Železarna: sindikati od vlade zahtevajo oprijemljive ukrepe Požar med Bazovico in Gropado Primorski Usoda železarne odvisna od volitev? Aljoša Gašperlin Ko je indijska skupina Jindal prišla v Trst in vzela v najem za pet let tovarno Sertubi, je to storila s prikritim namenom, da prodre na italijanski in evropski trg. Sertubi proizvaja cevi z litim železom iz škedenjske železarne, na katero je tesno vezana. Nakup železarne in morda celotne družbe Lucchini (torej s tovarno v Piombinu vred) za mogotca, kot je Jindal, verjetno ni pretiran strošek, nedvomno pa bi to bila dobra poteza za širjenje dejavnosti na stari celini. Usodi Sertubija in železarne sta torej povezani, vendar ni Jindal formalno najavil še nobene ponudbe za železarno. Sindikalno predstavništvo zaposlenih v obeh tovarnah bo zahtevalo od pristojnega ministrstva, da čim prej posreduje lokalnim upravam dokument, ki naj bi ga javni upravitelji podpisali za nadaljevanje dejavnosti na območju železarne po letu 2015. S tem bi se po eni strani javne uprave formalno izrekle o prihodnosti industrije na Tržaškem, po drugi bi bil Jin-dal prisiljen, da razodene svoje načrte. Sicer je jasno, da ni mogoče mimo Rima, kot je tudi jasno, da je dogajanje v ozadju burno in napeto. Tudi v Trstu je dokaj vroče. Eni podpirajo nadaljevanje proizvodnje po letu 2015, drugi spodbujajo zaprtje onesnažujoče tovarne. Temu gre dodati trenja glede pristanišča in hitre železnice. Skratka, gre za zapleteno mešanico političnih in gospodarskih interesov, ki bo težko rešljiva v kratkem. Zato je temeljnega pomena, da nastopi čim več dejavnikov složno in da se zavzamejo za konkretne rešitve, ki bodo v interesu Trsta. Drugače bosta vprašanje železarne in sploh razvoja Trsta že spet postala le predmet deželne volilne kampanje. Indijci pa bi to verjetno težko razumeli. dnevnik SREDA, 1. AVGUSTA 2012_ Št. 180 (20.503) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € PARIZ - Obisk italijanskega premierja pri francoskem predsedniku Monti in Hollande pozvala k utrjevanju skupne valute V pričakovanju odločitev evropske borze včeraj spet navzol OLIMPIJSKE IGRE V LONDONU Sloveniji prva kolajna Zlata Urška LONDON - Slovenija je peti dan olimpijskih igrah dočakala prvo letošnjo kolajno. Judoistka Urška Žolnir je v finalu konkurence do 63 kg premagala Kitajko Lili Xu in postala olimpijska prvakinja. Žolnirjeva, že bronasta v Ate- nah pred osmimi leti, je Sloveniji priborila prvo žensko zlato kolajno v posamičnem športu. Za Slovenijo je to 38. posamična kolajna na olimpijskih igrah. Dan, ko Italija ni osovjila nobene kolajne, je bil veliki junak plavalec iz ZDA Michael Phelps, ki je osvojil svojo 19. medaljo na olimpijskih igrah ter na prvem mestu večne lestvice prehitel nekdanjo sovjetsko telovadko Lari-so Latinino. Od 8. do 12. strani PARIZ - Francoski predsednik Francois Hollande in italijanski premier Mario Monti sta se včeraj v Parizu strinjala, da je treba storiti vse za pomoč območju z evrom. Državnika sta se sestala na delovnem kosilu, na katerem sta govorila o finančni krizi na stari celini. Monti je ob tem po poročanju ameriške tiskovne agencije AP opozoril, da si evropski voditelji »ne smejo dovoliti, da bi svojo pozornost samo za minuto« odvrnili od monetarne unije, za katero so sicer prav včeraj objavili, da jo še naprej pesti rekordna brezposelnost. Hollande je ocenil, da je bil v zadnjih tednih dosežen napredek pri krepitvi območja evra. Na 2. strani Bivši nadškof Uran v ljubljanski bolnišnici Na 3. strani Trst: pokrajinski svet o novi hitri železnici Na 4. strani Projekt za spodbujanje gospodarskih inovacij Na 6. strani Avto se je prevrnil, voznik je pobegnil Na 14. strani Na slovenske višje srednje šole delavci prihajajo le ob dežju Na 15. strani kakšna usoda nas čaka KOPER - Suša V slovenski Istri prepovedano zalivanje vrtov KOPER - Z včerajšnjim dnem je v slovenski Istri prepovedana uporaba vode za zalivanje vrtov, zelenih površin in športnih igrišč. Vodni viri Rižanskega vodovoda Koper (RVK) hitro upadajo, dežja pa ni pričakovati, zato so po besedah direktorja RVK Zdravka Hočevarja vedno bližje črnim scenarijem prekinitev zagotavljanja pitne vode. »Upamo, da bomo z varčevalnimi ukrepi uspeli privarčevati vsaj toliko, da bi čim bolj podaljšali čas, ko bomo začeli z odklopi. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo ravnotežje v vodovodu porušilo. Na 3. strani TRST - Obisk voditeljev pokrajinske uprave Priznanje celotnemu kolektivu našega dnevnika za delo v nelahkih razmerah TRST - Predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali sta se včeraj včlanila v Zadrugo Primorski dnevnik. Med obiskom na uredništvu sta pohvalila delovni kolektiv našega časnika, »ki v zelo težkih finančnih razmerah nudi bralkam in bralcem vsak dan kar se da popolno informacijo«. Pokrajina se bo po svojih močeh potrudila, da bo Primorski dnevnik prebrodil to hudo krizo. Pogovor z novinarji je nudil priložnost za izmenjavo mnenj in stališč o prihodnosti Pokrajine, hitri železnici ter odnosih z Občino Trst in ostalimi občinskimi upravami. Na 4. strani 2 Sreda, 1. avgusta 2012 ITALIJA, SVET / PARIZ - Italijanski premier pri francoskem predsedniku Hollande in Monti odločno za krepitev evroobmočja Monti dalje na Finsko in v Španijo - Včeraj znova padec na evropskih borzah PARIZ - Francoski predsednik Francois Hollande in italijanski premier Mario Monti sta se včeraj v Parizu strinjala, da je treba storiti vse za pomoč območju z evrom. Državnika sta se sestala na delovnem kosilu, na katerem sta govorila o finančni krizi na stari celini. Monti je ob tem po poročanju ameriške tiskovne agencije AP opozoril, da si evropski voditelji »ne smejo dovoliti, da bi svojo pozornost samo za minuto« odvrnili od monetarne unije, za katero so sicer prav včeraj objavili, da jo še naprej pesti rekordna brezposelnost. Hollande je ocenil, da je bil v zadnjih tednih dosežen napredek pri krepitvi območja evra, kar je po njegovem znak, da si 17 držav članic tega območja želi valute, ki bo sposobna Evropi ponuditi enotnost. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sta med pogovori v Parizu francoski predsednik in italijanski premier tudi pozvala k ohranitvi in utrditvi območja skupne valute z uresničevanjem odločitev, ki so jih voditelji EU sprejeli na vrhu minuli mesec. Voditelji EU so se minuli mesec med drugim dogovorili, da bo v prihodnje pod določenimi pogoji problematične banke mogoče dokapitali-zirati neposredno iz stalnega reševalnega sklada, evropskega mehanizma za stabilnost (ESM), kar ne bo neposredno bremenilo javnih financ držav. Dogovorili so se tudi za odkupovanje državnih obveznic ranljivih članic območja evra s sredstvi začasnega mehanizma za zaščito evra (EFSF) in stalnega ESM v zameno za dosledno izvajanje vseh proračunskih in reformnih obveznosti. Pred prihodom v Pariz je Monti včeraj ocenil, da vidi »luč na koncu predora«. Njegova izjava je sledila skupni izjavi Hollandea in nemške kanclerke Angele Merkel ob koncu tedna, da sta odločena storiti vse za integriteto evrskega območja. Hkrati sta skupaj pozvala tako evropske institucije kot države članice EU, da v celoti izpolnijo svoje obveznosti. Vodja evroskupine Jean-Claude Junker je poleg tega ob koncu tedna napovedal, da bi lahko evropski voditelji v prihodnjih dneh odločali o novih ukrepih. Monti bo v okviru svoje turneje po Evropi obiskal tudi Španijo, kjer se bo srečal s španskim kolegom Marianom Rajoyem. Vmes se bo mudil na Finskem. Živahno dogajanje v zadnjih dneh in zagotavljanje glavnih akterjev, da bodo storili vse za zaščito evra, je tudi pozitivno vplivalo na finančne trge. Pritisk na obveznice Španije in Italije se je v ponedeljek zmanjšal. Tečaji delnic na evropskih borzah so se včeraj v povprečju zniževali, medtem ko vlagatelji čakajo na odločitve tako ameriške centralne banke Federal Reserve kot Evropske centralne banke (ECB) o morebitnih novih spodbudah za gospodarstvo. Ali bo do teh dejansko prišlo, sicer ostaja nejasno. Odbor za odprti trg Federal Reserve je danes začel dvodnevno zasedanje, na katerem bi se lahko člani odločili tudi za nove stimulativne ukrepe. V četrtek pa bo zasedal svet ECB. Gospodarski podatki tako iz ZDA kot iz Evrope ostajajo negativni. Tako je evropski statistični urad Eurostat včeraj na primer razkril, da je stopnja brezposelnosti v območju z evrom junija po sezonsko prilagojenih podatkih znašala rekordnih 11,2 odstotka. Na najvišji ravni v zgodovini vztraja tudi brezposelnost v celotni EU. Doslej so odločitve glede denarne politike pogosto razočarale vlagatelje, bodisi ker niso bili sprejeti nobeni ukrepi, bodisi ker sprejeti ukrepi niso bili razumljeni kot zadostni. Tečaji delnic na borzah stare celine so drseli tudi včeraj. (STA) Hollande in Monti pred Elizejsko palačo v Parizu ansa RIM - Bersani predstavil pakt med demokrati in naprednimi silami »Podpiramo Montijevo vlado, a smo pripravljeni na vse« RIM - Vsedržavni sekretar Demokratske stranke Pierluigi Bersani je včeraj v Adrianovem templju v Rimu predstavil dokument o namerah demokratov in naprednih sil. Govoril je o glavnih aktualnih temah, o gospodarski krizi, volilnem zakonu in državljanskih pravicah. Ob tem je pojasnil stališče stranke do Montijeve vlade. Potrdil je podporo vladi, ker to po njegovi oceni pomeni pomagati državi iz težav, zato hoče demokratska stranka priti do naravnega izteka parlamentarne dobe. Vendar je stranka pripravljena na vse, tudi na predčasne volitve, če je treba. Bersani je povedal da so Demokrati alternativa desnici, ne Montiju. Zavzel se je za reforme, ki jih desnica ne more in noče izpeljati. Glede davkov je dejal, da je treba težo davčnega pritiska premakniti iz sveta dela na velika premoženja in rente, obsodil je finančni liberizem, ki je povzročil krizo, razlastil države njihove lastne su- Pierluigi Bersani ansa verenosti in prizadel demokracijo. Glede istospolnih parov se je zavzel za to, da se njihov položaj zakonsko uredi, kajti država, ki ni sposobna na sodoben način rešiti tega vprašanja, tudi drugih ne zmore reševati. Prav tako se je Bersani zavzel za rešitev vpra- šanj priseljencev, posebej za njihove otroke, ki obiskujejo šole. Glede zavezništev je sekretar DS napovedal srečanje z Nichijem Vendole, a temu bodo sledila srečanja z vsemi drugimi naprednimi skupinami. Napovedal je, da se bo glede različnih stališč o posameznih vprašanjih treba odločati z večinskim glasovanjem parlamentarnih skupin. Mad obvezujoče točke spada vsekakor podpora bodoči vladi pri vseh pobudah, ki bodo usmerjene k reševanju skupne evropske valute in utrjevanju poti do skupne politično-ekonomske vlade evro-območja. Glede volilnega zakona je Bersa-ni dejal, da je zanj bistveno, da omogoči stabilne večine. Pozval je k poglobljeni razpravi in soglašal s pozivom predsednika republike Napolitana. Bersni je tudi potrdil, da bodo v teku leta 2012 primarne volitve, na katerih bo izvoljen premierski kandidat demokratov in naprednih sil. Fiat z dobičkom le zaradi Chryslerja MILAN - Italijanski avtomobilski proizvajalec Fiat je v drugem četrtletju močno občutil slabšo prodajo vozil na evropskih trgih. Skupina je sicer ustvarila 358 milijonov evrov dobička, a le na račun ameriškega Chryslerja. Brez Chryslerja je Fiat zdrsnil v rdeče številke in zabeležil 246 milijonov evrov iz-gube.Skupina je ob tem v drugem letošnjem četrtletju vknjižila 21,524 milijarde evrov prihodkov. Brez Chryslerja so prihodki Fiata znašali 9,24 milijarde evrov, kar je 7,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Po podatkih ameriške tiskovne agencije AP rezultati kažejo, da evropska dolžniška kriza močno udarja po domači avtomobilski industriji. Fiat je zaustavil investicije in predstavitve novih modelov. Število prodanih avtomobilov in lahkih dostavnih vozil se je znižalo za 13 odstotkov. Na domačem trgu je Fiat prodal 19 odstotkov manj vozil kot pred letom dni. Prodaja v Italiji se s tem približuje najnižji celoletni ravni po letu 1979. Edina svetla točka v poslovanju je Chrysler, ki je že v ponedeljek razkril, da je v drugem četrtletju letošnjega leta pridelal 436 milijonov dolarjev dobička. V drugem četrtletju lani je Chrysler posloval z izgubo 370 milijonov dolarjev, ki pa je bila posledica odplačila 551 milijonov dolarjev posojil ameriški vladi, ki je podjetje leta 2009 rešila pred stečajem. Savdski princ zapustil Split ker ni dobil zasebne plaže SPLIT - Savdski princ Abdul Aziz Favaz al Saud, član kraljeve družine Savdske Arabije, je v začetku julija s spremstvom prispel v Split. Tam naj bi ostal sedem dni, a je mesto zapustil že po dveh dneh, ker mu v splitskem hotelu Radisson Blu Resort s štirimi zvezdnicami niso omogočili zasebne plaže, poroča danes Slobodna Dalmacija. Savdski princ si je želel zasebnost zase in za svoje spremstvo na elitno urejeni plaži na Trsteniku. Med svojim le dvodnevnim bivanjem v Splitu je sicer zapravil pol milijona hrvaških kun (66.500 evrov), nato pa se je odpravil v Pariz. Po nekaterih ocenah je Split tako ostal brez 800.000 kun zaslužka, ki bi jih princ sicer porabil med svojim enotedenskim bivanjem. Samo hotel je z naslova namestitve zabeležil 300.000 kun izgube (slabih 40.000 evrov), poroča srbska tiskovna agencija Beta. Skupščina Splitsko-dalmatinske županije je v začetku leta zavrnila možnost, da bi hotelu za del plaže podelili koncesijo, na podlagi katere bi nato lahko uredil plažo zaprtega tipa za pe-tične goste. BEJRUT - V včerajšnjih spopadih umrlo najmanj 70 ljudi Uporniki se v središču Alepa branijo pred silovito ofenzivo sil predsednika Al Asada BEJRUT - V Siriji je včeraj v spopadih umrlo najmanj 70 ljudi, večina v največjem mestu Alep, kjer uporniki že četrti dan zapored branijo svoje vrste pred silovito ofenzivo vladnih sil. Aktivisti so sporočili, da je vojska včeraj ponovno bombardirala predele mesta, ki so v rokah upornikov. Vsaj 40 policistov je umrlo, ko je upornikom po večurnih spopadih uspelo zavzeti dve policijski postaji v Alepu. Iz opozicijske Svobodne sirske vojske so poleg tega sporočili, da je upornikom uspelo zavzeti pomembno vojaško postojanko v mestni četrti Sali-hen, pri čemer so ubili brigadirja in prijeli več deset sirskih vojakov. Uporniki so v Alepu napadli tudi lokalni sedež sirske vladajoče stranke Baas, vojaško bolnišnico in vojaško sodišče. Poveljnik Svobodne sirske vojske Omar al Halabi je dejal, da je v bližini sodišča 15 pripadnikov vladnih sil de-zertiralo in prestopilo na njihovo stran. Po navedbah Svobodne sirske vojske se bojevanje sicer vedno bolj Poulični boji v Alepu pomika proti središču Alepa. Al Ha-labi je še dodal, da uporniki sedaj nadzirajo približno 60 odstotkov mesta ter da sta središči bojevanja mestna predela Salahedin in Sukari. ansa Medtem pa se še stopnjuje humanitarna kriza v mestu, saj primanjkuje živil, goriva in drugih življenjskih potrebščin. Po navedbah aktivistov je režim preprečil dostavo hrane v mesto in prekinil oskrbo z električno energijo. Poleg tega naj bi napadali rešilne avtomobile in zasilne bolnišnice. V Damasku naj bi medtem po navedbah upornikov vladne sile včeraj obstreljevale območja blizu palestinskega begunskega taborišča, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V Kairu pa so se včeraj sestali sirski opozicijski aktivisti, da bi razpravljali o oblikovanju prehodne vlade v Siriji. Vanjo naj bi bili vključeni predstavniki celotne opozicije, tudi člani Muslimanske bratovščine in nekdanji visoki vojaški oficirji, ki so imeli pomembno vlogo pri začetku revolucije v državi. Srečanje je potekalo dan potem, ko je vodstvo Svobodne sirske vojske predlagalo ustanovitev posebnega obrambnega odbora, ki bi ga sestavljalo šest vojaških in civilnih predstavnikov, ki bi vodili tranzicijo v Siriji. (STA) / ALPE-JADRAN Sreda, 1. avgusta 2012 3 KOPER - Pomanjkanje zadostnih padavin vse od zime Suša pesti Istro kot že dolgo ne Prepovedano zalivanje vrtov Vse bliže možnost prekinitev zagotavljanja pitne vode - Ogroženi kmetijski pridelki KOPER - Z včerajšnjim dnem je v Slovenski Istri prepovedana uporaba vode za zalivanje vrtov, zelenih površin in športnih igrišč. Vodni viri Rižanskega vodovoda Koper (RVK) hitro upadajo, dežja pa ni pričakovati, zato so po besedah direktorja RVK Zdravka Hočevarja vedno bližje črnim scenarijem prekinitev zagotavljanja pitne vode. »Upamo, da bomo z varčevalnimi ukrepi uspeli privarčevati vsaj toliko, da bi čim bolj podaljšali čas, ko bomo začeli z odklopi. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo ravnotežje v vodovodu porušilo,« je na včerajšnji novinarski konferenci RVK povedala predstavnica odnosov z javnostmi Sara Milenkovski. Ob nadaljevanju sušnega vremena bi se to po njenem utegnilo zgoditi že konec tega ali v začetku prihodnjega tedna. Če bo do redukcij, ki so jih v Slovenski Istri zadnjič izvajali pred 25 leti, dejansko prišlo, bodo določena področja za nekaj ur dnevno izklopljena iz vodooskr-be. Breme redukcij bodo po navedbah RVK enakomerno porazdelili med vse tri občine, tako v zaledju kot v obmorskih turističnih centrih. Občane bodo o morebitnih odklopih pravočasno obveščali prek spletnega portala, na voljo bo tudi krizni telefon. »Pričakujemo, da večjih problemov naši občani ne bi smeli imeti,« je dejal Hočevar. Trte refoška je že oklestila toča, sedaj pa še suša Poraba vode se predvsem na račun turizma na Obali v poletnih mesecih poveča tudi do 60 odstotkov in znaša trenutno 34.000 kubičnih metrov vode dnevno, od katerih vodni vir Rižane trenutno ne zagotavlja niti 45 odstotkov. RVK je odvisen od štirih vodnih virov: poleg reke Rižane še od Kraškega vodovoda, zajetja Gradole v hrvaški Istri in obmejnih vodnih virov Bužini in Gabrijeli. Vsi štirje vodni viri trenutno zagotavlja- jo 380 litrov vode na sekundo, ob nadaljevanju sušnega vremena pa bi se njihova razpoložljivost utegnila zmanjšati na 230 litrov na sekundo. Če se bo to zgodilo, bo v času povečane porabe vode v konicah čedalje težje zagotavljati preskrbo z vodo. Zaradi izjemne suše, ki traja vse od zime, so tako zajetje Rižane kot zajetja v hrvaški Istri v poletje vstopila z nizkimi vodostaji. Rižansko zajetje je že praktično suho. Vso vodo, ki jo RVK dobi iz vodnega vira Rižane, tako načrpajo iz bazena podtalnice. Minuli petek so začeli del načrpane vode vračati v strugo Rižane za ohranjanje biološkega minimuma, potrebnega za preživetje rastlin in živali v reki. Z včeraj izdanim sklepom o prepovedi rabe vode je prepovedano tudi pranje javnih in zasebnih površin ter vozil, polnjenje bazenov in tuširanje na plažah. Pitne vode ne bodo smeli uporabljati v kmetijstvu, razen za zalivanje v toplih gredah in rastlinjakih. Z izjemo upravičenih prevozov je prepovedana tudi oskrba s prevozi vode z avtomobilsko cisterno in odjem vode iz hidrantov brez vednosti RVK. Na RVK uporabnike obenem pozivajo, naj skrajno racionalizirajo dnevno porabo vode za opravljanje dejavnosti in v domačih gospodinjstvih, obveščajo upravljavca o morebitnih okvarah in poškodbah na vodovodnem sistemu ter upoštevajo njihove ukrepe in navodila. V Slovenski Istri so zaradi suše ogroženi tudi kmetijski pridelki. Visoke temperature in pomanjkanje vode so prizadele predvsem plodovke, kot so paradižnik, paprika, kumarice, melone in lubenice, je za STA pojasnila Jana Bolčič iz Kmetijske svetovalne službe v Kopru. Visoke temperature otežujejo opraševanje, rastline v takih razmerah tudi težje dostopajo do kalcija, kar povzroča poškodbe plodov. (STA) ČEDAD - Kapljice kulture na dvorišču hiše Costantini Msgr. Angelo Cracina in Marino Vertovec sta beneškim Slovencem dala veliko Bivši nadškof Uran v ljubljanski bolnišnici LJUBLJANA - Upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran je bil zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja sprejet v ljubljanski klinični center, kjer potekajo različne preiskave. Urana je že obiskal ljubljanski nadškof Anton Stres, oba pa prosita vernike, da molijo za njegovo zdravje. Neuradno je Uran sprejet v bolnišnično oskrbo zaradi težav s srcem. Težave z zdravjem je imel že poleti leta 2009, pozneje je bil zaradi težav s srcem tudi hospitalizi-ran. Kot so takrat pojasnili v tiskovnem uradu ljubljanske nad-škofije, so opravljene preiskave pokazale delno oslabelost srca, čemur je sledila ustrezna terapija. Uran je z delom po končanem zdravljenju sprva nadaljeval, kmalu zatem pa je odstopil s svoje funkcije ljubljanskega nadškofa. V zadnjih dneh je bil Uran v središču pozornosti zaradi navodila Vatikana, da mora začasno zapustiti Slovenijo. Informacijo o dekretu Kongregacije za škofe v Rimu je v nedeljskih Oznanilih župnije Sv. Jakob ob Savi 22. julija objavil tamkajšnji župnik Vlado Bizant, ki je tudi Uranov sorodnik. (STA) Alpski kvintet po Radiu Trst A TRST - V oddaji Iz domače zakladnice, ki bo na valovnih dolžinah Radia Trst A na sporedu jutri ob 13.20, boste lahko prisluhnili glasbi v živo enega najdlje delujočih in najbolj vplivnih slovenskih narodnozabavnih ansamblov - Alpskega kvinteta. Voditelj priljubljene radijske oddaje Aleksi Jercog bo namreč poslušalcem predstavil posnetek prvega dela koncerta, ki ga je Alpski kvintet imel minulega 20. maja na prireditvenem prostoru na Mete-žici v Mačkoljah, kjer je Slovensko prosvetno društvo Mačkolje z dvodnevnim glasbenim nizom z naslovom Prazničnih 50 obeležilo letošnjo 50. izvedbo tradicionalnega Praznika češenj. Poleg vrhunsko izvajanih polk in valčkov bodo lahko navdušenci poslušali tudi intervju, ki sta ga urednika Aleksi Jercog in Mairim Cheber posnela na dan koncerta z vodjo in baritonistom Alpskega kvinteta Janezom Pe-rom. Drugi del koncerta bo na sporedu prihodnji četrtek, 9. avgusta, vedno s pričetkom ob 13.20, ko se bo zaključil niz šestih radijskih oddaj, posvečenih Alpskemu kvintetu. Publika na prireditvi Z besedami v spomin na profesorja Marina Vertovca, učitelja, publicista, prevajalca in dolgoletnega predsednika kulturnega društva Ivan Trinko, se je v soboto, 28. julija, v hiši Costantini v Čedadu zaključila četrta izvedba pobude »Kapljice zgodovine in kulture«, ki so jo letos priredili družina Costantini, društvo Ivan Trinko, če-dajska Univerza za tretje obdobje, deželni Eraple (ustanova ACLI za probleme delavcev v tujni), Slovenci po svetu ter Študijski center La parabola s pokroviteljstvom Občine Čedad. Gre za sodelovanje med ustanovami in posamezniki, ki delujejo ali živijo v Ulici IX. avgusta 1509 in so pred štirimi leti, ob 500. obletnici osvoboditve Čedada od imperialnih sil, prvič stopili skupaj in posvetili posebno pobudo temu dogodku. Letos pa je bil večer posvečen monsi-njorju Angelu Cracini ob dvajsetletnici njegove smrti. Msgr. Cracina je svoje pastoralno in kulturno delo v Benečiji, najprej kot vikar v Gorenjem Barnasu in nato kot župnik v Podutani, opravljal v najtežjih letih v zgodovini Slovencev Videnske pokrajine. O njem - po pozdravih čedajskega župana Stefana Ballocha, Cesareja Costanti-nija v imenu družine, ki je gostila pobudo, Elise Sinosich v imenu ustanove Eraple, Mihe Obita v imenu društva Ivan Trinko in Brune Zuccolin v imenu deželne uprave -so spregovorili teolog in glavni urednik Doma msgr. Marino Qualizza, generalni vikar Videnske nadškofije msgr. Guido Genero ter nm Franco Fornasaro, ki je bil tudi povezovalec večera. »Cracina je bil res izreden človek, -je med drugim povedal Qualizza - z njim razumemo, kaj pomeni ponovno odkriti svojo identito, napraviti potreben kulturni skok in sprejeti svoje korenine, ne da bi zanikali realnosti, v kateri človek živi. Bil je hrast, ker je bil močan, sposoben je bil prenašati vsako nevihto, bil je pa tudi vinska trta, ki darežljivo obrodi svoje sladke sadove.« Msgr. Qualizza se je spomnil tudi prizadevanj Cracine za ohranitev slovenske besede v Benečiji v času fašizma. Nekaj svojih osebnih spominov o Cracini sta podala tudi msgr. Genero in Fornasaro. Miha Obit pa se je poklonil Marinu Vertovcu ob desetletnici njegove smrti. »Kot Slovenec, ki je živel v videnski pokrajini, in sicer v Vidnu, in kot občutljiv in odprt človek - je med drugim rekel - se je Vertovec res veliko trudil, da bi vzpostavil potreben dialog med dvema kulturama, slovensko in italijansko, to seveda v spoštovanju razlik, prav tistih, ki so temelj evropske kulturne združitve, ki je še ni.« Ob zgodovini in spominih je bil tudi kulturni program, za kar so uspešno poskrbeli najprej StEli duo (Elisa Iovele, sopran, in Stefania Rucli, klavir), nato pa še duo Marta Vigna (harfa) in Stefano Fornasaro (flavta). V dvorišču hiše Costantini pa je bila na ogled razstava furlanskega slikarja Guida Tavagnacca in istrske slikarke Lucille Micheli. (NM) Marino Qualizza nm Miha Obit nm CELOVEC - Korupcijska afera Predčasne volitve vse bolj realne Jutri demonstracija, v petek deželni zbor CELOVEC - Korupcijska afera se tedni dni po njenim spektakularnem odkritju bliža novemu višku. Za ta petek je namreč sklicana seja deželnega zbora, na kateri naj bi poslanci glasovali o skupnem predlogu socialdemokratov (SPO), ljudske stranke (OVP) in Zelenih o razpustu deželnega parlamenta in o razpisu čimprejšnjih predčasnih volitev, po možnosti še letos jeseni. Vladajoči svobodnjaki (FPK), ki (zaenkrat še) odklanjajo predčasne volitve in ki so za petek napovedali tudi blokado glasovanja, so medtem soočeni z vse močnejšim pritiskom tudi avstrijske zvezne politike, ki - kot opozicija in javno mnenje na Koroškem - prav tako odločno zahteva, da se na Koroškem končno naredi »čista miza«. Že za jutri je napovedan tudi nov shod v podporo predčasnim volitvam, ki ga organizirajo koroški socialdemokrati. Dejstvo, da hočejo svobodnjaki na Koroškem še vedno preprečiti oz. zavleči predčasne volitve, je ostro kritizirala tudi predsednica avstrijskih Zelenih, Korošica Eva Glawischnig. Stranki deželnega glavarja Gerharda Dorflerja je očitala »nesramno« preprečevanje in zavlačevanje predčasnih volitev in zahtevala, da bi moral avstrijski parlament z ustavno-pravnimi določili poskrbeti za to, da bi tudi na Koroškem morali upoštevati minimalne standarde demokracije. Konkretno je Glawischnigova zahtevala, da bi bilo treba jasno definirati določila, kdaj naj bi bilo mogoče razrešiti funkcije posameznega člana vlade, kdaj in ka- ko razpisati nove volitve, oziroma kako uveljaviti kontrolne pravice tudi v gremijih, kakršen je koroški deželni zbor. Tako je povsem nerazumljivo, da se deželni glavar ustoliči z navadno večino, odpoklic pa je mogoč le z dvotretjinsko večino. Profesor psihologije na celovški univerzi Klaus Ottomeyer, ki je med drugim tudi avtor knjige »Jörg Haider - izoblikovanje mitov in dediščina«, ki je izšla pri slovenski založbi Drava v Celovcu, pa v razpravi o predčasnih volitvah meni, da očitno nekateri (predvsem svobodnjaki) računajo s tem, da bi volivci še naprej sledili nekemu mitu, ki je šele pogojil razvoj nekega »sistema Haider«, kot to imenuje stroka. Kajti čeprav je po mnenju Ottomeyerja velika večina ljudi, ki je nekoč volila Haiderja, zelo ogorčena, mnogi še vedno nočejo verjeti, da so bili tako prevarani. Poleg tega tudi ni razumljivo, da bi le en človek lahko bil kriv za vsa ta dejanja. Prav zaradi tega pa se ljudje pogosto znajdejo v dilemi, meni Ottomeyer in dodaja, da tudi deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK) dobro izkorišča to opredeljenost ljudi. Ob tem vedno poudarja, da so mu vedno znova zatrdili, da v kake korupcije niso vpleteni. Torej želi z njimi nazadnje tudi v kake predčasne volitve. Očitno nekoliko računa s tem, da bi ljudje oziroma volivci le še nadalje sledili mitu, ki je šele pogojil razvoj »sistema Haider«, je še dodal psiholog in avtor Klaus Ottomeyer. Ivan Lukan DZP doo-PRAE srl 2012 © Vse pravice pridržane / TRST Sreda, 1. avgusta 2012 4 E—Trst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu EVROPSKI KORIDOR - Stališče pokrajinskega sveta Hitra železnica je strateškega pomena, načrt pa je površen in nespoštljiv do Krasa Spet različna gledanja v levosredinskem zavezništvu - »Upoštevajte stališča in zahteve občin« Hitra železnica je strateškega pomena za naše kraje, načrt, ki ga je pripravila družba Italferr, pa ni spoštljiv do okolja, posebno ne kraškega. To stališče, ki ga je Pokrajina včeraj poslala deželni upravi, je sad večurne razprave v pokrajinskem svetu, kjer je prišlo do različnih gledanj v večinski levo-sredinski koaliciji. Za načelno podporo Pokrajine hitri železnici se je opredelilo 12 pokrajinskih svetnikov Demokratske stranke, liste Bassa Poropat, Slovenske skupnosti, UnAltra Trieste in Giorgio Ret (Ljudstvo svobode), osem svetnikov opozicije in IDV (Majda Canziani) se je vzdržalo, trije svetniki (dva iz vrst SEL in Fabio Longo-IDV) pa so volili proti. Politično gledano se je ponovil scenarij iz tržaškega občinskega sveta, a z nekaterimi razlikami, ki zadevajo stranki Italija vrednot (IDV) in Ljudstvo svobode. Zastopnika IDV Longo in Majda Canziani nista uskladila stališč, od uradnega stališča desne sredine pa se je ogradil nekdanji devinsko-nabrežinski župan Ret. Edina svetnica Združene levice Elena Legiša je bila odsotna, ker je na dopustu, volila pa bi proti sklepu, ki ga je predlagal pokrajinski odbor. Zastopnika stranke SEL Nichija Vendole načelno odklanjata pojem hitre železnice, desna sredina pa se je, bolj kot proti projektu Italferr, opredelila proti upravi Basse Poropat. Pokrajinski svet se je načelno opredelil za gradnjo nove železnice, ni pa se izrekel o okoljski presoji predhodnega (ali preliminarnega) načrta, ki ga je Trst pogojno podprl, v Nabrežini in Zgoniku pa so ga zavrnili. Pokrajina na tem področju nima pristojnosti, stališče je zavzela na prošnjo Dežele. Leva sredina je mnenja, da železnica v sklopu evropskega koridorja, če bo kdaj sploh zgrajena, ne sme le prečkati naših krajev, temveč jim mora prinesti koristi. O tem v načrtu Italferr ni ne duha ne sluha, kot so enoglasno ugotovili v Trstu, Zgoniku in Devinu-Nabre-žini. Bolj kot nova železnica Pokrajino trenutno skrbi sedanja proga, zaradi katere je tržaško območje prometno in prevozno gledano vse bolj osamljeno, pristanišče pa brez sodobne železnice nima možnosti razvoja. Sklep pokrajinskega sveta je podoben vprašalniku, saj projektantom železnice postavlja vrsto vprašanj, ki jih sicer najdemo, čeprav ne vsa, v stališčih občinskih uprav. Tudi slednje družbo Italferr, podružnico italijanskih železnic-RFI, sprašujejo kako bo z deponijami in odvozom izkopnega materiala za tunele, kako je s podtalnimi vodami in jamami in kako mislijo pristojni zaščititi prebivalstvo pred hrupom in vibracijami, ki bodo nastajale pri vrtanju predorov. Pokrajina je edina med javnimi upravami, ki postavlja tudi problem odškodnin in protivrednosti za lokalne skupnosti, ki jih bo gradnja nove železnice prizadela in oškodovala. Končno je pokrajinski svet pozval projektante, naj upoštevajo zahteve občin, ki so bile doslej vse po vrsti neupoštevane oziroma prezrte. Podobno zahtevo je državnim železnicam postavil deželni odbornik Riccardo Riccardi. S.T. Nova železnica naj bi koristila predvsem danes negotovi prihodnosti tržaškega pristanišča kroma OBISK V UREDNIŠTVU - Odločitev najvišjih predstavnikov pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat in Maurizio Vidali sta pristopila v Zadrugo Primorski dnevnik DOLINA - Sinoči je zasedal občinski svet 700 tisoč evrov za splošno »prenovo« Boršta in Zabrežca Občina Dolina je v seznam gradbenih in prostorskih investicij v trile-tju 2012-2014 vključila tudi strošek 700 tisoč evrov za »prenovo« Boršta in Zabrežca. To je na sinočnji seji dolinskega občinskega sveta sporočila županja Fulvia Premolin, ki je v ta namen napovedala javno dražbo. V obnovitvena dela sodita med drugim asfaltiranje cest in posodobitev dotrajane javne razsvetljave, poleg t.i. urbane opreme. Denar za Zabrežec in Boršt sta, poleg Občine, prispevali deželna uprava in družba Acegas-APS. V seznam nujnih del je Občina uvrstila tudi izredno vzdrževanje poljske poti na območju Boljunca (povezave med Tovarno velikih motorjev in Pu-ljami). Županja je občinskim svetnikom poročala o poteku vzdrževalno-obnovitvenih del v občinskem gledališču France Prešeren (strošek 150 tisoč evrov iz evropskega projekta Kras-Carso), ki zadevajo dvorano in oder. Temu je treba dodati še strošek 100 ti- nem centru Glinščica v Boljuncu. Na županstvu v Dolini je po novem na voljo t.i. zelena (brezplačna) telefonska številka 800-329-669, na kateri bo uprava nudila občanom raz-norazne informacije o poslovanju občinskih uradov in služb. S tem v zvezi je županja sporočila, da je z julijem podjetje Italspurgi prevzelo službo zbiranja in odvoza odpadkov, za katero je doslej skrbelo podjetje Caruter. Sedaj bodo občani imeli možnost, da jim podjetje Italspurgi po predhodnem dogovoru z Občino odpelje tudi t.i. zelene odpadke (npr. pokošeno travo). Občasni odvoz bo zastonj, za bolj pogoste posege pa bo treba plačati. Občina bo po poletnih počitnicah na javnih srečanjih seznanila občane z vsemi pravili za odvažanje in ločevanje odpadkov, tudi zato, ker bo treba v kratkem obvezno ločevati steklo od plastike. Županja je na občinski seji tudi seznanila svetnike s potekom del za vzdrževanja pokopališč. S.T. Maria T. Bassa Poropat in Maurizio Vidali podpisujeta pristopni izjavi v zadrugo Primorski dnevnik, ki jima je posredoval predsednik zadruge Jurij Kufersin kroma POMOČ V Miljah pomagajo potresencem Občina Milje že vrsto let sodeluje z občino Carpi v pokrajini Modena, ki jo je pred kratkim hudo prizadel potres. V Miljah so upali in računali, da bodo lahko nekatere družine v poletnem času sprejele otroke iz Carpija, zaradi organizacijskih težav pa so bili to hvalevredno pobudo primorani preložiti. Miljska občinska uprava, kot potrjuje odbornica Loredana Rossi, pa bo izvedla druge solidarnostne pobude v korist potre-sencem iz Carpija in okolice. Odbornica izpostavlja pobudo občinske civilne zaščite, ki je v sodelovanju z zadrugo Coop Nordest in trgovskim centrom Montedoro Freetime, zbrala vrsto higienskih in drugih potrebščin za prebivalce Emilije. V začetku septembra bo na miljskem Trgu Marconi solidarnostna tombola za prebivalce od potresa porušenih območij. Predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali sta včeraj formalno pristopila v Zadrugo Primorski dnevnik. To sta naredila v znak solidarnosti z našim dnevnikom, ki zaradi splošne krize in velikih zamud pri izplačevanju državnih prispevkov preživlja zelo težke čase. Najvišja zastopnika Pokrajine sta izrazila priznanje novinarskemu in vsemu delovnemu kolektivu našega dnevnika, ki se v zelo težkih razmerah trudi, da bi časnik ne samo redno izhajal, ampak tudi nudil bralkam in bralcem čim bolj popolno informacijo. Bassa Poropat in Vidali sta izkoristila obisk na našem uredništvu za izmenjavo mnenj o nekaterih aktualnih zadevah, ki se tičejo pokrajinske stvarnosti in vloge Pokrajine. Občani v glavnem niso dobro informirani o realnih pristojnostih pokrajinskih uprav, ki jih bo treba v vsakem primeru posodobiti in na novo organizirati, kar naj bi pri nas naredil deželni svet. Bassa Poro-pat vidi prihodnost Pokrajine Trst v tesnejšem sodelovanju s Pokrajino Gorica. Upravi imata marsikaj skupnega, nenazadnje prisotnost svojem ozemlju slovenske narodne skupnosti in celovito kraško ozemlje. Bassa Poropat načelno ni proti oblikovanju mestnih ali metropoli-tanskih občin, v našem primeru pa je ta zamisel zelo vprašljiva, saj bi Občina Trst najbrž prej ali slej »zadušila« manjše občine, ki se upravičeno čutijo ogrožene od Trsta. Podobno razpoloženje prevladuje v Furlaniji, kjer se občine v primeru ukinitve vi-demske pokrajine bojijo prevlade Vidma nad okolico. Če bi obveljala državna merila, bi v Furlaniji-Julijski krajini ostali le tržaška in videmska pokrajina. Predsednika sta potrdila, da bo Pokrajina tudi v tem mandatu (konča se leta 2016) namenila posebno pozornost odnosom in sodelovanju s t.i. okoliškimi občinami. Predvsem na kulturnem področju od slednjih pričakuje več skupnih kulturnih projektov, kar bi obogatilo splošno kulturno ponudbo Pokrajine in obenem posameznih občinskih uprav. / TRST Sreda, 1. avgusta 2012 5 ŽELEZARNA - Sindikalna skupščina zaposlenih v škedenjski železarni in v tovarni Sertubi »Rim naj zagotovi industrijsko dejavnost tudi po letu 2015« Sindikati bodo danes naslovili pismo na ministra za gospodarski razvoj Passero Muzeji zvečer vabijo Pupkin Kabarett pri Sv. Justu Na grajskem dvorišču pri Sv. Justu bo drevi ob 21. uri nastopila kabaretna ekipa Pupkin Kabarett s prijatelji s predstavo »Kako prestrašiti tržišča in srečno živeti«. Izoblikovali jo bodo Laura Bussani, Stefano Dongetti, Alessan-dro Mizzi, Massimo Sangermano, Ivan Zerbinati, Stefano Schiraldi, Flavio Furian, številni glasbeniki ter častni gost, komik Paolo Rossi. Sindikalno predstavništvo zaposlenih v škedenjski železarni bo skupaj s predstavniki delavcev tovarne Sertu-bi danes naslovilo na ministrstvo za gospodarski razvoj pismo, v katerem bo zahtevalo takojšnje ukrepe. Od pristojnega ministra Corrada Passere bo sindikat zahteval, naj čim prej posreduje deželni in lokalnim upravam oziroma javnim institucijam dokument glede nadaljevanja industrijske dejavnosti na območju škedenjske železarne tudi po letu 2015. Italijanska vlada mora skratka takoj zahtevati od lokalnih uprav in institucij, da črno na belem zapišejo, da bodo kovinarske oziroma industrijske dejavnosti dovoljene tudi v prihodnosti, pravi sindikat. Tako bo jasno, ali javne uprave podpirajo razvoj območja pri Škednju v industrijske namene ali ne, obenem pa bo moralo tudi vodstvo družbe Jindal-Ser-tubi obelodaniti svoje načrte. Za poseg na pristojno ministrstvo so se odločili na sindikalni skupščini, ki je bila včeraj popoldne v železarni. Pobuda je sledila sindikalni skupščini, ki je bila v ponedeljek v tovarni Sertubi in na kateri so med drugim razglasili stanje pripravljenosti in napovedali hude proteste v septembru, če se ne bo stanje spremenilo. Družba Jindal, ki upravlja tovarno Sertubi, je namreč napovedala, da bo zaradi pomanjkanja naročil zamrznila vse predvidene naložbe in da čaka delavce zaradi tega v septembru izredna dopolnilna blagajna. Delavci Ser-tubija so sodelovali tudi na včerajšnji skupščini zaposlenih v železarni, ki vsaj zaenkrat teh težav nimajo. Predstavniki sindikatov kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil ter enotnega sindikalnega predstavništva Rsu so na skupščini seznanili delavce z dogajanjem. Kot nam je povedal Fabio Barbo v imenu sindikata Fiom, lokalne uprave pisma z ministrstva zagotovo še niso prejele. Zato bodo zahtevali od ministrstva, da posreduje dokument pred 15. avgustom. Tako bo mogoče ugotoviti, ali se javni upravitelji zavzemajo za razvoj ozemlja. Sicer se italijanska vlada zdaj ukvarja s hudim vprašanjem zasega tovarne Ilva v Tarantu. Toda Rim ne sme zaradi tega »pozabiti« na ške-denjsko železarno, je dodal Barbo. Nasprotno, temeljno je, da ministrstvo za gospodarski razvoj obravnava železarno skupaj z Ilvo in s Piombinom v okviru državnega načrta, ki bi moral spodbujati razvoj italijanske industrije. A.G. Pogled na škedenjsko železarno kroma LJUDSKE GRADNJE - Včeraj predstavitev V Ul. Flavia 77 novih stanovanj Deželni svet sprejel reformo ATER Deželni svet je včeraj odobril reformo podjetij za ljudske gradnje ATER, ki jo je izdelala vlada deželnega predsednika Renza Tonda. Reforma je bila del zakonskega osnutka o preos-novi deželnih javnih ustanov in so jo sprejeli z glasovi desnosredinske večine, medtem ko je bila opozicija zelo kritična do ukrepa. Pri reformi bodo vsekakor sodelovali zdajšnji upravitelji podjetij ATER, drugače pa bo lahko deželni odbor imenoval komisarja. V Trstu so medtem včeraj v Ul. Flavia slovesno predstavili 77 novih stanovanj, predstavitve pa se je udeležil tudi deželni odbornik za javna dela Ric-cardo Riccardi. Nova stanovanja so del obnove več poslopij ATER na tistem območju, ki jo bodo izvedli v sodelovanju z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, Občino Trst in Fundacijo Caccia-burlo in ki predvideva gradnjo 600 novih stanovanj. Novih 77 stanovanj je delno last tržaškega podjetja za ljudske gradnje ATER (59) in delno last Fundacije Cacciaburlo (18). Obnovljena poslopja v Ul. Flavia kroma BAZOVICA - Včeraj popoldne v bližini pokrajinske ceste Silovit požar na gmajni med Bazovico in Gropado zahteval večurni napor gasilcev Na območju med Bazovico in Gropado je prišlo včeraj popoldne v grobih obrisih v višini pokopališča do silovitega požara, ki je zahteval precej truda od gasilcev tržaškega pokrajinskega poveljstva. Požar se je razvil na težko dostopnem območju, kar je gašenje oviralo. Požar je izbruhnil približno ob 17. uri, dve uri kasneje pa je bilo na mestu pet gasilskih oziroma protipožarnih vozil. Gasilci so imeli precejšnje težave, da dosežejo kraj požara, pa vendar jim je uspelo po ve-čurnih naporih in prizadevanjih ukrotiti ognjene zublje. Drugače so bili gasilci pokrajinskega poveljstva zaposleni tudi v zgodnjih popoldanskih urah, ko se je požar sicer manjših razsežnosti razvil blizu Zgonika. Gasilci so vsekakor pravočasno ukrepali in kmalu prihiteli z gasilskimi vozili do prizadetega območja. Požar so tako kmalu pogasili in je bilo okrog 16. ure vsega konec. Požar je izbruhnil na težko dostopnem območju kroma V mestnem muzeju Sartorio (Trg Papa Giovanni XXVIII 1) bo drevi zaživelo prvo srečanje v okviru pobude Musei di sera - Muzeji zvečer, glasbena prireditev L'uomo nel mar delle passioni, obenem pa bo poskrbljeno tudi za tradicionalne vodene oglede po muzejskih zbirkah in ustvarjalne delavnice. Pozdrav soncu, preden tone V okviru pobude Trieste Estate 2012 bo drevi ob 20.17 na pomolu Audace predstava Al sogno della stella - tableau vivant di celebrazione al tramonto. Gre za nekak pozdrav soncu, preden tone v morje ob glasbi Alfreda Lacoseglia-za in Cristine Veriti Lennonyc pri Sv. Ivanu V gledališču Basaglia v svetoivanskem parku se drevi ob 21.30 zaključuje filmski niz Parcodellarte.doc. Na platnu bodo predvajali dokumentarni film Len-noNYC Michaela Epsteina. Film prikazuje življenje Johna Lennona v New Yorku po razpustitvi Beatlesov. Jutri film, v petek pa tango ob morju Krožek ARCI vabi jutri v Ljudski dom v Podlonjer na predvajanje filma Sant'Ambrogio e l'invenzione di Milano z Dariom Fojem in Franco Rame. Začetek ob 21. uri. V petek pa se v kopališču Dopolavoro Ferroviario na Miramarskem drevoredu 30 obeta večer tanga z naslovom Poletna milonga. Tudi v tem primeru je prireditelj pobude združenja ARCI. Začetek ob 21.30. Zdravstveno skrbstvena V ( «V* (\ v t pomoč starejsim na Poncani Krožek Stranke komunistične prenove Gramsci je v sodelovanju z združenjem prostovoljcev Cittadini solidali poskrbel za socio-skrbstveno službo za starejše občane in njihove družine. V Ljudskem domu na Pončani (Ul. Pon-ziana 14, tel. 040/381081) bo vsako sredo od 10.30 do 11.30 operater na voljo starejšim in nesamostojnim osebam za svetovanje in nudenje informacij o skrbstvenih storitvah. Ukradli so vino in likerje Neznani tatovi so v noči na ponedeljek vdrli v neko gostilno blizu pediatrične bolnišnice Burlo Garofolo. Žejni kriminalci so odnesli več steklenic viso-kokakovostnega vina in likerjev v skupni vrednosti približno 2000 evrov. Vlom je opazila lastnica gostilne v ponedeljek popoldne in obvestila policijo. Preiskavo vodi osebje tržaške kve-sture. Urniki tržaške kvesture za prijavo prodanih poslopij Obrazce s prijavami prodanih poslopij je mogoče posredovati v pristojnem uradu tržaške kvesture od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30, ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 15. do 17. ure. Morebitne informacije nudijo na tel. št. 0403790502 ali prek elektronske pošte urp.quest.ts@pecps.poliziadistato.it. Sprememba proge 47 Prevozno podjetje Trieste Trasporti sporoča, da bo od danes (od 8. ure) avtobusna linija 47 nekoliko spremenila svojo progo. Zaradi del bo namreč Ulica Noghere zaprta za promet, avtobus 47 pa bo vozil po Ulici Flavia. Za informacije je na voljo zelena številka 800-016675. e Sreda, 1. avgusta 2012 TRST / INOVACIJA - Predstavitev programa Campus d'impresa Spodbujanje inovativnega spin-off podjetništva Projekt bo štartal oktobra in predvideva tri razpise - Podpora desetim najboljšim pobudam Spodbujanje inovacije prek usposabljanja in spremljanja potencialnih mladih podjetnikov. Tak je cilj programa Campus d'impresa, ki so si ga zamislili AREA Science Park, Univerza v Trstu in Innovation Factory. Kakor so na včerajšnjem srečanju z novinarji povedali namestnik rektorja Francesca Peronja Fabio Benedetti, deželna odbornica za delo, izobrazbo, trgovino in enake možnosti Angela Brandi, ravnatelj AREA Science park Enzo Moi in tehnični vodja AREE Stephen Taylor, gre za res enkratno priložnost za vse raziskovalce, študente z univerzitetno diplomo (in vsaj 9 mesečnim raziskovalnim stažem) in univer-zitetnike, ki opravljajo podiplomski študij ali magisterij. Dežela FJK bo projektu namenila 475 tisoč evrov iz evropskega socialnega sklada z željo, da bi nova spin-off podjetja spodbudila krajevni gospodarski razvoj s prenosom tehnologij, vrednotenjem rezultatov raziskovanja za promocijo nastanka in razvoja podjetij z visoko stopnjo znanja ter povečanja količine in kakovosti kompetenc. Projekt bo štartal oktobra ali novembra, ko bodo predstavili prvega izmed treh razpisov, zaključil pa naj bi se aprila 2014. Posebna strokovna komisija bo izbrala deset najboljših prijavljenih predlogov, ki jih bo nato projekt tudi finančno podprl in pomagal uresničiti. Več informacij bo vsekakor v kratkem na razpolago na spletni strani www.campusdimpresa.eu. Nova podjetja bodo ustvarila tudi nova delovna mesta. Kot vse medalje pa ima tudi ta dvojno plat. Kakor je povedal ravnatelj Moi, bodo sveže ideje nedvomno prispevale k prodoru inovativnih izdelkov na trg: novi izdelki imajo nedvomno večje šanse za uspeh. Vendar so nova podjetja šibkejša in njihove izkušnje so skromne, tako da se njihova življenjska doba navadno kaj kmalu izpoje. Program Campus d'impresa pa je lahko novim podjetnikom v veliko pomoč: najprej pri sestavi verodostojnega in uresničljivega masterplana, dokončanju prototipov za predstavitev trgu in nadalje pri uvajanju na sam trg dela - pri spoznavanju ovir, vinkulacij, tekmecev in seveda vseh skrivnosti za uspešno poslovanje. Pobudniki postavljajo morebitnim interesentom samo ta pogoj, da imajo sodelujoči raziskovalci stalno bivališče v naši deželi, saj je končni cilj razvoj krajevnega gospodarstva. (sas) Z leve Benedetti, Brandi, Moi in Taylor kroma POLETNI VEČERI Vabilo v Šempolaj in Praprot Občina Devin-Nabrežina je tudi letos poskrbela za niz prireditev Poletni večeri pod zvezdami. Dobršen del teh je že za nami, v prihodnjih dneh pa se nam obeta še nekaj poslastic, in sicer v Šem-polaju in Praprotu. V petek bo v okviru mednarodnega glasbenega festivala Med zvoki krajev v šempolajski cerkvi ob 21. uri koncert Tria Novello. V soboto se bo dogajanje pomaknilo v Praprot, kjer bosta v gozdičku ob 19. uri društvi Sodalitas adriatico-danubiana in P.P. Vergerio predstavljata knjigo Fiumi... divini Marine Petro-nio. Z avtorico se bo pogovarjal Adriano Papo. Ob 21.15 pa bo ravno tam zaživela še komedija v tržaškem narečju Ma ... chi te son ti? v priredbi gledališke skupine Proposte teatrali. V nedeljo bo ob 20. uri v Pra-protu čas za komedijo v slovenskem jeziku Burka o jezičnem dohtarju v priredbi SKD Tabor, v ponedeljek pa bo ob 20.30 srečanje z mladimi pianisti združenja Punto musicale, ob 21.15 pa glasbeni večer s tango melodijami s skupino Noetango v okviru koncertne sezone Note Timave. INFLACIJA - Julijski podatki za Trst V medletni primerjavi stopnja višja za 3,6% Letna inflacijska stopnja se je julija v Trstu v primerjavi z junijem rahlo zvišala (+ 0,2 odstotka), medtem ko se je v primerjavi z lanskim julijem dvignila kar za 3,6 odstotka. Statistični zavod Istat je včeraj objavil začasno oceno o gibanju inflacije v tem poletnem mesecu. Če pogledamo stanje po sektorjih, lahko ugotovimo, da so se v medletni primerjavi daleč največ povečali stroški za stanovanje - vodo, električno energijo in goriva (+8,9 odstotka). Takoj zatem pa alkoholne pijače in tobačni izdelki (+6,9 odstotka), prevozi (+5,9 odstotka), hotelske oz. gostinske storitve (+4,4 odstotka), oblačila in obutev (+ 4,2 odstotka), živilske dobrine in brezalkoholne pijače (+ 2,9 odstotka), pohištvo ter storitve za stanovanje (+ 2,5 odstotka), vzgoja (+1,5 odstotka), druge dobrine (+1,5 odstotka in še rekrea- cija, prireditve in kultura (+0,7 odstotka). Negativen predznak pa smo zabeležili le pri indeksu poglavja komunikacije (- 1,8 odstotka) in pa zdravstvenih storitev in stroškov za zdravje (-0,5 odstotka). V mesečni primerjavi je julija glede na junij najbolj zrasel indeks hoteli in restavracije (+1,2 odstotka), temu pa sledijo stroški za stanovanje, se pravi voda elektrika in gorivo (+ 0,7 odstotka), prevozi (+ 0,6 odstotka), rekreacija, prireditve in kultura (+0,4 odstotka), alkoholne pijače in tobačni izdelki (+0,4 odstotka) in še ostale dobrine (+0,1 odstotka). Manjši padec smo zabeležili pri hrani in brezalkoholni pijači (- 0,9 odstotka), komunikaciji (- 0,6 odstotka) ter pohištvu oz. storitvah za dom in zdravstvenih storitvah (oboje -0,2 odstotka). Nespremenjeni pa so ostali stroški za oblačila in obutev ter za vzgojo. PRI SVETEM IVANU - Odprtje trgovine Mali podvig v času gospodarske recesije m: Iva Druzetic v svoji trgovini »Da Manuel« pri Svetem Ivanu v Trstu kroma SLOVENSKI SKAVTI - Letošnjega tabora se udeležuje 36 otrok, 18 deklic in 18 dečkov Tržaški volčiči in volkuljice taborijo v pravljični deželi Narniji... nad Postojno V Zagonu nad Postojno se postopoma izteka tabor vol-čičev in volkuljic tržaške veje Slovenske zamejske skavtske organizacije. Na njem tabori 36 otrok, 18 deklic in 18 dečkov, vodi pa jih deset voditeljev in voditeljic z načelnico Darmo Milič na čelu. Tabor se je pričel v sredo, 25. julija, sklenil pa se bo jutri, 2. avgusta. Tema tabora je pravljična dežela Narnija, kakor si jo je omislil irski pisatelj C. S. Lewis. Tržaški volčiči in volkuljice so se zatekli na podeželje pred bombardiranjem Londona. Skozi čarobno omaro, ki je bila ste-sana iz narnijskega drevesa, pa so po naključju prišli v deželo Narnijo, ki ji že sto let namesto pravičnega kralja leva Asla-na vlada ledena čarovnica Jadis. Začel se je tako dolg boj proti temu utelešenemu zlu, ki je na koncu poraženo. V tem pravljičnem okviru se na taboru odvijajo delavnice, izleti, športna srečanja in druge dejavnosti. Sinoči so slavili zmago nad ledeno čarovnico v Predjamskem gradu ... Minulo nedeljo je bil na taboru dan obiskov. Otroci so skozi čarobno omaro, ki so jo postavili na vhodu tabora, uvedli starše in druge sorodnike v skrivnosti Narnije. Popoldne so s skeči ob tabornem ognju obiskovalce pozabavali, ob slovesu pa je marsikdo pokazal, da le ni pozabil na svoj pravi dom. Na istem tabornem prostoru v Zagonu so pred volčiči in volkuljicami taborili izvidniki in vodnice SZSO s Tržaškega. Tabor sta vodila Matija Moženič in Nada Petaros, tema tabora pa so bili Slovani. Volčiči in volkuljice na zboru pred jamborom mm Najdlje petdeset kilometrov. Približno toliko so oddaljeni pridelki, ki jih izbira mlada trgovka Iva Druzetic. »Sadje in zelenjava morajo biti sveži. Privilegiram pritnost in kakovost. Pridelke izbiram v glavnem na Tržaškem in v bližnji slovenski Istri,« pravi 32-letna Puljčanka, ki se je poročila s tržaškim Slovencem Štefanom Gecem v Lonjer in je pri Svetem Ivanu v Trstu, ob mesnici Prunk v Ulici San Cilino 40/E, pred kratkim odprla trgovino s sadjem in zelenjavo. Poimenovala jo je »Da Manuel«, kot se imenuje njen osemletni sin. V Trstu živi in dela devet let. Medtem je tudi pomagala na kmetiji Debe-lis in prodajala Debelisove pridelke na Ponterošu. »Tam sem se naučila poklica in sem tudi izpilila svojo slovenščino,« je povedala prijazna trgovka, ki se ne boji kriznega obdobja v trgovskem sektorju. Zanjo je to nov izziv. Ivina trgovina pri Svetem Ivanu je odprta od torka do sobote od 8.00 do 14.00. V petkih popoldne pa tudi od 16.00 do 19.00. Če želite sveže borovnice, paprike, paradižnike in ostale dobrote, lahko tudi pokličete na 3386979589. (jng) www.primorski.eu1 / TRST Sreda, 1. avgusta 2012 7 OPČINE - MoPZ Tabor Pevcu Ivanu Gecu v poslednje slovo V torek, 24. julija, se je na domačem pokopališču Moški pevski zbor Tabor z Opčin s pesmijo poslovil od svojega bivšega pevca Ivana Geca. Nini, kot smo mu pravili, je pri openskem zboru pel več kot 35 let. Pred kakimi sedmimi leti pa se je od zbora umaknil. Ko sem ga vabil, naj se spet vrne v našo družbo, se mi je potožil, da bi se še kako rad vrnil v naše vrste, a da mu je na žalost sluh odpovedal in da včasih ne sliši, tudi če mu govoriš na uho. Nino Gec, ki je umrl v svojem 86. letu starosti, je bil sicer doma od Ferlugov, a je že veliko let živel na Opčinah. Zaposlen je bil pri openskem tramvaju, kjer je zadnja leta, preden se je upokojil pred kakimi 26. leti, bil delovodja v tramvajski delavnici. K openskemu pevskemu zboru Tabor je pristopil že ob njegovi ustanovitvi leta 1969. Takrat je zbor štel več kot 40 pevcev. V vseh teh letih so se vrste zbora krepko razred- Ivan Gec čile. Sedaj je odšel še Ivan Gec. K zadnjemu počitku ga je spremljalo veliko prijateljev in znancev. Pevci zbora Tabor ga bomo ohranili v lepem in hvaležnem spominu, saj je bil zvest pevec in iskren prijatelj, s katerim smo skupaj veliko časa preživeli tako pri vajah, kot pri nastopih in na gostovanjih zbora. Naj mu bo lahka domača gruda! Armando Škerlavaj Včeraj danes Danes, SREDA, 1. avgusta 2012 PETER Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.33 - Dolžina dneva 14.43 - Luna vzide ob 19.49 in zatone ob 4.59 Jutri, ČETRTEK, 2. avgusta 2012 ALFONZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 31 stopinj C, zračni tlak 1018 mb raste, vlaga 55-odstotna, veter 7 km na uro, jugo-zahodnik, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23 stopinj C. [13 Lekarne Do sobote, 4. avgusta 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska uli- Loterija 31. julija 2012 Q Kino Bari 70 77 2 1 43 Cagliari 30 33 89 67 54 Firence 36 59 78 37 26 Genova 29 81 10 13 33 Milan 75 43 87 45 83 Neapelj 9 62 22 1 75 Palermo 3 5 85 6 89 Rim 88 64 45 40 5 Turin 62 40 68 75 8 Benetke 70 69 77 22 10 Nazionale 64 73 58 37 23 Super Enalotto Št. 91 29 82 83 84 87 89 jolly13 Nagradni sklad 1.965.215,16€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 18.251.654,80 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 29 dobitnikov s 5 točkami 10.164,91 € 1.164 dobitnikov s 4 točkami 261,13 € 28.685 dobitnikov s 3 točkami 20,87 € Superstar 49 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 26.113,00 € 164 dobitnikov s 3 točkami 2.087,00 € 2.312 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.022 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 39.036 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 19.45, 22.00 »Biancaneve e il caccia-tore«; Dvorana 2: 17.30, 22.00 »Il cac-ciatore di vampiri 3D (dig.)«; 20.00 »Cena tra amici«; Dvorana 3: 18.00, 21.00 »The Amazing Spider-Man«; Dvorana 4: 17.40, 19.50, 22.00 »Contraband«; Dvorana 5: 17.30, 20.15, 22.00 »L'estate di Giacomo«. [TTl Osmice ca 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Ferne-tiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 - 040 638454. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ARISTON - Poletna arena: 21.00 »J. Edgar«. CINECITY - 16.30, 20.00, 22.15 »Contraband«; 16.20, 19.05, 21.50 »Ama-zing Spider-Man«; 18.25, 21.10 »Amazing Spider-Man 3D«; 16.30 »Lorax - Il guardiano della foresta«; 16.30, 18.20, 19.15, 21.00, 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«; 16.30 »Freerunner - Corri o muori«; 16.40, 20.00, 22.15 »La leggenda del cac-ciatore di vampiri 3D«; 16.30, 20.00, 22.10 »Bed time«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.00, 20.00, 22.00 »Cena tra amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »I colori della passione«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Un anno da leoni«; 16.30 »Lorax - Il guardiano della fo-resta«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.20, 16.10, 17.30, 18.20 »Ledena doba 4 3D (sin-hro.)«; 15.10, 17.20, 19.30 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 20.30 »Neverjetni Spider Man 3D«; 16.20, 18.20 »Mrha«; 16.20, 18.30, 20.40 »Ledena doba 4«; 17.10, 20.20 »Vzpon viteza teme«; 21.40 »Na varnem«; 20.50 »Ted«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Almanya - La mia famiglia va in Germania«. NAZIONALE - Dvorana 1: 20.15 »Contraband«; Dvorana 2: 18.30, 22.15 »La leggenda del cacciatore di vampiri«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 22.15 »Bed Time«; 18.00 »Il cammi-no per Santiago«; Dvorana 4: 16.20, 20.05 »The amazing Spider-Man«; 16.20, 20.15, 22.15 »La memoria del cuore«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Biancaneve e il cacciatore«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, DEAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Toplo vabljeni! DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! LISJAK ima odprto osmico na Kon-tovelu. Tel. št.: 040-225305. NA KONTOVELU »NA KAMENCE« je odprta osmica. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO sta v Samatorci odprla Ervin in Marčelo Doljak. Tel. št.: 040229180. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. PRI MARKOTU REBULI, v Slivnem 6, je na prijetni domačiji odprta osmi-ca. Vabljeni vsi! Tel. št.: 347-5686191. V KRIŽU, pri Beljanovih, je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št.: 349-3857943. Toplo vabljeni. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni! H Šolske vesti DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD Jožef Stefan obvešča, da bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. RAVNATELJSTVO liceja F. Prešerna sporoča, da bo med poletjem šola zaprta ob sobotah ter v ponedeljek, 13. ter torek, 14. avgusta. ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. sv. Cirila in Metoda iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezi-kajte«, šahovsko, računalniško delavnico MIŠK@ in biološko fotografsko »Poglej ptička« sprejemamo vpise do 15. avgusta. Dodatna pojasnila in prijave na tel. 3202717508 (Tanja) ali zscirilme-tod@gmail.com. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.00-12.30. RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 25. avgusta. M Izleti DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na potovanje v Lourdes. Odhod 24. avgusta. Še nekaj prostih mest. Prijave na tel. št.: 00386-31372632 (Metka). ZSKD - odhod na poletne ustvarjalne delavnice na Livku: udeleženci bodo z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8. uri s postankom na parkirišču pri krožišču v Rožni dolini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz videmske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Liv-ku ob 11. uri. Info: www.zskd.eu. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA prireja od 27. septembra do 4. oktobra izlet »Balkanski krog«: Sežana, Ljubljana, Zagreb, Beograd, Niš, Skopje, Ohrid, Tirana, Drač, Budva in Sarajevo ter povratek. Tel. št.: 00386-31372632 (Metka). □ Obvestila AŠD MLADINA organizira v mesecu avgustu tečaje rollerblade v dopoldanskem času dvakrat tedensko za predšolske otroke. Informacije na tel. št.: 392-2303152. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi št. 3 bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in faks bosta redno delovala na št. 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški sedež odprt od 9. do 14. ure. SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega vabi na tradicionalno šagro v prebene-škem parku od petka, 3. do ponedeljka, 6. avgusta. Pričakujejo vas dobro založeni kioski, glasba in prijeten hlad. FC PRIMORJE vabi na Prosek na ša-gro z bogato ponudbo specialitet na žaro, plesi ter z glasbo v živo: v soboto, 4. avgusta, ansambel »360 Experience«; v nedeljo, 5. avgusta, otvoritev Nove Velike Roune s tekmo Stari - Mladi, sledi koncert Godbenega Društva Prosek na Ba-lancu. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE - Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke »Trenutke razvedrila z umetnostjo«; v soboto, 4., 11. in 18. avgusta, na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabrežina). Info: 3334784293 ali 040-774586. ŠAGRA V BAZOVICI - Mladi, pozor! V soboto, 4. in v nedeljo, 5. avgusta, poletna šagra »Pri Kalu«: kiosk za mlade v exotičnem stilu! Pridite oblečeni v Hawaian oblačila in okrasne na-kite. Pričakujemo vas! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV obvešča, da bo avtobus za udeležence »Poletnega seminarja ZCPZ« v Laškem odpeljal v nedeljo, 5. avgusta, ob 14.30 izpred Marijanišča na Opčinah. KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, Do- nizettijeva 3 v Trstu, obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta od 6. do 17. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt od ponedeljka, 6. do petka, 17. avgusta. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - SLORI obvešča, da bo od 13. do 20. avgusta zaprt zaradi poletnega premora. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do 17. avgusta zaprto zaradi dopusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR bo avgusta zaprta za dopust. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Ekspresivne delavnice v avgustu: »Odkrijmo domišljijo« in »Barvanje s sadjem«. Informacije na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. 0 Prireditve SKD IGO GRUDEN prireja od 11. do 16. avgusta ob vaškem prazniku sv. Roka razstavo fotografij in ročnih izdelkov industrijskega tečaja in šole -avviamento - v Nabrežini od leta 1946 do 1962. V ta namen naprošamo tedanje učence, ki še razpolagajo z izdelki ali fotografijami iz tistega obdobja, da nam jih posodijo oz. da se čim prej javijo v popoldanskih urah na tel. št. 335-6553150; 040200123; 040-299795. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 16. septembra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnovca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devin-sko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.0012.30 in 18.30-21.30; od 31. avgusta, do 16. septembra: 10.30-13.00 in 17.00-20.00. H Mali oglasi 30-LETNO DEKLE bivajoče na Op-činah nujno išče zaposlitev kot varuška ali čistilka, nudi lahko tudi pomoč v kuhinji. Zainteresirani lahko pokličejo tel. št.: 040-2604619 ali 327-6157659. PODARIM kletko za ptičke mere 35x35x20 v odličnem stanju. Tel. št.: 348-4462664. PRODAM stanovanje v vaškem jedru na Opčinah: dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalna soba, kopalnica z oknom, mansarda, dva balkona in garaža. Tel.: 339-5934967 ali 040-212770. PRODAM MOTOR 125 sym xs125-k, letnik 2010, 6000 km, v dobrem sta- nju, idealen za začetnike, cena 1.350 evrov. Tel. št.: 347-2371244, email: tea94@vodafone.it. PRODAM aluminijasta stekla - vrata, primerna za klet oz. za garažo, 310x240, po ugodni ceni. Tel. št.: 333-8008025. PRODAM knjige za klasično smer li-ceja F. Prešeren. Tel. št.: 040422128. PRODAM motor kawasaki črne barve, letnik 2007, z750, prevoženih 12.000 km. Tel. št.: 333-9448295. SCARABEO prodam po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 393-5131232 ali 3920772803. STANOVANJE V MAČKOLJAH dajemo v najem. Dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, dve kopalnici. Spalna soba in kuhinja opremljeni s pohištvom. Tel. 348-3667766. VARUŠKA OTROK s prakso išče delo na področju: Tržič, Sovodnje, Devin-Nabrežina. Tel. 334-6824002. Prispevki V spomin na Silvia Veroneseja darujeta Majda in Angelo 30,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. Ob 2. obletnici smrti Emilija Zobca daruje žena Egidia 50,00 evrov za sekcijo VZPI - ANPI Boljunec. V spomin na dragega prijatelja Livia Trampuža daruje Alekseja 25,00 evrov za AŠD Sloga Tabor. V spomin na Silvia Veroneseja in Li-via Trampuža daruje Egon z družino 50,00 evrov za VZPI-ANPI Pro-sek-Kontovel. + Najina mama Štefanija Legiša vd. Finotto Za njo žalujeva hčerki Caterina z Guidom in Violetta z Edijem Od nje se bomo poslovili v četrtek, 2. avgusta, od 8. do 10. ure v ulici Costa-lunga. Žarni pogreb bo v soboto, 11. avgusta, ob 11. uri v šempolajski cerkvi. Prečnik, 1. avgusta 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji objem noni Žarko, Vesna in Vittorio 1.8.2010 1.8.2012 Emilio Zobec (Miljo) Za vedno boš ostal v naših srcih. Tvoji najdražji Boljunec, 1. avgusta 2012 Ob boleči izgubi dragega brata LIVIA TRAMPUŽA izrekamo kolegici Almi iskreno sožalje vsi na srednji šoli Srečka Kosovela i i / TRST Sreda, 1. avgusta 2012 8 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu JUDO - Urška Žolnir osvojila prvo kolajno za Slovenijo Prva zlata Slovenka 4 olimpijske zlate kolajne je zbrala Slovenija od osamosvojitve. Ob današnji junakinji so na najvišji stopnički stali še veslača v dvojnem dvojcu Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec v Sydneyu leta 2000, nazadnje pa je bil zlat metalec kladiva Primož Kozmus v Pekingu leta 2008. Pred letom 1991 so kolajno najžlaht-nejše kovine osvojili Leon Štukelj (1924 in 1928), Miroslav Cerar (1964 in 1968) ter rokometaša Rolando Pušnik in Alenka Cuderman (1984). 3 olimpijske kolajne so zbrale slovenske ju-doistke. Urška Žolnir je na zmagovalnem odru stala že v Atenah 2004, ko je osvojila bron. V Pekingu je bila sedma, letos pa se je zavihtela na sam vrh. Tretjo - po vrsti sicer drugo - kolajno za Slovenijo v judu pa je osvojila Lucija Polavder, ki je prav tako Celjanka. V Pekingu pred štirimi leti je kategoriji na 78 kg osvojila bron. Letos bo na v Londonu na tatami stopila v petek, 3. avgusta. Urška Žolnir med zmagovitimi finalnim nastopom stanko gruden /sta AFRIKA Zgodbi s srečnim koncem LONODN - Tekmovanje sa-bljačev v floretu Italiji ni prinesla pričakovanega odličja (Andrea Baldini je bil šele četrti), je pa zato osrečil Egipčana Alaeldin Abouelkassem. Z osvojenim srebrom, v finalu je izgubil proti Kitajcu Lei Shengu, je postal prvi Afričan s kolajno v sabljanju. Nič manjši ni v bistvu uspeh komaj 18-letne judoistke iz Savdske Arabije Vojdan Šaherkani. Njen boj za nastop v Londonu kot prva ženska iz svoje države je dobil srečen konec. Njen oče je namreč vztrajal, da bo hči nastopila le z naglavno ruto, kar je v judu sicer prepovedano zaradi nevarnosti zadušitve ob prijemu. Vodstvo Mednarodne judo zveze (IJF) in olimpijski komite Savdske Arabije sta dosegla dogovor, v skladu s katerim bo Šaherkanijeva nastopala s podobno ruto, kot jo v judu uporabljajo na azijskih igrah. «Našli smo rešitev, da bo lahko nastopila. To je dober kompromis med športom in kulturo,» je povedala tiskovna predstavnica Moka Emmanuelle Moreau. LONDON - Slovenija ima prvo londonsko kolajno! In to najžlahtnejše kovine. Judoistka Urška Žolnir je v kategoriji do 63 kilogramov osvojila zlato in tako postala prva Slovenka z olimpijskim naslovom v individualnem športu. Pred njo je na najvišji stopnički stala le rokometašica Alenka Cuderman, ki je v Los Anglesu leta 1984 osvojila prvo mesto z jugoslovansko reprezentanco. Žolnirjeva se je že v predtekmo-vanju predstavila v suvereni formi in vse tri tekme dobila predčasno s končnim prijemom. Najprej je ugnala Nemko Claudio Malzahn, nato po le minuti in 20 sekundah Ekvadorko Estefanio Garcia in v četrtfinalu še Alice Schlesinger iz Izraela. V polfinalu je nato z iponom že po dobrih dveh minutah premagala Mongolko Munkhzayo Tsedevsuren, v boju za zlato kolajno pa je 24-letno tekmico, lansko azijsko prvakinjo, Kitajko Lili Šu ugnala z vazarijem po približno dveh minutah borbe. Celjanka, ki bo oktobra dopolnila 31 let, je ves čas delovala kot prekaljena olimpijka. Nenazadnje ima za sabo že tri olimpijske nastope: pred Londonom je nastopila v Pekingu, kjer je na otvoritvi nosila olimpijsko zastavo, v Atenah pa je osvojila bron, pa čeprav se je na olimpijske igre uvrstila skozi šivan-kino uho. Niti uvrstitev v finale in torej gotovost, da bo stala na stopničkah, je včeraj ni pretresla. Osredotočena je bila na zmagovito pot, na videz izgubljen pogled v televizijske kamere je prav tako ves čas napovedoval, da je pripravljena na veliki met, ki ji je naposled res uspel. Čustvom se je tako predala šele po zmagi: »Zelo sem vesela, olimpijska prvakinja... Kaj naj rečem...,« je bil njen prvi odziv, kasneje je priznala: »Feno-menalno je, enkratno! Imam dve kolajni v vitrini, bron iz Aten in zlato iz Londona. Počutila sem se močno, sploh proti koncu. Nisem si mislila, da lahko po-sežempo zlatu.« Uspeh Žalčanke ni prišel kar čez noč. Vstajala je že ob 5.15 in trening začela že ob 6.00. Brez vednosti trenerja Marjana Fabjana je vadila tudi na lastno pest. »Res je, na svojo roko sem delala. Včasih sem šla na trening, komaj sem hodila in zdržala trening, ki je bil v načrtu. Res smo garali, vse je bilo usmerjeno v te olimpijske igre. Bilo je zelo hudo in težko, a vedno sem si rekla "zdrži". Cela moja ekipa pod taktiriko trenerja Fabjana je delala odlično. Ra- da bi se zahvalila njemu, da je prenašal naše mule in težave, ki jih je imel z nami, rada bi se zahvalila še vsem tekmovalcem v krogu pa tudi mamci in ati-ju,« je bila presrečna Žolnirjeva, članica kluba Z'dežele Sankaku. OyKako do zmage? Dvoboj traja pet minut, razen če je pred tem dosežen ippon. Ippon - takojšnja zmaga - doseže judoist/ka z metom nasprotnika na hrbet ali tako, da nasprotnikov hrbet ali eno ramo »prilepi« na blazino (tatami) za 25 sekund ali tako, da nasprotnika premaga s končnim prijemom ali davljenjem. Tekmovalec ali judoka nosi ohlapno bombažno uniformo judogi (kimono) - sestavljajo jo hlače, vrhnji del in pas. DOPING MOK doslej opravil 1706 testiranj LONDON - Mednarodni olimpijski komite (Mok) je v okviru olimpijskih preverjanj v 14 dneh opravil 1706 dopinških testov, 1344 urinskih in 362 krvnih. Na tekmovanjih pozitivnih testov za zdaj ni bilo, dva kršitelja pa so odkrili s predtekmovalnimi testi v minulih dneh. Uzbekistansko te-lovadko Luizo Galiulino, ki je bila pozitivna na dopinškem testu, so začasno izključili z iger, medtem ko rezultate B-vzorca še čakajo. Pozitiven je bil tudi albanski dvi-galec uteži Hysen Pulaku. Predstavnik MOK Mark Adams se je ob tem dotaknil tudi primera kitajske plavalke Ye Shi-wen, ki je na 400 metrov mešano s časom 4:28,43 postavila nov svetovni rekord, v zadnjih 50 metrih pa je bila hitrejša celo od ameriškega zvezdnika Ryana Lochte-ja, kar je sprožilo nemalo ugibanj glede morebitnega dopinga. Predstavnik Moka zadeve ni želel komentirati, saj zaenkrat ne kaže, da bi bilo kaj narobe. GIMNASTIKA - Ekipna tekma žensk ZDA prvič po letu 1984 7. mesto za Italijo velik uspeh LONDON - Ameriške telovad-ke Gabrielle Douglas, Mc Kayla Maroney, Alexandra Raisman, Kyla Ross in Jordyn Wieber so se okitile z zlatom na ekipni gimnastični preizkušnji. Svetovne prvakinje Američanke, ki so v tej disciplini slavile prvič po OI 1984, so za svoje nastope zbrale 183,596 točke. Srebro so si pritelo-vadile svetovne podprvakinje Rusinje Ksenija Afanaseva, Anastazija Griši-na, Viktorija Komova, Alija Mustafina in Marija Paseka s 178,530 točke, bron pa Romunke Diana Laura Buli-mar, Diana Maria Chelaru, Larisa An-dreea Iordache, Sandra Raluca Izba-sa in Catalina Ponor s 176,414 točke. Italijanke Vanessa Ferrari, Car-lotta Ferlitto, Erika Fasana in Elisa-betta Preziosa so bile proti velikankam svetovne gimnastike brez možnosti, toda zanje predstavlja uspeh že sam nastop v finalu (v katerem niso blestele) , kar jim je uspelo prvič. Razen Ferrarijeve so bile vse debitant-ke na igrah. Ferrarijevo in 17-letno Si-ciljanka Ferlitto (doma je zapustila že kot otrok) čaka zdaj še nastop na posamičnih orodjih. Posebno Ferlitto je med najstnicami zelo popularna zaradi nastopa v resničnostnem šovu na Tv postaji MTV. Vendar pravijo, da jo televizijski nastopi ne bodo odvrnili od resnega treniranja. »So zoprne« Gromozansko navijanje gledalcev ob nastopu Američank nam je vsakič jemal zbranost. Poleg tega so se Američanke obnašale prav zoprno,« je po nastopu v finalu ekipne tekme v gimnastiki povedala Vanessa Ferrari. Doma je iz Oriznova, kot trener nogometne reprezentance Cesare Prandelli. Ferrarijeva je stara šele 22 let, a je že prava veteranka, zato se bo bo igrah morebiti celo športno upokojila, čeprav tega še ni potrdila. 22-letna Vanessa Ferrari je najstarejša »azzurra« OLIMPIJSKI MONITOR Tv ekran ali slikarjev čopič? Televizijski spored satelitskega paketa Sky Sport je tako natrpan, da povprečen gledalec se težko odloči med dvanajstimi kanali, toliko da včasih pogrešaš mamico Rai. Slednja spominja sicer bolj na babico, ki se nemočno bori z novo generacijo multiprogramskih predvajanj. To je na Skyu pravilo, saj vsak televizijski program od 201 do 213 krije v visoki ločljivosti skupino disciplin; med temi prvi olimpijski program obnavlja celotno dogajanje. Novost, ki jo nudi Mardochova medijska platforma, pa je nedvomno olimpijada v 3D. Seveda moramo za vse to odšteti določeno ekstra vsoto iz mesečnih razpoložljivosti, ki je glede na izbrani paket le malenkostno višji od letne javnotelevizijske naročnine. Težko lahko izjavimo, da na Skyu pretiravajo, vendar kdor si želi biti tako ansa v športnem središču ExCel kot v Olimpijskem stadionu, lahko to strori kar z daljincem in z domačega kavča. Še dobro, da so tudi taki, katerim je televizija deveta briga in raje spremljajo dogajanje v živo. Med te lahko uvrščamo slikarja na prizorišču odbojke na mivki v Horse Guards Paradu, ki je, med eno podajo in drugo, s čopičem elegantno uprizarjal prijetne poteze brazilskih in nemških igralk. Blagor njemu. (mar) Primorski LONDON 2012 Sreda, 1. avgusta 2012 9 PLAVANJE - Američan osvojil največ olimpijskih kolajn Michael Phelps pisal zgodovino LONDON - V londonskem bazenu je bil včerajšnji junak ameriški plavalec Michael Phelps, ki je pisal zgodovino. Ne ravno zaradi svojih (posamičnih) nastopov, saj je moral na 200 metrov delfin priznati premoč Južnoafričana Le Closa, vendar zaradi uspešnega zbiranja kolajn. Po srebru na 200 m delfin in zlati kolajni, ki jo je v istem večeru osvojil v štafeti 4x200 prosto, je namreč prehitel nekdanjo sovjetsko telovadko Lariso La-tinino po številu osvojenih olimpijskih medalj. Američan je zbral namreč eno več, 19 in je torej prevzel prvo mesto na večni lestvici: od Aten do Londona in prek Pekinga je zbral 15 zlatih, dve srebrni in dve bronasti. Sovjetska telovad-ka ima sicer še en primat, saj je zbrala 14 kolajn med posameznicami, Phelps pa doslej »samo« 11, med posamezniki pa največ zlatih. Svojo bero kolajn bo okrepil še v naslednjih dneh, ko bo nastopil še na treh tekmah. V posamični konkurenci je hitri ameriški plavalec iz Baltimore letos osvojil šele prvo kolajno, ki pa ni bila naj-žlahtnejše kovine: na 200 m delfin, kjer je bil vse od leta 2005 nepremagan, je bil odličju sicer zelo blizu, vendar je bil Juž-noafričan Chad le Clos malenkost boljši in je osvojil prvo mesto s časom 1:52,96. Phelpsu je ob zelo slabem prihodu v cilj ostalo le srebro, saj je zaostal za pet sto-tink. Bronast je bil Japonec Takeši Ma-cuda (1:53,21). V štafeti pa so Amričani premočno zmagali pred Francijo in Kitajsko. Federica Pellegrini zapustila prestol Če vsaj navidezno (po številu kolajn) Phelps vztraja na vrhu plavalne piramide, pa nekateri zvezdniki v Londonu niso ponovili uspešnih nastopov iz kitajske prestolnice. Tako je včeraj italijanska zvezdnica Federica Pellegrini v svoji paradni disciplini 200 metrov prosto zapustila prestol - osvojila je 5. mesto -, na katerem je vztrajala vse od leta 2008. Pred štirimi leti je namreč v vodni kocki začela svojo uspešno pot (v tej disciplini je bila sicer že od Aten med najhitrejšimi) in jo okronala tudi s svetovnim rekordom, ki pa tudi po včerajšnjem porazu ostaja izključno njen. Včeraj je šta-fetno palico prepustila Američanki Allison Schmitt, ki je s časom 1:53,61 zmagala in izboljšala olimpijski rekord. »Nastopi niso bili sijajni, prave forme sploh ni. Upala sem, da bo čas boljši, vendar res nisem imela moči,« je po tekmi pred mikrofonom televizije Sky pojasnila Pelle-grinijeva (5. avgusta bo dopolnila 24 let), ki ima v bogati beri kolajn tudi dva svetovna naslova. »Dala sem vse od sebe. Kolajna pa je bila nedosegljiva, saj bi jo sicer osvojila,« je priznala tekmovalka iz Mirana, ki bo svoje nastope zaključila v štafeti. Kot je že napovedala, si bo naslednje leto vzela odmor, ne bo pa odnehala. Pravi, da bo vztrajala do na-slendjih olimpijskih igrah v Riu. Na 200 metrov prosto so na zmagovalni oder stopile ob Schmittovi še Francozinja Camille Muffat (1:55,58) in Avstralka Bronte Barratt (1:55,81). Le stotinka pa je od kolajne ločila mlado najstnico iz ZDA Missy Franklin, ki je v ponedeljek že zmagala na 100 metrov hrbtno. Včeraj je nase spet opozorila kitajska plavalka Shiwen Ye, ki je v zadnjih dneh dvignila kar nekaj prahu, saj je plavala hitreje od ameriških plavalcev Loch-teja in Phelpsa. Po svetovnem rekordu in zlatu na 400 m mešano je zmagala še na 200 metrov mešano. Na londonskem tekmovanju je s časom 2:07,57 dosegla nov olimpijski rekord in gladko ugnala lastnico svetovnega rekorda Američanko Ariano Kukors, ki je bila v Londonu šele peta. Druga je bila Avstralka Alicia Coutts (2:08,15), bronasta pa Američanka Caitlin Leverenz (2:08,95). Preboj v današnji finale pa ni uspel slovenski plavalki Anji Klinar. Na 200 metrov delfin je s časom 2:07,84 osvojila 11. mesto; le 46 stotink jo je ločilo od finala. Popolni rezultati finalov na strani 12. Michale Phelps je 30. junija dopolnil 27 let. Rojen je bil v zvezni državi Maryland. Visok je 193 cm, tehta pa 84 kg ansa ©Magnini krivi trenerski štab Po evropskem naslovu pred dvema mesecema v Debrecenu je italijanski plavalec Filippo Magnini včeraj doživel pravi »flop«. Na 100 metrov prosto je izpadel v kvalifikacijah. Bil je le 19., ostal je brez finala. »Fizično sem slabo pripravljen. To ne velja samo zame, ampak tudi za druge italijanske plavalce,« je bil oster »Magno«, ki je napovedal »čistko« v trenerskem štabu. »Nekdo bo moral odgovarjati za naše neuspehe,« je še dodal. 19 kolajn je na treh olimpijskih igrah zbral Michael Phelps. Bero pa lahko še izboljša, saj bo nastopal še na treh tekmah. Ameriški plavalec je pred štirimi leti izboljšal tudi rekord Marka Spitza, saj je v Pekingu osvojil kar 8 zlatih kolajn, Spitz pa sedem v Munchnu 1972. LONDONSKI DNEVNIK Kontrole? Slabše kot na letališču Mario Gerjevič Tudi danes je oblačno, in ne samo to, tudi zebe. Zjutraj je bilo komaj 14 stopinj in čez dan ne pričakujejo nič več. Piha in to precej. Kakšno poletje! Mislim, da bom mogel kupiti kakšne dolge hlače in jakno. V načrtih za včerajšnji dan sem imel kulturno športno varianto. Obiskal sem The Natural History Museum in Hyde park. V muzeju sem že bil pred leti in sem želel videti, ali se je kaj spremenilo. Prvo, kar sem opazil, je bistveno manjša gneča kot pred leti. Nobenega zatikanja pri vhodu, v centralni dvorani pa še vedno ogromno okostje dinozavra iz ne vam katerega obdobja. Vse je isto, vsaj zdi se tako, zato v kar hitri hoji dam nekaj ogromnih soban skozi. Tukaj je razstavni prostor tako velik, da bi za podroben pregled vsega potrebovali nekaj dni, jaz tega časa nimam na razpolago, zato - pot pod noge. V vzhodnem delu je dozidan nov velik prostor, ki ga pred leti ni bilo, oziroma so ga takrat urejali, zato sem se mu bolj posvetil. Če ste v Londonu, ali ga v kratkem imate namen obiskat, tega ne zamudite. Čudovita razstava najboljših fotografij pod nazivom »divji planet« je pred tem novim delom na odprtem. Fotografi so mojstri, ampak to je višek ustvarjalnosti. Ko sem dobil dozo kulture, čas je za šport. Odpravim se proti Hyde parku. Tam je namreč postavljen velik ekran za gledanje olimpijskih dogodkov. Od muzeja proti parku se odpravim peš. Kljub temu, da sem v centru mesta, gneče ni, ker avtomobilov ni dosti. Največje znanih črnih londonskih taksijev ter pešcev in kolesarjev (na njih morate biti posebej pozorni-vozijo hitro in večina nima zvoncev). Ko vstopim v park na enem od neznanega števila vhodov, sploh nimam predstave o tem, kako je to veliko. Vprašam enega od varnostnikov, koliko je do velikega ekrana in on me usmeri. Sledite viola puščico in čez dobrih deset minut boste tam. Po skoraj pol urni hoji sem pri izhodu 15, vhod pa je na 22, nekam dolgih deset minut. Končno prispem, ogromno ljudi se zliva proti kontrolnim vhodom in se vsi postavijo v vrsto za pregled. Varnost mora biti, ampak to tukaj je slabše, dosti slabše kot na letališču. Najprej pregled osebnih stvari v nahrbtniku, vse so zvlekli ven in me takoj opozorili, da sok ne more z menoj noter. Dobro, spijem ali zlijem, vprašanje je zdaj. Vržem ga v koš za smeti. Grem naprej, ampak stop. Osebni pregled, gospa med trideset in štirideset, nikoli to nisem znal dobro oceniti, reče - dvignite roke. Ubogam, odložim nahrbtnik in dvignem roke. Okoli vratu, čez rame, pod pazduho, po trebuhu, pride zelo blizu ter me objame, da lahko zdrsne po hrbtu, dela temeljito in počasi.... v redu, bilo je prijetno, nič grobo, ampak zdaj je zadosti. Zdaj razširite noge - ukaz. Pa saj imam kratke hlače - si mislim, ampak spet ubogam. Vse ponovi še enkrat, enako temeljito in počasi. Ok, lahko greste - reče. Vzamem nahrbtnik, grem naprej, spet stop. Kontrola z detektorjem kovine. Tudi to odpravim in končno sem noter. Počutim se varno. Prostor je res velik, ljudi tudi veliko. Prodajaln hrane in pijače nešteto, podobno je naši ribadi na Kontovelu. Klopi in mize v pravilni vrsti pri vsaki prodajalni in tisoče ljudi, ki sedi, je, pije in gleda dogajanje na velikih ekranih. Teh je sedem, na vsakem drugem je športni dogodek. Vzamem pijačo in se sprehodim. Ženska odbojka na mivki, največja gneča. Na drugem judo, nato gimnastika, hokej na travi... Ustavim se pri tenisu, res imam rad tenis, upam, da bom v naslednjih dneh dobil karte za Wimbledon. Usedem se za prosto mizo točno med danske in belgijske navijače. Čez nekaj časa se poleg mene usedeta Poljakinji, navijata za Wozniacki. Vzdušje kot na centralnem igrišču. Vsako dobro potezo glasno pozdravita. Po tretji igri prvega seta Danci častijo pijačo, ker njihova igralka vodi. Pijačo dobimo tudi mi. Hvala fantje! V četrtem Belgijka odvzeme servis, častijo njeni navijači, seveda nas tudi oni niso spregledali. Prvi niz za Wozniacki, spet pijača. To se ne bo dobro končalo, naporen je ta tenis. Pred koncem drugega niza vse lepo pozdravim in zapustim prizorišče. Kako se je končalo? Ne vprašajte mene. Zebe, pozno je, sreča, da imam v sebi nekaj pijače, ki daje občutek toplote. Pri gimnastiki, norišnica, Angleži se borijo za medaljo. Če je tukaj tako, kako mora biti v dvorani. Pridem iz Hyde parka in se odpravim proti podzemni. Hodim skozi elitni del Londona. To se vidi tudi po avtih, ki so parkirani pred hišami. Hiša na prodaj, ustavim se. Zgleda res lepo, in na listku piše: dve spalnici, dve kopalnici (v vsakem nadstropju ena), dve dnevni sobi, hodniki, shramba in garaža. Cena -5.590,00 GBP. Sigurno sem preveč spil, saj ne more biti res. Preberem še enkrat, pa še res je. Približno sedem milijonov evrov !!! Dobrodošli v London. VATERPOLO - Slovenski sodnik Boris Margeta buri Špance Slovenec na zatožni klopi Razveljavil naj bi veljaven zadetek na tekmi proti Hrvaški - Španski mediji poročajo o največjem škandalu doslej LONDON - Slovenska vaterpolska reprezentanca še ni videla olimpijskega turnirja, a vsaj danes je v ospredju pogovorov na turnirju slovenski sodnik Boris Margeta. Kot poročajo nekatere agencije, predvsem pa španski mediji, naj bi z razveljavljenim golom v končnici tekme Hrvaški (8:7) pomagal do minimalne zmage v dvoboju z ekipo z Iberskega polotoka.Tik pred koncem tekme je namreč Španec Ivan Perez Varga dosegel gol za izenačenje, ki ga je linijski sodnik priznal, Margeta pa je njegovo odločitev spremenil, ker cela žoga naj ne bi prešla namišljene golove črte. Kazanje na posnetek na velikem ekranu v dvorani in prošnje španskega selektorja Rafaela Aguilarja Morilla niso pomagale, Španci pa so na- ©Prvič brez kolajne Prvič od začetka iger Italija ni osvojila nobene kolajne, »pridelala« pa je kar nekaj neuspehov. Poleg Pellegrini-jevi (in vsem drugim plavalcem) je spodrsnilo tudi strelcem v skeetu in floretistom (Baldini četrti), od katerih so strokovnjaki pričakovali kolajne. Edini Italijan, ki je bil včeraj uspešen, je Pietro Genga, trener srebrnih danskih strelcev... povedali uradno pritožbo. «Jaz sem dosodil tako, kot sem videl situacijo. Žoga mora biti cela čez črto, bilo jo je precej, ni pa bila cela,» je za STA povedal Margeta in dodal, da si bo tudi sam še ogledal posnetek in tam ugotovil, ali je res napravil napako. Hrvaški mediji se sprašujejo, ali je Perez pri izrednem zadetku iz obrata res dosegel gol, nekateri med njimi (dnevnik.hr) pa priznavajo, da so Španci dosegli gol, kar naj bi priznal celo hrvaški selektor Ratko Rudic. Iste posnetke so «popolnoma jasno» videli v Španiji. Časnik As med drugim piše, da je glavni sodnik izkoristil priložnost in stopil v ospredje ter da je Boris Margeta spremenil odločitev linijskega sodnika, ki je imel nad celotno situacijo bistveno boljši pregled. Španci trdijo, da so televizijski posnetki nedvomno pokazali, da je bil gol veljaven, sodnik pa ga ni priznal in se «nare-dil mutastega». As piše o največjem škandalu v vaterpolu na olimpijskih igrah in da sodnik ni bil dorasel tekmi. Ostri so tudi drugi španski mediji. Marca poroča, da je po sodniški odločitvi cela tribuna začela navijati za Španijo, saj so bili tudi slednji prepričani, da je Španija dosegla veljaven gol. Marca tudi poroča, da Španija še vedno upa, da bo Fina ugodila njihovi pritožbi, čeprav pravilnik ne predvideva ogleda televizijskih posnetkov. Španski trener Aguilar Morillo (R) kaže počasne posnetke sodniku Borisu Margeti ansa IG Sreda, 1. avgusta 2012 LONDON 2012 Q5B3BM' ROKOMET JE »IN« LONDON - Rokometni turnir je zaenkrat prava uspešnica iger v Londonu. Dvorana Copper Box s 6500 sedeži je ves čas razprodana, čeprav rokomet v Veliki Britaniji velja za eksotični šport. «To je za nas, ki smo le občasni rokometa-ši, saj se ukvarjamo s pleskarstvom ali drugimi obrtmi, lepa nagrada za vloženi trud,» pravi britanski reprezentant. Čeprav je moška ekipa Velike Britanije uvodno preizkušnjo na igrah izgubila s 15:44, so jo gledalci po koncu nagradili z bučnim, stoječim aplavzom. Podobno je bilo tudi ob porazih deklet. ŽBOGAR NA 5. MESTU LONDON - Slovenski jadralec Vasilij Žbogar je po šestih regatah in po tretjem tekmovalnem dnevu v razredu finn napredoval na peto mesto. V petem plo-vu je bil osmi, v šestem pa peti in ima po odbitku najslabše regate 27 točk ter za tretjim mestom zaostaja le za štiri točke. V vodstvu je ostal Danec Jonas Hogh Christensen (sedem točk), branilec naslova in domačin Ben Ainslie je drugi (17), tretji je Francoz Jonathan Lobert (23), četrti pa Hrvat Ivan Kljakovič Gašpič (24). Danes bo prost dan. NERODNI KOT MR. BEAN Čeprav je bil nastop nerodnega Gospoda Beana na slovesnosti ob odprtju eden od vrhuncev prireditve, pa se zdi, da gredo organizatorji po njegovi poti. Tako je med drugim policija izgubila komplet ključev stadiona v Wembleyju. Potem je za zaplet poskrbela neznanka, ki je, oblečena v rdečo majico in modre hlače, na slavnostnem odprtju hodila poleg indijskih športnikov in nosilca zastave Sushila Kumarja, zaradi česar se je Indija pritožila pri organizatorjih. Spodrsljaj pa se je pripetil tudi, ko so valižanskega nogometaša Joeja Allena v uradnem programu ekipe Velike Britanije opisali kot Angleža, čeprav je rojen v Camarthenu v Walesu. KOLESARSTVO - Britanec Wiggins nesporni favorit današnjega kronometra Brez konkurence? LONDON - Cestni kolesarji bodo danes končali nastope na olimpijskih igrah. Pomerili se bodo še v kronometru, na 44 kilometrov dolgi progi naj bi Britanci le dočakali zlato kolajno, na katero so računali že v cestni preizkušnji. Zmaga naj bi bila namreč rezervirana za Bradle^a Wigginsa, ki bo napadel že četrto olimpijsko zlato, prve tri je osvojil na stezi. Če 32-letni kolesar vsekakor noče na glas napovedovati zlata, pa je to storil njegov moštveni kolega David Millar: »Mislim, da je Bradley v tem trenutku nepremagljiv. Njegova pripravljenost je fantastična, tudi mentalno je zelo močan.« Wigginsu gre na roke, da se njegova največja konkurenta, svetovni prvak Nemec Tony Martin in branilec naslova Švicar Fabian Cancellara, že vso sezono borita z nesrečnimi dogodki in poškodbami. Martin si je pri padcu na treningu aprila zlomil ličnico, na Touru si je poškodoval zapestje, Švicar pa si je na dirki po Flandriji zlomil ključnico, padel pa je tudi na sobotni olimpijski cestni dirki. «Še vedno čutim bolečine, a bom stisnil zobe. Na žalost zaradi strogih pravil Wade ne moremo uporabljati zdravil, zato bom moral trpeti. Vprašanje je, česa sem zmožen. Jasno pa je, da si želim zlate kolajne, čeprav bom z veseljem sprejel tudi katero drugo,» pravi Švicar, podobno razmišlja tudi Martin: «Glede na vse letošnje dogodke je favorit le eden. Wigginsa bo težko premagati, sam bi bil zadovoljen s kakršno koli kolajno.» PRED KRONOMETROM - Ivo Doglia Nad 500 vatov Toliko energije sprožijo kolesarji v vožnji na kronometer Anglež Bradley Wiggins ansa Pretežno ravninska, tehnično nezahtevna z enim pravim zavojem, slovenskemu predstavniku Janiju Brajkoviču ne ustreza, a selektor Martin Hvastija je prepričan, da se lahko uvrsti med deseterico. «Na startu res ni veliko tekmovalcev, a so tu vsi najboljši. Janijev cilj je deseterica, osebno mislim, da je lahko celo višje. Zdaj se je po Touru dokončno spočil, bolečine v komolcu, s katerimi se je boril na zadnjem kronometru Tou-ra, so izginile, že dolgo ga nisem videl v tako dobrem stanju, tako motiviranega. Na treningu ga je bilo užitek gledati,» od Belo-kranjca veliko pričakuje selektor. »Edini favorit je Bradley Wiggins. Če bo zmagal kdo drug, bo presenečenje,« je jasno povedal ljubiteljski kolesar in predsednik tržaškega kolesarskega kluba Team Eppinger BomBom Ivo Do-glia, ki pa je še dodal: »Wiggins je bil sicer po sobotni cestni dirki precej izmučen. Njegov edini tekmec je Švicar Fabian Cancellara, ki pa je šele okreval po padcu in poškodbi. Ne bo stoodstoten.« Do-glia je v boj za olimpijske kolajne vključil še Nemca Martina Tony-ja. »Na cestni dirki, na kateri ni bil favorit, se je držal v ozadju. Jutri (danes op. a.) bo dal vse od sebe,« je napovedal kolesar, doma iz De-vinščine. »Proga je pisana na kožo prav omenjenim kolesarjem. Če bi bila krajša, bi se lahko v boj za prva mesta vključili še nekateri drugi, ki pa na taki razdalji trpijo,« je o londonski progi povedal Doglia. k ■ ■ «L Predsednik tržaškega kluba je najboljše svetovne kolesarje primerjal s svojim adutom Andrejem Guč-kom, ki spada med najboljše rekreativne kolesarje: »Najboljši svetovni kolesarji v vožnji na kronome-ter vrtijo z močjo okrog 450, pa tudi nad 500 vatov. To se pravi, da kolesarijo od 45 do 55 kilometrov na uro. Gučkovo potiskanje na pedale sproži tudi okrog 430 vatov. Na posebnem testu na športni fakulteti v Ljubljani je Guček sprožil kar 540 vatov. To se pravi, da je potencialno odličen kolesar. Škoda, da se ni prej začel ukvarjati s kolesarstvo,« je povedal Doglia. Kaj pa Slovenci in Italijani na današnji vožnji na čas? »So brez možnosti, čeprav je Brajkovič odličen kolesar. Je pa še premlad.« (jng) Ol med kavboji tudi s posebnim programom Ali ste vedeli, da so I v olimpijski program \ pred stoletjem sodili tudi pljuvanje tobaka v daljino, skakanje s sodi in sabljanje z lesenimi palicami? Te discipline so bile na programu leta 1904, ko so igre s St. Louisom prvič gostile ZDA, takrat še v okviru svetovne razstave. »Zlata« prehrana Japonska judoistka Kaori Macumoto, ki je v kategoriji do 57 kilogramov osvojila zlato, je razkrila skrivnost svojega uspeha - odpovedala se je hitri hrani in sladkarijam. «Rada jem, še posebej prigrizke in sladoled. V določenem obdobju pred olimpijskimi igrami sem jedla preveč,» je priznala Japonka. Trenerji so ji svetovali, naj se odpove nezdravi hrani. «To je bilo zelo težko,» je dejala. A z vztrajnostjo ji je uspelo. Od veselja postala nuna Mama tajske olimpijke Pimsiri Sirikaew, ki je v dviganju uteži v kategoriji do 58 kilogramov osvojila srebrno medaljo, bo zaradi hčerinega uspeha postala nuna. Pred tekmo je namreč obljubila, da bo devet dni preživela v budističnem samostanu, če bo hči osvojila odličje. Kopalniška omarica PATTY Kompozicija Patty: ► širina 70 cm ► steklena vratca 16 mm ► ogledalo 70x85 cm ► halogenska luč REDNA CENA 229 ',00 i/ Zi m t >\ jlkj rvvgy ORODJE iN STROJI GRADBENIŠTVO DEKORACIJA KOPALNIŠKA OPREMA VRTNARSTVO v nakupovalnem centru SHOP & PLAY ircnEiiHni Torreano di Martignacco (UD) ulica A. Bardelli, 4 tel. +39 0432 408 860 Cilla Fiera AVTOCESTA TAIVKn/AUSIUA IZHOD TRICESIMO \ KSjQBnE UDHEMID IZHOD iiMy[fim" Primorski LONDON 2012 Sreda, 1. avgusta 2012 11 NOVINARSKI REKORDERJI LONDON - Mednarodno združenje športnih novinarjev (AIPS) je predstavilo svoje rekorderje, novinarje, ki so se udeležili že številnih olimpijskih iger. Med predstavniki sedme sile, ki bodo v Londonu delali že na svojih 20. ali še kakšnih igrah več, je na prvem mestu Šved Anders Anderso. Njegov števec 01 se je v Londonu ustavil pri 24, doslej je bil že na 13 poletnih in 11 zimskih igrah. Sledita Kanadčan Richard Garneau s 23 (12 + 11), tretji je Britanec John Jackson z 22 (12 + 10). Na seznamu tistih, ki so zbrali vsaj deset olimpijskih nastopov, je tudi Slovenec, televizijski kolega Miha Žibrat s 15 OI (8 + 7). OLIMPIJSKI DUH - Sergij Stancich SAVŠEK POGOREL V FINALU LONDON - Slovenski kanuist na divjih voda, 25-letni Benjamin Savšek se je v finale uvrstil z drugim časom iz kvalifikacij in pol-finala, a je v finalu hitro napravil napako in se dotaknil že tretjih vratc, zatem pa se mu je nastop povsem «podrl», tako da je s 108 kazenskimi sekundami pristal na osmem mestu, zadnjem med finalisti. »Mislim, da sem pričakoval preveč,« je priznal Savšek in že napovedal program dela za olimpijske igre Rio de Janeiro 2016. Prvak je postal francoski as Tony Estanguet, olimpijski prvak iz let 2000 in 2004. KRALJEVSKA KOLAJNA LONDON - Zara Phillips je prva članica kraljevske družine z olimpijsko medaljo. Osvojila jjo je v ekipnem nastopu konjenikov v preskakovanju ovir. Uspeh ima dve plati. Res se lahko ponaša s kolajno, res pa je tudi, da je bila med »najbolj zaslužnimi«, da je Velika Britanija morala prepustiti zmago nemški ekipi. Je pa bila zato tekma v parku Greenwich Park zelo mondeno obarvana. Na tribuni so nastop vnukinje Elizabete II. spremljali princ William, njegova žena Kate, njegov brat Harry in prestolonaslednikova žena Camilla. V ZKB z odbojkarsko ekipo Predsednik Zadružne kraške banke Sergij Stancich je večji del svoje mladosti posvetil športu. Prepričan odbojkar, ki je svojo aktivno športno kariero zaključil pri 40. letu, se prijetno spominja igranja pri ekipah Bora. Spominja se predvsem pokojnega mentorja Giannija Furlaniča, ki po Stančičevih besedah, bi si ne izgubil enega samega olimpijskega srečanja. Ponosen je tudi na konec kariere, vključno z nekim derbijem proti tržaškemu Fer-roAlluminiju, kjer je kot center dosegel 17 točk in popeljal Val k zmagi po tie-breaku. Ima se za odbojkarskega purista, saj bi se čim prej vrnil k stari obliki točkovanja in strožjemu upoštevanju dotikov žoge. Kdaj ste zadnjič stopil na odbojkarski parket ali mogoče na mivko? Odbojkar ostaneš celo življenje, žal v zadnjem obdobju ostaja premalo časa za odbojko. Zadnjič sem igral čisto slučajno v Na-brežini, na Sokolovih peščenih igriščih s svojo družino. Verjetno nekaj pozornosti še vedno posvečate »vašemu« športu? Veliko spremljam, predvsem pa prebiram članke o naših odbojkarjih, tako na amaterski ravni kot v najvišjih ligah ... ... verjetno tudi italijanski reprezentanci, v skupini katere gravitirata tudi naša Černic in Manià? Menim, da je reprezentanca dobra, vendar nivo izpred let Bernardija, Zorzija in Lucc-hette bo trenutno težko dosegljiv . Vendar je selektor Mauro Berruto letos s sabo povlekel še starčka kot je Samuele Papi ... To mi je znano. Lahko bi rekel, da je Černic ostal doma ravno zaradi Papija. Obstaja kanček grenkobe zaradi odsotnosti naših dveh adutov. To je pač tehnična izbira selektorja, prav kmalu bomo videli, ali se bo obrestovala. Kaj pa favorit olimpijskega turnirja? Poljska je trenutno v ospredju, tako tudi Srbija. Ne bi podcenjeval običajne favorite Brazilce, Italija bi znala lahko tudi pripraviti presenečenje. Na takih krajših turnirjih, kjer lahko odloča samo ena tekma, so neznanke še toliko večje. Pustimo za hip odbojko. Za koga boste navijal v Londonu? Odkar sem obesil telovadne copate na klin, navijam bolj malo. Prav tako pri ostalih športih, ker me včasih navijanje spravi v zadrego, saj so vse take pomembenjše discipline pod udarom škandalov in dopinga. Tudi to stalno podiranje rekordov, npr. v atletiki, se mi zdi pretirano, tako da se težko navdušujem za velike podvige. Dandanes žal težko presojaš kaj je človeškega in kaj je umetnega. V katerem športu bi lahko blestel nek dream team uslužbencev ZKB? Imamo kar precej košarkarjev in od-bojkarjev ... Verjetno bi bila neka mešana ekipa odbojkarjev pod mrežo zelo kompetitivna. Omenili ste mrežo. Ali bi znal našteti vse olimpijske športe, katerih igrišče ločuje mreža? Poleg odbojke, sta še tenis in badminton . Predsednik ZKB je pozabil na namizni tenis, vsekakor se mu toplo zahvaljujemo za pogovor. Ob pozdravih nam je razkril, da se bo v naslednjih dneh odpravil na počitnice in da se bo spet srečal z mrežo, vendar bo ta izključno ribiška. (mar) Predsednik Zadružne kraške banke Sergij Stancich kroma NAKLJUČNI TURISTI - Francozi Alex, Antonie in Jean Romy »V Franciji ni nikogar, ki bi ga posebej izpostavljali« Trije prijatelji Alex, Antoine in Jean Romy so živo nasprotje razširjenega mnenja, da so Francozi neprijazni in da ne znajo angleščine. V Trstu so se ustavili med avtomobilsko turo po Evropi. Tržaškemu postanku bo sledil obisk Pulja. Vas kaj zanimajo olimpijske igre? Alex: Seveda. Antoine: Še kar, čeprav nam ne uspe veliko spremljati, ker potujemo. Od kod ste? Alex: Iz Lyona. Vsa najlepša mesta prečka ena reka. Kaj bi pa rekli o vašem, ki ga prečkata kar dve? Alex: Posebnost našega mesta znamo dobro izkoristiti. Naš prijatelj ima čoln, zato se po rekah preizkušamo v smučanju na vodi. Kateri šport pa najraje spremljate na olimpijskih igrah? Antoine: Odbojko, odbojko na mivki ... Jean Romy: Namizni tenis. Res? Televizijski učinek tega športa ni najboljši. Jean Romy: Nič za to. Jaz ljubim namizni tenis. Alex: Tudi sabljanje je lepo gledati. Kakšni so obeti Francije? Alex: Cilj je osvojitev 46 kolajn. Zakaj ravno 46? Alex: Oh, tako sem slišal po radiu. Antoine: Kar vem, smo dobro za- čeli. Nazadnje smo slišali za kolajno v plavanju. V prostem slogu. Kateri francoski udeleženec olimpijskih iger je v ospredju poročanja vaših medijev? Antoine: Nikogar ni, da bi ga posebej izpostavljali. Francija torej ta čas nima nacionalnega heroja v športu? Alex: Ne, vsaj nam se ne zdi, da bi nekdo izstopal. (p. v.) MOJA OLIMPIJADA fg o 23-letno Paolo Cigui smo ulovili na poletnih počitnicah, saj se bo septembra vrnila v ameriško zvezno državo Georgio, kjer bo še dve leti študirala in igrala tenis na državni univerzi v mestu Columbus. Pravkar se je vrnila s počitnic v Nemčiji. Kje boš v času olimpijskih iger? Sedaj bom doma. Koliko ur dnevno boš spremljala olimpijske igre? Približno 2 uri na dan, pogledala si bom kakšno tekmo. Doslej sem samo brala novice. Preko katerih medijev? Preko televizijskga omrežja rai2, preko Primorskega dnevnika in Gazzet-te dello sport. Včeraj (v ponedeljek op.a.) v letalu, ko sem se vračala domov, sem prebirala Corriere della sera. Spremljala bom tudi stran na facebooku Olimpijski Primorski dnevnik. Katere panoge te najbolj zanimajo? V glavnem tenis in plavanje. Katere pa najmanj? Nekateri športi so res čudni. Na primer hokej in lokostrelstvo me ne zanimata in tiste panoge, ki so malo manj poznane. Za koga boš najbolj navijala med športniki? Za Novaka Bokoviča, ki je moj vzor pri tenisu. In športnicami? Za Federico Pellegrini, ki so jo italijanski mediji zelo kritizirali po 5. mestu na 400 m prosto. Mislim, da si zasluži uspeha, ker že vrsto let plava. In ekipami? Ne bi vedela. Recimo za italijanske odbojkarje Preverjanje znanja: ima Slovenija v Londonu reprezentanta tudi v bad-mintonu? Mislim, da ja, ampak ne vem koga. Tako je! V badmintonu je nastopila Maja Tvrdy, ki pa je izpadla po prvem krogu. Andreja Farneti Protidopinška kontrola mu je rešila življenje LONDON - Z ameriškim odbojkarjem na mivki Jakom Gibbom se je pred olimpijskimi igrami v Londonu močno poigrala usoda. Potem ko so mu decembra 2010 sporočili, da je zaradi dopinga suspendiran, so ugotovili, da je za nenormalno visoko raven hormonov v njegovi krvi kriv rak. Gibb se ni predal - zdravljenje je bilo uspešno, zato je lahko odpotoval v London. Ameriška protidopinška agencija (Usada) je Gibbu decembra 2010 sporočila, da so v njegovi krvi našli nenormalno visoko raven alfa fetoproteina in beta-hCG. Takšne snovi običajno najdejo v krvi nosečnic, uporabnikov steroidov ali bolnikov z rakom na modih. Gibbu so zaradi domnevnega dopinga najprej prepovedali tekmovati, nato pa so zdravniki ugotovili, da ima raka. Prepoved tekmovanja so sicer odpravili, a zdelo se je, da je olimpijski turnir v Londonu za ameriškega športnika nedosegljiv. «Olimpijske igre so izključene,» je v video posnetku na svoji spletni strani navijačem sporočil Gibb. Nato se mu je nasmehnil kanček sreče. Operacija je bila uspešna, zato ni potreboval kemoterapije, s partnerjem Seanom Rosenthalom pa sta se uspela kvalificirati na londonski turnir. Gibbu je tako uspelo skoraj nemogoče - dvakrat se je uvrstil na olimpijske igre in dvakrat je prebolel raka. Leta 2004 so namreč odkrili, da ima kožnega raka. O svojih izkušnjah z boleznijo sicer ne govori rad, zanimivo pa je, da mu je protidopinška kontrola rešila življenje. - ■ ■■ ■> Kromberška cesta 2, Nova Gorica tel.: +386 5 302 72 10 www.gostilna-prihrastu.si £1 -1 Testenine, tradiciondn. Sedaj tudi prave [eskovačke mes^e in ribje jedi ter s-pecialitete iz žara. izvrstne mesečne ponudbe! * ' J ' V " S 12 Sreda, 1. avgusta 2012 LONDON 2012 SPOLZKO IGRIŠČE WIMBLEDON - Skupni imenovalec izjav teniških igralcev in igralk po dvobojih v Wimbledonu je spolzko. Osemnajst dni, kolikor je minilo od konca grand slam turnirja v All England Clubu do začetka olimpijskih iger, je pač premalo, da bi se trava povsem regenerirala. Mlada trava pa je zato bolj spolzka, razlaga vzdrževalec, ki zanjo skrbi že od 1990.«Igrišče je drugačno. Ko sem ga videla, sem mislila, da je vse ok, ko pa stopiš nanj, pa vidiš, da nekaj ni v redu. Zelo je spolzko, izgleda kot, da bi ga uporabljali že štirinajst dni,» je dejala Poljakinja Agniezska Radwanska (na sliki). KMALU KILOGRAM TEŽJA Najboljša slovenska teniška igralka dvojic Katarina Srebotnik si čas v olimpijski vasi ter med čakanjem, da bo v Wimbledonu prenehalo deževati, krajša tudi z izmenjavanjem značk, ki si jih športniki obešajo na akreditacije. Potem ko jih je imela pred dnevi «šele» 20, je danes številka narasla že na 33, tako da jo že pošteno «vleče k tlom». Značko srbskega olimpijskega komiteja je, denimo, prejela od Novaka Dokoviča, medtem ko v olimpijski vasi med najbolj cenjene in zaželene sodijo značke Jamajke, Bermudov in Liechtensteina. 1iv «v •• • • g • Včerajšnji izidi TROJKA IZ SVOJE POLOVICE LONDON - Na ženskem turnirju v košarki je po drugem krogu še pet neporaženih ekip. V skupini A so po dvakrat zmagale Američanke, Kitajke in Turkinje, v skupini B pa Francozinje in Rusinje. Precej manj uspešne so svetovne podprvakinje Čehinje, saj so doživele že drugi poraz. Na tekmi med Francijo in Avstraliji je odločal podaljšek, na koncu so zmagale Francozinje s 74:70 (65:65, 28:27). Za Avstralke je podaljšek tri sekunde pred koncem rednega dela izsilila Belinda Snell, ko je zadela trojko po metu s svoje polovice igrišča. FINALI PLAVANJE 200 M PROSTO, ŽENSKE Izidi: 1. A. Schmitt (ZDA) 1:53.61 (olim. rekord), 2. C. Muffat (Fra) +1.97, 3. B. Barratt +2.20, 4. M. Franklin (Zda) +2.21, 5. F. Pellegrini (Ita) +3.12, 6. V. Popova (Rus) +3.64, 7. C. Mcclatchey (VBr) +3.99, 8. K. Palmer (Avs) +4.07 200 M DELFIN, MOŠKI Izidi: 1. C. Le Clos (JAR) 1:52,96, 2. M. Phelps (ZDA) +0.05, 3. T. Matsuda (Jap) +0.25, 4. D. Jukic (Avt) +1.39, 5. T. Clary (ZDA) +2.10, 6. V. Stjepanovic (Srb) +2.11, 7. P. Korzeniowski (Pol) +2.12, 8. Y. Chen (Kit) +2.22 200 M MEŠANO, ŽENSKE Izidi: 1. S. Ye (Kit) 2:07.57 (olimp. rekord), 2. A. Coutts (Avs) +0.58, 3. C. Leverenz (ZDA) +1.38, 4. S. Rice (Avs) +1.98, 5. A. Kukors (ZDA) +2.26, 6. K. Coventry 'Zim) +3.56, 7. H. Miley (VBr) +3.72, 8. K. Hosszu (Mad) +6.62 4X200 PROSTO, MOŠKI Izidi: 1. ZDA 6:59,70; 2. Francija 7:02,77; 3. Kitajska 7:06,30; 4. Nemčija 7:06,59; 5. Avstralija 7:07,00; 6. Jar 7:09,65; 8. Madžarska 7:13,66. STRELSTVO, SKEET, MOŠKI Izidi: 1. V. Hancock (ZDA)148, 2. A. Golding (Dan) 146, 3. N. Al-Attiya (Kat) 144, 4. V. Shomin (Rus)144, 5. L. Lodde (Ita) 143, 6. J. Sychra (Češ) 143 JUDO Ženske, do 63 kg: 1. Urška Žolnir (Slo), 2. Lili Xu (Kit), 3. Gevrise Emane (Fra) in Ueno Jošie (Jap), 5. Joung Da-Woon (JKo) in Tsedevsuren, Munkh- zaya (Mon), 7. Alice Schlesinger (Izr) in Elisabeth Willeboordse (Niz) Moški, do 81 kg: 1. Kim Jae-Bum (JKo), 2. Ole Bischof (Nem), 3. Ivan Nifontov (Rus) in Antoine Valois-Fortier (Kan), 5. Takahiro Nakadi (Jap) in Travis Stevens (ZDA), 7. Emmanuel Lucenti (Arg) in Leandro Guilheiro (Bra), brez uvrstitve: Aljaž Se-dej KAJAK-KANU, C1 Izidi: 1. T. Estanguet (Fra) 97.06, 2. S. Tasiadis (Nem) +1.03, 3. M. Martikan (Svk) +1.25, 4. A. Elo-segi (Spa) +5.55, 5. S. Jezek (Češ) +8.67, 6. K. Ma-ley (Avs) +10.02, 7. T. Haneda (Jap) +13.56, 8. B. Savšek (Slo) +122.89 SKOKI V VODO, SINHRONI SKOKI 10 M, ŽENSKE Izidi: 1. Chen / Wang (Kit) 368.40, 2. Espinosa Sanchez / Orozco Loza (Meh) 343.32, 3. Benfei-to / Filion (Kan) 337.62, 4. Wiggins / Bugg (Avs) 323.55, 5. Barrow / Couch (VBr) 321.72, 6. Subsc-hinski / Steuer (Nem) 312.78, 7. Leong / Pamg (Mal) 308.52, 8. Prokopchuk / Potyekhina(Ukr) 299.64 DVIGOVANJE UTEŽI Ženske, 63 kg: 1. M. Maneza (Kaz)245 kg (Olimp. Rekord), 2. S. Tsarukaeva (Rus) 237 kg, 3. C. Girard (Kan) 236 kg. Moški, do 69 kg: 1. Lin Qingfeng (Kit) 344 kg, 2. Triyatno (Ino) 333, 3. Razvan Martin (Rom) 332, SABLJANJE, FLORET MOŠKI Izidi: 1. S. Lei (Kit), 2. A. Abouelkassem (Egi), 3. B. Choi (JKor), 4. Andrea Baldini (Ita). RIS Ženska košarka: Avstralija - Brazilija - manj kot 5, več kot 10, več kot 20 točk razlike? Kajak kanu, K1 moški: katera bo uvrstitev Petra Kauzerja? Ženski vaterpolo: kateri bo izid tekme Italija - Rusija? Pravilnik: pravilna napoved izida oz. uvrstitve velja 3 točke; pri ekipnih športih velja pravilna napoved zmagovalca 1 točko, pri individualnih športih prejme točko, kdor pravilno napove interval uvrstitev (možni intervali: od 1. do 3. mesta, od 4. do 7. mesta, 8. mesto ali slabše). IFVir.AR.II IRENA RUSTJA Osebno pozna Tokiča 35-letna Irena Rustja z desno roko igra kitaro in lika, drugega ne zna. Namiznoteniška igralka, ki bo naslednjo sezono še vedno igrala pri Krasu v A2 ligi, bo na olimpijskih igrah seveda spremljala namizni tenis. »Spremljala sem Bojana Tokiča, ki je izgubil v 3. krogu. Ga osebno poznam in je najboljši slovenski namiznoteniški igralec vseh časov, seveda od osamosvojitve Slovenije, ob tem pa še prijeten fant.« Irena bo spremljala tudi plavanje, atletiko, Petra Kauzerja na kajaku, sabljanje in vse športe, ki jih običajno ne kažejo po televiziji. »Ekipnih športov, nogometa, odbojke, košarke, je vsega preveč.« OI spremlja po omrežju slo2, saj po italijanskemu rai predvajajo vedno iste športe, samo kjer nastopajo Italijani, pravi. Napoved Irene Rustja Košarka: Avstralija - Brazilija več kot 10 točk Kajak kanu: Peter Kauzer 1. Vaterpolo: Italija - Rusija 8:6 SKUPNO 12 V ponedeljek (Ryan Starc): Rokomet: srbija - Hrvaška 25:20 Jadranje'Žbogar med 5 Gimnastika: italija 3. 3 TOČKI nFSMf.AR.II JERNEJ BUFON Spremlja zlasti košarko Napoved Jerneja Bufona Košarka: Avstralija - Brazilija več kot 10 Kajak kanu: Peter Kauzer 1. Vaterpolo: Italija - Rusija 7:10 SKUPNO 3 V ponedeljek (Ivana Černic): Rokomet: Srbija - Hrvaška 24:20 Jadranje: Žbogar med 10 Gimnastika: Italija 4. 1 TOČKI KONJENIŠTVO, POSAMIČNO Izidi: 1. Michael JUNG (Nem), 2. Sara ALGOTSSON OSTHOLT, 3. Sandra AUFFARTH (Nem), /.../ 11. Vit-toria Panizzon (Ita), 19. Stefano Brecciaroli (Ita) EKIPNO, VSESTRANSKOST: 1. Nemčija, 2. Velika Britanija, 3. Nova Zelandija. GIMNASTIKA, EKIPNO ŽENSKE Izidi: 1. ZDA 183.596, 2. Rusija 178.530, 3. Romunija 176.414, 4. Kitajska 174.430, 5. Kanada 170.804, 6. Velika Britanija 170.495, 7. Italija 167.930, 8. Japonska 166.646. OSTALA TEKMOVANJA VESLANJE, DVOJNI DVOJEC, POLFINALE Izidi (uvrstili so se v finale A): 1. Suarez / Ros so(Arg) 6:19.40, 2. Spik / Čop (Slo) 6:19.97, 3. Cohen / Sullivan (Avs) 6:19.79, 4. Mascinskas / Ritter (Lit) 6:21.62, 5. Sartori / Battisti (Ita) 6:20.68, 6. Lucas / Townsend (VBr) 6:22.47 VATERPOLO, MOŠKI Skupina A: Hrvaška - Španija 8:7, Avstralija - Ka-zahstan 7:4, Grčija - Italija 7:7, vrstni red: Hrvaška 4, Itaija 3, Španija in Avstralija 2, Grčija in Ka-zahstan 0. Skupina B: Madžarska - Črna gora 10:11, Srbija - Velika Britanija 21:7, ZDA - Romunija 10:8, vrstni red: Srbija in ZDA 4, Romunija in Črna gora 2, Madžarska in Vbr 0. ODBOJKA, MOŠKI Skupina A: Poljska - Bolgarija 1:3, Italija - Argentina 3:1 (25-17, 21-25, 25-18, 25-23), Velika Britanija - Avstralija 0:3, vrstni red: Bolgarija 6, Argentina, Poljska in Italija 3, Avstralija in Vbr 0. Skupina B: Srbija - Tunizija 3:1, ZDA - Nemčija 3:0, Brazlija - Rusija nočna tekma, vrstni red: ZDA 6, Brazilija, Rusija in Srbija 3, Tunizija in Nemčija 0. KOŠARKA, MOŠKI Skupina A: Litva - Nigerija 72:53, Francija - Argentina, Tunizija - ZDA nočna tekma. Skupina B: Kitajska - Rusija 54:73, Avstralija - Španija 70:82, Velika Britanija - Brazilija 62:67, vrstni red: Rusija, Španija in Barzilija 4, Avstralija, Vbr in Kitajska 0. NOGOMET, ŽENSKE Skupina E: Nova Zelandija - Kamerun 3:1, Veli- 26-letni Jernej Bufon levo roko usklajuje z levo pri raznih opravilih. »Na primer, ko igram kitaro, ali sedaj, ko doma barvamo balkon, barvam tudi z levo roko,« je hecno pripomnil. Jernej končuje specializacijo elektronskega inženirstva, politično pa je usmerjen, »kjer bije srce.« Študent iz Saleža se redno ukvarja s športnim plezanjem, pozimi v telovadnici, poleti na skali. Občasno kolesari in plani-nari. Na olimpijskih igrah bo največ pozornosti posvetil košarki, kjer bo navijal za Španijo in Rusijo, teku na 100 metrov, kjer bo navijal za Bol-ta in plavanju, kjer je navijal na Michaela Phelpsa. Ai* m KOLAJNE Država Z S B Skupno Kitajska 13 6 4 23 ZDA 9 8 6 23 Francija 4 3 4 11 J.Koreja 3 2 3 8 S. Koreja 3 0 1 4 Kazahstan 3 0 0 3 Italija 2 4 2 8 Nemčija 2 3 1 6 Rusija 2 2 4 8 Južna Afrika 2 0 0 2 Japonska 4 8 13 Avstralija 3 2 6 Romunija 2 2 5 Brazilija 1 1 3 Madžarska 1 1 3 Nizozemska 1 0 2 Ukrajina 0 2 3 Gruzija 0 0 1 Litva 0 0 1 Slovenija 1 0 0 1 Vel. Britanija 0 2 2 4 Kolumbija 0 2 0 2 Mehika 0 2 0 Indonezija 0 1 Kuba 0 0 Danska 0 0 Egipt 0 0 Poljska 0 0 Švedska 0 0 Tajska 0 0 Tajvan 0 0 Kanada 0 0 4 Slovaška 0 0 2 Azerbajdžan 0 0 Belgija 0 0 Indija 0 0 Moldavija 0 0 Mongolija 0 0 Norveška 0 0 NZL 0 0 Katar 0 0 Srbija 0 0 Uzbekistan 0 0 Pridruži se nam /l nafacebooku Čeprav (zaenkrat) samo v času olimpijskih iger, se je Primorski dnevnik končno pojavil tudi na socialnem omrežju facebook. Vabimo vas, da si ogledate našo stran in se vanjo tudi aktivno vključite! ka Britanija - Brazilija 1:0, vrstni red: Vbr 9, Brazilija 6, Nzl 3, Kamerun 0. Skupina F: Japonska - Južnoafriška republika 0:0, Kanada - Švedska 2:2 Skupina G: ZDA - S. Koreja 1:0, Francija - Kolumbija 1:0, vrstni red: ZDA 9, Francija 6, J. Koreja 3, Kolumbija 0. ODBOJKA NA MIVKI Moški predtekmovanje: Nicolai/Lupo (Ita) -Doppler/Horst (Avt) Ženske predtekmovanje: Dampney/Mullin (VBr) - Cicolari/Menegatti (Ita) 0:2 ROKOMET, MOŠKI Skupina A: Tunizija - Islandija 22:32, Velika Britanija - Švedska 19:41, Argentina - Francija nočna tekma. Skupina B: J. Koreja - Madžarska 19:22, Srbija -Hrvaška 23:31, Danska - Španija 24:23, vrstni red: Hrvaška in Danska 4, Španija in Madžarska 2, Srbija in Koreja 0. BOKS Moški, do 49 kg: Mark Barriga (Fil) - Manuel Cop-pai (Ita)17:7 TENIS Posamično moški: David Ferrer (Špa) - Blaž Kavčič (Slo) 6:2, 6:2; Novak Bokovic (Srb/2) - Andy Roddick (ZDA) 6:2, 6:1; Andy Murray (VBr/3) - Jark-ko Nieminen (Fin) 6:2, 6:4; Jo- Wilfried Tsonga (Fra/5) - Milos Raonic (Kan) 6:3, 3:6, 25:23;Feli-ciano Lopez (Špa) - Juan Monaco (Arg/9) 6:4, 6:4; Lleyton Hewitt (Avs) - Marin Čilic (Hrv/13) 6:4, 7:5; Kei Nišikori (Jap/15) - Nikolaj Davidenko (Rus) 4:6, 6:4, 6:1. Dvojice ženske: Klepač/Srebotnik - Errani/Vinci 5:7, 6:4, 4:6, Chuang/Hsieh (Taj) - Pennetta/Schia-vone (Ita). Ženske:Angelique Kerber (Nem/7) - Timea Babos (Mad) 6:1, 6:1; Sabine Lisicki (Nem/15) - Jarosla-va Svedova (Kaz) 4:6, 6:3, 7:5; Viktorija Azarenka (Blr/1) - Maria Martinez Sanchez (Spa) 6:1, 6:2; Marija Sarapova (Rus/3) - Laura Robson (VBr) 7:6 (5), 6:3; Marija Kirilenko (Rus/14) - Heather Watson (VBr) 6:3, 6:2; Nadja Petrova (Rus/16) - Ana Tatišvili (Gru) 6:3, 6:7 (5), 6:2; Venus Williams (ZDA) - Aleksandra Woz-niak (Kan) 6:1, 6:3. JADRANJE Finn, po 6 regatah: 1. Jonas Hogh-Christensen (Dan) 14 točk (1, 1, 2, 7, 1, 2) , 5. Vasilij Žbogar (Slo) 35 (8, 6, 5, 3, 8, 5), 23. Filippo Baldassari (Ita) 122 (20, 22, 24, 21, 14, 21) Laser Radial, po 4 regatah: 1. Annalise Murphy (Irs)4 točke (1, 1, 1, 1), 16. Francesca Clapcich (Ita) 67 (20, 16, 24, 7) Laser, po 4 regatah: 1. Tom Slinhsby (Avs) 11 točk (2, 1, 2, 6), 27. Karlo Hmeljak (Slo) 104 (23, 30, 18, 33), 32. Michele Regolo (Ita) 122 (31, 35, 46,10) RS:X, ženske, po 2 regatah: 1. Marina Alabau Neira (Sa) 3 točke (2, 1), 11. Alessandra Sensini (Ita) 21 (12, 9) 49er po 4 regatah: 1. Outteridge/Jensen (Avs) 15 točk (8, 1, 2, 4), Angilella/Sibello (Ita) 48 (14, 11, 13, 10) BADMINTON, ŽENSKE Posamično: Yeon-Ju Bae (JKor) - Agnese Allegrini (Ita) 21:11, 21:15 HOKEJ NA TRAVI, ŽENSKE Skupina A: Nizozemska - Japonska 3:2, Belgija -Kitajska 0:0, Velika Britanija - J. Koreja 5:3 Skupina B: Južnoafriška republika - Nova Zelandija 1:4, Argentina - ZDA, Nemčija - Avstralija Današnji spored Končne odločitve (20) Sabljanje - 18.30 meč-posamično, moški - polfinale, tekma za 3. mesto, finale; sablja-posamično, ženske - polfinale, tekma za 3. mesto, finale Dviganje uteži - 77 kg, moški: 11.00 in 20.00; 69 kg, ženske: 13.30 in 16.30 Judo - 15.00 - 90 kg, moški - repa-saži, polfinale, borba za 3. mesto, finale (ITA: Roberto Meloni); 70 kg, ženske - repasaži, polfinale, borba za 3. mesto, finale (ITA: Erica Bar-bieri, SLO: Raša Sraka Vukovič) Kajak kanu - 14.30 slalom, K1, moški - polfinale, finale Kolesarstvo - 13.30 vožnja na čas, posamično, ženske (29 km) (ITA: Noemi Cantele, Tatiana Guderzo); 15.15 vožnja na čas, posamično, moški (44 km) ITA: Marco Pinotti) Veslanje - 11.10 ženske, dvojec brez krmarja, dvojni četverec Strelstvo - 10.00 pištola 25 m, ženske - kvalifikacije, 16.30 finale Plavanje - 20.30 200 m prsno, moški, 200 m delfin, ženske, 100 m prosto, moški, 4 x 200 m prosto, ženske Skoki v vodo - 16.00 sinhroni skoki 3 m, moški Namizni tenis - 15.30 posamično, ženske - tekma za 3. mesto, finale r T Gimnastika moški 17.30 mnogoboj, Ostala tekmovanja: Badminton - 10.00 mešani pari, če-trtf, posamično ženske/moški -osmina finala; 18.00 dvojice, ženske, četrtf. Odbojka na mivki - moški/ženske - predtekmovanje: od 10.00 do 24.00 Lokostrelstvo - 10.00 posamično, moški/ženske - 1./2. krog; 16.00 posamično, moški/ženske - 1./2. krog (ITA: Mauro Nespoli, Natalia Valee-va, Jessica Tomasi) Košarka - ženske, predtekmovanje: 10.00 Kanada - Francija, 12.15 Kitajska - Angola, 15.30 Avstralija - Brazilija, 17.45 Velika Britanija - Rusija, 21.00 Hrvaška - Češka, 23.15 ZDA - Turčija Boks - 14.30 bantamska, težka (ITA: Clemente Russo), supertežka (ITA: Roberto Cammarelle)- osmina finala; 21.30 bantamska, težka, su-pertežka - osmina finala Sabljanje - 10.00 meč-posamično, moški - 1. krog, osmina finala, če-trtfinale (ITA: Paolo Pizzo); sablja-posamično, ženske - 1. krog, osmina finala, četrtfinale (ITA: Gioia Marzocca, Irene Vecchi) Nogomet - moški - predtekmovanje: 15.30 Brazilija - Nova Zelandija; Egipt - Belorusija, 18.00 Mehika - Švica; J. Koreja - Gabon, Japonska - Honduras, Španija - Maroko, 20.45 Senegal - Združeni Arabski Emirati, Velika Britanija - Urugvaj Rokomet - ženske - predtekmovanje: 10.30 Norveška - J. Koreja, 12.15 Črna gora - Angola, 15.30 Francija - Švedska, 17.15 Velika Britanija - Brazilija, 20.30 Španija - Danska, 22.15 Rusija - Hrvaška Hokej na travi - moški - predtekmovanje: 9.30 Španija - Avstralija, 11.45 Belgija - Nizozemska, 14.45 Nova Zelandija - Indija, 17.00 Južnoafriška re.. - publika-Velika Britanija, 20.00 Pakistan - Argentina, 22.15 J. Koreja - Nemčija Judo -10.30 - 90 kg, moški - pred-tekmovanje (ITA: Roberto Meloni), četrtf.; 70 kg, ženske - predtekmo-vanje, četrtf. (ITA: Erica Barbieri, SLO: Raša Sraka Vukovič) Veslanje - 10.30 polfinale, moški: enojec, moški, lahki dvojni dvojec, dvojni četverec, dvojen brez krmarja Plavanje - predtekmovanje: 11.00 200 m hrbtno (ITA: Sebastiano Ran-fagni), 200 m mešano, moški (ITA: Federico Turrini); 100 m prosto (SLO: Nastja Govejšek), 200 m prsno (SLO: Tanja Šmid, ITA: Chiara Boggiatto), 4 x 200 m prosto (SLO: Isakovič, Klinar, Bežan, Sagmeister; ITA: Carli, Nesti, Pellegrini, Mizzau), ženske; polfinale: 20.30 200 m hrbtno, 200 m mešano, moški; 100 m prosto, 200 m prsno, ženske Jadranje -13.00 laser (SLo: Hmeljak, ITA: Regolo), laser radial (ITA: Clapcich), finn (SLO: Žbogar, ITA: Baldassari), 49er (ITA: Angilelia, Sibello), RS:X, moški in ženske (ITA: Alessandra Sensini, Federico Esposito), elliott Tenis - 12.30 posamično, moški/ženske - osmina finala mešani pari - osmina finala Namizni tenis - 11.00 posamično, moški - četrtfinale Odbojka - ženske - predtekmovanje: 10.30 Dominikanska republika - Japonska, 12.30 Alžirija - Rusija, 15.45 Srbija - Turčija, 17.45 Velika Britanija - Italija, 21.00 ZDA - Kitajska, 23.00 Brazlija, J. Koreja Vaterpolo - ženske - predtekmovanje: 15.10 Madžarska - Kitajska, 16.30 Italija - Rusija, 19.20 Španija - ZDA, 20.409 Velika Britanija - Avstralija w / TRST Sreda, 1. avgusta 2012 13 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik DANES VAŽNO ZA MARIBOR MARIBOR - Pred nogometaši Maribora je velika preizkušnja. Tretji krog kvalifikacij za ligo prvakov nudi napredovanje v zadnji del kvalifikacij in hkrati igranje v evropski ligi ali pa - ob neuspehu - dodatne kvalifikacije za evropsko ligo. Mariborčani se bodo danes ob 20. uri v Ljudskem vrtu pomerili z luksemburškim prvakom Dudelangejem. Mariborčani, ki jih s pissrniške mize vodi Zlatko Zahovič (na sliki), imajo izkušnje z izločilnimi dvoboji. Lani so v drugem krogu izločili prav Dudelange. NACHBAR V NEMČIJI MÜNCHEN - Slovenski košarkarski repre-zentant Boštjan Nachbar bo kariero nadaljeval pri nemškem Brose Basketsu. Kot poroča uradna stran nemškega državnega in pokalnega prvaka, je izkušeni slovenski krilni igralec z moštvom iz Bamberga podpisal enoletno pogodbo.«Boki je igralec, ki ima veliko izkušenj v Evropi in v NBA. Za nas pomeni zanesljivo izbiro strelca s položaja tri in štiri. Ne samo to, tudi njegov značaj povsem ustreza naši ekipi,» je povedal trener Chris Fleming. Nachbar (32 let) je v karieri igral tudi za Houston Rockets, New Orleans Hornets, New Jersey Nets, Dinamo Moskva, Efes Pilsen in Kazan. Španski PUYOL DO KONCA BARCELONA nogometni reprezentant Carles Puyol je napovedal, da bo svojo športno pot sklenil v ekipi Barcelone, v kateri je kapetan. «Tako sem se odločil in svoje odločitve ne bom spremenil,» je dejal 34-letnik, ki je v katalonskem velikanu že od svojih prvih nogometnih korakov. Po operaciji desnega kolena pred 11 tedni je uspešno opravil zdravniški pregled in se priključil svoji ekipi na treningih. MOTOCIKLIZEM - V peti preizkušnji pokala Yamaha R6 »le« tretji NOGOMET Konec Emilijevih sanj ODBOJKA Ivan Markič trener Olympie v deželni C-ligi Ivan Markič je novi trener članske odbojkarske ekipe ŠZ Olympia, ki bo tudi letos igrala v deželni C-ligi. Strokovnjak iz Kanala, ki je lani v goriškem klubu vodil štirinajstletna dekleta, se bo v ekipi spet srečal z glavnino igralcev letnika 1996, ki jih je vodil pred dvema letoma. Člansko ekipo bodo namreč po odhodu Filipa Hledeta še dodatno pomladili, nam je potrdil športni vodja Andrej Vogrič, ki bo na začetku sezone formalno sedel na klopi kot prvi trener, ker Markič, kljub svojim dolgoletnim izkušnjam, nima ustrezne kvalifikacije v Italiji. Markičev pomočnik bo sicer Walter Princi, strokovni štab pa bosta dopolnjevala spremljevalec Marko Komjanc in scout-men Gianni Manià. Med mladimi igralci v članski ekipi pa morda, kot smo že poročali, ne bo Jerneja Terpina. Za potrebe svoje druge in mladinske ekipe Jerneja snubi prvo-ligaš Casa Modena (za katerega igra Loris Manià). Uprava Olym-pie se je z uglednim klubom načelno že dogovorila za posojilo. »Zdaj je od fanta odvisno, ali bo vabilo sprejel,« je povedal Vogrič. Ne bo pa načelno noben igralec Olympie nastopil za snujočo deželno mladinsko ekipo, ki bo v novi sezoni igrala v B2-ligi. Povabljenih jih je bilo več. Drugih sprememb v ekipi ni pričakovati. Poskusili bodo prepričati Luko Terčiča, naj še naprej igra. Samo, če bi res vztrajal pri napovedi, da si vzame leto dni odmora, bi poiskali še kakega tolkača. »Najbolje bi bilo, da bi Terčič ostal, tako da bi v novi sezoni imeli ekipo izključno svojih igralcev,« je še povedal Vogrič. Proseški motociklist Mitja Emili je dirko pred koncem sezone izpadel iz boja za prvo mesto. Na nedeljski peti preizkušnji pokala Yamaha R6 v Misanu se je Emili uvrstil na 3. mesto, potem ko si v sobotnih kvalifikacijah izboril sedmi startni položaj. »Zelo sem razočaran. Ciljal sem na prvo mesto. Le tako bi imel še kako možnost, da bi se boril tudi za sam vrh na skupni lestvici,« je bil jezen 37-letni Emili, ki za vodilnim Bi-liottijem zaostaja za celih 37 točk. »Na zadnji dirki, ki bo šele 14. oktobra v Vallelun-gi, bom skušal osvojiti vsaj končno drugo mesto. Drugouvrščeni Andrea Manici ima 13 točk prednosti.« V nedeljo je bil Mitja vse do zadnjega kroga drugi, nato pa ga je Manici nepričakovano prehitel. »Ponavadi sem v zadnjih krogih bolj prepričljiv in napadalen. Ne pustim se presenetiti. Očitno sem naletel na slab dan, ki se je začel že v petek, ko smo imeli težave z motorjem. Moja ekipa in predvsem spremljevalec, moj brat Peter, so se maksimalno potrudili in dali vse od sebe. Tokrat sem žal odpovedal jaz,« je nase naprtil krivdo Emili. Vrstni red (skupno): 1. Biliotti 113 točk; 2. Manici 89; 3. Emili 76; 4. Viglieno 63. SKIROLL - Jana Prašelj in Jasna Vitez Državni mladinski prvakinji v štafeti Mladinki ŠD Mladina Jana Prašelj in Jasna Vitez sta v Fanu osvojili naslov državnih skiroll prvakinj v štafeti. Jana Prašelj je začela tekmo s pravim ritmom in takoj prevzela vodstvo tako, da je Jasni Vitez omogočila, da je obdržala pozicijo in še povečala prednost. Dekleti sta morali preteči vsaka po tri kroge, skupno 13 kilometrov. Na koncu sta bili res utrujeni, a ponosni na svoj dosežek. V kategoriji začetnikov sta Tarek Nelson in Nik Košuta med fanti in Petra Prašelj ter Tayrin Tence med dekleti dosegli 2. mesto. Vsi štirje so pokazali dobro formo. Zal Federico Ferluga in Luka Ghira nista dosegla uspeha, sta pa pokazala napredek V soboto so člani kriškega društva v Pesaru tekmovali na 6. preizkušnji za Pokal Italije. V 120 m dolgem šprintu sta najboljše rezultate dosegla Nik Košuta in Jasna Vitez, ki sta bila 2. v svoji kategoriji,Tarek Nelson pa se je moral po zelo dobri kvalifikaciji zadovoljiti s 4. mestom. Petra Prašelj in Tay-rin Tence sta med začetnicami končali na 5. oz. 6 mestu. Med mladinci je Luka Ghira za las ostal brez medalje in dosegel 4. mesto. V isti kategoriji je Federico Ferluga zasedel 10. mesto. Tekmovalce ŠD Mladina čaka zdaj mesec brez tekem, čas pa bodo izkoristili za priprave na Rogli, kjer bodo pod mentorstvom trenerjev pilili tehniko in kondicijo. Di Natale: »Poklical me je Milan« VIDEM - »Res je, poklical me je Milan, vendar Vidma ne bom zapustil niti, če me pokliče Real Madrid. Kariero želim končati tukaj in v naslendjih zadnjih dveh letih želim doseči še dosti golov,« je povedal Antonio Di Natale, ki se je včeraj pridružil soigralcem na pripravah. Di Natale je prepričan, da bo Udinese, kljub odhodom boljših igralcev, še naprej zmagoval. »Azzzurri« v Trstu Od včeraj trenira v Trstu italijanska državna reprezentanca, ki pa bo že jutri poletela na turnir na Poljsko. V Trst se bo vrnila 7. avgusta, 8. jo čaka prijateljska tekma proti Hrvaški. 2. septembra in 9. semp-tembra se bo v Trstu v okviru kvalifikacij za Euro 2013 pomerila s Češko oz. Belo-rusijo. Zamejsko prvenstvo? Morda po počitnicah Danes in jutri bo balinarska komisija ZSŠDI organizirale tekmovanje, namenjeno društvenim dvojicam.To je sicer za zamejstvo prava redkost, saj so omenjena tekmovanja med zimsko sezono. Poleti se je običajno že skoraj 40 let odvijalo zamejsko balinarsko prvenstvo s celo enajstimi nastopajočimi društvi. Stanje našega balinanja pa je na žalost vedno slabše. Društva imajo vedno manj članov, tako da jim je celo onemogočen nastop v prvenstvu. Upajmo, da bo balinarska komisija naredila vse, kar se bo dalo in po počitnicah le organizirala prvenstvo, čeprav z omejeno število ekip. Kot rečeno, bosta danes in jutri zaživeli bazovsko in padriško balinišče, ki bosta gostili 18 dvojic. Dve izločilni srečanji bosta že ob 17. uri v Repnu, vsa ostala se bodo pričela ob 18.00,jutri pa bosta polfinale in finale na Padričah. Najboljši si bodo razdelili praktične nagrade. (Z.S.) NOGOMET - Turnir v organizaciji KD Skala V Gabrjah slavili zmago nogometaši štandreške Lattonerie Mucci in Doberdobke Prejšnji konec tedna se je v Gabrjah na Goriškem končal 26. nogometni turnir, ki ga organizira domače kulturno društvo Skala. Turnir v Gabrjah je eden izmed najbolj kakovostnih in najbolje organiziranih. V moški konkurenci so slavili zmago nogometaši štandreške ekipe Lattonerie Mucci (na sliki zgoraj levo), ki so v finalu gladko premagali open-sko ekipo AgroSosič z 10:5. Na tekmi za tretje mesto je Ribičija premagala ekipo Ar.Co.El. iz Gorice. Končni izid je bil 6:2. V ženskem turnirju so slavile zmago branilke lanskega naslova, Doberdobčanke (na sliki zgoraj desno), ki so v finalu s 4:1 odpravile ekipo iz Štandreža. V malem finalu je ekipa Ru-pa-Peč s 4:0 premagala Sovodenjke. Organizatorji so nagradili najboljše posameznice vseh ekip, ki so se uvrstile v polfinale. Za Rupo Peč je nagrado najboljše igralke prejela Mirjan Černic, za Doberdob Valentina Capaccio, za Štandrež Nikol Kerpan, za So-vodnje pa Isabel Mania. Najboljša strelka turnirja je s 4 goli bila Giulia De Nardo (Štandrež), najboljši vratar pa Lorenza Marega (Štandrež). Izbrali so tudi najlepšo igralko, ki je letos bila Ilaria Černic (Sovodnje). Pri moških so nagradili najboljšega vratarja (Simone Bertolini, Gorica) in najboljšega strelca (Christian Devetak, Štandrež, 18 golov). Pokal kioska so si letos izborili nogometaši Ribičije. Od 10. do 23. septembra bodo v Gabrjah organizirali še 8. Trofejo Skala, na kateri bodo igrali v kategorijah mali prijatelji, cicibani in začetniki 7:7. Turnir v Gabrjah, ki bo tudi letos potekal pod okriljem nogometne zveze, bo organiziralo domače kulturno društvo Skala v sodelovanju s ŠD Juventina in ŠD Sovodnje. / TRST Sreda, 1. avgusta 2012 14 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu DOBERDOB - Župan prejel zagotovila družbe Anas Ukrepi za večjo varnost Za videonadzor ne bo dovolj denarja - O križišču pri Devetakih se bodo pogovorili z družbo FVG Strade Ob izboljšanju varnosti bo poskrbljeno tudi za namestitev dvojezičnih smerokazov. O ukrepih, ki jih bo cestno podjetje Anas v prihodnjih mesecih izvedlo na državni cesti št. 55 in na priključku Sabliči-Ližerc, je tekla beseda na včerajšnjem srečanju v Trstu, kjer se je s predstavniki Anasa sestal doberdobski župan Paolo Vizintin. Sestanek je potekal dan po imenovanju dveh podjetij, ki bosta izvedli prvi in drugi sklop vzdrževalnih del v okviru programa, ki ga je pripravil Anasov oddelek za promet na območju dežele FJK. Kot smo poročali včeraj, je bil prvi sklop del, ki je vreden 900.000 evrov, dodeljen podjetju Gubela iz kraja Castiglione delle Stivere, drugi sklop del, v katerega bodo vložili poldrugi milijon evrov, pa bo izvedlo podjetje Safital iz kraja Balconi di Pescantina. »V projekt bo družba Anas vključila tudi nekatere prioritetne ukrepe, na katere je opozorila naša občina. S cestnim podjetjem smo se namreč dogovorili, da jim bomo posredovali naše predloge, glede na to, da dobro poznamo teritorij in kritične točke,« je povedal župan Vizintin in poudaril, da je bilo včerajšnje srečanje pozitivno. Župan je predstavil več predlogov, ki so v glavnem povezani z izboljšanjem varnosti voznikov in pešcev. »Med prioritetami, o katerih smo se pogovorili, je ureditev križišča med državno in občinsko cesto pri Bonetih, kjer je več težav, od slabe vidljivosti do ozkega cestišča in pomanjkljive signalizacije. Velik problem državne ceste št. 55 je dalje pretirana hitrost vožnje avtomobilov in motoristov: med možnimi ukrepi, ki bi jih lahko izvedli v Jam-ljah in na Palkišču, je namestitev luči in preventivnih tabel za prikaz hitrosti vozil, za namestitev vi-deokamer, ki bi po mnenju naše uprave tudi koristile, pa verjetno razpoložljivi denar ne bo zadoščal. Prav tako bo v Jamljah in na Pal-kišču iz tehničnih razlogov težko urediti prehode za pešce,« je povedal Vizintin, ki je dalje opozoril na nevarno križišče med državno cesto in Ulico Trinko v Jamljah, kjer je že prišlo do nesreč, in na potrebo po preureditvi postaje šolskega avtobusa v Jamljah. »Nevarno je tudi križišče pri Devetakih, kjer je mogoče zaviti proti Lokvici. Zanj pa ni pristojna družba Anas, pač pa FVG Strade, s katerim se bomo srečali jeseni,« je pojasnil Vizintin. Družba Anas bo na novo asfaltirala različne odseke državne ceste št. 55, v Jamljah in Sabličih pa bo namestila tudi ograje, ki bodo preprečevale ali vsaj ovirale nezakonito odlaganje odpadkov ob cestah. V Sabličih bodo ob cesti obnovili zaščitne mreže, obcestne zidke in odtoke vode, na različnih križiščih državne ceste pa bodo končno namestili dvojezične smerokaze, ki jih je doberdobska občina večkrat zahtevala. Da bodo v občinah goriške pokrajine, ki so vključene v območje izvajanja vidne dvojezičnosti, začeli nameščati dvojezične smerokaze v okviru rednih vzdrževalnih del, so predstavniki družbe Anas že napovedali pred meseci. O tem je naš dnevnik poročal maja, ko je na goriški prefekturi potekalo srečanje, ki ga je sklicala prefektinja Maria Augusta Marrosu na predlog pokrajinskega predsednika SKGZ Li-via Semoliča. »Cenimo, da se je družba Anas odločila za namestitev dvojezičnih smerokazov, kot predvideva zakon. To je pomemben premik,« je povedal Vizintin, po katerem bodo v kratkem preverili, katera križišča je treba opremiti s slovensko-italijanski-mi tablami. »Družbi bomo poslali seznam vseh predlogov, nato pa bomo skupaj s tehniki preverili na terenu, kateri ukrepi so izvedljivi. Menim, da bi lahko bili z izjemo kamer in prehodov za pešce vsi uresničeni,« je povedal Vizintin in pristavil, da se bodo dela začela septembra. (Ale) Paolo Vizintin Družba Anas bo poskrbela za večjo varnost tudi na državni cesti št. 55 pri Sabličih bumbaca ] i TRŽIČ - Bolnišnica Prva pomoč • • ■ v • v v* z novimi ležišči Za kratkotrajno intenzivno opazovanje Na oddelku za prvo pomoč tržiške bolnišnice San Polo bodo prihodnji teden predali namenu deset novih ležišč, ki bodo namenjena kratkotrajnemu intenzivnemu opazovanju (»Osservazione breve intensi-va«). Ob prisotnosti vršilca dolžnosti generalnega direktorja zdravstvenega podjetja Marca Bertolija, centralnega direktorja za zdravstvo dežele Furlanije-Julijske krajine Giannija Cortiule in tržiške županje Sil-vie Altran bodo postelje predali namenu v torek, 7. avgusta, ob 18. uri. Oddelek za prvo pomoč tržiške bolnišnice že razpolaga s petimi ležišči, odslej pa jih bo na voljo petnajst. »Nova ležišča so pomembna pridobitev, saj se je bistveno povečala potreba po sprejemanju pacientov. Kratkotrajno intenzivno opazovanje je tipologija asistence, ki je pomembna pri odločanju o hospitalizaciji. Kratkotrajno intenzivno opazovanje daje velik doprinos k izboljšanju varnosti in učinkovitosti delovanja našega oddelka,« pravi Alfredo Barillari, ki je odgovoren za oddelek za prvo pomoč v Tržiču. Direktor goriške in tržiške bolnišnice Daniele Pittoni dodaja, da so kratkotrajnemu intenzivnemu opazovanju ob povečanem številu ležišč namenili tudi dodatne prostore. »Vse sobe smo opremili z računalniško tehnologijo, preko katere lahko bolničar v drugi sobi nadzoruje življenjske funkcije pacientov,« pojasnjuje Pittioni, generalni direktor Bertoli pa poudarja, da je naložbo spodbudilo sodelovanje med osebjem oddelka in vodstvom zdravstvenega podjetja. SOLKAN - Nesreča »Srečanju« s kabino se ni izognil Italijanski voznik se je v ponedeljek popoldne zaletel v kontrolno kabino na nekdanjem solkanskem mejnem prehodu. 61-letni možakar se je iz Slovenije vračal v Italijo. Ker je vozil po napačni strani, povrhu vsega pa še vinjen, se srečanju s kabino očitno ni mogel izogniti. Ker je bil po trčenju poškodovan, so ga najprej odpeljali na pregled v šempetrsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je dobil udarec v levo oko, zato je bil kasneje odpeljan k okulistu v Italijo. Še prej pa so ga policisti preizkusili z alkotestom: v organizmu je imel 0,78 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. (km) GORICA - Slovenskega voznika izsledili karabinjerji Trčil in nato pobegnil iz prevrnjenega avtomobila Osebje rešilca je zaman iskalo voznika Po trčenju se je avtomobil prevrnil, še pred prihodom reševalcev pa je voznik peš pobegnil s kraja. Avto je ostal sredi križišča, moškega - sicer slovenskega državljana - pa so karabinjerji kmalu izsledili. Kljub okoliščinam nezgode nihče ni bil huje poškodovan, le pobegli voznik je bil videti zmeden. Prometna nesreča se je pripetila v goriškem predmestju, na križišču med ulicama Vittorio Veneto in Terza Armata. V nedeljo okrog 23. ure je skozi rdeči semafor zapeljal slovenski državljan za volanom avtomobila Kia sportage in se sredi križišča zaletel v Fiat ulisse s tremi Goričani: poleg voznika, 54-letnega N.C., sta bila še dva potnika. V trčenju - po pripovedi tam živečih naj bi bilo tako silovito, da so hrup slišali tako v Podturnu kot pri Sv. Ani - se je slovenski avto prevrnil. Ko so reševalci prišli na kraj, pa za voznikom ni bilo ne duha ne sluha. Takoj je stekla iskalna akcija. Našli so ga karabinjerji nekaj sto metrov stran, pri krožišču v Podturnu. Ugotovili so, da gre za 54-letnega slovenskega državljana P.G.; zaradi dinamike nesreče so na njem opravili alkotest, ki naj bi pokazal, da je bil v omami alkoholnih hlapov, česar pa na poveljstvu karabinjerjev včeraj niso potrdili. Nihče od soudeleženih ni bil tako poškodovan, da bi ga odpeljali na zdravljenje v bolnišnico. GORICA - Obnavljanje Trga Seghizzi in gradnja vzpenjače Stavijo na privlačnost gradu Župan: Ovrednotenje grajskega naselja ključnega pomena za turistični razvoj mesta - Oživiti želijo tudi nekdanji lokal Bastione fiorito »Ovrednotenje grajskega naselja ima ključno vlogo v načrtu za turistični razvoj Gorice.« V to je prepričan župan Ettore Romoli, ki je včeraj obiskal grajsko naselje, kjer poteka obnova Trga Seghizzi. Podjetje Euros-cavi iz Roviga, ki je izvajalec del, je že odstranilo dotrajan in razpokan pod parkirišča, ki bo obnovljen skupaj s cesto, pločniki, zelenicami in razsvetljavo. »Trg Seghizzi je nov kamenček v mozaiku ovrednotenja zgodovinskega mestnega središča, ki je nujno potrebno za okrepitev turistične privlačnosti Gorice. Cilj obnove grajskega naselja, ob kateri se bomo zavzemali tudi za oživitev bivšega lokala Bastione fiorito in spodbujanje drugih turističnih storitev, je ovrednotenje simbolnega spomenika mesta - goriškega gradu -, saj želimo, da ga obišče čim več turistov. S tem je povezana tudi vzpenjača: upamo, da pri gradnji ne bo prišlo do dodatnih zapletov,« je povedal Romoli, ki meni, da so zamude škodljive predvsem v kriznih obdobjih, kakršnega doživljamo danes. »Gledati moramo naprej. Truditi se moramo, da ustvarimo nove možnosti razvoja za naše mesto. Menim, da je turizem ena izmed njih,« je poudaril župan. Obnova Trga Seghizzi bo trajala približno eno leto. Načrt obnove predvideva ovrednotenje prevoznih in neprevoznih delov Trga Seghizzi, ki bo po novem primeren za prirejanje raznih prireditev in dogodkov, čeprav bo še vedno služil kot parkirišče. Tla- Obnovitvena dela v grajskem naselju (levo) in na obzidju gradu (desno) bumbaca kovani deli bodo iz porfirja, kraškega kamna in rečnega kamenja, ovrednotene pa bodo tudi zelenice. Visoki bori, ki rasejo ob trgu, bodo ostali na svojem mestu, ob le-teh pa bodo posadili tudi sadna drevesa. Uvedli bodo tudi nekatere spremembe v prometni ureditvi. Zgornji del ceste, ki obkroža Trg Seghizzi, bodo zaprli za promet. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 1. avgusta 2012 15 GORICA - V slovenskem višješolskem središču Žice visijo, delavcev pa še ni na spregled Ravnateljica: K nam prihajajo le ob dežju, očitno nismo v vrhu njihovih prioritet Delavci podjetja, ki je bilo poverjeno, da slovensko višješolsko središče v Ulici Puccini opremi s protipožarnim sistemom, so se na šoli pojavili sredi lanskega julija. Pokrajinska uprava, ki dela financira s 500 tisoč evri, se je tedaj svečano obvezala, da bodo iz šolskih prostorov zaradi dokončanja del odšli predvidoma decembra ali vsekakor v roku šestih mesecev. Napoved se ni uresničila: dela so nedokončana, delovni oder sameva, zidarska oprema je posejana po dvoriščih, žice visijo s stropov in sten, električni priključki, ki molijo iz zemlje, čakajo na nova svetila. Šolski center je podoben gradbišču, toda delavcev ni na spregled. Z zamudo se je morala sprijazniti tudi pokrajinska uprava, pri kateri pa so optimisti: pristojna odbornica Donatella Gironcoli je včeraj napovedala, da so dela v zaključni fazi. Istega optimizma ni zaznati pri ravnateljici obeh polov višješolskega središča Mihaeli Pirih, ki je ravno tako včeraj naslovila na inženirja pokrajinske uprave Gior-dana Scaramuzzo pismo z zahtevo, naj posreduje pri poverjenem podjetju, zato da z deli pohiti. »Petega septembra bomo potrebovali šolski avditorij, saj bo v njem potekal profesorski seminar. Strop avditorija pa je na mnogih mestih odkrit, žice visijo, priključki niso priklopljeni,« razlaga ravnateljica: »Podobno stanje je še marsikje, zlasti na tehničnem polu, sredi telovadnice pa so postavili visok delovni oder, ki ga potem niso več uporabili. Delavci prihajajo občasno, vsakič nenapovedano, seveda tudi v času, ko je potekal pouk. Še k sreči, da imamo na naših šolah odraslo mladino, ki zna odgovorno ravnati tudi spričo delavcev, ki sredi hodnikov manevrirajo z električnimi žicami, in da imamo potrpežljivo osebje, ki vsakič počisti za njimi. Ti opravijo nekaj dela, pa jih že spet ni za daljši čas. K nam se redno vračajo edino takrat, ko dežuje, kar pomeni, da so obenem zasedeni na drugih gradbiščih in da nismo ravno v vrhu njihovih prioritet.« Isto podjetje, ki še vedno ni zaključilo nameščanja senzorjev za dim, aparatov za gašenje, protipožarnih vrat in izolacije, naj bi ustreglo šoli tudi na prošnjo, da do začetka novega šolskega leta usposobijo na zavodu Ivan Cankar prostor za laboratorij fizike: »Preselili ga bomo z licejskega pola, kjer bomo tako pridobili dve učilnici. Na liceju nam prostora primanjkuje. Pokrajina nam je pritrdila in zagotovila, da bo delo opravljeno. Naj jim verjamemo, da bo delo izpeljano pravočasno?« se na glas sprašuje ravnateljica Mihaela Pirih. (ide) Delovni oder sredi telovadnice (levo), viseče žice v avditoriju (desno) p.dk. POKRAJINA - Popis šolskih stavb Za potrebe šol obljubljajo novo telovadnico Konec avgusta se bo zaključilo popisovanje šolskih stavb na Goriškem, za katerega se je v dogovoru z občinami zavzela pokrajinska uprava. Pokrajinski uradi so v lanskem letu pripravili natančno popisno polo, v katero so občinske uprave vnesle podatke o šolskih objektih na občinskem ozemlju. Cilj popisa je pridobitev jasne slike stanja poslopij, v katerih delujejo vrtci in šole vseh stopenj, ter priprava seznama prioritetnih vzdrževalnih del, na podlagi katerega bo nato goriška pokrajina lahko zaprosila deželo Furla-nijo-Julijsko krajino za financiranje. »S tem obsežnim delom smo začeli pred približno enim letom. Vzdrževanje in zagotavljanje varnosti v šolskih stavbah sta prioriteti naše uprave,« je povedala pokrajinska odbornica Donatella Gi-roncoli, ki je včeraj skupaj s kolegico Bianco Della Pietra in podžupanom občine Gorica Robertom Sartorijem predstavila vsebino in cilje sporazuma za izdelavo pokrajinskega šolskega načrta, ki so ga občine goriške pokrajine podpisale v prejšnjih mesecih. Včerajšnjega srečanja so se udeležili tudi predstavnik goriškega pokrajinskega šolskega urada Arturo Campanella in nekateri ravnatelji itali- DOBROVO - Zelo obetavna turistična sezona Hrvati odkrili Brda Majski obisk dvakrat višji od lanskega - Prihodnje leto turistom na voljo tudi električni skuterji Bricem se dosedanje vlaganje v turistično promocijo, povečanje no-čitvenih zmogljivosti in širitev ponudbe že obrestuje. V letošnjem maju so zabeležili dvakrat večji obisk turistov v primerjavi z lanskim letom, tudi aprila so se odrezali skoraj tako dobro. Podatkov za junij in julij na briškem Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport še nimajo, a sodeč po podatku iz briškega Turistično informativnega centra (TIC), da je junijski obisk presegel majskega, lahko sklepamo, da bo letošnja briška turistična sezona dobra. Poleg slovensko, italijansko in nemško govorečih turistov so Brda začeli odkrivati tudi Hrvati in pa Japonci. V Goriških Brdih so si že pred nekaj leti zadali cilj, da k sebi privabijo ne le dnevne obiskovalce, temveč tudi take, ki bi pri njih ostali nekaj dni. V ta namen so začeli intenzivno povečevati nočitvene zmogljivosti. Še pred kakim desetletjem polnega avtobusa turistov niso imeli kam namestiti, sedaj pa imajo že več kot 400 turističnih postelj. »V juniju smo jih pridobili dodatnih 28. Konec septembra bo odprt še hotel v Šmartnem z novimi 48 ležišči,« je pojasnila Mateja Drnovšček z omenjenega zavoda. Osnovni pogoji so torej postavljeni, poleg tega pa se je znatno razširila tudi ostala ponudba: turistom svoje usluge nudijo številne turistične kmetije, gostišča, vinarji, casino in dva hotela. Srednjeveška vasica Šmartno, ki je nekakšna »vstopna točka« v Brda, je pred kratkim dobila novo, prenovljeno podobo in urejeno parkirišče ob vstopu v vas. Obiskovalce pa medse že vrsto let privabljajo s sedaj že uveljavljenimi prireditvami kot so Praznik češenj, letos so ga nadgradili s tradicionalno briško poroko, vinu in poeziji posvečajo Sanje v Medani, ki bodo letos potekale med 30. avgustom in 1. septembrom z martinovanjem itd. Poleg prireditev in enogastro-nomske ponudbe pa so v Brdih začeli razvijati tudi t.i. eko mobilno destina-cijo, saj se zavedajo, da vse več ljudi svoj prosti čas najraje preživlja aktivno. Junija so zato poskusno začeli z izposojo električnih koles, ki je od julija postala del redne ponudbe. »Na voljo je dvanajst koles različnih velikosti, od otroških do "XL". Povpraševanje po njih je vse večje. Poslužujejo se jih gostje, ki prespijo v Brdih, med vikendom pa jih večinoma najemajo Slovenci. V zelo kratkem času nameravamo to ponudbo s pomočjo enega od turističnih vodičev razširiti še na vodene kolesarske oglede, naslednje leto nameravamo ponudbo razširiti s skuterji na elektri- Letošnja novost - vožnja z električnimi kolesi - se je dobro prijela čni pogon, v ta namen smo se že prijavili na ustrezen razpis,« dodaja Drnovščkova. Z gorskimi kolesi se da odpraviti se tudi na katero od osmih oziroma devetih urejenih pohodniških poti. Osem jih nosi ime po starih sortah češenj, zato se tudi mreža teh poti imenuje »Od češnje do češnje«, deveta pa je Gradnikova učna pot. Med turisti na prvem mestu še vedno prevladujejo Slovenci, sledijo Italijani in nemško govoreči obiskovalci. »Na četrtem mestu pa so letos Hrvatje, teh doslej skoraj nismo beležili,« pravi sogovornica iz Zavoda za kulturo, mladino, turizem in šport. Glede na to, da so v Brdih na letošnjem prazniku češenj gostili tudi japonsko delegacijo in v čast dvajseti obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama na Dobrovem simbolno zasadili japonsko češnjo ter napovedali, da si bodo odtlej prizadevali v Brda privabiti tudi japonske turiste, smo se pozanimali tudi, če so bili pri slednjem že uspešni. Izkazalo se je, da so v Casinoju Venko v Neblem odtlej res že gostili nekaj japonskih turistov. Katja Munih foto km. janskih šol v Gorici. »V zadnjih letih smo v stavbe višjih srednjih šol, ki so v lasti pokrajine, vložili veliko denarja. Za prilagoditev strukture protipotresnim normam in za druga dela na zavodu DAn-nunzio v Gorici smo od leta 2008 investirali skoraj tri milijone evrov, okrog 900.000 evrov pa je bilo namenjenih umetniškemu zavodu Max Fabiani za odstranitev arhitektonskih pregrad, popravilo strehe in laboratorijev. Mnogo del je bilo izvedenih tudi na zavodu Da VinciCossar, več višjih šol, med katerimi so tudi slovenske, pa smo opremili s kamerami za videonadzor. Slovenski višješolski center je bilo treba prilagoditi tudi protipožarnim normam: prvi sklop del se pravkar zaključuje,« je povedala Giron-colijeva. Bianca Della Pietra je izpostavila vpliv, ki ga imajo šolski prostori na di-daktiko ter na počutje učencev in osebja, Sartori pa je omenil prioritetne ukrepe v goriški občini; med temi je obnova nižje srednje šole Ascoli v Ulici Masca-gni, ki jo bodo morali v kratkem začasno preseliti v nekdanjo stavbo zavoda Fermi. Vodja tehničnih uradov občine Gorica Mauro Ussai je omenil dela, ki jih bo občina v kratkem izvedla na poslopju šole v Ulici Zara, Gironcolijeva pa je izpostavila še potrebo po gradnji nove telovadnice, ki bi služila predvsem višjim in nižjim srednjim šolam v Gorici. »To je projekt, ki nam je posebej pri srcu, zanj bomo zato skušali pridobiti potrebni denar,« je še povedala pokrajinska odbornica za javna dela. (Ale) Koncentracija ozona visoka V Tržiču je v prejšnjih dneh koncentracija ozona presegla opozorilno vrednost 180 mikrogramov na kubični meter. Visoke koncentracije ozona so škodljive predvsem za bolnike s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka ter otroke in starejše. Avtomobil je poleg industrije glavni krivec za tvorjenje tega plina, občine pa niso primorane, da uvedejo prometne omejitve, zato jih tudi občina Tržič ne bo. Kljub temu uprava opozarja občane, naj se čim manj izpostavljajo soncu, naj počivajo in pijejo veliko vode. Zavarovanje proti kraji Upokojenci, ki prejemajo pokojnino na račun Bancoposta, imajo na voljo brezplačno zavarovanje proti kraji, sporoča družba Poste italiane, ki želi priskočiti na pomoč starejšim občanom, katerim goljufi in tatovi posvečajo posebno »pozornost«. Zavarovanje je veljavno dve uri po dvigu pokojnine na poštnem uradu ali napravah Postamat, krije pa največ 700 evrov letno. Tožilstvo zaslišalo Cirianija Z dežele FJK so pred dobrim tednom sporočili, da je bila prižgana zelena luč za izkop 35.000 kubičnih metrov blata iz gradeške in maranske lagune. Izkop je potreben za poglobitev kanalov, kar bo omogočilo plovbo ribičem in turističnim ladjam, so navedli v sporočilu. S tem v zvezi pa je državno tožilstvo v Gorici včeraj zaslišalo podpredsednika deželne vlade Luco Cirianija, ki je bil do pred kratkim odbornik za okolje in začasni izredni komisar za Laguno; predmet preverjanj goriškega tožilstva naj bi bil izkop za poglabljanje kanala Coron. Na videmskem tožilstvu vodijo obenem preiskavo o komisarski upravi zadnjih desetih let. Vozil po napačni strani Italijanski voznik avtomobila je v Šempetru v ponedeljek zaradi nepravilne strani vožnje zakrivil prometno nesrečo. 66-letni moški se je v križišču pri tehničnih pregledih zaletel v motorista, ki je zaradi poškodb poiskal pomoč v bližnji bolnišnici. Policisti bodo Italijanu izdali plačilni nalog. (km) 1 6 Sreda, 1. avgusta 2012_GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Do petka v Ljudskem vrtu Po lanskem premoru so Kapljice kulture spet prikapljale v Ljudski vrt na Verdijevem korzu. Letošnja je že četrta izvedba pobude, ki prinaša nekaj svežine in vedrega razpoloženja v najtoplejše dneve v letu. Pred publiko se ne predstavljajo kaki vrhunski glasbeniki, plesalci, poeti ali pripovedovalci, temveč čisto navadni ljudje, ki jih srečujemo tudi na ulici, v trgovini, na koncertih ali v gledališču, a želijo podariti drobec lastne ustvarjalnosti pregretemu in zaradi poletnega mrtvila zdolgočasenemu mestu. Zvezi slovenskih kulturnih društev v Gorici, pobudnici večdnevne prireditve, gre torej priznanje, da prispeva k poživitvi mesta Osvežilne kapljice Na odru »darovalci« lastne ustvarjalnosti - Med nastopajočimi na ponedeljkovem večeru tudi Rdeči noski in k spodbujanju ljubiteljske kulture. Na ponedeljkovem, prvem večeru se je kar številni publiki predstavilo sedem posameznikov in skupin. Po štirijezični predstavitvi (v slovenščini, italijanščini, fur-lanščini in nemščini) je pobudo pozdravil Federico Portelli, pokrajinski odbornik za kulturo. O Kapljicah je dejal, da prinašajo kanček novosti v goriško kulturno ponudbo. Za njim so bili na vrsti nastopajoči. Čast otvoritvenega nastopa je doletela upokojenega profesorja Alda Rupla, ki je prebral nekaj svojih zgodb v verzih v trža-ško-goriškem italijanskem narečju, ki jih je v lanskem letu objavil v zbirki »Cossa xe 'sta roba strana?«. Sledil je glasbeni duet Valentina Nanut - Enrico Jerončič, ki je s flavto in klavirjem pričaral Schubertov glasbeni svet. Giovanni Fierro, cenjen kulturni delavec in pesnik, je prebiral odlomke iz svoje pesniške zbirke »II respiro che non ho«. Marta Zorn iz Štandreža se je pred nekaj leti navdušila za citre, pridobljeno znanje pa je z dvema znanima skladbama posredovala tudi občinstvu v Ljudskem vrtu. V furlanskem jeziku je lastno zgodbo prebrala Isa Dorigo, znana predstavnica krajevnega furlanskega življa; omenila je tudi, da je bila zgodba objavljena v listu Fogolar furlan v Buenos Ai-resu in je zanjo prejela laskavo priznanje. Prizorišče so nato zasedli Štirje mandelj-ci, glasbena skupina iz Pevme, ki jo sestavljajo Joško Leban, Miloš Uršič, Jordan Ipa-vec - Ringo in Vili Prinčič; v pevmskem narečju so izvedli lastno skladbo »Ljudje na vasi, smo kot modrasi!«. Pred publiko je nazadnje stopila še večja skupina Rdečih noskov, prostovoljcev, ki obiskujejo bolnišnice in domove za ostarele ter med njihove varovance prinašajo dobro voljo. Kapljice kulture bodo »kapljale« vsak večer do petka, in sicer med 21. in 22. uro; med petkovim večerom bo državna knjižnica odprla dvorano v bližnjem Trgovskem domu in omogočila gostom prireditve njen ogled. Nastop Rdečih noskov (levo), duet, ki ga sestavljata Valentina Nanut in Enrico Jerončič (desno), in Štirje mandeljci iz Pevme (spodaj), ki so zapeli »Ljudje na vasi, smo kot modrasi!« foto vip, bumbaca _g 1 m * i* m -lil / j z i - % 1 UBHU2tWj V' [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 048140497. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 048176025. U Kino DANES V GORICI KINEMAX: zaprt do 16. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.45 -22.00 »Biancaneve e il cacciatore«. Dvorana 2: 17.30 - 22.00 »Il cacciatore di vampiri« (digital 3D); 20.00 »Cena tra amici«. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »The Amazing Spider-Man«. Dvorana 4: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Contraband«. Dvorana 5: 17.30 - 20.15 - 22.00 »L'estate di Giacomo«. ~M Gledališče GLEDALIŠKA SKUPINA GRUPPO TEA-TRALE PER IL DIALETTO, ki jo vodi Gianfranco Saletta, vabi danes, 1. avgusta, ob 21. uri v park Coronini na Drevoredu 20. septembra v Gorici na gledališko predstavo »Sior Todero Brontolon«; vstop prost. J Koncerti »MUSICA A 4 STELLE« V GRADEŽU: na nasipu Nazario Sauro v ponedeljek, 6. avgusta, ob 21.30 koncert gradeških pesmi z naslovom »Gravo Canta«, vstop prost; informacije nudi kulturno združenje Musica Viva, tel. 320-6031397. NIZ KONCERTOV DVORNE GLASBE ob 21. uri: v sredo, 8. avgusta, v baziliki Sv. Eufemije v Gradežu Ens. Orien-tis Partibus »L'umana virtu e la ricer-ca del vero«; vstop prost. 9 Šolske vesti AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka 20. do vključno sobote 25. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Med tednom bo izlet v žabaviščni vodni park Aquasplash v Lignanu; vpisovanje in informacije po tel. 339-3853924 ali eri-mic65@tiscali.it (Emanuela). SLOVIK - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012. SCGV EMIL KOMEL organizira dva poletna glasbena kampusa za učence in no-vovpisane otroke od 6. do 12. leta starosti med 9. in 13. uro: od 27. do 31. avgusta bo na sedežu v Gorici pihalni in trobil-ni kampus (informacije pri prof. Fabiu Devetaku, fabio2410gm@gmail.com); od 3. do 7. septembra pa kampus vseh instrumentov v podružnici na Plešivem (vpisovanje do 20. avgusta); informacije in vpisovanje na info@emilkomel.eu. GLASBENA MATICA IN KD SOVOD-NJE prirejata glasbeno ustvarjalno delavnico za otroke od 4. do 11. leta starosti pod vodstvom Jane Drassich in Martine Šolc. Delavnica bo potekala v jutranjih urah v Kulturnem domu v So-vodnjah od 20. do 24. avgusta; informacije in vpisovanje po tel. 3337044780 (Jana). MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. M Izleti KROŽEK USLUŽBENCEV ZDRAVSTVENEGA PODJETJA 2 »ISONTI- NA« s sedežem v Ul. V. Veneto 173 v Gorici - poslopje B - prireja med 22. in 29. septembrom potovanje v Armenijo; informacije in vpisovanje po tel. 0481-592883 ob ponedeljkih 13.00-14.00 ter ob torkih in četrtkih 13.30-15.00 ali po tel. 340-2496142. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta, da bo v nedeljo, 5. avgusta, odpeljal v Miramar in Koper prvi avtobus ob 8. uri s trga Medaglie d'oro/Gorišček, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri športni palači, v Štan-drežu pri Arcobalenu in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 8.15 s Pi-lošča, nato iz Sovodenj pri lekarni in cerkvi ter iz Doberdoba. Udeleženci morajo imeti dokument, veljaven za tujino. Priporoča se točnost; informacije po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481390697 (Marija Č.), 347-1042156 (Rozina) in 0481-21361 (Ema L.). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da se vpisovanje za 8-dnevni izlet na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra nadaljuje nepreklicno do 15. avgusta. Zato vabi društvo člane in prijatelje, naj se čim prej prijavijo po tel. 3494042060 (Eda L.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 884156 (Andrej F.), 0481 532092 (Emil D.). Na račun 300 evrov. Pohitite. V primeru nezadostnega števila udeležencev bo izlet odpadel. □ Obvestila AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo med 13. in 31. avgustom uradi v Gorici (Korzo Italia 157) in v Tržiču (Ul. Ceresina 1) odprti samo od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. S 3. septembrom bodo spet v veljavi tudi popoldanski urniki odprtja in sicer ob ponedeljkih in sredah med 15. in 17. uro. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo med 13. in 17. avgustom predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 15. uri. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo avgusta zaprti. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo v začetku avgusta zapadel rok za vložitev prošenj za pridobitev odškodnin po poplavah, ki so sovodenjsko občino prizadele septembra leta 2010. Oškodovani lastniki lahko na županstvu predstavijo vso potrebno dokumentacijo; informacije nudijo na tehničnem uradu. OBČINA SOVODNJE sporoča, da je nova uradna spletna stran na naslovu http://www.comune.savogna.go.it/. Naslovi elektronske pošte ostajajo nespremenjeni. OVERNIGHT - NOČNI AVTOBUS za varno zabavo: vsako soboto do 1. septembra bo povezoval Gorico in Tržič s Sesljanom. Urniki: v Gorici s ploščadi pri Rdeči hiši ob 21.30, ustavil bo v Gradišču, Foljanu, Tržiču in Sesljanu; v Tržiču iz Ul. Pocar ob 22.05 in 23.25; iz Sesljana ob 2.10 (proti Tržiču), ob 4.10 (preko Tržiča v Gorico) in ob 4.10 (proti Tržiču). PROŠNJE ZA UPORABO ŠPORTNE PALAČE PALABRUMATTI na Roj-cah: rok za vložitev prošenj zapade 16. avgusta; obrazci so na razpolago na spletni strani www.3.comune.gori-zia.it/palabrumatti in v uradu za upravljanje športnih objektov goriške občine, kjer nudijo tudi vse potrebne informacije. USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti ma- žoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 3471243400 (Magda Prinčič). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici ima nov naslov elektronske pošte: go-rica@knjiznica.it. Do 31. avgusta bo knjižnica odprta s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, zaprta bo zaradi dopusta od 6. do 17. avgusta. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je bila na podlagi 17. člena ODP 086/PRES - Izvajalni pravilnik za I. del Urbanizem - DZ 05/2007 s sklepom občinskega sveta št. 26 z dne 4. julija 2012 sprejeta varianta št. 11 Splošnega občinskega prostorskega načrta. Vsi dokumenti variante so vloženi v občinskem tehničnem uradu (odprt za javnost ob ponedeljkih in ob petkih od 12.00 do 13.00, ob sredah od 16.00 do 17.30) in na voljo za 30 dni. V tem obdobju depozita, torej od 18.07.2012 do 16.08.2012, lahko kdor koli predstavi občini svoje pripombe in/ali ugovore. KRUT obvešča, da bo goriška pisarna zaprta do 20. avgusta. OBVESTILO ZA UDELEŽENCE MALE USTVARJALNE AKADEMIJE. Odhod v Livek pri Kobaridu bo v ponedeljek, 27. avgusta. Udeleženci iz tržaške občine imajo zbirališče v Sežani na železniški postaji ob 7.45 (odhod ob 8. uri). Odhod udeležencev iz goriške občine je s parkirišča v bližini krožišča v Rožni dolini (v Sloveniji) ob 8.40. Udeleženci iz videmske pokrajine naj pridejo istega dne v Dom Kavka v Livek ob 11. uri. Starši so vabljeni na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 1. septembra, ob 11. uri, sledi odhod udeležencev v spremstvu staršev; informacije po tel. 040-635626. ZSKD - ODHOD NA POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE NA LIV-KU: udeleženci bodo z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8. uri, s postankom na parkirišču pri krožišču v Rožni dolini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz videmske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Livku ob 11. uri; več na www.zskd.eu. ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. Prireditve GRADEŠKA OBČINA prireja v Gradežu literarna branja med krajšimi ekskurzijami v laguno z naslovom »Libri in barca. Parole ed emozioni sull'acqua« (Knjige na ladji. Besede in doživetja na morju): danes, 1. avgusta, bo Diego Dalla Palma vodil literarno srečanje z naslovom »Le carezze che gli specchi non danno«. Ladja Nuova Cristina bo odplula iz gradeškega pristanišča pri nabrežju Mandracchio ob 20. uri, vrnitev je predvidena ob 23. uri; obvezna je prijava med 9. in 12. uro v občinski knjižnici Falco Marin (tel. 0431-82630 in na cultura@comunegrado.it). KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI V KANALU pod brezo na igrišču pri osnovni šoli Kanal: danes, 1. avgusta, ob 18. uri »Vedre pravljice iz črne celine« z Maxom Zimanijem, namenjeno otrokom od 3. leta starosti; v četrtek, 2. avgusta, ob 19.30 pogovor z novinarjem, pesnikom in publicistom Esadom Ba-bačicem o njegovi knjigi »Trdobojec, zgodba Dejana Zavca v dvanajstih rundah«. Več na www.knjiznicapod-krosnjami.si. BUKAFEST V KALU NAD KANALOM: v petek, 3. avgusta, med 13.30 in 16. uro delavnica za otroke (od 4. do 12. leta), med 16. in 20. uro razstava; v soboto 4. avgusta, ob 18. uri koncert skupine »Jam session«, ob 21. uri nastop skupine »Mojo hišni band« esperanto blues in ob 23. uri koncert skupine »Ansambl Ikebana« rokenrol s harmoniko; vstop prost. OBČINA TRŽIČ IN ONDE MEDITERRANEE prirejata plesne večere z glasbo v živo z naslovom »Balla la vita!« v Ul. Valentinis v Tržiču (Area Verde) ob sobotah ob 21. uri: 4. avgusta Davide e Samantha trio; 11. avgusta DJRemy & latin live percussions; 18. avgusta Western Airlines Country Band; 25. avgusta Fantasy Orchestra; vstop prost. PRIREDITEV LAGUNAMOVIES 2012 bo v Gradežu potekala med 3. in 9. avgustom; prizorišča bodo različna. Deveta izvedba se bo začela v petek, 3. avgusta, ob 21. uri na nabrežju Nazario Sauro s projekcijo restavriranega animiranega filma Beatlesov »Yellow submarine« in z nastopom kantavtorja Alberta Fortisa. ZVEZDNATE ČAŠE V ŠTEVERJANU: degustacijski večer bo potekal v petek, 10. avgusta, na posestvu grofice Tacco na Dvoru v Števerjanu. TRŽNICA V KANALU na Gradnikovi ulici (pri pošti): v nedeljo, 12. avgusta, 8.00-12.00 prodaja izdelkov in pridelkov, sejem v sodelovanju s Klubom keramikov Kanal, predstavitev sta-rodobnih vozil v okviru tradicionalnih skokov z mosta, v sodelovanju s TD Kanal. Pogrebi DANES V RONKAH: 11.00, Ivano Sag-gionato (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Gianpaolo Ro-bustelli (iz tržiške bolnišnice) v stolnici Sv. Ambroža in na pokopališču. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 1. avgusta 2012 17 O NAŠEM TRENUTKU Drobljenje narodov in rahljanje Evrope Ace Mermolja Ob razpadu komunističnega bloka in socialističnih držav so se ljudje zatekli v obujanje narodnosti in nacionalizmov, v iskanje državnosti in v gradnjo demokracije, ki jo je sicer vsak narod in posameznik razumel nekoliko po svoje. Nova narodna prebujenja so bila bistvena za razpad imperjev in držav, nacionalizmi so zanetili vojne. Tako smo gledali razkroj Sovjetske veze in bili (predvsem slovenske manjšine) skoraj neposredne priče razpadu Jugoslavije in nastanku samostojne Slovenje. Nekoliko manj neposredno smo brali, gledali in poslušali živa pričevanja o krvavi balkanski vojni. Zahodna Evropa bogatih držav, ki so se že združevale, ni imela odgovorov na nove izzive, na vojne in pokole. Izkazala je svojo šibkost ter vsaka država in vlada so različno ocenjevale dogajanje na Balkanu. Ljudje so umirali, voditelji stare Evrope so sklicevali neplodne konference. Konec prejšnjega stoletja se je torej zaključil z zatekanjem v narodnost, z zahtevo po lastnih narodnih državah in v skrajnosti je degeneriral v nacionalistične pogrome enega naroda nad drugim. Del Evrope je sočustvoval in si umil roke. Občutek imam, da po dobrih dveh desetletjih doživljamo obraten proces, ki narode in narodne države deli in razpršuje. Evropa kot nedorečena skupnost ostaja v odnosu do atomizacije držav in narodov ponovno neenotna, sprta in zaprta v egoizme močnejših na račun šibkejših. Še več, evropska ekonomsko-politična kriza deluje razdiralno v bolj izpostavljenih državah in krepi nacionalizme v močnejših. Posledično pušča globalna finančna in gospodarska kriza šibkejše evropske države v zmedi, med spori in sovraštvi. V njih opažamo zbeganost in brezciljnost civilne družbe, politike in ustanov, ki ne vedo, česa trdnega bi se oprijele. Italija je lep primer rahljanja narodne zavesti v smislu izgubljanja smisla za skupno usodo in državno odgovornost. Elemente razkrajanja namreč beležimo, ko nek narod ali država oziroma njeni državljani nimajo več osnovnih skupnih ciljev, ampak proizvajajo verižne konflikte. Demokracija živi v soočanju glede usmeritev, določen skupni državni in narodni cilji pa morata obstajati, če želi skupnost preživeti ujmo. V Italiji je cilj nedorečen in mozaičen. Eden izmed ciljev italijanske politike se je zdela Evropa. Spominjam se, da so Italijani za časa Pro-dija in Ciampija z določenim ponosom spremljali vstopanje države v evroklub, čeprav je dejanje zahtevalo žrtve in dodatne davke. Evroskepti-ki so bili, večina pa je verjela v Evropo. Ko je danes država pod udarom mednarodnih tržišč, ne bi podcenjeval dovolj popularnih pozivov, naj Italija izstopi iz evra, prevzame liro in se odcepi od EU. Italijanske družbene, politične, gospodarske in kulturne sile pa bi bolje storile, ko bi v Evropi nastopale enoglasno in z močnejšo nacionalno ko-hezijo krepile proevropske koalicije in ne lobijev, ki očitno delujejo za delitev med severom in jugom , za šibitev evropskih inštitucij ter za razpad evra oziroma za valuto z dvojno vrednostjo, kar danes evro de facto že je. Od tega ima Italija očitno škodo. Eden izmed ciljev države v krizi naj bi nadalje bil, da se iz krize izvleče. Glede na Italijanski državni dolg, glede na to, da desetletja politične večine in njihove vlade niso izvajale potrtebnih reform in spričo dejstva, da je država na črni listi vseh, ki stavijo na padec ali ši-bitev evra, bi bilo pričakovati, da bodo državljani, politične stranke in organizacije civilne družbe, čeprav z muko, sprejele določene žrtve in reze, ki so bili sicer priporočljivi (nikoli popularni) , ko še ni bilo krize. Montijeva vlada, ki je začasna in je nastala sredi viharja kot krizna vlada, naj bi bila v politični areni in v družbeni stvarnosti deležna konstruktivno kritične podpore in ne obstreljevanja, ki danes zaustavlja sprejemanje in izvajanje pomembnih reformnih ukrepov. Res je, da lahko samo politična in od ljudstva izvoljena večina in vlada uvajata strateške odločitve in uresničujeta dovršene in politično zaznamovane reforme, ki upoštevajo voljo državljanov. Montijeva vlada naj bi zbudila bolnika iz kome, nakazala nujno terapijo in državo premaknila s previsa kraha. To je bil vsaj namen nastanka krizne vlade. Politične stranke in parlament pa naj bi krepile vladne nastope v mednarodni finančni vojni, ki je danes zamenjala tisto z bombami in tanki. Nujne napake »tehnične« vlade bi popravila vlada, ki bo sad volitev. Ko pišem, pa je v Italiji tako, da stranke niso dosegle minimuma: volilno reformo, ki bi na volitvah preprečila »grški« volilni izid in jutri zagotovila stabilno vlado. Po reformi, ki je še ni, pa se resne stranke ne morejo predstaviti volilcem brez programov in brez jasnih (programskih in ne le volilnih) koalicij, ki upoštevajo dejstvo, da v Evropi in svetu še ni konca finančne vojne. Pomembno bi bilo, ko bi med tisoči mnenji državljani že pred volitvami razpolagali z jasnimi programskimi opcijami. Le tako lahko politika nudi razloge za večjo ko- hezijo v civilni družbi, ki je razdrobljena, sprta in jezna. Prav v odsotnosti vsebinskih ciljev je moč političnih sil, ki uspevajo s sredstvi demagogije. Italija pa ni edini primer, ki se me kot državljana in obenem Slovenca tiče. Kolikor mi je dano, spremljam dogajanje v bližnji Sloveniji in opažam jasne simptome nezdravih državljanskih razhajanj in zlomov. Slovenski spread je blizu grškemu in španskemu, banke nimajo denarja, vendar so pokazatelji narodnega rahljanja drugačni, ali vsaj delno drugačni kot v Italiji. Slovenci bolj malo zaupajo politikom, kar je značilno tudi za Italijo. Politične sile, predvsem desne, so v Sloveniji inscenirale zgodovino, to je vojno med partizani in belogardisti, med komunisti in osamosvojitelji, med desnimi in levimi. Mahničeva delitev duhov je postala ponovno aktualna in blagoslov naj spremlja spravo Spomenke Hribar. Predstava, s katero se medijsko mastijo politiki, kulturniki, zgodovinarji, novinarji in drugi krotilci javnega mnenja, ima kot cilj prav to: z delitvijo ukrotiti ljudstvo in mu zamašiti oči in usta, da ne bi razpravljali o krizi, o dobri in slabi politiki, o etiki in o nemoralnih dejanj tistih ljudi, ki so po starem režimu prišli kot odrešitelji, a so pri reševalni akciji najprej pomislili nase. Omenil sem meni in bralcem najbližji stvarnosti, primerov razkroja je več. Naj navedem paradoks. Strogost danes močne Nemčije ni le razumen prispevek k nekemu skupnemu evropskemu življenju, ampak izdaja obujajoči se nacionalizem in egoizem elit, ki obujajo katastrofalni mit marke. Prepričan sem, da del demokratične Nemčije misli drugače od jastrebov Bundesbanke. Iz ust pomembnih politikov pa berem izjave, ki kažejo na prikrito revanšo za ponižanja po letu 1945. Želel sem torej naglasiti težnji, ki sta se razvili skoraj vzporedno. Padec ideoloških blokov in ene velesile (SZ) sta po eni strani sprožila zatekanje v edino preostalo vrednoto, ki so jo ljudje našli v narodnosti. Vzporedno je bliskovit razvoj globalizacije in mednarodne soodvisnosti zamajal zaupanje ljudi tako v lastne države kot v možnost solidarnostne Evrope. Družbene skupine so se pričele drobiti, kar povzroča težave znotraj držav in težave v meddržavnih odnosih. Tudi to ovira tisto evropsko združevanje in si-nergično nastopanje, ki bi bilo odločilno za izhod iz globalne sile. Evropa bi lahko bila luč, a tava v meglicah, v katerih so se znašli njeni narodi in države in to ne le ekonomsko, ampak tudi politično in kulturno. ODPRTA TRIBUNA Koridorji in platforme Z majhnimi časovnimi presledki sem celotno delovno dobo preživel med pojmi kot so pristanišče, ladje, vozarine, konosmani (dokumenti za morski prevoz), količinami blaga, konkurenčnimi tarifami, železniškimi povezavami, zabojniki, stopnjo delavnosti pristaniških delavcev in birokratov pristaniške ustanove ... skratka med vsem kar je zadevalo obratovanje najprej tržaškega in nato tudi bližnjih luk. Za uspeh delovanja je bila vedno poglavitna količina blaga. Z večjo si lahko izboril ugodnejše cene prevozov, morebiti celo posebne železniške kompozicije za hitrejšo dostavo v Trst ali odpremo proti srednji Evropi. Vedno je bil pred očmi - stvarno ali namišljeno - zemljevid severnega Jadrana in zaledja. Ta skrajni del Sredozemlja vsebuje Reko (za hrvaški prostor z dodatnim upanjem na ščepec srednjeevropskega), Koper (za slovenski in srednjeevropski), Trst (za srednjo Evropo), in majhni stvari v Tržiču in Portu Nogaro, ki sta nastali bolj kot igrački politikov, ki so hoteli zapustiti kak »spomenik« svojih vesoljnih skrbi. Na drugi strani Jadrana najdemo nato Benetke, Chioggio in Ravenno. Če imata Hrvatska in Slovenija legitimno pravico lastnega pristanišča, se začenja pri Italiji zapletati. Blago iz Italije ali za Italijo, ki potuje skozi Trst je že na začetku obremenjeno z dodatnimi stroški za prevoz. Isto velja za Tržič. Le nekoliko bolj ugodna je lega Porta Nogaro, ki pa ima objektivno majhne možnosti za delovanje velikih razsežnosti. Benetke in Ravenna sta naravni luki za Italijo. Trst je torej idealno pristanišče za srednjo Evropo. Kot tako je nastalo in v starih časih odlično uspevalo. Če so količine blaga tiste, ki odločajo o obstoju neke luke, je nujno, da se za Trst pred vsakim posegom preveri kaj ponuja zaledje. Slovenija s Koprom in Hrvaška z Reko sta odpisani, Ostanejo še Madžarska, Avstrija, Slovaška in vsaj delno Češka. Območje teh enot vsebuje okoli 30 do 35 milijonov prebivalcev oziroma potrošnikov in proizvajalcev. Kar je izven tega območja zemljepisno teži na luke severne Evrope, ki med drugim pri prodiranju na svoja tržišča nimajo na poti ozkih grl pri prometnih povezavah. Zaradi teh enostavnih zemljepisnih danosti lahko imamo vsako delegacijo, ki iz Trsta potuje v Kazahstan za raziskovanje možnosti boljših povezav, v Mongolijo za vzpostavitev kontejnerskega vlaka, v Narvik za iskanje skupnih točk pri izkrcavanju rib itd., za popolnoma turistične pobude, kjer se pije in je zastonj. Preprost seštevek prebivalcev srednjeevropskega bazena, ki seveda sloni tudi na Kopru in Reki, je očitno premajhen za megalomanske načrte s katerimi si usta polnijo poklicni politiki. Ob dejstvu, da številni nikoli niso delali s svojim denarjem in za dejanja odgovarjali, je povsem razumljivo, da ponujajo neko fanto-matsko logistično platformo, že predlagajo osmi pomol, intenzivno vrtajo tunele desetin kilometrov. Vse, da bomo do Kijeva prišli v 10 in ne 15 urah! Kot, da bi bila med našimi kraji in Kijevom taka gneča! In vse države, ki bi jih povezovala ta čudovita železnica, po svojih močeh gradijo avtoceste, ki bodo spet konkurenčne železnicam. Vse pa na koncu izniči letalo, ki katerokoli razdaljo pospravi v smešno kratkem času. Kdaj bodo vse zgradili? Roki so dolgi. Čez 20, 25 let .... nikoli. Ker namen vseh teh študij niso rešitve, temveč izključno razmetavanje davkopla-čevalskega denarja, ki se po še preveč preverjenem ključu v zanimivih količinah prilepi na prste politikov, izvajalcev in zakaj ne, polni družinske proračune delavcev, ki bodo začeli strukture graditi. So pa to faraonska dela brez koristi. Bomo čez 20-25 let samo divjali po Evropi? Dnevne nakupe opravili v Budimpešti, šli na popoldansko kavico na Dunaj in zvečer v osmico s hitro novo železnico pod Krasom? Osnovanje načrtov za hitro železnico pod Krasom naletava v prvi vrsti na odpor okoljevarstvenikov. Že na nekaj mestih (tudi na PD) so napisali, da bi Carlo Ghega z današnjimi sredstvi svojo mojstrovino izpeljal s tunelom in ne z vratolomno smerjo preko Simmeringa. In bi jo brez dvoma. In danes upoštevajo progo čez Simmering nekaj izrednega, medtem ko je šlo po sedaj veljavnih okolje-varstvenih načelih za posiljevanje gorske pokrajine. Brez zvenečih imen načrtovalcev je tudi most pri Črnem kalu pošast, prav nič pa ne moti kak vodovod, ki so ga stari Rimljani zgradili po visokem kamniten viaduktu. In leta 2367 bodo ljudje občudovali predor pod Krasom kot enega Guinessovih rekordov in ne kot zločin nad naravo. In predor od Opčin do Trstenika? Vse se obrača okoli denarja, še posebno, če si ga ne pridelaš z lastnim delom. Iz prvih let deželne uprave se spominjam desetin milijonov lir (tedaj bajna vsota) davkoplačevalskega denarja, ki so jih tedanji politiki namenili preverjanju možnosti graditve plovnega kanala med Jadranom in Donavo! Crazy......In še pred nedavnim so iz dežele usmerili čedno vsoto za vzdrževanje odnosov na Balkanu v korist nekih velikih prometnic. Kako je s študijo s kanalom med Jadranom in Donavo? Kje so referati o odnosih na Balkanu in če so, kakšna je njihova uporabljivost? Skromen prispevek okoljevarstvenikom: še največ bo gradnjo podzemnega zmaja zaviralo pomanjkanje denarja. Če bo kdaj res zgrajen, ga bo vesoljni svet častil kot tehnološki presežek. Noben koridor pa ne bo koristil prometu pristanišč. Teh je v omejenem loku enostavno preveč in koristnikov (del srednje Evrope) enostavno premalo. To kar v naših krajih načrtujejo, zasedajo, izvajajo študije in tako naprej, iz severne Evrope potegnejo s pomočjo dveh prstov leve roke. Če ne zaradi večje resnosti, pa vsaj zaradi bolj ugodnega zemljepisa. V vseh pogledih je rešitev načrtovalniškega divjanja v zajezitvi razmetavanja denarja. Sicer bi se utegnil najti kak Pametnjakovič, ki bo predlagal, da se kanal do Podonavja uresniči in bi oceanske ladje plule do Ljubljane in Dunaja. Bruno Križman PIRAN - Nevarnost, da bi napadel človeka, je neznatna Kopalce razburila domnevna prisotnost sinjega morskega psa Primerek morskega psa PIRAN - Kopalce v slovenskem morju je prejšnji teden razburil domnevni pojav sinjega morskega psa, ki naj bi ga opazil nek potapljač. Na stru-njanski plaži so celo izobesili opozorilno rumeno zastavo. V Jadranu je bilo doslej ugotovljenih najmanj 28 vrst morskih psov, vendar je nevarnost, da bi napadli človeka, neznatna, opozarja strokovnjak Lovrenc Lipej.Večina od 28 vrst morskih psov, ki so jih opazili v Jadranskem morju, je redkih. Vsaj dve vrsti - navadni in črnopika-sti morski pes - se v našem morju redno pojavljata, še nekaj pa je takih, ki se občasno pojavljajo v našem morju, kot na primer dve vrsti morskih mačk, morska lisica in sinji morski pes, je za STA pojasnil raziskovalec na Morski biološki postaji Piran Lovrenc Lipej. Primeri pojavov drugih vrst pa so znatno redkejši, med njimi pa je potrebno omeniti pojav morskih psov orjakov v letih 2000 in 2001. Največji primerek morskega psa orjaka, ki se sicer hrani z živalskim planktonom, in so ga opazili pred Piranom, je meril prek devet metrov v dolžino. Kljub temu pa je nevarnost za kopalce in potapljače praktično neznatna. »Ni primerov v novejši zgodovini, da bi v Tržaškem zalivu morski pes napadel človeka,« spominja Lipej. Glede zadnjega preplaha zaradi domnevnega pojava sinjega morskega psa je Lipej previden in dopušča možnost, da se je takšna žival res pojavila v našem morju, obenem pa opozarja, da ni bilo nobenega posnetka, po katerem bi lahko ugotovili, za katero vrsto gre. »V zadnjih letih smo dobili od ribičev kakšen primerek mlajših sinjih psov na leto, kar pomeni, da se vsaj občasno zadržujejo v našem morju. Pred nekaj desetletji je bila ta vrsta znatno bolj običajna za vode severnega Jadrana, sedaj pa so njene populacije zelo zdesetkane,» je dodal. (STA) 18 Sreda, 1. avgusta 2012 KULTURA / ZBOROVSKA GLASBA - Torinske prireditve se udeležuje več kot 4 tisoč pevcev z vsega sveta MPZ Jacobus Gallus na festivalu Europa cantat Tržaški pevci so se pod vodstvom Marka Sancina predstavili s skladbami Vrabca, Merkuja in Lavrenčiča »Ko pojem, ves svet poje z menoj.« Te besede devetletnega pevca visijo na panojih z mnogimi drugimi mislimi o zborovski dejavnosti in s partiturami obče znanih pesmi pod arkadami elegantnega to-rinskega mestnega središča, ki od petka gosti največji evropski festival zborovske glasbe Europa Cantat. Dogodek ni ostal neopažen. S prihodom preko 4000 zborovskih pevcev z vsega sveta je mesto zaživelo z neprekinjeno vrsto pevskih nastopov v cerkvah, koncertnih dvoranah, gledališčih, v bolj sproščenem duhu pa tudi na trgih, dvoriščih in v vrtovih. Organizatorji italijanske državne federacije Feniarco niso pričakovali tako množičnega odziva, ki predstavlja veliko odgovornost, a je tudi v velik ponos. Uspehu sta botrovala izjemno bogat in zanimiv program, a tudi nedvomna fascinacija Italije. Udeleženci iz 41 držav niso ostali razočarani, saj se v sicer omejenem prostem času med dopoldanskimi ateljeji in popoldanskimi ter večernimi koncerti sprehajajo po elegantnih to-rinskih trgih, med razkošnimi palačami družine Savoia, si lahko ogledajo znamenite muzeje in so v ponedeljek preselili festivalsko študijsko in koncertno dejavnost v očarljive prostore kraljeve rezidence Venaria Reale oz. italijanskega Versaillesa. Večer operne glasbe, koncerti vokalnega jazza, zborovska sonorizacija resta-vriranih nemih filmov iz arhivov državnega filmskega muzeja v Torinu, tango večer s plesalci in zborovsko kuliso v živo so samo nekatere od številnih pobud, med katerimi bodo v prihodnjih dneh izstopali še izvedba Monteverdijeve znamenite skladbe Vespro della Beata Vergine, izvedba skladbe Hermanna Suterja z nastopom treh državnih mladinskih zborov in orkestra Tržaški zbor je nastopil v nedeljo v dvorani konservatorija Verdi RAI v dvorani Lingotta, nenazadnje srečanje s skladateljem Veljom Tormisem. Med desetimi zbori, ki prihajajo iz dežele Furlanije Julijske krajine, je tudi tržaški mešani zbor Jacobus Gallus, ki je v nedeljo zapel v dvorani konservatorija Verdi. Zbori, ki se prijavijo v celotni zasedbi, so namreč vključeni v popoldanski koncertni program s samostojnimi nastopi. Zbor Torino Vocalensemble, ki ga vodi umetniški koordinator festivala Europa Cantat Carlo Pavese, in finski študentski zbor z najdaljšo tradicijo v svoji državi sta bila sooblikovalca koncerta, v katerem so pevci zbora Gallus predstavili italijanskemu in mednarodnemu občinstvu posebnost manjšinske kulture, s pomenljivim začetkom v znamenju iste istrske skladbe v dvojni priredbi v italijanskem in slovenskem jeziku. Vrabec, Merku in Lavrenčič so bili »domači« avtorji skladb primerno izbranega in prepričljivo izvedenega sporeda, ki je zazvenel pod vodstvom Marka Sancina. Pevci tržaškega zbora so se v teh dneh udeležili raznih tematskih ateljejev, s posebnim zanimanjem do manj običajno izvedenega gospela in do zborovske improvizacije. Predsednik občinskega sveta mesta Torino Giovanni Maria Ferraris je primerno označil udeležence festivala kot ambasadorje govorice, ki ohranja in posreduje specifiko določenega naroda in je hkrati univerzalna. V svojem pozdravnem nagovoru na otvoritvenem koncertu je italijanski državni predsednik in sedanji predsednik Europa Cantat Sante Fornasier tolmačil velik uspeh festivala v protikriznem duhu, saj se je veliko pevcev odločilo za to izkušnjo v posebno težavnem trenutku zaradi potrebe po vsebinsko globljih doživetjih, ki se dotaknejo «strun duše in razuma». (ROP) SLOVENIJA Zamenjava na vrhu Javne agencije za knjigo LJUBLJANA - Prvi direktor Javne agencije za knjigo RS (JAK) Slavko Pregl se je z včerajšnjim dnem upokojil. Na mesto v.d. direktorice JAK je vlada na seji minuli četrtek imenovala Vlasto Vičič, ki bo funkcijo nastopila danes. Vlada je Vičičevo na mesto v.d. direktorice JAK imenovala do imenovanja novega direktorja, vendar največ za šest mesecev. Vlada je Vičičevo z JAK imenovala na predlog sveta agencije, je v sporočilu za javnost zapisala predstavnica za stike z javnostmi na JAK Katja Stergar. Pregla je razrešila zaradi njegove odločitve za odhod v pokoj. JAK se je v zadnjem obdobju znašla v težavah zaradi maja sprejetega zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je določil tudi način financiranja agencije. Po novem naj bi se iz državnih sredstev financiralo izključno izvajanje dejavnosti in nalog agencije, ne pa tudi njenega delovanja. Zakon je določil tudi, da se lahko v primeru, da izvenproračunski prihodki na letni ravni ne zadoščajo za pokrivanje stroškov delovanja agencije, iz sredstev državnega proračuna financira stroške dela do največ treh zaposlenih. V začetku junija je JAK preko svoje spletne strani obvestila prijavitelje s področja znanosti in poljudne znanosti, da je bila prisiljena ustaviti svoje poslovanje na tem področju. V začetku julija pa je pripravila sestanek, na katerem so prijavitelje, ki so v letu 2012 dobili odobrena sredstva za sofinanciranje znanstvenega tiska, seznanili z nastalo situacijo in s prizadevanji JAK za rešitev nastale krize. (STA) KNJIGA - Andrea Ragona je napisal svojevrsten vodnik Kolo pony naj bi bilo pravi simbol nekdanje Jugoslavije »Jugoslavija je kolo. Balans je Hrvaška, ogrodje je Srbija, pedali so Slovenija, kolesa so Bosna, sedlo je Črna Gora, veriga je Makedonija in zvonček je Kosovo.« Tako si predstavlja bivšo Jugoslavijo Andrea Ragona, ki je vse njene bivše države prepotoval s tipičnim jugoslovanskim biciklom pony, neke vrste simbolom Jugoslavije, kot je bil njen rdeč potni list. Iz potovanja je nastala knjiga Yugoland -In viaggioper i Balcani, ki jo je avtor pred nedavnim predstavil v knjigarni Lovat ob steklenici rakije. Vse se je začelo, ko je avtor nekaj časa peživel na prostovoljnem taboru v Vojvodini v Srbji, kjer so popravljali stara kolesa pony, da bi iz njih naredili javna kolesa za občane. Tako je začel počasi spoznavati balkanski svet. V tem majhnem kolesu je Ragona prepoznal skupni element vseh članic bivše Jugoslavije. To pomeni, da je nekaj ostalo, čeprav Jugoslavije ni več. Knjiga je mešanica stripov, fotografij, besed in glasbe. Deli se v deset poglavij, vsako je posvečeno eni izmed bivših držav Jugoslavije. Vsako poglavje uvede pesem. To je izbral, ker je balkanska glasba zelo različna od italijanske. »Ko so me vprašali, ketere balkanske glasbenike poznam, sem omenil Bregovica. Domačini pa so mi povedali, da je Bregovic ukradel glasbo Balkanom in se s to obogatil. Tako sem spoznal tudi druge glasbenike, ki so izvrstni, a niso poznani,« je povedal Ra-gona. Knjiga je nastala z namenom, da bi italijanskemu prebivalstvu prikazal nepoznani svet Balkanov. »Nisem strokovnjak za bivšo Jugoslavijo, želel sem vzbuditi zanimanje za ta svet.« Ragona ni tipični turist, a želi bivšo Jugoslavijo razumeti in spoznati. Zato je med potovanjem spoznal ljudi in se z njimi pogovoril, kot npr. s predsednikom italijanske skupnosti v Bosni, z eno zadnjih Titovih osebnih straž, s Titovo vnukinjo, ki si prizadeva, da bi ustvarila nov multikulturni balkan- Andrea Ragona (levo) se je tudi na predstavitev svoje knjige v tržaški knjigarni Lovat pripeljal s kolesom pony kroma ski prostor, z enim bivših srbskih poslancev. Kniga pripoveduje o izkušnjah ljudi, ki je spoznal. Ob tem je tudi spoznal, da je bila vojna bistveno drugačna, kot so to pripovedovali italijanski mediji. Bivše jugoslovanske državljane je spraševal, kdaj so razumeli, da je bilo Jugoslavije konec. Večina se je strinjala, da je bilo Jugoslavije konec, ko so na nogometni tekmi leta 1990 igrali Crvena zvezda iz Beograda in Dinamo iz Zagreba in je prišlo do hudih izgredov. Zato je v knjigi tudi veliko športa, saj je bil ta eden glavnih elementov Jugoslavije. Deset let pred omenjeno tekmo so na drugi nogometni tekmi prejeli novico o Titovi smrti in je ves stadion začel jokati. Za nekatere Jugoslavija še obstaja, za druge pa nič več. Med potovanjem sta Ragonovo pozornost pritegnila dva prav posebna kipa. V Sarajevu stoji kip v zahvalo humanitarni pomoči med vojno, ki ponazarja konzerve mesa, na severu Srbije pa so leta 2000 postavili kip Rockyja Balboe. »Res obstaja! Spravil me je v smeh. Bivši podžupan tiste vasi mi je povedal, da je na kip zelo ponosen.« Andreja Farneti GRADEŽ - Festival avtorskih gostov Škotska rock zasedna Simple Minds ponudila glasbeni skok v preteklost Jim Kerr in tovariši so privabili v Gradež kar lepo množico ljudi, ki je do zadnjega kotička zasedla prireditveni prostor na nabrežju Sauro v centru tega letoviščarskega kraja. 1500, verjetno tudi več ljubiteljev glasbe je sledilo skoraj dvournemu nastopu dobro razpoloženih Simple Minds. Točno ob najavljeni uri, ko je luna že odsevala na temnem mirnem morju, so pevec Jim Kerr, kitarist Charlie Burchill, basist Ged Grimes, bobnar Mel Gaynor in klaviaturist Andy Gillespie stopili na oder in zaigrali prve note hita I travel. Glasbeni skok nazaj v konec sedemdesetih let: Simple Minds že nekaj let ne izdajajo novih plošč, so pa ena tistih skupin, ki so zaznamovale rock in new wave glasbeno sceno med leti sedemdeset in osemdeset. Letošnja turneja nosi ime 5x5, kar naj bi pomenilo, da zaigrajo po pet skladb iz vsakega izmed prvih petih albumov, torej obdobja od 1979 do 1982 leta. V resnici so časovnico potegnili tri leta dlje, do 1985. leta, ko so izdali album Once Upon a Time, s katerega smo poslušali uspešnici Sanctify Yourself in Alive and Kicking, s katerima so Simple Minds po rešenem problemu na ozvočenju zaključili gradeški večer. Kljub povprečno trideset let starim skladbam ni to bilo nikakršno nostalgično snidenje. Simple Minds povejo (zapojejo) to, kar so svojčas ponudili kot avantgardno. Še vedno so, po nastopu sodeč upravičeno, prepričani v svoje glasbeno izročilo in ravno kot v vseh teh letih v živo precej spreminjajo glasbeno podlago zaigranih skladb, kar pravzaprav tudi potrjuje uigranost skupine in še vedno aktivno prisotnost, kot se za izvrstne profesionalce spodobi. Pu- M ' Jm xL Pevec Jim Kerr blika pretežno njim približnih let je zares uživala ob poslušanju hitov, kot so Glettering Prize, Waterfront, See the lights, svetovnemu hitu Don't You, v Gradežu najbolje izvedeni skladbi Someone somewhere in summertime in New Gold dream. Pohvala skupini in ponudnikom, saj je Festival avtorskih gostov v organizaciji občinske uprave in Azaleje promotion tudi letos zadel v polno. Gradež se tako postavlja v ospredje poletnih glasbenih festivalih letoviščarskih krajev (Ravello, Versilia, Taormina ipd.) in veljalo bi razmisliti, kako priti do dodatnih sredstev za povečanje števila koncertov in njihovo podaljšanje tudi v mesec avgust. Letos smo v Gradežu lahko poslušali zelo dober nastop bivšega liderja skupine Smiths Moris-sey, ameriškega pevca Al Jarreauja, irskega kantavtorja Damiena Riceja in škotske rockerje. Kakovosten izbor glasbenega sveta v angleškem jeziku, v katerem so do svojega prišli poslušalci različnih glasbenih žanrov. Aleš Waltritsch / RADIO IN TV SPORED Sreda, 1. avgusta 2012 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Risanka Pimpa - Izlet v džunglo 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.05 Nan.: Un ciclone in convento 12.00 Variete: E state con noi in tv (v. P. Limiti) 13.30 Dnevnik in ekonomija 14.10 Nan.: Don Matteo 6 (pon.) 15.10 Nan.: Capri (pon.) 16.50 Rai Parlamento Telegiornale 17.00 Dnevnik, Parlament in vremenska napoved 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissa-rio Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Techetechete 21.20 Film: Innamorarsi a Marrakesh (rom., Nem., '11, r. K. Wichniarz, i. C. Plate) 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Film: Il grande Joe (pust., ZDA, '98) 1.00 Nočni dnevnik in vrme fic Blue 12.55 Nan.: Distretto di polizia 3 13.50 Film: Poirot - se morisse mio mari-to (krim., VB, '00, r. B. Farnham) 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.20 Film: La lunga estate calda (dram., ZDA, '58, r. M. Ritt, i. P. Newman) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Nan.: Chase 22.50 Nan.: Criminal Intent 23.40 Film: Squadra antiscioppo (krim., It., '77, r. B. Corbucci, i. T. Milian) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.35 Film: Le ali di Katja (pust., It., '99, r. L. Henlholdt) 10.20 Nan.: I Cesaroni 3 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: Un sogno perfetto (dram., ZDA, '06, r. P. Levin) 16.30 Film: La clinica tra i monti - caduta dalle nuvole (dram., Avstrija/Nem., '08, r. K. Kases) 18.30 Igra: La ruota della fortuna (v. E. Papi) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Veline 21.20 Film: Impatto dal cielo (akc., ZDA, '08, r. M. Rohl, i. D. J. Elliott) O Italia 1 Rai Due 6.00 Nan.: Cuori rubati 6.25 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Vite sull'onda 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.00 XXX. Olimpijske igre London 2012: plavanje (kvalifikacije); veslanje (polfinale); prenos 13.00 Dnevnik 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 13.30 XXX. Olimpijske igre London 2012: kolesarstvo - etapa na kronometer (ž); kanu slalom K1 - polfinale (m); skoki v vodo - finale, 3m odskočna deska (m); kolesarstvo -etapa na kronometer (m); streljanje v tarčo -finale, 25m (ž); judo (finale); športna gimnastika - finale All Around, prenos; sabljanje -polfinale in finale z mečem (m); sabljanje -polfinale s sabljo (ž), prenos 14.25 15.35, 17.20, 19.25 Dnevnik - Olimpijade 16.00 20.30 Dnevnik 21.05 XXX. Olimpijske igre London 2012: plavanje - finale (prenos); sabljanje - sablja (ž), prenos; ženski vaterpolo (Italija - Rusija), povzetek 22.30 Dnevnik 22.45 Rubrika: Buonanotte Londra (v. J. Volpi) 15.55 Nan.: Glee 16.45 Nan.: Giovani campionesse 17.35 Igra: Mercante in fiera 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York 21.10 Show: M&M - Matricole e Meteore 23.50 Glasb.: Radio Italia Live '12 - Il concerto La 7 ^ Rai Tre LA 7.00 Aktualno: Omnibus Estate 2012 9.55 Rubrika: In Onda (pon.) 10.35 Nan.: Ultime dal cielo 11.30 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.3018.00 Variete: I menù di Benedetta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Un bugiardo in paradiso (kom., It., '98, r. E. Oldoini) 16.10 Nan.: L'ispettore Bar-naby 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 8.00 Film: Due bianchi nell'Africa nera (kom., It., '70, r. B. Corbucci) 9.35 Rubrika: La storia siamo noi 10.35 Aktualno: Co-minciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Tgr Piazza Affari 14.55 Nan.: La casa nelle prateria 15.40 Film: Il signor Robinson - mostruosa storia d'amore e d'av-venture (kom., It., '76, r. S. Corbucci) 17.25 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nad.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Er piu - storia d'amore e di col-tello (kom., It., '71, r. S. Corbucci, i. A. Ce-lentano, C. Mori) 23.05 Nočni in deželni dnevnik 23.45 Dok.: Doc 3 u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Piu forte ragazzi 8.40 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Paci- 18.55 Igra: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Rubrika: In Onda 21.10 Reportaža: Missione natura 23.15 Nan.: N.Y.P.D. - New York Police Department 0.05 Dnevnik in športne vesti ^ Tele 4 želni dnevnik 11.30 Glasb.: Mille voci 13.10 13.55, 20.25, 23.27 Aktualno: Tg Agenparl 13.15 Variete: Mukko Pallino 13.30 Dnevnik 14.05 Dok.: Borgo Italia 16.00 Rubrika: Hard trek 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Rotocalco Adnkronos 19.30 Dnevnik 20.00 Dok.: Paesaggi di... vini 20.10 Aktualno: Italia Economia e Prometeo 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: L'ultima carrozzella (kom., It. '43, r. M. Mat-toli, i. A. Fabrizi, A. Magnani) 22.30 Aktualno: Musa Tv 22.45 Aktualno: Salus Tv 23.02 Nočni deželni dnevnik 7.00 Deželni dnevnik 7.35 Dok.: Borgo Italia 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 De- 23.30 Film: Inchiesta pericolosa (voh., ZDA, '68, r. G. Douglas, i. Frank Sinatra, L. Remick) (T Slovenija 1 6.45 22.55 Poletna scena (pon.) 7.15 Odmevi (pon.) 8.0015.45, 18.35 Risanke 9.15 Nan.: Ribič Pepe 9.30 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 9.55 Zlati prah: Legenda o revnem študentu 10.05 Poučna nan.: Pepi vse ve o arhitekturi (pon.) 10.20 Poučna odd.: Zlatko Zakladko 10.40 Nan.: Taborniki in skavti 10.55 Nan.: Vremenske uganke 11.00 Dok. serija: Nenavadne in prismuknjene živali 11.05 Nan.: Enid Blyton - Pustolovščine (pon.) 11.30 Igr.-dok. nan.: Af-na Friki - Pomorstvo, 1. del 12.00 Dok. odd.: La Reunion - evropski otok sožitja (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tedenik (pon.) 14.20 Globus (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 16.10 Kviz: Male sive celice (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Dok. serija: Prašna dežela? (pon.) 17.50 Pogled na... 18.05 Nan.: Mi se imamo radi 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Film tedna: Spremenljivi časi (dram., Fr., '04, r. A. Techine, i. C. De-neuve) 21.35 Kratki igr. film: Od električarja z ljubeznijo (pon.) 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.25 Prava ideja! 0.10 Glasbeni večer - Navdih klasike (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.50 Zabavni infokanal 10.30 Olimpijske igre (T Slovenija 3 6.0010.00, 19.55 Sporočamo 7.10 21.30 Žarišče 8.5017.50 Kronika 10.35 Slovenija in Evropa 11.05 20.30 Na tretjem... 12.00 Globus (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 15.30 Poročila Tvs1 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 23.00 Aktualno 20.30 Kontaktna oddaja 22.00 Odkrito (pon.) 23.25 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra in... 15.00 Istrska potovanja 15.40 Vesolje je... 16.15 Glasba zdaj 16.30 Olimpijske igre London 2012 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.15 Primorska kronika 19.00 22.15, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Olimpijske igre London 2012 Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 12.05 Vedeževanje s Cvetko 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Evropski večer Lojzeta Peterleta 18.30 Naš čas 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Poletje v Postojni 21.00 Ba- linarski Klub Brda 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Vi-deostrani pop Pop TV 6.25 8.40, 10.10, 11.35 Tv prodaja 6.5517.45 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.45 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.35 Misli zdravo 8.55 Risane in otr. serije 10.40 14.45 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 16.40, 17.10 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 13.30 Nan.: Zvezde na sodišču 14.20 Nan.: Dobra mačka 17.00 24UR popoldne 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR -vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Poslednji klic (krim., ZDA, '04, r. D. R. Ellis, i. K. Basinger, C. Evans) 22.45 24UR zvečer 22.05 Nan.: Na kraju zločina C.S.I. 23.00 Nan.: Zvit in prebrisan A Kanal A 7.00 Svet (pon.) 7.45 Risane serije 9.55 16.10 Top Gear 10.55 Astro TV 12.15 Nan.: Navihanci iz Benidorma 12.35 Tv prodaja 13.15 Nan.: Will in Grace 13.35 17.10 Nan.: Na kraju zločina - Miami 14.25 Film: Druga ženska (dram., Kan., '08, r. J. Priestley) 18.00 Svet 18.45 Volan 19.10 Nan.: Šerifova pravica 20.00 Film: Zadetek v polno: Je ali ni? (kom., ZDA, '97, r. K. Oz) 21.35 Film: Izdani ukazi (akc., ZDA, '97) 23.20 Film: Dallas 361 (dram., ZDA, '03) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Alenka Florenin in Romeo Grebenšek; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Vstala Primorska si v novo življenje; 12.00 Pet olimpijskih krogov: London 2012, vodi Joži Peterlin; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Tjaša Dornik in Danijel Malalan; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo An-dric - Most na Drini, 35. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Poletne Olimpijade v Londonu; 10.45 Piranski glasbeni večer; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.30 Poletje v Bukovici; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.15 Poletne Olimpijade v Londonu; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Odprto za srečanja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik -Olimpijade; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gettiamo l'ancora; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 11.00-12.00 Olimpijade; 12.15 Pesem tedna; 12.30 Dogodki dneva - Olimpijade; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 21.00 Va pensiero; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 18.0019.00 In orbita summer edition; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album Charts; 21.30 Proza; 23.00 Quilisma; 23.30 Glasbena lestvica; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00-0.00 Olimpijski val, studio Ljubljana -London, 5. dan; 10.05, 17.45 Olimpijski naval, pregled; 11.00 Časovni stroj; 11.35 Obvestila; 12.00 To so moje igre; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Hyde park; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Čaj za dva; 17.35 Novice in obvestila; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 21.00 Časovni stroj; 22.00 Novice; 22.30 Olimpijski naval, pregled; 23.00 Mnogo hrupa za nič, impresija. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 1. avgusta 2012 VREME, ZANIMIVOSTI DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.33 Dolžina dneva 14.43 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 19.49 in zatone ob 4.59 BIOPROGNOZA Najbolj občutljivi ljudje bodo sprva še imeli blage vremensko pogojene težave, v drugi polovici dneva pa bo vremenski vpliv ugoden in spodbuden. PLIMOVANJE Danes: ob 4.48 najnižje -75 cm, ob 11.35 najvišje 45 cm, ob 17.07 najnižje -20 cm, ob 22.41 najvišje 50 cm. Jutri: ob 5.21 najnižje -73 cm, ob 12.07 najvišje 48 cm, ob 17.48 najnižje -22 cm, ob 23.16 najvišje 44 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m..........26 2000 m ..........14 1000 m ..........22 2500 m ..........11 1500 m ..........17 2864 m............9 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v visokogorju 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER