnje.
Ugotavlja,
da s« je epuracija v naši coni pričela z znatno zamudo in se je vse te mesece vlekla z pomnjkljivo resnostjo in da se je do sedaj razpravljalo le o malem delu primerov, med tem ko »e ima že razpravljati o večjem delu primerov, ki »padajo v to področje, posebno glede zasebnih podjetij.
Ugotavlja,
da je profabizem začel ofenzivo proti epuraciji z resolucijo, ki jo je predložil ZVU »Conski svet», kateri predstavlja manjšino tržaškega prebivalstva. V tej resoluciji se predlaga, naj se epuracija zaključi 30. aprila t. 1., ali pa naj se določi datum, do katerega naj sc epuracija zaključi.
Ti poizkusi so dokaz solidarnosti z ostanki fašizma in predstavljajo neposredno opogumljanje njihovih uničevalnih in terorističnih dejanj, ki jih vrhi jo z izgovorom obrambe Italijan »tva.
Ker daje vsako popuSčanje na-pram ostankom fašizma in kolaboracionistom tem poguma za reorganizacijo in za teroristična dejanja, kakršna so se pred kratkim večkrat ponavljala, posebno pa dejanja med italijansko nacionalistično manifestacijo 27. marca, in ker bi uvedba predpisov, ki bi imeli namen omejiti ali ublažiti epu-racijo, bila v nasprotju z dogovori, ki so jih podpisali septembra 1943 v '" 'skvi predstavniki treh velikih demokracij za dosledno borbo proti nacizmu, . faSizmu in njihovim ostankom
* izreka
svoje nasprotstvo proti vsakršnemu poskusu omejitve ali ublažitve
Temljin
V preteklem tednu »o vaščani izvalili krajevni narodno osvobodilni odbor, katerega člani so najboljši vaščani in vašcanke. Novi odbor •e zaveda svojih dolžnosti in je v največjo pomoč ljudstvu. Vaščani se aktivno udeležujejo dela tudi na gospodarskem polju. Ze pred na-•topom zime so napeljali v vas elektriko. Z udarniškim delom so va-š_ani postavili drogove in napravili vse potrebno, da gori sedaj električna luč. Dobro deluje tudi prodajna in nabavna radruga. V njej so včlanjeni vsi vaščani. Obnovili so v splošno zadovoljstvo tudi mlekarno, ki je prenehala s svojim delovanjem v času osvobodilnega boja. Nad vse veseli so, da so po tolikih letih fašističnega režima ponovno dobili slovensko šolo. Učitelj pomaga vaččanom ob vsaki priliki. Sedaj delujeta v šoli organizacija pionirjev in podmladek Rdečega križa. Poleg tega pa marljivo delujejo tudi vse ostale organizacije. Vsi stremijo za tem, da bi bili čim preje priključeni k Titovi Jugoslaviji.
Prosek-Kontovel
Vaščani zelo aktivno delujejo na vseh poljih. Razne organizacije tekmujejo med seboj, vrtijo se masovni sestanki, ASIZZ, AMJK, ZPP in piontrji so dosegli ie Velike uspehe pri raznih akcijah. Zlasti članice ASIZZ-ja «o dosegle velik uspeh v nabiralni akciji za pomoč najpotrebnejšim. S Slovenci sodelujejo prav na vseh poljih tudi italijanski antifašisti. Roditeljski svet dobro skrbi za vzgojo naše mladine. Pionirčki in pionirke so samoiniciativno preuredili zapuščeno gmajno v lep šolski vrt.
epuracije, in še posebej proti resoluciji »Conskega sveta» in
zahteva
1.) da se z epuracijo nadaljuje do izčrpanja primerov, o katerih se ima razpravljati, in da se ne določi noben datum za zaključek epuracije.
2.) Da se sedanje norme o epura-cijskem postopku podvržejo takojšnji reformi, ki naj zajamči hitro in pravično rešitev postopanja pred epuracijskimi komisijami prve in druge stopnje.
Manifestacija bralstva v Portorožu
V nedeljo je na povabilo krajevnega odbora SIAU gostovila v Portorožu kulturna skupina »Domovina* iz Ospa. Srečala se je z izletniki, člani tretjega sektorja kulturnega krolka »Primorje* iz Sv. Ane, Trst. Kulturna prireditev skupine iz Ospa, se je v navzočnosti tržaških tovarišev, ki so se je polnoštevilno udeležili, razvila v veliko manifestacijo slovansko-italijanskega bratstva in tesne povezanosti med Trstom in podtleljam. Navzoči so vse govornike nagradili z burnim ploskanjem. V tem prisrčnem ozračju so navzočim povedali, da so tovariČi iz Trsta obdarili gojence v mladinskem domu in v gluhonemnici v Portorožu s pomarančami in lepimi otroškimi igračami, ki so jih
izdelali tržaški pionirji sami. To je pri navzočih vzbudilo nov val navdušenja. Tako se je v Portorožah ponovno pokazalo, da so naše množice tesno povezane s tržaškim antifašističnim ljudstvom, da tržaški antifašisti skupno z vsem prebivalstvom podeželja odločno zahtevajo priključitev k Jugoslaviji.
Druga obletnica dogodka v ulici Ghega
23. aprila bo dve leti tega, ko se je nacifašistični okupator z vso krutostjo znesel nad trlaškimi antifašisti. 23. aprila 1944 je bilo, ko je viselo 51 antifašistov v poslopju ulice Ghega, da so jih videli bingljati mimoidoči, da so se zgražali nad tolikšnim zverinstvom in da je vzrasel v njih oni silni srd, s katerim je pozneje vstalo tržaško ljudstvo proti okupatorju. Oni dan je bomba v Domu nemškega vojaka raznesla nekaj vojakov in oficirjev, nekaj klavcev in zastopnikov vojske, ki so uzakonili zločin po Evropi.
V spomin nedolžnih talcev, ki so jih takrat Nemci obesili za represalijo, bo 23. aprila ob 10. uri zaduanica v cerkvi sv. Justa, ob 17.30 uri pa vabimo vse prebivalstvo, da se zbere pred Domom pristaniškega delavca v sprevod, ki bo odnesel vence v ulico Ghega.
Vence bodo ob 18.30 položili v okna, onega žalostnega poslopja nakar bo blagoslov in kratek spominski nagovor.
PROSLAVA 1. MAJAJ
Vsem vaditeljem in
telovadcem
Korak naj bo čimbolj naraven, pri tem pa prožen in živahen. Roke živo spremljajo koca k. Roke mahajo poSevno noter pred telo in poševno ven. Dlani so rahlo priprte v pesti. Pri korakanju na mestu živo dvignemo kolena. Korakati se prične na povelje: »Na-prrej stopaj!*, a ustavi se na povelje: »Vod (četa) — stoj!*.
II. Drža glave je zelo važna pri korakanju in pri izvajanju prostih vaj. Krepko zravnana glava s pogledom uprtim naravnost daje estetsko lepo obliko vsemu telesu. Ce pravilno držimo glavo, nehote dvignemo in izločimo tudi prsa, kar je pogoj za pravilno telovadsko držo. Zato glavo vedno pokonci!
III. Pri vzročenju je treba paziti, da se ne zaklanjamo ali u-klenemo. Vse telo je iztegnjeno in s prsi siiimo kar bolj naprej. Pogled je obrnjen gor; tako je tudi mogoče videti, če so roke res iztegnjen« in če nam ne uhajajo v stran.
IV. Drža dlani in prstov. Dlaai in prste držimo povsem iztegnjene, seveda ne krčevito. Palec je na zunanji strani dlani. Dlan mora biti iztegnjene, tako da ne dela jamice. Dlani tudi ne vihamo (vzklanjamo) nazaj, če to i i posebej predpisano.
V. Vse proste vaje vadimo ca značkah. Značke so druga od druge oddaljene po 1.80 m. Kritje je bistveni pogoj za lep uspeh skupnih vaj. Kriti je treba vzdolž in pofir. Kritje zahteva mnogo v: d-be in pozornosti. Prav s kritjem vzgajamo v poedincih smis3l za skupnost, smisel za skupno delo in uspeh.
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Sežana
V sežanskem okraju so v zad-njsm času nabrali precej prostovoljnih prispevkov za okrajno socialno skrbstvo. Nabrane vsote v prvem četrtletju 1940 so sledeče: Lokev 4.859 lir, Vrhovlje 896 lir, Povir 874 lir, Utovlje 400 lir, Žirje 500 lir, Križ 242 lir, Orlek 220 lir, Dutovlje 880 lir, Voglje 290 lir. Ob priliki pogreba tov. Pirc Rudolfa iz Velikega Repna pa so nabrali 650 lir prostovoljnih prispevkov v isti namen.
Doblar
Pretekli teden je imela doblar-ska mladina udarniški dan. Ob tej priliki je skupno z ženami obdelala za spomladansko setev njivo družine Kralj, ki nima doma dovolj delovnih moči. Tega udarniškega dela se je skupno z ženami in mladino udelelila tudi vaška učiteljica. Zvečer je bilo vse delo dokončano. Zadovaljni so bili vsi, tako prostovoljni delavci kakor lastili k polja.
Slovensko narodno g'edal)šče za Trst in Primorje
Slovensko narodno gledališče za Trst' in Primorje zaključi svojo letešnjo gledališko sezono v Trstu z ONeillovo dramo: »Ana Christie* v prevodu Otona Zupančiča. To izredno delo režira Milan Košič. Odrske slike so po osnutkih slikarja Roberta Hvslatyja izdelane v delavnicah Narodnega gledališča pod vodstvom slikarja JcŽ3ta Cesarja. V glavnih vlogah nastopajo Ema Starčeva in Angela Rakarjeva, Milan fcolic, Rado Nakrst, Polde De’man, Stane Raztresen, Sandi Valič. Marijo Marsič in Josip Fišer. Predprodaja vstopnic za to predstavo, ki bo 29. t. m. ob 20 uri zvcč?r v gledališču Fenice. se vrei od ponedeljka dalje v knjigarni Stoka, ulica Milano 37. Cena sedežem 130, 60, 40 lir, stojišča 20 lir.
Prireditev v Sv. Krliu pri Trstu
ASIZZ Sv. Križa pri Trstu priredi dno 22. t. m. ob 20 uri v Sv. Križu na odprtem prostoru igro v treh dajanjih »Svet brez sovraštva*. Prispevki gredo v prid dobrodelnim ustanovam vasi.
Glasbena matica V torek dne 22. t. m. ob 20 uri bo zaradi nastopa na koncertu obvezna vaja glasbeno matico. Kmetijska nabavljalna zadruga q, vabi vdrugič kmetijske referente iz Rocola, Sv. Ivana, S. M. M. sp.,'
Kontovela, Proseka in Sv. Križa, da pridejo gotovo v torek zjutraj od 10 do 11 ure v nlico Zonta 2, da dvignejo narečeno žveplo. Ne odlašajte!
Ustanovni občni zbor
Slov. planinskega društva
Ustanovni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Trstu bo v nedeljo dne 28. aprila ob 8.30 uri dopoldne v kinodvorani Carducci 6.
Vabimo vse ljubitelje planin in naših strmih gora, a predvsem naše mladince in mladinke.
Izlet v Izolo odpade
Kulturni krožek iz Skorkljc sporoča, da je izlet v Izolo, ki se je imel vršiti v ponedeljek, 22. t. m., iz tehničnih razlogov prenesen na drugi dan, ki bo pravočasno javljen.
Pevcem iz Trsta in okolice
Pozivamo vas, da se zberete v torek ob £.45 pred »Caea d«! 1«-voratore portu ale*. Peli bomo «Zrtvam*.
„Jutrov razglednik"
Slovenska prosvetna zveza javlja, da ima v zalogi «Jutrov raz-gledr.ik* po 10 lir izvod. Naroča se lahko proti predplačilu pri prosvetnih društvih oziroma okrožnih odborih S.P.Z. v Trstu — ul. Carduc-
ci 6-III. s. 3, v Gorici v Ljudskem domu, in v Ajdovščini. Število «Ju-trovih razglednikov* je omejeno.
RADIO
NEDELJA, 21. APRIL
15.20 otroška oddaja (slov.); 16 radijska kronika nogometne tekme;
16.30 pestra glasba; 17 športna poročila; 17.10 med Dolomiti; 18 pregled tiska; 18.15 plesna glasba; 18.45 športna poročila; 19 mladinski zbor iz Bazovice (solv); 19.20 predavanje o telesni vzgoji (slov.);
19.30 Chopin: klavirski koncert v c-molu (slov.); 20 poročila v slov.;
20.30 pesmi in ritmi; 20.45 športna poročila; 21 simfonični koncert pod vodstvom dirigenta Luigi Toffolo;
22.30 večerna glasba; 23.10 zadnje vesti v slov.; 23.20 nočno zabavišče.
PONEDELJEK, 22. APRIL
17 pevski kpneert sopranistke Ines Alfani Tellini; 17.30 narodna glasba; 18 plesna glasba; 18.45 recitacije; 19 ženska ura (slov.); 19.20 slovenske narodne pesmi na ploščah; 19.30 pester koncertni spored (slov.); 20 poročila v slov.; 20.33 glasbeni sprehod; 21.15 simfonični koncert pod vodstvom dirigenta Artura Basile; 23.15 zadnje vesti v slov.; 23.25 noč.io zabavišče.
K U I -
U IV
IX. kolo tekem za pokal
* Pl N O oOVEl-LIZZA"
Nedeljske tehme
Klasifikacija
Po deveti nedelji turnirja in po drugi nedelji revanžnih tekem v okviru prvenstva za pokal »Pino Co-verlizza* Je klasifikacija v obeh skupinah naslednja:
(Kratice pomenijo: O odigrane, D dobljene, N neodločene,, Z zgubljene, D dani goli, P prejeti goli, T točke).
SKUPINA A
	O	D N		Z	D	P	T
Primorje	8	5	1	2	26	14	11
Tov. strojev	9	4	3	2	17	11	11
Montebello	7	3	3	1	13	7	9
Kinaldi	a	4	1	3	23	18	9
Cebulec	8	S	2	3	22	15	8
Piooni	S	2	2	4	13	20	6
Dugolin	8	0	2	«	11	37	2
SKUPINA				B			
	O	D N		Z	D	P	T
Prosveta	8	7	0	1	27	7	14
Gas!ini	9	7	0	2	35	11	14
Skedenj	9	0	0	3	29	12	11
Rojan	9	3	3	3	10	17	9
Ka/-un	8	2	2	4	10	41	6
Kavčič	7	1	3	3	12	17	5
Rocol	9	J	1	7	14	26	3
Nabrežina	7	1	1	5	12	18	2
KULTURNO PROSVETNO PELO
Pregled kulturno prosvetnih prireditev
Po vsej pokrajini se vrstijo prirediti)« rialih, prosvetnih druitev. Po dolgem zatiranju se je to pet' sprostila lelja nalega ljudstva po kulturnem udejstovanju, po pesmi in igri v domačem iežiku. Pevski »bori klijejo na Primorskem kot gobe po deiju. Niso u*i dobri, toda vsi se popravljajo, učijo, napredujejo.
Se teije je z recitacijami. Moderna slovenlčina, sodobni pravilni gledatilkl jezik ni več oni, ki so se ga naSi otetje uči* v zadnjih, slovenskih lolah pred nastopom fUizma. Prirodnejia je danes u-. govorjava in • bolj domače zveni. Zato je tembolj mučno, kadar danes le tujemo ponekod stari način izgovarjanja, posebno dobesedno izgovorjen« končnice Toda tudi t> tem pogledu je videti ie ogromno napredka iz dni prvih partizanskih mitingov pa do danalnjih zabavnih večerov.
Mnogo je danes skrbi za obnovo, na hrano, v naiem boju za izhod ts povojne lede in za napredek v svobodni domadtni. In ven* dar ljudstvo povsod čuti potrebo po umetnosti, po kulturi, po duhovnem razvedrilu in ude jstovanju. Tudi ta pojav je razveseljiv dokaz zrelosti nalih ljudi.
Prinalamo nekaj poročil o kulturno prosvetnem delu noJift prosvetnih druitev po deieli.
POSTOJNA. Minulo nedeljo je pionirski odred osnovne fole v Postajni priredil uspel kulturni miting. Ifa sporedu so bile cfefcta-macijt in recitacije, pevske toike, telovadba, razni prizorčki iz narodno osvobodilnega boja in nastop s harmoniko. Navzočim so ugajale prav vse točke. Posebno priznanje pa so pionirji ieli ta telo\iadbo in za prizorčka »JVaJa zastava* in tPovest o zavoju».
Pionirčki so svoje vloge zelo dobro podati. Videlo se je, da so se viiveli vanje. Nastopali so popolnoma samostojno, tjtarli so s ponosom zrli na svoje malčke, ki so tako samozavestno, nastopali, čeprav so bili prvič na ljudskem odru. *Da, ta mladina bo vzorno opravila vse svoje dolino-sti do skupnosti», so se ljudje med seboj pomenkovali.
TEMLJIN. Pred tedni so va-fčani praznovali val ki praznik. Sredi vasi so postavili visok drog. na katerem vihra zastava z rdečo zvezdo. Ta dan so imeli tudi lepo uspelo kulturno prireditev. V nabito polni dvorani je navzočim najprej spregovoril neki tovaril, nakar so varani deklamirali in recitirali razne pesmi ter zapeli. Uprizorili so tudi gro «Vdova Ro-llinka», ki je zelo lepo uspela. Igralci in igralke se sedaj pripravljajo za druge nasfope. Pa tudi pionirji ne zaostajajo za o-draslimi. Na tej prirediti.i so pokazali, da so zmoini prav toliko, kolikor odrasli. Zeli so burne apSavze. Volčani se čvrsto oklepajo svojega posvetnega drultva. Dali so mu ime po rojaku Cirilu Dreknnju. učitelju, lolskrmu »'irt-zorniku in prosvetnemu UtiUcuu, ki j« kot talec padel v Ljubljani,
V nedeljo dne 21. t. m. bodo odigrali sledeče tekme v okviru nogometnega prvenstva za pokal »Pino Covfrlizza*: Tovarna strojev-Cebu-iec ob 8 uri, Rinaldl-Primorje ob 10 uri na igrišču CRDA; Montebel-lc-Pisoni ob 15 uri na igrišču »Lovec*.
Naknadne tekme
V ponodeljek dne 'K. t. m. bodo v okviru nogometnega prvenstva za pokal »Pino Coverlizza* odigrali sledeče naknadne tekme: Prosveta-Kavčlč ob 15 uri na openskem igrišču. Naknadna tekma Nabreiina-Kačun je odpovedana zaradi tehničnih ovir.
Nogometna tekma na Opčinah
V ponedeljek 22. t. m. bo na openskem igriSču nogometna tekma med moštvi Odreda Jugoslovanske armade in Skednja. Pričetek tekme Je ob 17 uri.
V okviru tega drultva so obnovi-li nekdanjo čitalnico, ki iteje ie precej knjig. Prebivalci radi zahajajo v drultvo. kjer se učijo, razpravljajo in delajo nove načrte za bodoče kulturno prosvetno delo.
NABREŽINA. Dne 6. t. m. so imel« članice ASlZZ-ja kulturni miting. Nastopile so z lepimi recitacijami in deklamacijami. Recitirale in deklamirale so v slovenskem in italijanskem jeziku slovenske in italijanske partizanske in narodne pesmi. Cisti izkupiček in IMS lir prostovoljnih prispevkov so izročile okrajnemu akcijskemu odboru za pomoč vojnim sirotam.
SEŽANA. Antifašistične iene so priredile več kulturnih mitingov po vsem okraj u. Dobro so uspele prireditve v Kazljah, Lokvi, Tomaju, Koprivi, Storjah, Orleku, Dobravljah, Avbe^u, Vrhovljah, Povirju, ZlrjaK, Metčah, Plelivci, Dutovljah in Kriiu. Na mitingu v Kazljah je neka tovarilica govorila o mukah in trpljenju, primorskih iena, da so pri svojih otrocih obvarovale materinlčino. Zene so na vseh prireditvah pokazale veliko sposobnost in mnogo zanimanja za kulturno prosr'tno delo.
Vsem telovadcem in telovadkam
Prihodnji teden se vrši po v&eh »krajih pregled telovadnih vaj za nastop v Trstu dn« 1. maja 1946.
Vaje se vrše: 22. t. m. v Ajdovščini; 22. t. m. v Grgarju; 22. t. m. v Renčah; 22. t. m. v Koj-skem; 22. t. m. v Kobaridu; 22. t. m. v Komnu; 22. t. m. na Opčinah; 22. t. m. na Nabrežini; 22.
22. t. m. v Bol juncu; 22. t. m. v Herpeljah; 23. t. m. v Bovcu; 23. t. m. v Tolminu; 24. t. m. v Ilirski Bistrici; 27. t. m. v Cerknem in Idriji; 27. t. m. v Postojni; 27. t. m. v št. Petru na Krasu; 27. t. m. v Seno2ečah; 28, t. zn. v Gorici; 28. t. m. v Kanalu.
Vsi telovadci in telovadke morajo biti na mestu ob 9. uri zjutraj. Za Trst pa so sklicane telovadne vaje na Opčinah 22. t. m. ob 14.30.
Pevovodjem
Prihodnji teden se vrše okrajne pevske vaje za r.astop v Trstu dne 1. maja. Za vsak okraj so določeni pevovodje po spodaj navedenem razporedu. Oni pevovodje, ki niso bili drugače obveščeni, naj se ravnajo po pričujočem obvestilu.
Vaje se vrše: 22. t. m. v Ajdovščini — pevovodja Šuligoj; 22. t. m. v Grgarju — pevovodja Vrabec Ubald; 22. t. m. v Renčah — pevovodja Venturini Franjo; 22. t. m. v Kojskem — pevovodja Brajdot; 22. t. m. v Kobaridu — pevovodja Silič Ivan; 22. t. m. v Komnu — pevovodja Pertot Milan; 22. t. m. na Opčinah — pevovodja Malič Stanko; 22. t. m. za Trst na Opčinah ob 14.30; 22. t. m. na Nabrežini — pevovodja Cibic Ljudomil; 22. t. m. v Bo-1 Juncu — pevovodja Kante Zdravko; 22. t m. v Herpeljah — pevovodja Dr. Rapotec; 23. t. m. v Borcu — pevovodja Silič Ivan;
23. t. m. v Tolminu — pevovodja Brajdot: 24. t. m. v Ilirski Bistrici — pevovodja Šuligoj; — 27. t. m. v Cerknem in Idriji — pevovodja Pertot Milan; 27. t. m. v Postojni — pevovodja Šuligoj; 27. t m. v St Petru na Krasu — pevovodja Venturini Franjo; 27. t. m. v Senožečah — pevovodja dr. Ra,potec; 28. t. m. v Gorici — pevovodja Silič; 23. t m. v Kanalu — pevovodja Brajdot.
Vsi pevovodje naj bodo na mestu ob 9. uri zjutraj.
Pevcem in telovadcem
Shranite včerajšnjo in predvčerajšnjo številko »Primorskega dnevnika*, v kateri sta bili objavljeni pesmi telovadcev in bratstva. Učite se jih, ker jih bomo prepevali 1. maja. Pesmi so lahke in samo enoglasno; zato n» boste imeli težav.
Vsem godbam
.Natisnjen je. ves material za koračnici »Bratstva* in »Telovadcev*. Te d^i sra rtiz-v>»tH?•»'n. Kdor ne bi jih dobil, naj jih dvigne na Prosvetni zvezi, Via Carducci 6. Pričnite takoj vaje z novimi koračnicami.
Pevskim zborom
Nekateri zbori še niso prijavili svojega sodelovania pri prc-s'avi 1. maja. Sporo!ite' to takoj Slovenski prosvetni zvezi v Trstu — Carducci 6-III. s. 4. V po-
Čebelarske zaJrua* in tečaji t coni B
Čebelarstvo Slovenskega Primorja je med vojno utrpelo ogromno škodo. Poleg vsega je bilo zelo občutno tudi pomanjkanje čebelarskih tečajev. Zato so takoj po osvoboditvi pričeli vzporedno z organizacijo čebelarstva tudi s poukom. Tako so se že tekom leta 1945. vršila po vseh okrajih cone B Julijske krajine mesečna zborovanja čebelarjev, na katerih so bili izvoljeni pripravljalni odbori za ustanavljanje zadružnih čebelarskih podružnic. Čebelarji, ki so bili že od leta 1934, ko so fašisti ukinili čebelarsko zadrugo, prepuščeni sami sebi, so to organi-zatorično delo zelo toplo pozdravili. Posebno vnemo sta v tem pogledu pokazala okraja Ajdovščina in Tolmin.
Prvi tridnevni čebelarski tečaj za splošno čebelarstvo se je vršil od 26. do 28. oktobra preteklega leta v mlekarski šoli v Tolminu. Tečaja ss je udeležilo 26 članov. Vodil ga je čebelarski učitelj Martelanc Vlado, čebelarski referent pri PPNOO. Pred kratkim pa je imela
ročilu navedite: 1.) kraj, 2.) ime društva, 3.) koliko pevcev in koliko pevk se udeleži, 4.) ime pevovodje.
V petek 26. t. m. ob 19. uri bo radijski komorni zboc zapel v radiu vse štiri pesmi, ki so določene za program 1. maja, in sicer: »Slovan na dan*, »Stalin-grajska*. «Domu» in v »Pozdrav*. Pevovodje in pevci: Ne zamudite prilike, poslušajte vsi, da boste lahko ugotovili p-avi tempo in interpretacijo vseh pesmi. Debro si zapomnite izvajanje in skušajte potem enako doseči s svojimi zbori. To je nujno potrebno, ker tovariša iz Trsta ne bosta zmogla obiskati vseh pevskih zborov.
Popravki k prost'm vajam za L telovadni zlet
V besedilo prostih vaj za I. telovadni zlet Julijske krajine in Trsta v tiskanih brošurah *e ;e vrinilo nekaj napak, katere popravljamo:
1.) Vaje za pionirje: Razstop II. takt: treba je zamenjati dobi
2. in 3. tako, da je drža na drugo dobo. Druga vaja: I. 1.) dlani nazaj (ne not!), 3.) dlani dol (ne not!).
2.) Vaje za pionirke: Prva vaja: I. del I. takt 1. — 4.: ...s prvim skqkom četrtinski obrat v desno... Druga vaja: v III. taktu na 1. dobo Je treba Izpustiti »in spojeno podlehtni krog gor.*
3.) Vaja za mladince: Druga vaja: IX. takt na 4. dobo izpusti «— VII. 4.*.
4-) Vaje za mladinke: Tretja vaja: I. takt 1.—4.: 3600 (ne 3000:) V. takt mora glasiti: 1. —
3.) Trije koraki na mestu, začenši z desno. 4.) prinožiti levo v stojo spetno z lehtmi drža. VIII. tekt: 1.) leva nad desno (in ne obratno).
Za svojce Skedenjskih irtev
daruje v spomin Ludvika Novaka, nečakinja Luin Livija 200 lir.
tDne 3. aprila 1944. je padel kot talec na Opčir.ah
RUDOF BLAZ NA
dne 23. aprila 1944. je bil usmrčen v ulici Ghega
JUST BLAZINA
Ob drugi obletnici njune mučeni-ške smrti se ju spominjajo družine: BLAZINA, PIANI, PAVLOVIČ, GOMBAČ, ZULA, IVANČIČ.
tVsem sorodnikom, prijateljem in znancem, naznanjamo žalostno vest, da j9 na Veliki petek tra-
fično preminul naš nepozabni in obri moi, brat, oče, »vak, stric
CiVANDi HENNIK
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljela ob 11.30 uri v Barkovljah iz mrtvaške kapelice nn tamkajšnje pokopališč«.
Barkovlje, 21. 4. 1946.
Žalujoča žena ZORA, roj. MARTELANC; ALEKSAN-DRIN, DARKO, sinova; ANTON in DARJO, brata, ter ostalo sorodstvo.
MALI OGLASI
DEŽNE PLA5CE, moške in žen. ske, dobite v krojačnici Cie (Cec-chlni) Corso 2, II. nad.	196
RJUHE platnene za zak. postelje, toaletni servis iz češkega kristala prodam. Trst, ul. oZnta 2, vrata 11.
ŠIVALNE STROJE po 5000 lir, z avtomatskimi vretenci, z Jamstvom, prodam. Izredna prilika. Skladišče Coslovich, via Manzoni, 4.
TVRDKA
A. PERTOT
TRST Via Ginnastica 22
2eli svojim odjemalcem vesele velikonočne praznike
v Ajdovščini ustanovni občni zbor tudi čebelarska podružnica za- vipavski okraj. Posnemanja vredno zadružno zavest je pokazalo članstvo tega okraja že na samem občnem zboru. Poleg deležev so člani prispevali tudi po 30 lir za vsak panj, to kot prispevek za nakup najmodernejše opreme za kolektivno kuho voska, ki je stala 40.000 lir. Posebnost te opreme, katero je izdelal kotlarski in kleparski mojster tovariš Rušt iz Sturij pri Ajdovščini, sta dva bakrena poci-njena brzoparilna kotla, ki lahko služita tudi za kuho žganja. To o. preimo Je vipavska čebelarska podružnica preizkusila na svojem e-nodnevnem tečaju za kuho voska v Ajdovščini. Na tem točaju so obravnavali tudi čebelarsko teoretsko snov. Ob tej priliki so pokuhali 130 kg voščin, razdeljenih v tri kategorije. Iz teh voščin so dobili 45% zlatorumenega voska.
Podobni tečaji so se vršili tudi v okrajih Tolmin, Cepovan in Idrija, katere je vodil tovariš Martelanc Vlado, in v Postojni, Iiirski Bistrici in Herpeljah-K ožini, kjer sta kolektivno . kuho voska tečajnikom pokazala tovariša Batič in Brecelj iz Sturij. Tudi v teh krajih odstotek skuhanega voska ni padel pod 45To pokuhanih voščin. V Idriji pa so dosegli rekord dosedanje kuhe voska na Primorskem, katerega
najbrže niso dosegli niti v vse] veniji. Tu so stare voščine dale 1 čistega voska. Značilno je, d® te voščine ležale med borbo let pod zemljo. V Idriji so ho prvič uvedli izplakovanje « pom med stiskanjem, ki je sicer koliko zamudno, toda znatno *** odstotek voska.
Čebelarji tččajniki so se P0’* prepričali, koliko izgube so “ leto za letom z dosedanjo ska. Z novim načinom kuhe P8 do odslej naprej prihranili ® 60% voska, ki je doslej šel v
Obenem so na vseh teh vadili tečajnike tudi v odiiv‘1^ satnic na nove cementne jih je med borbo v letih IS*®- , zgradil tovariš Martelanc ^ ^ tem je omenjeni tovariš re^’ ^ vprašanje izdelovanja satnic osvobojenem ozemlju v Beli Ti modeli se odlikujejo od orip1^ nih kovinskih s tem, da tudi po 18 satnic na kilograj"^ belarska podružnica za vip* okraj si je s pomočjo domači*1 B strov nabavila 4 take mod®** uredila pri tovarišu Batiču T . žinah nad Ajdovščino lastno nišnico, v katerih že prelivaj0 va teh ni dražja od valjanih s® va teh ni držja od valjanih čeravno je tu vse delo ročo°*
S5
Odg. urednik DUŠAN HR’
Or. 6 A ETA. zobozdravnik
Izdeluje proteze v Jeklu, zlatu, kavčuku in plastik.. Največja garancija. Sprejem* od 10. do 12. In od 13. do 19.	(Govori	slovensko)
TRST, via Torre Bianca 43 (\ogal via Carducci) 26*
BABICA
diplomirana se priporoča VIA MARCONI 58
Živinoreje!, got^odinje! Volno angora, svilo, in volno iz žimnic prede predilnica Via Sette Fontane, it. 6.
FANTJE iz LOKVE priredijo dne 22 aprila 1946 === PRVI JAVNI PLES =====
VABLJENI VSI!
VABILO
V lepi cv:todl dolini v ŠMARJAH pri SEŽANI priredi mladina JAVNI PLES dne 22. aprila 1946 ob 13 uri. Dobiček gre v prid vojnim »irotam.	VLJUDNO VABLJENI VSI!
Zahtevajte povsod glasovite, naravne mineralne vode s
ROGAŠKA SLATINA SLATINA RADENCI
(Zdravilni« vrelci)
SKLADIŠČE V TRSTU
Vlale XX Settembre 96, Tel. 86-16
IZREDNA
PRILIKA
HOČETE BREZ IZDATKA PODARITI KRZNO?
DOBILI BOSTE JAGNJETOVO KRZNO BREZPLAO0 IN NA IZBIRO, CE PRINESETE 3 SUROVE KO*® PODLASICE
Tvrdka ZILIOITO
= TRST EE
DL. TRENTO št. 11-Tel. 29374
BOG4TA IZBIRA
IZREDNE CENE
PRODAJAM IN POPRAVLJAM
STROJE
Predvojni izdelek, z zelo okusno opremo. Največ ja ja0J stva. Modernizira tudi stroje zastarelih oblik.
Po3eben popust vojnim o5kodovar.com.
MODERNA DELAVNICA	NAJNIZJE	CE>*!
3 OBIŠČITE NAS MED TEDNOM - VIA DELL1STRIA^
droben za sei**c’ živinsko krm0 in hrano
UGODNE CENP
TRST - Via I. Cavalli 10 (stranska uiica z gl.
Krompir
Kmetovalci, mesarji
preden prodate kože jančkov, jih pr.neslte tvrdki
GOilCA, Piazza H cd o Touiiijsh 1 (teuna)
Le na ta način b iste dassjll največji lzkuitf^
Ne zanemarjajte svojih koristi
Obiščite zalogo pohištva
pri
i ZDRUŽENJU MIZARSKIH OBRTNIKOV
v SOLKANU pri Gorld
Dobite vsakovrstne potrebj^ no uvodnih cenah
ZastODiuk za Jugoslavijo JULY MAYCd -1RST, Piazza de,,a