PRIMvsn
Poštnina plačana v gotovini ^
Abb. postale i gruppo Lena 4IIU lir
DNEVNIK
Leto XXXVIII. Št. 100 (11.228)
TRST, sobota, 15. maja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. mala 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 ▼ vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
NA VČERAJŠNJEM SREČANJU S SINDIKALNIM VODSTVOM
Vlada obljubila 5.000 milijard
investicij proti brezposelnosti
Potrjena obveza o davčni razbremenitvi plač - Spadolini se bo zavzel za začetek pogajanj o delovnih pogodbah
RIM — Vprašanje obnovitve delovnih pogodb je postalo osrednja točka včerajšnjega ponovnega sre Čanja med vlado in sindikati, ki je bito sicer namenjeno problemom brezposelnosti, investicij in davčne razbremenitve delovnih prejemkov. Spričo nepopustljivosti združenja zasebnih industrijcev. ki jo .je predsednik Merloni potrdil na nedavnem občnem zboru Confindu strie. je namreč sindikalno vodstvo upravičeno zahtevalo, da zavzame vlada o tem .jasno stališče. Spadolini jim je zato obljubil, da bo vlada strnila vse. kar je v njeni moči, da se hkrati začnejo poga janja tako za javni, kot za zasebni sektor, s pogojem, da so povi ški združljivi s smotrom omeieva n :a inflacijske stopnje pod 16 odstotki.
Lama, Carniti in Benvenuto so s svoje strani potrdili, da so sindi bati upoštevali ta smoter v izde lavi pogodbenih zahtevkov za po ramezne stroke, medtem ko še ni znano, kaj bo vlada dejansko sto rila, da prisili Confindustrio k pogajalski mizi. Spadolini je obljubil. da bo to razvidno iz njegovega nastopa na ponedeljkovem občnem zboru industrijcev v njihovi trdnjavi, v Lombardiji. Prepričevalnih sredstev ima vlada vsekakor več. od navodil državnim podjetjem, da začnejo pogajanja s sindikati na Vzlic trmi Confindustrie, do svari la. da industriicem ne bo več dajala s tako lahkoto daril, kot zad-niih 7.000 milijard lir za razbreme nitev njihovih socialnih dajatev.
Glede ostalih vprašanj je vlada Ponovila obvezo (ki jo je bil po stavil v dvom minister Marcora na občnem zboru Confindustrie) o bližnji davčni razbremenitvi plač za okrog 2.000 milijard lir in nadaljnjih olajšavah za skoraj 3.000 mi li.iard ob koncu, .leta. če bi obstati poviški delovnih prejemkov pod 16 odstotki. V zvezi z investicijami, ki naj bi omogočile zajezitev brez Poselnosti in odprtje novih delovnih mest zlasti na Jugu, je Spadolini Predložil in obrazložil dokument z zadnjimi podatki, ki obsega vsa vprašanja, o katerih so v pretekli!’ tednih potekali cehnični pogovori med pristojnimi ministrstvi in sin dihalnimi zastopstvi. V bistvu je obljubil, da bodo v drugi polovici
leta vložili okrog 5.000 milijard lir v nekaterih strateških sektorjih, kot so telekomunikacije. energetika, promet in javna dela, omenil je možnost uvedbe ^negativnega* 6-odstotnega davka na dodatno vred nost (IVA) za investicije podjetja, odpravo zamud pri odobravanju in izplačevanju bančnih kreditov za investicije, prednostne programe naložb za Neapelj, Kalabrijo in potresno področje ter posege za o-zdravitev podjetij v krizi, zlasti v kemijskem sektorju.
Po srečanju, ki .je trajalo obilnih 6 ur, so bili Spadolini in ministri zadovoljni, saj so ga ocenili za ■»konstruktivnega*. sindikalisti pa precej zadržani in skeptični. Tako Lama, kot Carniti in Benvenuto so
namreč poudarili, da je treba najprej preveriti učinke vladnih pred logov glede investicij in zaposlitve (za kar so ustanovili dve mešani delovni skupini), še zlasti pa «prei-ti od besed k dejanjem*, na osnovi katerih bo sindikat sodil gospo darsko politiko vlade. Prvo uradno oceno včerajšnjega srečanja bo izreklo danes enotno tajništvo, odločitve pa bo sprejelo v ponedeljek vsedržavno vodstvo zveze CGIL. CISL, UIL, ki bo verjetno tudi oklicalo vsedržavno splošno stavko proti Confindustrii. Oproščene bodo tiste stroke, za katere so združenja delodajalcev sprejela pogajanja za obnovitev delovnih pogodb (kot so mali industrijci, veleposestniki in nekatera javna podjetja).
PO ZAPADLOSTI ENOLETNEGA MANDATA SERGEJA KRAIGHERJA
Petar Stambolič predsednik predsedstva SFRJ Novi podpredsednik je dr. Vladimir Bakaric
Včerajšnji slovesnosti so prisostvovali najvišji predstavniki federacije v dosedanjem mandatu - Poudarek na nujnosti reševanja gospodarskih vprašanj
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je na včerajšnji seji, ki jo je vodil predsednik Sergej Kraigher, izvolilo in imenovalo Petra Stamboliča za predsednika, dr. Vladimira Bakariča pa za podpredsednika predsedstva SFRJ. Volitve in imenovanje predsednika in podpredsednika so izvedli na temelju ustave SFRJ in po vrstnem redu, kot ga določa poslovnik o delu predsedstva Jugoslavije. Njun enoletni mandat se bo začel 16. maja. Na redni seji, ki je tokrat imela tudi slovesno obeležje in so se je udeležili predstavniki federacije dosedanjega sklica Dragoslav Markovič, Veselin Djuranovič, Nikola Ljubičič, Franjo Herljevič in Josip Vrhovec, je govoril Sergej Kraigher.
■Darje,s smo se zadnjič sešli v polni delovni sestavi, v kateri smo
..........................................
RAZGOVORI V OZN SO PREŠLI V SKLEPNO FAZO
V Stekleni palači odločilne ure za rešitev falklandskega spora
De Cuellar upa, da se bosta sprti državi sporazumeli že danes
BUENOS AIRES, LONDON, NEVV YORK — Na južnem Atlantiku o-rožje dva dni miruje. Izredno neugodne vremenske razmere in negotovost ob izidu mirovnih pogajanj v New York narekujejo obema generalštaboma previdnost. Britanska «task force* se omejuje na patruljiranje zračne in pomorske blokade okrog Falklandskih otokov, argentinsko ladjevje pa doslej še ni prestopilo praga 12 morskih milj cd svoje obale. Nekateri manijo da gre le za zatišje pred neurjem: britanske čete naj bi se izkrcale brž ko bi iz New Yorka sporočili, da šo pagajanja propadla.
Da razgovori v 38. , nadstropju Steklene palače OZN prehajajo v sklepno fazo potrjuje tudi včerajšnja kratka izjava Pereza De Cuel-larja, da bodo današnja pogajanja odločilna in da upa, da bosta v prihodnjih 36 urah Argentina in Velika Britanija dokončno odgovo-
...................
NA ČETRTKOVI TISKOVNI KONFERENCI
Reagan ponovno predlagal SZ skrčenje jedrske oborožitve
Upanje v skorajšnjo rešitev krize v južnem Atlantiku
VVASHINGTON - Že drugič v zadnjem tednu je predsednik ZDA Ronald Reagan naslovil na Sovjetsko zvezo poziv na pogajanja o zmanjšanju jedrske oborožitve ter poudaril, da ne meni omejevati ta pogajanja samo na skrčenje števila medcelinskih balističnih izstrelkov.
Predsednik Reagan je prejšnjega tedna predlagal Moskvi, da bi še pred koncem junija začeli pogajanja o skrčenju jedrskega orožja ter pri tem postavil na prvo mesto skrčenje za tretjino števila jedrskih konic, s katerimi razpolagata obe velesili. Po tem bi sledili pogovori o skrčenju splošnega jedrskega o-fožja. Takrat je Reagan v isti sapi obtožil Sovjetsko zvezo zaradi njene povečane agresivnosti in ker ne spoštuje procesa popuščanja napetosti. Na četrtkovi tiskovni konferenci šef Bele hiše teh obtožb ni ponovil ter se omejil na poziv Moskvi, naj pozitivno oceni njegove predloge in naj tudi odgovori.
Aktualnost odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo ter vprašanja omejitve jedrske oborožitve je taka, da so bile druge teme Reaganove četrtkove tiskovne konference nekoliko v senci. Ko je govoril 0 krizi med Veliko Britanijo in Argentino je Reagan dejal, da so sedaj vidna prva znamenja skorajšnjega sporazuma na podlagi predloga tajnika OZN De Cuellar ja, kljub začetni ne Popustljivosti Argentine. Izrazil je tudi upanje, da ni prišlo do bistvenega poslabšanja odnosov med ZDA in njihovimi latinskoameriškimi sosedami zaradi pomoči, ki jo je Wa shington nudil Veliki Britaniji.
Ameriški predsednik ni govoril samo o zunanjepolitičnih vprašanjih, temveč je omenil nekatera zelo pereča notranja vprašanja, ki tarejo Združene države. Glede ameriškega gospodarstva je menil, da ne bo prišlo do ponovnega vidnega razvoja, dokler ne bo padla cena denarja, se pravi dokler ne bodo v ZDA zmanjšali obrestnih mer. Pri tem je opozoril, da je to povezano s skrčenjem javnih izdatkov. Opozoril je tudi, da zvezna vlada nima najmanjše-
ga namena reševati podjetij v krizi. Tudi brezposelnost je povezana z visokimi obrestnimi merami.
RIM — Ob proslavah 90 letnice ustanovitve rimske Delavske zbornice so priredili posvet o vprašanju zaposlitve in brezposelnosti, na katerem so nastopili sindikalni zastopniki iz Beograda. Bruslja, Madrida in Pariza. Predstavnik ZSJ Dragan Jovič je poročal o politiki zaposlovanja v okviru samo upravnih izkušenj.
TEHERAN — Vrhovni poveljnik iranske vojske polkovnik Sajad Ši-razi je izjavil, da so iranske sile osvojile celotno območje Kuzistana, z izjemo mesta Horamšar, ki je še naprej v rokah Iračanov.
rili na njegove predloge.
Ozračje v prestolnicah sprtih držav pa ne dopušča pretiranega optimizma. V intervjuju za perujsko telezivijo je sicer argentinski predsednik general Galtieri dejal, da obstaja precejšnja možnost, da bo prišlo do rešitve krize, ker sta obe strani omilili svoji stališči, da pa argentinska suverenost nad Mal-vinskimi otoki sploh ne sme biti v dvomu. Britanski obrambni minister Nott pa je včeraj ponovil o-pomin ministrske predsednice Thatcher, da londonska vlada ni pripravljena razprodati Falklamlov, čeprav bo Roskušala vse, da se doseže mirovni sporazum. Vendar, je poudaril Nott, smo trdno odločeni uporabiti silo, če bo to edina pot, da uresničimo naše cilje. Konservativno vlado v tem trenutku najbolj skrbi nova poltajna neuradna ameriška komisija v Buenos Airesu, ki potrjuje da se ZDA spet nagibajo k bolj nevtralnemu zadržanju, potem ko so v krizi že podprle Veliko Britanijo, kar je izzvalo ogorčenje celotnega latinskoameriškega sveta in dobesedno preplašilo Reaganovo administracijo. Londonski tisk pa se tudi obširno ukvarja z domnevnimi nesoglasji med Thatcherjevo in ostalimi člani vojnega kabineta, ki so baje bolj pripravljeni podpisati kompromisni sporazum z Argentino.
Kar pa zadeva vesti z vojaškega področja, je britansko obrambno ministrstvo demantiralo buenosaire-ške trditve, da je bila letalonosilka «Hermes» pred dnevi teže poškodovana v spopadu z argentinskim letalstvom. Kakorkoli že pa ostaja dejstvo, da je letalonosilka zapustila prizorišče spopadov na južnem Atlantiku in se nahaja neznano kje. Argentinski tisk celo vsiljuje dvom, ali ni bil poveljnik «task force* admiral Woodward med napadom ranjen.
Danes pa se bo v Bruslju sestal politični odbor EGS, ki bo skušal izoblikovati enotno stališče glede (»daljšanja gospodarskih sankcij zoper Argentino, ki zapadejo v ponedeljek. V krogu EGS vlada precejšnja negotovost nad izidom razprave o sankcijah, katerim bolj ali manj prikrito nasprotuje čedalje večje število članic, med katerimi sta tudi Kalija in Zahodna Nemčija.
Sovjetska zveza pa je britanske-
mu veleposlaniku v Moskvi uradno sporočila, da smatra britanske vojaške akcije na Atlantiku za neža konite, češ da kršijo mednarodno konvencijo z leta 1958 o globokih vodah.
Khrona obtožili poskusa umora papeža
LIZBONA - Juana Mario Fer-nandeza Khrona, atentatorja na papeža, so včeraj portugalske oblasti formalno obtožile poskusa umora poglavarja rimskokatoliške cerkve. Med zaslišanjem je integralistični duhovnik baje priznal, da se je celili šest mesecev uril z bajonetom, da bi ubil Janeza Pavla II. Samo zaradi posesti bodala tvega Khron Po portugalski zakonodaji od pet do osem let zapora.
kot predsedstvo tudi na naših razširjenih sejah opravljali svoje dolžnosti in naloge,* je dejal Sergej Kraigher. «Na nove dolžnosti odhajajo tovariši, ki so kot voditelji najodgovornejših zveznih organov sodelovali z nami in sodelovali pri našem delu. Na novo dolžnost odhaja tovariš Djuranovič, ki je kot predsednik ZIS več kot pet let opravljal težko in odgovorno dolžnost predsednika ZIS. Odhaja tovariš Ljubičič, ki je bil 14 let zvezni sekretar za ljudsko obrambo. Na novo dolžnost odhaja tovariš Franjo Herljevič, ki je bil osem let zvezni sekretar za notranje zadeve. Odhaja tovariš Vrhovec, ki je bil štiri leta zvezni sekretar za zunanje zadeve, na novo dolžnost pa odhaja tudi tovariš Dragoslav Markovič, ki je kot predsednik skupščine SFRJ s sodelovanjem v našem delu veliko prispeval k skladnemu delovanju skupščine SFRJ in njenih delovnih teles ter predsedstva SFRJ. Predsedstvo izraža priznanje in zahvalo vsem skupaj z željo, da bodo uspešno delali na novi dolžnosti in za osebno zdravje in srečo v življenju.
Petar Stambolič se je najprej zahvalil Kraigherju za njegov trud in uspešno opravljanje dolžnosti predsednika, potem pa je dejal: «Na-ša najpomembnejša naloga bo tudi v prihodnje gospodarska stabilizacija. Izkazalo se je, da je za odpravljanje sedanjih gospodarskih težav in za nadaljnji gospodarski razvoj nujen temeljit in dolgoročen program stabilizacije. Ko smo pripravljali temeljna izhodišča tega programa, smo enotno ugotovili, da moramo izvesti globje spremembe pogojev gospodarjenja, tako v razvojni usmeritvi kot v tekoči gospodarski politiki. Uspešno uresničevanje tega programa in takšne politike je najpomembnejši pogoj in ■zagotovilo neodvisnosti naše države, naše neuvrščene politike in močna s(»dbuda razvoju samoupravljanja in uresničevanja enakopravnosti naših narodov in narodnosti. Imamo vse pogoje, da takšno politiko u-spešno uresničujemo. Iniamo močno materialno osnovno enoto, soglasje o nujnosti takšne politike, spodbudo v doseženih rezultatih in pripravljenost delavskega razreda in vsega naroda, da si prizadevajo za politiko gospodarske stabilizacije.* je dejal Petar Stambolič, (dd)
Sergej Kraigher
Petar Stambolič
•niiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiuii
TISKOVNA KONFERENCA SLOVENCEV, HRVATOV IN MADŽAROV
Manjšine v Avstriji terjajo svoje pravice
Koroški Slovenci opozarjajo na možnost pritožbe državam podpisnicam državne pogodbe, če jim Avstrija ne bo priznala narodnostnih pravic
DUNAJ — Ob 27. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe so zastopniki hrvatske, madžarske in slovenske manjšine v Avstriji včeraj na tiskovni konferenci na Dunaju decidirano ugotovili, da manjšin-skozaščitna določila iz člena 7 nikakor niso izpolnjene. Tiskovno konferenco so organizirale tri organizacije gradiščanskih Hrvatov skupno z organizacijo gradiščanskih Madžarov in osrednjima organizacijama koroških Slovencev.	«
Posebno aktualnost je razgovor s tiskom dobil zaradi zaostrovanja o-zračja na Koroškem, do katerega je v zadnjem času prišlo zaradi nekvalificiranih izjav koroških deželnih politikov in zaradi odpovedi razgovorov z avstrijskim kanclerjem Kretskim, ki so bili napovedani za prihodnjo sredo.
Kovinarji in tekstilci za pogodbe
Skoraj 3 milijone in pol kovinarjev in tekstilcev je včeraj zapustilo za 4 ure delovna mesta v vsej državi, da se udeležijo protestnih sprevodov in manifestacij proti Confindustrii, ki noče začeti pogajanj za obnovitev delovnih pogodb	(Teleioto AP)
Kot sta danes ugotovila predsednika obeh osrednjih organizacij, dr. Franci Zuitter in dr. Matevž Grilc, do preložitve razgovorov brez dvoma ni prišlo zaradi sobotne akcije slovenskih dijakov na celovški železniški postaji. V tej akciji vidita oba predsednika le povod, ker da očitno na Koroškem ni absolutno nobene pripravljenosti za kak konkretni napredek do katerega bi lahko prišlo po nedavnem uradnem o-biskli avstrijskega predsednika v Jugoslaviji. Zvezni kancler je bil prav gotovo pripravljen za konkreten napredek v reševanju odprtih man’šinskih vprašanj, vendar pa so na Koroškem proti vsakemu takemu naoredku.
V	tej zvezi sta predsednika pripisala odgovornost za zaostrovanje v zadnjem času predvsem tudi koroškemu deželnemu glavarju, ki da je dajal izjave, ki so tako neresnične, da jih niti ni več treba ospo ravati.
Če v Avstriji ne bo mogoče priti do dialoga na pristojnih mestih bodo koroški Slovenci po izkoriščeniu vseh možnosti doma prisiljeni, da informirajo o položaju države podpisnice državne pogodbe, so dejali predstavniki koroških Slovencev. Vehdar pa upajo, da do tega ne bo prišlo. Ključ za reševanje problemov pa je vsekakor na .Koroškem, kjer očitno z naslednjimi volilnimi roki v mislih skušajo dobiti priznanje v nemškonacionalnih krogih.
V	tiskovni izjavi, ki so jo podpisali zastopniki vseh treh manjšin, je med drugim rečeno, da so manjšine v Avstriji akutno ogrožene v svojem obstoju. Manjšinske zakonodaje iz leta 1976 nikakor ni mogoče priznati kot izvedbo člena sedem. Čeprav so gradiščanski Madžari dobili s tem zakonom prvič priznanje kot manjšina. Predvsem kar zadeva predšolsko in šolsko vzgojo, ki sta elementarna osnova za zagotovitev obstoja manjšin in njihov razvoj, stvari niso zadovoljivo urejene.
Manjšine v Avstriji pričakujejo od zvezne vlade, da prav v današnjem času. ko v mednarodnem merilu končno izpolni vse manjšinskozaščit-končno izpolni vse manjšinsko zaščitne obveznosti

Ob koprskem občinskem prazniku otvoritev sejma pobratenih mest
KOPER — Pred današnjo otvoritvijo sejma pobratenih mest «Brames 82» ob koprskem občinskem prazniku .je bila včeraj v dvorani Export centra tiskovna konferenca, na kateri so predstavili to svojevrstno in povsem novo prireditev. «Brames 82» ni namreč običajno razstavišče temveč prikaz teženj pobratenih mest, da bi po sodelovanju na kulturnem, družbenem in športnem življenju razširile svoje prijateljstvo tudi na gospodarsko sodelovanje. >
Resnici na ljubo .je do gospodarskih stikov prihajalo tudi v preteklosti, a to so bile predvsem običajne kupoprodajne pogodbe, s sedanjim sejmom pa nastajajo zametki višjih oblik gospodarskega sodelovanja. Prireditev sc namreč ne omejuje na razstavljene eksponate temveč predvsem na stike med gospodarskimi operaterji in predstavniki delovnih organizacij iz pobratenih mest. Po vsem sodeč so bila včeraj še pred otvoritvijo spodbudna znamenja, da bo zamisel obrodila zaželene sadove. šest med seboj pobratenih mest: Jajce, Koper, Nikšič, Prilep, Valjevo iri Zadar, ki so se jim pridružili še s Koprom pobrateni Bosanski Brod, Do-
lina, Milje in Ferrara iščejo torej po dosedanjih uspešnih prijateljskih stikih tudi skupni gospodarski jeztk.
Seveda je vsem na dlani, da je to le začetek poti, ki ne bo bržkone enostavna. Prireditelji se dobro zavedajo nevarnosti, da bi se ta prireditev lahko izhodila v običajno razstavišče s skrajno dvomljivimi gospodarskimi koristnostmi. V sedanjih težkih gospodarskih razmerah, ko se lahko samo s skupnimi močmi prebrodi težave, pa so dani vsi pogoji, da postane sedanji sejem trajna osnova za globje sodelovanje. Ob tem je spodbudna vest. da so se delovne organizacije pobratenih mest prostovoljno brez političnili pritiskov odločile, da sodelujejo na tej prireditvi, taka spontana odločitev pa je poroštvo za uspeh.
Ob izključno gospodarskih srečanjih bo v teh dneh do 19. maja cela vrsta kulturnih, folklornih in športnih prireditev, ki bi morale še poglobiti dose danje prijateljstvo. Vsekakor bo ob koncu sejma prirediteljem jasno, če so se njihovi obeti uresničili. obenem bodo morali odločati o nadaljnjem razvoju tega edinstvenega sejma.
NA MEDNARODNEM SREČANJU V BOCNU
Razhajanje ob vprašanju predšolske dvojezičnosti
BOČEN — V Bocnu drugi dan mednarodnega srečanja o dvojezičnosti v predšolski dobi je že prišlo do soočanja med različnimi teorijami in izkušnjami, do konfrontacije, ki je obnovila politično razhajanje na Južnem Tirolskem glede vprašanja o umestnosti poučevanja drugega jezika že v otroškem vrtcu.
Medtem ko je prof. Weisgerber z bonske univerze trdil, da je to mogoče šele ko otrok dobro obvlada materinščino, je Francozinja An-dree Taubouret - Keller po izkušnjah iz Alzacije in Južne Amerike trdila skupaj z rimskim profesorjem Titonom. da je nemogoče določiti obdobja, kdaj lahko otrok pristopi k drugemu jeziku.
Iz srečanja pa v bistvu izhaja, da je skoraj nemogoče osnovati znanstveno teorijo, ki bi bila sprejemljiva za vse in za vsak primer. Vsekakor pa je že jasno, da so za večino nesprejemljiva stališča zapiranja, ki nasprotujejo vsakršnemu poskusu uresničevanja dvojezičnosti v predšolski dobi. Izvedenci in znanstveniki ne morejo torej rešiti političnega spora, ki je nastal na Južnem Tirolskem, potem ko je Južnotirolska ljudska stranka odločno zavrnila tudi eksperimentalno poučenje nemškega jezika v italijanskih otroških vrtcih. Južnotirolska ljudska stranka namreč trdi, da bi zgodnja dvojezičnost privedla do etničnega mešanja, do tako imenovane »Mischkultur*.
Ob obnovitvi
videmskega
sporazuma
Danes dopoldne bodo v palači Belgrado ti Vidmu obnovili pred 20 leti sklenjeni	italijansko-jugoslo-
vanski sporazum o maloobmejnem prometu, ki se po kraju, kjer so ga prvič podpisali. poenostavljeno imenuje kar videmski sporazum. Obnovitev tega sporazuma, sklenjenega po drugi svetovni vojni in v času, ko je meja zelo pogojevala način življenja in tudi gospodarsko stanje, predstavlja nadaljnje utrjevanje inštituta odprte meje. Zaradi neizmerne politične vrednosti, ki jo po splošni presoji ima ta inštitut, odpira nove možnosti izkoriščanja odprte meje v korist obmejnega prebivalstva in širšega zaledja, kar ne zagotavlja samo najbolj odprte meje v Evropi, ampak hkrati tudi najbolj odprto mejo med dvema različnima družbenopolitičnima sistemoma, med dvema državama, ki sta z osimskim sporazumom dala novih spodbud medsebojnemu sodelovanju in s tem pokazala svetu, kako je potrebno reševati odprta vprašanja in kako nakazovati smeri skupnega razvoja.
Z novim sporazumom, ki ga bodo danes podpisali ob navzočnosti visokih predstavnikov obeh držav, bodo tudi razširili sporazum tako po prostoru kakor tudi po ugodnostih za prebivalstvo, ki živi ob tej meji. Prinaša mu gospodarske in politične koristi, kar predstavlja sestavni del daljnovidne politike o-beh držav, ki želita živeti v dobrem sosedstvu.
S stališča interesov naše narodnostne skupnosti je novi sporazum zato pomemben, ker so obmejni pas tako razširili, da so vanj vključili vse na strnjenem ozemlju v Italiji živeče Slovence. Z drugimi besedami to pomeni da bodo deležni ola jšav pri vzdrževanju stilcov s svojimi sonarodnjaki na jugoslovanski strniti.
Po tem uvodu, v katerem smo želeli opredeliti nekatera izhodišča, ki so navdihovala sestavljal ce novega besedila videmskega sporazuma, bi želeli navesti še nekai tehničnih podatkov. Tato se bo od sedanjih 800 tisoč število koristnikov prepustnic povečalo na en milijon. na italijanski strani od 600 na T00 tisoč, na jugoslovanski strani pa od 200 na '200 tisoč oseb, ki prebivajo v 55 italijanskih in 8 slovenskih občinah. Mesečno bodo lahko nesli če:	mejo v gotovini 79
tisoč lir oz. 200 tisoč starih dinar» jev, brez carine prenesli 48 kg sadja in zelenjave, 2 kg kavo, 4 kg svežega mesa in 4 kg prekajenega mesa, 60 joj c in. poleg drugega, tudi okoli 80 drugih proizvodov, med katerimi je tudi aradlreni material.
S tem sporazumom, ki trna It prilog in pismi, ki si ju bosta ob podpisu sporazuma izmenjala oba predsednika mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma. Tone Poljšak in Massimo Casilli d’.A* ragona, je urejen pomorski in cestni avtobusni promet in tudi delovanje zdravstvene službe. Sporazum je napisan v dveh uradnih jezikih, v slovenščini in v italijanščini. (gv)
Pertini čestital Stamboliču
RIM — Italijanski predsednik Pet tini je novemu predsedniku predsedstva SFRJ Stamboliču poslal sporočilo s čestitkami. V sporočilu .je med drugim rečeno: «Prepričan sem. da bodo pod Vašim vodstvom že itak odlični odnosi med Jugoslavijo in Italijo še utrjeni in da bo Jugoslavija še obogatila svoj dragoceni doprinos k okrepitvi varnosti in miru v Evropi in v svetu.*
VATIKAN — Papež Janez Pavel H. je predsedniku predsedstva Jugoslavije Sergeju Kraigherju poslal sožalno brzojavko zaradi tragične nesreče v zeniškem premogovniku. v kateri je izgubilo življenje 39 rudarjev.
Petar Kostič o deviznem zakonu
BEOGRAD — Član ZIS in zvezni sekretar za finance Petar Kostič je včeraj zanikal vest, ki jo je objavil zahodnoberlinski radio, da bodo v Jugoslaviji menda po novem zakonu od vseh deviznih prihodkov, vključno tudi deviznih hranilnih vlog občanov, 15 ali 16 odstotkov odvzeli in namenili v centralni devizni sklad za odplačilo dolgov v tujini. Zvezni sekretar za finance je dejal, da je novica brez kakršnekoli osnove in da pomeni popolno dezinformacijo. V izjavi za Tanjug je Kostič opozoril, da zakon o pogojih in izkoriščanju ustvarjenih konvertibilnih deviz v plačevanju s tujino, ki so ga nedavno ob polnem soglasju delegatov republik in pokrajin sprejeli v skupščini Jugoslavije, ne vsebuje niti enega člena, ki bi zadeval devizne hranilne vloge. Zakon tega vprašanja ne obravnava in v nobenem primeru ne predvideva odvzemanja deviznih sredstev občanov, je poudaril Petar Kostič. Resnica je celo nasprotna: pripravljenih je vrsta ukrepov, ki bodo še bolj spodbujali devizno varčevanje občanov, (dd)
Pogreb žrtev nesreče v Zenici
ZENICA — Molk, poln bolečine, je bil 39-krat edini odgovor, ko je včeraj ob 10. uri Taliir Degimedžič, predsednik delavskega sveta premogovnika v Zenici klical imena mrtvih tovarišev. 38 krst na Trgu samoupravljavcev v Zenici in eno prazno mesto: šopek rož. Enega rudarja še niso našli.
Takšna je bila podoba zadnjega slovesa od ponesrečenih rudarjev, ki so umrli ob eksploziji metana — v doslej največji nesreči v zgodovini zeniškega rudnika. Spominske slovesnosti se je udeležila velika, večtisočglava množica. «Boli nas. da moramo brez vas nadaljevati naše rudarsko delo. Težko, a vse bolj spoštovano in cenjeno. Vendar moramo, še hitreje in še bolje. Tudi zaradi vas.* To so bile besede slovesa od pokojnih rudarjev, katerih posmrtne ostanke so ob tuljenju tovarniških siren odpeljali v rojstne vasi. kjer jih bodo pokopali svojci, (dd)
OB 18.30 NA ZBOROVANJU V AVDITORIJU
Državni podtajnik posl. Valdo Spini bo danes odprl volilno kampanjo PSI
Srečanje delegacij PSI in avstrijske socialdemokratske stranke - SSk bo predstavila nosilce Rst in volilne programe • Danes v Trstu minister za proračun Giorgio La Malta
Volilna kampanja za junijske u-pravne volitve v tržaški občini in v pokrajini prehaja v vse bolj zanimivo in živahno fazo. prav danes pa beleži predvolilna kronika celo vrsto dogodkov. Med temi moramo v prvi vrsti omeniti obisk vsedržavnega podtajnika PSI Valda Spinija, ki bo vodil uradno delegacijo svoje stranke na srečam ju z zastopstvom avstrijske socialdemokratske stranke (SP5) in se bo nato udeležil zborovanja ob odprtju volilne kampanje PSI, ki bo na sporedu v Avditoriju v Ul. Torbandena.
Delegaciji PSI in SPO se bosta srečali v jutranjih urah v nekem hotelu v Grljanu, kot je napovedano v tiskovnem sporočilu pa bodo pogovori med drugim zadevali odnose Vzhod - Zahod in pa vsestransko sodelovanje med deželo Furlanijo -Julijsko krajino in Avstrijo. Delegacijo PSI, ki jo bo kot že omenjeno vodil poslanec Spini, sestavljajo še načelnik oddelka za načrtovanje pri vodstvu stranke Co-vatta, odgovorna za mednarodne odnose Margherita Boniver, ekonomist Forte, strokovnjak za vprašanja socializma Giugni, deželna odbornika De Carli in Zanfagnini, izvedenec za gospodarstvo Favaretto ter deželni in pokrajinski tajnik. Bravo in Pittoni. Delegacijo avstrijskih gostov bo vodil podpredsednik SPČ Karl Blecha, v njej pa bo tudi koroški deželni glavar Wagner. Ob sklepu razgovorov, ob 12.30, bosta delegaciji priredili tiskovno konferenco. Volilno kampanjo pa bodo socialisti odprli ob 18.30 z zborovanjem v Avditoriju in na katerem bosta poleg Spinija spregovorila še pokrajinski tajnik Arnaldo Pittoni in pa pokrajinski podtajnik Branko Pahor.
Slovenska skupnost pa bo danes ob
10.30	priredila na strankinem sedežu (Ul. Machiavelli 22) tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavili nosilce list za občino, pokrajino in rajonske svete ter volil-
Ko se lov na «stolček» spremeni v farso
Ni vse zlato, kar se sveti. V Trstu se, po mnenju dela prebivalstva, sveti samo Lista za Trst. To je edina (11. skupina, kjer ni prepirov, kjer je vse idilično, kjer ni prerivanja za stolčke, kjer vedno prevladajo demokratična načela, kjer .. . In ne tako, kot pri »strankah*, kjer se vsi prerivajo za stolčke.
Zgodilo se je v četrtek v dvorani občinskega sveta v Nabrežini. Odstopil je občinski svetovalec Bari. njegovo mesto je zasedel prvi neizvoljeni Midolini. Prav ta Midolini je bil doslej rajonski svetovalec v Devinu in v trenutku, ko je sedel v občinski svet, mu je mandat zapadel. Stranka, ki jo je zastopal, je morala imenovati novega rajonskega svetovalca (v devinsko - nabrežinski občini namreč rajonskih svetovalcev ne volijo neposredno, ampak jih imenu iejo stranke).
Prispelo je pismo, naslovljeno na župana, z novim imenovanjem: pi semski papir z znakom in napisom »Lista per Duino Aurisina*. z navedbo imena «gospod Gozzi Ferruc-cio», s podpisom svetovalca te liste Udovicija. Župan da imenovanje v odobritev, a tu vzroji svetovalec Midolini, ki pravi, da »Lista per Duino Aurisina* ne obstaja več, da je bila razpuščena, da je bila ustanovljena devinsko - nabrežinska sekcija Liste za Trst in da je pismo neveljavno. Udoviči mu odgovori in zatrdi, da to ni res, potegne iz svoje zajetne torbe snopič papirjev in zaprosi župana, naj prebere, kaj piše na enem teh listov: piše, da podpisniki ostajajo zvesti listi »per Duino Aurisina», da pa so zavezniki (!) Liste za Trst. Sledi 38 podpisov od skupnih 43. kolikor se jih je ob volitvah leta 1980 podpisalo za predstavitev kandidatne liste. Torej, pravi Udoviči, jaz sem edini resnični zastopnik Liste.
Midolini pa ne odneha: Ampak svetovalec Bari je podal uradno izjavo ...
Udoviči: Kdo pa je, ta Bari. Mene je prosil, naj ga vzamem v listo . . .
Farsa bi se, ob splošnem muzanju, še nadaljevala, če bi melonov ne rešil iz zagate svetovalec MSI, ki je ogorčeno dejal, da bi marali umazane cape izpirati doma.
In prav je imel. Kajti tako je javnost celo izvedela, da so tudi znotraj Liste »nesoglasja* in bi morda lahko kdo celo pomislil, da Lista ni cepljena proti pregovoru »Ni vse zlato, kar se sveti*, kot je menda cepljena proti vsem drugim hibam in slabostim italijanskega političnega življenja ... Če je bilo toliko krvi prelite za ubogo mesto konzultorja v Devinu, si pač lahko le mislimo, kako je pri Listi, ko gre za resnične »stolčke*.
V Miljah odobrili občinski proračun
Občinski svet v Miljah je sinoči odobril proračun za tekoče leto. Zanj je glasovalo 16 svetovalcev, oziroma odbornikov KPI in PSI, proti pa vseh 13 svetovalcev opozicije, ki jo tvorijo socialdemokrat, liberalec, demokristjani in Lista za Milje (LpM). Nadrobneje bomo o tem še poročali.
ne programe. Med pomembnejše shode v prihodnjem tednu pa napoveduje SSk za soboto, 22. maja obisk senatorja Južnotirolske - tridentinske ljudske stranke (PPTT) Fonta-narija, ki je kot znano predstavil v parlamentu zakonski osnutek za globalno zaščito Slovencev v Italiji.
Danes bo dospel v naše mesto tudi minister za proračun in voditelj republikanske stranke posl. Giorgio La Malfa, ki bo govoril ob 18.30 v hotelu Savoia. Svoje kandidate in volilne programe pa bo danes predstavila tudi skupina Democrazia Proletaria in sicer na tiskovni konferenci, ki je na sporedu ob 11. uri na strankinem sedežu v Ul. Tor-retta 1.
VOLILNA ZBOROVANJA
PSI
Ob 18.30 v Avditoriju, državni podtajnik Valdo Spini, pokrajinski podtajnik Branko Pahor in pokrajinski tajnik Arnaldo Pittoni.
KPI
Ob 9.30 v Skednju (Ul. Soncini) in ob 12.30 v Ul. Vespucci, Andrea Spaccini; ob 10. uri v Ul. D’Alviano, Perla Luša in Bruna Braida; ob
10.30	na Stopnišču Bonghi, Giorgio De Rosa; ob 18. uri na Trgu Cava-na, Franca Cuffaro in Giorgio De Rosa; ob 18. uri na Trgu Popovič, posl. Antonino Cuffaro; ob 19. uri na Trgu sv. Jakoba Arturo Calabria.
V OKVIRU ŠTIRIURNE STA VKE
Tekstilci in kovinarji v boju za novo pogodbo
5000 delavcev v sprevodu demonstriralo pred sedežem industrijske zveze in pred sedežem Intersinda
■iiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiitiiHtiiiitiiiiiiiMiiiiimfiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiHmiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiminiiif
S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA KZ OPOZORILO OBLASTEM IN STRANKAM
«Slovenci ne bomo več pasivno prenašali takšnega ravnanja z našo kmečko zemljo»
Razvoju kmetijstva gre enaka pozornost kot industrijskim in drugim dejavnostim
V sredo je bila seja izvršnega odbora Kmečke zveze. Vodil jo je predsednik Alfonz Guštin, poročal je tajnik Edi Bukavec.
Govor je bil najprej o dosedanjih pobudah v zvezi z razlastitvami. Delegacija KZ je imela vrsto sestankov z razlaščenci (na Opčinah in Kontovelu ter v Lonjerju, Nabrežini, Boljuncu in Križu, prihodnje dni bo tako srečanje tudi na Proseku), ki so ob tej priliki ustanovili koordinacijske odbore, da bi lahko enotneje nastopali v obrambo svojih pravic. Razlaščenci so soglašali s stališči in zahtevami, ki sta jih v resolucijah strnili KZ in SKGZ, ter poudarili, da imajo od odtujitve zemlje dvojno škodo; kot posamezniki in kot pripadniki slovenske narodnostne skupnosti. Zahtevali so, naj oblasti že ob načrtovanju javnih del na narodnostno mešanih področjih obvezno pokličejo na posvet zastopnike krajevnega prebivalstva, kajti le tako bo mogoče »javnokoristna dela* uskladiti s potrebami, .po vsesplošnem razvoju prizadetega teritorija. Načelo o predhodnem posvetovanju mora biti zapopadeno tako y deželni ko), v državni zakonodaji.
Razlaščenci so dalje zahtevali, naj se razvoju kmetijstva posveti enaka pozornost kakor razvoju industrijskih, trgovskih in drugih dejavnosti; načelo o enakovrednosti kmetijstva z drugimi panogami naj pristojna oblast toliko bolj upošteva, ko se pri načrtovanju javnih del sklicuje na določila osimskih dogovorov.
Kmečka zveza se je večkrat sestala tudi z javnimi upravami (Kraško gorsko skupnostjo in okoliškimi občinami, ki so s podprtjem upravičenih zahtev razlaščencev prispevale k izoblikovanju prepotrebne enotnosti med Slovenci) pa tudi političnimi strankami, zlasti onimi, v katerih imamo Slovenci lastne predstavnike. Izvršni odbor KZ je ugotovil, da so stranke, žal, le načelno, podprle zahteve naših ljudi in organizacij, tako da še vedno ni jamstva zoper nadaljevanje razlastitvenih postopkov po dosedanji praksi. Resnici na ljubo — so pripomnili člani izvršnega odbora — je KPI z dokumentom podprla v celoti zahteve razlaščencev in njihovih organizacij ter sprožila ustrezne pobude v deželnem svetu, toda vla-dujoča večina v deželnem odboru jih je zavrnila, to je nerazumljivo
Tudi v našem mestu so delavci kovinarske in tekstilne stroke u-prizorili včeraj štimurno stavko, da bi opozorili javno mnenje in pristojne organe na krizo, ki je zajela ti proizvodni panogi, in na nepopustljivost dolodajalcev pri pogajanjih za obnovitev delovnih pogodb. Delavci so se na poziv pristojnih sindikalnih zvez FLM in Fulta zbrali ob 9.30 pri Lloydovem stolpu, od koder so v sprevodu obšli glavne mestne ulice do Trga Scorcola, kjer je sedež tržaške industrijske zveze. Tu so se delavci dalj časa ustavili in skandirali svoje zahteve po obnovitvi delovne pogodbe. Nato se je sprevod nadaljeval do starega mesta, kjer so delavci uprizorili podobno manifestacijo pred sedežem sindikata delodajalcev Intersind. Od tod je sprevod krenil po Korzu na Goldonijev trg, kjer so se udeleženci protestne manifestacije razšli. Računajo, da se je manifestacije udeležilo okrog 5.000 delavcev iz vseh kovinarskih in tekstilnih tovarn na Tržaškem.
Kar zadeva posebej tekstilno stroko, je vodstvo tovarne «Fila-tura Triestina Altessano* potrdilo, da namerava vpisati 17. maja 200 delavcev v dopolnilno blagajno. Tem bodo sledili še drugi, in sicer po sistemu rotacije (tovarna šteje danes 460 zaposlenih ljudi). Vsi naj bi se vrnili na delo šele 16. avgusta. V dopolnilni blagajni pa ostanejo še naprej delavci tovarne «Calza Bloch*. ki so bili izključeni iz proizvodnje 3. maja letos.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii
in zaskrbljujoče. Kmečka zveza bo zato znova odločno nastopila pri demokratičnih političnih silah in jih pozvala, naj razjasnijo svoja stališča; KZ bo v tem smislu posredovala tudi pri družbenih dejavnikih, kot npr. sindikatih, če se bodo ti problemi še naprej zavlačevali, ne bo več mogoče ostati pasivni.
Beseda je zatem nanesla na novo seganje po naši kmečki zemlji na Kolonkovcu (Ul. di Vittorio). KZ je že protestirala in izvršni odbor je ostro ožigosal nespoštovanje obvez, ki jih je bila sprejela tržaška občina, da bo namreč revidirala načrte PEEP, predno znova poseže po zemljiščih v predmestju (načrti PEEP prizadevajo poleg Kolonkov-ca še Opčine, Sv. Ivan in področje Sv. Sergija). V zvezi s prejšnjimi kolonkovšimi razlastitvami pa je KZ že nastopila pri komisarju tržaške občine z zahtevo po takojšnjem izplačilu predujma v višini
80 od sto odškodnine prizadetim lastnikom, kakor to odreja drugi Nicolazzijev odlok. Vse doslej zbrano gradivo v zvezi z razlastitvenimi postopki bo sedaj Kmečka zveza zbrala v novo listino in jo posredovala političnim strankam.
Predsednik Guštin je na koncu omenil junijski občni zbor Zadružne zveze Slovenije, s katero KZ plodno sodeluje, in razne predvidene nove pobude, kot so npr. trgovski center za kmetijske pridelke, konzorcij za poimenovanje naših vin, pridobivanje rdeče kraške zemlje idr. pa še škodo po divjadi in nedeljskih izletnikih. Kmečka zveza bo v kratkem priredba v Bazovici sestanek, na katerem se bo treba domeniti, kaj in kako ukrepati zoper neomikane nedeljske vandale: besede, prošnje in pozivi očitno ne zadostujejo več in treba bo sprejeti odločnejše pobude, morebiti v pravnem smislu. (dg)

Z VČERAJŠNJE-JAVNE-RAZPRAVE
Ženska gibanja petih strank odločno za socialno in narodno enakopravnost
Ženske KPI, PSI, PSDI, PII in PRI so ostro kritizirale dosedanje upravljanje številnih problemov našega mesta
Ženske in mesto, ali točneje ženske in upravljanje našega mesta, je bila široka tema javne debate, ki so jo včeraj v tržaškem Avditoriju organizirala ženska gibanja petih strank (KPI, PLI, PSI, PRI in PSDI), ki so točno pred letom dni z veliko enotnostjo branila na vsedržavnem referendumu zakon 194 o prostovoljni prekinitvi nosečnosti in s tem onemogočila, da bi reakcionarne in klerikalne sile ponovno potisnile državo, v prvi vrsti pa žensko, v srednjeveški čas.
Kljub razlikam glede strankarske opredeljenosti so te ženske ponovno čutile potrebo, da se v Trstu, ob priložnosti, ko gre za upravne volitve in torej za način bodočega vodenja javnega življenja in storitev, združijo vse tiste
millllllMIIHIKIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMItfUltUllllltfKIlllllllllllKIMIIIIINIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIII
PONOVEN DESNIČARSKI IZBRUH
V noči od srede na četrtek so neznanci hoteli zažgati dvojezični napis v Ul. Risorta, kjer je sedež Slovenskega pastoralnega središča. Namera se seveda ni posrečila, ker je napisna tabla bakrena, vendar so jo plameni in dim vso počrnili, (kot je videti na sliki) poškodovali pa so tudi električni zvonec ob vratih. Slovenski ali tudi dvojezični napisi v mestu so pod vplivom pro-
tislovenske gonje Liste' za Trst in njej podobnih desničarskih krogov, vedno pogosteje tarča atentatov s fašističnim duhom prežetih našču-vancev. Bližnje volitve so priložnost, da demokratični Trst prepreči, da bi se še naprej uveljavljale sile, ki tako protislovensko početje podpihujejo s svojimi parolami pro ti »bilingvizmu*.
sile, ki so za resnično reševanje problemov našega mesta, proti njegovi degradaciji, proti nemočnemu jadikovanju.f proti žalostnemu pogledu »na krono naših prednikov*, kot je neka govornica poudarila. Iz raznih posegov tržaških predstavnic omenjenih strank, številnih družbenih, kulturnih ženskih in strokovnih organizacij ter nato tudi vsedržavnih predstavnic petstran-karskega odbora, je v več kot triurni razpravi, prišla jasno do enotne ugotovitve, da je bilo občinsko upravljanje, ki sta ga imela v rokah KD (več kot 30 let) in LpT zadnja leta, povsem nevstrezno in pomanjkljivo.
Perla Luša (KPI) je poudarila, da je med zaposlenimi v Trstu 30 odstotkov žensk, ki so aktivno in dinamično prisotne v družbenem življenju. Tako KD kot LpT nista rešili nobenega od bistvenih vprašanj teh žensk, kakor tudi ne Trsta samega. Med nerešenimi problemi, je s posebnim oziroma na nedavne zasedbe dijakov nekaterih italijanskih šol proti dvojezičnosti, omenila tudi zakon o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. In prav to vprašanje, o katerem sta nato ganljivo in borbeno spregovorili v slovenščini Nadja Pahor in Tatjana Turko, je ustvarilo tisto rdečo nit, ob kateri so se sinoči konkretno zedinila stališča in mnenja.
Ni bilo golo naključje, da se včerajšnje debate niso udeležile pred stavnice ženskega gibanja KD in LpT. Marsikatera govornica je spomnila, kako sta se — in se še — ti stranki protivita zakonom in u-krepom, ki bi resnično uveljavljali enakopravnost: tako med ženskami in moški kot med Slovenci in Italijani. Tudi na področju težke gospodarske krize, ki jo Trst preživlja, nista ti stranki znali voditi uspešne politike. Kaj šele na pod ročjih zdravstva, socialne oskrbe, šolstva. »Združiti moramo vse naše sile, tako kot smo jih, ko smo kot ženske, delavke, žene delavcev in matere branile pred desetletji delovna mesta v naših pristaniških obratih,* je dejala Jole Burlo. predsednica Sunie, ki je zaključila-«Nočemo nazaj, nočemo nacionalizma.*
Veliko je vprašanj, ki jih bo mo rala bodoča občinska uprava rešiti, ali bol,je, reševati in na katera so včeraj ženske opozorile, saj jih morajo same v največji meri in vsak dan prenašati. Od nasilja na ulicah in med domačimi stenami, do oskrbe ostarelih, varstva najmlajših. življenja v nemogočih stanovanjskih razmerah, brezposelno-
sti, ki najprej preti zaposlenim ženskam itd. Veliko teh vprašanj .je v pristojnosti vlade, veliko pa se jih da rešiti v krajevnem merilu. «Kdor pa je za enakopravnost, je tudi za zaščito slovenske narodnostne skupine*. Giuseppina Sergnesi je zato predlagala, da se petstran-karski odbor, ki je nastal lani za zaščito zakona 194, zavzame sedaj za zaščito Slovencev. S tem predlogom .je strnila mnenje vseh, ki so pred ali po njej spregovorile.
• V dvorani »Baroncini* v Ul. Trento 8 bo v petek, 21. maja, razprava na temo »Kava v Trstu: promet, trgovina in perspektiva razvoja*. Sodelovali bodo izvedenci Alberto Hesse, Riccardo Jlly, Federico Pa-corini in Vinko Sandalj.
JUTRI Z ODKRITJEM DOPRSNEGA KIPA IN KULTURNIM PROGRAMOM
Slovesnost ob poimenovanju osnovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju
Kakor smo ie najavili, bo jutri popoldne v Barkovljah slovesnost ob poimenovanju slovenske osnovne šole po pisatelju, dramatiku in narodnem buditelju Franu Šaleškem Finžgarju. Začela se bp ob 15.45 v veži šolskega poslopja z odkritjem in blagoslovitvijo bronastega doprsnega kipa, v katerem ie Finžgarja upodobil naš priznani likovni imetnik Klavdij Palčič.
Brž nato bo zaigrala godba na pihala, nakar bo sledil pozdravni nagovor Marjana Gregoriča, za njim pa kulturni program. V njem bodo nastopili otroci, ki obiskujejo otroški vrtec in učenci osnovne šole «F. S. Finžgar^, recitatorji in domači mešani pevski zbor, ki ga vodi Sandra Pertot. Po kulturnem programu bo družabnost v bližnjem prosvetnem društvu. V primeru slabega vremena se bo kulturni pro-
gram odvil prav v tem društvu.
Ob priložnosti poimenovanja so domačini pripravili bogato zgodovinsko in šolsko razstavo ter izdali brošuro, ki ponazoruje zgodovino Barkovelj in osnovne šole; poseben kotiček bo namenjen delu in življenju F S. Finžgarja.
Prijatelji šolske mladine in zavedni Slovenci se bodo gotovo množično udeležili slovesnosti m tako tudi poplačali pripravljalni odbor za poimenovanje za trud in požrtvovalnost, ki so ju njegovi člani vložili v prizadevanja za uresničitev pobude.
Zanimivi razstavi v Srenjski hiši
Sinoči je bila v Srenjski hiši v Prebenegu otvoritev etnografske
ttiiiiiiiiiiiiiiiHHimiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiifiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHittiiniiiiHtiiiHMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
PO VOLITVAH UPRAVNEGA ODBORA
PROFESOR DARKO BRATINA NOVI RAVNATELJ «SL0RI»
Bratina je nadomestil pred nedavnim preminulega dr. Karla Šiškoviča
V četrtek, 13. t.m., se je po daljšem premoru sestal upravni odbor Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki je imel na dnevnem redu vrsto vprašanj vezanih na delovanje inštituta po smrti njegovega direktorja Karla šiškoviča, ki je prizadela S LORI pred tremi meseci.
Najpomembnejše vprašanje je bila izvolitev novega ravnatelja, ki mora biti po statutu izbran iz vrst samega upravnega odbora. Prisotni so najprej počastili spomin pokojnega ravnatelja in soglasno ugotovili, da ga v vseh njegovih sposobnostih in področjih delovanja ne bo mogel nadomestiti nihče, da pa je treba načeto delo nadaljevati, kajti v letih obstoja in šiškoviče-vega vodstva je inštitut dokazal, da je nepogrešljiv dejavnik v utrjevanju in razvoju slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Po daljši razpravi o širši vlogi, ki jo ima SLORI med Slovenci v Italiji in o kriterijih, ki naj bi vodili odbor pri imenovanju vodilnih organov so evidentirane kandidature šle v glasovanje in večina glasov je določila :za povega ravnatelja profesorja Darka Bratino.
Po pregledu tekočih nalog se je odbor dogovoril še o obveznostih, ki čakajo novega ravnatelja, ki ima mandat do prihodnjega občnega zbora, januarja 1983, ko bodo običajne triletne volitve inštitutovih organov, (ps)
DO KONCA MAJA
Openska hranilnica ob nedeljah zaprla
Hranilnica in posojilnica na Opčinah bo zaradi notranjih popravil sedeža zaprta za stranke tri nedelje zaporedoma, in sicer 16., 23. in
Agraria
Stokovac
TRST
Ul. Maovaz 36 Borgo S. Sergio Tel.: 818-186
Bogata izbira semen, rastlin, gnojil, kmečkega orodja. Parkirni prostor.
luiiiiiiiiiiiiuiHHHimMiiHiiiitiiiiimiMMHiiiiimiiitiiiiiiiiiiimtMiimiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiKiHiiiMiiiiiimiii
NESPREJEMLJIVA ODLOČITEV TRŽAŠKI OBČINI
V SLOVENSKEM VRTCU ZAPOSLILI OSEBO, KI NE POZNA SLOVENŠČINE
Starši otrok občinskega vrtca v Ul. Ginnastica ostro protestirali pri italijanskem didaktičnem ravnateljstvu„
Starši otrok, ki obiskujejo slovenski občinski otroški vrtec v Ul. Ginnastica 72, se že nekaj dni z zaskrbljenostjo sprašujejo, kako je mogoče, da je tržaška občina namestila v slovenskem vrtcu osebo, ki sploh ne obvlada slovenskega jezika. Tako početje je izzvalo včeraj njihov odločen protest in poseg pri ustreznem italijanskem didaktičnem ravnateljstvu, kamor po pristojnosti spada slovenski vrtec v Ul. Ginnastica.
Problem slovenskega otroškega vrtca se je pojavil pred približno dvema tednoma, ko je zbolela pomočnica v vrtcu (v njem skrbita za otroke dve vzgojiteljici in pomožna oseba). Občina je na njeno mesto namestila osebo, ki sploh ne pozna slovenščine, kar je izredno hudo prav glede na to, ker ima pomočnica (starši nimajo sicer do nje nobenega osebnega predsodka) stalno vsakodnevne stike z otroki, zaradi česar se morajo otroci pogovarjati z njo v italijanščini.
Sprva je bilo staršem rečeno, da bo ostala ta pomožna moč v vrtcu le za par dni, da bi lahko našli ustrezno rešitev. Na njihove ugovore so jim odgovarjali, da na občini prav nimajo primernega osebja z znanjem slovenščine, ki bi jo
lahko nadomestilo. Ti izgovori so povsem iz trte izviti, saj je že pred časom večje število Slovencev vložilo prošnjo za tako ali podobno delovno mesto, a njihove prošnje še niso bile obravnavane. To drugi strani pa deluje na nekaterih italijanskih šolah in v vrtcih pomožno osebje, ki obvlada slovenski jezik; dovolj bi bila torej časovno omejena premestitev
Po dveh tednih so se starši odločili, da posežejo pri italijanski didaktični• ravnateljici. Le ta se je izgovarjala, da pri vsem tem nima besede, starši pa so zahtevali, da pismeno opozori občino o nastalem položaju in naj tudi pripiše, da sedanja rešitev, s pomožno močjo, ki ne obvlada slovenskega jezika, sploh ni primerna in ne odgovarja potrebam slovenskega vrtca.
Tržaška občina prireja v torek, 18. maja ob 20. uri v dvorani občinske izpostave za Rojan-Greto in Barkovlje javni sestanek za ustanovitev prostovoljne gasilske službe. Na srečanje, ki se ga bodo udeležili strokovnjaki občinski in izvedenci gozdarskega nadzorništva, so vabljeni vsi prebivalci med 18. in 60. letom, ki prebivajo v tem predelu tržaške občine.
30. maja. Med tednom pa bo Hranilnica in posojilnica poslovala z običajnim delovnim umikom.
Tržaška univerza bo priredila od četrtka, 20.. do sobote, 22. maja. dve zasedanji o pravnih vidikih po oblaščenih odlokov glede na nreos-novo šol za specializacijo in teča jev za izpopolnjevanje ter glede na nreosnovo astronomskih observatorijev.
ZLATARNA URARNA
«Svizzera»
Ulica
dl A. Sorace
DOXA
'■jJ »*• *	* "
mtpvtus
r*».
T K S 7
S. Spiridione Tel. 60-252
razstave in razstave slik domačega slikarja Josipa Bandija, ki ju je organiziralo kulturno društvo Jože Rapotec.
Etnografska razstava je nekaj izrednega in je zanimiva in pomembna tudi v širšem smislu slovenske prisotnosti na tem ozemlju. Pobuda zanjo je prišla iz vrst društvenega odbora, veliko zavzetost pa je pri delu pokazala predvsem vaška mladina, ki je nosila največje breme zbiranja starih predmetov v vasi in ureditve na razstavnem prostoru. Razstava je izjemno delo Pre-benežanov, ki zaslužijo toplo pohvalo za njeno uresničitev. Stari predmeti iz preteklega življenja Prebenega in Prebenežanov, bodo na ogled dva tedna. Skupno z etnografsko razstavo je v posebnem prostoru razstavil svoja dela Josip Bandi iz Prebenega 4. To je prva Bandijeva razstava, ki se je slikarstvu približal pred nekaj več kot 10 leti. Bandi je seveda slikar amater, klice slikama pa nosi v sebi že od mladih nog in je prve poskuse cpravil v vojski. Tudi za njegovo samostojno razstavo je dalo pobudo KD Jože Rapotec, zato da bi ovrednotilo trud in prizadevnost svojega domačina na umetniškem področju. Na otvoritvi obeh razstav sta sodelovala prof. Boris Zuljan in pa otroški zbor Jože Rapotec, ki ga vodi Edvin Križman-čič. (ris)
V PRIREDBI VZPI - ANPI
Jutri v Miljah partizansko srečanje
Vsedržavno združenje partizanov Italije prireja jutri, ob 15. uri v Ljudskem domu v Miljah partizansko srečanje v spomin 38-letnice ustanovitve partizanskega bataljona »Alma Vivoda*.
Ob smrti Vekoslave Tence vd. Košuta izreka globoko sožalje prizadeti družini in svojcem ŠD Mladina.
Ob smrti Slave Tence vd. Košuta izreka globoko sožalje družini in svojcem Zveza partizanov iz Križa.
KD Vesna izreka iskreno sožalje otrokoma in svojcem ob izgubi drage Slave Košuta.	✓
Gtzela in Nandi sočustvujeta ■ otrokoma in s svojci ob Izgubi drage prijateljice Slave Tence vd. Košuta.
Ob izgubi drage mame Slave izrekata iskreno sožalje Nadji in svojcem Marija in Ilde.
Po kratki in zahrbtni bolezni nas je zapustila naša draga mama
VEKOSLAVA TENCE vd. KOŠUTA
Pogreb bo danes. 15. maja. ob 12.15 v sprevodu pri kriškem spomeniku.
Žalostno vest sporočajo: hči Nadja, sin Drago, mama Marija, brata Karleto in Nino in vsi sorodniki.
Na željo pokojne, namesto cvetja na grob, darujte za Dijaško matico in druge dobrodelne ustanove.
Križ pri Trstu, Boljunec, Ženeva, 15. maja 1982
Žalovanju se pridružujejo družine:
KOLMAN
CORTESE
TOGNUTT1
Ob smrti mame
VEKOSLAVE TENCE vd. KOŠUTA
izreka občuteno sožalje Nadji
PODJETJE ELPRO
Žalovanju se pridružujejo Davo, Dodi in Kazimir.
Dne 13. maja nas je zapustil naš dragi
PAOLO C0UA
(ZOLLIA)
Pogreb bo danes, 15. maja, ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo žena Armida, sesti a r.Lria in drugo sorodstvo
Trst, 15. maja 1982 (Pogrebno podjetje ZimoIoT
ZSKD
priredi jutri, 16. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu
REVIJO OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
NAŠA POMLAD
Predprodaja vstopnic na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20/11 in uro pred pričetkom revije.
Danes, 15., jutri, 16. in v ponedeljek, 17. maja v Šempolaju
PRVA VAŠKA ŠAGRA
Danes, 15. maja, ob 15. uri tekmovanje v briškoli
ob 20.30 ples z ansamblom Lojzeta Hledeta;
Jutri, 16. maja, ob 10. uri tekmovanje v skrlah
ob 20.30 ples z ansamblom Lojzeta Furlana;
V ponedeljek, 17. maja, ob 17. uri odprtje kioskov ob 18. uri razne igre ob 20.30 ples z ansamblom Taims.
vabi na
Slovenska osnovna šola v Barkovljah
SLOVESNO POIMENOVANJE PO FRANU ŠALEŠKEM FINŽGARJU
ki bo jutri, 16. maja, v šolskih prostorih v Ul. Cerreto št. 19. Ob 15.45	— odkritje in blagoslov Finžgarjevega kipa;
nastop domače godbe na pihala; ob 16. uri - KULTURNI SPORED:
pozdravni nagovor, nastop otrok barkovljanskega otroškega vrtca, nastop učencev osnovne šole «F. S. Finžgar*, recitatorji, nastop domačega pevskega zbora.
Po programu bo družabnost v bližnjem prosvetnem društvu.
KD PRIMORSKO MAČKOLJE
vas vabi na
SLAVNOSTNO RAZVITJE DRUŠTVENEGA PRAPORA
in
OBUDITEV TRADICIONALNE MAJSKE ŠAGRE
danes, 15. in jutri, 16. maja v Mačkoljah.
PROGRAM:
danes, 15. maja ob 18. uri odprtje kioskov;
ob 19. uri otvoritev razstave Fotokrožek Trst 80; jutri, 16. maja ob 10. uri odprtje kioskov;
ob 18. uri slavnostno razvitje prapora in kulturni program
Nastopajo godba Breg mešani pevski zbor Jadran iz Milj, in moški pevski zbor F. Venturini od Domja.
Oba večera bo od 20.30 dalje ples z ansamblom POMLAD.
V slučaju slabega vremena bo prireditev v Srenjski hiši.
KD KRAŠKI DOM REPENTABOR
priredi danes, 15. maja ob 20.30 v občinski telovadnici v Repnu .gostovanje amaterskega odra «Jaka Štoka* s Proseka - Konto-vela z veseloigro LOJZETA CIJAKA
SLANA VODA
Vabljeni!
POGREBNO PODPORNO DRUŠTVO
Bazovica - Padriče - Gropada vabi na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo danes, 15. maja, ob 20.30 v Bazoviškem domu.
Vabljeni vsi člani in vaščani.
Odbor
„ Pri Kabličih p.aznujela danes 50 let skupnega življenja predraga mama VIKTORIJA in oče JOŽEF. Skupaj z njima se veselijo lepega jubileja hvaležni otroci Milka, Vir-gilij, Marija, Helena, Lucijan, Franc, Zmaga, Emil, Marta, Milena in Bernardka ter zetje, snahe in šestindvajset vnukov. Soglasno vama vzklikamo še na mnoga leta.
NADJA in FRANKO! Obilo sreče, razumevanja in zadovoljstva na novi življenjski poti vama želita Alenka in Robert.
Normo in Borisa Bogatca je osrečilo rojstvo MATEJE. Srečnima staršema čestita, novorojenki pa vošči vse najboljše KD Vesna.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 15. maja ZOFIJA
Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.28 — Dolžina dneva 14.54 — Lu-la vzide ob 1.55 in zatone ob 11.24.
Jutri, NEDELJA, 16. maja JANEZ NEP.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22,5 stopinje, najnižja 14,8, ob 18. uri 20,2 stopinje, zračni tlak 1020,2 mb pada, brezvetrje, vlaga 53-odstotna, nebo jasno, morje mir-no, temperatura morja 14 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Vito Guštini, Da oiel Detela, Francesca Esposito, E lisa Castronovo, Andrej Hrovatin Moreno Albanese, Marco Sartore Maddalena Fossi.
UMRLI SO: 94-letna Eleonora Bi doli, 87-letna Marianna Pol. por Rossi, 84-letna Giorgina Casson, 83 letna Teresina Ciurcia vd. Sereggi 92-letni Bruno Bombarelli, ,83-letni Pietro Apollonio, 78-letna Maria Kralj vd. Padovan.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. Sv. Frančiška) 1, Trg Osoppo 1, Ul. Zo-rutti 19. Prosek, Milje.
(od 8.30 do ’3.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Oberdan 2 in Ul. T. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Prosek, Milje.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik; tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121: Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SI.UŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68-441.
f Čestitke
Borisu in Normi se je pridružila drugorojenka
MATEJA
Srečnima staršema iskrem čestita, mali Malejki pa želi obilo sreče v življenju
ŠD Mladina
Danes se vzameta
SILVANA in MILOŠ
Novemu paru kliče srečno Dekliščina
Danes bosta stopila na skupno življenjsko pot
SILVANA VESNAVER in
MILOŠ BRESCIANI Sekcija KPI Just Pegan občine Zgonik jima iskreno čestita
SLOVENSKO
f
** V TRSTU
^^GLEDAUŠČE
KULTURNI DOM FEDERICO GARCIA LORCA
KRVAVA SVATBA
Režija: Zvnne Šedlbauer
Danes, 15. t.m., ob 14. uri — IZVEN ABONMAJA Danes, 15. t.m., ob 20.30 — ABONMA RED F - druga sobota po premieri
GOSTOVANJE NARODNEGA POZORIŠTA IZ SARAJEVA
Duško Andžič
«0 IVI ER PAŠA LATAS«
(jed i liste)
Režija:	DUŠKO ANDŽIČ
V sredo, 19. maja 1982, ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU
ABONENTI SSG IMAJO PROST VSTOP.
Gledališča
VERDI
Danes ob 18. uri (red B) 4. koncert spomladanske simfonične sezone. Dirigira Donato Renzetti, solista Lilian Zafred. Na sporedu Britten, Zafred, Ravel in Strawinski.
Vstopnice pri blagajni gledališča (tel. 631948).
ROSSETTI
Danes ob 20.30 in jutri ob 17.30 bo
gostovalo Stalno gledališče iz Turina z delom, ki ga je napisal Dario Fo «L’Opera dello Sghignazzo*. Za abonente 20-odst. popust.
Kino

Ariston 17.30 - 19.45 - 22.00 «Momen-ti di gloria*. Režija Hugh Hudson.
Ritz 17.00—22.15 «Paradise». Barvni film za vsakogar.
Eden 17.00 «Banana Joe*. Bud Spencer.
Grattacielo 16.30 «Sul lago dorato*.
Fenice 17.00 «Agenzia Riccardo Fin-zi... praticamente ('etective*. Renato Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.45 «Sexy jeans*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Sballato, gassato, com-pletamente fuso*.
Cristallo 17.00 «La guerra del fuo-co». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00—22.00 «Anni di piom-bo». Režija Margareth von Trotta. Jutta Lampe, Barbara Sukova.
Filodrammatico 15.00 «11 grande am-plesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 17.30 «Delitto sotto il sole*. J. Birkin, J. Mason, P. Ustinov.
Vittorio Veneto 15.45 «James Bond — agente 007: Solo per i tuoi occhi chi*. Roger Moore.
Mignon 16.00 «11 diritto di cronaca*.
Radio 14.30 «Labbra vogliose*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 «Paura nella citta dei morti viventi*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Izleti
Združenje Union - Pocllonjer Sv. Ivan sporoča, da bo enodnevni izlet v Avstrijo - v Železno Kaplo, ki bi moral biti 25. aprila, dne 23. maja. Prostih je še nekaj mest. Informacije in vpisovanje v Ulici Valdirivo 30, tel.: 64 459 ali 73 2858 ob torkih, četrtkih in petkih od 17. do 19. ure.
Sekcija Slovenske skupnosti Dovin-Nabrežina prireja jutri, 16. t.m., enodnevni izlet v Soško dolino in Beneško Slovenijo. Avtobus bo odpeljal z nabrežinskega trga ob 7. uri. Cena izleta 19.000 lir. Prijave sprejemajo Ivan Brecelj, tel. 208-270; dr. Marinka Terčon, tel. 200-122; Marij Kralj, tel. 200-771 in Orlando Žbogar, tel. 299-259.
Sekcija KPI «J. Verginella* iz Križa prireja od 8. do 17.8. izlet v Sovjetsko zvezo (Moskva, Kijev in Leningrad).''Informacije ob uri kosila na tel. 220-213, vpisujejo pa vsako nedeljo med 11. in 12. uro v kriškem'LjddsRem domu. Številči mest na razpolago je omejeno.
Partizani in aktivisti z Opčin organizirajo 12., 13. in 14. junija 1982 trodnevni izlet na Sutjesko. Vpisovanje še danes, 15. maja, v trgovini pohištva Renar - Proseška ul. št. 3, Opčine od 18. do 19.30. Pri vpisu plačilo.
Razna obvestila
Združenje za ^aščito Opčin sklicuje jutri, 16. t.m., ob 10. uri v Kon-konelski ulici št. 16 (Villaggio del fanciullo) redni občni zbor. Prosimo člane za polnoštevilno udeležbo.
SKD Igo Gruden — Nabrežina vabi na koncert mladinskega pevskega zbora «Franjo Vrunč* iz Slovenj Gradca, ki bo jutri, 16. t.m., ob 17. uri v društveni dvorani v Nabrežini.
KD Slavec sporoča, da odpade predstava Odpirač, napovedana za torek, 18. t.m. v Ricmanjih v izvedbi SSG - Trst zaradi bolezni v ansamblu.
Sindikat slovenske šole obvešča učitelje, da je na sedežu sindikata v Trstu Ul. Filzi št. 8 vsak torek in petek od 16. do 18. ure na ogled ministrska okrožnica št. 125, ki obravnava letne in začasne suplen-ce. Zainteresirani učitelji dobijo na sedežu tudi obrazce za prošnje.
V počastitev Koprskega občinskega praznika organizirata Obalno planinsko društvo KooCr in Planinsko društvo Tomos rekreacijski množični pohod na «Pomjan». Pohod bo jutri, 16. maja. Izhodišče bo pred trgovino v šolari od 7. do 9. ure. Družine prejmejo posebno priznanje, posamezniki pa trim značko. Vabljeni. Komisija za izletništvo.
Pripravljalni odbor za poimenovanje osnovne šole v Cerovljah, po pesniku, skladatelju in narodnemu bu ditelju Miroslavu Vilharju obvešča, da bo slovesnost poimenovanja Šole v nedeljo 23. maja ob 16.00 na šolskem dvorišču. Vabljeni vsi ljubitelji slovenske šole!
VZPI-ANP1 sekcija Križ. Opozorilo izletnikom v Mazzuno Valle Ca-monica - Brescia. Zaradi premajhnega števila vpisanih odpade četrti avtobus. Prosimo izletnike, ki so se vpisali, da poravnajo vpisnino še danes, 15. 5. Odbor VZPI-ANPI Križ.
KD Slovan — Padriče obvešča pevke in pevce, da so pevske vaje za bližnji nastop, ob torkih :n petkih (skupno). Prosimo za točnost!
KD Rnvte-Kolnnknvec vabi na srečanje «Poznaš vino?* jutri, 16. maja, ob 18. uri v društvenih prostorih Ul. Monte Sernio št. 27 (bivša Cam panelle).
DE SANTI C0L0RI
UL. MOL1NO A VENTO 70/B (blizu Trga Pestalozzi)
■	barve za dom — avtomobile — čolne
■	okvirji — vse za slikarstvo
■	posebna ponudba zidnih tapet in plastičnih podov
■	dostava — Izvršitev del
MANJ BESED IN VEČ STVARNEGA SODELOVANJA
V Gorici prvo srečanje med SDGZ in Obrtniškim združenjem iz Nove Gorice
V obrtništvu ugodnejši pogoji za gospodarsko sodelovanje
Če .je uresničevanje pobud o gospodarskem sodelovanju oh meji med velikimi in srednje velikimi podjetji težavno in je doslej obrodilo le bolj skromne uspehe, bi kazalo poskusiti z malimi in obrtniškimi podjetji. Tako nameravajo ravnati slovenski obrtniki na Goriškem, člani SDGZ, ki so te dni dali pobudo za prvo srečanje s predstavniki Obrtniškega združenja iz Nove Gorice.
Srečanje .je bilo v sredo zvečer na sedežu gospodarskega združenja na Travniku v Gorici, že v kratkem pa se bodo spet Dogovarjali, tokrat v Novi Gorici. »Doslej smo vzpostavili odlične stike z Ljubljano, pozabili pa smo na bližnjo Novo Gorico*, je uvodoma de-
SLOVENSKG
^GLEDALIŠČE V TRSTU
GOSTOVANJE NARODNEGA POZORIŠTA IZ SARAJEVA
Duško Andžič
«OMER PAŠA LATAS«
(jedilište)
Režija:
DUŠKO ANDŽIČ
V četrtek, 20. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v GORICI.
ABONENTI SSG IMAJO PROST VSTOP
.jal na srečanju Livio Antonie, načelnik sekcije obrtnikov pri gospo darskem združenju, medtem ko je Viljem Nanut podal nekaj osnovnih informacij o ciljih in organiziranosti slovenske organizacije v zamejstvu, ki	združuje dobro tretjino
slovenskih podjetij V stalnem razvoju, posebej še po formalni	ustanovitvi obrtniškega
združenja je malo gospodarstvo na območju novogoriške občine. V tej
dejavnosti je zaposlenih okrog 1500 ljudi. Okrog 700 je pravih obrtnikov, okrog 500 je odvisnih delav cev. zaposlenih v obrtništvu, okrog 300 pa je tako imenovanih pavšali-stov, ki se z obrtjo ukvarjajo samo deloma, po rednem delu v podjetju. »Obrtniško združenje je nastalo šele pred dobrima dvema leto ma in smo zato sedaj v obdobju reorganizacije. Prizadevamo si, da bi člane organizirali po posameznih sekcijah, upoštevajoč gospodarsko dejavnost, ki jo opravljajo,* je v predstavitvenem posegu povedal predsednik Obrtniškega združenja občine Nova Gorica, Škrlj, ki ie nanizal tudi vrsto drugih zanimivih podatkov.
Precej pozornosti so na srečanju namenili obravnavi pogojev gospo darjen.ja v tako imenovani proiz vodni obrtni dejavnosti, ki je poleg
avtoprevozništva najmočnejša dejavnost v zasebnem sektoiju ter možnosti za tesnejše povezovanje med obema organizacijama, oziroma med posameznimi obrtniki na obeh straneh me.je.
Na srečanju je bila vnovič z obeh strani poudarjena, sicer že stara ugotovitev, da je obstoj in razvoj manjšinske skupnosti v mno-gočem odvisen tudi od krepitve njene gospodarske moči. In prav na tem področju bi se dalo marsikaj narediti, ne glede na trenutne gospodarske težave v eni ali dru^i državi. Pomembno .je že to, da so se o možnostih sodelovanja pričeli pogovarjati, sadovi pa tudi ne bi smeli izostati, pravijo obrtniki, ki sami najbolje vedo kolik šno vrednost imajo besede in razprave in kolikšno vrednost ima konkretno delo.
DVA POMEMBNA DOGODKA V S0V0DNJAH
4
Junija poimenovanje sole in občinski praznik
Slovesnost ob poimenovanju bo v nedeljo, 6. junija, prireditve ob občinskem prazniku pa se bodo pričele 24. junija Napovedan nastop folklorne skupine France Marolt
V sovodenjski občini bosta v prihodnjem mesecu dva pomembna kulturna dogodka. V začetku junija bo slovesnost ob poimenovanju osnovne šole v Sovodnjah po Petru Butkoviču - Domnu, 24. junija pa se bodo pričele prireditve ob občinskem prazniku, ki bo letos potekal že drugič. Zamisel, da bi osnovno šolo v Sovodnjah poimenovali po domačinu, pesniku, pisatelju in prevajalcu, učitelju in duhovniku Petru Butkoviču, je stara že nekaj let. Resneje so se z načrtom pričeli ukvarjati po odprtju novega šolskega poslopja, pobuda pa je dokončno dozorela pred dvema, oziroma tremi leti.
Slovesnost ob poimenovanju bo, kakor smo že pisali, v nedeljo, 6. junija dopoldne, ki bodo v veži šolskega poslopja odkrili doprsni kip Petra Butkoviča. Na dogodek se marljivo pripravljajo. Poleg
VPRAŠANJE KOMUNISTIČNIH SVETOVALCEV
Kdo upravlja 650 milijonov lir ki so v blagajni umobolnice?
Vest o tem znesku je prišla iz odbora Krajevne zdravstvene enote - Martina se je odpovedal pridržkom na predsedniško mesto
Na eni izmed zadnjih sej upravnega odbora Krajevne zdravstvene enote je nekdo izmed članov odbora izjavil, da je v blagajni nekdanje pokrajinske psihiatrične bolnišnice shranjenih 650 milijonov lir. Marsikdo izmed članov se je tokrat vprašal kdo upravlja ta denar, kako se je zbral in kdo pobira obresti. Vest je hitro prodrla v javnost in komunistični svetovalci KZE so prav te dni zastavili predsedniku vprašanje, če je ta trditev resnična, kolikšen je znesek in na podlagi kakšnih zakonskih določil je ta znesek upravljalo ravnateljstvo
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111!,|m||n||||||„|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lts«|IIIIIIIIMt
VPRAŠANJE SVETOVALCA POLETJA
ČEZ SABOTINSKO GESTO ZGRADITI NEKAJ MOSTOV
Visok oporni zid je prekinil poti, ki so se jih posluževali prebivalci iz Štmavra
novno izkoriščati svoje pašnike, kar predstavlja pravkar omenjen primer. Kmetje iz Štmavra so se vedno oosluževali prekinjenih poti. sedaj pa so se znašb pred ogromnim opornim zidom, ki mu niso kos.
Zato se obračajo na državno podjetje za ceste ANAS in na občinsko upravo, da pri gradnji opornega zidu omogočita prehod čez «osimsko» cesto do vseh tistih krajev kjer je mogoče sekali drevje, kositi travo in kjer .ie do leta 1947 deloval tudi kamnolom z zelo dragocenim marmorjem.
Pokrajinski svetovalec Poletto nadalje navaja primer kmetovalca Mirka Vendramina iz Vasi št. 9, ki se .ie ob pomoči kmečke organi zacije obrnil na ANAS in na obči no, naj omogoči prebod čez novo cesto.
Pokrajinski svetovalec KPT Silvino Poletto .ie zastavil pokrajinskemu predsedniku Silviu Cumpeti vprašanje v zvezi z neprijetnostmi, ki so nastale z gradnjo ceste po Sabotinu, ki jo predvideva osimski sporazum in ki bo predstavljala najkrajšo povezavo med Goriškimi bordi in Novo Gorico.
Svetovalec uvodoma poudarja, da so pred časom v nekaterih pokrajinskih komisijah razpravi,jab o zagotavljanju varnosti prebivalcev štmavra med kopanjem trase nove ceste, zagotovili so pogoje, da se pri tem ne bi poškodovale hiše in da bi narava zaradi tega posega bila čimmanj oškodovana. S tem pa je bilo zagotovljeno samo enemu delu potreb prebivalstva te vasi. Svetovalec Poletto v svoji interpelaciji navaja še nekatere druge. Tako trdi. da so s 15 metrov visokim in iz betona grajenim opornim zidom prekinili cesto, ki vodi do nekdanje stare cerkve v Štmavru na višini 560 metrov, ki so .io, kot se ve. po navodilih cesarja Franca II. podrli 1736. leta. S tem opornim zidom so nadalje zaprli pešpot, ki ie vodila na vrh Sabotina, se pravi do višine 609 metrov. In končno so zaprli še dve drči, ki so ju doma čini uporabljali za spravilo lesa in sena.
Z zaporo teh poti so oškodovali 15 kmečkih družin ki so izkoriščale gozd in travnike nad novo cesto. V času naraščajoče gospodar ske krize, ko primanjkuje denarja za najnujnejše predstavlja dodatni zaslužek iz kmetijstva pomembno pcmagalo. Zaradi visoke cene sena so živinorejci začeli po-
VČERAJ OPOLDNE V TRŽIČU
umobolnice. Ob tem komunistični svetovalci sprašujejo, kako jih KZE namerava potrošiti in kaj bo uprava KZE postorila, da se tako izdatna sredstva podvržejo pristojnim nadzornim telesom.
V	drugi interpelaciji svetovalci KPI sprašujejo predsednika, s kakšnimi posegi bo upravni odbor v letošnjem mednarodnem letu ostarelih oseb poskrbel za to kategorijo državljanov.
Svetovalci KPI zastavljajo vprašanje tudi v zvezi s proračunsko postavko, ki predvideva znesek 320 milijonov lir za strokovno usposabljanje osebja. Dodajajo, da bi bilo potrebno izdelati letni program strokovnega usposabljanja osebja na vseh ravneh in o njem razpravljati na skupščini KZE. Prav tako predlagajo, naj bi ustanovili posebno komisijo, ki bi sprejemala predloge, da bi ta sredstva bolje izkoriščali.
V	zvezi s stanjem na vodstvu krajevne zdravstvene enotenaj o-menimo odločitev predsednika Mi-chela Martine, da se je odpovedal pridržkom, s katerimi je sprejel izvolitev na predsedniško mesto. Med glasovanjem sta se namreč vzdržala republikanec in socialist in je bil Martina izvoljen za predsednika samo zato, ker je glasoval sam zase. Potek skupščine KZE,
DREVI OB 20.30 V KULTURNEM DOMU V GORICI
KONCERT DEKLIŠKEGA IN MOŠKEGA ZBORA «IG0 GRUDEN*
iz Nabrežine
Vabi Zveza slovenskih kulturnih društev
......
Ogoljufali so zavod INPS in bolniško blagajno IN AM
Pred goriškim okrožnim sodiščem je bil včeraj dopoldne kazenski postopek proti skupini gradbenikov, lastnikov manjšega gradbenega pod jetja, ki naj bi z goljufijo oškodovali zavod za socialno skrbstvo (INPS) ter razpuščeno bolniško blagajno INAM. Na zatožni klopi so se znašli Bruno Brandolin, Marino Anzelin, Giovanni Zanon, Franco Zorzenon, Franc Korečič, Giovanni Tortul, U-go Maria Brandolin in Ettore Zorzenon.
Pri zavodu za socialno skrbstvo
V SILOVITEM TRČENJU HUDO RANJEN DELAVEC
42-lelni Lineo Lorenzon se je z motornim kolesom vračal na delo v ladjedelnico - S pridržano prognozo so ga sprejeli na zdravljenje v tržaško splošno bolnišnico
V prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj, nekaj pred 13. uro v drevoredu Cosulich v Tržiču, nedaleč od glavnega vhoda v ladjedelnico, je bil težko ranjen 42 letni Lineo Lorenzon iz Tržiča, Ul. Venezia 15. Lorenzon, ki je zaposlen v lad jedelnici, se je menda, po jutranji stavki, vračal na delovno mesto, pri tem pa ga je z avtom povozil 29-letni Alferio Pion iz Zagraja, Ul. della Valle 5. Trčenje je bilo silovito. Lorenzona, ki je najprej močno udaril z glavo v vetrobran, je vrglo nekaj metrov stran, kjer je obležal
s težkimi poškodbami. Prepeljali so ga najprej v tržiško bolnišnico, zaradi izredno hudih poškodb pa so se zdravniki odločili za takojšnjo premestitev na oddelek za oživljanje in intenzivno nego splošne bolnišnice v Trstu. Preiskavo o nesreči vodijo orožniki.
• V konferenčni dvorani na razstavišču oj ločniškem mostu bodo danes ob 16. uri izročili 148 štipendij iz sklada vzajemne blagajne gradbincev.
so zaprosili in tudi dosegli olajšave, do katerih niso imeli pravice. Pet obtožencev naj bi podobno kaznivo dejanje zagrešilo tudi v odnosu do ustanove INAM.
Sodišče je vse obtožence spoznalo za krive. Bruna Brandolina. Anze-lina, Zanona, Korečiča in Franca Zorzenona je obsodilo na osem mesecev zapora ter denarno kazen 150 tisoč lir, druge tri obtožence pa na šest mesecev zapora in 120 tisoč lir ter na povrnitev povzročene škode, o čemer pa bo tekla beseda na ločeni obravnavi.
Po hitrem postopku so včeraj sodili 29-letnemu jugoslovanskemu državljanu Anteju Gaziču. Aretirali so ga 5. maja, v bližini podjetja Meblo Itaiiana na Tržaški cesti v Gorici. Fant je vlomil v urade omenjenega podjetja ter odnesel večjo količino kolekov, fotografski aparat, nekaj žepnih računskih strojev in drugega materiala. Imel je pač smolo, da ga je že kmalu po opravljenem vlomu zasačila policijska ob-hodnica. Dejanje je v celoti priznal, kar je sodišče upoštevalo ter mu prisodilo samo tri mesece zapora pogojno ter denarno kazen v višini 90 tisoč lir.
na kateri so sprejeli proračun, pa je potekal tako, da je Martini vlil upanje v normalno delo te u-stanove, ki je dolgo, predolgo časa bila brez pravega vodstva, zaradi česar so se nabrali številni problemi, ki jih je potrebno čimprej rešiti v korist prebivalstva.
OB VČERAJŠNJI STAVKI
Sindikalni manifestaciji v Tržiču in Krminu
Na včerajšnji sindikalni manifestaciji v Tržiču je sodelovalo nad tri tisoč delavcev ladjedelnice, podjetja Detroit in drugih podjetij kovinarske stroke ter delavcev tekstilne industrije. Po manifestaciji po glavnih tržiških ulicah so se de la>yci zbrali na glavnem trgu pred županstvom, kjer je govoril član deželnega tajništva sindikata kovinarjev (FLM) Graziano Pasqual, ki je kritiziral zadržanje vlade ter predstavnikov delodajalcev v tem trenutku obnavljanja kolektivnih delovnih pogodb.
V okviru včerajšnje stavke je bila sindikalna manifestacija tudi v Krminu. kjer so se na zborovanju zbrali delavci kemične stroke, gradbinci ter dalavci zaposleni v lesnopredelovalni industriji.
Na manifestaciji so bili tudi pred stavniki nekaterih občinskih uprav krminskega območja.
Sklepna prireditev ob tednu Rdečega križa
S pevsko-glasbeno prireditvijo v veliki dvorani Unione Ginnastica Goriziana se bo sklenil teden rdečega križa na Goriškem. Prireditev bo ob 18. uri. pripravlja pa jo pokrajinski odbor Rdečega križa pod pokroviteljstvom goriške občine.
Uspešen zaključek permanentnega seminarja za miade
Lani jeseni začeti permanentni seminar političnega izobraževanja za mlade s področja sovodenjske in doberdobske občine se je te dni sklenil s srečanjem v Doberdobu. Seminar vodi Milan Pahor, prireja pa ga MO SKGZ v sodelovanju z mladinskimi odseki in društvi v posameznih krajih. Na zadnjem srečanju, bilo je v sredo zvečer v Doberdobu, je predaval tajnik SKGZ Duško Udovič in sicer o prizadevanjih za globalno zakonsko zaščito ter o splošnem političnem položaju v deželi.
Serpinar, letos so ga priredili že drugič, je potekal izmenično v Sovodnjah, Doberdobu in na Vrhu. Predavanja so bila vsaka dva tedna, obravnavali pa so različne aktualne teme s političnega in družbenega področja.
Na zadnjem srečanju so ocenih potek letošnje akcije ter se domenili, da bodo s tako obliko izobraževanja nadaljevali v jeseni. Obračun letošnje akcije je vsekakor zelo ugoden. Naj omenimo še, da poteka podoben seminar tudi v Gorici, vodi pa ga Aldo Rupel.
HSP7
zaprto ob ponedeljkih •
Tel: 0481/72995 34074 TRŽIČ (GO) C.ao del Popolo 68
kulturnega sporeda, ki ga bodo obbkovali učenci sovodenjske šole. Sovodenjski nonet in tudi ženski zbor, bodo ob tej priložnosti pripravili tudi razstavo knjig in revij v katerih je objavljal Peter Butkri-vič, razstavo starih fotografij in dokumentov itd V pripravi pa je brošura o življenju in delu, ki bo obsegala tudi vrsto zanimivih podatkov o sovodenjski šoli.
Prireditve ob občinskem prazniku — uvedli so ga lani, ob 30-let-nici obnovitve upravne avtonomije — se bodo pričele v četrtek, 24. junija, s slavnostno sejo občinskega sveta, podelitvijo priznanj in kulturnim sporedom. Tako kakor že lani, pripravljajo na pobudo občinske uprave razstavo in pokušnjo domačih vin. Ob občinskem prazniku, organizacijo je letos prevzelo kulturno in športno društvo Vipava na Peči, pripravljajo tudi vrsto kulturnih in športnih prireditev. Celoten program sicer še ni izdelan, vendar bi že zdaj radi opozorili na nastop znane folklorne skupine France Marolt, ki bo na Peči V nedeljo, 27. junija.
DANES NA KANINU
«Pozdrav naravi»
Kot smo že poročali bo danes na Kaninu kulturna in turistična prireditev »Pozdrav naravi*, ki jo organizirata gostinsko in turistično podjetje Soča iz Tolmina ter Alpski turistični center v Bovcu. Na kaninskem pogorju, v višini 2300 metrov nad morjem bo ansambel »Zagrebški solisti* izvedel poseben koncert namenjen prazniku oziroma mesecu pomladi. Bralce obveščamo, da se bo prireditev začela ob 10. uri po našem času, iz Bovca pa bo na Kanin zagotovljen prevoz z gondolsko žičnico.
Razna obvestila
V	občinski sejni dvorani v Doberdobu bo y ponedeljek, 17. t.m., ob 20. uri ustanovni zbor skupine prostovoljnih gasilcev. Na zasedanj« vabijo tudi tiste občane, ki se doslej iz kateregakoli razloga niso u-tegnili prijaviti.
V	uradu Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2. sprejemajo obrazce in dokumentacijo za izpolnitev davčne prijave do vključno 22. t.m.
Prisbevki
Namesto cvetja na grob Pierin« Brisco por. Hoban daruje podjetje Agroest 100.000 lir za KD O. Župančič iz Štandreža.
Ob tretji obletnici smrti očeta Franca daruje Romana Nanut 30 tisoč lir v sklad za partizanski spomenik v Štandrežu.
Izleti
SPD iz Gorice sporoča zamudnikom, da se nadaljuje vpisovanje za izlet 11., 12. in 13. junija na Štajersko in v Pomurje. Prijave sprejemajo na sedežu društva v Gorici, Ul. Malta 2.
Kino
Dorica
VERDI 18.00-22.00 »Delitto sotto il sole*. P. Ustinov. Barvni film.
CORSO 18.00-22.00 »Bello mio. bel-lezza mia». M. Melato in P. Gian-nini.
VITTORIA 17.00-22.00 «W la foca*. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Ciao ne-mico*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Piu bello di cosi si muore*.
Aova (toncu
•n okolica
SOČA 18.00-20.00 «Bruee Lee super-star*. Hongkonški film. 22.00 »O-čarljivi Oskar*. Nemški film.
SVOBODA 18.00—20.00 »Vampirjeve ljubice*. Angleški film.
DESKLE 19.00 »Skrivnost indijanskega zlata*. Nemški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORILI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-
zo Italija 10, tel. 84-576.
DEŽURNA LEKARN/ V TRŽIČ1
Danes ves dan in ponoči je v Ti žiču dežurna lekarna Alla saluU Ul. C. Cosulich, tel. 72-480.
POGREBI
Danes v Gorici ob 12. uri Valer tino Perissutti iz splošne bolnišnic v cerkev v Podturnu in na glavn goriško pokopališče.
Upravni odbor Slovenskega pli ninskega društva v Gorici se kli nja spominu Plerine Brisco Hoba in se pridružuje žalovanju njeni najdražjih.
Podjetje AGROEST se klanja sj rainu
PIERINE BRISCO
in se pridružuje žalovanju sina Al ša Hobana in svojcev.
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE BRUNOM KORELIČEM
Kakšne vse perspektive se odpirajo Kopru z razvojem industrijske energetske cone
Ambiciozni načrti tudi v kmetijstvu - Urbanistična preureditev Kopra - Stiki z zamejstvom
Ob prazniku koprske občine, ki ga slavijo vsako leto petnajstega maja v spomin na upor marežgan-skih kmetov in delavcev proti fašizmu, je naš koprski sodelavec tiskal novoizvoljenega predsednika skupščine občine Koper Bruna Koreliča in mu zastavil nekaj vprašanj.
Najprej bi me zanimalo kaj sodite o današnjem gospodarskem trenutku Kopra in o perspektivah, ki se opirajo predvsem z razvojem industrijske energetske cone?
»Zdaj, ko se ubadamo z raznimi težavami gospodarske krizo, smo v naši družbeni politični skupnosti vendarle v nekem specifičnem položaju v primerjavi z drugimi ob činami. Usmerjenost v pomorsko gospodarstvo in intenzivno vključevanje v tranzitne blagovne tokove, nam prinaša namreč kar pomemben netto devizni priliv. To bo tudi v prihodnje naša glavna razvojna smer, na katero se bo navezovala tudi večina drugih dejavno-nosti. Druga specifičnost so per-
SPttStl
ChDBIM
FOOiETJE
STAVBENIK
mpei
K. 801.1.
IMOS
TOZD GRADBENA OPERATIVA OBALE, KOPER
TOZD GRADBENA OPERATIVA, LJUBLJANA
TOZD GRADBENI POLIZDELKI, KOPER
TOZD OBRTNIŠKI OBRATI. IZOLA
TOZD AVTOSTROJNI PARK, IZOLA
TOZD PROJEKTIVNO KONSTRUKCIJSKI BIRO, KOPER
TOZD DRUŽBENI STANDARD. IZOLA
SDS SKUPNE SLUŽBE, KOPER
—	grodlme vse vrste objektov visoke in nizke gradnje z zaključenimi deti
—	opravljamo transport in vse vrste storitev s težko in lahko gradbeno mehanizacijo ter servisne storitve
— Izdelujemo kompletno projektno dokumentacijo za vse vrste objektov
—	proizvajamo širok asortiment armirano betonskih in drugih montažnih elementov za objekte visokih in nizkih gradenj
—	proizvajamo širok asortiment vse vrst gradbenih materialov in jeklenih konstrukcij
—	nudimo kompletne storitve izvajalskega inženiringa, storitve obratov družbenega standarda ter storitve avtomatske obdelave podatkov
Čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom za praznik občine Koper
THP PORTOROŽ
n. sol. o.
Stfotel eAdcla
66280 ANKARAN
JUGOSLAVIJA
Telefon: (066) 51-815 (066) 51-820
Telegram: Adria Ankaran SSk Telex: 34152 YU
TOZD Hotel ADRIA Ankaran vam čestita ob prazniku občine KOPER. Turistično naselje ADRIA Ankaran vam nudi veliko možnost za oddih in rekreacijo. Prebivali boste v popolnem miru tako v prostorih nekdanjega samostana, kakor tudi v prijetnih vilah s pogledom na morje. Tistim, ki' ne želijo prebivati v hotelu je na razpolago AVTO -ČAMP A kategorija.
Za okrepčilo je preskrbljeno: restavraciji hotela, Adria Hramu, restavraciji Taverna, Gostilni Adria. Ukvarjate se lahko s športom: tenisom, mini-golfom, keglanjem, odbojko, malim nogometom, košarko, veslanjem.
spektive, ki se odpirajo z izgradnjo industrijske energetske cone. Nosilci razvoja v tem kompleksu s'o Luka. Iplas in Petrol, vendar glede na velike investicije ne smemo pričakovati takojšnjih učinkov. Najbližje uresničitvi je izgradnja terminala za premog, takoj za tem pa so objekti za plastične mase, lepila in za zemeljski plin. Zdaj smo sredi uspešnih razgovorov z domačimi in tujimi partnerji glede vlaganja sredstev in z optimizmom lahko gledamo na ta kompleks. ki bo pomemben tudi za slovensko in jugoslovansko gospodarstvo®
Petletni perspektivni načrt je dokaj ambiciozno zastavljen tudi na področju kmetijstva, kjer naj bi končno le prišli na zeleno vejo?
«Kot pomorsko gospodarstvo ima tudi kmetijstvo svoje primerjalne prednosti, saj se tudi sredstva, vložena v proizvodnjo hrane, dokaj hitro obračajo. Menim, da bi morali zdaj vzpodbujati zlasti individualno kmetijsko proizvodnjo, ki ob razmeroma mgnjših vloženih sredstvih kot v komplekse družbenega sektorja, ustvarja pomembne tržne viške. Predvsem gre za to, da pridelamo več mleka, mesa, sadja, zelenjave in tudi žitaric. Občina bo v zvezi s tem pomagala pri vzpostavitvi pravilnih kooperantskih odnosov v družbenem sektorju ter pri oblikovanju take kmetijske politike, ki naj stimulira proizvajalca®.
Z ureditvijo ploščadi ob Ulici JLA je Koper dobil ob starem še novo sodobno mestno jedro. To je pomemben korak najprej v razvoju tretjega najpomembnejšega slovenskega mesta, žal pa smo glede nekaterih področij (kultura, šport, komunalna ureditev) med zadnjimi v Sloveniji?
«čeprav je občina v zadnjih štirih letih ogromno napravila na področju komunalne ureditve, še zdaleč nismo mogli izbrisali žalostne dediščine preteklosti in je res še precej problemov odprtih. Glede kulture naj povemo, da ima Koper pripravljene načrte za izgradnjo kulturnega doma, toda to po mojem mnenju ni vse. Obala bi morala to področje enotno o bravnavati. bolje izkoriščati že obstoječ« objekte, uskladiti organizacijo prireditev ter animirati prebivalstvo za obiske V športu se
stvari premikajo z izgradnjo prvih objektov rekreacijske cone, vendar nas tu čaka še precej dela. Na komunalnem področju pa bo naša glavna naloga izboljšati oskr-
Predsednik Skupščine občine Koper Bruno Korelič
bo z vodo, izpopolniti cestno o-mrežje na podeželju ter urediti kanalizacijo z izgradnjo čistilne naprave*.
Kako naj bi se po vašem mnenju v prihodnje razvijali že zdaj dokaj razvejani stiki s pobratenimi občinami in z zamejstvom?
«Ti stiki so po mojem mnenju zelo dobri, kar zadeva družbeno politično aktivnost, zdravstvo, kulturo, šport in še nekatere panoge. Precej neizkoriščenih možnosti pa je na področju gospodarstva. Prav zato tudi zamisel o sejmu pobra tenih mest, ki bo te dni v Kopru in ki bo imel tudi mednarodno o beležje,®
Zanima me še vaše mnenje o vključevanju italijanske narodnostne skupnosti v življenje mesta in tudi glede spoštovanja načela dvojezičnosti?
«Lahko rečem, da gre za celo vito sodelovanje tako organizacij in ustanov italijanske narodnostne sknjingsti. kakor^tudi posamezni-
GRADBENO
INDUSTRIJSKO
PODJETJE
TOZD
GRADBENA ENOTA KOPER n. sol. o. Obrtniška ulica 15
Ob občinskem prazniku 15. maju čestitamo vsem poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom
kov na delovnih mestih. Pripad niki italijanske narodnosti pa so zastopani tudi v vseh delegatskih strukturah. Res pa je, da bi mo rali več pozornosti posvetiti dvo jezičnosti. Marsikdaj zaradi po zabljivosti aii malomarnosti odpa do dvojezičen .napis ali napoved kar se ne bi smelo dogajati®.
Končno še vprašanje, ki zadeva relacijo občinska skupščina — de legatski sistem, tirno lahko zadv voljni s sedanjo stopnjo sodelova nja med skupščino ter mestnimi in krajevnimi skupnostmi?
«Nič novega ne bom povedal, če rečem, da delegatski sisiem še ni takšen, kot si ga želimo, ter da bo treba mnoge formalnosti zame n.iatj z vsebinskim delom. Sodim, da smo lahko še najbolj zadovoljni z delom v krajevnih skupnostih, kjer se delegacije redno sestajajo in delegati prihajajo pred skupščino z izdelanimi slališči, Manj za dovoljivo pa je v združenem delu, kjer je kar preveč kratkih stikov na relaciji delegati strokovni de lavei. Pogostoma se tudi dogaja, da je neka delegacija iz združenega dela zelo aktivna, kadar gre za probleme njenega kolektiva, in skoraj nezainteresirana, kadar gre za razreševanje drugih problemov. V zvezi s tem bi nekaj rekel tudi glede delegatskega gradiva, ki bi moralo biti po mojem mnenju bolj razumljivo. Tako bomo lahko pri tegnili k sodelovanju kar največ ljudi in bolj bo tudi čutiti njihov vpliv pri odločitvah na vseh ravneh*.
Razgovor zapisal
L. O.
Fluidiks B.V.
H
«■■■>
AMSTERDAM, PREDSTAVNIŠTVO - OFFICE KOPER 66001 KOPER - Vojkovo nabrežje 30/V Telefon: (066) 22-064, 22-059 • Telex: 34-149 yu FLUID
Naše podjetje se ukvarja s prodajo in izvozom tekočih kemikalij s področja petrokemije.
V našem terminalu v Prosti carinski coni Luke Koper imamo stalno na zalogi:
toluol,
ksilol in benzol (aromati) etil, butil in vinil acetat oktonal,
butanol in izopropanol
Plačila blaga so mogoča samo direktno, s konvertibilno valuto.
na FLUIDIKS Amsterdam
Ob občinskem prazniku čestitamo vsem občanom in poslovnim partnerjem
mednarodna
špedlcl|a
In
transport
KOPER
n.sol.o.
66000 KOPER, Vo|kovo nabrežje 32 Telefon: 25-161, 22-361 Telex: 34-285, 34-117, 34-297
Jnt&uuihbfVK
V	delovno organizacijo INTEREUROPA je vključenih pet temeljnih organizacij, in sicer: TOZD Kontinentalna špedicija, TOZD Pomorska In sejemska špedicija, TOZD Zagreb (špedicija), TOZD Interagent, TOZD Transport ter delovna skupnost skupnih služb
V	okviru osnovnih dejavnosti mednarodne špedicije, mednarodnega cestnega transporta in pomorsko - agggciiskn dejavnosti, delule|o še specializirane siužbe za''fcorttSjf?ersk|, RO/RO, Hucke-pack transport, luško poslovan|e (zlasti tranzit), pomorsko agencijsko poslovanje, (tudi ferry servis),3šej.emsko poslovanje doma in v tujini, zbirni promet po železnici in cesti, avio promet ter centralno - tarifna in komercialno -konjukturna služba.
2250 članski kolektiv Intereurope letos slavi 35-obletnico ustanovitve. V okviru celotne dejavnosti se letno »pretaka«
6 do 7 milijonov ton blaga po Jugoslaviji in tujini, od tega 350 tisoč ton z 240 lastnimi sodobnimi tovornjaki. Dejavnost opravljojo zaposleni v preko 60 poslovnih mestih po vsej Jugoslaviji.
Ob prazniku občine Koper čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem.
Vsem občanom čestitamo ob prazniku občine Koper
ST/ i kotila sf
LS KOPER
PODJETJE ZA IZVAJANJE ZAKLJUČNIH GRADBENIH DEL
KOPER - Ul. 15. MAJA 5/b Telefon: 23-261 in 23-282
>-■
Poslovne enote v Puli, na Reki,

v Ljubi tani ter predstavništvo v Zagreba. *
DEJAVNOSTI: polaganje parketa, plastičnih tlakov, podelita in linoleja, gume, vinil, azbesta in tapet — soboslikarske in pleskarske storitve, polaganje keramike, izdelava plastičnih svetlobnih napisov, di-splay-ev in črkoslikarske storitve ter izvajanje vseh vrst drugih del, ki dopolnjujejo glavno dejavnost.
(•'■''V
•V.'/
a i'
/O ljubljanska banka
splošna banka koper
se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku Kopru in čestita vsem svojim varčevalcem ter jim še nadalje priporoča svoje bančne usluge. Ilkruti sporoča, da je v počastitev občinskega praznika in 90-letnice Titovega rojstva v prostorih Splošne banke v Kopru razstava
€DEN AR TITOVE JUGOSLAVIJE»
POSLOVNA SKUPNOST
ENERGETSKO-INDUSTRUSKA CONA KOPER, o. sol. o.
66000 KOPER Vojkovo nabrežje 33
ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM OB PRAZNIKI OBČINE KOPER
Janez
Kramar: Marezige-trdnjava slovenstva v Istri
4.
Odvetnik Marežganov na procesu Zennaro pa je izjavil, a so fašisti izzivali, da je bil za kmete Marežgane prihod išistov provokacija.
Sestav fašistične skvadre. Scampicchi in še nekateri na-ajajo, da je bilo v fašistični skupini, ki je odšla v Marezige,
2	fašistov. Vojaški vodja je bil Giuliano Rizzato, rojen v raju Este pri Padovi 9. januarja 1898. Pred demobilizacijo
3	bil, po izjavi L. Pelose, namestnika karabinjerskega bri-adirja v Marezigah, karabinjer tudi v Milanu. Nasprotuje-> si tudi vesti o zaposlitvi G! Rizzata v Kopru. Scampicchi 3 v poročilu, ki ga je poslal županu v Este, napisal, da ima
Rizzato domovinsko pravico v Miljah, da je v Kopru ne-ioznan. Prišel |e v Koper v soboto, da bi okrepil koprski bo-jvniškl fašijo pri nedeljskih volitvah. Odvetnik Sergio Dom-lieri, eden prvih fašistov v Trstu, ki je na procesu zagova-jal koristi fašistov, je v biografiji napisal, da je G. Rizzato lobil delo v Kopru. Vodja koprske skvadre je bil Filiberto assini, roj. 1903 na Malem Lošinju. Kot delegat koprskega ašija se je udeležil fašističnega kongresa v Trstu v začetku ebruarja 1921. V fašistični skupini so bili še Giuseppe Fur-
lani, roj. 1903 v Labinu, Eugenio Zanella. roj. 1903 v Kopru, Antonio Genzo, roj. 1898 v Kopru, Giovanni Devescovi, roj. 1900 v Izoli, Giacomo Burlini, roj. 1901 v Kopru, Francesco Giacchin, star 18 let, Giacomo Bassadona, roj. 1904 v Labinu in Alfonso Drass, roj. 1898 v kraju Este pri Padovi, po poklicu sedlar. Na procesu proti Marežganom, februarja 1923, je bil poklican kot priča iz zapora. Po nasiljih, ki jih je počenjal 30. junija 1921 z G. Bassadono in še drugimi fašisti v Kopru, je bil izgnan v domovinsko občino. Pred odhodom skupine iz Kopra se je priključil še 14-letni Giuseppe Bassadona.
Prihod. Koprska fašistična skvadra se je ob 8. uri oz. 9. uri s tovornjakom odpeljala iz Kopra samo do Vanganela, ker so tovornjak potrebovali še za druge prevoze. Odšla je po bližnjicah, verjetno prek Sabadinov, proti Marezigam. Prepevajoč Giovinezzo, je prišla ob pol 11. uri v Marezige, kjer je naredila obhod po vasi. Tedaj je bilo na trgu in pred voliščem nekaj sto volivcev. Nekaj volivcev pa je bilo tudi v gostilni Antona Grimalde, med njimi tudi Ivan Babič - Santonel. Našemljeni fašisti so takoj po prihodu začeli razgrajati. Nekaj časa so se mudili tudi v gostilni A. Grimalde, kjer so naročili kosilo. Gostilna je bila na trgu zraven karabinjerske kasarne. Ljudje so slutili, da se bo zgodilo nekaj težkega. Čevljar iz Marezig je dejal: «Takoj sem slutil, da se bo nekaj zgodilo: Slišal sem tudi, da je v drugih vaseh prišlo do tepeža.« Po prihodu iz gostilne so fašisti hodili gor in dol po vasi in kričali «Abasso i sciavi,
morte ai sciavi!« in podobno. Po zidovih ljudske šole, občinske hiše in zvonika so naredili več napisov in risb, žaljivih za Slovence. Ivan Babič, gostilničar iz Vanganela, je videl na hiši A. Grimadle napis «Abasso i sciavi e i croati« in narisano mrtvaško glavo. Josip Štok je videl na cerkvenem in šolskem zidu napis «W il blocco«, mrtvaško glavo in napis «A morte i slavi e i croati«. Volivci se na vse te grožnje, žalitve in izzivanja niso ozirali. Ostali so mirni, niso hoteli preprečiti volitev.
Poročila o razpoloženju volivcev do fašistov si nasprotujejo. Fašistični II Popolo, tržaški II Piccolo in poročila fašistov na tržaškem procesu proti Marežganom obsojajo vedenje Marežganov. «že ob njihovem prihodu so sprejeli fašiste z mrmranjem, in čeprav so se obnašali spoštljivo in mirno, jih je množica gledala preteče. Hipoma se je izločila iz množice skupina mladih kmetov in se jim približala grozeče in predrzno; zelo hitro je bila vsa množica okrog njih, jih vedno bolj stiskala, kakor za obkolitev. Te podrobnosti pripovedujejo vsi preživeli enako. Fašisti, zavedajoč se težke situacije, niso izzivali in so začeli živahno razpravljati z najbližjo skupino.« V tem smislu govorijo tudi pričevanja fašistov na procesu proti Marežganom. Filiberto Tas-sini je v pričevanju še dodal, da so nekateri vaščani, medtem ko so bili drugi v gostilni, na trgu grozili G. Furlaniju in G. Devescovu ter ju žalili. Dobila sta udarce s kamni, in Tassini jima je z ostalimi pomagal. Na drugi strani pa je 11 Lavoratore konec 1921, ko se je pripravljal proces proti
Marežganom, napisal, da je mogoče na podlagi pričevanj sklepati, da ljudje na noben način niso izzivali. Edinost j s o dogodkih v Marezigah poročala: »Volivci so bili ves ta čas popolnoma mirni in se niso dali zapeljati z izzivanjem fašistov, ki so hoteli na vsak način izzvati nerede in s tem preprečiti volitve. Ko so videli, da s samim izzivanjem ne bodo dosegli svojega namena...«
Petarda. Kmalu po prihodu je G. Rizzato vrgel petardo. Po izjavi Ivana Babiča, gostilničarja iz Vanganela, je eksplodirala 300 korakov iz vasi .v smeri proti Truškam, po izjavi izrednega občinskega komisarja A. Kozloviča pa 50 metrov od mesta, kjer so bili volivci, blizu župnikovega vrta. Po izjavi Antona Dilice so po eksploziji leteli drobci okoli njegove glave. Na procesu proti Marežganom, februarja 1923, so razpravljali o vzroku eksplozije. Fašisti G. Bassadona, G. Devescovi pa tudi namestnik brigadirja LuJgi Pelosa so izjavili, da so Marežgani fašiste po prihodu sprejeli s kamni in grožnjami, toda A. Drass, zlasti pa Filiberto Tassini, sta dala na procesu drugačne izjave. A. Drass je izjavil: »Bali smo se ljudstva. Vrgli smo petardo, da bi ljudi prestrašili.« Po izjavi F. Tassinija so nekateri v Marezigah grozili G. Furlaniju in G. Devescovu in ju žalili, nakar jima je on, pa tudi drugi, pomagal. Odšli so na odprto polje, kjer je G. Rizzato vrgel petardo, da bi preplašil napadalce in tako odvrnil vsako nevarnost. Tudi Edinost in II Lavoratore st* navedla izjavo F. Tassinija! da je G. Rizzato vrgel petardo, da bi prestrašil prebivalce.
KOLESARSTVO
DRUGA ETAPA «GIRA»
SARONNI IZNIČIL SVOJ ZAOSTANEK
Zmagal je v Viareggiu, roza majico pa je oblekel Francoz Bonnet
VIAREGGIO — Giuseppe Saronni je včeraj s pomočjo časovnega odbitka že uspel izničiti svoj zaostanek za vodečim na skupni lestvici. Včeraj je namreč, osvojil drugo etapo od Parme do Viareggia, kar mu je prineslo odbitek 30 sekun, roza majico pa je oblekel Hinaultov pomočnik Bonnet.
Potem ko je v četrtek vse kazalo, da je Hinault že kar v začetku pokazal zobe, so se vendarle izpolnile napovedi poznavalcev tega športa, ki so menili, da veliki francoski kolesar v začetku «gira» nikakor ne bo preveč zavzeto branil roza majico.
Toda resnici na ljubo je treba povedati, da je bil tudi Saronni zadovoljen s takim razvojem dogodkov, kot je bil včerajšnji. «Bolje, da je nisem oblekel prezgodaj* je dejal po prihodu na cilj, «saj mi trenutno zadostuje to, da sem nadomestil izgubljene pol minute.*
Na splošno pa lahko rečemo, da je bila druga etapa dokaj mirna. 162 tekmovalcem je dala znak za Start velika interpretatorka Verdijevih oper Renata Tebaldi. Izpred parmskega krstilnika so se tekmovalci brez hujših pretresov, vendar z dokaj hitro vožnjo, napotili proti morju. Pri petem km je prišlo do prvega pobega, vendar pa so 22-letnega Piersantija Hinaultovi pomočniki kmalu privedli nazaj v glavnino.
Prvi gorski cilj letošnjega «gira», na 953 m visokem sedlu Brattellu (72 km po startu), je osvojil Španec Ruperez, ki je na tej točki za 12" prehitel Van Impeja, 15” Moser-ja, 23" Saronnija, 45" Prima itd. Ker Se je pa Špancu očitno šlo le za osvojitev denarne nagrade, se je na spustu pustil kmalu ujeti. Vožnja je postajala vse bolj živahna in v enega izmed pobegov se je vključil tudi Bonnet. V zadnjem naletu pred ciljem, kjer je Saronni mojstrsko potegnil v ospredje in zmagal, ni Bonnet niti poskušal poseči v boj za visoko uvrstitev, saj je bil šele 19. Toda s pomočjo kompjuterja so iz-
računali, na podlagi posebne formule, da je postal novi vodja skupne lestvice.
Bonnet sam je	to	izvedel šele
dve uri po zaključku dirke, ko je z ostalimi člani svoje ekipe že delal načrte za današnjo etapo.
Lestvica včerajšnje etape:
1.	Saronni (It.) s časom 4’12”55 in p.h. 41,278 km na uro.
2.	Rosola (It.)
3.	Bundi (Švi.)
4.	Bontempi (It.)
5.	Girlanda (It.)
Skupna lestvica
1.	Bonnet	(Fr.)	4’32”04”
2.	Madiot	(Fr.)
3.	Hinault	(Fr.)
4.	Vigneron (Fr.)
5.	Didier (Fr.)
6.	Saronni (It.)
Tretja etapa od Viareggia do Cor-
tone bo merila 218 km. Prvi del bo pretežno ravninski, drugi del proge pa bo potekal v lažjem vzponu.
TENIS
Ostoja v polfinalu
FIRENCE — Marko Ostoja je v četrtfinalu pripravil največje presenečenje na tem mednarodnem turnirju. Premagal je namreč favoriziranega Argentinca Clerca s 7:5, 1:6, 6:4 in se tako uvrstil v polfinale.
OSTALI IZIDI Simmomson (Šve.) —
Portes (Fra.)
Rinaldini (It.) —
Casal (špa.)
Gerulaitis (ZDA) —
Avendano (Špa.)
7:6, 6:1 6:1, 6:4
6:2, 6:3
DOMAČI ŠPORT
Italijan Francesco Damiani boksa na letošnjem svetovnem prvenstvu odlično. Uvrstil se je v finale, tu pa ga vidimo v «zgodovinskem* dvoboju s Stevensonom
DANES
SOBOTA, 15. MAJA 1982
NOGOMET
CICIBANI
18.00	v Trstu, Montebello: Monte-bello - Primorje:
MLAJŠI CICIBANI
18.00	v Miljah: Fortitudo - Breg;
ODBOJKA
ŽENSKA C-Z LIGA
18.00	v Passianu: Colloredo - Breg;
20.00	v Gorici: AGI - Kontovel;
ŽENSKA D LIGA
15.30	v Trstu, Morpurgo: Solaris -Bor; 18.00 pri Banih: Sloga - Gold Fassl •
MOŠKA D LIGA
20.30	v štandrežu: 01ympia Ter-pin - Juventina Belca;
1. ŽENSKA DIVIZIJA
16.00	v Trstu, Ul. Caravaggio: Vi-vai Busa - Sokol;
ŽENSKI TURNIR
15.00	na Ravnah: nastopa tudi Sloga;
ATLETIKA
POKRAJINSKO PRVENSTVO

BOKS
SVETOVNO AMATERSKO PRVENSTVO
Italijan Damiani danes v finalu
Jugoslovanoma Puzoviču in Tadiča ni uspelo premagati svojih nasprotnikov, tako da se morata zadovoljiti z bronasto kolajno
MUNCHEN — Svetovno amatersko boksarsko prvenstvo se bliža h koncu. Drevi bodo namreč v olimpijski dvorani finalni dvoboji, ki bodo določili letošnje svetovne prvake. Žal moramo ugotoviti, da se nihče od Jugoslovanov ni uspel uvrstiti v današnji spored, medtem ko je to uspelo Italijanu Francescu Da-mianiju, ki boksa v supertežki kategoriji in je pred dnevi presenetljivo izločil Kubanca Stevensona.
Jugoslovani se morajo torej zadovoljiti le z bronom. Prvi od modrih* je sinoči stopil na ring Puzo-vič, ki se je bojeval s Kubancem Garcio v velter kategoriji. Puzovič sicer ni dobival močnejših udarcev.
bil pa je vseskozi v podrejenem položaju in premalo agresiven, da bi lahko iztržil kaj več od poraza s 5:0. Ista usoda je zadela tudi Ta diča v težki kategoriji, ki se je bo jeval proti Poljaku Skrzeczu. Tadič je izbral napačno taktiko, vse preveč je računal na odločujoči udarec, tako da ga je Poljak stalno na padal in si nabiral točke. Tadiču je vendarle v drugi in tretji rundi uspelo prodreti v Obrambo nasprot nika, to pa je bilo premalo, da bi lahko upal na zmago. Izgubil je s 4:1.
Zelo dobro boksa na tem svetovnem prvenstvu Italijan Damiani. O tem smo se prepričali tudi sinoči,
ta . < v	■■
Tako je nogometaš Barcelone Simonsen dosegel izenačujoči gol v sredinem finalu pokala pokalnih prvakov
proti Standardu
ko smo gledali njegov dvoboj z Bolgarom Stojmenovom v supertežki kategoriji. Bil je to izjemno napet dvoboj, na ringu se je bila huda borba, v kateri je Italijan prevladal, saj je zadal nasprotniku več silovitih udarcev, enkrat pa ga je spravil celo na tla. Pravi čudež je, kako je Stojmenov zdržal na nogah. Damiani se bo v današnjem finalu srečal z Američanom Biggsom, ki je sinoči v zadnjem dvoboju premagal domačina Hussinga s 5:0. Skratka, obeta se ostra borba, v kateri ima lažjo prednost Američan, ki boksa izredno hitro in agresivno, pa niti Italijan ni brez možnosti, saj je dokazal, da je izredno dobro pripravljen.
Včerajšnji izidi:
Muš.ia kategorija
Aleksandrov (SZ) - Pool (Venez.) 5:0 Titoiu (Rom.) - Collins (ZDA) 1:4
Peresna
Gray (ZDA) -
Otgonbaraj (Mongol.)	0:5
Novakovski (NDR) -Horta (Kuba)	i;4
Velter
Garcia (Kuba) - Puzovič (Jug.) 5:0 Odiambo (Šve.) -Kil Kim (Koreja)	0:5
Srednja
Koškin (SZ) - Carr (Sev. Ir.) KO v 2. rundi
Martinez (Kuba) - Takov (Bol.) b.b.
Tožkrt
Romero (Kuba) - šin (SZ) 4:1 Skrzecz (Pol.) - Tadič (Jug.) 4:1 Supertežka
Stojmenov (Bol.) - Damiani (It.) 0:5 Hussing (ZRN) - Biggs (ZDA) 0:5
SP v Italiji
MONCHEN — Mednarodna boksarska amaterska zveza je na svojem zadnjem zasedanju v Munchnu sklenila, da bo svetovno prvenstvo za amaterje leta 1983 v Italiji. Datum morajo še določiti, vendar je že sedaj jasno, da bo ta manifestacija med oktobrom in novembrom prihodnjega leta.
TENIS
ITALIJANSKI POKAL
Jutri Gaja-Obelisco
Začenja se teniška sezona, ki bo letos zelo intenzivna. Igralci Gaje nastopajo v meddruštvenem turnirju za italijanski pokal, ki je vsako leto kvalitetnejši in zahtevnejši. Otvoritveno srečanje je na sporedu jutri ob 9. uri na Padričah, kjer se bodo igralci Gaje pomerili s teniškem klubom Obelisco. Za Gajo bodo nastopili Edi Gomizelj, Bruno Kralj, Roberto Cordo, Andrej Pregare, Karlo Rudeš Marčelo Čuk, Bogdan Čuk, Pavel Calzi in Andrej Baldacin.
Tekmovalna sezona se bo nadaljevala junija s tradicionalnim turnirjem primorskih društev. Na sporedu sta tudi teniška tečaja za mladino in za odrasle. Sezona pa se bo zaključila z vsakoletnim društvenim turnirjem. Tolikšni načrti, seveda, predstavi ja.jo za novoizvoljeni odbor ŠZ Gaja zahtevno in odgovorno nalogo, ki bo uspešno opravljena le ob sodelovanju vseh članov.
KOŠARKA
V promocijskem prvenstvu
Kontovel mora zmagati
Tudi promocijsko prvenstvo je končno prišlo do konca. Obračun naših moštev res ni najboljši, saj bo Polet izpadel, Kontovelci pa morajo obvezno premagati Ginnastico, drugače bodo sami tvegali izpad. Bor — Scoglietto Prav v zadnjem kolu bodo Ožbol-tovi varovanci igrali proti prvouvr-ščenim košarkarjem Scoglietta, ki bi tudi v slučaju poraza ohranili prvo mesto in s tem prestopili v D ligo. Borovci bodo skušali na vsak način doseči zmago SGT — Kontovel Kontovelci bodo danes igrali odločilno tekmo proti tržaški Ginnasti-ci. Naši morajo zmagati, saj bi v primeru poraza lahko zabredli v težave. Časa del Frigo, ki je neposredni tekmec Kontovela za izpad in ima isto število točk, bo igrala proti miljskemu Interju. ki je na pred-
zadnjem mestu lestvice. Ne vemo, če bo v primeru izenačenega stanja na lestvici potrebno odigrati dodatno tekmo.
Polet — Ferroviario
Poletovci bodo sklenili prvenstvo proti Ferroviariu, ki se je uvrstil na drugo mesto in bo torej skušal prestopiti v D ligo. Oranžni so na žalost obtičali na predpredzadnjem mestu razpredelnice, vsekakor jim v opravičilo prištejemo dejstvo, da so večkrat igrali močno okrnjeni.
SPORED 26. KOLA
Časa del Frigo - Inter Milje; GMT - Barcolana; Z&S - Stella Az-zurra; SGT - Kontovel (15. 5. ob
20.30	v Ul. Ginnastica); Bor - Scoglietto (15. 5. ob 20.30 na stadionu 1. maj); Polet - Ferroviario (16. 5. ob 11. uri na Opčinah); CUS -Don Bosco.
Cancia
niiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiMiiMtmiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiMiintitiiiiiitittiiiiiiitiiniititiiiiiiitiiiHiiiiitiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiin
NOGOMET,
V 1. AMATERSKI LIGI
Težko gostovanje Vesne v Ločniku
V 3. AL bo Primorec še zadnjič igral pred domačim občinstvom, medte m ko bo Gaja počivala
Luctnlco — Vesna
Križane čaka težko gostovanje. Ekipa Lucinica je na drugem me stu lestvice, poleg tega igra na domačih tleh res zanesljivo in uspešno. Goričani namreč do sedaj do ma še niso bili poraženi. V štirinajstih nastopih v Ločniku so iz bojevali kar 11 zmag ter tri remi-
Igralki, trenerki in odbornici
SILVANI VESNAVER ter odborniku MILOŠU BRESCIANIJU
čestita na novi življenjski poti ŠK Kras
•••i«tMaiiiiiia*i«iai*ii>iiitii«««atv«vraii»ia«M«*iB*Ba>>i****>v*f**a*fl*Miaiiii||i'ia*iaai*ik*Baiaii|la*aaiai*ia*>iiiai|la*itivll**n**iai**a**i**f*****"<**v*i**tvataa*VVM*vv*Baat*>v*v*at|iM*ai>i*aa***aaa>1'i'*iMti>iiaaiiiiiiiafa«imiii«iiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiia«iti«ialiaai,wiif«iai,««a«aMit*«iMttM«ilii«iiaiiiMiitMi«if«it«iM
ATLETIKA
MITING PRIJATELJSTVA
Dobri uspehi borovk
Na univerzitetnem prvenstvu v Benetkah pa je nastopalo Tavčarjeva, ki je v suvanju krogle zasedla 5. mesto
V	ponedeljek je bil v Postojni mednarodni «Miting prijateljstva*. Na njem so nastopili atleti številnih držav, med katerimi naj omenimo Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo, Bol garijo, Italijo, Avstrijo. Kljub prisotnosti nekaterih zelo dobrih atletov, ni bilo posebno dobrih rezultatov, saj je dež oviral tekmovalce.
V	skoku v daljino sta nastopili tudi borovki Marina Purič in Tiziana Naturah Žal ju je nemilo vreme močno oviralo, tako da nista dosegli pričakovanih rezultatov. Puričeva se je s skokom 5,19 m uvrstila v finale, kar je uspelo tudi Naturalovi s 5,05 metra.
Dan prej se Je v Benetkah vršilo državno univerzitetno prvenstvo. Prav tako kot v Postojni je tudi tu vreme močno nagajalo organizatorjem in tekmovalcem. Na prvenstvu je nastopila tudi borovka Irena Tavčar, in sicer v metu krogle in diska, kjer je dosegla poprečen uspeh. V krogli se je z metom 12,63 m uvrstila na peto mesto, v disku pa se je z metom 43,12 m uvrstila na četrto mesto.
C. D.
ODBOJKA
NA ŽENSKEM TURNIRJU
Sloga na Ravnali
Danes in jutri se bo prva ekipa Sloge mudila na Ravnah na Koroškem, kamor jo je povabil odbojkarski klub Fužinar na turnir. Ta nastop spada v program medsebojnega sodelovanja, ki sta ga sklenila Sloga in odbojkarski klub Fužinar, ko sta se decembra lanskega leta pobratila. Turnir sam pa spada v Okvir občinskega praznika na Ravnah na Koroškem. Organizator, od bojkarski klub Fužinar je priredil
tako moški, kot ženski turnir, zatem bosta poleg domačega Fužinarja in Sloge, nastopili še ekipi Mežica in Spartakus iz Madžarske. Sloga na Ravnah ne bo nastopila s popolno postavo, saj so zaradi raznih obveznosti ostale doma Čukova, Neva Grgič in Kalanova, kljub temu pa upamo, da bodo naša dekleta zaigrala kot znajo in tako zapustila kar najboljši vtis.
Inka
KOŠARKA
Bianchini pri Bancoromi
Trener Squibba Valerio Bianchini je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da ne bo več treniral peterke iz Cantuja. Odslej bo trener Bancoroma iz Rima, za katero je podpisal enoletno pogodbo.
ODBOJKA
V MOŠKI D LIGI
Derbi Juventina Belca-Olimpia Terpin
V prvi ženski diviziji igra Sokol polfinalno tekmo za prestop v D ligo
OBVESTILA
./.v.'
Športna *o!a Trst prireja REVIJO NAJMLAJŠIH, ki bo danes, 15. maja, ob 15. uri na stadionu «Prvi maj» v Trstu, Vr-delska cesta, 7.
Sodelujejo vse skupine predšolskih otrok, ki vadijo v športni šoli.
Vabljeni!
» # #
ŠD Mladina —
smučarski odsek
obvešča člane, ki so se udeležili sklepnega večera, da lahko nabavijo slik«- nagrajevanja v Križu pri «Foto ’80».
* * »
ŠZ Bor
obvešča, da ho seja glavnega odbora v ponedeljek, 17. t.m., ob 20. uri na stadionu «1. maju. Prisotnost obvezna.
Danes in jutri bo sklenjeno še odbojkarsko prvenstvo v ženski C-2 ter moški in ženski D ligi Sicer pa prvenstveni boji ne bodo še kon čani. ker bo Sloga igrala zadnjo tekmo z Julio v torek zvečer, v prvenstvu «under 15» pa manjka še ena uradna tekma ter nekaj za ostalih. Poleg tega pa ie potreb no opraviti še nekaj zadnjih odlo čilnih nastopov v 1. ženski in mo ški diviziji.
Moška D liga
Tokrat ima prednost moška D liga, ker se v Štandrežu igra slo venski derbi med Juventino Belec iz Štandreža ter Olimpio Terpin iz Gorice. Pred tem zadnjim letos njim obračunom ima goriška še-sterka pred tekmeci iz Štandreža dve točki prednosti in nekoliko boljši količnik v setih. Ker je nrvo mesto že zdavnaj oddano tržaške mu zastopniku Nuova Pallavolo lahko to srečanje neposredno vpli va na vrstni red pod samim vr hom, s tem pa še daje možnost igranja za napredovanje v višjo C-2 ligo Glede na dosedanje razplete je izredno težko dati prednost enemu ali pa drugemu tekmecu. V prvem delu prvenstva ie bila boljša vrsta Plesničarja in tovarišev, v drugem delu pa so se Špacapan in soigralci oddolžili za poraz in stanje dosedanjih obračunov spra vili na 2:1 v korist Štandrežcev Kot vedno doslej bo prav gotovo tudi tokrat dvorana nabito polna, da bodo številni goriški odbojkar ski privrženci le prišli na svo račun
Ženska C-2 liga
Ta konec tedna bosta stopila v športno areno samo Breg in Kontovel, ker bo Sloga odigrala posled nio tekmo z Julio v torek zvečer. Omeniti pa moramo, da so Trža-
čanke izgubile zaostalo tekmo i Ausa Pav s 3:0 in šesterka iz Čer-vinjana ie spet na vrhu lestvice, ker ima boljšo razliko v setih kot Sloga. Zadnje prvenstveno formah nost bo Ausa Pav opravila pred domačimi gledalci z Vivilom. Sloga pa mora v goste k ekipi Julie.
Zastopnice Brega bodo drevi ime le na drugi strani mreže dobro poznani Colloredo. Tako domačinke kot tudi Brežanke v drugem delu prvenstva ne igrajo kaj prida uspešno. Za obe ekipi je ta nastop le gola formalnost.
Kontovel ima v srečanju s pre slabim Agi iz Gorice lepo priložnost, da se poslovi z zmago in s tem osvoji prvo mesto v skupini ter si zagotovi obstanek v ligi. Ženska D liga V mestnem derbiju se bosta spoprijela Solaris in Bor. Borovke bo-HiitiiiMiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiituiiHniiiiiHiiimiiiin
Delovanja ZSŠDI
ZSŠDI
obvešča, da bo v ponedeljek, 17. maja, ob 19.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja odbojkarske komisije. Dnevni red: posvet o odbojki: turnir prijateljstva in tečaj pri Banih.
ZSŠDI
obvešča, da bo v ponedeljek. 17. maja, ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja teritorialnega odbora za Tržaško. Dnevni red: poročila komisij; izpopolnjevalni tečaji: občni zbor ZSŠDI.
* • •
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 18. maja, ob 18.30 na sedežu združenja, Uh sv. Frančiška 20/11., košarkarska komisija.
do morale na igrišče okrnjene, a ne glede na to bi morale pospraviti dve točki. Sloga bo opravila zadnji prvenstveni nastop pred do mačimi gledalci z Gold Fassl iz Trsta, Breg pa bo gostoval jutri dopoldan v Tržiču pri ekipi Ital-cantieri, ki se krčevito bori za ob stanek.
1. ženska divizija
Sokol bo drevi odigral prvo polfinalno tekmo v Uh Caravaggio z Vivai Busa za napredovan.je v D ligo. Slovenske odbojkarice so v tem prvem nastopu favoritinje.
je. Če pa dodamo, da so jih do segli proti Palmanovi, Isonzu Turjak in Torviscosi. to .je proti ekipam zgornjega dela lestvice, potem imamo sliko jasno, da Luci-nico na domačih tleh res ne popušča.	,
Tega se seveda dobro zavedajo tudi Križani, ki v zadnjih nastopih igrajo vedno bolj sproščeno in zanesljivo: Prav zaradi tega so na vijači ob tem gostovanju optimisti in upajo, da bo Vesni uspelo priti do tiste točke, s katero bj si Križani matematično zagotovili obstanek v ligi.
3. amaterska liga
na Tržaškem
Medtem ko bo Gaja tokrat poči vala, bo trebenski Primorec v predzanjem kolu igral zadnio tekmo pred domačim občinstvom.
Primorec — Chiarbola
Čeprav so Trebenci v zadnjih na stopih pripravili svojim navijačem vrsto presenečeni, so jih z nedeljskim remijem z Unionom nekoliko razočarali. Zato se bodo skušali domači nogometaši v poslovilnem nastopu oddolžiti svojim navijačem z lepo zmago.
B H
3. AL NA GORIŠKEM
Mladost — Poggio
Zadnje kolo letošnjega prvenstva je postavilo nasproti Doberdobcem dokaj slabo ekipo, ki zaseda spodnji del lestvice. Zato ne dvomimo, da se bodo igralci Mladosti z zmago poslovili od svojega občinstva, obenem bi s pridobljenima točkama lahko zasedli končno 5. mesto (to v slučaju, da Sagrado izgubi v Sovodnjah).
Sovodnje — Sagrado
Sovodenjcem ostaja jutri še izredno malo upanja, da dohitijo Au-dax na 2. mestu razpredelnice in
ostanejo v boju za napredovanje. To bi se namreč zgodilo, če bi Mar-sonovi varovanci premagali jutrišnjega nasprotnika, obenem pa bi moral Audax doživeti poraz pred domačim občinstvom proti Brazza-neseju.
Begliano — Juventina
Zadnjo tekmo letošnjega prvenstva bo Juventina odigrala v Be-glianu, kjer ne bo imela lahke naloge. Begliano je sicer na spodnjem delu razpredelnice, kljub temu pa se zna uveljaviti pred doma čim občinstvom.	—pr—
15.00	v Gorici: nastopata tudi Bor in Adria;
OTROŠKI ŠPORT
POZDRAV POMLADI
15.00	v Sovodnjah: 3. srečanje o-trok, ki obiskujejo telovadbo; REVIJA VRTCEV
15.00	v Trstu, «1. maj*: prireja Športna šola Trst;
KOŠARKA
PROPAGANDA
na Kontovelu: Kontovel •
17.30 Eor;
15.30 bertas delska
20.30 SGT -maj*:
NARAŠČAJNIKI
v Trstu. Vrdelska cesta: Li-- Jadran; 17.00 v Trstu, Vr-cesta; Barcolana - Bor; PROMOCIJSKA LIGA v Trstu, Ul. Ginnastica: Kontovel; 20.30 v Trstu, «1. Bor - Scoglietto:
JUTRI
NEDELJA, 16. MAJA 1982
NOGOMET
1. AMATERSKA LIGA
17.00	v Ločniku: Lucinico - Vesna;
3. AMATERSKA LIGA
17.00	v Trebčah: Primorec - Chiarbola; 17.00 v Doberdobu: Mladost -Poggio; 17.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Sagrado; 17.00 v Beglianu: Begliano - Juventina:
NARAŠČAJNIKI
14.00	v Trstu, Ul. Flavia: Blue Star - Gaja; 11.45 na Opčinah: CGS - Kras;
NAJMLAJŠI
12.45 v Trstu. Kampanele; Chiarbola - Primorje; 8.30 na Opčinah: S. Andrea - Zarja; 12.15 v Žavljah: Zaule - Breg:
ZAČETNIKI
16.15 v Trstu. Uh Flavia: Pon-ziana - Kras; 10.30 v Trebčah: Primorec - Giarizzole; 13.15 na Opčinah: CGS - Breg:
^ PRIJATELJSKA TEKMA
17.00	v Repnu: poročeni - samski;
ODBOJKA
ŽENSKA D LIGA
11.00	v Tržiču: Italcantieri - Breg;
ŽENSKI TURNIR
9.00	na Ravnah: nastopa tudi Sloga;
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	na Opčinah: Polet - Ferroviario:
1. MOŠKA DIVIZIJA
10.30	v Trstu, Uh della Valle: Au-togamma - Kontovel; 11.00 v Trstu: «1. maj*: Bor - Saba:
ATLETIKA
POKRAJINSKO PRVENSTVO
9.00	v Trstu nastopata tudi Bor in Adria:
DRŽAVNO PRVENSTVO
10.00	v Cassinu: nastopa tudi A-dria;
TENIS
ITALIJANSKI POKAL
9.00	na Padričah; Gaja - Obeli-
sco;
TENIS
TOKIO — Čehoslovak Leudl nadaljuje svojo zmagovito pot. Na mednarodnem teniškem turnirju v japonskem glavnem mestu je v prvem kolu izločil Jamajčana Fukuia s 6:1, 6:2, medtem ko je Indijec Armitraj premagal Avstralca Ed-mondsona s 6:4, 6:4.
Na mednarodnem turnirju v Hamburgu pa zmaguje Američan Con-nors. Ta je namreč izločil Švicarja Gunthardta s 6:4, 6:2, Avstralec McNamara pa je premagal Poljaka Fibaka s 6:3, 7:5.
URARNA
ZLATARNA
Ličan
Lastnik
Plisco Sergio
TRST . Korzo Italia 8 Telefon 040/61176
IZREDNA MAJSKA PRODAJA OD 8. DO 31. 5. 82
omr*

CONCESSIONARI* auto RICAMBI VENDITA ASSISTENZA TRIESTE 34147 triesta via caboto 22
....Mag.823415
34147 triesta via cabo mjr/J Tel. Uff. 820484 0«. a
CARVAT s P a.
Ulica Caboto 22
uradi tel. 820484 — meh. delavnica tel. 823085 —
skladišče tel. 823415
Razstavni prostor v Ul. Raffineria 7/c
CARVAT nudi vsem svo|lm klientom, ki v tem roku kup!|o nov avtomobil alfa romeo: stanovan|e v na|em zo 1 teden pri morju ali v hribih za 2 ali 3 osebe, ali ladralno desko, ali enoletno zavarovanja RC, alt 200 litrov bencina.
"V-'—.M»
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
VRST. Ul Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 4*72 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorica Orevored 24 maggio 1 Naročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletno 59.000
Tel. (0481) 13382 (85723)
V SFRJ številka 6.00 din, ob nedelioh 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizacije in podietia mesečno 120,00, letno 1200.00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StrOFI 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	2ito račun 50101 603 45361 ADIT — DZS 61000 Uu&ljano
Gradišče 10/11. nad., teleton 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 43 nun)
32 400 lir. Finančni 1 100, legalni 1.000. osmrtnice po formatu, sožaljo 750 lir za mm višine v širini 1 siolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juli|8ke kranne se naročaio pri oglasnem oddelku v Italiji pri SPI.
nli upravi, iz vseh dninih dežel
15. ITtajO 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaia I
in tiska I
IZTT l trat
Član italijanske zvtze časopisnih založnikov FIEG
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
Bodo delavci v jugoslovanskih avtomobilskih tovarnah ostali brez dela?
Na oko se zdi la naslov tak, kot da bi ga vzeli iz orožarne senzacionalističnega žurnalizma. Kajti — kako namigovanje, da lahko delavci iz avtomobilskih tovarn ostanejo brez dela, uskla diti s podatkom, da morajo kupci dolgo časa ca kati na avtomobil, da posamezne trgovine z avtomobili sploh ne sprejemajo vplačil, da ima kra gujevska tovarna avtomobilov že nekaj deset tisoč naročil, da posamezne trgovine ne sprejemajo vplačila niti, če ga hoče kupec poravnati v de vizah. Po vsem tem sodeč ne bi smelo avtomobilskih tovarn prav nič skrbeti za svojo prihodnost. Kol rečeno — na oko se zdi. da je vse lepo in prav in da je tudi zaslužek tem tovarnam žago tovljeu. saj so prav zdaj uspeli ponovno podražiti avtomobile. Toda — to je vendarle samo na ličje, pod katerim pa kar mrgoli težav, preprek, nasprotovanj.
Jugoslovanska avtomobilska industrija je za svetovne razmere še mlada (v Jugoslaviji so za čeli avtomobile izdelovati komaj pred 28 leti), vendar tudi sorazmerno majhna. Na leto ne naredi niti 300 tisoč avtomobilov, samo ena ve lika avtomobilska grupacija — Renault — pa jih več kot 4 milijone. V jugoslovanskih tovarnah je zaposlenih tudi samo nekaj čez 30 tisoč delavcev. vendar je s to industrijo neposredno povezano vsaj 300 tisoč delavcev in je njihovo delo povsem odvisno od dela avtomobilskih tovarn.
Za jugoslovanske razmere pa je to vseeno ve liko in prav s tem argumentom avtomobilske tovarne pogosto nastopajo, ko hočejo doseči ugod nosti za razvoj ali boljše poslovne pogoje. Tak argument so, sicer ne direktno, ponujali tudi ob zdajšnjih zahtevah, da jim odobrijo podražitev avtomobilov (o cenah avtomobilov odloča posebna zvezna skupnost, ki je prav maja dovolila podražitev za okoli 13 odstotkov). povsem direktno pa ga uporabljajo pri zahtevah za izboljšanje prodajnih pogojev (zlasti, kadar hočejo ugodnejše kredite) in ko zahtevajo spremembo davkov na prodajo. V&tsih je bil ta argument odločilen, v zadnjem času, v obdobju zaostritve gospodarskih razmer, pa tudi zvezna vlada takega argumenta ne more več povsem upoštevati. To se zlasti pozna pri posojilih. Pri potrošniških posojilih po slovite banke namreč ne morejo vodili lastne po sojilne politike, pač pa okvire te politike določa vlada. Ta je morala v zadnjih dveh letih drastično poslabšati prodajne pogoje: od takšnih, ko je kupec lahko kupil avto skoraj izključno s posojilom do zdajšnjih, ko dobi za nakup avtomobila le sorazmerno mah posojila.
Pač pa je morala vlada popustili pri davkih na prodajo. Ker skoraj celotna jugoslovanska av tomobilska industrija izdeluje majhne avtomobile (najštevilčnejši so tisti, ki imajo motorje z okoli tisoč kubičnimi centimetri) so zahtevali, da bi se davki za te avtomobile zmanjšali, da bi tako lahko prodajo pospešili. Vlada lem zahtevam dol go ni hotela ustreči, kajti davki od prodaje so pomemben vir državnega proračuna. Zdaj pa je popustila pred zahtevami avtomobilskih tavam in zmanjšala davke za te avtomobile. Avtomobilski industriji je seveda s tem ustregla, toda vlada je na drugi strani nekoliko popustila davčni vijak tudi za uvožene avtomobile. Na veliko negodovanje avtomobilskih tovarn seveda. Jugoslovan ska avtomobilsko industrija je namreč izjemno zaščitena pred tujo konkurenco. Turi avtomobili so zaradi velikih carinskih dajatev občutno družji kot tisti, ki so izdelani doma. Zato ni povsem slu čajno, da so lani v Jugoslaviji vse svetovne av tomobilske korporacije prodale le 3138 avtomobi lov. Tuj avtomobil je namreč v Jugoslaviji 2.5 krat dražji kot tam. kjer ga izdelujejo. Manjši davki, ki so jih določili zdaj. še ne pomenijo da bi se svetovna avtomobilska industrija zdaj lahko na jugoslovanskem trgu kosala z jugo slovanskimi tovarnami, kajti razlike so prevelike Pač pa je vlada dala s tem vedeti, da name ram uresničiti svojo nekdanjo napoved o spuščanju tuje konkurence skozi carinska vrata na jugoslovanski trg.
Zdajšnja rahla sprostitev davkov sicer še ne pomeni, da bi se tej napovedi kaj kmalu pri bližali, toda očitno drugega izhoda za zdajšnje
domače avtomobilske industrije tudi zvezna vlada ne vidi. Zaradi tega, ker je bila jugoslovanska avtomobilslca industrija popolnoma neodvisna od konkurenčne tujine, je močno zaostala za svetov nimi tovarnami avtomobilov. Crveni zastavi v skoraj tridesetih letih ni uspelo v proizvodnjo močneje vpeljati domače tehnologije. Tam je stopnja domače tehnologije še vedno le 42-odstotna. V vseh ostalih jugoslovanskih tovarnah pa še precej manjša. V tem pogledu je najilustrativ-nejši naslednji primer — Or vena zastava že 28 let dela po Fiatovi licenci fiat 750, pa še vedno dela na zadnjem pokrovu kvadratasto oblikovan prostor za pritrditev registrske tablice — takšnega, kakršnega je včasih delala za potrebe italiJ panskega trga turinslca tovarna.
Posledice takšne zaprtosti so hude zlasti za kupca. Avtomobilska industrija je neusmiljeno navijala cene. tehnološki razvoj in z njim tudi izboljšanje kakovosti je zelo počasno, slaba je oskrba z rezervnimi deli, skrb za dobro servisno službo ni pretirana. Kakor hitro pa so se poslabšali prodajni pogoji zaradi sorazmerno manjših zaslužkov delavcev in slabših posojil, so se ostro pokazale te vrzeli in lani se je prodaja kar naenkrat zaustavila oz. močno zmanjšala. Toda tudi to ni sprožilo pomembnejših obratov pri po slovanju in gospodarjenju. Še naprej hoče vsaka tovarna po svoje. To pa pomeni, da delajo avto mobile v majhnih serijah, zaradi česar proizvodnja po pravih ekonomskih merilih ne bi smela biti donosna. Najbolj se je to pokazalo pri novomeškem IMV, ki je zašel v strahovit* poslovne težave. Kako tudi ne — strokovnjaki opozarjajo, da je serijska proizvodnja v jugoslovanskih tovarnah povprečno 12 krat premajhna, da bi bila lahko donosna. Jugoslovanske tovarne menda iz delujejo kar 56 tipov vozil. Najmočnejša avtomobilska tovarna — Crvena zastava — pa namerava narediti letos 188 tisoč avtomobilov, kar je po svetovnih merilih še premalo za poslovanje z dobičkom.
Toda vse te težave niso prisilile tovarn, da bi začele s skupnim delom, da bi se — tako kot mnoge svetovne avtomobilske firme — povezale in si razdelile delo. Celo s svojimi kooperanti ne uspejo razčistiti odnosov, kajti v kragujevški tovarni je nedokončanih vsaj 10 tisoč avtomobilov zaradi tega. ker kooperanti niso pravočasno do bacili kakšnega dela (stekla, akumulatorjev, sedežev, luči. ..). Odveč je reči, da bi šla zaradi takega poslovanja v tujini marsikatera tovarna na boben, toda močno razvejan sistem solidarnostne pomoči pri nas ohranja pri življenju tudi najslabše (izjema je le stečaj Cimosa, za kale rega so se odločili v Sloveniji). Najslabšim pa je omogočeno, da se rešujejo predvsem tako, da slabo gospodarjenje zakrijejo z dviganjem cen. Ker ni konkurence, jih tako draženje prav nič ne prizadene. Toda. ko država zahteva od njih, da bi kaj tudi izvozili, je to skorajda nemogoče. Izvažajo le tako, da cene močno spustijo in le na ta način jim je lani uspelo izvoziti okoli 50 tisoč avtomobilov.
Zdajšnje zaostrene razmere še niso prav nič vplivale, da bi se v avtomobilski industriji začelo premikati na bolje, da bi začela razmišljati o tem, kako bi postala konkurenčna. Avtomobilsko industrijo v to lahko prisilijo samo še ostrejše gospodarske oziroma tržne razmete. Zdravo pa se dajo zaostriti tako, da domači trg počasi odpiraš svetovnim vplivom. Vendar je to hkrati tudi zoprno, saj bo s tem domača indu strija začela izgubljati naročila. Bali se je. da bi v takih primerih prevagal argument o tem, kako zelo veliko delavcev je odvisno do obstoja teh tovarn. Toda te tovarne so že tolikšne, da je zanje domači trg močno premajhen in da morajo s prodajo na tuje. Tam pa je možno prodajali le sodobne in kvalitetne avtomobile. Čim kasneje se bodo v avtomobilski industriji zavedeli, kako zelo odločujoče so te zakonitosti, toliko dalj časa bodo delavci v svojih tovarnah imeli premalo dela. Zdajšnja podoba dobre prodaje je namreč le navidezna.
JOŽE PETROVČIČ
SKORAJŠNJE ODPRTJE V TOREK, 18. MAJA 1982
distribucije klasičnih beneških vin rdeča: merlot, raboso, friularo, cabernet bela: pinot, tocai, conselvano
na Opčinah v Narodni ul. 33 (nasproti tramvaja) z istim urnikom, kot ga imajo trgovine.
Brezplačna pokušnja in ugodne cene! SOCIOVINICOLA VENETA Kmetijska zadruga
Informacije SIR uporabnikom
PLAČILO TELEFONSKEGA RAČUNA
Družbo SIP opozarja svoje abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za II. trimesečje 1982.
S tem oglasom opozarja vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej pri lokalnih sedežih. S tem se bodo izognili prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik.


ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Madame Curie - TV nada ljevanka
11.00	Dokumentarna oddaja
12.00	Skrivnostno življenje Edgarja Briggsa TV film
12.30	Check up 13 30 DNEVNIK
14.00	Giacinta - TV nadaljevanka po romanu L. Capuane
14.30	športna sobota v teku oddaje:
Firence: Tenis Evrovizija:
Boks
16.30	Dnevi svobode - 2. del
17.00	Dnevnik 1 Flash
17.05	Tri krat tri vodi Barbara Boncompagni
18.15	Posebna oddaja i/. parlamenta
18.50	Glasbena oddaja Rock’n’roll v letih 1955-58
19	45 Almanah
20.00	DNEVNIK
20	40 Flash - nagradno tekmova-
nje, ki ga vodi Mike Bon giorno
21.45	«Una tranguilla coppia di killer»
22.45	Programi za prihodnji teden
23.00	Dnevnik
23.30	Vzgojna oddaja
Drugi kartal
10.00	Bis
12.30	Scoop kultura, prireditve in druge aktualnosti
13.00	Dnevnik 2 Ob trinajsti uri 13 30 Scoop 2. del
14.00	Vzgojna oddaja
14.30	cAzzurro '82» glasbena od daja 1. del
15.20 Evrovizija:
Cortona: 65. Giro dTtalia
16.15	«Azzurro ’82» - glasbena oddaja 2. del
17.45	Dnevnik 2 - Flash
17	50 Programi za prihodnji teden
18.05	Dnevnik 2 - Dribbling
18.50	«11 sistemone*
19.45	DNEVNIK
20.40 Prestolonaslednik 2. in zad nji del
21.50	«Azzurro ’82» - finalni del 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretii kanal
17.05	Vabilo «Rocambole» - film
18	45 Programi za prihodnji teden
19.00	DNEVNIK 3
19.35 Programi tretje TV mreže
20.00	Vsi na oder
20.40 Buddenbrookovi - 4. nadal.
22.15 DNEVNIK 3
22.50	Milan: lahka atletika
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00 POROČILA
9.05 Zhis - v lesu skrite pravljice
9.40	Mi smo mladi muzikanti: Dolgi, široki in ostrovidni
10.10	Mak ob progi, otroška serija
10.40	Pustolovščina - otroška serija
11.10	Novo vznemirja:	Tehniški
mehanizem
12.10	človekovo telo: Notranje o čiščevanje
12.35 Naša krajevna skupnost Podnajemniki 13 25 in 10.50 POROČILA 16.55 Rokomet
Kolinska Slovan - Železničar 18.25 Ljubil sem vas - film
19.50	Naš kraj
20.05 Zlata ptica Martin Krpan
29.10	Risanka 20.30 TV dnevnik
21.00	Mali svet Sammvja Lecja -film
22.50 Zrcalo tedna
23.05	Poročilo z 9. kongresa ZK Iirvatske
23.35 Jazz na ekranu: Veliki orkester RTV Novi Sad
23.55	Poročila
Koper
18.00	Z nami pred kamero
18.05	TV D vesti 182)0.Narodna glasba
18.55	Boks - Munchen - Svetovno prvenstvo
20.00	Z nami pred kamero
TV D Stičišče TV D Danes 20.30 Celovečerni film 22 00 TV D. - Danes
22.10	Boks - Munchen - Svetovno prvenstvo
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13 00, 14.00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: mali leksikon telesne kulture; 845 Glasbene skice: 9.30 Onkraj zvezd, literarni fragmenti v prozi; 10.10 Koncert: 11.30 Pol dnevniški razgledi: - Literarni listi: 12.00 «Nas anu ziitra» - Beležka: 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pisci; 14.30 Poslušali boste: 14.55 Naš jezik; 15.00 Diskoteka je vaša; 15 30 Dijaška tribuna; 17.10 Letošnja revija «Pri-morska pojev; 18.00 «Ve.š. poet svoj dolg ...» - socialna in partizanska lirika: 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Slovenski program)
7 00, 7.30, 8.25, 14.00, 15.00 Po rečila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Obvestila in reklame; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski in televizijski spored; 14.15 Kinospored; 14.30 Reportaže iz zamejstva; 15 10	15.00
Predstavitev oddaj: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dhevnik: 17.15 Zabavna glasba: 17.30 Mladim poslušalcem.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30. 17.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 7.15 Koledarček: 8.15 Horoskop; 8.45 Count dovvn; 9.32
Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .;	10.15 Knjiga po radiu;
10	32 Glasbeni odmor in horoskop:
10.45	Mozaik - glasba in nasveti;
11.00	Plošče; 11 32 Kim. svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Glasba;
15.00	Glasbena oddaja; 15.33 Ma-de in Italy; 16.00 Nove plošče;
16.45	Igra ansambel Casadei; 17 00 Istrski akvareli: 17.10 Italijanski zbori; 17.32 Glasbeni vikend; 17.55 Pismo iz ...
LJUBLJANA
6.30. 7.00, 7.30, 8.30, 9.00, 10.00.
11	00, 12.00, 13.00, 15.00. 20.00. Po ročila; 7.10 Prometne informacije; 7.20 Rekreacija; 7.45 Prometne in formacije; 7.50 Dobro jutro, otroci; 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Pionirski ted nik; 10.05 Matinejski koncert; 10 45 Zapojmo pesem; 11.05 Pano rama lahke glasbe; 11.40 Po re publikah in pokrajinah; 12.05 Po jo amaterski zbori: 12.30 Pogovor s poslušalci: 13.10 Godala v ritmu: 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Veseli domači napevi; 14.20 Za bavna glasba; 14.30 Priporočamo vam . . .; 15.05 Glasbena panorama; 18.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Zabavna glasba: 16.50 Radio danes, radio jutri: 17.00 Vrtiljak: 18.00 Studio ob 17.00: 19.00 Škatlica z godbo; 19.30 Mladi mla dim: 20 25 Zabavna glasba: 20.35 Mladi mostovi; 20.55 Domovina je ena; 21.00 Sobotni zabavni večer;
22.00	Za Slovence po svetu; 24.05 Lirični utrinki.
ZLITAH\ \ - i/HAMOV A
LAUREIMTI
Center popravil Seiko Velika izbira ur in zlata najboljših znamk ZELO UGODNI POPUSTI
TRST — Largo Santorio 4 — Tel. 723-240
URARNA IN ZLATARNA
MiRolj Karlo
URE NAJBOLJŠIH ZNAMK VELIKA IZBIRA ZLATIH OKRASKOV ZA VSE PRILOŽNOSTI
TRST - ČAMPO S. GIAC0M0 3 Telefon 795-881
KONFEKCIJA ZA VSE OD
OTROKA
DO
ODRASLEGA
Po najugodnejših cenah
POSEBNE
TEDENSKE PONUDBE NA RAZLIČNIH ARTIKLIH
r R 2 I C
UL. DUCA D'AOSTA 91/93 — TEL (0481) 44S57
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
SIP Societa Italiana per 1'EsercizioTeiefonico
OSMICO je odprl Josip Pavlin, Sa-lež št. 16. Toči belo in črno vino.
IMMOBILIARE Nord-est, tel. (0431) 96640, prodaja na Poljanah (občina Doberdob) vilo v gradnji z desetimi prostori in pritiklinami. Cena 90 milijonov lir od tega je 23 milijonov dolga v hranilnici v Doberdobu.
23-LETNI knjigovodja z odsluženo vojaščino in prakso v pomorski agenciji išče zaposlitev. Telefon 040/226355.
PRODAM lancio beta H.P.E. letnik 1980 prevoženih 24000 km po ugodni ceni. Telefon 040/824381.
UPOKOJENEC z dobro urejenimi življenjskimi pogoji išče v najem sobo z vsem udobjem pri majhni slovenski družini oziroma osebi. Telefonirati na št. 040/229335 od 13. do 15. in od 20. do 22. ure.
GORIŠKO podjetje išče nekvalificirane delavce. Po možnosti z o-pravljenim vojaškim rokom. Zainteresirani lahko naslovijo prošnje — samo v pismeni obliki — na naslov: Šifra: «Delavec» — Primorski dnevnik — Ul. XXIV maggio 1 — Gorica.
PRODAM lancia fulvia berlina 1300 v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Telefonirati v jutranjih ali večernih urah na št. 040/231-081
OSMICO je odprl Jožef Zobec - Dom jo št. 68. Toči belo in črno vino
VINO DOMAČE proizvodnje točijo v osmici pri Emilu Mučiču v Rutar jevi ulici v štandrežu.
KMEČKA POSESTVA GRUDINA, vpisana v seznam rejcev prašičev in nagrajena z zlatim odličjem za rejo izbrane pasme, javljajo odprtje novega središča za rejo prašičev v Rupi (na Štradalti) občina Sovodnje. Prodaja zasebnikom in trgovcem ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. in od 15. do 17. ure, ter ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ali po telefonu štev. (0481) 391-063.
PRODAM zazidljivo zemljišče na Krasu veliko 1700 kv. m — lahko tudi razdeljeno na dve parceli. Telefon 040/226-294.
V BLIŽINI Kulturnega doma v So-vodnjah smo našli zlato otroško zapestnico. Podrobnejše informacije na tel. 0481/882179.
PRODAM tovornjak Ford - transit diesel ali zamenjam za avto die sel iste vrednosti. Telefonirati na štev. 417-498.
POD zelo ugodnimi pogoji prodai > tri stanovanja (eno je primerno tudi za urade) v centru Gorice, blizu sodnije. Stanovanja bodo vseljiva v prihodnjem letu. Za podrobnejša pojasnila poklicati po telefonu (0481) 882178
MARE ŠPORT - Seslian tel. 299231. plovila acquaviva. motorji suzuki, prikolice vseh znamk, rabljeno raznih znatnk in vrst.
V PREDNAROČILU 1.600 DIN CENEJE!
Ponovni natis drugega letnika najbolj priljubljene knjižne zbirke za mladino - Biseri domače in tuje pripovedne književnosti
ZLATA KNJIGA
8 pripovednih del v 14 ilustriranih knjigah II. letnika — 3572 strani — 270 barvnih in črno-belih llustracilah — V prenaročilu 1.600,00 din ceneje!
Otroku, ki hodi v šolo, boste dali največ, kar mu je mogoče dati v tej dobi, če mu boste podarili dobre kniiae Zlasti v veliko veselje mu bodo dela, ki so jih kot svoje najljubše knjige izbrali njegovi vrstniki Takšne kniiae pa vsebuje drugi letnik zbirke ZLATA KNJIGA. Skoraj vse pripovedke, povesti iz partizanskega življenja zgodovinske povesti, zgodbe o živalih in pustolovske zbodbe v 14 knjigah drugega letnika ZLATE KNJIGE so tudi v programu obveznega šolskega branja.
Drugi letnik zbirke - 9 del v 14 knjigah - bo izšel v nespremenjeni zunanji in notranji podobi.
DEVET PRIPOVEDNIH DEL V 14 KNJIGAH
LUKEC IN NJEGOV ŠKOREC — PESTRNA, France Bevk, ilustrirala Ančka Gošnik - Godec 160 str., 30 ilustracij
BOBRI I - lil, Janez Jalen, ilustriral Milan Bizovičar; 620 str., 45 ilustracij
V PUŠČAVI IN GOŠČAVI I - II, Henrik Sienkiewiciz, prev. France Vodnik, ilustriral Nikolaj Omersa; 336 str., 30 ilustracij
HEIDI, Johanna Spyri, prev. Meta Sever, ilustrirala Ančka Gošnik - Godec; 240 str., 30 ilustracij
MALI UPORNIK, France Bevk, ilustriral Marjan Amalietti; 144 str., 30 Ilustracij
ROBINSON CRUSOE, Daniel Defoe, priredil K. čukovski, prev. Cvetko Zagorski, ilustriral Ive Seljak - čopič; 204 str., 30 ilustracij
VVINETOU I - lil, Karl May, ilustriral Aco Mavec; 1324 str., 45 ilustracij
SKRIVNOSTNI OTOK I - II, Jules Verne, prev. Janez Gradišnik, ilustriral Leon Koporc; 564 str., 30 ilustracij
V PREDNAROČILU JE ZBIRKA 14 KNJIG 1.600 DINARJEV CENEJŠA!
Priapiuvijle su
DIJAŠKO MAJICO
Ugodna cena v prednaročilu 4.800 din Po izidu julija letos bo cena drugega letnika 6.400 din
Drugi letnik zbirke Zlata knjiga lahko naročite tudi v
tržaški knjigarni
Ul. sv. Frančiška 20, TRST, ali pa v GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA 0NEVNIKA, Orevored XXIV Maggio 1
K
založba
mladinska
knjiga