Največji akmnald dnevnik v Združenih driavak Velja u rse leto - • . $6.00 Za pol lete.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za iw>«wiirtfo celo leto $7.00 GLAS NARODA » List slovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily ki i| the United States. | Issued every d^r except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3-^3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 30. — STEV. 30. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 5, 1935. — TOREK, 5. FEBRUARJA 1935 VOLUME XLni. — LETNIK XLITL AVTNI DELAVCI SE PRIPRAVLJAJO NA STAVKO PREDSEDNIKOVA PREDLOGA BO PRED ODOBRENJEM V SENATU TEMELJITO PREDRUGAČENA Unioniziranje vseh delavcev bo prvi korak. — Wm. Green bo osebno vodil kampanjo. — Lewis očita Richbergu, da se je zvezal z mogotci v avtni industriji in da je izdal predsednika. — Hišni posestniki morajo plačati. — Amerika proti bojkotu blaga. WASHINGTON, D. C, 4. februarja. — Ameriška Delavska Federacija je danes začela splošno agitacijo za organiziranje vseh delavcev v avtni industriji. To naj bi bil prvi korak k stavki. Delavstvo je silno razburjeno vsled novega pravilnika, ki je bil sestavljen in odobren v odsotnosti delavskih voditeljev. Federacija je sklenila, da se bo borila do konca. Francis Dillon, generalni organizator za unije avtnih delavcev, je odpotoval v Atlanto, odkoder bo načeloval agitaciji po južnih državah. William Green, predsednik Federacije, je naznanil, da bo 17. februarja odpotoval iz Washingtona v Cleveland in Detroit, kjer bo osebno vodil kampanjo. Člani izvršilnega odbora so odločno obsojali stališče Donald R. Richberga. Dolže ga, da je vplival na predsednika Roosevelta, da je bil pravilnik sestavljen v odsotnosti delavskih voditeljev. Značilne so sledeče besede J. L. Lewisa, predsednika United Mine Workers of America: — Richberg se je zarotil z voditelji avtomobilske industrije v namenu, da prevara predsednika in da škoduje delavstvu. S tem, da je delavstvo Richberga razkrinkalo, še ni rečeno, da napada predsednika. Predsedniku smo le hoteli dokazati, kako nevrednega človeka si je izbral za svojega pomočnika. — Richeberg ne more prevzeti vloge mučenika, češ, da ga zato obsojamo, ker je predsedniku zvest in ker podpira vlado. Baš nasprotno je resnica. — Richberg je izdal predsednika s tem, da je izdal NRA. WASHINGTON, D. C., 4. februarja. — Demokratski člani senatnega proračunskega odseka so imeli zopet tajno sejo, po kateri je izjavil senator Glass, da bo vladna predloga glede dobave dela in podpore nezaposlenim temeljito izpremenjena, pre-dno jo bo senat odobril. Kot znano, določa predloga štiritisoč osemsto osemdeset milijonov dolarjev za odpravo oziroma zmanjšanje nezaposlenosti. Zvezni reliefni administrator Hopkins je izjavil, da bo po I 0. februarju mogoče le trem ali štirim državam plačevati nezaposlenim podporo, če vladna predloga ne bo do onega časa tudi v senatu odobrena. . * ' I 1 : ' Pred zborničnim odborom za pota in sredstva je rekel danes dr. F. E. Townsend, da je sedanji kongres zadnji zvezni parlament, ki se zavzema za o-hranitev obstoječega gospodarskega reda. WASHINGTON, D. C., 4. februarja. — Home Owners Loan Corporation je naznanila, da morajo hišni posestniki, ki so od korporacije prejeli poso-. jilo za popravila, izpolniti svoje obveznosti, ker bodo sicer njihove hiše prodane na javni dražbi. Kor-poracija je že pričela sodnijsko postopanje proti 58 hišnim posestnikom, med katerimi pa jih je samo deset, ki niso hoteli izpolniti obveznosti. WASHINGTON, D. C., 4. februarja. — Vlada Združenih držav se pripravlja na odločen nastop proti državam, ki zavračajo ameriško blago. Vlada sestavlja seznam onih držav, ki nimajo trgovskih pogodb z ameriško vlado, pa nočejo kupovati ame- Zvezna vlada naj prevzame železnice SILNI STROŠKI PROCESA PROTI HAUPTMANNU Preiskava in obravnava velja do sedaj nad 600 tisoč dolarjev. — Lind-bergha velja $75,000. Flemington, N. J., 4. fob. — Zasledovanje zločica, ki je od-vedel Lindberghovega otroka in sedanja sodnijska obravnava proti Hauptmannu velja do sedaj že nad $600,000. V tej vsoti pa niso vključeni stroški, katere so imeli časopisi, da so svet obveščali o razvoju in poteku cele zadeve. Ti stroški se cenijo na najmanj $350,000. Charles A. Lindbergn je izdal $75,000. V tem znesku je tudi vključena vsota $50,000, ki je bila plačana za odkupnino, toda od tega bo še dobil vrnjen znesek, ki je bil najden pri Hauptmamnu. Lin-dberghov prijatelj in odvetnik Henry Breckenridge je iz svojega žepa dal $10,000. Razni sledovi, ki so se pojavili po odvedbi in ki so bili preiskovani, pa so se izkazali-za napačne, so veljali $15,000. Zvezne, državne in krajevne oblasti so v 30 mesecih izdale $284,000. Kabli in telefonhka poročila so veljala $20,000, potovanje detektivov v Evropo $5000. Za izvedence v pisavi je bilo izdanih $30,000. Stroški za izvedenca, ki je dognal, da je del lestve bil narejen iz deske iz podstrešja hiše, v kateri je stanoval Hauptmann, znašajo 10 tiso« dolarjev. Zvezna vlada v Wasliingtonu je izdala 75 tisoč dolarjev. Proces velja do sedaj j $100,000. Skupni stroški znaša-1 jo do sedaj $629,000. Poleg te ga pa pridejo v paste v še izdatki zagovornikov in njihove plače. Flemington, N. J., 4. feb. — V nedeljo popoldne je Haupt-manna v zaporu obiskala njegova žena Ana in je prinesla s seboj tudi otroka Manfreda. Hauptmannu so prišle v oči solze, ko je vzel v roke svojega otroka, katerega je držal 10 minut. Ko je šla žena iz kaznilnice, so se slučajno izprehajali nekateri porotniki na balkonu hotela ter so videli otroka. Pozneje je otroka zopet odnesla v Bronx nečakinja Hauptman-nove žene, Mrs. Mueller. KOPANJE V SVETI REKI Kaukuta, Indija, 4. febr. — V Kalkuto je prišlo okoli 750 tisoč ljudi, iz vseh krajev dežele, da se kopljejo v sveti reki Ganges na praznik Ardoda- MADŽARI ZAHTEVAJO _REVIZIJO Goemboes opozarja na nevzdržljive razmere. Vsled angleško - francoskega sporazuma se čuti Madžarska osamljeno. Budmpešta, Madžarska, 4. februarja. — Ker se čuti Madžarska vsled angleško-franco-skega -sporazuma in vsled francosko-italijanskega pakta osamljeno, je sklenila, da obnovi svoje zahteve po reviziji svojih meja. Ministrski predsednik Julius Goembos je rekel, da stoji Rim na pragu velikih dejanj in da bo mogoče določil usodo Madžarske za desetletja. Goemboes pravi, da mora Madžarska napraviti potrebne korake, da popravi nevzdrž-Ijivi položaj katerega so vstvarile mirovne pogodbe. Vsled tega priporoča mirna pogajanja s sosednjimi državami za preinembo meje. Goemboes je rekel, da je še pred pričetkom londonskih in rimskih pogajanj nameraval pogajati se s prizadetimi državami glede meje. 44Evropske države morajo bti zaradi miru in pravice pripravljene", je rekel, "da kaj žrtvujejo, kakor je morala Madžarska žrtvovati vsled krivične mirovne pogodbe. Prosim madžarski narod in časopisje, da mirno sodi položaj in se vzdrži vsake razprave in prerokovanj". SMRT GRADILCA __AER0PLAN0V Junkers je umrl v starosti 76 let. — Pred 25 le-ti je dobil patent za kovinsko letalo. Monakovo, Nemčija, 4. feb. Vsa Nemčija je bila pripravljena, da proslavi 70. rojstni dan svojega največjega moža, profesorja dr. Hugona Jun-kersa, ki je prvi pričel graditi aeroplane iz kovine. Toda ravno oni dan, ko je dosegel starost 7(\ let, je umrl za operacijo. Mesto da nemški narod preplavi rojstni dan svojega velikega sina, se je poklonil v žalosti pred njegovim mrtvim j truplom. Isti dan pa je tudi poteklo 25 let, odkar je dobil svoj prvi patent za kovinski aeroplan. Junkers je bil pijonir v gradbi kovinskih aeroplanov, s katerimi je dosegel rekord v poletu na razdaljo. Svojo tovarno za letala je imel Junkers v Dessau, kjer so bili izdelani njegovi največji aeroplani. Leta 1932 je njegovo podjetje prišlo v veliko finančno zadrego in Junkers je prosil moratorij za eno leto. Koncem leta pa je že mogel izplačati svoje upnike. Kmalu nato se je izmaknil v privatno življenje, Njegov najstarejši sin Werner Junkers je leta 1925 pri neki poskusni vožnji v Južni Afriki izgubil življenje. Dr. Junkers je bil rojen 3. februarja 1859 v Rlievdt v Po-renju. MORSKi ROPARJI NAPADU LADJO London, Anglija, 2. febr. — Nepotrjeno poročilo na "Exchange Telegraph" pravi, da so morski roparji napadli in se polastili parnika Tungčov, ko je vozil 70 šolskih otrok čez Kitajsko morje. Umorili so enega častnika in ranili nekega ruskega čuvaja, nato pa so zapu-stili parnik. Tugčov je na potu v Čefu, kamor ga spremljajo štiri angleške bojne ladje, ki so ga iskale. Tudi aeroplani so iskali parnik. Sanghaj, Kitajska, 2. febr. Otroci na parniku Tungčov so bili otroci tujih misijonarjev in so se vračali na počitnicah v šolo v Čefu. Med otroci je bilo mnogo Amerikancev. ja Joga, katerega obhajajo vsakih 27 let. Med kopalci plava veliko število čolnov z raz-kuževalnimi sredstvi. riškega blaga ter ne bodo deležne znižanja carine, ki ga namerava vlada. Seznam teh držav bo vlada objavila skupno z objavo trgovske pogodbe z Belgijo. Ameriška vlada se sedaj pogaja še s T 4 državami za trgovsko pogodbo. ODTISI PRSTOV ZA NEWYORCANE Po konferenci z načelnikom newyorske policije Lewisom J. Valentine je njegov namestnik John J. Sullivan pozval vse Newyorcane, da se prostovoljno zglasijo za odtis prstov, kar bi posebno pomagalo pri raznih nezgodah. Do tega sklepa sta prišla o-ba policijska poveljnika vsled težave pri spoznanju mrtvih, ko sta se potopila parnika "Moro Castle" in "Mohawk". Po njunem mnenju bo mogoče v kratkem času dognati identiteto vsakega, ki je postal žrtev kake nezgode. Sullivan pravi, da bodo odtisi ljudi, ki še niso bili kaznovani, spravljeni posebej v zaklenjenih omarah, in jih bo policija samo rabila, kadar ni mogoče dognati identitete po njihovi smrti. Policija ima do sedaj 6000 prostovoljnih odtisov od leta 1926 in 1,400,000 odtisov zločincev od leta 1906. Te odtise je mogoče naglo napraviti. Kdor jih hoče vzeti s seboj, jih more tudi dobiti. Zglasiti se mora med 10 dopoldne in 4 popoldne na glavni policijski stražnici. SEN. WHEELER HOČE ODPRAVITI PRIVATNO IZŽEMANJE NARODA WASHINGTON, D. C., 4. februarja. — Demokratični senator iz Montane Wheeler je zahteva!, da vlada kupi železnice in jih vzame pod svojo u-pravo, da se odstrani privatno izžemanje ljudstva. Naročite m a* OLAS NAHODA n*j večji slovenski ds«fiik ? Združenih drbviL JAPONSKA ŽELI ZVEZO S KITAJSKO Japonci zahtevajo, da se Kitajska pridruži njihovi politiki glede Daljnega Iztoka. — Kitajska ne mara biti vazal-ka Japonske. Šanghaj, Kitajska, 3. febr. Nek visok japonski uradnik je izjavil, da japonski poslanik Akira Arijoši in vojaški ata-šej general Jošimiči Suzuki na konferenci z zastopniki kitajske vlade nista stavila nikakih določnih zahtev. "Kitajska more napraviti sama kar hoče", je rekel uradnik. "Kitajskim voditeljem smo predložili svojo splošno politiko glede Daljnega Iztoka. Bilo jim je povedano, da jim ne moremo jamčiti, da se ne bi ponovili dogodki iz leta 1931, spopad pri Šanghaju leta 1932 in zadnji spopad na čaliar-džeholski meji, ako ne vidijo politike na Daljnem Iztoku z istimi očmi, kot mi. "Kitajska se nahaja v največji finančni stiski. V tem o-ziru ji nismo ponudili kake posebne pomoči. Mora pa nam priti saj napol naproti in pokazati odkrito pripravljenost, da nam seže v roko". General Cang Kaj-šek je rekel, da je Kitajska pripravljena stopiti v prijateljske zveze z Japonsko, da pa Japonska ne sme na kitajskem ozemlju nastopati z vojaško silo, ker Kitajska ne mara biti vazalka Japonske. General Arijoši je na to odgovoril, da se Japonska ne mara polastiti kitajske zemlje in da je prišlo do spopada pri Šangliaju samo zaradi kitajskega bojkota japonskega blaga. Kalgan, Kitajska, 4. febr. — V soboto je bil dosežen popoln sporazum glede čaharskega obmejnega ozemlja med Japonsko in Kitajsko. Zastopniki japonskega vrhovnega vojaškega poveljstva in govemer Čaliarja general Sung Čen-juan so se pogodili v 15 minutah. Japonska se je zavezala, da v spornem ozemlju ne bo imela svojega vojaštva. Uprava tega ozemlja bo stala v rokah čaharske provineijalne vlade. LETO BREZ OŠPIC Albany, N. Y., 4. februarja. Prvič v zgodovini države New York ni bilo v letu 1934 niti enega slučaja ošpic. V nekem govoru po radio je rekel Wheeler, da mora vlada na vsak način imeti v svojih rokah vsa prometna sredstva dežele. Liakomnosti lastnikov želcsznic drugače ni mogoče odpraviti. Zato pravi, da bo stavil v senatni zbornici predlogo, da si vlada pridobi vse železnice in jih upravlja. Po njegovem mnenju bo le na ta način mogoče železnice izvleči iz težavnega položaja, v katerega so zašle. Kot pravi Wlieeler, se železnice po veliki večini nahajajo v brezupnem finančnem močvirju in ves čas sedanje krize je vlada izdala železnicam velikanske vsote, da so se vzdržale. Mnogo denarja je vlada posodila brez vsakih obresti in marsikatero posojilo sploh ne bo plačano. Toda Wheeler lastnikom železnic ne očita malomarnosti, temveč dolži bankirje, ker znižujejo vrednost delnic. Ako bodo propadle železnice, bodo propadle tudi druge velike družbe, kakor n. pr. zavarovalnice. KRALJ PETER IN PRINC MIHAEL Beograd, Jugoslavija, 3. februarja. — Čas premeni položaj. to se je pokazalo tudi pri obisku romunskega prestolo-žaj; to se je pokazalo tudi pri jugoslovanskem kralju Petru n. Ko sta se videla zadnjič, je bil princ Mihael romunski kralj, princ Peter pa jugoslovanski prestolonaslednik. In tedaj je vprašal princ Mihael princa Petra: ":Kdo je kralj v vaši deželi?" "Moj oče", mu je ponosno odgovoril Peter. Mihael se je vzravnal in rekel: "Potem ti nisi tako pomemben kot jaz, kajti jaz sem romunski kralj". Ko sta se sedaj zopet sestala, je kralj Peter rekel princu Mihaelu: "Spominjam se, da si zadnjič bil kralj. Sedaj pa si samo princ, jaz pa sem kralj dežele, katere gost si sedaj". NA SMRT OBSOJENA V STRAHU Sing Sing-, N. Y., 4. febr. — Mrs. Eva Coo, ki je obsojena na smrt na električnem stolu, ker je umorila svojega hlapca Harryja Wright, postaja vedno bolj nemirna. Včasih se je loti histerija ter glasno joka. Zlasti, ko so v četrtek pripravljali smrtno dvorano za usmrčenje treh morilcev, pričela glasno kričati. T <4 CLL JL8 NARODA1 NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 5, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. it Glas Naroda" Frank Sakser, President •jwned and PuDUeoto oj SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedik, Treas. Flawa 21« W. 18th Street, at the corporation and addreauea of above officers: Borough of Manhattan,_New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Vole* of the People) Iaraed Brery Day Except Sondayn and Holidays fli valo leto velja §• pol leta .. Is Četrt leta ▲aserlko In 96.00 «3.00 «1-80 Za New York aa celo leto......$7.00 Za pol leta ........................$3.60 Za Inozemstvo aa celo loto......97.00 Za pol leta ...........................$3.00 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement **Qlaa Naroda" Izhaja vsaki dan lzvsemfli nedelj In praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poMljatl po Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi preJSnje Mvalifičc naznani, da hitreje najdemo naslovnika. •A1A8 NARODA", 21« 18th Street, New York, N. Y. CHfl^ 8—tft'M__ KAKOR V SREDNJEM VEKU. . . Na »dfvorišču kaznilnice v Wilmington v državi Delaware ise je odigral pred kratkim prav srednjeveški dogodek. Trije mladi roparji so napadli nekega farmerja ter ga oropali za 105 »dolarjev. Sodnik je vsakemu prisodil tri leta ječe, za nameček pa vsakemu tudi deset udarcev z bičem. Navzlic hudem mrazu se je obrala na dvorišču velika ljudska množica- Obsojence so slekli do pasu. — Ne prizanašaj! — je zapovedal sodnik jetniškemu pazniku. Paznik je ubogal, in že pri trenjem udarcu je brizgnila kri iz razbolelega hrbta. Ce je sodnik tudi zapovedal rane s soljo pot rast i, poročilo ne omenja. NICARAGVAŠKI PREKOP Ameriški kongres bo vkratkem razpravljal o načrtu /za zgradbo novega prekopa skozi Nicaragvo, ki bo veljal 722 milijonov »dolarjev in ki bi bil ploven tudi za največje ladje, kakršne sedaj gradijo. Večina kongresnikov se baje strinja z načrtom, ki daje Združenim državam za primer vojne možnosti v naj krajšem času spraviti vse vojno brodovje iz Atlantika v Pacifik in narobe. Ideja tega prekopa je že stara; dosti starejša nego ideja Panamskega prekopa. Ze v šestnajstem stoletju so ga imeli Španci v mislih, in ko so začeli graditi Panamski prekop, so gradili obenem tudi Nicaragvaškega. Po Lessepsoveni polomu s Panamskim prekopom so imeli obe podjetji v rokah Amerikanci. Tedanji promet pa seveda ni upravičeval grai hije obeli prekopov, zato so se v ameriškem kongresu nekaj časa hudo prerekali, katerega naj opuste. Večina je bila že naklonjena Nicaragvaške-mu prekopu, ko je neki poslanec, nasprotnik tega načrta, segel po drastičnem sredstvu. Baš na dan glasovanja je dobil vsak poslanec pismo z neko nicaragvaško znamko, na kateri je 'bila kot posebnost dežele, naslikana skupina — idelujočih ognjenikov. Tako velika gradbena dela v deželi s takšnimi okoliščinami se niiso zdela potem nikomur več poseibno varna, in tako je ideja Nicaragvaškega prekopa zapadla. Toida silni porast prekomorskega prometa v našem času je dal Združenim državam že leta 1916 priliko, da so si od tedanjega nicaragvaškega državnega predsednika generala Diaza, za tri milijone dolarjev zagotovili pravico za morebitno zgraditev prekopa. Danes je stvar, kakor vidimo, zopet na dnevnem reidti. Dopisu Kirkland Lake, Ont., Canada. Kakor je bilo v zadnjem dopisu poročano iz te naselbine, je tukajšnji pred letom iu pol ustanovljeni slovenski pevski zbor "Triglav" priredil zadnjo nedeljo, t. j. 27. januarja koncert, z zelo pestrimi točkami. Na programu je bilo nekaj lepili slovenskih narodnih pesmi, katere je pel moški zbor v prav zbrani harmoniji. Samo želeti je, da bi se zbor ojačal, kar bi se zelo lahko, ker tu v našem mestu je še veliko mož in fantov, ki imajo pevske zmožnosti. Samo malo več volj« je treba in agilnosti, da bo zbor imel zmožnost kosati se z zbori drugih narodov. Dalje sta bili dve deklama-ciji, kateri sta prav lepo podali Kristina Zagarjeva, Naš narodni dom, in John Barieh, Kje dom je moj. Piano-harmo-nij je odigral prav lepo Franc Mule. Kot zadnja torka je bila dvodejanka "Dva potepuha", zelo šaljiv komad. Prav odlično so s«' izkazale na odru pri predstavi naše vrle igralke: Mrs. Mary Hočevar, Mrs. Ančka Pavček, Mrs. Mici Račič, Mrs. Tončka La-vrič in Mrs. Milka Krasovec. Niso pa zaostajali tudi naši možje, ki so pokazali, kaj morejo vse napraviti, ako je meri njimi skupnost in vztrajnost. Bilo j<» smeha na mernike, tako prvi priliki odreže — uhelj. Tako se je zgodilo tudi v Bistri, djakoviškem srezu, kjer je prišlo do precej hudega spora med dvema Arnav-toma. Geg Doda je imel lepo hčer, katero je zasnubil Prcnk Xuo iz sosednje vasi Firze. Geg Doda pa mu je ni hotel dati, dasi je liči imela rada Xua. Xeke noči je dekle pobegnilo k svojemu ljubimcu, ki je tako proti volji Gega postal njegov zet. Da bi se maščeval, je tast izrabil ugodno priliko in je odrezal zetu levo uho. Zet pa seveda ni odpustil tastu sramote, ki mu jo je napravil, pa j( tri tedne pozneje z dvema prijateljema pričalral tasta in mu odrezal levo uho. Stvar je naposled prišla pred sodišče, ki je zaslišalo okoli 30 prič, med katerimi pa jih je bilo tudi samo z enim uhljem. Sodišče je obsodilo oba, tasta in zeta, v enoletno ječo. Oče ustrelil sina. Zorbičeva zadruga v mač-vanski vasi Klenju je bila daleč naokoli znana po svoji poštenosti in dobrem gospodarstvu. Načeloval ji je Mihajlo Zorbič, mož 40 let, ki je bil v vseh vojnah od leta 1912 do 191 S, poštenjak od nog do glave, ki ni bil nikdar kaznovan, tudi v vojaški službi ne. Življenje v zadrugi bi bilo prav lepo, dani bil Mihajlov najstarejši sin Radovan tako neznosne nravi. Neprestano se je prepiral in pretepal druge člane družine ter se loteval celo matere in očeta. Ko se ji' oženil, mu je dal oče nekaj zemlje za užitek toda Radovan je tudi po tistem prihajal domov in jemal samovoljno, kar se mu je zdelo, dasi je bilo zadružna last, ne pa njegova. Tako je prišel tudi sedaj in v očetovi odsotnosti začel razbijati po hiši. Naposled je vlomil v skrinjo, v kateri je oče hranil denar, in vzel nekaj iz nje. Ko se mu je mati uprla, jo je pretepel, potem pa odšel. Kmalu nato se je vrnil oče domov. Ko je zvedel, kaj se je zgodilo, je pograbil puško in pohitel za Ra-dovanom. Došel gn je in vprašal, kaj je počel doma. Radovan pa se mu je samo porogljivo smejal. To je očeta toliko razvnelo, da je pomeril s puško nanj in sprožil. Radovan je, zadet v trebuh, obležal na tleh in kmalu izdihnil. Oče se je pa sam javil oblastim. Odvedli so ga preiskovalni zapor okrožnega sodišča v Sabcu. Otrok je izdal očeta morilca. Pred okrožnim sodiščem v Tetovu se vrši razprava proti morilcem bivšega četnika C. Stoleviča iz Saračinca, ki bi bili najbrž ostali neznani obla-stvom, da jih ni izdala otroška beseda, izgovorjena v o-troškem prepiru. Umora so obtoženi Ibrahim Šajnovič, Har-bija Čajlovic ter Aleksa, Din-ka in Nikola Trajkovič, vsi iz Saračinca. Izdal jih je pa sinček Aleksa Trajkoviča. Otroci so se igrali na vasi in sta bila med njimi tudi šestletni sinček umorjenega Stoleviča in njegov vrstnik, sin Aleksa Trajkoviča. Ker je v prepiru Stolevičev udaril Trajkovi-čevega, mu je le-ta zagrozil: "Ako, ako! Tepaj ti mene, ama tatko napravi tatko ti kac kac sos nož i go frli v Vardar, pa i tebe če ti napravi tova!" (V naši otroški govorici bi se ti glasilo tako-le: "Le le! Tcpi ti mene, ali je oče tvojemu očetu naredil vik vik z nožem, in ga vrgel v Vardar, pa bo tudi tebi naredil tako!") To otrokovo grožnjo so slišali ljudje, ki so bili v bližini in so stvar takoj naznanili o-rožnikom. Aleksa so takoj priprli in za njim so prišli v zapor potem vsi ostali. Zanimivo je bilo na razpravi pričevanje občinskega svetovalca Ašima Klmaroviča iz Željina, ki je bil navzoč pri zasliševanju obdolžencev, ko jih je zasliševal sreski načelnik na licu mesta. Sreski načelnik mu j«- dejal, naj vpraša obd« 1-žence, ki so iz njegovega kraja, zakaj so umorili Stoleviča. Ekmarovič jih je tedaj poklical na stran in vprašal Harbi-ja <'ajloviča, zakaj ne govori resnice, in kdo ji* umoril Stoleviča. "Jaz sem ga, da se maščujem za kri svojega očeta, katerega je Cvetko umoril!'' Stolevič je baje kot četnik ustrelil Arnavta Cajloviča, ki je bil sovražen Srbom, ko je še polumesec vladal nad temi kraji, pa j«- padel sedaj, po tolikih letih, kot žrtev arnavt-ske krvne osvete, pri čemer p;i so z Arvnati vsekako sodelovali tudi njegovi osebni so-v ra žn i k i s or <) j a k i. Zima povzroča ribičem veliko škodo. Vremenske neprilike v primorskih krajih so poleg prometnih ovir povzročile tudi veliko škodo ribičem. Med nevihtami ni imelo 400 do 500 ribiških družin niti toliko plena, da bi krili stroške za ladje in mreže. Jadranski ribiči živijo sploh od danes do jutrri in so izostanki zaslužka za njih in njihove družine vedno usodne-'ga pomena. Xa ribja tržišča prihaja vedno manj rib. Zaradi prometnih ovir pa je tudi izmenjava blaga med posameznimi kraji skoraj onemogočena. V največjih skrbeh so ribiči iz severnih krajev, ki so doslej imeli naj izdatnejša lovišča na Karnarskih otokih. Zaradi orkanske burje so jim ta lovišča sedaj sploh zaprta. PREDPUSTNO PREMIŠLJEVANJE. t ZAHVALA Tem i>otom se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v pomoč, ko je umrl soprog oz. oče — MIHAEL KERKOVICH Na hitro je umrl dne 20. januarja 1083. Pokopan je bil mrtvaškem odru ali pa spremili k večnemu i>očitku. Posebno se pa zahvaljujemo onim, ki so darovali krasne vence v slovo. Počivaj v miru iu lahka naj Ti bo ameriška gruda. Žalujoči oetali: NEŽA KERKOVICH. vdova; JOSEPH in MATIJA, sinova: v stari domovini sestra NEŽA VTDERVOL I Priribali smo jo v tisti srečni čas, ko so vsa srca nekam čudno razmajana in ko ga ženska vjame, če ni vrag. Vsakemu živemu stvoru je ' določen poseben čas za parjenje oziroma ljubezen, ženskam in moškim je pa višja previdnost določila predpust, da dajo z vso vnemo duška svojim čustvom. Z vso vnemo — pravim, kaj-to polagoma in pomalem dajejo duška svojim čustvom tudi v adventu in postu in sploh kadar priložnost nanese. Toda predpust je izreden čas. Ca s norenja, uživanja in razposajenosti. Vsaka muzika pa mora biti plačana. Xa pepelnično sredo zapade prvi obrok, potem je pa treba plačevati ne samo ves post, pač pa ponavadi celo živ-ljenje. Toda kadar človek nori in divja, lie misli na posledice. Xe misli na krutega mačka, ki bo sledil kratkemu holadri. Da je le danes pečenka na mizi. kaj zato, če bo treba jutri otepati suh ovsenjak. — Za en trenutek sladkosti — magari tisoč dni samega je-silia — poje hrvatska narodna pesem. Veselice, plesi in proste zabave podžigajo požel jen je, mrzlo vreme pa sili človeka, da se kam stisne in si po i šee nekoliko gorkote v tej ali oni obliki. Xo, dolgo 11111 je ni treba iskati. Saj so dani vsi pogoji zanjo. Fantje in-dekleta začno kar naenkrat misliti na bodočnost. V predpustnem času se naveličajo samotarskega življenja. Boardanje, restavranti in furniš roomi jim začno presedati. Po toplem gnezdu za hrepene, jx) lastnem gospodinjstvu in gospodarstvu. Denarja re< ni dosti, zato je pa ljubezni t" liko, da kar prekipeva. Ljubezen je pa vendar prvi in poglavitni pogoj za srečno zakonsko življenje. Samski človek kar trepeta ob misli, kako se imajo radi današnji zakonci. Drug drugemu ustrezajo in ne vedo, kaj bi storili, da bi bilo obema prav. Zakonski strni je res nekaj idealnega. Xi čuda, če vse rine vanj. Vselej seveda ne gre tako gladko, in je treba včasi koga s silo potegniti. (V ni dni ga če, se mora tudi policijo ali pa sodnika poklicati na pomoč. Nekatere tako žeja po zakonskih sladkostih, tla se ne zadovolje samo z enim oziroma z eno, ampak zalirepene po dveh ali treh in jih s trdno voljo tudi dobe. Toda to je pozneje, poleti in jeseni. Pred pustom je pa ena sama vera, ena sama ljubezen in eno samo upanje. Ženske so tako neučakovne, da včasi res ne vedo kaj početi. Mudi se jim, strašno mudi. V slovenski tovarni na ne\v-yorskem Broadwayu, kjer je zbran cvet slovenskih žena in deklet, je pred par tedni vse gledalo in strmelo. Najbolj podjetna je namreč prišla zjutraj delat v sami spodnji obleki, kar pa ni imelo zaželjivega učinka. Se bo morala pač poslužiti kakšnega drugega sredstva, kajti do pusta je še daleč. ---------- \ < tt L A S NARODA1 NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 5\ 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U; 8. A. KRATKA DNEVNA ZGODBA H. SCHOMAKER: Ob vznožju pogorja jo Bon Sortino zlezel s svojega mezga, ki je bil otovorjen s košarami, in se vzpenjal za prepoteno živaljo po kamc-niti stezi. Nad sol><»j je vi»lel s snegom pokriti gorski vrli, katerega je moral prekoračiti, da dospe v domačo vas. S svojimi ostrimi, svetlo-rjavimi očmi se je Ben razgledoval ust vso strani. Če s° Enrico jVlascari skriva v gorah. kar so dobri znanci Bonu zatrjevali, bo težko, če ue nemogoč«' uiti njegovemu krvnemu maščevanju. Ivnrieo je >lo-vel po bližnjih vaseh, da njegova |niška nikdar ne zgreši, a zaradi njegove divjosti so s-' ga vsi bali. Ampak Ben, naj-i je bil še deček, se Enrica ni bal. Bal se ga jc tem manj, ker ni imel s seboj ne puške n«' drugega orožja. Samo pračo je skrival v kamižoli, kakor I >s«-viti, zmagovalee (iolijata; >a-nio da Bon ni mislil na to, <• je da sika in šumi kakor raz beljen kolut, ki ga vtaknemo v mrzlo vodo. ♦M V te sreča Enrico," j;* mislil B«ii grede na očetove besede, "potem beži, če ti bo mogoče. Ako lie, pa glej, da ne onečastiš svoje družino s sramotno, bojazljivo smrtjo." Žalosten smehljaj je igral na Benovili deških ustnicah. Kakšno nezmisclno -ovraštvo! Ni razumel. Njegov ded je izkrvavel pod bodalom enega Masarijev, morilcu je njegov oče s krepolom raztreščil glavo, Benovega najstarejšega brata Giuseppa je zadela v prsa Enricova krogla, da se je vlačil vse življenjem z ohromelim telesom. B<«nov oče jo u-gonobil Enricovoga brata dvo.j-čka. Kaj je tedaj čakalo Bona, DEČEK BEN če je Enrico prežal nanj v gorah! Mezeg je hropel pod tovorom z ribami napolnjenih košar, in Ben si je neprestano brisal znoj z obraza, dasi je bil tak mraz. Kmalu po opoldnevu je nekaj otsro siknilo tik mimo Benovega levega ušesa. Sledil je pok. Bon je dvignil glavo in se previdno ozrl na v se strani. Izza skale pred njim se je svetli- j kala puškina cev. Ben je gledal naravnost v eev. 4'Ali si ti, Enrico Masca-ri?" jo zaklical s svojim jas-nim gla-om. 44Menda >i nor, da se mi p -staviš tako naravnost pred puško." je koril Enricov pre molkli glas. Vzravnal se j«- za skalo. Bil je velik, zavaljen in je nosil rjavo, razmršeno bra- j do, v kateri Iti bili mogli gne-1 ziliti ptiči, tako divje in bujno mu je rasla. "'Streljal sem naj prej mimo tvoje otroške puhlo butice — razumeš, fante f Nisem to hotel takoj pihniti. Kakemu Sortinu no gre pripraviti lahko smrti." Kratko in po rogl jivo se je zasmejal. 44Ne bojim se ne tebe ne >mrti, Enrico," je rekel Ben s krotkim glasom, "ampak tebi se je menda zdelo potrebno, da m skriješ pred menoj, ki nimam nobenega orožja, za skalo." V eliki mož z naperjeno puško v rokah se je jezno zagro-hotal, a iz smeha je zvenela negotovost in zadrega. * Dobro, spoprimiva se," je zarenčal in vrgel puško na tla." "Motiš se, Enrico, ne bom se boril s teboj," je rekel Bon. "Sicer bi bil tudi boj prone-onak. Hotel som le s teboj govoriti, zato sem se odpravil sem v goro. Doli som te iskal na domu, pa so mi rekli, da te ni, da si v gorah in da mi boš pač kje prekrižal pot. Dovoli, tla pridem k tebi in sedeva \ kup." Pri teh besedah je Ben že krenil proti Enrieu, ki ga je osupnjeno in nezaupno opazoval. Iskal je v dečkovem obrazu in videl, da jo loj) in zaupljiv. "Bodi," jo mračno zamr- mral. 4 4 Povej, kar imaš povedati, fant, ampak drugega ne bo, ko izguba časa." Sedla sta na skalo. Ben se je nagnil, prijel trdo, umazano roko smrtnega sovražnika in jo poljubil. Eurico mu je sunkoma iztrgal roko, #v njegovem obrazu se je zrcalila osuplost. "Glej, poljubil sem tvojo roko, Enrico," je rekel Bon tiho in ga žalostno pogledal. 44Ne sovražim te, čeprav me nameravaš ubiti. Tudi potem te ne bom sovražil.. . Ne morem razumeti vašega sovraštva, ne tvojega sovraštva, Enrico, ne sovraštvo mojega očeta. Zakaj >e med soboj ubijate? Tega ne veste, nihče tega ne ve, pa čeprav nihče ne more najti za to pametnega vzroka, se vendar sovražite in morite mod .seboj. Ne pravim tega zaradi sebe, Enrico; kar se mene tiče, ne bi maral, da mi prizaneseš, ne bojim se smrti — če bi moja >mrt mogla pogasiti to sovraštvo, bi rad umrl... »Jez sem še deček, Eurico, ti pa mož, odpusti mi, da sem vse to govoril — storil sem to le zato, ker te ljubim. Že zmeraj sem bil mislil na to, da bi se srečala in bi mogel govoriti s teboj. Moj oče mi ni bil hotel dovoliti poti čez gore, a jaz sem hotel in ga pregovoril." Ben je utihnil. Pred njima je blestel snežnobeli vrh gore. Visoko v si nji ni je orel rezal svoje veličastno kroge. Bon je vstal, stopil po En-rieovo puško, ki je ležala ob strani, in jo položi! možu na kolena. Potem je krenil počasi proti svojemu živinčetu in se pripravil na odhod. Enrico je skočil n a noge in mračno gledal za dečkom, ki se je mirno kretal pred njegovo puško. Zdaj je prišel Ben s svojim mezgom proti njemu. Segel je v neder je in izvlekel pračo. "Ali te smem prositi, Enrico, da noseš to pračo svojemu fantku kot moj dar? Je edino, kar premorem." In stisnil jo .molčečemu možu pračo v roke. "Zbogom, Enrico!" Ben se je smehljal, pokimal in vodil živinče navzgor, proti vrhu. Enrico je strmel za mladcem \ SLOV ilNSKO-AMERIK ANSKI ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 216 Wert 18th Street New York, N. Y. kakor za čudom. Dvignil je puško, pomeril, a sprožil ni. Vitka Benova postava je izginila za skalno steno. Enrico je še nekaj časa stal in zmajeval z glavo, nato zaklel, se obrnil in se spustil nizdol proti dolini. V desnici je nesel puško, v levici pa Benovo pračo, Benovo darilo za njegovega sinka. SKRIVNOSTNA ZLATA JAMA Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vs'eh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša poj(\snila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne lyste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in eanot avl jamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. Začetek te zgodbe je star že' 25 iet, konec pa je iz teh dni. ! t Angleški inženir Henry Las- i set or je pred 25 leti iz Adelai-= de nekoč potoval po puščavi.; Hodil je po peščenih gričih žej___ 11 ur, ko je ves utrujen in spe-'" han nenadno obstal pred neko j skupina ima seboj tri avtoino-jje pa ugotovil, da so doku-vot mo. Naglo je stopil v ozki j bile, ki so zgrajeni tako kakor j nienti, ki jih je imel od vlade, iuxinik in ze je bil v prostorni j tanki, da se lahko premikajo j brez vrednosti, kajti v Siang-janu v katon pa ni bilo tem-1 po načinu gosenice tudi po ta- kiangu niso priznavali nankin- MAČICA IZDALA RAZBOJNIKA j no. p 'II 1 1 ----------...... 1'"' ■-«" r 1UO" |'i I/Jim IO ga je hudo presenetilo. k() nerodnih tleh, kakršna so ške vlade, tam so S sten je odseval nekak srebrn sij, kakor bi bil Stvarnik v te ogromne skalno sklade pritrdil svetle luči. Stene so se svetlikale v nekaki fosforni svetlobi. Sedel je na skalno pečino in celo uro počival ter opazoval. Ker je kot inženir že delal v zlatih rudnikih, je vedel, pri čem je. Ko se je odpočil, je sto neomejeno Kakšnih štirideset km od Lodža stoji na Poljskem vas Litovka in tam živi pri svojem vnuku 82 letni bivši veleposestnik Mihael Korotaj. Daleč naokoli slovi Korotaj za imovite-ga moža, ki hrani doma skrinjo zlatnikov. V Litovski so imeli visoke snežne žamete, ki so vas popolnoma odrezali od sveta. Koro-tajev vnuk je zaradi prepiha obesil v hiši zaveso, ki je branila vetru v notranje prostore. Zvečer je sedla družina k večerji. V veliki sobi je ostala samo inačica, ki se je nekaj časa poigravala z zaveso in jo pri tem odrinila nekoliko v stran. Stari Korotaj, ki se je bil že vrnil od večerje v sobo, je tedaj postal pozoren, kajti izpod zavese so gledali — moški škornji. Ne da bi zinil besedico, se je Korotaj splazil iz sobe ter povedal to trem hlapcem pri hiši. Kmalu nato se je vrnil v sobo. Delal se kakor da ničesar ne vidi. Ko so nato stopili v sobo lila]K'i, jim je dal zna-na_ menje, naj odmaknejo mizo. peščena puščavska. Humor- vladali sovjeti. Znani general ston in njegovi tovariši se do- Ma je bil poveljnik komuni-bro zavedajo, da jih čaka tež-; stičnih čet. ka naloga. Od Lassetra naprej J < 'ini je prispel v Turfan. se namreč še nihče ni našel jame.: je Sven Hedin takoj tclefonič- Hnmerston pa s<> jo za to.-k-|n" 0,"nil ua «v,,< n,,a 1,1 izl"" špedicijo "*Kdia me«I mizo m listine, ki se nanasaio na to ja- . ,. , , . , ! , : t- - i- i - * ! spremljevalce, ki so pa neke- »leno. pil naprej po jami. Hoja ni bi- mouKo Jih je preštudiral je u- ; la lahka, ker so mu ogromno gotovd, da Lasseter m huda-j; ; dr. Sodcr- , fud^ t Itro Tabrušene skale zavirale pot. Komaj se;zl,al» kako so ^kateri veleli. |n,wl 0110 liamu>ult je pre ril med njimi in stopal po j Hunirestonu so listine doka- blona napadli, zvezali in nože. Kaj so hoteli z njimi, ni jami. V svoje neizrecno vese- zale, da je še v 17. stoletju ta i je je spoznal, da je našel naj- j Jan,a ,)I,a največje najdišče čudovitejše skladišče zlata, kiir ' zlata, dokler ni neka naravna jih pozna svet. Ko se je začelo večeriti, je stopil iz jame in se nopotil po puščavi proti prvim Človeškim bivališčem, da bi tam prenočil. Kar se je me potjo spomnil da je slišal pripovedovati o bajni zlati jami, v kateri so do 17. stoletja kopali zlato, a so ga pa zaradi neke nesreče morali prenehati. Poslej pa se nikomur več ni posrečilo, da bi bil v globoki puščavi odkril vhod v skrivnostno zlato votlino. Sedaj se je še-lo zavedel, da bi se tudi njemu lahko tako zgodilo, če si no bo vhoda dobro zapomnil. Se enkrat si je dobro ogledal lego in odšel proti puščavi, da čimprej pride do prenočišča. Ko se je Lasse-tor vrnil v Adelaido,. je brž dobil bogatega trgovca, kateri mu je dal dovolj dnearja za ek-spedicijo, ki naj začne v zlati jami kopati zlato. Lasseter je nato osem dni v družbi teh spremljevalcev blodil po - puščavi v žgoči vročini, ne da bi se mu bilo posrečilo najti vhod v jamo. Končno so ga spremljevalci začeli siliti, naj se vrnejo. On ni odnehal, ampak iskal. Ker pa so ga samega hoteli pustiti v puščavi, se je udal in se vrnil v Adelaido — brez uspeha. Od tega dne dalje je bil Lasseter nesrečen človek. Se trikrat se je napotil blodit po puščavi. a vsakikrat brez uspeha. Nazadnje si je izposodil letalo, da bi preletel puščavo in z viška našel vhod. Pet ur jc letalo letelo, potem pa se je moralo spustiti na tla, ker je bencin uhajal. Več dni je peš blodil po puščavi, preden je ves onemogel prišel v Adelaido. Toda misel na zlato jamo mu ni več dala miru. Že tri mesece kasneje je šel zopet na pot. Takrat je jezdil kamelo. Odsihmal ga niso več videli. Čez kakega pol leta nato so lovci v puščavi našli nekak o-kostnjak, ki so o njem mislili, da so kosti ubogega Lassete-ra. Misel na fikrovnostno zlato jamo pa ni zamrla. Dne 14. pr. m. sta se iz Adelaide odpeljali dve ekspediciji, iskat v puščavi skrito zlato jamo. Eno skupino je denarno podprla država, drugo — pod vodstvom zemljepisca Humerstona, pa so 'financirali finančniki. Vsaka nesreča razgrnila več sto mož močne delavske čete, katera jo tu kopala. Poslej so ti zakladi izginili. Noštevilni milijoni počivajo globoko pod zemljo pod oboki skrivnostne jame v puščavi. zuli. Po starem kitajskem obi-. ,.,,iM.nega dvoma. Tujca sta ho-čaju jo sozut človek obsojen na ~ i takojšnjo >mrt in tako oba SVEN HEDIN SE VRAČA Znameniti raziskovalec dr. Sven Hedin, ki jo gradil zadnje čase veliko karavansko pot v srednji Aziji, se vrača v Stockholm. Na svojih ekspodi-cijah je dožived nešteto pustolovščin. V novembru 1033 je prispel v Peking, da bi našel po naročilu vojaške vlade najboljšo pot od jugovzhoda proti se-verozapadu Azije za zgraditev vojaške ceste, obenem pa da bi proučil razmer«* v provinci Kansu. Ko je dosegla ekspe-dicija mongolske gore, jo je zajel strupen mraz in vsako noč so morali kuriti pod avto mobili, da bi se motorji ne pokvarili. Kljub temu so pa nadaljevali pot in lani (i. januarja je dosegel Sven I ledin mesto Ilami" v Singkiangu. Tam učenjaka vedela, da vi-i njuno življenje na nitki. Si-le po dolgih pogajanjih j»* bila usmrti te v odolžena in ekspedicija je nadaljevala pot, dokler ni <'-e;: nekaj dni naletela na vojsko generala Ma. ki j<> je takoj zasula z dežjem krogel. Sven Iledin je bil previden, da bi na strel, odgovoril. Kmalu so streli u-tihnili in začela >o se pogajanja. Sven Hedin je zvedel, da general M a beži pred vojsko liankinške vlade in da nujno potrebuje Iledinove tovorne avtomobile. In res je naročil šoferju, naj z njegovim avtom odpelje generala č< /, rusko mejo. Avto je dobil sicer nazaj, toda bencina je bilo v njeni že tako malo, da je komaj še prispel do Urumtshe. Sven Hodi-nu se je pa vendarle posrečilo rešiti skice in listine, ki jih ima zdaj kitajska vlada. To so temelji za projektirano veliko prometno cesto, ki bo vezala zapadno in vzhodno Kitajsko in ki bo ena najvažnejših cest na svetu. tola ponoči napasti Korotaja in ga zaklat i, poleg njega pa bi bila umorila še triglavo družino Korotajevega vnuka, da bi njuno dejanje ostalo neo-paženo. Po tem umoru sta i-mela namen izropati hišo in pobegniti. Orožnikom, ki so na poziv domačih hlapcih prišli v hišo, sta vse to priznala. Da se pa preveč l-/ločin ni zgodil, gre hvala odi-uole mačiei, ki j«' v svoji zabavni igrivosti odmaknila zaveso. za katero sta bila skrita razbojnika. faročite se na "GLAS KAVO D A", največji sl-o venski di>"-\mik v Združenih državah. STAVKA V PECSU PORAVNANA Pecs, Madžarska, 4. febr. — Po pogajanjih, ki so trajala 29 ur. so se lastniki rudnika in rudarji sporazumeli in delavci se bodo zopet vrnili na delo. V jx'tek je zastavkalo (I9H rudarjev in so ostali v rovu in izjavili, da ne pridejo prej iz rova, dokler jim družba ne dovoli povišanja plače za 10 odstotkov. Na stavki je bilo 4000 rudarjev, od katerih jih je šlo v rov (JDS v namenu, da stav-; kajo do smrti. BREZUSPEŠEN BOJ PROTI OGNJU Iz neznanega vzroka je izbruhnil požar v skupini lesenih hiš v Jersey City, N. J. Ognje-gasci so se podali takoj na delo, toda njihovemu prizadeva njn se ni posrečilo ognja pogasiti. Požar so le lokalizirali, dočim so lesene stavbe pogorele do tal. "O LAS NARODA" NEW YOfcfc, TUESDAY, FE BRUARY 5, 1935 THx3 LARGEST SLOVENE DAILY in XT. S. A. SAMOSTANSKI I OVFf kJ (ROMAN IZ 14. STOLETJA).JLivr V MlA\J ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. VODITELJI NAZIJEV PRISEGAJO HITLERJU ZVESTOBO 19 Iz liiše se oglasi veseli pojoči Cencin glas. — He-he-he-lie! — se smeje Eggebauer. — Kar ne more počakati, da pride nedelja. Že danes čuti praznik v svojih nogah. Ali greš tudi ti na velikonočni ples, Polzerf — Tako vprašanje, Eggelmuer! Kadar bo ples na čast štirinajstim, ki so pomagali v sili, morebiti bom šei. — He-he-he-lie! Dekle je zaradi veselja vse neumno. Zaradi mene! Naj si med fanti enega izbere! He-he-he-lie! Mo-lebiti ji je všeč novi samostanski lovec. Bo tudi prišel. Ravno prej, ko je šel mimo hiše, ji je obljubil, da v nedeljo prav gotovo pride in že na vse zgodaj! — Eggebauerju je bilo naj-brže mnogo na tem ležeče, da je bil njegovi Cenci saj ta plesalec gotov. Vsako besedo, katero je izgovoril, je povdaril, kot bi bil šiling, katerega šteje na mizo. In kot človek zadnji denar, ki ga je treba plačati za kako stvar, i>onovi zadnje besede: l)a! Že na vse zgodaj! Wolfrat vstane in pogleda kmeta, ki mu je veselo mežikal, z žarečimi očmi; zatem si obriše mrzli pot s čela in dela dalje. Z obema rokama dvigne težko Kristusovo podobo, da jo položi na nosilnico, ki jo je obložil z debelimi šopi sena. Toda kako negotove so njegove roke! Skoro bi mu podoba padla iz rok. Pri tem mu trn krone zareže kavavo prasko v lice. Obriše si kri ter pogleda roko. In tedaj se mu zdi, da mu nekdo govori, prav tiho in blizu nšcs — ne Kggebauer, tem-® več tretji. Toda bila sta vendar sama! Zmaje zglavo in prime za vrvi, toda skozi srce mu gre kot mrzel stresljaj. — Bodi tako dober in pusti Boga pasti! — se smeje Kggebauer. — Nobene trave no bi več pustil rasti na moji planini! Ife-lie-lie! Wolfrat ne* odgovori. V največjem nemiru zaveže okoli lesene podobe, da se na nosilnici ni več premaknila. Eggebauer ne gleda več Wolfratovih rok, temveč samo njegov obraz. — Tvoji ženi gre boljše, kot sem slišal od Cence, — pravi čez nekaj časa. — Da, da; dobro jesti in piti ji moraš dati, pa se bo že popravila, ko bo pomlad zoi>et gorkejša. Kako p« kaj mala mucka! Kot slišim, ji gre slabo? "Wolfrat samo prikima; prsi se mu dvignejo kot bi mu hotele počiti. — Tako močan in zdrav otrok! Da le more kaj takega prito čez takega otroka! — pravi Eggebauer in maje z glavo. — Kako pa se je pričelo? S stokajočim glasom popisuje Wolfrat početck in znake bolezni. — Ti, Polzer, potem je prav sveto ista bolezen, za katero je preteklo zimo bolehal najmlajši otrok samostanskega oskrbnika. Pogrebnik je že čakal, da! — Gotov sem, Eggebauer! — ga prekine Wolfrat s liri-pavim glasom. — Dobro, dobro. — Eggebauer gre proti nosilnici, stresa podobo ter potiplje povsod, kjer je bila privezana. — Mislim, »<■ BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35e BEUiKAJSKl BISER ............................................35c ROBINZON ................................................................ ROBINZON (Velika izdaja) ....................................«lc BOŽIČNI DAROVI ....................................................^ BOJ IX ZMAliA ........................................................2»r CVETIXA B()KO(.RAJSKA ....................................45r KRANJSKA ČEBELICA (peMiii) ........................25c CVETKE (pravljice r.a slarr in mhtile)................:*«»<• ELIZABETA. IIČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........3.V FRAN BARON TRKNK .............................................35c RDEČA IX BELA VRTNICA .......*.......................MUr MARKO SEXJAXIN. SLOVENSKI ROBINSON ... 7.".c REVOLI CIJA NA IDRTKJALSKEM ............. ERA DIAVOLO ............................................*........... SIEŠKI INVALID ....................................................:«c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................2»r DEVICA ORLEANSKA ............................................5»c DEDEK JE l'RAVIL (pravljice) ........................40c S ISTO IX SIKSTO (povest oz Alirurev) ...........30c SVETA NOTItlRGA ................................................:55c STEZOSLEDEC .........................................................-i»e HEDVIKA, BANDITOVA NEVESTA ...................4«c JANKO IX METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) ...........................................— KRALJEVIČ IX BERAČ ................................ KRVNA OSVETA (povest iz abmških sora) KAJ SE JE MAKARC SANJALO ............... MAROX. krščanski deček iz Libanona MI SOLIXO, ropar Kalabrije .............. ......:*0c ......30r .....Stile ................2r»c ................2.-»e 4»k MRTVI tiOSTAC ..........70e Kaj ne, da ga še MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ......... MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ........................................................ 25e X.\ RAZLIČNIH POTIH ........................................40c SVETA NOČ (pripovedke) ....................................30c TRI INDIJANSKE I'OVESTI ................................»k- TCKKI PRED Dl NAJEM ....................................30o TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $1-30; II. z v. $1.40; III. zv. $1.50 SKI PAJ $3.7.» VOLK SP0K0RXIK (spisal Franc Meško: s slikami) ...................................................... $1.03 ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........ 60c ZLATOKOPI (povest iz A laske) ............................23c ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del ............ 40c II. del ..............40c NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50e PABERKI IZ ROŽA ................................................25e PARIŠKI ZLATAR .................................................35e POŽ1GALEC ............................................................ 25c ZABAVNI USTJLZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ....................................................50e PRSTI BOŽJI ............................................................30e PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c PO VODEN J (spisal Krištof Šmit) ........................30e PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30c PRAVLJICE IX PRIPOVEDKE ZA MLADINO I. zv..................... 40c II. zv.................40c LJCDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) .................................30e PRAŠKI JI DEK ......................................................25c ZBRANI SPISI ZA MLADIXO (deset povesti, spisal Engelbert Gangl) ................................50e PATRI A (povest iz irske zgodovine) ....................30e POSLEDNJI MOH1 KANEC ...................................30e ok ro. vsake postavili umetne cvetoče grme. Kolibriji srkajo nektar v svoji domovini namreč iz cvetov. Že po nekoliko dneh so grme namreč lahko odstranili, kajti ptičke so čudovito hitro razumele pomen steklenic. prof. Stanislavskega, ki je postala to dni žrtev prometne nesreče. Gospa je hotela prekoračiti tir cestne železnice, ko j< opazila, da stopa za njo vojni invalid, ki mu jo na poledenelih tleli spodrsnilo in se ni mogel pobrati. Todajci je nam reč pridrvel z lia-protne strani tovorni avtomobil, ki bi bil i invalida lahko povozil. Gospa Stanislavska, znana lahkoatletinja. ji- planila k in-. validu, ki je ležal na tleh in I ga jc potegnila tik izpred avtomobilskih koles. Ljudje, ki nem romanu mla«k »o bili priča tega prizora, so OD LJUBČKA V SAMOSTAN 2. marca: 1 e de France v Havre 6. marca: Albert UaJlin v Hamburg President Harding v Havre 8. marca: !:er«-nfcaria v Cherbourg Bremen v Bremen V.'estcrland v Havre 9. marca: Paris v Havre Roma v Genoa 13. marca: Deutsehland v Hamhurgg Washington v Havre 15. marca: Olympic v Cherbourg 16. marca: Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa 20. marca: Hamburg v Hamburg Veednam v Boulogne Pres. Koosevelt v Havre 22. marca: Pennland Majestic 11 a vre Cherbourg že oddahnili, češ. rešen jo! Toon preden so utegnili dati duška svojim občutkom, se je zgodilo nekaj drugega. V aristokratskih krogih na Dunaju se zadnje čase mnogo govori o nenavadnem ljubav- grofiee Wenokheimove. ki se je bila zaljubila v mladega bratislavskega uradnika Slovaške kreditne banke Nikolaja Beloviča in je bila zatrdno odločena vze- 23- marca: lie de France v Havre 77. marca: New York v Hamburg ;^aturnia v Trst Manhattan v Havre C9. marca: B«-reii*;aj-i.-t v Cherbourg Bremen v Bremen 30. marca: Paris v Havre Stuttgart v Hajnburf,-I*ex v Genoa Tovorno vozilo jo prijelo'ti ga za moža. Obitelj mlade, popolnoma omamljen od alkohola. Ko je stopila postrežnica k njegovi postelji, je opazila kri n a glavi in blazini. Xa prsih mladega moža pa je ležal sa- Ktanislavsko za plašč in jo vr-. grofice pa se u . . .. ... . ... . , ,» • ' * . . . , . i iii ' P° zdravnika, ki je odredil predlo ol> tla. In tem se je za- z« 111 le dosegla, da se je dekle . . \ i , , , , . , .. - ... , t* L- voz bančnega uradnika v bol-sukala tako nesrečno, da ji je odreklo zakonu, uroiiea se je . , ... . ? .... tii«nir»r» I ;it»i en ntr*^tr»\*i li i ■ . * i mokres. Postrežnica je stekla uprla tej zve-1 . . . . »ogel konice zaprtega dežnika v nato odločila, da odide v samo-usta, kjer se je zalomil. j stan. Težko hropečo gosj>o so ta-] Xesrečni ženin si je zaradi i ko j dvignili in jo naložili na avtomobil ter jo odpeljali v i sanatorij. Zdravniški pregled | je ugotovil, da je poškodba ze-' lo rejsua. Konica dežnika je I namreč obtičala v ustni duplini in se tako nesrečno zarila vanjo, .da so morali mladi i športnici prežagati čeljust. — tega pred nekaj dnevi skušal vzeti življenje. Prejel je namreč od svoje neveste pismo, v katerem mu je grofica sporoči Ia svoj sklep. Obenem ga je prosila za zadnji sestanek. Sestala sta se v nekem zasebnem stanovanju. Grofica je prišla I na sestanek v beli obleki. Xa : Operacija jo trajala tri ure injmizi sta goreli dve sveči. je pacientko tako izčrpala, da o zdravniki v dvomu, če ji { bodo mogli ohraniti življenje, t Invalid, kateremu Wenekhoimova je v tem o-kolju preti ženinom ponovila svojo odločitev in prisego, da Je i se odreka posvetnemu življe- pomagala, da ga ni povozili v- jju. Belovič jo je skušal pre-' to, ]>a je ostal popolnoma ue , govoriti, toda grofica ni pod- I »oškodovan. GOJITEV KOLIBRIJEV legla njegovim besedam in vabam. Odgovorila je ženinu, da bo svoj sklep takoj izvedla. Tega dne zvečer se je Belovič vrnil v Bratislavo, ves pre- Nobene ptice ne postavljajo!^?11 od slovosa Pri na gojitelja toliko zahtev ka- • kor kolibriji. Da ne utrpe ško- Naroc?te jih pri: knj1garni"glas naroda 216 West 18th Street New York, N. Y. \ est i. Tri dni in tri noči ga ni bilo de na svojem zdravju in raz-! ,lomo.v- Popival je po bezni-voju, jim moramo dajati hra-|eal1- Sele tretil dan zJutrai sc ne najmanj vsakih deset minut j vrml v stanovanje. Bil je in to neprestano od zgodnjega:_______ jutra- do večera. Ptičke potre- j bujejo vsakokrat sicer mini- s | malne množine jedi, a zato to- J liko bolj redno in pogosto. ' Razumljivo je, da je oskrba i malih živalic na ta način pre-1 cej težavna. Toda v london- ] skem živalskem vrtu so sedaj z uspehom preizkusili novo nisnico. Tam so ugotovili, da se je nesrečnik ustrelil v glavo. Ni izključeno, da mu bodo rešili življenje, toda tudi če ostane živ, mu ne bodo mogli obnoviti vida. Prestrelil si je namreč očesne živce. Belo\ ič je napisal pred poskusom, da si vzame življenje, več poslovilnih pisem. Materi se je izpovedal, da je povzročil nevestin sklep v njem takšen obup, da ni mogel najti drugega izhoda kakor to, da je segel po samokres. PETROLJSKI VRELEC V AVSTRIJI Dunaj, Avstrija, 3. febr. — S pomočjo svedrov so inžinir-ji našli iietrolojski vrelec pri Zistersdorfu na Nižjem Avstrijskem. Inžinirji so mnenja, da bo vrelec dal okoli 30 milijonov kilogramov petroleja. Sedaj daje vrelec po 40,000 surovega petroleja na dan in petrolej je zelo dobre kakovo-sosti. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU II« WEST ISth STREET NEW TOU, H. I. nam MA1C ZA UENE VOZNIH LOTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE ali ste že naroČili slovensko-amerikanski koledar za 1935? - stane 50 centov, - naroČite ga še danes