Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir - nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate, Podružnlca{ Novo mesto. SEOVENEC Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika. = Uredništvo in uprava*. Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Izključna pooblaščenca za oglaševanje italijanskega in tujega | Redazione, Amniinistrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. 5 izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. = Telefon 400t—4005. Š Abbonamenti: Mm« 18 Lire Estero, mesa 31 50 Lir« Edi- rione domenica. »n-no 34 Lir«. Estero 65 Lir« C C. P.s Lubiana 10 650 -per gli sbbonamcoti, 10 349 per le in-uertioni. Filial«: Novo mesto. Concessionaria eselusiva per la pubblicita di provenienra italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milano. Velike letalske zmage Italijanska in nemška letala so včeraj sestrelila skupno 27 nasprotnih letal Vojno poročilo št. 962 Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V Sir t i je bilo posebno močno letalsko delovanje: v smelih ponovnih uspešnih nastopih so skupine italijanskih napadalnih leta! ter skupine nemških bombnikov in strmoglavcev napadale sprednja letališča, zbirališča vozil ter zbirališča čet. V boju je bilo sestreljenih 18 strojev: 7 so jih sestrelili italijanski, U nemški, enega je uničilo protiletalsko topništvo, 4 pa so bila zažgana na zemlji. Štirje naši lovci se niso vrnili. VFezzanu so se morale številčno močnejše sovražne sile umakniti. Nadaljuje se predvidena nova razporeditev naših posadk na ozemljih južne Libije. V T u n i s n so sovražni sunki podprti s tanki naleteli na pogumen odpor naših prednjih od delkov: v teku so krajevni boji. Nemško letalstvo je bombardiralo neko a 1-žirsko letališče, težko poškodovalo številna letala na letališču ter zadelo neko skladišče streliva. Z bombami je poleg tega zadelo tudi nek trgovski parnik v sidrišču Bougie ter je v živahnih dvobojih zbilo 5 letal. Včeraj popoldne je bil izveden napad na N a-poli in okolico; škoda je neznatna; pod ruševinami nekaterih civilnih zgradb je imelo civilno prebivalstvo izgube, ki so ugotovljene doslej na 23 mrtvih in 75 ranjenih Od osmih večmotornih letal, ki so se udeležila napada, so bila 4 sestreljena: enega je sestrelilo protiletalsko topništvo, tri pa lovci, ki so se takoj dvignili. Ta letala so bila sestreljena: dve v provinci Salerno (pri krajih Acerno in Calvanico San Cipriano). eno v L i o n i j u (Avellino) in četrto ja padlo v morje med I s c h i o ter P r o c i d o . Nekaj članov posadke je bilo ubitih, drugi pa so bili ujeti. Moč itali] ansko-nemški Si sil v Tunisu Zanimivo sovražno priznanje o moči osnih sil v Tunisu Bern, IZ januarja. AS. Alžirski dopisnik lista »Echange Telegraph« poroča: Pri ogledniških spopadih smo spoznali, da znašaio iialijansko-nemške bile v Tunisu najmanj 55.000 n ož Vsak dan pride v Turne 500 častnikov in vojakov in sicer večinoma po zračni poti. Tudi večina okrepitve prihaja večinoma po zraku. Osno letalstvo šteje v Tunisu 250 letal, toda podpira ga 750 drugih letal, ki imajo svoja oporišča v Siciliji, Sardiniji ter južni Italiji. Poleg orožja in čet prihaja tudi velika količina živil ter streliva. Os je poslala v Tunis tudi zelo dobro obrambno orožje Kakor na primer inajhno gibljivo jekleno utrdbo, opremljeno 6 strojnicami, v kateri so lahko trije do štirje možje. To je bilo ugotovljeno pri zadnjih bojih za po6eet Jejtenalia. Tovarištvo italijanskih vojakov na vzhodu Rim, 12. januarja. AS. »Poj»olo di Roma« prinaša izpod peresa svojega vojnega dopisnika na donskem bojišču številue zgodbe bratskega tovarištva med italijansko armado, borečo se v Rusiji. Dopisnik poudarja, kako se dostikrat zgodi, da se na primer pogovarjaš med odmorom s pešci, ki odkrilo hvalijo konjenico ali topništvo in obratno. To tovarištvo je posebno razvito med I"' mi posadkami ter med kopenskimi oddelki, ki se dobro zavedajo važnosti letalstva, katero lahko ob vsakem času pride na pomoč oddelkom, borečiin se na kopnem. Nato dopisnik popisuje nek izredno ljubek dogodek iz takšnega prijateljstva. Neki letalski stotnik, ki je zelo navdušen za zimski šport, je bil zelo pogosto v stikih s planinski- mi četami prav v sprednjih bojnih vrstah. Ko je začel padati prvi sneg, si je stotnik zelo zaželel smuči, da bi se lahko smučal |X> opravljeni službi. Tovariši planinci so mu jih obljubili, če se mu bo posrečilo razrušiti neko sovjetsko baterijo, ki je zelo često streljala na njihove postojanke. Pogodba je bila sklenjena in eskadrila, ki ji je poveljeval ta stotnik, je začela v sodelovanju z al-pinci, napadati z bombami in strojnicami sovražno baterijo, ki jo je uničila, njeno moštvo pa razpršila. Takoj po tem sijajnem uspehu je prišel stotnik k svojim prijateljem, kateri mu niso poklonili le toliko zaželjene smuči, marveč tudi par lepili smučarskih čevljev. Dva pomembna jubileja v Nemčiji Najzvestejša Hitlerjeva sodelavca: Herman Goring in Alfred Rosenberg petdesetletnika Berlin, 12. jan. AS. Ves nemški tisk proslavlja danes 50 letnico dveh najtesnejših in najzve-stejših Hitlerjevih sodelavcev, Hermana Goringa in Alfreda Rosenberga. Nemški dnevniki popisujejo, v dolgih člankih neumorno obširno ter pogumno delo teh dveh mož, ki sta ga opravila ob Hitlerjevi strani v prid narodnega socializma in nemškega ljudstva. »Volkischer Beobachter«, ki kot glasilo stranke povzema bistveno misel vseh drugih večjih nemških dnevnikov, piše, da ta dva današnja slavljenca predstavljata v Nemčiji ob strani Adolfa Hitlerja dva velika stebra, na katera se jo naslonilo ter sloni gigantsko delo za obnovo tretjega rajha. Govoreč o maršalu Hermanu Goringu piše list, kako je bila zaupana temu tesnemu Hitlerjevemu sodelavcu cela vrsta nalog in odgovornosti bodisi na političnem ln socialnem. bodisi na vojaškem polju. Danes, ko se država bori v totalni vojni — pripominja s svoje strani »Deutsche AUgemeine Zeitung« — se najjasneje kaže pomen človeka, ki ga je Hitler leta 1930 poklical k vodstvu velikanskih narodnih sil, ki so se zgrnile okoli zmagovite zastave štiriletke. O Alfredu Rosenbergu pišejo nemški listi, da mu je Hitler zaupal upravo vzhodnih zasedenih pokrajin z nalogo, narediti iz njih v najbližji bodočnosti življenjski prostor Nemčije. Tudi drugi važni dnevniki nemške prestolnice popisujejo like Hermana Goringa ter ministra Rosenberga, ki sta polen Hitlerja najpomembnejša za nemško narodno zgodovino v borbi za njeno bodočnost. » oveljstvo objavlja: V nepopustljivih napadih proti zadnjim, te močno poškodovanim, toda še plavajočim ladjam petrolejskegn konvoja, iz katerega je bilo že potopljenih 13 ladij s 124.000 tonami, so potopile nemške podmornice še nadaljnji dve petrolejski ladji s 17.000 tonami ter še enkrat torpedirale tudi tretjo petrolejsko ladjo, katere potopitev pa zaradi zelo močne obrambe ni bilo mogoče opazovati. Druge podmornice so potopile v Severne ni in J u i n e m A 11 u n t i k u večinoma iz konvojev 14 ladij, s skupno 72.000 tonami. S tem je sovražna prevozna mornarica spet izgubila vsega 16 ladij s skupno 78.000 tonami. Hitlerjev glavni stan, 12. jan. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Mod Kavkazom in D o n o ni, uu prostoru pri Stalingradu in na področju Dona jo sovražnik z novo uporabo močnih sil napadal n a dosedanjih težiščih. Bil je v ogorčenih borbah in deloma v protisunkih vržen nazaj, pri čemer jo izgubil (13 oklepnih voz in ml teli samo 45 pri Stalingradu. Ogromni uporabi pehoto ustrezajo hude sovjetske izgube. V protinapadu jo bil« neka sovražna strelska divizija obkoljena in uničena ter pripeljanih nad tisoč ujetnikov. Neki nemški oklepni zltor je od fi. decembra 1012 daljo v velikem loku Doua uničil 511 sovjetskih oklepnih voz. Madžarske čete so na Donu napadajočega sovražnika zavrnile z velikimi izgubami. Pri krajevnih napadalnih napadih v srednjem odseku vzhodnega bojišča so udrli močni naskako-valni oddelki v sovražne postojanke, jih raztrgali v dolžini enega kilometra ter privedli g seboj ujetnike in plen. Jugovzhodno od llmenskega jezera je sovražnik z močnimi pehotnimi in oklepnimi silami nadaljeval svoje brezuspešne napade. 24 oklepnih voz je bilo uničenih v hudih borbah. Prevoz na m u r m a u s k i železnici je bil tudi včeraj hudo zadet zaradi letalskih napadov. V Libiji je nemško in italijansko letalstvo v ponovnih napadih obstreljevalo angleška letališča ter zbirališča čet in motornih vozil s posebnim uspehom. Lovci in protiletalsko topništvo je sestrelilo 11 sovražnih letal. V Tu n i s u so krajevni boji s sovražnimi silami. ki so napadale postojanke naših bojnih pred-straž, še v teku. V pristanišču B u g i e je bila poškodovana trgovska ladja s 5000 tonami. Topniške postojanke in zbirališča motornih vozil v severnem delu T u n i s a so bile prav tako pod hudimi letalskimi napadi. Pet sovražnih letal je bilo sestreljenih. Pozno zvečer so angleška letala izvedla nen»-črtne vznemirjevalne polete nad z a p a d n i m ozemljem. Nastala škoda in izgube so majhne. Sovražnik je izgubil dve letali. Berlin, 12. januarja. AS. Angleška letala so II. januarja priletela nad zahodno Nemčijo, kjer so na slepo spuščala 6\oje bombe m povzročila nepomembno škodo. Po dosedanjih poročilih je bilo sestreljeno eno sovražno štirmotorno letalo. Berlin, 12. januarja. AS. Po petih tednih divje borbe je postal položaj na vzhodnem bojišču bistveno nespremenjen. Sovražnik ni mogel izkoristiti začetnih uspehov in tudi novi poskusi vdorov v nemško ter zavezniško razvrstitev so žalostno propadli. Zasedba nekaj tisočev kvadratnih kilometrov ne pomeni nič, zlasti ker je na nekaterih odsekih še zelo problematična. Treba se je spomniti, da so zlasti južni zasedeni predeli posejani z močnimi nemškimi utrdbami ter minirani z nemškimi klini, ki vodijo k tem utrdbam ter lahko spremene bolj-ševiške zemeljske uspehe v poraz, kakor se je na primer zgodilo na srednjem Donu ter jugozahodno od Toror>ca. Ciotovo je, da se ni treba varati: bolj-ševiki imajo velikanske množine ljudi in orožja. toda ta boljševiški kolos ne more škodovati. Sposoben je braniti se. zvest načelu, da je napad najboljša obramba, in zato zdaj tudi napada, njegovi najiadi pa niso nevarni za nasprotnika, marveč za njega samega. I Nove japonske sile izkrcane Šanghaj, 12. januarja. AS. Poročila iz angleškega vira, ki so prišla iz Melbournea potrjujejo, da so Japonci izkrcali znatne 6ile v pristanišču Lae na Novi Gvineji. Vojaštvo 60 izkrcale štiri velike prevozne ladje, katere so spremljale vojne ladje. Naravno je, da angleška poročila govore o velikih japonskih izgubah, kadar morajo priznati in na nek način opravičiti novo uspelo japonsko izkrcanje. Angleži naj zapuste Suez Ankara, 12. jan. AS. Po poročilih iz Kaira je močna skupina senatorjev iu poslancev izročila vladi spomenico, v kateri zahteva, naj vlada doseže, da bi se angleške čete odstranile od Sueškega prekopa. Ista spomenica vsebuje tudi ogorčen protest proti navzočnosti severnoameriških čet na egiptovskem ozemlju. Angleška cenzura je egiptovskemu tisku zabranila objavo te spomenice. Ogromne ruske tankovske izgube Berlin, 12. jan. AS. V včerajšnjem vojnem poročilu objavljena številka sovjetskih tankov kaže — kakor pripominjajo pristojni berlinski krogi —, da je Stalin sklenil vreči v borbo vsa svoja razpoložljiva sredstva. Ne more pa nadomestiti človeških izgub, zlasti specializiranih vojakov, ki služijo pri tankovskih oddelkih, topništvu in letalstvu. V zadnjih bojih se je marsikaj zanimivega odkrilo. Ugotovljeno je bilo, da zloglasni sovjetski tanki, ki so jih nekaj časa smatrali za najboljše na svetu, niso tako popolni. Sovjetske jeklarne ne morejo več izdelovati odličnih oklepov. ker jim manjkajo nekatere surovine. Po podatkih iz pristojnega vira so boljševiki izgubili med 26. novembrom in 10. januarjem okoli 0000 tankov, lo je toliko, da bi se dalo oborožiti 120 sovjetskih divizij, (lina sovjetska divizija, ki ima 7—8000 mož, ima povprečno 50 tankov.) Število 10.000 tankov, s katerimi je Timo-šenko po an»loameriški propagandi začel zimsko ofenzivo, torej ne l>o tako zelo pretirano. Kot j<; bilo že večkrat ugotovljeno, imajo Sovjeti zelo malo ameriških in angleških tankov. Kje je torej tistih 4000 tankov, ki sta jih London in \Vashing-ton v prvih mesecih 1042 poslala Stalinu, in kje so naslednje mesece poslani tanki? Odgovor je jasen. Na dnu Ledenega morja. V Rusijo jih je moralo priti zelo malo, ker je le malo ladij ušlo nemškim torpedom in nemškim bombam. Azija pozdravlja korak narodne Kitajske Nangking, 12. jan AS. Vojna napoved narodne Kitajske Združenim državam in Angliji je imela velikanski odmev po celi Aziji. Tajski zunanji minister je izjavil, da je vstop narodne Kitajske v vojno velik prispevek k zmagovitemu nadaljevanju vojne. Načelnik uprave v Birmi je dejal, da vidi Birma v tem dogodku nadaljnji korak proti končni zmagi. Knez Teh, predsednik zveze avtonomnih mongolskih vlad je uporabil to priložnost za zagotovilo, da bo notranja Mongolija povečala svoje sodelovanje pri vojni za Vzhodno IM Azijo ter pomagala Japonski ugonobiti Angloease. ki so stoletja izkoriščali Azijce. Potem so je tudi izvedelo iz Čungkinga, da je korak narodne kitajske vlade povzročil tamkaj živahno zaprepašče-nje in da je Čangkajšek takoj sklical vrhovni obrambni svet. Po celi Kitajski se nadaljujejo manifestacije za proslavo tega zgodovinskega dogodka. Vlada je priredila velik sprejem, na katerem so poslaniki Japonske, Itali io in Nemčije izročili Vangčingveju čestitke svojih vlad. Bivši argentinski predsednik umrl Buenos Aires, 12. januarja. AS. Umrl je bivši predsednik Argentinske republike general Avguštin P. Justo. Rojen je bil leta 1876. Argentinski predsednik je bil od 17. februarja 1932 do konca leta 1938. Prejšnji mesec so ga uradno proglasili za kandidata za predsednika republike v razdobju 1944 do 1950. Mobilizacija madžarskih Judov Budimpešta, 12. januarja. AS. Madžarski Judje letnikov 1009, 1912, 1915 in 1917 se morajo na osnovi zakona o obrambi rase do 15. januarja javiti vojaškim oblastem. Opravljali bodo vojaško službo ter obvezno delo v zaledju tistega dela vzhodnega bojišča, ki ga imajo zasedenega madžarske čete \\ . Pomen Morrisonovega govora Berliii, 12. jan. AS: Morrisonov govor, kako Angleži pojmujejo svojo svetovno državo in kako si zamišljajo njen bodoči razvoj, je našel zelo malo prostora v tukajšnjem tisku, ki mu posveča le nekaj sarkastičnih komentarjev. — »Zwolf Uhr Blatt« imenuje na primer govor predstavnika angleške delavske stranke »balzam« za angleško imperialno mumijo. »Politično diplomatska koTespondetica« pa po pravici omenja dejstvo, ki gotovo ni slučajno, namreč to, da je Morrison govoril o problemih bodočega angleškega imperija kot zaupnik delavske stranke in ne kot notranji minister. Uradna pripomba pravi, da je hotel zavrniti nekatere zndnje tedne kar prepogoste in namigu jo jče ameriške govore o obliki in moči bodočog«, pre- urejenega angleškega imperija, s katerimi se Angleži in zlasti Churchill ne strinjajo. V tej zvezi omenjajo izjavo angleškega ministrskega predsednika, ki je rekel v zadnjem govoru: »Gotovo nisem postal ministrski predsednik zato. da bi predsedoval likvidaciji angleškega imperija.« 7. ozirom na to jc Morrison skušal prepričati vse in zlasti »zvesto zaaveznike«, da Anglija ne hlepi po kolonijah in da na noben način ne misli nikogmr izkoriščati. Govornik pa so je gotovo skesal, da je tako rekel in je zato hitro začel govoriti o »zdravem egoizmu«, cikajoč na bodočo podobo angleškega kokmlul-nega imperija, ki ga Anglija s tolikšnim interesom brani tudi pred — »jankeji«. Drobne iz Bolgarije Sofija, 12. jan. AS. Danes poiioldue se jc zopet začelo delo v parlamentu, ki je razpravljal o proračunu raznih ministrstev za leto 1943. Sofija. 12. jan. AS. Bolgarski vojni minister general Mikov se je danes zjutraj vrnil v Sofijo iz uradnega obiska v Nemčiji ter v ■Hitlerjevem glavnem stanu. Zopet potres v Turčiji Carigrad, 12. jan. AS. Preteklo noč je bil zopet potres, ki jc trajal 20 sekund. Žrtev in tudi težke škode ni bilo. Novi davki v USA Buenos Aires, 12. januarja. AS. Z;itrjuje se, da je Roosevelt predložil ameriškemu kongresu pri razpravi o bodočem proračunu znatno povišanje davkov za kritje vojnih stroškov v znesku 25 milijard dolarjev. Sedanji davki zadoščajo le za trimesečno kritje vojnih izdatkov. Ameriški sanjavi načrti Buenos Aires, 12. januarja. AS. Na zunanjepolitičnem zborovanju je govoril guverner ameriške države Minnesota Stassen in je predlagal en sam parlament za zavezniške narode na svetu, ki naj bi bil pomoček za odpravo vojne Dodal je, da morajo združeni narodi: 1. ustanoviti la6tno začasno vlado nad osnimi silami; 1. upravljati mednarodna letališča in bodočo letalsko službo; 3. nadzirati važne točke za pomorski promet; 4. ustanovili legijo zavezniških narodov iz letalskih, pomorskih mehaniziranih in drugih sil, ki naj bodo poroštvo za izvedbo ekl.pov sve'o\ntga parlamenta. Varšava, 12. januarja. AS. Zadnje dni Je no Poljakom precej snežilo, zdaj pa je »»divjal po eeli deželi ledeni val. Zadnjo noč je padla temperatura na 20 stopinj pod ničlo. Zimska idila pri Cankarjevih brezah v Tivoliju Članek »Nedelja v znamenju zimskega veselja za mladino« navaja kratko in le|K> pripombo: >Menda je bila 10 po dolgih letih prva nedelja, ko so ljudje jiogrešali umetno sankališče, kjer bi se lahko razvilo piavo sankaško š|x>rtno udejstvova-nje.« Ali *mo v Ljubljani imeli kdaj umetno sanka-1 išče? Da! In kje? Zimski šjvort še ni bil v začetku tega stoletja lako razvil in na taki višini, kakršno je dosegel pri nas zadnja leta. V prvem desetletju 20. stoletja je bil zimski š|x»rl takorekoč še v zametkih. Najprej 6e je v Ljubljani močno razvijalo sankanje, la panoga zimskega š|iorta se je v Ljubljani prav udomačila. Gojili so ga v prvi vrsli odrasli. Da mestna občina u?'reže željam in stremljenjem sankačev, je zgradila umetno sankališče, ki se je vilo od slemena na razglednem hribu v bližini francoskih okopov nizdol po poti proti nekdanji Švicariji, kamor so stari Ljubljančani in zlasti ljubljanske dame zahajali na dobro jutranjo belo kavo z maslenimi rogljički in kjer stoji sedaj hotel Tivoli; od tu je sankališče krenilo na levo po spreliodni l>oti proti Šiški in ne daleč nato zavilo nizdol na glavno cesto, ki vodi od veleeejma proti gradu Turnu. Sankališče je končalo prav pri lepili in vitkih Cankarjevih brezah, ki tvorijo majhen brezov I gozdič in rastejo na trikotniku od glavne ceste iu jx>ti, ki krene v gozd proti Šiški. Te breze 60 stare do 60 let Ivan Cankar jih je silno vzljubil in je dostikrat hodil mimo njih. Slikovito lej>o jih je o|>isal v »Tujcih«, ln prav |io tem opisu je ta mali brezov gozdiček dobil svoj naziv. Mladina se že deset in desetletja sanka na vzbočenem travniku pri Cankarjevih brezah, ki je kakor nalašč ustvarjen za sankanje ljubkih malčkov. Okoli Cankarjevih brez se razvija vrvež, 6e poraja prava zimska idila vsako zimo, le tuintam je bila katerikrat izjema, ko je bilo januarja in februarja sila malo snega. Na umetnem sar.kališču, zgrajenem nekaj let pred izbruhom prve svetovne vojne, je bilo zelo živahno lako med delavnikom, zlasti pa ob nedeljah. Krepki sankači, začetniki in gojitelji zimskega športa, so po 6ankališču drveli ob gledanju mnogoštevilnih Ljubljančanov. 6t3rih in mladih, moških in žensk. Nekateri sankači so prišli tja z velikimi in močnimi 6ankami, na katerih so se vozili kar po štirje in drveli nizdol v tako hudem tempu, da so se Ljubljančani v strahu bali zanje. Pozneje, zlasti po vojni, je sankaški šport med odraslimi popolnoma izpodrinil smuški Odrasli so vrgli svoje sanke med staro ropotijo in se oprijeli »dilc«. Odlok glede zatemnitve Misijonar Jernej Mozgm v izdaji Mohorjeve družbe Za 119. zvezek svoje »knjižnice« nam je Mohorjeva družba podarila življenjepis koroškega misijonaria Jerneja Mozgana, ki ga je priredil njegov rojak ravnatelj Fr. K o t n i k. S tem je najstarejša knjižna založba znova pokazala, da ima smisel za vsa tista polja slovenskega vernega življenja, na katerih se je udejstvnval slovenski idealizem, ki ni le ustvarjal za domovino, ampak js šel preko njenih meja v širine samega božiega kraljestva, pa prav s tem proslavil tudi ime svojega naroda. Kdo ne bi bil vesel, če se tokrat ustavi pri Slovencu misijonarju. Kotnik je hotel spisati življenjepis za širše kroge, ki so vedno tako radi segali po Mohinevin publikacijah, vendar pa ni mogel skriti svoje bogate znanstvene erudicijc, posebno v etnologiji in etnografiji. Zato njegovo delo nosi pečat oplega življenjepisa slovenskega misijonarja, pa tudi dragocenega znanstvenega prispevka za poznavanie I slovenskega misijonstva in onih znanstvenih vej, ki ob njem vedno bujno rastejo Predvsem na podlagi Mozganovih pisem in člankov, ki so bili objavljeni v Zgodnji Daoici, nam prireditelj prijetno pripoveduje o pastirčku Jerneju Mozganu, ki se je rodil 19 avgusta 1823 v Ko-privni, župnija Železna Kapla na Koroškem. Rad bi v iole, toda revni starši tega niso zmogli Počasi mu Bog pomaga tudi preko teh težav in tudi preko težav srednje šole, saj je moral poučevati druge, da je mogel sam naprej. Vstopil je nato v celovško bogoslovje, kjer ga je kot gojenca tretjega letnika posvetil škof A. M. Slomšek 25. julija 1850 Že takrat je v svojem srcu gojil željo, da odide v misijone. Posebno mu je postala živa ob splošnem porastu misijonske misli v tisti dobi, saj so se prav takrat začele razvijati velike papeške misijonske družbe, tudi »lovenski listi so o tem mnogo pisali. Pila ie '.o zlala doba Barage in Knobleharja, ki se mu je res Mozgan pridružil I. 1851, ko je obhajal v Afriko. Slomšek ie Mozganu in videmskemu kaplanu Trabantu želel srečno pot z besedami: »noj bodela po svojem velikodušnem sklepu v blagoslov tudi naši škofiji«. Naravnost ganljiva je nadaljnja življenska pot mladega Mozgana, ki jo opisuje v svojih dragocenih pismih. Potovali so v družbi z misijonarji različne narodnosti, vsi pa z isto apostolsko vnemo, ki je prezrla vse lepote in udobnosti, ki so jih zapustili in se hrepeneče ozirala v vroči afriški pesek, iz katerega so se kazale tu in tam borne vasice poganskih rodov, med katere naj poneso Kristusovo blagovest. Opisi potovanj po Nilu do Hartuma, od Hartuma do Gondokorja, od tam zopet do sv. Križa so zelo pestri in bogati. Nekaj časa delajo ti milijonarji pri Silukih, potem pri rodu Bari, nato pri rodu Kiki itd Enkrat se jim je boriti z nezaup-nimi domačini, drugič z grdimi turškimi trgovci s sužnji, potem s sovražnim živalstvom in prav posebno z nezdravim podnebjem, ki jim sesa moči. da umirajo. In vendar se ne utrudijo. Za nove moči prosijo, novi misijonarji prihajajo, nove postaje ustanavljajo. Sredi vse te čudovite misijonsko-pionirske r.godbe se vije posebnost velikega Knobleharja, ki ga vse spoštuje in ljubi, ki pa tudi s svejuni zmožnostmi in s svetniško požrtvovalnostjo vse doseže in ukloni. Eden njegovih najzvestejših pomočnikov je Mo/gan. — Čeprav jo tudi njemu zdravje ža zraTiljano, vendar ne štedi z žrtvami. Ko ustanovijo eno misijonsko postajo, že mislijo na drugo in najlepši deli Kotnikovcga življenjepisa Jerneja Mozgana so ravno tam, ko opisuje misijon sv. Križa, ki ga je Mozgan ustanovil in je njegova setev na niem obetala zelo bogato žetev. S kakim navdušenjem poroča o svojem no-vc-m delokrogu, kjer mora »iz divjakov najprej nnpravili ljudi in iz ljudi kristiane«. Delo je bilo kronano z velikim uspehom, relativno mnogo večjim kakor na drugih postajah. Ali tudi ccna je bila velika. V tem delu komaj 34 let stari Mozgan tudi umre 26. januarja 1858. Žalost, ki jo je njegova smrt povzročila v niisijonih in doma je izredno velika. Doma še isto leto zberejo za spominsko ploščo, ki mu jo vzidajo v župni cerkvi v Železni Kapli ob krstnem kamnu, kjer je bil Bogu rojen tisti, ki se je za istega Boga kot misijonar v Srednji Afriki do konca izčrpal. Ali ne dokazuje vse to, da je bil Mozgan eden tistih slovenskih misijonarjev, ki so bili največji po žrtvah in uspehih in jih kot take tudi narod šteje med svoje največje sinove Gotovo zaslužijo, da jih ohranimo v trajnem spominu, kar je Mohorjeva družba hotela storiti z izdajo njegovega življenjepisa. Ima pa ta življenjepis še drugo znanstveno vrednost. Najprej je dragocen za misijologa. Ne samo, da je s tem še boljše odkrit eden slovenskih misijonarjev — saj se mora domača misijonska zgodovina posebno za to truditi — ampak so poročila o pionirskem delu Knobleharja in njegovih sodelavcev izredno dragocena za poznavanje prvih težav, ki so jih imeli slovenski misijonarji v srednji Afriki. Nekoč Knoblchar sam piše, da niti Rim sam ne pozna vseh težav, na katere naletijo misijonarji. Ako bi jih poznal, bogve ali bi sploh pustil ustanavljati Knoblcharju misijon, ki je zahteval toliko žrtev . .. Napor, ki so ga morali prestati Knob-leharjevi misijonarji, presega človeške moči in sega do stopnje pravega misijonskega heroizma. V zgodovini katoliških misijonov bosta Knobleharjev in Možganov življenjepis dragocena, zato bi bilo treba z njima seznanili tudi celotno misijonsko znr.nost. Zelo dobro so bili sprejeti zapiski in raziska-vanja prvih misijonarjev v tem delu Afrike od različnih znanstvenikov, ki jim posveča prireditelj na koncu knjige celo poglavje. Pokazati hoče, in to je prav, kako so kat. misijonarji zelo zaslužni tudi za profar.e panoge znanosti kakor za narodo-slovje, za zemljepis in zgodovino, za kulturno zgodovino, za botaniko in zoologijo itd. Za znanstvenike, ki so, ali pa se še bodo pečali s temi pokrajinami in z rodovi, kjer je deloval Mozgan, morejo bili njegova pisma kot prvi vir izredno dobro do-šla. Saj to je nepristransko opazovanje in poročanje brez vsakega iskanja hvale ali znanstvenih uspehov ali vsiljevanja določenih znanstvenih teorij. Misijonarjem za vse to ni ilo. Mimo grede, ko so bili orodje evangelija, so postali tudi orodje znanosti, ki jim tega ne sme nikdar pozabiti. In prav za to, ker so prihajali med te rodove brez vsake sebičnosti, so se jim ljudje zaupali in jim odkrili svojo pravo podobo, medtem, ko so se raznih evropskih trgovcev in turških goljufov bali in so pred njimi bežali, kakor so sami rekli Mozganu: »Ti in tvoii bratje le pridite k nam. Vas imamo radi. Drugih pa ne potrebujemo.« Znanstveno vrednost tega življenjepisa dvigajo tudi razlage imen, ki jih je v opombah priobčil prireditelj kakor tudi pokrajinske in narodopisne slike ter zemljevid na koncu knjige. Avtor tudi skrbno citira revije in knjige, iz katerih jemlje tekst ali podatke. V »uvodni besedi-« opozarja prireditelj na to, da ie jezik preprost, skoraj starinski, a vendar lep, kakor je preprosta in lepa beseda Mozgana in njegovih tovarišev. Vendar bi si tu in tam želeli še lepšega jezika in preglednejše ločitve, kaj je citat in kaj je avtorjevo delo. Mogoče ne bi bilo slabo, če bi avtor razložil nam že tuje izraze, kakor gramatikalni razred, trivialka in podobno. Tudi o načinu, kako je najboljše citirati, bodo mnenja različna. Na vsak način bi bilo boljše, da v tekstu samem ni preveč cilatov. Venda- pa te malenkostne pripombe ne zmanjšujejo vrednosti velikemu in važnemu delu, ki ga ie izvršil Fr Kotnik za misijonstvo in znanost. Dobro nam je predstavil Jerneia Mozgana, ki ga doslej skoraj nič nismo poznali. To nemarnost hočemo popravili s tem. da bomo njegov življenjepis radi kupili in prebrali. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino jo na podlagi svojih odlokov i. dno 0. junija 1941-XIX, št. 42 iu z dno 37. novelira 1942 XXI. št. 214 glede na |iotrclio novo omejitve urnika za zatemnliev odredil: Čl. L: Od »rede 13. januarja 19|3XXI zvečer naprej pa do nove odredbe zatemnitev od 18- 0.30. Čl. 2.: Predpisi v odre 1941-XIX, št. 42 ostanejo nespremenjeni. Prijava vseh od rojstva pohabljenih in vseh pozneje pohabljenih Po odredbi Visokega komisnrinta za Ljubljansko pokrajino \ I. št. 927'San iz decembra 1942-XXI vabi ljubljansko mestno poglavarstvo vse zdravstvene ustanove, zdravnike in zdravstveno strokovno osebje, nuj v čusu od 13. do 31. januarju t- I. naznanijo vse pohabljena rojene in one, ki so postali pohabljeni zaradi j>oznejšili poškodb ter so v njih oskrbi, mestnemu fiz'katu od 9. do II. ure v sobi št. 7. Tam se dobe od notranjega ministrstvu pred-pisane tiskovine. Prav tako so na podlagi gornje od i cd lic dolžni na enuk način prijaviti pohabljeno rojene otroke staiši ali varuhi ter morajo svojo pohabljenost prijaviti tudi starejše osebe, če njih pohabljenosti že niso naznanile zdravstvene ustanove, zdravniki in zdravstveno strokovno osebje. Zdravstvene ustanove, zdravniki in zdravstveno strokovno osebje (babice i. dr.) morajo v bodoče prijaviti v«nk nov primer pohabljeno rojenih in vse poznejši' traine pohobljenosti nu predpisanem formulurju do zadnjega v vsakem mesecu. t Akademski slikar prof. hm Havpotiš Ljubljana, 12. jan. splospi Ivolnilnišnici v Ljubljani znani akademsk1, s'iknr "in lovenski kulturni delavec prof. Ivan Vavpofič. Pred neko j dnevi je zbolel za težko l>olezni jo »in vsa zdravniška umetnost ni bila kos nastopiv-širn komplikacijam, ki so prestregle nit življenja še čilemu in vedremu služabniku slovenske umetnosti. Pokojni prof. Vavpotič se je rodil leta IS77 v Novem mestu, in sicer je bil i/ ugledne zdravniške družine. Študiral je na.jnroj gimnazijo v domačem mestu, nato pa je odšel na umetnostno akademijo v Prugo, ki jo je končni z dobrim uspehom pri prof. Ilinavsti. Po končanih študijah v Pragi jc odšel v Pariz, k jer si je še obogatil svoje umetniško znanje. Pod vtisom tedanje jviriško impresionistične šole jc delal svoje slike, zlnstj pa tiste, ki jih je lahko delal |io|X)lnoma svobodno po svojem navdihu in doživetju. Glavna moč in težišče njegove umetnostne zmogljivosti je bil n v risarski plati, ki se odlikuje |>o svoji čustvenosti in dleganci. V ostalem so zlnstj znane njeuove krajine, bil je velik portretist in nad vse dognann so bila njegova tihožitja po svoji točni in fini izdelavi. Na našem knjižnem trgu lx> njegova smrt napravila veliko vrzel, ker je bil Vnvj>otiČ znnn in zelo uspešen ilustrator in opremljevalec številnih naših knjig. Tato jo ilustrirali knjige Mohorjeve družbe, knjigo »Amerika in Ameri-knnci«, Jurčičevega ^Desetega brata« in toliko drugih. Dolgo časa je bil tudi gledališki insce-nator. Nn realki v Idriji jc bil profesor risanja o«! leta 1907 do izbruha prve svetovne vojne. Med vojno se je tulejstvoval na raznih odsekih Ih>-jišča kot vojni slikur. Po vojni se je odrekel profesuri in se je odločil po|>olnomn posvetiti se poslanstvu svojega umetniškega poklica. Slava njegovemu spominu! France Gorje. • Društvo slov. likovnih umetnikov |>ozivn vse svoje v Ljubljani bivajoče člane, da spremilo svojega dolgoletnega zvestega tovariša Ivana Vavpo-tica na njegovi zadnji poti. Pogreb bo v sredo, 13. t; m. popoldne. Ura pogreba Lo objavljena v jutrišnjih do|>olthuiskih lislili. Očet e in sinovi Šuklje jo v svojih »Spominih« nekje govoreč o svojem sinu dostavil, da se tudi pri uas očetje in sinovi dostikrat v nazorih ločijo. To besedo spominjajo na roman »Očetje in sinovi«, ki ga jo sredi preteklega stoletja napisal Itus Turgeu- „ ,„,„ .,.,, ________ jev. Tu roman ima vprav dandanes zopot večji u veljajo predpisi za n pomen. Mnogi se namreč vprašujejo, kako to, da ' I so sinovi liberalnih očetov tolikokrat komunisti? idlii z dne 0. junija Turgeujev jc v svojem romanu pokazal, kako je na Ruskem nastajal že tedaj nov rod. rod ni-hilistov. Tu i gen jev jc bil celo prvi. ki Je rabil to besedo. Očetje so bili še bolj ali manj religiozni, moralni — seveda že po svoje — vdani carju, možje načel ali »principov«, kakor jo rad ponavljal Pavel Petrovič, sinovi so zavrgli vso »principe«, vsako avtoriteto, religijo in moralo, Boga iu državo. »Jaz gledam v nebo.« je govoril Dažnrov, »samo ledaj, kadar hočem kihniti.« Za-iieumnosl, žena ima pravico, da jo mati, Snoči jc v nepričakovano umr Gos podaf sivo Prenos sedeža. Tvrdka Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner dd. v Ljubljani je izpremenila naziv v Litijskopreboldske tekstilne tvornice ter je j>reneisla svoj sedež iz Ljubljane v Maribor Iz zadružnega registra. Pri živinorejski se-lekcijski zadrugi z om. jamstvom v Horjulu so bili izbrisani člani uprave Filipič Lovro, Kozjek Jakob, Vrhovec Anton, vpisani pa Marinčič Ignacij, Slovša Andrej in Pohleven Janez. Pri Stavbni zadrugi Je-ženski dom 6ta bila izbrisana člana uprave Preset-nik Franc in Strah Franc, vpisana pa Dovč Jernej in Dov6 Franc. Pri Bolniško podporni zadrugi na- kon lo je dosti. Dobro in »lo — neumnost; govorite o zdravem in bolnem človeku, a ne o morali! Upravičeno, neupravičeno — neumnost! »Mi delamo v moči tega, kar spoznamo za koristno. Dandandcs Je najbolj koristno, vse zanikati, zato mi vse la-nikiijemo!« A avtoriteta?« »Nihilist jc človek, ki se no klanja pred nobeno avtoriteto!« A načela? »Važno je. da je dvakrat dve štiri, vse drugo jo za v ropotarnico! A logika?« Kaj nam že logika? Mi liomo lahko tudi brez nje!« A kaj bo po vašem zanikanju vsega?« Naša naloga je rušiti, zidali ni več naš posel!« To so bili ruski nihilisti. Mnogo so od njih povzeli anarhisti, marsikaj socialisti, negacijo načel pa zlasti komunisti, samo da hočejo komunisti tudi zidati, sezidati, zgraditi novo komunstično družbo Turgenfcv je pripisoval tu razvoj vplivu šol, zlasti univerz, brezbožni znanosti. In res je socialist Belici v nemškem državnem zboru navedel prav ta vzrok: »Jaz trdno verujem, da bo pri-veilel socializem v ateizem. Toda, kdo pa jo utemeljeval znanstveno te ateistično nauke? Ali mar socialni demokrat jc? Ali uc možje znanosti. Naravno pa Jc. rim bolj v masah ginc vera v posmrtno življenje, da si bolj žele nebes na zemlji.« Kar razlagajo profesorji na katedrih teoretično, to mladina, ko (lornšfa, začne izvajati tudi v dejanju To je moč idej. Ideje se skušajo tujli v dejanjih uveljaviti. Iz višjih krosov se pa ide'e in nji Ii realistične težnje po nekem zakonu težnosti razlagajo počasi tudi navzdol incd mase. Če je pa resnično, kakor je. je vendar Tur-genjev premalo upošteval še drug zakon, povzet tudi iz (luševunsti sanic. Človek vsako polovičarstvo dalje časa le ležko prenaša. Zlasti se mladini vsako polovičarstvo naravnost upirn. Mladina je radikalna Mladino žene logika načel do konca, v dobro nli v zlo. A kaj so liili očetlc sodobne mladino? Polovičarjl. liberalci, a liberalizem je polovičarstvo. Liberalizem s svojimi »da« in »nc« »je« in »ni« zlasti sodobni mladini ne ugaja. Liberalec Jc katoličan in ni katoličan, Jc kristjan in ni kristjan, veruje v Boga in nn veruje. Morila Se veruje, a vero izpovedati gii Jo sram. Morda Jc še kristjan, a pokazati se kristjana, tega nc more. Katoličan, če je, je itak le napol. Liberalec, pa da nc lil udarjal na »klerikalce«, na papeža in »rimsko kurijo«, to nc gre skupaj. Taki so bili očetje. Sinovi so railikalci. Zato so odvrgli tisto polovičarstvo. Nekateri so šli v vrste odločnih katoličanov, ta in oni celo med borce Katoliške akcije, večina pa k odločni ncgaciii med vrste ateistov in niaterialistov, in ker Jc dandanes naj-radikalncjši predstavnik ateizma in mntcrializma komunizem, so šli med komuniste. V Turgonc.lo-vili časih med nihiliste, dandanes med komuniste. Očetje se pa čudijo! Kakor koklje. ki ihn račke uidejo v vodo. A razloček jo ta. da kokl.ie sploh nimajo tega nagona, očetje — liberalci so pa že zelo gojili v sebi negacijo, sinovi so jo le dognali ilo konca. Naš čas se zdi. iln se voliče oprašča polovičarstva in mil bolj priju doslednost, celotnost, to-tnlilarnost. Zanimiv pojav je n. pr. iz nenavadnega področja meništva, da sodobni inbdec, cc gre v samostan, raiši voli samostan s strmim in ostrini življenjem, kakor pa drugega. k|er ie živltcn.ic liolj zložno. Tako se pa tinli na pot! /ln m'aiUua nc straši radikalizma, tudi nc radikalizinu zlo-činstva. Gleile komunizma je že Mnrx napovedal, da ho prelurala med komunistični prolotariat tinli inteligenca, kakor so za francosko revolucije prehajali zastopniki fevdalneVa plemstva mcil revolucionarje. Lenin jc na bil ccln ronenin. da bi komunizem brez inteligence in infeli-o^ov-Hco-logov sploh no ostal komunizem. nniniiV Ivi znšel v slruje angleškeen dclavskctrir zadružništva. To sc na seveda mlfdini inteliarentom lasku, ker U".iN». da boilo imeli v bodoči komunistični republiki vodilno vlo?o. ln to jc. kar mnoge vabi med komuniste. Ljudstvo bo raho'alo. sami ni bodo ljudski komisar!!. Kni lih nc bi '"iltnlo! V m«??*,''*'-j družbi "nilski učitelji, v ljudski republiki Iji' ' ki komisarji. meščencev mestne občine in Mestne hranilnico ljubljanske sla bila izbrisana člana uprave Kogovšek Maks in GHrtner Štefan, vpisana pa Košak Emilija in inž. Perko Nace. Pri zadrugi za gradnjo hiš nameščencev socialnega zavarovanja je bila vpisana likvidacija. & P O T POLITIČNE MOČI PETROLEJA To pn nujno vodi v sjior med Anglijo in Ameriko in ne le med juisiinipziiimi konkurenčnimi petrolejskimi konccrui. In kot tretja petrolejska velesila, kot država in kot narod stoji pred nami Rusija. Že od vsega početka Jo bil po širnem svetu boj, že dolgo časa naravnost tilanski boj; toda kmalu je poslal petrolej sam neodvisna, suverena, politiko vladajoča sila, kajti v miru kakor v vojni je po-s!ala neizogibno potrebna sila in je danes tako rekoč -kri gospodarstva«. Od petroleja je odvisen ves promet in preko tega odnosi med narodi, od petroleja je odvisna vsa trgovina. Petrolej odloča o industrijski kapaciteti, o možnosti izvoza in tako tudi o vsakdanjem kruhu množic mnogih narodov. To je stisnjena sila in obenem strahotno orožje. In z vsakim novim avtom, z vsakim novim lelaloin postaja pomembnejši. Toda, kako dolgo bo lahko imel petrolej to inoč, ki si je skoraj ne moremo predstavljati? Medtem ko je premoga šo za tisočletja dovolj, je petroleja le še za nekaj stoletij. Razne cenitve zalog nam ne dajo nobene določeno slike, eno pn stoji trdno, namreč: Združeno ameriške državo v največ 2(1 letih nc liodo imele niti kapljico olja več. Da bodo romunski potrolejski vrelci v dobi četrt stoletja prazni, v to nihče več nc dvomi. In kaj ho potem? Do leta 1925, ko so prvič tovarniško predelali premog v petrolej, do tako imenovane nemške bencinske sinteze, nismo vedeli, kaj bo. Tedaj se je umaknil strah prsd pomanjkanjem petroleja, srditi boj med velesilami se je za hip polegel. Moč posestnikov petrolejskih vrelcev je bila v tem, ker je petrolej razdeljen po zemlji zelo nepravilno: 78% celotne proizvodnje odpade na Severno in Južno Ameriko. Samo Združene ameriške države so proizvajale leta 1938 63%, Sovjetska unija pa 10%: dve državi sta tako rekoč imeli v oblasti skoraj nad tri četrtine vsega petroleja. Dve podjetji: Standard Oil of Nevv Jorsey in Royal Dutch-Shell sta sami nadzorovali četrtino svetovne proizvodnje, življenjsko kri 50 držav. Nemčija, dežela z visoko razvito industrijo in gostim prometnim omrežjem, je bila tako rekoč brez lastnega petroleja. Tudi v kolonijah ga ni imela; njena petrolejska polja pri Pechelbronnu v Alza-ciji so bila skoraj brez pdmena kakor ona pri Ilannoverju, ki so dajala komaj tisočinko svetovne proizvodnje. Nemčija ni imela petroleja kakor tudi ne Francija, Italija, Japonska, Švica in Skandinavija, Španija in Portugalska, kakor vsa Evropa nc z izjemo Romunije in Rusije. Nemška industrija je doživela ob pridnosti in iznajdljivosti nesluten dvig. Toda vsi njeni stroji so bili odvisni od tujega petroleja. Kako so petrolejski mogotci diktirali pogoje Franciji in Italiji, tako so jih diktirali tudi Nemčiji. Nemčija sc je hotela osvoboditi. Toila predvojna Nemčija jc bila preveč ujeta v sanjo o »miroljubni« osvojitvi sveta, preveč je verjela v svobodno svetovno trgovino, da bi bila dorasla angleški realni politiki. Nemčija ni imela petrolejskih vrelcev, zato jih je morala kupiti. Nemška banka je vložila bajne milijone v južnoameriška in balkanska petrolejska polja, bila delničarka velikega petiole.jskega Irusta in verovala, da deinice ne bodo omejene. S tem je bila potegnjena končno celo v boj za cene, ki sta jih gnala navzgor De-lerding in Rockefeller nn vseli trgih, v Indiji kakor na Kitajskem, v Ameriki knkor v Evropi. Prišla je svetovna vojna in razblinilo so se sanjo o svobodni svetovni trgovini. Zdaj je bolela Nemčija s silo priti do petrolejskih vrelcev: Pričela je ofenzivo proti Rojnuniji in Bakuju, poslala četo v Malo Azijo iu Perzijo. Toda šest mesecev prej, preden so Turki dosegli petrolejska polja na Kavkazu, so se usidrale v francoskih pristaniščih petrolejske linije Standard Oil. Ko jc dosegla Nemčija ruske petrolejske vrelce, ko so razdejani romunski vrelci bili spet popravljeni in pričeli teči. tedaj je pretresla bojne fronte lakota in pomanjkanje vsega blaga, tedaj so že, kakor je dejal Curzon: »Nesli valovi petroleja zaveznike k zmagi«. Z Versaillesom je Nemčija izgubila še svojo pelrolejska polja pri Pechelbronnu in naravno tudi vse delnice pri inozemskih petrolejskih podjetjih. Izgubila pa je tudi veliko iluzij, naučila se je jasneje gledali. Njena stiska jo je gnala k silnim naporom. Nemčija je bila brez petroleja. Petrolej je morala iznajti. Namesto, da bi množila in si jiridobivala delnice in tako krepila sovražnika s svojim lastnim denarjem, je tega vložila v velika podjetja za raziskavanje. Že v začetku leta 1914 je nemški kemik dr. Friedricli Bergius dobil patent za predelavo premoga v tekoče stanje in se mu je posrečilo dobiti bencin iz premoga. Premoga pa jc v Nemčiji dovolj in razmeroma dovolj tudi v vseh drugih državah. Čo bi mogel Bergius svoj patent že tedaj izkoristiti, bi bil zaključek tedanje svetovne vojne drugačen. Toda ta Bergius jc bil tedaj šele v začetku svojega dela. Posrečilo se mu Je, da je iz tekoče snovi premoga zgradil molekul, ki je enak molekulu bencina. Toda to se mu je posrečilo šele teoretično, v laboratorijskih poizkusili. Tehnična izvedba Bergiusove iznajdbe Je bila med vojno nemogoča in brez vreduosli. Vendar je z žilavo vztrajnostjo delal naprej, pomagalo mu je podjetje I. O. Farbon in končno so bile premagane vse težave. Leto 1925 je prineslo težko pričakovani uspeh in zgradili so potrebne priprave za pridobivanje petroleja iz premoga. S tem je bil storjen velik napredek in silen korak na poli, ki jo hodi človek od sužnja narave k gospodarju narave. Zlomljen je bil eden najbolj nevarnih monopolov narave. Raziskovalci so osvojili nov življenjski prostor in ohromili enega izmed najhujših bojev za surovine s leni, da so napravili lo surovino dostopno vsem, ki jim je potrebna, Koledar Sreda, 13. januarja: Veronika Mil., devica; Juta, vdova; Leoncij, škof. Četrtek, 14. januarja: Ililarij, škof in cerkveni učenik; Feliks Nolski, spoznavalec; Makrina, sveta žena. Lunina spreincniba: 13. januarja prvi krajec ob 8.-1&. Hcrschel naoveduje mrzlo vreme, sneg. Novi grobovi •f" Dr. Pavel Janežič. V Ljubljani je 12. januarja po dolgotrajni bolezni umrl dr. Pavel ja-nožič, zdravnik Okrožnega urada. Pokopali ga bodo v četrtek ob pol 3 iz kapele sv. Janeza na Žalah. + Aaa Epich. V Ljubljani je umrla gospa in mati Ana Epich. Pokopali jo bodo v sredo 13. t. m. ob pol 3 pop. iz kapele sv. Marije na Žalah. -J- Marija Marol*. V 70. letu starosti je 11. januarja umrla na Pustem hribu pri Sv. Gregorju Marija Marolt roj. Uigler, poseslnikova vdova. — Rlago mater bodo pokopali v sredo 13. t. m. ob 11 dop. na farnem pokopališču pri Sv. Gregorju. -f- Pavel Lapaine V 57. letu starosti jo po dolgi bolezni dotrpel g. Pavel Lapaine. posestnik in lastnik trgovine s čipkami v Idrii. Pokopali so ga 8. januarja na domačem pokopališču v Idrii. Naj jim sveli večna luč! — Žalujočim naše Iskreno sožaljel Iz dela in življenja - od tu in tam Za oobožnosf zadosiilnth prvih sodo! v tasf Tanjinemu brezmadežnemu Srcu. « N O V O S 1 Ročni venec bi Device Morile Napisa' Dr. Ivan Vrečar Cena L 2— w Krasna knjižica s kratkimi ledrnatimi ore-mišiievanji -krivnosti vseh treh deiov Itož nega venca. Pusebno primerno za pobožnost zadoBtilnih prvih sobot v časi Marijinemu brezmadežnemu -rcu in za skupne pobožnosti v družini. Založba LJUDSKE KNJIGARNE L/ubi/ana Pred skotijo S — Miklošičeva cesta 5 Csnik za zelenjavo in sadje št. I Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne t), maja 1941-XIX naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo ceno dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni. Cene so vse v lirah za kilogram Prva cena v prodaji na drobno, druga, v oklepniu) je cena na debelo. Česen 10.85 (9.55),. karfijola 4 (3.45), čebula 2.80 (2.30), kopre 3.85 (3.35), solata glavnata 5.30 (4.50). radič 7 80 (7), špinača 5.70 (4.90), zelena 5.90 (4.90), pomaranče la 8.35 (7.35), limone la (15 cm obsega) 4.85 (3.80) (komad 0.60), mandarine la 0.40 (5.75), jabolka la (n. pr. zlata par-rnena) 7.40 (6.50), hruške la 7.75 (0.75), niaro-ni 7.80 (7). Opombe: 1. Prva vrsta: zelenjava in sadje mora biti zdravo, sposobno za prevoz. Izločajo se pridelki, ki so izobličeni, poškodovani, nagnili ali nezadostno sočnati. 2. Zelenjava v prodaji mora biti brez listov in neužitnih delov. 3. Pri označbi cen je pristavili tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci na zahtevo izdati tak račun. 4. Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja lo za uvoženo blago. Razunto se brez tare. 5. Za domačo zelenjavo in sadjo v Ljubljani v trgovini na drobno veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. 6. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisariata. 7. Kršitelji tega cenika se kaznujejo po uredbi št. 8 SI. 1. Št. 8 od 28. januarja 1942-XX in ostalih zakonitih predpisih. — Hud mraz za las oiljenjal. Barometer pada, termometer se dviga. Mraz je od ponedeljka do torka zjutraj malce odjenjal. V torek zjutraj je nastopilo nekam milejše in mehkejše vreme, vsaj tako je človek občutil, čeprav je jxxl nogami škripalo. Ta mraz jo kakor nalašč naročen, da pokonča škodljiv mrčes po sadnem drevju in drugod. Ptički so mestoma revčki za hrano. Po nekaterih krajih so so zatekli v topla zatišja po skednjih, kjer dobe kako zrno. Kosi radi obirajo razne jagode po botaničnem vrtu. Ker se bližamo spremembi lune, je pričakovati tudi spremembo vremena. V ponedeljek je bil dosežen dnevni temeraturni maksimum —10 ter jo bil za dobrih 14 stopinj višji od nedeljskega. Jutranji minimum v torek —7.8, za 11 stopinj višji od ponedeljkovega. Barometer je od ponedeljka padel na 705.1 milimetra. V torek dopoldne jo snežilo. — INa nakaznice za premog in drva dobite premog in drva pri tvrdki -Gorivoc, Karlovška cesta S, telefon 54-57. (Lastnik A. Jerančič ml.) — Slovenski čebelar. Izšla je prva in druga številka tega lista, ki prinaša zanimive in poučno članke. Na uvodnem mestu omenja društvo velike ležkoče in neprilike, ki jih preživljajo slovenski čebelarji. G. Fr. L. razpravlja o opraševanju rastlin, ki ga vršijo čebele in s tem pospešujejo večji pridelek in tvoi^tev semena. Isti člankar razpravlja daljo »>Kako se čebele sporazumevajo«. Obo razpravi bo z zanimanjem bral tudi nečebelar. G. A. B. poučuje, kako označujemo matico z barvo. Urednik nadaljuje svojo zanimivo razpravo o naših pan.isklh končnicah. Članek poživlja 12 slik originalnih končnic. Med »Drobirjem« pa najdemo mnogo zanimivosti iz čebelarskega sveta in marsikatero poučno drobtinico. Med »Društvenimi vestmi« je obširna okrožnica Osrednjega društva in vesela vest, da dobe čebelarji dva vagona sladkorja za spomladansko krmljenje čebel. — Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji prično 15. in 16. januarja. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja modemu stro-jepisnicn, stroji raznovrstnih sistemov. — Novi prospekti s slikami brezplačno na razpolago: Trgovsko učilišče »Christolov učni zavod« — Domobranska 15. — Nesreče na deželi. Jožo Molile, 03 letni posestnik, je doma v Šmarju na Dolenjskem padel in se hudo poškodoval na glavi. — Na poledenelih tleh je padel in si zlomil levo nogo 30 letni rudar Janez Šelak v Kočevju. — Po nesreči je nož slamoreznice odrezal levo roko v zapestju 40 letni jx>sestnici Frančiški Kočevarjevi v Velikih Laščah, ko je bila zaposlena pri rezanju krme za živino. — France Serjak, 71 letni posestnik v Pijavi gorici, je v hlevu opravljal živino. Konj ga je brcnil tako. da mu je razbil čeljust. Vsi ti ponesrečenci so bili prepeljani v ljubljansko bolnišnico. Iz Novega mesta Božično obdarovanje revnih delavcev. Za letošnji božič je Borza dela. namestitveni urad v Novem mestu, obdarovala 43 najrevnejših delavcev, ki imajo številne družine. Vsak izmed njih je dobil po 100 lir v denarju. Obdarovanje se jo izvršilo na okrajnem glavarstvu v Novem mestu. Poteza, ki io je izvršila Borza dela, je zlasti v današnjih časih, ko je vprav med delavstvom toliko pomaujkanja, zelo plemenita in vredna po-snemalcev. Z Gorenjskega Veliko zborovanje v Litiji. Krajevni skupinski vodja Rohm je v nedeljo 3. januarja sklical vso sodelavce krajevne skupine na zborovanje v litijsko kinodvorano. Sestanek je trajal dopoldne in popoldne in so bila na njem poročila o minulem lolu, hkrati pa smernice za prihodnje leto. Veliko zanimanje so vzbudila izvajanja člana stranke In vodje izpostave tajne državne policijo Gerlacha o delovanju njegove izpostave na Gorenjskem. Njegova poročila so prebivalstvu predo-čila obsežna delovna področja, v katero spadajo zaščita države in njenih naprav itd, hkrati pa, da je tudi prebivalstvu ta ustanova pomočnik in svetovalec. Govornik je končno pozval dela voljne, naj podpirajo njegov urad s sodelovanjem. Cerkljanski vodovod deluje. Kljub vojni se jo posrečilo, da je cerkljanski vodovod že v letu 1942 začel delovati. Vodo so dobilo vasi: Dvorje, Grad, Cerklje in Zg. Brnik. V fckofji Loki so v decembru umrli: Alojz Košir. Fran Lužan, Bogomir Stržinar. Fr. Pernar, Ljudmila Fojkar, Francka Volgemut, Leopold Hafner, Vencelj Oman in Martin GuzolJ. V Selcih je umrl Janez Klemenčič. Huda avtomobilska nesreča. Na železniškem nadvozu nn cesti pri Kranju se jo zaletel nek avto v ograjo, kjer je obtičal Pri tem je odbilo gospe Skvarčevl, ki je bila v avtomobilu, levo nogo, deklica Čebulova pa je bila laže |K>škodovatia. Gospa Skvarčeva je vrh tega padla z mosta na železniško progo. V brezupnem stanju so jo prepeljali na Golnik. S Spodnjega štajerskega Nemški spodnjeKtajerskl koledar jo bil izdan tudi za letošnje leto in vsebuje najrazličnejšo članke o spodnještajerskih krajih in njihovem prebivalstvu. Trinajst novih glasbenih društev je bilo ustanovljenih v zadnjem času v ptujskem okrožju. Iz-ined teh je priredilo prvi svoj koncert preteklo nedeljo godbeno drušlvo v Račjem. Nadaljnjih 12 glasbenih društev bo pokazalo prihodnjo nedeljo 17. t. m. na svojih prireditvah, koliko že zmorejo v igranju vojaških pesmi, koračnic in ljudskih popevk. Ljudsko vseučilišče v Ptuju t«) zapofelo z 22. januarjem v desetih krajevnih skupinah ptujskega okrožja predavanje o propasti Anglije in o vzponu Nemčije. Nadalje bo v okviru ptujskega ljudskega vseučilišča dno 13. januarja predavanje o gradbeni sliki Spodnjega Štajerskega. Predaval bo župni konservalor Valter v. Semetkovsky. Dne 22. januarja pa Ik> predavanje o temeljih dednosti. Zasedba učiteljskih mest na Sp. Štajerskem in Gorenjskem. Mariborski nemški dnevni'«, poroča o prireditvi učiteljskih maturantov na Dunaju. Omenjene slovesnosti se je udeležilo nad sto nemških učiteljev in učiteljic, ki so končali študij na dunajskih učiteljiščih ter bodo sedaj nastopili službe na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. . w . Ustanovitev ljudskega odra v Marcnbergn. V Marcnbergu je bila ustanovljena igralska družina, ki bo 9. januarja prvič nastopila z Anzcngruberjevo komedijo »Nest«. Iz Hrvaške Sedanje plafe hrvatskega državnega uredništva. Poročali smo že, da sti v NDH z novim proračunom nanovo uredili tudi plače državnemu uredništvu in državnim upokojencem. Po tozadevni uredbi prejemajo sedaj hrvatski državni uradniki mesečno: plačo, stanarino, doklado za ženo in otroke. Plače oficirjev oborožene sile ter uredništva se napram oficirskemu činu odnosno uradniškemu razredu gibljejo od 4000 do 25.000 kun.mesečno. Uradniški pripravniki z vsoučiliško izobrazbo imajo mesečno plačo 4000 kun, uradniški pripravniki s popolno srednješolsko izobrazbo 3600 kun. z nepopolno srednješolsko izobrazbo pa 3300 kun. Poduradniki prve skupine imajo po novi uredbi mesečne plače od 3000—4000 kun, druge skupine pa od 2900—3600 kun. Mesečne plače slug znašajo od 2600—2900 kun. Mesečna stanarina za državne uradnike znaša v Zagrebu, Sarajevu, Dubrovniku, Zenuinn in Makarski napram uradniškemu razredu 700—5000 kun, za uradniške pripravnike 700 kun, za poduradnike 500 do 600 kun. Stanarina za državne uradnike, ki I so v službah na sedežih velikih žttp, znaša : 80%, v vseh ostalih mestih pa 60% od stana- j : rine, ki je določena za uredništvo v Zagrebu, j Sarajevu, Dubrovniku, Zemunu in Makarski. j Proračun zagrebške mestne občine. Novi zagrebški proračun, ki .je stopil v veljavo dne 1. januarja t. 1., znaša 853,123.378 kun. Od predvidenih in odobrenih kreditov od|>ada na proračun mestne uprave 361,690.183 kun, na proračun mestnih podjetij 459.843.920 kun in na proračun raznih skladov 13.5S9.910 kun. Osebni izdatki znašajo 135,830.273 kun, materialni pa 227.839-910 kun. Iz Srbije ljubezni, ki naravnost sili vse k slogi. Nad srbsko ljudstvo so je zgrnilo prokletstvo, kakor hitro Je pozabilo na to ljubezen in slogo, zapeljano od temnih satanskih sil. Toda zdrava zavednost srb-skega ljudstva jo po NediČevi izjavi premagala vse te demonske sile, lako da narod letos praznuje lahko Božič res v miru in slogi, ln v tem mišljenju bo srbsko ljudstvo tudi v bodoče lahko v ljubezni in delu slulno premagalo vse tiste, ki mu žele in prinašajo nesrečo, ohranilo narod pred propadom in mu pripravljalo lepšo bodočnost. Zato Nedič znova poziva Srbe, naj v tem mišljenju vztrajajo in stopajo lesno povezani lepši bodočnosti nasproti. To je po Nedičevi izpovedi tudi edina pot, po kateri lahko pride vsak delaven Srb, pa naj bo že v mestu ali na deželi na podlagi svojega dela do svojega mestu, ki mu pripada iu do vseh pravic, ki mu gredo ter do popolne socialne pravičnosti. Zato Nedič želi Srbom za božične praznike in za novo leto samo to. da bi jih duh miru. bratstva in dobre volj«- združil v službi svoji domovini. Obvezna prijava gonilnih jermenov. Srbskn centrala za usnjo jo obvestila vsa prizadeta podjetja, da ji morajo prijavljati vsakršno izdelovanje, izvoz in prodajo gonilnih jermenov, izdelovalci in prodajalci teh jermenov morajo centrali za usnje prijavljati vsak mesec obstoječe zalogo. Nakupna cena za sladkorno peso. Nakupna cena za sladkorno peso pridelka leta 1942/43 je za tovarno sladkorja v Čupriji določena na 93.17 dinarjev za 100 kg. fmiow& t p; ?? ^vaT^V' ^ T____- Tudi moj oče je bil pilot. Vodil jo za takratne čase veliko, močno zgrajeno letalo — tako pa vendar ni bilo kot je tole moje. Nekoč me je moral vzeti s seboj nn daljšo vožnjo. Dobro sva se oskrbela z vsem ter odletela v topem, jasnem vremen«. Zaplenjen sovražnikov tank v Tuniziji. ožični govor srbskega ministrskega prodsed-Zvečer na praznik svetih Treh kraljev, t. j. Bozičn nika. Zvečer na prazni., na pravoslavni badnji večer, je srbski ministrski predsednik Nedič zopet govoril Srbom ter jim čestital iu želel vso srečo za božične praznike. V svojem govoru je poudarjal, da je Božič praznik ^ -s- - ^ Pod nama se jc razprostrla domača krajina. Kot srebrnu nit se je vila reka po ravnini. Še sem poznal gričke ter posamezni; hišice. A urno letalo nn.jii je kmalu prineslo v meni čisto neznane kraje. Gledal sem pod seboj neizmerne gozdove in pokrajine. Drobna i;ublfanska kronika Katelietsko društvo opozarja: V Četrtek 11- Januarja t. 1. tio v društvenem prostoru v stolnem župnišču ob 17 sestnuek ka-teliotov srednjih, meščanskih in ljudskih šol. Na sestanku predava dr. J. Ornžem o skušnjah, ki smo jih pridobili iz mladinskih maš. Brez posebnegu obvestila. — Odbor. Namesto venca na grob lilagopokojnt gospe Oružcm Ivane, Moste, je daroval« ga Štrukelj Marija, Kodeljevo, Elezabetnt konferenci sv. Terozikc na. Ivodeljevem 1.)« lir. Bog plačajl Sijajni pianist Olno Gorlnl, Iti bo kon certiral v veliki filharmotilčni dvorani v ponedeljek. IS. t. m., bo izvajal dela naslednjih skladateljev: Scnrlati. Bnch-Busoni, Brahms, Debussy, Gorini, Casolla in Chopin. Bogat izredno zanimiv koncertni spored, v izvedbi pianista, ki uživa sloves prvovrstnega umetnika na svojem instrumentu. Začetek koncerta bo točno ob pol i zvečer. Vstopnice so že v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. Semenski krompir Iz. Danske je prispel ter mostni gospodarski urail val)! interesente z. začetnicami priimkov A in II, nn.i pridejo po nakaznice že danes 13. t. m. ob !> nn mestni gospodarski urad«, snbn št. 35 v 11, nadstropju v Beethovnovi ulici št. 7, kjer dobe vsa nadaljnji navodila. . Posledice hudega mraza. Nodoljski in ponedelikov mrnz sta pokazala hude pos odice Močno so po meslu trpele razne vodovodne naprave. Po liišah, kjer so gospodarji bolj malomarni in so ne brigajo zn vzdrževanje poslopij, lo da mesečno prevzemajo od strank najemnino, so vodovodi zamrz- nili. Vodni instalaterji so imeli zalo mnogo posla Vendar še ui Bilo tako hudo, Uukoi jo liiio leta 1829. ob unjkatastrotulnojši zinil tega stoletja. Ob hudem mrazu tno,'no trpe po gozdovih listovei, ko so iglavci mnogo odpornejši l"riivi'jo, da so v Tivolskem gozdu v ponedeljek, kn je bil dosožen najhujši mraz to zimo, začeli listovei pokati, zlasti mladi hrasti in bukovje. Vendar no bo iui-stnla prehuda škoda. Kadi popokajo od mraza tudi kostanji. Pojavilo se je veliko povpraševanje po kurjavi, s katero jc LJubljana glede nn sedanje prilike še primerno preskrbljena. Ker je oviran obrat vodnih električnih eenlral zaradi mraza, jc ljubljanska elektrarna zelo obremenjena in so uvedene nekatero omejitve. Zopet se nam obeta novo presenečenje v nedeljo ob r> na Hokndelskem odru. Prvič bodo uprizorili zabavno in zapleteno komedijo: »Vlliar v kozarcu«. Zanimiva in prijetna suov ter izvrstna karakteristika posa-možnih vlog nam jamčita, da se bomo prijetno zabavnlli. Predprodnja vstopnic v nedeljo od 10 do 12 in dve uri pred prlčelkom v društveni pisarni, 1'etrarkova 12-1, desno. Ponesrečenci v Ljubljani. Pri cepljenju drva sta se vsekala v lovo roko: Andrej Sedevčič. 31 letni mesarski pomočnik, in Marija Janožičevn, 36 letna delavčeva žena, oba stanujoča v Ljubljani. V ponodeltelr 1S januarja se prične oli 4 popoldne v Higienskem zavodu oddelku za zdravstveno zaščito mater dojenčkov in otrok fPečjl dom), Llp'*ova 31 brezplačni tečnj o negi in prebrani dojenčka. Vpisovanje v tečaj se vrši vsak delavnik dopoldue istotam Vre in dnevi tečaja se bodo določiti po ustnem dogovoru. Itazne riibcžnl v preteklem letu. \ zadnjih 12 letih je bilo na ljubljanskem okrajnem sodišču dvakrat doseženo rekordno število raznih sodnih rubežui. Prvi rekord jc bil zaznamovan med gospodarsko krizo leta 1832., ko je bilo na treh izvršilnih oddelkih okrajnega sodišča zaznamovanih 12.212 rubežui, liakar jo njih število začelo padati, a se I. 1835. znova dvigati, tako da je bil drugi rekord dosežen I. 1937. z 12.662 ruhež-n;mi. Od tega leta naprej sledi spet padec. Mirno so nksekuei.ie padle lani. Trije izvršilni oddelki na okrajnem sodišču so imeli I. 11)40 še S79I izvršilnih zadev, naslednje leto samo še 5112 in lani le 2294 izvršilnih predlogov V glavnem delimo rubožni n« nepremičninsko in prmiičninske. Zadnje pa spet na žepne, mobiilarne in denarno rubežui. Pri žepnih rubeJ.nili gre v glavnem za gotovino in ure, zlatnino in druge dragocenosti, ki jih zavezanec nosi pri sebi. Izvršilni organ zarubl pri mobilinrnih ru-bežnih razno pohištvo, dalje tudi dragocenosti in druge premične predmete. Pri denarnih pn upniki znrubijo stalne mesečno in druge prejemke, ki jih dobiva zarnbljeni dolžnik V letu 1942. je okrajno sodišče prejelo 1777 izvršilnih predlogov za telesno rii-bežen, predlanskim 3919 in lelta 19111. celo «50.35 predlogov. Upniki so lani zartibill 412 zavezancem njihove stalne mesečne In dru-sro denarne prejemko, predlanskim 124.'i in v letu 1910 !BANDIT< iski umetniki : Al nella Bence in <1 Predstave od 14.30 dalje; konec ob 20.13. Najboljši španski umetniki: Agustinl Irustu Anelia Bence in dr. SP0RT Vrstni red v italijanskem U razredu je sedaj tale: Spezia in Pro Patria po JI točk, Pisa 19, Naj>oii iu B rese i a 18, Modena, Padova, Anconitana in Cremouese 10, Novara 15, Fanfulla 14, Udinese in Pulermo Juve 18, Alessandria 12, Mater in Savona 11, Pescara in Siena 9. Hokej na ledu v Celovcu. Mrzli val, ki je xlrl v Evropo, omogoča jhi vseli ziinskošportnih središčih živahno sezono drsunja in hokeju nn ledu. Od številnih tekem, ki so jih igrali v nedeljo j>o širnem svetu, nas zanima posebno ona v Celovcu, kjer je šlo zu državno prvenstvo. Celovški KAC je imel v gosteh prvaka Gornje Šlezije in ga je glndko odpravil v soboto, ko je šlo za točke, pa tudi v nedeljo, ko je bil na sporedu medmestni dvoboj med Celovcem in Bielitzeni. V soboto so zmagali Ce-lovčani s 6:0, v nedeljo pa kur s 13:0. Na mestnem športnem poljii v Celovcu so gledali v nedeljo koroško prvenstvo v kegla-n ju na ledu. Pričakovali so tudi tekmovalce z Gorenjske, ki jih pa ni bilo. Posebno dobro so se držali Beljačani, ki so odnesli več lepih nagrad. Nemškega državnega prvenstva v umetnem drsanju, katero so priredili 10. januarja v Hamburgu, se je udeležilo 10.000 gledalcev. Presenečenja seveda ni bilo. kajti prvo mesto je zasedla znana Marta Musilek z Dunaja. Vodstvo po točkah je prevzela že v solioto pri drsanju obveznih likov, v nedeljo pa si je sntno povečala naskok, ko je nastopila s poljubnimi sestavami. Precej težja je bila borba za drugo mesto, ki je pripadlo prav tesno Madeleini Miil-lerjevi. Športniki, ali že veste ... ... da so ustanovili decembra 1892 v Berlinu prvi klub za jadraujf iUi ledu? Imenovani klub slavi prav te dni 50 letnico svojega obstoja. ... da je prejel švedski tekač Oundar Haegg toliko nagrad na tekmah, da si bo lahko opremil Mali oglasi V malih oglasih velja pri tskanfu služb« vsaka beseda L 0.30, pri ženitoTanjskih oglasih ie beseda po L 1.—, pri vseb ostalih tnalih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se račona posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilo. Prodamo Suhe gobe nudite tvrdkl V. II. Rohrman, Ljubljana Sv. Petra nasip 27. Šivalne stroje nove ali mulo rabljene, kupim. Točne ponudbe s ceno na: Sušteršič, Vrhnika, Stara, cesta 3. Zabojcke za pošiljanje intornlran-eem, ne potrebujete vreč! Dobite pri RAVNIKA it Fran, lesna industrija — Ljubljana, Linhartovo 25 1 Sliižbe | Dobe: Hlapca vestnega in poštenega sprejmem. Battellno Vinko, Kotnlkova 16, Ljubljana. Fanta za trgovinsko in gospodarsko posle sprejme takoj A. SUfcNIK. želossnl-na. LJubljuna, Zaloška c. št. 21. Prostovoljna dražba Zaradi proselltvo pisalne v vilo 1'uharjovo ul. 14 oh klasični gimnaziji za Flgoveem se vrši PROSTOVOLJNA DRAŽBA dela premičnin piBarne odv. dr. Benkoviča Iva, prihodnji potek, dne 15. t. m. ob 3 popoldne v Ljubljani, Beethovnova št. 14, palača »Dunav«, mezz, levo — mizo, sto-' 11, omare (tudi za obleko), stelaže, lestenci, svetilke, opalograf itd. Ogled v sredo in četrtek od 3 do 4 popoldne. 1 Poizvedbe! Ročni voziček na gumijevih kolesih — znamke Ign. Vok, Je bil pozabljen dno 11. t. m. zvečer na tovornom ko-'odvoru. Prosi se najditelja, da ga vrne lastnici proti visoki odškodnini. Potronafta — Ljubljana, Bleiwoisova costa 3Ba. Suhe gobe ln sveže pomaranče prodaja Gospodarska zvez« v svojem skladišču na Bleivveisovl cest' 29. Ugodna naložba kapitala Je priložnostni nakup par cel v najbližji periferiji Ljubljano, bltzu oestne žoleznlee v izmen 440 do 760 m' — Vsa pojasnilu daje Prlstaveo Franjo realitetnn pisarna. Ljub o tebi.« »Saj nima pomena, da bi vpraševal po meni.« >Ali nismo bili dobri prijatelji? Zdi se mi, da hi bilo to povsem naravno. Bojim se, da vem preveč, Edita Bojim se ... Saj razumeš, česa se bojim. Ko smo zadnjič govorili v Milanu o poroki, se mi je zdelo, da je že popolnoma ozdravel. Mislim, da sem ti že prijiovedoval...« ^Da, vse vem, očo. Kam greva? Tukaj ni prav nič prijetno.'t Dospela sta na občinsko cesto. Postalo jo že popolnoma temno. Zvezda večernica ie izginila: iz daljave se je slišalo regljunje žab. >Kreniva na levo,- |e predlagal Steinegge. Zavila bova skozi vas in dospela zopet do žup-nišča.t Na vasi sta srečala župnika, ki je pravkar obiskal neko družino, kjer so imeli bolnika. Vsi trije so se molče vrnili v župnišče. Steiuegge se je takoj odpravil spat, don Inocencij jia se je umaknil v svojo delovno sobo, da bi molil brevir. Edita je odšla v kuhinjo, kjer se je nekaj časa pogovarjala z Marto. Čez nekaj časa je tiho potrkala na župnikova vrata. Duhovnik ni pričakoval njenega obiska. Smehljaje se jo je vprašal, kaj se je zgodilo. »Rada bi govorila z vami,« mu jo dejala. Duhovnik je po njenem resnem obrazu sklepal, da gre za nekaj važnega in je tudi sam postal resen. »Prosim,« ji je dejal ter ji ponudil slol poleg pisalne mize. Nato je molče čakal. Prešlo je nekaj minut, preden je Edita začela govorili. Duhovnik je upiral pogled v mizo in mirno čakal. Končno je deklica spregovorila. Brez vsakega uvoda mu je začela pripovedovati o tem, kar ji je oče pripovedoval o Sdllovi strasti do Marine, pred njegovim begom iz Palače. Nato mu je pripovedovala o nenavadnem Marininem vedenju in o njenih besedah ob priliki izleta k Orridu in o tem, kako je bila presenečena. ko jo zvedela še isti večer, da so bo Marina poročila z bratrancem. Z nekoliko manjšo mirnostjo mu je nato pripovedovala o večernem sprehodu v Milanu, o brezbrižnosti, s katero je Silla sprejel sj>oročilo o Marinini poroki in o tem, kar ji je nato zaupal Silla Povedala mu je, da je tisti večer jasno spoznala, kakšna čustva goji Silla do nje. Ni ji sicer tega jasno priznal, a po mnogih znakih je mogla o tem sklepati. Priznala je, da je mladenič mogel iz njenega vedenja spoznali, da ji to nagnjenje ni neljubo Zakrila je obraz z rokami in pristavila, da ji je tega neizmerno žal in da jo je zato zadela zaslužena kazen.« j>Moj Bog,« le zaječijal župnik. »Do tukaj... n« vem ... ne zal s« ml.. .< Edgar Wallace: Skrivnost skrivljene sveče Roman XIX. Težko bi prišel kdo do tega, da bi ob čuvajih odtočnih naprav, ki se spuščajo ponoči v škornjih v londonsko podzemne prostore, mogel misliti na močnega vicekonzula v Draču. In vendar odgovorni uslužbenec ni mogel spraviti zjutraj tega udobnost ljubečega uradnika pokonci, ne da bi se upiral in zabavljal, ko je bilo treba iti in preiskati razne bazarje v mestu. Bil je brez sleherne domiselnosti in je stanoval v Lambetu, ne da bi se mu količkaj sanjalo, da jo na svetu tudi neki kraj, ki se imenuje Drač. Tako spočetka konzul ni dobil zadovoljivih podatkov, ker je bilo v Draču več ljudi z imenom Hussein Effendi. Zato je povabil na kosilo ameriškega konzula, da bi mu pomagal. »Dal bi življenje, če. bi mogel razumeti, kaj vraga se Foreign Office naenkrat zanima za Hussein Effendi.ja.« »Razumite vendar, da se zunanje ministrstvo pač mora za kaj zanimati,« mu jc odvrnil genialni Amerikanec. :-Tudi jaz dobivam včasih iz VVushingtona nenavadna vprašanja. Skoraj bi rekel, da vam brzojavljajo snino zato, da bi izvedeli, če ste na svojem mestu, čemu se vznemirjate?« »Videl sem Hakaatbeja,« jc odgovoril angleški ataše. »Kdo ve, kaj je ta človek napravil? Zdi se mi, da bo spet kuj narobe.« Skoraj istočasno je čuvaj odtočnih naprav v krogu svoje družine glasno srebal čaj iz velike skodele. »Ne čudi se,« je rekel svoji boljši polovici, »ker moram takoj oditi in oddati nekuj na policiji.« »Moj Bog, Joe,« je vzkliknila žena radovedna, ->kaj se je zgodilo?« Čuvaj je najiolnil pipo in pripovedoval zgodlio z vsemi čudovitimi podrobnostmi. Natanko ji je fiovedal, ob kateri uri se je spustil v jašek na Viktorija Streetu, kaj mu je rekel Biil Morgan, ko so se pogrezali nizdol, kaj je sam rekel Henrvju Carterju, ko so začeli čistiti nizki rov, kako je slutil, da nekaj najde, in tako dalje, dokler ni prišel do najbolj napetega dogodku, ko je moral oditi, ker se jc toliko zakasnil. T. Ks. je čakul do nožne noči, a o polnoči je bila njegova potrpežljivost [»plačana, zakuj sluga Foreign Officea mii je prinesel neki brzojav. Naslovljen je bil nu glavnega tajnika in se je glasil: Št. ^47. Odgovor na Vaš 63052 z včerajšnjim dutom. Začetek. Hussein Elfendi ugleden trgovec tega mesta, odpotoval v Italijo, spremljajoč svojo hčer v zavod Marije Terezije, Fi-renze. Hussein je kristjan. Dalje pojde v Pu-riz. Obrnite so na Ralli Theokritis & Cie, Rue de l'Opera. Konec.« Čez pol ure je dobil T. Ks. telefonsko zvezo s Parizom in dal ondotnerau agentu angleške polici je potrebno navodilu. Naslednje jutro je dobil telefonsko obvestilo iz Pariza, ki mu je bilo v veliko zadoščenje. Počasi, a z gotovostjo je zbiral drobce zagonetne, zmedene zadeve ter jih urejal. Upal je. da mit bo Hussein Effendi prinesel še podatke, ki mu doslej manjkajo. Tisti večer ob osmi so se vrata odprla in vstopil je mož, ki je zastopal v Parizu Ta. Ksa. Čez roko je imel pojxitni dežni plašč. T. Ks. gu je pozdravil, a ker je prišlec ostal ob vratih, kakor bi čakal koga, ki pride za njim, mu je rekel: Za Ljud^o tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarft Izdajatelj*. Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Centič