Natisov 15*000« ;, strani K 20, za '/s strani K 10, za >/„ strani K 5, za '/„ strani K 250, za >/e» strani KI. — Pri več kratnem oznanilu se cena primerno zniža. ■toy. 37. V Ptuju v nedeljo dne 15. septembra 1912. XIII. letnik. 1VOJU Sola. •a Pi bol elo 6U i rd?e a ali K Nalan ko). Par besedi o šoli hočemo zopet enkrat iz-pvoriti; kajti te dni se šola odpira in lira. ' Govorimo najprve starišem tistih otrok, ki lajajo zdaj k počitnicam. Eden najlepših prizorov iz sv. pisma, pred 0«ierega krasoti se klanjajo tndi največji brez-ttci. je oni, ko kliče nacarenski Jezus deco k „Paatite male k meni, kajti njih je ne-o kraljestvo" ... In neki nemški modrijan jekel: „Kinder sind lebende Blumen" . . . res: čisto kakor jasno pomladno nebo je otroka, čista v nezavedni nedolžnosti nje-i duša. Pravi biser v mračnem življenju, nem sovraštva in skrbi in boja, je deca, — najplemenitejša je ljubezen krvi, sveta, večna irina ljubezen . . . Gotovo ni vse poezija, u obdaja dandanes otroško življenje. Semtertja naravnost čudimo, kako globoko je porinil že eh svoje kremplje v otroško srce; s tiho grozo cmPd "MoJ61110 obleke, ki omadežujejo tako rano cm do nočjo nedolžnost. A ravno ta dejstva nam ka-[jo, kako strogo je resnemu očetu paziti, da cvetje ne zveni. Otrok je zaklad, ki im ga je večna božanska volja v roke polo-la, —: ne zapravljajmo tega zakla-12 la! Pazimo, da nam bode rodil obresti, neven-'< ite obresti lepih čednosti, nad katerimi bode id ves pošteni svet veselje . . . V počitnicah ravno se mnogo otroških duš teles pokvari in pohabi, zapravi in uniči. IjOljJjiitelj, sam izmučen in dandanes žalibog tudi 'm, izpusti stroga vajeta, — in kakor lastavica izleti deca v zaželjeno prostost. marsikatera lastavica pade izmučena na hladno imljo, predno je poskusila krasni polet čez ije morje . ." . Mi gotovo ne pridignjemo, da ij se deco od Btrani starišev v počitnicah po-ibno strogo drži in v razvitku zadržuje in v idem strahu vzgaja in morda celo trpinči ter tuci. Ej, mlada duša potrebuje prostosti, pa če jt ta prostost semtertja tudi malo divja, če idari čez meje tistega, kar je od hripavih modrijanov predpisano, A varovati je m 1 a-ino v počitnicah pred slabo rnžbo, ki zastruplja dušo in telo, pred ne-raroostmi, ki pretijo na vseh koncih in krajih b katerih žalostne posledice se dostikrat šele iez leta opazuje. Ne pustite mladine v počitni-cah političnega strupa srkati; saj vidite, kako učinkuje ta strup pri šoli odraslih mladeničih in deklicah. Ne pustite deci, da bi si priučila ja do lenobe in postopanja. A tudi ne na-deci bremena, ki so pretežka za mladi krpet. ne rodite v njenem srcu misel, da so rtariši le mučilci in otroci le sužnji. Pazite ia telesno in na duševno zdravje dece! Dajajte ji pa zato v prvi vrsti ljubezen do domače grade, učite ji v e-jelja in ponosa do naj plemenitejšega stanu— prostega kmeta. Mor je vsadil Bvojemn otroku v .srce kmet-ijfi ponos in veselje do dela na domačiji, ta mu je dal najlepšo „doto", in te .dote" mu nikdo vzeti ne more. i oži vajte jer-avna :sch i leta i (av-naln» i za-rosto. proti nami lboni * ka~ Zdaj pa besedo še vam starišem, katerih deca ima počitnice za sabo in ~b,ode te dni zopet prestopilo prag šole. V»vseh slovenskih listih so bili v zadnjem časn objavljeni članki, v katerih se z nezmerno besnostjo hujska proti nemški šoli. Tako so pisali, kakor da bi bile nemške šole prava roparska gnezda, prava zbirališča janičarskih divjakov. Potemtakem bi morali biti vsi slovenski voditelji, vsa slovenska „inteligen-ca", sami razbojniki in same propalice, ker so večinoma izšli iz nemških šol. In vsi Slovenci narod razbojnikov in zločincev, ker pred par desetletij sploh še ni bilo slovenskih šol in so morali vsi nemške ter pozneje utrakvistične šole obiskovati . . . Otročje besedičenje! In nemških in slovenskih, iz japonskih in angleških šol so izšli modrijani in tepci, lopovi in poštenjaki-. Kar nas sili, da priporočamo obisk nemških šol, to je dejstvo, daje človek brez znanja nemščine revež kamor se obrne. Berač je, pa če sedi prav na tisočakih! Ravno malemu slovenskemu narodu, ki je na polja kulture in gospodarstva zamogel še tako malo lastnega vstvariti, ki je nn, vseh koncih in krajih od tujih sosedov odvisen, — ravno temu slovenskemu narodu je znanje nemščine potrebno kakor vsakdanji kruh. Kdor to resnico taji, ta slepari, ta hoče v kalnem ribariti, ta hoče igrati v slovenskem čebelnjaku vlogo trotov! M i ne delamo reklame za nemške šo-1 e, kajti nemške šole na Spodnjem Štajerskem in na Koroškem so prenapolnjene in ne potrebujejo priganjačev. Vstvarite v zadnjem kotičku t. zv. B slovenskega Štajerja" nemško šolo in staviti gremo zlato uro proti kosu čebule, da bode že v drugem letu preveč učencev. Ta prizor je opazovati zlasti od tega časa, ko je tudi slovensko učiteljstvo v neverjetni zaslepljenosti ter pod vtiskom nasilne politike protiavstrijske-ga panslavizma začelo gonjo proti nemščini v šoli. In to gonjo blagoslovlja tista naša duhovščina, ki postavlja učitelja na eno stopinjo z mežnarjem in kateri je za politiko več nego za vse krščanske čednosti . . . Gospodje naši nasprotniki, zakaj nimate poguma, da bi ljudstvu naravnost povedali, da ste nasprotniki znanja nemščine? Kamenje dajete otroku v roko, da naj ga vrže na nemškega šolarja, na-mestu da bi otroka oborožili za resni boj v vsakdanjem življenju, boj za košček kruha. Slovenski trak obesite fantu na klobuk, kadar grč na vojaški nabor, češ da bode nemške meščane izzival; a pri vojakih je fant trpinčen kot nema žival, ker mu niste pustili priučiti znanja nemškega jezika.- Nemške časopise pro-klinjate, a vaše gospodarstvo nazaduje, ker se nočete in ne morete od nemških strokovnjakov nčiti. Nemške poštene trgovce in obrtnike bojkotirate, a v „narodnih Štacnnah" si pustite v imenu „majke Slavije" kožo Čez ušesa potegniti. Pa postali ste že modrejši, učili bi se od Nemcev, kupčevali bi z Nemci, da bi jih pozneje na žlici vode pogoltnili. . . Smešno po-čenjanje pritlikavcev! Francoska „grande armee" je izginila pred nemštvom kakor prah t vetrn, nemški duh znanosti in umetnosti je obsolnčil ves svet. . . In slovenski Btariši naj bi se pred temi solnčnimi žarki poskrili liki nočni ptici? Kopali bi potem sebi grob, sebi in svoji nedolžni deci, ki bi jih morda sredi težkega življenja še v grobu preklinjala. , . Pametni stariši, ki poznajo težave življenja, pošiljali bodejo svojo deco v nemško šolo! Šola je potrebna in kdor je nasprotnik napredka. A tudi o d r a š e n i potrebujemo šole. Kmet mora biti danes duševno izurjen, drugače se mu pogrezne domača žemljica pod nogami. . Učimo se, učimo se! Ne pustimo si oropati zlatega, časa od političnih in veskih hnjskačev, — učimo se! Glava komandira roki, da pridela želodcu vsakdanji kruh. Živel napredek! in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiža 140 , Prokop Skorkovsky in sin y Humpolca na OeSkera. I Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na ieljo hočem dati takoj izgotoviti gospodske obleke. Dopisi. Iz Pacinja. Že več kot mesec dni je preteklo, kar bi se morale pri nas vršiti občinske volitve, pa naš občinski predstojnik se tega v svoji zaspanosti najbrž niti ne spomni; glavna reč za njega je svitle kronce brez truda po-basati, za občinske zadeve pa itak ni časa in tudi zmožnosti ne. Volilci Pacinski, ali so se vam že sedaj oči odprle, da vidite kako sedanji predstojnik z vašimi težko plačanimi denarji gospodari? Občinske doklade so zmiraj večje, a tudi dolgovi zmiraj večji, ker mnogo ide predstojniku in njegovim kimovcem v nikdar polne žepe, morda kot „ zaslužek," ker mesto da bi v korist občine brezplačno deloval, hoče imeti že gotove dijete, kakor kak državni uslužbence ali pa celo poslanec. . . In vi volilci boste spet volili te možake, od kterih občinskega gospodarstva se sedaj mnogo govori?! Volilci sedaj bode primeren čas, da se temu odpomore, kajti kdor ni sovražnik lastnega žepa in je za napredek koristnih reči v občini, ta bo ob časa volitve glasoval iz lastnega nagiba in ne v korist teh" vsiljencev, kteri niso sposobni za ta odgovorni posel, najsibodo tedaj ošabni in časti-lakomni kfcčmar in njegovi privrženci, ali pa narodnjaški veleposestniki. V kratkem bodo gotovo nastavljeni člani vabili in priganjali volilce po vseh sosednih občinah od Ptuja do sv. Urbana, da bi si še zanaprej na škodo občini in volilcem prisvojili občinsko nadvlado; pa tokrat bode menda trdo šlo, ker večina volilcev je sprevidela njih nakane, ter bodo volili take možo, kteri bodo gledali za napredek občine, ne pa za lastni žep! Volilec. Podova. (Kranichsfeld.) (O Št. Lovren-čkih čukih.) Ljubi „Stajerc"! Malo kaj se sliši od nas, pa vendar moramo enkrat nekaj poročati. Dne 18. Avgusta peljalo "se je čez našo mirno vas par Bčukecev" iz Slivnice proti domu. V začetka smo mislili, da je prišlo kakih sto tisoč Turkov nad našo mirno Vas, ali pozneje smo pa le izpoznali .čukarijo" iz Št. Lovrenca na drav. polja. Ta neumna druhal Straschill'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, ====== romarje itd. ===—— je vpila, da je bilo grozno slišati, nič drugače kakor nenrona živina. In kmalo bi bilo prišlo^do pretepa med fanti. Prisiljeni so bili naši fantje jim pokazati pot proti Cirkovcam, nato so vendar odnesli „čukecia celo kožo. Drugokrat naj se vedejo le mirno in tiho čez našo vas, in naj pustijo naše fante v miru, drugače bi se jim drugokrat slabo obnesla „čukarija". To naj Bi zapomnijo smrkavi Bčukecia tam doli pri Št. Lovrencu na dravskem polju! Politične pope pa, ki neumuo mladino v to „čukarijo* silijo in v zabavljanje ter razgrajanje hujskajo, itak ni sram. . . Svaritelj. Fram (Frauheim). Res skrajni čas je, da ojstro nastopimo proti našemu političnemu župniku Muršecu. Ta naš nadpoglavar, general „čukarije" in par zarjavelih „devic" presega res vse meje. Mi bi se s tem našim župnikom ne pečali, kar tudi neradi storimo, ker si želimo mirno živeti, ali vse kakor naj izve svet o tem našem političnem rogoviležu, kateri bi rad vse Nemce in „Štejercijance" kar kosmate pohrustal. Kar uganja ta duhovnik, je res škandal. Nam se le čudno vidi, kako da upa stopiti pred najsvetejšega?! Ali bi ne bilo boljše, da bi jo popihal za kaplanom Berkom onkraj velike luže? Ta duhovnik, kateremu je politika glavna stvar, je celo pozabil, da se ne sme vporabiti prižnico v politične skoke,^ iz katere vabi mladino v druge sosedne fare, da si ogledajo jčukovsko11 oslarijo, in domu grede napadajo mirne napredne gostilničarje s kamenji. Ta „čukarija' je privedla našega popa Muršeca celo do tega, da ga je cerkvena oblast pred se poklicala. Dragi bralci »Štajerca"! Slišali smo v BŠtajercn,1-kako se je obnašala ta nčukovska" banda pod poveljem župnika Muršeca na dan 18. avguste. Ko so se vračali iz Slivnice domu, je nekaj smrkolinov metalo kamenje v napredno gostilno, in to zato, ker nosi gostilna nemški napis. Pri tej gostilni je bil takrat kod gost. g. Kores, kovaški mojster iz Frama. Tega moža je doletela nesreča, da mu je ta druhal vrgla dva kamna v hrbet, to pa brez da bi mož kaj storil ali rakel. G. Kores se je pismeno pritožil na milostljivega knezoškofa, nakar se je poklicalo Muršeca k škofu na odgovor. Prav gotovo je, da mu niso milost, knez in škof kaj dobrega povedali, ker je še taisti dan v svoji sveti jezi obiskal g. Koreza, češ naj piše škofu popravek, da vse to ni res, ter ponudil 10 vin. Seveda g. Kores se ni dal splašiti; in zakaj bi naj pisal popravek, saj je škofu resnico poročal. Mi sve-tnjemu našemu župniku, naj bi šel kam na Srbsko ali Rusko in tam bi naj uganjal svoje neumne kukanje;" ali pri nas si tega ne pusti-mu dopasti, saj nismo kje v Sibiriji. Res, nesrečni smo mi framski farani, to kar si naš politiknjoč župnik dovoli, bi si niti turški sultan ne upal storiti. Ljubi .Štajerc!" tudi Tebe se pri vsaki priložnosti usmili naš župnik Muršec, ter po tebi kakor po tvojih naročnikih udriha. Letošnjega lete, ko se je oddalo spovedne liste, bojkotiral je nekega ubogega delavca, češ noben gospodar mu ne sme dati strehe, ker ima iz pekla naročen list. In kaj Vam je storil te ubogi delavec, Vas vprašamo ? Povemo Vam pa za danes: nehajte politikovanje in hujskanje proti „Štajercu," ker to Vam ne bo koristilo; in če se na glavo postavite, „ Štajerca" ne bodete spravili iz svete. Za danes stoji pika. Nesrečni farani. Dramlje-Vojnik. (Brezmejno in brezkončno „tejenje" Ogrizeka, župnika v Dramljah.) To človeče se ne sramuje, vse svoje izmišljotine in obrekovanja, ki jih je čez učitelja A. v farovško kroniko v Črešnicah načečkal, v vseh klerikalnih časnikih najstrastnejše venomer naprej vtajevati, česar bi se k večemn od najtrdovratnejšega tate tuje časti pričakovati zamoglo. Obtožitelj A. je pri obravnavi g. sodnika v pričo Ogrizeka vendar petkrat vprašal, zakaj ni navedenih štirih prič pozval, ki bi bile vse izpovedale; a on je djal: da bi te izpovedbe nič ne pomagale, prvič ker je razžaljenje večidel .zastarelo", in drugič, ker se kronika ne predloži, kar je glavna stvar; in to je tndi res. S kako surovostjo in predrznostjo si potem Ogrizek podstopi vse vtajiti in venomer trditi: da A. nima nobenih prič imenovati ter da nihče kronike bral in nihče v nji kaj ne ve itd. itd. To je prehudobna, preostudna in pre-nesramna laž, koje je le hajzagrizenejši sovražnik vsake resnice in pravice zmožen! Po Črešnicah pa se kronika naprej bere in se bo celo bodočnost brala, kakor že rečeno. Ogrizek kot duhovnik brez vsake vesti, zdaj se lahko na to „vpira" in zanaša, ter se po farizejsko celo „ne-dolžnega svetnika" dela, ker" dobro ve, da ga škofijstvo s tem podpira, da kroniko skriva, ter jo iz rok ne pusti, in drugič ker tndi sodnije razlagajo, da je razžaljivo pisanje „zastarelo", četudi se branje v bodoče nadaljuje! Ogrizek bi moral sedaj lepo molčati in mirovati, pobožno moliti, pa ne farizejski, ter Boga srčno zahvaliti itd., ker se mu je zbog »zamude in pomoči iz Maribora" posrečilo, zasluženi sramoti in kazni lepo pete odnesti! —Hoče li Ogrizek tndi proti shranjenimi akti med vsem drugim enako vtajiti, da je na Dunaj direktno na ministerstvo za bič (!) v šolo prosil (!!) ter od učitelja resno podpisa zahteval, a ker mu ta s tem ni ustregel in ga ni vbogal, mu je Ogrizek že takrat prvokrat zabičal, da ga bo iz Crečnic ter ob službo spravil, kar je pozneje tndi storil! ? Pa knezoškofijstvo (ordinarijat) je dne 29. avgusta od A. v vseh Ogrizekovih neumnostih natanko obveščeno, če hoče pravično ravnati, bo župnika Ogrizeka na odgovor pozvalo. A. Celje. Pretočeno nedeljo je v tukajšni ošte-riji g. Diamant („zur grunen Wiese") neki hla- „Yiribus unitis." yiribus Unitis'; dererste bsterreichische Dreadnought. Poročali smo svoj čas, da sojizgotovili'!velikanski naš vojni parnik ali »dreadnought« (>Nebojsenič«), ki nosi ime cesarjevega gesla .Viribus unitis« (»z združenimi močmi»). Dne 24. junija so izpustili to veličastno* barko v morje in ravnokar so jo že postavili v služboji Danes prinašamo vsled tega sliko tega parnika, ki je b:l| izdelan v »Stabilimento tecnico« v Trstu. Parnik je seveda grozovito oborožen in zamore bluvate smrt na vse strani. Boj s takimi morskimi velikani bode imel naravnost pretresljive posledice. Pomislite se mora, da je ta parknik 160 metrov dolg in 25 metrov širok. pec v svoji pijanosti 50 kron izgubil. PcSi oštarica, ki je denar našla, ga je dala jutro fantu nazaj. Fant je bil tako vesel, di| fejat za vino dal. Iz Mislinje p. SI. Gradcu. Dne 6. septem 1912 ob 4. uri popoldne smo k božjemu počil] spravili tukBjšnega 61 let starega trgovca Raimnnd Jaki in. Ta mož je bil pridei skrben „Štejercijanec" in so ga vsi ljudje: imeli; zatoraj se je mnogo ljudi iz okolice,] uradniki iz Mislinje, postmajster, orožniki] tudi iz mesta SI. Gradec, Šoštanj, Celja, iz Vitanja mnogo oseb ter pevsko društvo iz Velej zbralo pred njegovo hišo ter ga na britov ^ Št. Ilj p. T. k večnemu počitkn sprejmili. Vi naj počiva in lahka žemljica naj mu bo! Popolno zaupanje + pridobile so si 1 ,E,E kocke (gotova goveja juha) {jjfijlfp po O vinarjev. pri vseh gospodinjah. ime MAGGI jamči za takojšnjo pripravo in izvrstno kakovost Bližnemu v pomoč Predstojništvo Usmiljenih bratov v Gradcu i popolnoma odločilo, da sezida novo bolnišnico na S Štajerskem in sicer pri Žalcu v Savinski dolini, bode našlo v ljudstvu samem za to primerno po Mogoče je, da bodo kdo rekel: zakaj v Savinski dolini ? Razlogi so sledeči: I. Savinska dolina je ena izmed najlepših Sp. Štajerskega. II. Zgoraj omenjeni kraj, kjer se bode bolniil stavila, je višja posvetna oblast pripoznala kot mernejši kraj. III. Moramo se ozirati tudi na stransko kateremu bode dobrodelni zavod v veliko pomoč, i je ljudstvo katero prebiva v okrajih: Vransko, | grad, Šoštanj, Slov. Gradec, Konjice, Šmarje, Brežice, Sevnica in Laško. Žalec je pa nekako v I teh okrajev. Spodnje-štajersko ljudstvo naj toraj i hotno podpira ta blagi namen, da mu v pi bode treba pomoči iskati po tujih krajih kakor da Da bo se ta potrebni človekoljubni zarod hitreje mogel postaviti, se predstojništvo Um bratov obrne z ponižno prošnjo na velečast. duhovi slavne občinske urade, okrajne zastope, vie denarne a vode, in blago ljudstvo Sp. Stajerja, da bi nas f svoji moči izdatno podpirali in v težkem položaju I roke, kar se nam je tudi obljubilo od višje duhoraej posvetne oblasti. Le pod tem pogojem se Sp.f skemu ljudstvu zagotovi, da se začne zidati na spomlad leta 1913, ako nas vsi po svojih i izdatno podpirate. Slavnemu občinstvu pa se naznanja z prošnjo, da bodeta nabirala railodare za stav bolnišnice v Savinski dolini gg. P. Kajetan Po; in Fr. Jožef Majcen, katera sta pooblaščena i namestnije v Gradcu, z legitimacijo in zbiralno I v katero vsak dobrotnik podpiše 1. r. svoje ime, in spevek, katerega daruje za zidanje človekoljol zavoda. Novice. Naš koledar 1 Cenjenim prijateljem in somišljenik« znanjamo, da bode tudi letos izšel >♦ Štajerčevi kmetski koleda in to v isti obliki ter za isto ceno. Priljil nost našega koledarja dokazuje dejstvo, i haja že več let in to vedne v večji Tudi letos bode vseboval vse^kar naše^ tekom leta potrebuje. Prijatelji, naročajte si te izvrstni pravočasno! •114 . drag , da ■temb počitk i iden je rad ice, liki iz Ve tov Vmii nrl je župan in predsednik senata pro- Han8a-mesta Hamburg dr. Joh. H. rchard. Mesto Hamburg je prosto in |ov župan je obenem državni poglavar, kakor fc&iniki v republikah. Dr. Burchard bil je nemškimi vladarji, ki so pod vod- i cesarja Viljema II. našega cesarja ob 60 i na Dnnaju obiskali. Iz Spodnje-Štajerskega. 0 zadnji toči v Halozah smo objavili precej obupanih kmetov. Seveda bi bilo napačno, se iz teh poročil posnemalo, da je vsa ija trgatev v Halozah uničena. Nasprotno, šna trgatev v Halozah bode itn a in to ravno tako glede množine glede kakovosti. Eden najboljših vinorej-;rokovnjakov, g. Franc Girstmayr je prizadete kraje in poroča sledeče: »Med-i so posamezniki prav hudo prizadeti in je deloma celo vso trgatev uničilo, izpustila nekaj v isti smeri ležečih goric popol-V nekaterih krajih se o kaki škodi po jniti govoriti ne more. Na vsak način pa ni da poročati, da je" točiua škoda vse Haloze Taka poročila zapeljujejo kupce in vso v takem slnčaju prinesejo lahko celim am neizmerno škodo. Trak, ki ga je toča t slučajih zadela, prične pri Ptujski gori pri Zavrču ter na ednaki način na Hren tesno ob Dravi — seveda z odmori — ij. Trak ni širok. Nepoškodovane gorice so grozdja in v splošnem bodejo dale oze zadovoljivo množino vina; bode vreme lepo in suho, potem bode vino dobro. Občutljivo škodo napravila je sem-peronospora in oidium. Na boj proti tem Ijivcem bo pa treba v vsej deželi resneje Skoda, da je ta lepa haložanska pokra-tako malo znana! Kakor lepi vrt je ta vin-pekrajina. Lepe gosposke in viničarske hir in povsod delavno prebivalstvo", itd. Gosp. itmayr se zavzema potem še za potrebo, da podporne denarje porabilo za zgradbo ob-ih in okrajnih cest. Nikdar pa naj bi se ijalo podpore, ki služijo političnim name-Misel opazk g. Girstmayr je torej ta-le; je napravila posameznim vinogradom ob-škodo, v splošnem pa Haloze niso uni-temveč bodo dale lepo in dobro trgatev. .Delovanje" naših slovenskih poslancev. mi se je vršila pred mariborsko okrajno ijo zanimiva tožba, ki označi prav jasno vso Gornji arano in skozinskoz sebično hujskarijo go-Kozje, jh slovenskih poslancev, kateri si mislijo s S>vi hniškiin vplivom svoje žepe napolniti. Stvar jledeča: C. kr. žrebčarna (Fohlenhof) v R a č-n (Kranicbsfeld) ima za komandanta g. oberst-lanta Juliana Fischer. Ta oficir je rodom ik, se ne briga za nikakoršno politiko, pa tudi ne podkupiti, da bi gotove vole dobave temu ali onemu izročil. Oberstlajt-t Fischer živi s prebivalstvom v miru in ne li nikomur nič zalega. Enkrat pa se je ude lieke nemške veselice. To je prvaške huj-seveda že razburilo. Pravzaprav so bili 'oficirja jezni, ker ta ni hotel njih žepe pol-ponižiK 'Med glavnimi prvaškimi hujskači se nahaja bo no« i bivši orožnik posestnik Marko Grisold ejega. Temu možicu je klerikalizem mož-_.. tako hudo omehčal, da misli z oficirji tako knjigo cu se > na ini, iodp h do alnišni : najp Ijadst <£. in i blago dnje ne dosedaj lažje miljenih ovščino, irne ra-is ti po u šli na ovne in . Staje* >lnišnica i močeh »opotnik od 11 om na- on- topati, kakor postopajo fajmoštri s kakšnim ijubnega najem. Junija meseca napisal je ta kleri-li Grisold poslancu P i š e k u pismo, v ka-«uje oberstlajtnanta Fischer in vojaškega ži-udravnika V. Sehrer nesramno žalil. Očital efieirju, da je Slovencem nasproten, da popa strankarsko, ker ne nakupuje pri domači skalni .zadrugi" mrvo in slamo, da naroča ko iz Pragerhofa itd. Na podlagi teh lažnjivih ler je očital oficirju nacionalno „ammoznost" ,bteztaktnost." Dični poslanec P i š e k je to loniselno pismo sprejel ter tekel z njim v ministerstvo, kjer je oberstlajtnanta na znani klerikalni način denunciral. Ministerstvo je oddalo celo zadevo kornemn komandu v preiskavo. Seveda je preiskava dognala, da so Grei-sold-Pišekova očitanja hudobno izmišljena in zlagana. Oficirja sta vsled tega vložila proti Grisoldu tožbo zaradi žaljeuja časti. Pri razpravi se je dognala vsa podlost te pr-vaško-klerikalne hnjskarije. Poslanec Pišek je moral vedeti, da je pismo zlagano; kajti Pišek je vedel, da ne oddaja dotične vojaške dobave oberstlajtnant, marveč vojno ministerstvo samo. To ministerstvo si dobi medprodajalca, ki je potem .Fouragelieferant." V tem slučaju je bil to g. Reinagel v Freisteinu. Kje ta nakupuje, to seveda komandanta žrebčarne prav nič ne briga. Vse to je Pišek vedel; kajti svoj čas enkrat je bil sam pri oberstlajtnantu in ga je prosjačil, da naj ta pri njemu mrvo kupuje. Hotel je torej sam „kšefte" delati, ta dični »zastopnik" slovenskega ljudstva! Takrat mu je že oficir povedal, da on ne oddaja dobave. Pišek je sam član klerikalne »Zadruge" in zato se je zaradi lastnega žepa potegoval za dobavo mrve. Ker se mu ni posrečilo, je poskusil popolnoma nedolžnega oberst-lajtnanta v nesrečo spraviti. Sicer se kupuje jako veliko pri Slovencih, kajti vojaška uprava se sploh ne briga, ali je prodajalec Slovenec ali Nemec. Prebivalstvo se na vse mogoče načine podpira. Zapeljanega Grisolda je oberstlajtnant sam obiskal, ko je bil enkrat bolan itd. Iz vse razprave je bilo natančno razvidno, d a se gre tukaj za umazano dobička-željnost Pišeka in Grisolda in da sta hotela ta dva poštenjaka visokeka oficirja pokopati, ker jima ni hotel in ni mogel delati profita . . . Grisoldov zastopnik dr. Glaser je prosil sodnika, naj Grisolda oprosti, češ da je bil samo od Pišeka nahujskan. Sodnik seveda tej želji ni ustregel, temveč je obsodil Grisolda na 200 kron globe od-nosno 20 dni zapora. Grisold se naj pri Pišeku in pri celi klerikalni stranki lepo zahvali, da se ga je speljalo na led in da sme zdaj za druge plačevati. Sramotno je le to, da Grisold kot bivši orožnik ne pozna postave. Pišek pa je v javnosti razkrinkan in vse njegovo sebično ^delovanje" je res tako, da spada mož v — klerikalno slovensko stranko, ki ima »boga Po- Napredna zmaga. Dne 3. septembra vršile so se v velevažni občini Spodnja P u 1 s k a-v a občinske volitve. Boj je bil jako srdit in strasten in vse stranke so napenjale svoje moči, da bi zmagale. A zaman je bil nasprotniški naval : naša napredna stranka je dosegla lepo zmago in si priborila večino v občinskem zastopu. V III. razredu so bili sami naprednjaki s prav lepo večino glasov izvoljeni. Naši kandidati dobili so namreč od 63 do 77 glasov; klerikalni so dobili od 46 do 50 glasov; socialni demokratje pa od 9 do 29 glasov. V II. razredu so imeli klerikalci največ vpliva. Vkljub temu sta bila tudi tukaj dva naprednjaka izvoljena. V splošnem so dobili tukaj naprednjaki od 18 do 21 glasov, klerikalci pa od 25 do 28 glasov. Ta izid se je klerikalcem le zaradi nekaterih napak posrečil; a gotovo je, da bodejo pri prihodnjih volitvah črni bratci tudi iz H. razreda zleteli. V I. razredu sta bila izvoljena' dva naša somišljenika in vsi naši nado-me8tniki. Naprednjaki imamo torej skupno 10 odbornikov, klerikalci pa le 8; torej je večina naša. Vrlim našim možem, ki so z velikim trudom nastopali proti grdi nasprotniški hujskariji in so s tem odbili črni naval, čestitamo prav prisrčno. Spodnja Polskava in z njo tudi železni-čarski Pragerhof ostane zvesto napredna! Sejem v Ptuju. Dne 3. t. m. prignalo se je na ptujski sejem 1172 kosov govede, 211 konjev in 60 žrebet. Dne 4. t. m. pa 1.141 svinj. Kupčija je bila pri nekaj višjih cenah jako dobra. Prihodnji sejem s konji, žrebeti in govedo se vrši dne 17., prihodnji svinjski sejem pa dne 18. septembra. Ptujski sejmi se res naravnost krasno razvijajo. Kdo ve kaj ? Iz Pragerhofa se nas prosi za objavo sledeče vesti: Dne 25. avgusta je šel brez vsakega vzroka od hiše lOletni sinček Štefan železničarskega čuvaja v Prager-skem Josefa Detschmann in se doslej še ni vrnil. Fant je bil oblečen tako-le: beli slamnati klobak, rjave kratke hlače, belo in čmo-križlasta snkuja. Fant je polnega rjavega obličja in je bil b6s. Dne 6. septembra so ga videli blizo Ptujske gore. Stariši so ga brez uspeha iskali in imajo že veliko skrbi. Kdor kaj ve o fantu, kdor gaje videl ali pa ga ima morda pri hiši, naj to takoj občinskemu uradu ali orožnikom ali pa naravnost starišem naznani. Ako ga kdo pri svoji hiši zadržuje, bi bil lahko sodnijsko kaznovan. Nesreča duhovnika. Splošno priljubljeni mi-noritski pater č. g. M. Z 6 h r e r peljal se je ob 6. uri zutraj, da bi prinesel nekemu bolniku zadnje tolažbe. Pri živinskem sejmišču pa so se konji splašili in duhovnik je padel iz voza ter se piav teško poškodoval. Upamo, da bode priljubljeni ta duhovnik, ki je res neumoren v izvrševanju svoje službe, kmalu ozdravil. Obstrelil se je v samomorilnem namenu v Ptuju jurist Th. Starki. Zadel se je v želodec. Težko, da bi mlademu možu življenje rešili. Neumno strašilo. Nekateri stariši imajo še vedno to neumne razvado, da strašijo deco s „črnim možem" ali „parkeljnom." Zadnjič je neki tako prestrašeni otrok na Brega pri Ptuju prišel na cesto, kjer je šel slučajno ravno neki dimnikar mimo. Otrok se je dimnikarja tako prestrašil, da je v božjasti na tla padel in kmalu nato umrl. Igranje z orožjem je napravilo že toliko nesreče in vendar se še vedno taki bedasti slučaji ponavljajo. Učenec Faletič v Mariboru obstrelil je pri igranju tovariša Kodriča in ga je hudo ranil. Zaprli so v Mariboru nevarnega tata Franca čus iz Polanc, ki je zopet celo vrsto tatvin izvršil. Z nožem težko ranjen je bil v Mariboru zidar Anton Roiko. Hotel je par pretepačev pomiriti, pri temu jo je pa sam dobil. Sunil ga je Miha Kostevc, ki so ga že zaprli. Požigi. V Pokošah pri Spodnji Polskavi zgodila st< je v zadnjem času cela vrsta požigov. Dne 6. t. m. pogorelo je pri posestniku Jakoba Zdolšek gospodarsko poslopje s hlevom. Isti dan je pogorelo popolnoma hlevsko in gospodarsko poslopje Johana Oujes; tudi streha hiše je zgorela. Pred par tedni je pogorela hiša in šupa posestnika Kojega. Prebivalstvo je hudo razburjeno, ker nekdo nalašč zažiga. Junak noža. V celjski okolici . so se fantje stepli. Kakor je to v naših krajih že stara navada, pograbili so nože. Franc Šerdoner sunil je pri temu dvakrat zidarja Alojza Štancer in ga je hudo ranil. Suroveža so dali pod ključ. „šimel" izdal. V Krapinskih Toplicah našli so mrliča novorojene deklice. Orožniki so poiz-vedeli, da se je opazilo otroka pri neki ženski, ki se je bila v spremstvu nekega moža pripeljala iz mariborskega okraja. Ker je bil v dotični voz vprežen „šimel", posrečilo se je orožniškemu stražmojstru Gorše v šentlenartskem okraju žensko vjeti. Ženska pravi, da je mrtvega otroka porodila, a preiskava bode dognala, je-li se ni izvršil detomor. Pretepi. V Bozini pri Konjicah sunil je Anton Videčnik kočarja Pavla Lesjak z nožem trikrat v hrbet; zadel je pljuče, tako da je Lesjak smrtnonevarno ranjen. — Pri Cretnikovi gostilni v Šibeneku pa je delavec Koprive z nožem napadel posestnika Selic. Sunil ga je z vso močjo v levo oko, ki se je takoj izlilo. Ker so tudi možgane poškodovane, je Selic smrtnonevarno ranjen. Koprive je hotel na Nemško pobegniti, pa so ga pravočasno vjeli in zaprli. Nasilneži. V Celju so zaprli zaradi javnega nasilstva mesarja Umeka. V luknji se mu bode že vroča kri ohladila. — V Lendorfu pri Celju so vsilili fantje v neko šupo, v kateri je spalo več delavk. Zažigali so tudi užigalice, tako da je le čudež, da ni nastal ogenj. Zagovarjali se bodejo pred sodnijo. Trojčke dobila je v Eggenbergu delavčeva žena Johana Kirbiš. V mlatilni stroj prišla je z desno roko delavka Neža Korošec v Ponikvi. Zmučkalo ji je roko grozovito. Ogenj je nastal pri posestniku Korazja v Flaki in je vpepelil hišo. Prebivalci eo komaj življenje rešili, medtem ko je ostalo pohištvo, obleka in denar v plamenih. _ 4 — Rudarske nesreče. Rudarjema Rudolfu Ži-bret in Karlu Grebene v Hrastniku padli so kosci premoga v oko. Izbila sta vid vsak na enem oku. — Rudarja Jožefa Vajdič v Trbovljah je povozila rudnišku lokomotiva. Razmesarila mu je eno nogo in ga smrtnonevarno ranila. Klerikalna vzgoja. Kakor znano, vpeljali so v šentlenartskem okraju najpobožnejši klerikalci svinjarijo, ki se jo kaznuje po § 129 kaz. postave. Zdaj je bil zopet hlapec Martin Frass iz Zgornjih Žerjave na 18 mesecev ječe obsojen, ker se je po tem klerikalnem vzorcu nad 15 in 16 letnimi dečki zagrešil. Divjak. V Zakotu so se fantje stepli, seveda zaradi deklet. Pri temu je pričel Franc Golobic kar divjati. Hotel je z nožem in revolverjem pobijati, pa so mu oboje iz rok zbili. Potem je vzel vile in je fanta Pelelinca ter Jakopiča težko ranil. V gostilni je vse razbil. Orožniki so divjaka zvezali in zaprli. Nevarnost muhe. Posestnik Andrej Hrastnik iz Trate gnal je par volov iz sejma v Laškem domu. Nakrat je pičila muha enega vola; ta se je hitro ukrenil in je z rogom posestnika v levo oko zadel. Izlil mu je oko in ranil tudi mož-kmeta so odpeljali v bolnišnico. Celjska porota. Pri Braslovčah so fantje Blaža Mrzlak na surovi način tako hudo pretepli, da je čez par dni umrl. Pred poroto so krivdo drug na druzega valili. Sodišče jih je obsodilo: Miha Jerman 4 mesece težke ječe, Marko Kočevar 6 mesecev, Avgust Kočevar 3 mesecev, Janez Bizjak 5, Miha Drofelnik 6, Marko Drofelnik 3 in Martin Kočar na 18 mesecev težke ječe; Jaka Klaučnik pa dobil je 1 mesec zapora. — Zaradi požiga in goljufije bil je obsojen Jože Bezenšek iz Dobrove na 7 let težke ječe. Iz Koroškega. J. W. Dobernig Te dni praznoval je eden najboljših sinov prelepe Koroške, poslanec in delegacijski predsednik J. W. Dobernig, svojo 501etnico. Doživel je ta dan izredno mnogo časti in tudi mi se pridružujemo gratulantom. Kajti Dobernig spada med one redke može, ki stojijo visoko nad vsakdanjo množico in ki žrtvujejo vendar vse svoje življensko delo ljudstvu. Ne čudimo se tistemu, kar je Dobernig postal, čudimo se le ogromnemu delu, ki ga je ta nikdar trudni, vedno zvesti in idealni Korošec storil. On je prvi meščan v Avstriji, ki je postal brez plemskega naslova delegacijski predsednik. A on je tekom desetletij s tako globoko ljubeznijo do svojega ljudstva deloval, da se mu danes i pošteni nasprotniki klanjajo. Ka Koroškem pa je Dobernig vedno zastopal naše stališče: Narodni mir in skupno gospodarsko delo. Zvest sin Koroške je in kot takemu želijo mu tudi napredni slovenski Korošci mnogo sreče in uspeha! * * * Št. Lipi pri Rajneku. Piše se nam: Naš cerkovnik, po navadi rečeno mežnar, je tudi že več kot dve leti, ali pridobil si je toliko talenta, da že zna pri blagoslovu zaorglat. Pač za njega je res hudo! Orgije so čudno pokvarjene in če bi prišel najimenitnejši gospod bi ne mogel orglati. Kdo je kriv? V prvi vrsti čisto sami farmani in v drugi vrsti gospod župnik. Kjer je farmanom tako povolji, je pač čisto prav; tndi župniku, da nima stroškov. Opravilo je žalostno in tudi prislužek. Celo leto je pri maši tiho in nobeden se ne zmeni; je vsem prav. Ni čuda, da vera peša! Ako gre po letu kaka oseba v cerkev, se tudi lahko naspi vsled mirnega opravila in mladi kmetski sini pa rajši doma ležijo, ali pa gredo z svojo ljub* ljenko zavoljo nje v cerkev. Pač tudi nekatere ženske, pogled na njih mlado življenje v mladosti, bi sedaj na stare leta čisto prav in svete bile. Morabiti celo k nmarijni družbi" pristopile, pač take osebe Bog nima rad. Vsak naj pred svojim pragom pometa, potem naj še gre na HO JA STARA izkušnja me uči, da rabim za negovanje moje koze le Stecken- pferd-lilijino-mleeno milo od tvrdke Bergmann * Co., Tetschen a/E. Kos za 80 h se dobi povsod. 229 drugi prag pometati. Vsak pameten človek naj pamet .potrahts.". Več hodnjič! Naša zmaga. Poročali smo že, da so pri volitvah v občino Hohenthnrn pri Arnold-steinu naši vrli naprednjaki v vseh treh razredih zmagali in zadnjega klerikalca iz občinskega zastopa pognali. Za župana bil je zdaj g. Alois M i 11 o n i g izvoljen. Nasprotniki so bili popolnoma prepričani, da bodejo zmagali in so že imeli možnarje pripravljeni, da bi slavnostno streljali. A možnarji so morali tihi ostati. Naprednjakom seveda se ne gre za take politične hujskarije in zato niso priredili ni-kakoršnih slavnosti. Začeli bodejo raje pametno gospodarsko delo, tako da bode ljudstvo izpo-znalo korist napredne misli. Čestitamo vrlim volilcem! Obesil se je v Maria-Rainu iz neznanih vzrokov hlapec Martin Kopeinig. Veliki požar. V Lavamiindu nastal je ogenj v umetnem mlinu g. Jos. Kremser. V par urah vpepelil je ogenj dvanadstropni umetni mlin, stanovalno hišo, žago, kovačnico in dva gospodarska poslopja. Gasilci so jako pridno delali, a ni jim bilo mogoče mnogo rešiti; komaj da se jo živino in nekaj pohištva rešilo. Požar je uničil tudi eno človeško življenje. 17letni mli-narski učenec Tomaž Kanzian je spal na mlinskem podstrešju. Ni ga bilo mogoče več rešiti in šele drugi dan so našli mrliča v razvalinah. Posestnik je hotel vbogega dečka rešiti, a bi kmalu sam zgorel; pridobil je jako težke opekline. Poleg velike množine žitja in moke ter lesa zgorelo je tudi 6 mladih svinj. Škode je za okroglo 50.000 kron, medtem ko je lastnik za 44.000 kron zavarovan. Ogenj je nastal v električni napravi. Sejemski tatovi. Na sejmišču v Pliberku je nekdo ponoči iz kišt mnogo obleke v vrednosti čez 300 kron pokradel. Streljal je v Celovcu oficiant M. C. z neko staro puško, ki se je razpočila. Neprevidni strelec pridobil je na roki težke poškodbe. Železničarieva smrt. V sv. Mohorju prišel je kupler S. Pettauer pri delu med „puferje." Zmučkalo mu je prša, tako da je bil nesrečnež takoj mrtev. Zastrupljena kri. Kmetica Jožefa Jauer-negger v Schatzbachu se je s srpom v prst vrezala. Rana je kmalu zacelila. A potem so nastopile bolečine in ko je šla žena v bolnico, je bilo že prepozno. Umrla je vsled zastrup-ljenja krvi. Pazite tudi na najmanjšo rano in jo izčistite. Mladi tat. Posestnik in muzikant Miha Veronig v Trofinu je v senci zaspal. Pri tej priložnosti mu je 131etni kočarski sin Aleks. Kobolt trompeto za 25 kron ukradel. Mladi tat je trompeto prodal in denar zapravil. Baje je izvršil tudi neko drugo tatvino. Palico v roko! Pes napadalec. V Beljaku napadel je neki pes 2 letno Amando Warmut in jo je težko obgrizil. Smrt vsled alkohola. Zaradi družinskih prepirov napil se je pri Trbižu posestnik Jakob Leiler toliko špirita, da je dragi dan vsled zastrupljenja umrl. Ponarejene krone so neznani zlikovci izdajali pri zadnjem letnem sejmu v Djekšah. Pozor! Velika tatvina. V sv. Petru pri Reichen-felsu ukradel je neki tat iz zaprte miznice enkrat 300 K, potem pa 440 K, njegovemu hlapcu pa 30 K. S klobaso zastrupil se je v Beljaku kadet Beck. Kupil je klobaso in jo snedel; potem mu je postalo slabo in se je onevestil. Smrtno nevarno bolanega so odpeljali v bolnišnico. Požig. Ze pred nekaj časom je hotel nekdo poslopja posestnika Mischen v Niederdorfu zažgati, pa takrat so ogenj pravočasno opazili in pogasili. Požigalec pa ni odnehal; zažgal je drugič in tokrat se mu je posrečilo; pogorela je hiša z gospodarskimi poslopji in hlevi. Skoda je velika. Samomor. V Beljaku obstrelil se je neki oficir iz neznanega vzroka. Ranjen je smrtnonevarno. Svinjar. V Rožeku so zaprli igralca Karel Jesti, ker se je nad neko šolsko deklico zagrešil. _______ Koledar naprednega čet larja za september. (PiSe: Alojzij Križani«, Vel. Nedelja.) Le nekoli dni še, in glavna jesenska pasa je koncu. Kar si bodejo čebele še nabirale ob lepih sol dneh, to ne bode njihove zaloge meda ojačilo, a to bodejo sproti takoj porahile in zavžile. Vsak pa^ ten čebelar bode torej še na čas paše vse potre: ukrenil, ali imajo njegove čebele še lepo dobro p: da se jim še lahko med odvzame, ali pa so že z piki (to je z lepo razcveteno ajdo) pri koncu, ter ali im za dolgo zimo dovolj živeža ali ne. Mnogi čebelarji so prisiljeni svoje panje v [d prepeljati. Prav takol In če so torej li panji zdaj i teški, da se spet namislijo v svojo prejšnje stanora( prepeljati, se naj to zgodi z vso previdnostjo, najbej po noči, ali pa v katerem meglenih, motnih ali deia| nih dni. Panji se postavijo v istem redu kakor so pn uvrščeni bili; nakar se črez nekoliko dni nadpotrea med odvzame. Ko smo med odvzeli, nastane zelo rada „roparij8 Da temu v okom pridemo, se naj žrela panjev zoij Naj se „trahtarju" ali lijaku podobno papir sesufc široka odprtina se naj vtakne v žrelo. Kdor tega noč lahko opeko ali cigel tako-le pred žrelo pridq l—\ I i (tri kose navadne- strešne opeke, da le j ena sama čebelo ven in noter zamore prihajati). II se lahko panjeva žrela oz. brade z karbolno kisel namažejo, ker smrad odganja prijeten duh meda Vsak panj naj ima dovolj meda, zlasti ajdinej ker je ta za spomladnjo zalego neobhodno potrebi Srednje močen panj ima do 12 kg meda, sicer bi sli izhajal, ker nam večkrat marc, april, včasih še maj j strižejo veselje. Močnejši naj ima par kil meda vei, manjši nekaj manje. Kdor ima malo meda, naj parfl cukra raztopi, toda to naj stori takoj, da si ga bod čebele še same zamogle na njim primerno mesto zna in se založiti; za prezimljenje so najboljši tisti panj^' so imeli v avgustu in septembru veliko zalege; h te mlade čebelice še se res niso opešale v jesenskij delu, bodejo torej v spomladi pridno donašale in panji se bodejo veselo razširjali. Ne pozabi še enkrat vse oslabljene in male t združiti. Slabidev nikar ne vzimaj! Boljše je eden dva močna panja vzimiti, kakor deset slabičev. k želiš krasnega razvitka v spomladi, bodeš tako slo če pa hočeš brez panjev oz. brez meda biti drugo tedaj pa imej slabiče; bodeš vsaj potem verjel, di| gre vse po tvoji glavi, ampak da je narava vel močnejša. Močno čebelnim plemenjakom odvzemi zrele in je daj slabim, daj jim še tudi tedaj dovolj meda.; Zvrstoe matice si pridrži, slabotne odstrani, da" tudi res imel veselje. Tudi je mnogo bolje, ako med v satovju, ki je že nekoliko starejšo satovje: ima namreč v zimi več toplote kod zelo mlado i« s tem tudi lažje čebele prezimijo. V krajih z zgodnjo zimo se naj čebele tudi zdaj dobro toda ne preveč odenejo, ako se je snega oz. zime. Drugod s tem delom ne kaže. Vsem čebelarjem posebej še naprednim ali tistim, ki bi se tako radi imenovali, pa prav svetujem, da naj takoj opustijo vsako, tudi naji mešanje koruzne moke v med, ali druge podobne p katere so prvič škodljive, drugič neokusne, in se ogoljufajo s tem odjemalci, predvsem pa čebelar ker se poznej njegovemu medu hrbet pokaže. zadosti, mi hočemo enak med tudi strogo na in krivce pred sodnijo poklicati, takoj v prvem slučaju, in jim povedati, da stane 1 kg koruzne le 24 vinarjev, in se hočejo s tem že pri eni sami 1 krono dobička narediti. V lastnem interesu odjei prosim: „Pozor pred ponarejenim medom I" Gotj kajho! Čebelarjem pa izvrstno zaupanje I Zum, Zum, Singe vse s vedbo m ko ulijali S^V iria m: Sanja firme utneti obisk našlo livce VZPm tov ne snovi skupr Nutri ae jo ni dr in o •oben dobi jica tnači erih benv ker: S* nostr izboi glav na i Grl Tri bo ,11 Jo: ob 72 pros Gi na ali tU pr Tudi za odrašene. Raba okrepčujočega in moč povzročujočegast stva izkazuje se dostikrat kot notrebna, in sicer| samo le za deco, temveč tudi za odrašene vsake! rosti, ženske in moške. Skozi desetletja izborno i Scottova emulzija se je kot tako sredstvo vedno l bolje obnesla, pa naj se gre potem za prirojeno a| bost ali za oslabelosti po prestani bolezni. Že poi] meroma kratki rabi se zamore vpliv Scottove emu opazovati. Opazuje se prebujanje življeaske mofi, i se dviga veselje za jesti. Vsled tega napreduje 1 splošno povečanje moči, in novo veselje do Kri nastopa. Scottova emulzija je tako izvrstna in d okusna, da jo zamorejo i odrašeni brez težave i perstavljanja dalje časa jemati in dobro prel Cena originalne iteklenice 2 K 50 h. Se dobi v vseh i Proti vpoSiljatvi 60 h v znamkah na SDOTT & BOfl o. z., Dunaj VII, in pod pozivom na ta list se z doposiljatev poizkušnje po apoteki. Wild-Amerika na gnikem ieseaskem sejmi. Naj na letošnjem jesenskem sejmu v Gradcu prinesel bode b g. direktor Cornel K a b a t h iz Dunaja > porabo velikih t ^ znanim amerikanskim imprezariom g. Charley Dečkom. ToJa' pravih kovbojev iz Tekaaza, kovgirlov, mebikanskih gauboi, (t siuka-indijancev, ki bodeje na Trabrennbplatz« igrali. Dajal H - 5 — suit amp pan itreb ) pa& : paš. . in več, o par bod. znositi ianji, tudi je ali vi v resno ;jmanjio' primi l lr< lar sai :. Pa zoro> i tal ■e m ami er ioljufe v m. . ga zahoda Amerike, ki bodejo gotovo občinstvo za- JVtrj družbi je tudi znameniti amerikanski krotilec konjev ■•Tex, nadalje amcrikanska krasotica miss I.oki del Rio sini strelci, indijanci itd. Vsakdo bode jako zadovoljen, !» to krasno, divje-amerikansko življenje. »ristieni svetovBi kongres. Akc. dr. za Šivalne stroje I Co. nas prosi naznaniti, da je udeležencem kongresa dala \t lonajskc prodajalne kot prostore za sestanke in poiz- ■ razpolago. Tam se dobijo tudi programi, slavnostni spisi reaac mcdajlo. Udeleženci tečaja dobivajo torej, v vseh 21 i ike. dr. za šiv. stroje Singer & Co. na Dunaju, (zlasti ljalnah : I., Karntnerring i, I., Wipplingerstrassc 23, VI., tlfmlrasse 47, Vil., Mariahilferstrassc 106, VIII., Alserstrassc ymnila na vsa kongresa se tikoca in druga zanimiva vpra- fcZačisa kongresa se vriši v zaloznih prodajalnah imenovane Ijtiiuj VI., Mariahilferstrasse 47) razstava z maSino Slikanih a Slikarij, zlasti cerkvenih predmetov, ki se sme brezplačno I in katere obisk je jako priporočati. Natančne scznamke w ilijalk dobili je tudi v prodajalni Singer & Co. v Ptuju. I Fsute ga zdravje! Hodite previdni in ne izmučite svojih ^f! Alo pa čutite, da vaša telesna in duševna moč ponehava, t [rinemo krepilno hrano. V ta namen je najboljše sve- laii) redilno sredstvo Nutrigen, ki združuje najboljše redilne ri in kri sestavljajoče soli. Poizkušnjo tega redilnega sredstva s podučno knjigo dobi lahko vsakdo zastonj, kdor piše na _ n-pidjelje, ISudapest VI, Hajos-utca 3, odd. 17.i. ■ Itlftrrih mesecih želijo si gospodinje in matere hrano, ki il lahko pripravi, ki slori dobro otrokom in odrašenim in ki lop. Taka hrana je dr. Oetker'ja pudding, iz 1/3 litra mleka (: 'k iladkorja. Za otroke ni boljšega, kajti v teh praških je Ion u rast kosti potrebnih fosforjevo-kislih soli. Te praške se Idmei ze v vsaki boljši trgovini. Hnpiiike Toplice V zdravljenje tu bivajoča zakonska dvo-t in gospa baronica Jul. Haynau, priredila je na ljubeznjivi a te več kamomo-glasbenih večerov v zdravilni dvorani, kanuje udeležil tudi na odlični način zdravnik f>. dr. C. Lo-irin r violino. Občinstvo je za te priredbe tembolj hvaležno, pvo;aSka godba inf. polka St. 70 iz Zagreba zdravilišče zali mcrala, da se vojaških manevrov pri Karlovcu udeleži. Do Inpota došlo je tu-sem v zdravljenje 2.263 strank z 4.174 Sitr išče ceni nakupni vir za rabne predmete in prilož- I darila vseh vrat, naj zahteva polom dopisnice od priznano i trrdke c. in kralj, dvorni liferant Hanns Konrad, razpo- kiSa v Mostu (Brflx) št, 1597 (Češko) bogato ilustrirani ni katalog s 4000 podobami, katerega pošlje omenjena firma ■ablevo vsakomur zastonj in franko (glej inzerat!) Loterijske številke. p, dne 31. avgusta: 47, 61, 72, 74, 87. dne 7. septembra: 61, 34, 43, 50, 33. (Prostovoljna sodna dražba [zemljišča in nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Konjicah se n» prošnji dedičev in sicer gospe Marije lakar. Cecilije Tkavc iu gospe Marije Vogrin . Primeo slišajočo zemljišče vi. št. 132 kat. | Groeslipoglau z v cenilnem zapisnikn št. A 111—22 nahajajočo nepremičnino javno in jBtotoljno dražbalo na največ ponnjajočega pod toovljeno izklicno ceno po 600 K. Prodaja pod izklicno ceno se ne vrši. Ysak licitant zemljišča vi. št. 132 kat. obč. Bslipoglau ima 10 ostotni vadium od zgoraj luvedene izklicne cene to je 60 K v gotovini |il: t hranilni knjižici položiti. Dražba se vrši dne 2. oktobra 1912. pri |.kaj$nem c. kr. okrajnem sodišču v sobi Št. 1 lan ob 11. uri. Dražbeno skupilo se ima takoj po domiku [i gotovini položiti. Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri tu-ijšni aodniji. Na posestvn zavarovanim upnikom ostanejo ove zastavne pravice brez ozira na prodajno S (rMi. C. kr. okrajno sodišče [t Konjicah, oddelek I. dne 3. septembra 1912. (Podpis.) kisla odpadla ja- v vsaki množini kupuje Uliraentaire", akcijska družba za kon-hervno industrijo, Liebenau pri Gradcu. I Odpadla jaboljka, zapokana v vrečah se plačaš ■ '•50 za 100 kil teže prosto na postaji Pun-I tgam. Vreče se odpošiljatelju franko vrnejo. [Vsak odpošiljatelj mora konzervni fabriki o na dopisnici naznanilo vposlati. 690 enkratna ^•■■jf-----------------1 i %--------------------— m loniski hlapec ■ezdtomno i I -^ sv mjen, se pod dobrimi pogoji takoj sprejme. Več se izve v upravi ..Štajerca." 787 1 kila sivo slišano K 2*—, boljše K 2-40, napol belo K 3-60, belo 480, prima mebko kot daune K 6'—, vele-prima K 7'20, najboljša vrsta K 8-40, velefino snezno-belo K 960. . i^>Bitm postelje ft^w^lSfS menega nankinga dobro polnjene, 1 tuhent ali 1 spodnja postelj 180 cm dolga, 116 cm Široka K 10, 12, 15. 18. 200 cm dolga 140 cm Široka K 13, 15, 18, 21. 1 blazina za glavo 80 cm dolga 68 em eiroka K 8, 3-50, 4, 90 cm dolga, 70 cm široka K 4-60, 6-50, 6-— Kar ne dopade, se izmenja ali denar nazaj! Natančni ilustr. cenik povsod zastonj in franko. Benedikt Sachsel, Lobes Hr. 89 b. Pilsen (Peško). 67t Veliko presenečenje! Nikdar v življenju to presenečenje! 99" 600 kosov za samo 3 K 80 h. "VI Ena krasna pozlac. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, /a kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 k. najfin. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z irmt. žlahtnim kamenjem, ena nežna cleg, garnitura damskega kinSa, obstoji iz krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. damski kine s patent-zaUepom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s patenl-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par gumbov za manšete 3 gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 velecleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux-pred-mefi, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznanwk ljubavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenčnih predmetov in še 500 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpoš. hiša Gh. Jung-wirth, Krakova štev. Go. NB. Pri naročbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. 790 Otročji vozički za 12,14,16,18,20 K in tudi flnejše sorte \ velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostora (Z*fcAevajte cenik). Neprijetne lasi 6 v obrazu, na rokah, odpravi tekom 6 minut iti L iu gar. ncSkodljiv, zanesljivi uspeh, ena doza za K 4'— zadostuje. Pošlje strogo diskretno. Kes. dr. II. H1X labarat. DUNAJ. IX.. Berggasse 17--R. Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi prsti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 X — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K prati kaliju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje hrvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 Tin. — Balzam m gtht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki «4» strani bolečine. — BleiburSki živinski prašek a T20 K. fraiek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 160. — Izvrstni strup za podgane, mili, ščurke a K 1-—. Raa-paWJMevL. Herbs t, apoteka, Bleiburg a* Kar« Na parni žagi 638 Adalberta Ružička V RogOMi, ležeči na železniški progi postaje Ptnj, se ved-do vse vrste okroglega lesa (Rundholz), ter tudi celi gozdi po najboljših cenah kupujejo; nadalje se vsaki les, tudi najmočnejši, v „lonu" najceneje zreže; prodaja se tudi vse vrste dil in rezanega lesa najceneje in izdeluje, ter oblja vse najsolidneje ; kupuje in prodaja se tudi vse vrste sodarskega lesa. Vsakdo se lahko na to skozi mnogo let kot solidno poznano firmo zaupljivo obrne. 638 Kupci posestev, pozor! V Štebni (St. Stefan), vodovod (Hochquellenleitung) v lepi ravnini ob okrajni cesti blizu železnice se lepo posestvo skupno s sadonosnikom, 3 orale gozda j in njive (za 12 firling setve) zaradi družinskih razmer za K 4000 proda. Primerno tudi za profesionista. Ve? pove lastnik: Valentin Partoj, vulgo Smričnik v Štebnu, pošta Olobasntca na Koroškem. 758 Lepa skoraj nova hiša skupaj z gospodarskim poslopjem, hlevom itd., 4 njive, 2 travnika, vse v lepi vasi Steben (St. Stefan) ob potoku v ravnini ležeče; hiša enonadstropna ob okrajni cesti; se proda za 5.000 kron. Jako zdrava pokrajina in gorski vodovod (Hochquellenleitung). Natančneja pojasnila daje: Peter Petz, zidarski mojster v Štebnu pošta Globasnica na Koroškem. 774 Najcenejše stenske, budilne in žepne ure dobite pri: R. Almoslechner, Celje, Spltalgasse, nasproti hotela „Stadt VVien" 7*9 ustanovljeno 1. 1865. Stenske ure od 3 . K naprej; srebrna žepna ura skupno s pravo srebrno verižico od 12 K naprej; niklasta budilmca z jako močnimi zvonci 3 K; vse zlato in srebrno blago po najnižjih cenah. Vse zlatnine in srebrnine so pregledane od c. kr. urada za punciranje na Dunaju Vsa popravila ur in zlatnine se najsolidneje in najbolje pod 2 letno garancijo izvršuje. MF~ Izmenjava in nakup starega zlata ter srebra. Mh zz x š-a. -p* z malim posestvom na prodaj. Hiša je nova, stoji v zelenji blizu gozda, eno 200 korakov od farne cerkve in velike ceste. Pošta v vasi; na kolodvor 10 minut, eno uro od Maribora. V kraju se vse dobiva. Poleg hiše vsa druga potrebna poslopja. Zemlje okoli 2 orala. Najbolj priležno za penzijoniste, kajti posestvice itr.a krasno lego v krasnem, zdravem kraju. Ugodno tudi za vsak obrt. Cena 13 000 K Pismene ponudbe pod „Hiia M. J." na upravništvo .Štajerca". Osebni razgovor pri g Mak* Jellinek-u V Hočah (KOtsch) pri Mariboru. 773 r jWWfe};... Najboljše moči se ugubijo, ako se z zdravo hrano zato ne skrbi, da se jih vzdržuje in pospešuje. Mleko i lettelRin pofliif ii daje tako zdravo hrano za otroke in odrašene. S svežim sadom, kompotom ali sadnim sokom dajejo ti puddingi močnato jed, ki se jo lahho pripravi, ki je dobro okusna in pri tem cena. Za otroke kot večerja jako ugodno ( Oetker'jevi pudding praški so povsod v zalogi, kjer se dobiva Oetker'jeve praške za pecivo in Oetker'jev vaniljni sladkor. Najbiri]ša ptmiska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 k|. sivih slišanih S K; boljših * K *0 h; B» pel belil 2 K 80 h; Mik * K; belili Mehkih 5 K 10 h; 1 kg najfinejših snrieno-betih, *li-uaih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega i O K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzaose 6 K, potem franko. fs^> Gotove postelje "VI ii krepkega, rdeSega, plaveft, belega ali rumenega ranking*,.1 lulient, ISO cm dolg, 120 ca« širok, x 2 ^Uvaiaia slatinama, »saka 80 cm dolga, 60 cm Sirska, napolnjene z noTiro, širim, trajnim in fiamnastrm nrjeB za »astelje 16 K; pal-danne 20 K; daime 24 K; potamezm Urheati 10 E, 12 K. U K, 16 K; glavne blazin« 8 K, 8 K BO, i l. St pošlje po povzetju od 12 K na~ prej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se n« dopad« denar nazai. 8. Baalaeh, Desohenlu Nr. 716, tefts, (liknea). E«nik gratia in frank«. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendpiatz) V Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Ženitna ponudba Mlad, 27 let etar gostilničar z nekoliko tisoč kronami se želi omožiti, ter iSče deklino do 20 let staro, ki bi imela nekaj imetja ter veselje do trgovine. Najljubše bi, mu pa bilo se kam na dom priženiti. Pisma se prosi, ako je mogoče s sliko na „M. M." postlagerd Leoben (Obersteier.) 791 RAZGLAS. v ka li tak ogi 24, vczič i. Fis-cšteno agon Da se rejcem žrebet omogoči, podučiti se o cenah žrebet in doseči tudi boljše cene za svoja žrebeta, kakor pri prodaji na domu nikdar ne doseže, ker ima pri tej prodajalec prav ogromne troške, — vpeljalo je mesto [štiri nove sejme za žrebeta in sicer vsak prvi torek v mesecih avgust, september, oktober ter november. Ptuj povabilo je k tem sejmom vse kupce, ki so doslej svoje potrebščine na žrebetih potom havziranja v tem Ril krili; napravilo je tudi v mnogih časopisih potrebno reklamo za te sejme. Pričakovati je torej, da pride jako ve- [kupcev na te sejme in leži torej v interesu rejcev žrebet, dajpripeljejo na sejem tudi mnogo svojih žrebet. Na teh sejmih so kobile in žrebeta štandgelda proste. yg . Ulj Župan: Jos. Ornig 1. r. Kol-a naslednik ie glavnem trgu zraven apoteke iia bvojo zalogo: Otročjih igrač, raznih isnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, [kupovanje in za denar, toaletne reči, pi- ! in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla ! bestek. žlic, nože za žep in prave Solinger i itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi blago npr. korbe za potovanje vseh [Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, | sklede, flaše, glaže in druge v to stroke fcjoce reči. Bazami oddelek že od 20 vin jtj. Posebno lepe reči pa za 80 dO K 1*20. Brata Slawitsch v Ptuju flifianijlalz in Ungartergim priporočala izvrstne šivalno Biroje fNahmaschinen) po sli'dnCi ceni: Singer A ročna maSina . ,. K 60-— Singer A . K 60— 70— DUrkopp-. Singer . . K 70— 90-— Dttrtopp-RingschiS za šivilje . K ISO — Dlirkopp-Zentralbobbin i za Šivilje K140 — f-\ Dttrkopp-Ringschiff za krojače K160"— pn Zfnlralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Buistattung..............K160—180- i»Z'bnder-ElaBtik za čevljarje......K180—180 — Ja ..................K120— >n C za krojače in čevljarje........K160"— iiCu krojače in čevljarje.........K90 — ■(Sntadleile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje TI »»jod in »e po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rale), I Proiimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost Slatin znana, kateri imajo najine od nas. Cenik brezplačno. o [(^ Po zelo znižanih cenah! ""^■J_^ |Ivan Berna ^y Rv Celju, Herrengasse štev. 6__ Itajassujštev. 15. in teleta Štev. 87/KIII., telefon Hmagassijfei. 94/11 i tvojo bogato udogo »bival ■* pomladansko letno in 0 rajo, ne vnte moških, damakib in otroških čevljev laat-b tujega izdelka. Gani za pete, vrvice, tapouke, vedno T Mj> | »Vri. Priporočam tudi tptcialurtoa pr»'« R*nae ii Uvike 1 udeluje se po meri t lastni delavnici, sprejemajo ae tudi ". PeitretVa toeu, ease Miidaa. I—naii maroemt proi 617 Na obroke! 526 se dobi rezano blago, perilo in obleke pri Adoifu Wesiak, Maribor, FretbausgassellagystraBe (od novega Hauptplalza proti „Narodnem domu") v novo zgrajeni -Warenhalle." Kdor hoče poceni uro in verižico kupili, naj piSe natančni naslov. — Vsled velikih zaključkov oddajam po celem Avstro-Ogrskem takoj za K li*— prvorazredno pravo srebrno remontoar-uro s 3 srebrnimi pokrovi najfinejše gravirano. In eno 14 karatno alato verižico, najmodernejše pancer-fai;ije, c. kr. puncirano, 60 gramov težko, za K 140*— po mojih ugodnih pogojih samo 4 K na mesec. Takojšna dobava. Vsepovsod proti povzetju prve svote K 14-. R. Lechner, hiša z: Motorji za sur»Y0 olje z visokim pritiskom r>d 16 do 100 HP. Obratni troški 1 do 1'/, vinarja za uro in konjsko mod, Bencin-, petrolin- in hotu-ol-molorji ležeče in stoječe kons'rukcije od 1 do oO HP, ter lokomoMU od 2 do 20 HP. Obratni trožki c do 6 vinarjev na uro in konjsko mofi. 7& Dunaj, in., Paulusgasse 3. - Budapest, VI., Vacikorut 37 Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno. m m m Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. # # priporoča se glede vsakega med hrani laične zadeve spadajocega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem ..■■ i : vstreže. ;■ : # $zavat. ogersko # # m m on Ravnateljstvo. a» m # Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. EINRICH LANZ MANNHEIM GroBte und bedeutendste Lokomobilfabrik Deutschlands empfiehlt VENTIL-LOKOMOBILEN mit Leistungen bis 1000 PS. Fiir Heissdampf bestgeeignetste Betriebsmaschine. Oesterreichisches Verkaufsbureau: Emil Honigmann, Wien IX. ni- veliko trgovino Mann Koss,Celje i di njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; [tam se vse dobi, kar tet le potrebuje, naj si bode manulakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, obuke, čevlje, sploh obutalo, strikane in sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na- =' grobne vence in trakove, z eno besedo vse. . ---- 75 31 949470 — 7 — Zastonj in poStnine prosto dobi vsakdo na zahtevo moj glavni katalog s 4000 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga, godbenega, manurakturnega, usnjatega in jeklenega blaga, predmetov za domačijo, optičnega blaga, ka-diinih rekvizit, toaletnih artiklov, orožja itd. 795 C. in kr. dvorni liferent Hanns Konrad, razpošiljal. Hiša v Mostu (Briix) št. 1697 (tjfti.) Niklaste žepne ure . .K i-20 nifclaste budilnice . . K 290 ure-kukavice .... K 860 harmonike .....K 6*— srebrne ure.....K 8 40 ure na pendelj .... K 860 gosli........K 580 revolverji......K 6-— Hlapec k enemu konju in za domače delojse) sprejme pri g. Jeglitsch v Račjem (Kraniclisftld.) Plača U do 16 kron. 798 V najem se da lepa svetla kovačnica s stanovanjem, 2 hiši, kuhinja, klet, hlev za krave in svinje, v Razvanju, poŠta Hoče pri Mariboru. Več se izve pri g. Johanu \owaku, posestniku v Razvanju, p. Hoče. 797 Posestvo 789 blizu Maribora, hrami v dobrem stanu na lepi legi in pri okrajni cesti; obstoji iz sadnega drevja, njiv, lesov m travnikov; meri vse skupaj okoii 4-6 oralov; je na prodaj. Se tuli lahko da razkosati. Natančno 6e izve pri veleposestniku Jožef Šalamun v Zg. Veličini, pošta Sv. Lenart v slov. goricah. mm Majer ■■ se »prejme takoj na eno posestvo, kleri ume delo na posestvu gorici in Čebelarstvu, dobi dve novodojni kravi, veliko svinjsko ograjo, njiv xa svojo potrebo po dogovoru; pisma na upravo „Štajorca" pod „št. 50." 794 Učenec, zmožen obeh jezikov, »prejme se v trgovini Jata. Scholger Nfg. v PtnjB. 782 Mlad trgovski pomočnik, 778 zanesljiv, z dobrimi spričevali, izurjen v vseh strokah mešane trgovine in deželnih pridelkov, želi nastopili v svrho izurjenja nemščine kot praktikant v kraj, kjer se govori polj nemško. Najraje kam na Štajersko ali Koroško. Blagohotne po- | nudbe naj se pošljejo pa upravo ,.Štajerca" pod šifro: „Xem-šeina 161." Nove priložnosti! Werndl- infanterijske puške model n7,77 za krogljo kal. 112 ram 8 K 60 h. Ista puška pre-narejena za šrot kal. 28, na 60 koiakov dobro ustreljena samo K 12—. Puška za potovanje za »zložiti (Reiseum-klappflinte) kal. 16, se nosi jako prijetno v rukzaku, samo 36 K. — Flobert-puške kal. 9 mm za krogljo in šrot, fino delo, nese daleč, zbije izvrstno, jako lahki pok 24 K. - Fina lancastre-dvojna puška kal. 16, z dolgim kjučem, levo chokb. 80 K, prima 95 K. — Fina puška (Buchsenflinte) kalib. 16/93, dolgi ključ 70, prima 95 K. — Fina flinta (Biicbs-flinte), ključ med petelini f 0 K, prima 100 K. Največja garancija. Friedr Ogris, puškar, 8t. Margareten ItoseMal. Koroško. Po stre.u napravijo moje dobro iu Irajuu izdelane puške dobremu strelcu največje veselje. Viničar se sprejme za amerik. nasad; biti mora zanesljiv in trezen ter priden. Vstop 11. novembra. Vse natančno ustmeno ali pismeno. Ponudbe na upravo „gtajerca." 783 Kolo, dobro ohranjeno, se takoj proda. Vpraša se pri gosp. Molitor, apoteka v Ptuju. 7r0 Išče se skrbna ženska oseba za kuhanje in za hišno opravo, v starosti 30 do 40 let, tudi z malim otrokom ni izključena. Šivilje imajo prednost. — Ponudbe na upravo .Štajerca" pod šifro ,,P. 8. 40." 785 Malo posestvo blizu mesta ali trga z okroglo 10 orali, ako mogoče nekaj gozda, se kupi. Ponudbe na gosp. 1'raiz Skisa, Velenje (Wollan.) 784 Proda se 781 lepa hiša z vrtom v Brežicah na Savi pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Več pove lastnik gosp. Anton Woscliitschk« v Slov. Bistrici. Hiša 712 se proda v mestu Beljaku na Koroškem, novo zidana, 6 let davka prosta, z opeko krita, 4 sobe. 2 kuhinji, pod celo hišo kleti, hlev za 3 govede, lepi veliki vrt za zelenjavo in v vrtu ter na dvorišču dobra voda; paše ja vsakega pen-zioni8ta. Naslov pove M. Am-broseh, Tafernerstra«se Nr. 11 Villain (Kiirnten) Razpošiljam orožje vsake vrste sea na 10 dni za poizkušnjo in vpogled. Enocevne Lancaster-puške od K 20—, dvocevne Lancasterpuške od K 30—, Hamerles-puške od K 70-—, flobert-puške od K 8—, revolver od K 6—, pištole od K 2— naprej. Ugodni plačilni pogoji. — Ilust. cenik zastonj. P. DuSek, fabrika orižja, Opoc-no št. ?Oo2 na drž. žel. Češko. Prodam lepo 7J3 malo posestvo katero obstoji iz lepe zidane hiše, 3 sob, kuhinje, dve velbani kleti, nova stala, svinjski hlevi, kozolec, domaČi mlin, jako močna voda, pripravno za umetni mlin ali žago, lep sadovnjak, 4 orali zemlje, leži na lepem kraju blizu mesta in kolodvora Slov. Gradec; se poceni proda za 10800 K. Naslov: Max Murko v Legni, i'usia Slov. Gradec. 707 žepna ura, mnogo prem. marku »Sirena." Le ta ura ima ?e le prima švic. kolesje in je ni razločiti od zlato ure za IDO K. Za natančnost garantiram 5 let. 1 k. 4 K 85, 2 k. 9 K 50. Nadalje ofer. Gloria-srebrno Žepno uro za 8 K 70. Vsaki uri se doda zastonj eleg. pozlačeno verižico. Brez rizike. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Posije po povzetju S. Kuhane, eksp. ur. Rrakova. Sebastian?, št. 524. Pozor! Priložnostni nakup! Jako lepa srednje-velika družinska hiša s 6 sobami in 3 kuhinjami, z jako lepim velikim vrtom za zelenjavo, hi3a primerna za vsako obrt, sredi v živahnem, prometnem industrijskem trgu na Spodnje-Šta-jerskem, event, letni dohodek iz obresti 480 kron, se zaradi preselitve takoi za smeSno malo ceno 9.000 kron proda. HiSa bi bila zlasti za ključarja ali peiuijonista primerna. Več pove Frane Petelinz. Zgoraja PoMava pri Pivgerhofu 761 Na prodaj je nova hiša, vili podobna, z dvema sobama, kuhinjo, shrambo, svinjske kuhinje, drvarnice in dve kleti, tik okrajne ceste in cerkve, ter pol ure od Ptuja. Tudi lepa njiva zraven. Ker želi v kratkem prodati se poizve za najnižje cene pri g. Franc Piutarič v Zgornji Uajdini pri Ptnja. 760 sa samo K 2 50. Zaradi nak. večjih množin ur razpošilja eksportna hiSa: 1 krasno pozlačeno 36 urno preciz. anker-uro z lepo verižico za samo 2*50 K ter tudi s 8 letno pitim. garanc. Ako se vzame 3 komade K 6*50, 6 komadov K 10-—. Posije po povzetju Slezijska fksport-na hjs;t 3. Gelb, Nensandez 53. NB. Za kar ne pase, denar nacaj. 764 Posestvo ležeče tik deželne ceste, pripravno za rokodelca ali delavca na železnici. Redi se lahko 2 kravi in svinj kolikor hoče. Cena 4200 K. Kdor želi kupiti dobi natančneje pojasnilo pri g. Franc Petelioz, Retendorf, Zgornja Polskava pri Pra-gerskem 767 i* Kovačnica ■■ se oda s 1. oktobrom v najem; več se izve pri 770 Otto Švaršnik, Majšperg pri Ptuju. Učenec z zadostno šolsko izobrazbo, ki goveri nemško in slovensko, se sprejme pri 769 JOSEFU SRIMZ, trgovina s špecerijo in kolonialnim blagom v CELJU. Proda se lepa 766 trgovina in pekarija v lepem kraju, zraven vse v lepem redu, poslopje, 2 vrta z brajdami za zelenjavo. Več pove uprava „Štajcrca.u tgkW Učenec z zadostno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovini z mešanim blagom 771 Ludwig Krautsdorfer, sv. Duh pri Poličanah. ! I! 500 kron 1!! Vam plačam, ako moja VVur-zelvertilger „Riasalbe" ne qd-pravi tekom 3 dnij in brez bolečim Vaših kurjih očes, bradavice, rogove kože. Cena 1 posodice z garancijskim Slsmom 1 krono. Kemcny, asehan, I Postfach 12/234, Ogrsko. 633 Išče se več vagonov prima sladke otave. Naslov: E. Mausers. Milcb-liipi.'ii i. Abhazia. 712 Sprejmem 2 učenca za pekovsko obrt od poštenih starišev na 3 leta učne dobe; mesečna plača 6 kron. Pekovski mojster Vincenc Horvat, Loke št. 296 v Trbovljah. 7t6 Pekovski učenec g od 15 let naprej, z dobro Šolsko izobrazbo, sprejme se na Sletni učni čas; oskrba in obleka v hiši: pekarija za belo in luksus-pecivu Josef Fretze, LaSko (Markt TUlTer). Tajnost PALMA mm0m 751 lahke, elastične hoje. Ni vož utrujenosti. Trajnejšo nego usnje. Pravi Pa ima kavčukov ram apodstavekzač8v!je. Se dobi v vseh tozadevnih trgovinah. Dame morajo ravno tako y najreTnejŠi koči kakor v najfinejši palači strogo na svoje zdravje paziti, kajti žena je neobhodno potrebna v hiši ter v družini. Zdravje žensk je t tesni zvezi s čistostjo njihovega trupla in lato se ne zamore dovolj priporočati za negovanje trupla tudi rabo desinfekcijskega sredstva, na primer Lysoforma. Važno je, da se vse, tudi najobčutnejše dele trupla temeljitemu in vsakodnevnemu čiščenju podvrže in rabi naj se v to le mlačno vodo, kateri se doda nekaj Lysoforma. Ako dame na ta način tako zvano intimno toaleto vsak dan izvršujejo, ubranijo se dostikrat nalezljivih bolezni in njih posledic. Vsled tega je nujno priporočati, da je povsod na razpolago Lysoform, ki odpravi tudi hitro in zanesljivo neprijetni p6t in duh. — Napravite le en poizkus! — Originalna steklenica po 80 vinarjev v vsaki apoteki in drožeriji; v manjših krajih, kjer ni takih trgovin, obrnite se na trgovce z mešanim blagom. — Zanimivo knjigo „Kaj je oigijena?" dopoSljera na zahtevo vsakomur zastonj in franko. Kemik HUBMANN, referent Lvsoform-tvornice. Dunaj, XX.. 4. 188 Moč in kri daje oslabelemu, u organizmu svetovaoznaM frl dilno sredstvo Nuiriies, b je vsled svojih kri sesuvlj&i1 jočih in živec okrepCujm lastnosti opravičero svetorH ime pridobilo. Bolniki, ne obupajte. redilno sredstvo Ni- t rin gen V s m da Vait zdravje nazaj Proda se ena novo zidana 792 z opeko krita, 2 sobi, kuhinja, speiskamra, spodnja klet, hlev, lepi vrt za zelenjavo z drvarnico in drugo oblego, 5 do 6 oralov dobrega zemljišča v prvem klasi; gozd z mladim, in za sekati je les in ena njiva z 2 orali, en vinograd, ki se pripuva od 5—600 litrov dobrega vina, en travnik, da lahko dve govedi redi, prav sladka krma. Zemljišče leži '/s ure °d trga Šmarje in 1 uro od železniške postaje Mostin (Mestinje); cena 6000 kron. Naslov pove J. Jagodic, na Mestinju štev. 58, pošta St. Marein bei Erlachstein. Kdor se čuti zahteva takoj pratis-po Nutrigena in zdravniški | Ki več redilnega sredituj ki bi imelo tako odlični vpliv, (kafcor svetovno trigen! Prepričajte se o tem, kajti to lahko storite zastari in brez vsake obveznosti I k Nutrigen-podjetje Budapest, VI., Hajos-u. 3, oddel. 175. Vozički za otroke 31 (Kinder-Sitz- und Liegeuagen), »j terih lahko otrok sfdi, pa tudi ( za ležati, imata vedno v za priporočata po 13, 16, 20, 35, 40—50 K. Cene so nizke,? ki so lično in močno izdelani. menim r.aročilcm se htro, in točno ustreže. .1 na Dunaju 12.—15. septembra 1912. Mi izročimo p. n. udeležencem kongti svojih 21 dunajskih prodajalen kot prostore! poizvedbe, prostore za rendez vous itd. brezpl* na razpolago in vabimo obenem najuljudneje obisk naše razstave cerkvenih umetnih i Dunaj VI., Mariahilerstrasse št. 47. Seznamek naslovov naših dunajskih pro jalen se dobi v naši tukajšni zalogi v Ptuju, Singer & Co., akcijska družba za šivalne stroje v Ptuju Ubogljiv in pošten trgovski učenec 1 z dobro šolsko izobrazbo, ki zna nemško in slovens* se sprejme s 1. novembrom 1912 ali s 1. januarje« 1913. Učenec ima priliko, da obišče tudi trirazredM trgovsko nadaljevalno šolo. Ponudbe na H A Nt FUHRMANN, trgovina z mešanim . Judendorf b. Leoben. |Ljudska kopelj mestnega j|k kopališča v Ptuju. | Čas za kopanje: ob delavnikih od 12 jure do 2. ure popoldne (blagajna je s**/ ,0 SAMO BLAIMSGHEIN ,,UNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem zavoju razvidno. Cenjena gospodinja! Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečate cvrete kuhata za kruh s putrom BLAIMSCHEINs „UNIKUM"-MARGAMNO Se dobi povsod. Poizkušnja gratis in franko. Združene fabrike za margarino in pntra, DUNAJ XIV. Ako hočete svojega moža, I .Sta pete n; Kar. Siriji 3kr leta sko lato za c Am s lad raci rom nine čati šiev Ure ništ Rjuj S brata, sina, svojo ženo, sestro alt hčerko ali svoje najbližje sorodnike od grozovite navade in pogina pred pijančevanjem rešiti, potem Vas prosimo, da se na nas obrnete; mi Vam bode-mo tu na lahki in ceni način pomagali, na katerega smo že tisoče ljudi od bede, revSčine in pogina rešili. Seznanili Vas bodemo z našo metodo, ki se jo lahko rabi, brez da bi pijači udana oseba to kaj opazila. V največih slučajih sploh ne more razumeti, da Špirita ne more več prenesti, on misli, da je temu prcobili vžitek vzrok; in vsak dan dobivamo mnogo zahvalnih pisem od mož in ?en vseh razredov, bogatih in revnih, katerim se je s krasnim uspehom pomagalo. Korespondenca se vrši pod največjo diskrecijo in za neškodljivost metode garantiramo; blagovolite Citati, kaj gospod Unrein Franc v Resiczabanya p>Se: Vele spoštovani gospod, Kopenhagen, Dansko ! Prosim bodite tako dobri in pošljite mi dve škatlji po poštnem povzetju z ŽO K. — Imam dva prijatelja, ki sta se hudo pijači udala in rad bi ju odvadil. Jaz sam sem vpliv „Kinau poskusil, ker sem tudi hudo pil in si nisem mogel več pomagati. Odkar sem vžil Kino-praške, sem ves drugi človek, sem zdrar in imam vse drugo življenje s svojo družino. Hvala Vara za uspeh Kina, prosim, pošljite mi takoj. Rekomandiral bodem še mnogo ljudem, da je Kino jako uspešno sredstvo proti pijančevanju. S spoštovanjem Unrein Franc. Naš preparat prodajamo po nizki ceni 10 K, pošljemo ga proti naprej-plačilu ali povzetju, ako se piše na naš naslov v Kopenhagen. 673 Kino-lnstitutet, Kopenhagen K. 7. Dansko. Pisma se frankira s 25 vinarji, dopisnice pa z 10 vinarji. priveskom in futeralom stane moja prava araerikanska anker-remontoar-ura, najfinejše zaniklana, S6 urno dobro regulirano anker-kolesje, skupaj z lepo niklasto verižico, priveskomin futeralom, dokler traja zaloga, vse skupaj le K 3 — en koa. 3 leta pismen© garancije. — Pošlje po povzetja. Radium svetilna budilnical 20 cm visoka, cifernica in ka-l zalci prirejeni z radium vse-l bujočo substanco, sveti v temi I tako da se čas lahko nat.-into J ciU. Cena enega kosi. . . K 4'-Z dvojnimi zvoaci . . K 5-S štirimi zvonei . . . Kl-Radium-godbena bndil-niea.......K 8'- 3 leta pismene garancije. Pesiljatev po povzetju. "^| Max Bolinel, DUNAJ, IV., Margaretenstrasse 27/51. Originalni fabric ni cenik s 5000 podobami zastonj in frank«! KarlKasper trgovin«, s nasuta Magma ia zaloga »modnih PTUJ so od aotoritot po posebnih receptih po dr. Adler & Co., Dunaj III., izdeluje; najboljše priporočeno kot idealno sredstvo za prepre-čenje izpadanja las in odpravo glavnih šnp. B«- Pristno le z varstveno znamko 1 Edina razprodaja za Ptuj: [Josef K6rner, frizer V PtUJU. 688 priporoe« naj« bogato zalogo špecerijskega blaga, nadalje smidnika hIitd razstrslse, cinsžnM ter predmete msnicrje za lev kakor patrone kapseljne, šrtt itd., nadalje glavno svojo s v umetnem gneju za travnike, njive in vintgrat i. s. Temažova meka, kajnit itd . nadalje raff* bast in bakreni vitrijol itd. po tiajnlžlit) wnaii Pri vsaki hiši je treba nii galic. Kupujte in zahtevaj« po vseh trgovinah .Stajer čeve užigalice"! Glaro zal. firma brata Sla wit v Ptuju. Nei vra zan liki Ll Iške por cen mu pat ske nei kaj le Sat poi tr no se Žit' mi no nil sli Za dr. da ve itr de je ki kc ne ro (ii in ns Sa ot sr it bi dt -H.. w—1 ti_l—» TMoU: V- BlankeT Ptojo. 59 60 23 854