130. številka. Trst v četrtek 12. junija 1902 Tečaj XXVII i „IdlBOBt" Izh it a ukrai as in. raaoa udal pr ltiikov. ob 4. ori zvećet. Ktroiilit ii«1K : cm cal o leto S4 cm pol let« It ki četrt let* ........ C ta as meeec........ S -ar tunino i« plačevat) oaprej. Na •čbe br* prflnfene naročnine M v il 3sira. _ Fc tobakarnab v Tratn ic prodajajo po-taaa?cs« Številke po S utotink (3 s?č.); •tw Tnta pa po 8 atotink (4 avč.) Telefoa itv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" sa Primorsko. Oflaal ae ittaaajo po vntah v petitu. Z a »«<• kratao aaročilo • primernim popoiitom Poalaaa, oamrtnice in javne zahvalu do* aaafl oglaai Itd. ae računajo po pogodbe aredslltva ■prejemajo Val dopial naj ae poiiljajo Hafvaakovani dopiai ae ae Kokopial ae ne vračajo. T etiaeati J« mslt Saiolaino, teklaaaacije in oglaae apre> tema «pr#vnlfttve.-:)iaro£iiiiio in oglase J« plačevat* loco Trai. .-■»*'* _ lr«4|iip. la tlakam« ae nahajata v alici Oarintia Itv. 12. Upravalitve, la l^Nja^aJt laaeratov v ulici Molil plecolj Itv. 3» II. nadntr. I dijatelj in odgovorni urednik F r a a Oodnik. [ nemi k knniBffij llata Natisnila tiskarna konaorcija liata „Edinost,, ▼ Trat zavijanja T na Dunaju is PTimorjn. m. Isti dr. Matej Bartoli torej, katerega smo vam predstavili včeraj po svoji zmožnosti in sposobnosti in po — tako se nadejamo — resničnosti, je tudi dne 22. m. m. v parlamentu na Dunaju postavil v boj vse v včerajšnjem članku označene sposobnosti v obrambo svoje klijentinje, preslavne na Primorskem gospodovalne stranke italijanske. In kakor Bmo rekli včeraj: obtoženkoje postavil lepo na mesto tožitelja in narod-trpina, proganjane^a od nje, na — zatožno klop. Da, da, dragi čitatelji, ki poznate razmere v našem „Primorju, vi se morete pri^ jemati za glavo v začudenju, vi morete, kolikor hočete, strmeti na takem — pogumu, ki brez rudečiee v licu brani toli slabo, ničvredno stvar: ali fakt je vendar ta, da je naš dr. Matej Bartoli dne 22. m. m. v parlamentu du Dunaju dokazoval z vso znano laško zgovornostjo svojo, da so Italijani v Primorju silno preganjani od — čujte ! — Slovanov in da gre tem poslednjim z vsem aparatom na roko — čujte to se posebno — naš preslavni primorski vladni zistem, vsa birokracija, kolikor jo je v Primorju, od njegove ekscelence gospoda namestnika pa doli do zadnjega dijurnista-trpina na kaki politični ekspozituri v kakem obakurnem gnezdu niše Istre ! Italijani da neznosno trpe pod težo politične nemorale, ki vlada v~našem Primorju ! Vi nas gledate, kaj ne, cenjeni čitatelji! Mi vas umejemo in zato vam ne zamerimo! Umejemo vas, ako vam zastaja razum, ko čujete, da je isti mož, ki je o blovesDi' priliki proglasil parolo »OBar tutto«, obsojal politično nemoralo.....! Pa bodi tudi vaše začujenje tisočkrat opravičeno in umevno, fakt pa je vendar ta : da je dr. Matej Bartoli dne 22. maja leta 1902? po Kristovem rojstvu v parlamentu na Dunaju pretakal briik:e solze radi polit ške nemorale, ki vlada v Primorju ! Gospod dr. Matej Bartoli je stokal v najganljivejih akordih, kakor jih le zmore politična in govorniška tartiferija, da primorski Italijani so najlw»lji in najmiroljubneji sosedje, kolikor jih je sploh pod božjim solncem ! Oni da ne zahtevajo ničesar, kar bi jim ne šlo po zakonu ! Oni da nočejo ničesar jemati nikomur, oni da nočejo ničesar kratiti nikomur ! Oni da ne zahtevajo druzega, nego da jih drugi puščajo na joiru, da bodo mogli mirno živeti v svojem domu svoje življenje, uživajoči nenadlegovani svoje pravo, in nič druzega nego svoje pravo. Manje res ne more zahtevati za življenje noben narod, ako sploh hoče — živeti ! ! Kdor je mogel poslušati gospoda dra. Mateja Bartolija jercmijade v parlamentu na Dunaju, ta bi moral imeti kamen v prsih in ne človeško srce, da ue bi solz svojega ga-notja združil s solzami, ki so tekle doli po izmučenem obrazu dra. Mateja Bartolija. Saj je to, kar je reklamiral dr. Matej Bartoli za primorske Italijane, prav zares ekzistenčni minimum za sleherni narod, ako Be ni odločil, da izvrši sam na sebi samomora po nekdanjem japonskem običaju, imenovanem »harakiri« ! Po tem običaju si je moral namreč obsojenec sam prerezati trebuh, t na kar mu je »dober« prijatelj, ki mu je j stal ob strani v tej težki uri, hitro usmiljeno odsekal glavo in ga rešil trpljenja! Vemo, da vam pretresa živce, ko vam; pripovedujemo o tem groznem japonskem običaju. In glejte: če bi bili poslusali vi: gospoda dra. Mateja Bartolija mile tožbe, verjeli bi mu bili brezpogojno, da Slovani eil>jo primorske Italijane v takov narodno-politični »harikiri«; a tisti dobri prijatelj, ki čaka, da jih s sekiro reši nadaljnjega narodnega trpljenja, ni nikdo drugi, nego vladni zistem v Primorju z vsemi organi svo- jimi . . . . I Da, dragi prijatelji, vse je v Primorju proračunjeno v to, da Italijanom greni življenje . . . vse neštete krivice, ki jih trpe, pomenjajo za nje počasno umiranje, mučeni-štvo ... in nič čudnega ne bo, ako pride do tega, da slednjič oni sami s heroičnim činom store konec temu mučeništvu . . . In gospod dr. Matej Bartoli ne pripoveduje pravljic. On govori vsikdar resno. On ne trdi samo, on dokazuje tud:. Za vsako trditev svojo navaja konkretne izglede in vse tužao položenje — za Italijane tužno, to se umeje — je po njegovem govoru plastično razgrnjeno pred vami, kakor kakov relief na kakem mojsterskem spomeniku mojstra Rendića . . . ! V stenografiČnem zapisniku, ki prinaša govor dra. Mateja Bartolija od dne 22. maj-nika leta 1902, v parlamentu na Dunaju, je dokazano črno na belem, da vladni zistem v Primorju nima nobene druge skrbi, nego to, da Hrvatom in Slovencem meče v žrelo koncesije, a te koncesije da reže iz italijanskega mesa . . .. ! PODLISTEK. 2i M K LITA. Povest iz naše dobe. Opisal Jo-iji Evjreu Tomie ; prevedel Radi. Prvi del. II. Pela je iz polnega srca, a njen pleme-niti, izšolani gla9 je zvenel čarobno v tihej, z mesečino razsvetljeni noči. Ti glasovi, te besede kakor da so izvirale iz njene duše; niti Violetta sama jih ni mogla tako občutiti, kakor ona -edaj. Njen duh je letal svoboden, z razširjenimi krili v vednem, sijajnem zraku omehkužene domišljije, a v tem poletu so ga nosili vedno više razkošni, opojni jbčutki. Meliti se je zdelo, da se jej smehlja zora novega življenja, v katerega je mislila vstopiti, svobodna vseh predsodkov in običajev navadnega človeškega življenja. Ela in Artur, začuvša glasno Melitino petje, st-t skočila isti hip na noge in se opomnila grofice, ki je že šla počivat. Stojč po 1 balkonom sta začela klicati : »Melita, M-slit* !« No, Melita ju ni čula. Ona je pela dalje navdušeno in z žarkim občutkom. Ni bilo upanja, da bi prenehala. »Ne sliši naju !«, je rekel Artur jezno, j »Prosim te, Ela, požuri se v salon in reči tej fantastkinji, da maman spi, a tudi jaz pojdem spat, ter želim miru«. Artur je šel na to v svojo sobo, a Ela je poletela v prvo nadstropje. Vdrla je v dvorano s tako silo, da se je Melita prestrašila in nehala peti. »Kaj se je zgod'lo?«, je vprašala naglo Melita. »Grofica spi, a ti poješ !c Melita se je nasmehnila in zaprla glasovir. »Maman je vedno tako vesela, če me sliši peti«, je rekla Melita, naslonivši se na stolico. »Danes si bila neznosna«, jej je odgovorila Ela bojazljivo, ker se je bala, da bi to vprašanje razdražilo njeno prijateljico. »Mogoče«, je odgovorila Melita nemarno. »Prvi trenotek me je jezila ta njegova neumna ženi te v, a sedaj sem se že umirila...« »Tako hitro ?«, ae je čudila Ela. »Pri meni gre vse s tem tempom !«, jej Politični pregled. - T Trstu, 12. junija 1902. Državni zbor. (Zbornica poslancev). — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) Ministerski predsednik je, odgovarjaje na predvčerajšnja izvajanja posl. Klofača, omenjal : Ako bi rekel, da vlada z zgražanjem odvrača izgovorjene besede — ne gledć na to, na koga so bile naslovljene — ne odgovarjal bi ta izraz dovolj mojim čutstvom. Prej bi še mogel reči, da odvračamo te besede se žalostjo. Dejal je nadalje, da nima pravice preiskovati namena in povoda govor-nikovih izvajanj; pač pa se mora zavedati posledic, ki bi jih mogla ista imeti, ker je vlada edina pred stavi telj i ca države nasproti inozemstvu. (Mej-klici od strani čeških radikal-cev ter proti kl i ei proti slednjim od strani Vsenemcev.) Kako si vendrfr predstavljate odnošaje do kateresibodi druge države, je nadaljeval minister, ako se tukaj v avstrijskem parlamentu dogajajo najhujša zasramo-vanja tujih vladarjev — danes jednega, jutri morda drugega ? O tem pa je treba vpošte-vati, da je šlo včeraj za vladarja, ki je bil od nastopa vladarstva do danes zvest zaveznik naše monarhije. (Mej klici od strani čeških radikalcev in protiklici proti tem od Vsenemcev.) Povzročitelji lakih dogodkov se težko pregrešajo na državi. Vendar pa ne morejo škodovati poziciji države nasproti inozemstvu. O takih razmerah je stališče vlade določno označeno. Ministerski predsednik je Izjavil, da ne bo odgorarjal ne Klofačevo interpelacijo. (Saj res, gospod Korber, čemu bi se vznemirjali radi Klcfa-čeve interpelacije in Viljelmovih govorniških ekstemporiranj, saj je cesar Viljelm storil krivico samo Poljakom in Slovanom sploh, a Vi, veleslavni avstrijski ministerski predsednik niste Slovan, pač pa ste tudi člen istega nemškega naroda, katerega je Viljelm proslavljal v Marienburgu ! Op. ur.) Ko je dr. Korber završil svoj govor, so češki radikalci burno protestirali, Nemci pa so govorniku ploskali. Po vsej zbornici je navstalo živahno gibanje. Zbornica je prešla na to v razpravo o nujnem predlogu posl. Klofača in tov., tičo-čem se vplivanja na benešovsko okrajno sodišče po prestolonasledniku Franu Ferdinandu. Utemeljevaje nujnost svojega predloga, je poslanec Klofač napadal najprej ministerskega predsednika, ker isti ni odgovoril na njegovo interpelacijo gledć Viljel- movega govora v Marienburgu. — To je povzročilo nov vihar med češkimi radikalci in Vaenemci. Govori o zadevi nadvojvode Frana Ferdinanda, je govornik dolžil istega klerikalizma in izvajal, da po takem postopanju mora bodoči vladar izgubiti vsak ugled pred državljani. Govornik je zaključil svoj govor s trditvijo, da ljudstvo izgubi vero v neodvisnost sodnikov, ako parlament ne bo reagiral na prestolonaslednikevo postopanje. (Žihvahna pohvala). Mesto justičnega ministra, ki je bil odsoten, je posl. Klofaču odgovarjal ministerski predsednik, kateri je zatrjeval, da je bilo vse kazensko postopanje proti bivšemu kočijažu nadvojvode Frana Ferdinanda popolnoma legalno , ter da nadvojvoda ni prav nič vplival na dotične sodnike. Zaključuj^ svoj govor je dr. Korber rekel, da se mu ne zdi dostojno, da se nadvojvoda vlači v politično razpravo. (Protesti od strani čeških radikalcev.) Govoril je potem se posl. Choc, ki je tudi ojstro napadal ministerskega predsednika, ker se je isti branil odgovoriti na interpelacijo posl. Klofača. — Nujnost KlofaČevega predloga bila je na to odklonjena s 109 glasovi proti 25. Zbornica je razpravljala na to o nekem nujnem predlogu posl. Malika in je bila nujnost predloga odklonjena. Koncem seje je bilo zopet predloženih 10 nujnih predlogov, med temi 8 od strani mladočeške stranke. Ministerski predsednik dr. Korber je predložil načrt novega tiskovnega zakona. Govornik je povdarjal, da načrt novega zakona nima policijskega duha. Iz-vzemši slučaje o neispolnjevanju formalitet, omejena je zaplemba časopisov samo na slučaje, v katerih gre za obrambo monarliičnega principa, integritete države, vere in nrav-stvenosti. Vsaki zaplembi bo moralo slediti takoj kazensko postopanje proti krivcem, ker se bo sicer zaplemba smatrala nično. Objektivno postopanje bo omejeno samo na slučaje, ko ne bo mogoče radi zaplenjenega članka pozvati pred sodišče nobene določene osebe. Sicer se bo pa tudi v takih slučajih vršila javna razprava ob navzočnosti zastopnika časopisa, ki bo mogel rekurirati, ali pa uložiti ničnostno pritožbo. V takih slučajih se ne bo moglo časopisa obsoditi na poplačanje stroškov, j Raprezentacijski zastopi (parlament, delegacija in deželni zbori) bodo imeli pravico določiti, da se o gotovih poročilih, ki Be bodo ! tikala zaplenjenih člankov, ne sme pisati. je razjasnila Melita. Jaz imam bister pogled in hitre sklepe. Jaz sem si malo prej napravila sodbo, a Alfred ni mož za-me...« »Kako to?... Saj ti je vendar jako ugajal?«, je vprašala Ela. »Ravno zato, kor mi je jako ugajal*, ne bi hotela biti njegova žena«, je odgovorila Melita. »Bojim se, da bi ga morala ljubiti...* »Tem bolje, brez ljubezni ni sreče v zakonu*, je rekla Ela. »Meni ne ugaja tak zakon... Moj ideal je zakon brez ljubezni, ali svoboden... Me-li umeješ ?« »Zdi se mi, da te umejem«, je rekla Ela negotovo, katera je bila dovolj zrela de-vojka, da je mogla umeti Melitino stališče. Vendar ni mogla verovati, da njena prijate-1 ljica goji take nazore o zakonu, kateri so se njej zdeli brezbožni in proti naravni. Ali o tem ni hotela govoriti. Za malo časa ste se odpravili tudi oni dve na počitek. in. Šesti neka grajščina je takoj začetka listopada istega leta priredila prvi lov na srne. Mladi grof je več let čuval svoje srne in skrbel, da se čim več zaplode. Ni sam jih ni lovil, niti ni dovolil komu drugemu, a na tatove divjačine iz zagorske strani je prežal noč in dan s svojimi gozdarji. Ti tatovi so imeli pri njem slabo srečo. Trud grofov se je obilo poplačal. Število srn se je pomnožilo v kratkem času. Bilo jih je polno lovišče. Vsak hip so videvali gozdarji in turisti srne in srnjake, ki ao se pasli na grebenih planin — okoli Kraljičinega studenca in v jarkih med gorskimi obronki. Divjačina, kakor da bi znala, da jej ne preti pogibelj iz lovske puške, je prišla brez strahu v bližino turistske koče vrh Slemena, skakala okoli kolibice znanega slemenskega puščav-nika in okoli gozdarskih koč. Le srnjake, kateri ovirajo razplodbo divjačine, so*" smeli grofjvi gozdarji streljati. Vse to je pripomoglo, da se je v grofovem lovišču namnožila divjačina kakor v malokaterem lovišču okoli Zagreba. Lanskega leta je bil po presledku — petih let prvi lov v šestinskem lovišču, a tega leta so lovili drugič na srne. Bilo je povabljenih mnogo gostov iz Zagreba in Zagorja. (Pride še.) Tožbe, ki bodo od zasebnih oseb — in de loma tudi od javnih funkcijonarjev — uložene proti časnikom (oziroma drugim tiskovinam) radi razžaljenja ča*ti iz političnih ali pa drugih motivov, se odtegnejo kompetenci porotnih sodišč. — Krivci bodo kaznovani zaporom in se bo v gotovih slučajih po-ojstrovala kazen z denarnimi globami, a se bo morala prizadetim tudi poravnati even-tuelnc provzročena škoda. Iste kazni se bodo uporabljale tudi proti reklami za prepovedana zdravila, proti bojkotu in proti nemoralnim tiskovinam. Načrt odpravlja določbe, da ni smeti komentirati uradnih popravkov. Nadalje izključuje načrt direktno odgovornost izdajateljev; skuša pa v kažnjivih dejanjih zadeti ne samo odgovorneg-i urednika, temveč tudi tiskarja in založnica ter pisca dotičnega članka. Izrednih izdaj ne bo treba oblastvom naznanjati prej in uvede se kolportaža. (To je, da ae bo časopise smelo povsod prodajati, ne da bi trebalo izposlovati si poprej dovoljenje od pristojne oblasti, kakor je sedaj v veljavi.) Posl. Schonerer je predlagal in zbornica je odobrila, da pride ta zakonski načrt na dnevni red naslednje, t. j. današnje seje. Govor cesarja Viljelma v avstrijskem parlamentu. Včeraj se je g. ministerski predsednik dr. Koerber oglasil za besedo, da — kakor se je splošno pričakovalo — odgovori na interpelacijo poslanca Klofača radi govora cesarja Viljelma v Ma- više potrjenje zakon, ki je v razpravi, o odpisovanju na zemljiških davkih povodom elementarnih nesreč ; f) vlada mora podati Izjavo o svojih namenih glede jezikovnega vprašanja na Češkem, Moravske m in t Si le/J j I. Ti so torej pogoji, pod katerimi bi bil mladočečki klub dopustil razpravo zakona o davku na vozne listke. Ponavljamo še enkrat : čitatelji naj sodijo, da-li so ti pogoji opravičeni ali ne. Mi bi opozorili ta sosebno na pogoj pod c) in na zadnjega. Je-li to morda neopravičeno, ako se zahteva garancije, da se bodo dohodki od davka na vozne listke porabljali res v namen, s katerim se ravno ta davek opravičuje. In ta zadnji pogoj ! Cehi so vendar ob vsaki možni priliki izjavljali, da oni ne bodo pomirjeni in poto-laženi, dokler ne bo kakorsibodi popravljena krivica, ki se jim je zgodila z odpravo jezikovnih naredeb. Je-li potem kaj nečuvenega, ali je sploh mogel kdo pričakovati drugače, nego da bodo Čehi sedaj ponavljali ta con-ditio sine Koerber je vendar ravno te dni vedno ne odgovori in se je omejil na to, da in vedno tolažil Ćehe, da hoče na jesen vse je govoril o svoji žalosti na napadu na nem- ' storiti, da se reši to vprašanje. Do jeseni pa j škega cesarja. je — ti ljubi Bog — le par mesecev. Ne Mi menimo, da je g. ministerski pred- raoremo torej umeti, ako je dr. Koerber j sednik storil korak, proti kateremu se mora resno mislil ee avojim tolažili, zakaj da noče 1 protestirati v interesu parlamentarizma, pa izregi nj besede, ki bi ga vezala. Ne, s sa- naj se že o formah po3l. KlofaČa sodi kakor mimi lepimi obljubami se ne rešujejo taka hoče! Prerogativa členov zbornice ni le ta, vprašanja in zato se ni čuditi nikomur, ako da smejo staviti interpelacije, ampak tudi ta, ne veruje obljubam in zahteva obveznih da je vlada dolžna odgovarjati na in- izjav. terpelacije. In če to tudi ni izrecno rečeno, ali Včerajšnja seja mladočeškega kluba, ki pravica iuterpeliranja že sama na sebi invol- je določila gori navedene pogoje, je trajala ■ vira dolžnost vlade, da odgovarja. Sicer je od g. ure in pol do poludne. Potem je bil ta pravica poslancev iluzorična in ves parla- dr> paCak pri Koerberju. »Neue Fr. Presse« 1 mentar zem slepilo. Zato se nam zdi narav- poroča, da je ministerski predsednik prosil nost gorostasno, kar je izjavil včeraj gospod dr.a Pacaka, naj upliva na člene kluba, da Koerber: da namreč na interpelacijo Klofa- priVole v določeni delavni program. Parla- čevo sploh ne bo odgovarjal! Če zbornica mentarna komisija češkega kluba se je po- sploh ne bo nič reagirala na to izjavo, po poludne zopet sešla, ali ni še nič znano o pravo do svobodnega neg*.va- §e živegih aiOVanskih pisateljev in veleumov. nja svojega lastnega jezika. Med siednjimi je tudi (menimo) slavni po vsem Tacega kričečega nerazmerja ga ne najdeš avetu znani rugki pisatelj grof Tolstoj, čegar z lepa med zahtevanjem za-se in odrekanjem dela fie prevajaj0 na vse moaerne jezike in drugim! Nemcem bodi polna svoboda po vsem 5itaj0 Nemci ia Francozi, Angleži in svetu, a isti Nemci zatirajo svobodo drugih Italijani i Dandanes ga skoraj ne prištevajo z brutalnim nasiljem in to lastnim sodržav-1 k naobraženeem> kdor ni čital Tolstega ! Ijanom in na njihovi lastni zemlji, na kateri Xolatoj in njegova deia ao postala v last so ee ti mučeniki porodili in vzgojili, na vsemu civiIiziranemu 8vetu. Kaj pa poreeete zemlji, ki je njihova neoporečna last, katero gedaj) go3pod urednik ko Vam povem> da obdeljujejo in oplodujejo z delom svojih žuljev mQra neki elovenski uradnik. trpeti proga_ in znojem svojega čela! i njanje ie zato> ker so doznali, da je čital dela Mi v resnici ne vemo za postopanje T0]stega ?t Nemcev druzega izraza, nego nemika prepo-1 Jn zQpet ge med Nemci ngšel zagrj. tenca! Tu ee človeku res usiljuje vprašanje: žene0j načelnik neke veče po3taje juŽQe že_ do kedaj bodo drugi narodi še trpeli, da leznice> ki je 8vojega prideljenega mu urad- bodo nositelji pangermanske ideje tako grdo nika (W je S!oveaec po narodn-sti, sicer pa zlorabljali njihovo gostoljubnost, zaupljivost povsem mireDf znagajen in vesten mož, in in prijenljivost, doč.m oni sami gazijo prin- jgk(> priljubljen v najboljših krogih), ker je cip najprimitivneje pravičnoti nasproti dru- ^ dela groffl Tolstega „ ;pital poroglj ivo ^ i gim Kedaj bo nemški megalomaniji pojasneno stališče: da stori tudi sam dobro, kdor hoče uživati dobro od drugih ? In da je zgubil pravico do obzirnosti oni, kdor sam ne zna biti obziren, človekoljuben in — pravičen ! ! tem bo to skrajno nevaren prejudic za — parlamentarizem. G. Koerber je obsojal nastop poslanca Klofača izlasti zato, ker je bil naperjen proti vladarju, ki je z nami v zvezi že toliko let. Ta je zopet lepa ! Tem nujneja je temu vladarju dolžnost, da upošteva posebnosti in odnošaje svoje zaveznice. Cesar Viljelm mora poznati narodnostne razmere v naši državi njenih sklepih. Položaj je vsakako jako resen, kritičen. I V prvo so se Čehi že oborožili za obstrukcijo, uloživši 10 nujnih predlogov. Ako prištejemo k tem še vsenemške nujne predloge, potem vidimo lepo barikado na potu do normalnega delovanja zbornice. A še bolj zgovoren znak o veleresnosti položaja je demisija češkega ministra-ro- in izzivalno z »grof Tolstoji« Ker je bilo nemškemu načelniku veliko na tem, da bi se čim prej i znebil tega svojega uradnika, očrnil ga je na vodstvu, da se je isti nabral duha Tolstega in da je baje isti socialističnih idej, ker se je o neki priliki v krogu svojih kolegov izrazil, da sim-patizuje z nazori Tolstega! Tržaške vesti. Za danes naj zamolčimo imena kraja i a Novi škof tržaški. Oficijozna »Tr ester oseb, ali kličemo dotičnemu gospodu načel-Zeitung« javlja, da sta včeraj odpotovala v niku : Rim prost Petronio in kanonik But- Dosegli ste sicer, da je dotični uradnik t i g n o n i kakor odposlanca škofijskega kon- suspendiran od službe, vedite pa, da niste zistorija na posvečenju novega škofa tržaš- vredni niti toliko, da bi sedeli pri isti mizi kega, mons. Frana Nagla, ki se bo vršilo pri- s proganjancem. Gospod načelnik, Važi živci hodnjo nedeljo- te dni jako razburjeni. Mi pa dobro vemo, in je moral vedeti, da njegove zastrupljene dr a Rezeka ! ! Dr. Rezek se je z lju- pušice, ki jih je spuščal najbanketu v Marien- beznijo in gorečnostjo posvečal svoji nalogi: burgu, zadenejo v živo in da bo krvavela. biti posredovateljem med vlado in Čehi. Če Ravno zato, ker je zaveznik, se je moral odstopa torej, je to znamenje, da se je raz- čuvati tembolj, da s svojim govorniškim eks- ; merje poostrilo tako, da ni vspel ee svojo temporiranjem ne bo delal neprilik svojim nalogo. zaveznikom. On pa je izvolil zadeti v živo odprava jezikovnih naredeb, to leži tudi narode — kakor je Bam izrecno in ne- na parlamentu kakor proklestvo, ki, porajaje previdno povdarjal — onkraj mej njegove daije, poraja le novo zlo. »Triester Zeitung« javlja tukaj malo, a znamenito netočnost, ki obstoji v tem, da prošt Petronio in kanonik Buttignoni potu-eta v Rim v svojem imenu, ne pa v imenu zakaj ! Saj ste z ljudmi tam v — u meli ?! Za danes dovolj! Ako nekaki »divji žlahtic v Matuljah ! Ste naa-li pa ne odnehate države; zato naj se ne Čudi, ako prihaja protest in odpor. Na debelo marienburško nakovalo je padlo ne ravno tanko kladivo Klofa če vo. O položaju. Stemnilo se je zopet! Tiste rahlje nade, ki so se oživljale včeraj in predvčerajnjim, so danes strte. MladoČeški klub je sklenil končno, da predloge o davku na vozne listke ne dopusti v razprav o. Povdariti pa treba, da ni ostal pri svojem prejšnjem sklepu kar brezpogojno, ampak je svoje privoljenje navezal na gotove pogoje. In Čitatelji naj sodijo, da-li so bili ti pogoji utemeljeni ali ne ! Iz komunikeja o tej usodni seji mladočeškega kluba so razvidni ti pogoji. In ti so: a) zakon o o d-pravi mitnic mora biti rešen še v tem zasedanju od obeh zbornic ter predložen v najviše potrjenje. Dotične pogodbe, s katerimi so se dale mitnice v najem, se morajo odpovedati že v avgustu ; b) zakon o pokojninah vdovam in sirotam se mora rešiti prej, nego zakon o davku na vozne listke; obe ti predlogi je predložiti hkratu v najviše potrjenje ; c) vlada mora določno izjaviti, da se plačila avskultantov indijurnistov uravnajo v gotovem času in da se bodo pokrivala iz davka na rožne listke; d} zakon o davku na vozne listke mora imeti klavzulo, da stopi v veljavo hkratu z gori imenovanimi zakoni ; e) vlada se mora obvezati, da predloži v naj- Nemška prepotenca. Opazuje se jo povsodi to nemško prepotenco ; kjer si naletel na politikujočega Nemca, tam si naletel tudi na nemško prepotenco. Nedavno temu nam je bila prilika voziti se po železnici z nekim nemškim trgovinskim agentom. Da bi ga bili videli, kako se je ta Tevton čudil in zgražal na tem, da za občevanje v mestu tržaškem ne zadostuje znanje samo nemškega jezika. Premnogokrat se tudi dogaja, da je utaknil kak. Nemec svoj nos v kako popolnoma slovensko ali hrvatsko vas, kjer se priprostim ljudem večkrat niti ne sanja, da eksistira kje na svetu kak ponosni nemški »Herrenvolk«. A oholi potomec nekdanjih Cimbrov in Tev-tonov začenja s prvim človekom, katerega je srečal na cesti, nemški »ražoniratic in široko izbulja vanj svoje oči, ako mu je dotičnik dopovedal |>o svoje, da ne ve, kaj tujec hoče. Taki so povsodi; oni zahtevajo, da bi ves svet študiral njihov jezik, samo da bi ee mogli oni povsodi komodno sprehajati in iskati svojih koristi. Te dni prinašajo nemški listi neko korespondenco, ki je dragocen prispevek k poglavju o nemški prepotene i. Ta korespondenca se je vršila nedavno tema med nem* škim kancelarjem Bulovvom in nekim Nemcem, ki je nastanjen v glavnem mestu Romanske, v Bukarešti. Slednji je namreč škofijskega konzistorija. Kajti, odkar je na kazati svojega srda do slovenske narodnosti, vladi prošt Petronio, ni nikdar sklical no- potem pridemo piihodnjič z drugim raa-bene konzistorijalne seje. Ali pa ee morda slom . . . ! vendar-le motimo. j Jezikovna ravnopravnost na naših Mogoče je namreč, da je prost Petronio poštah. Pred seboj imamo zopet potrdilo o imel poseben konzistorij. Znano je vsaj, da so ; dveh odposlanih poštnih nakaznicah. Obe na-imeli znani reformatorji, njim na čelu »ru- kaznici ste bili napisani v slovenskem je- dečic kancelar in oni sladkozaviti, večkrat posvetovanja katera je moral slepo poslušati tudi ziku; jedna je bila naslovljena v Ljubljano, druga v Zagreb. Toliko jedno, kolikor drugo bivši kapitularni vikar Petronio. Sklepi teh i potrdilo pa je na nemško-laškem blanketu posebnih »konzistorijalcev« so imeli nekoliko-krati veliko važnost tudi na name3tništvu. Morda Be je sedaj »Triester Zeitung« zmotila, ko piše, da sta rečena gospoda odpotovala v Rim kakor zastopnika tržaškego škofijskega konzistorija. Da, odpotovala sta zastopat reformatorski italijanski konzistorij, ne pa škofijskega! Nam je znano, da se je novi šk f dobro informiral, in da mu je dobro znano, koga moreta zastopati prošt Petronio in kanonik Buttignoni, in v kako stanje je zadnja inte-rimna vlada na ordinarijatu spravila tržaško škofijo ! »Patria«. Novo laško politično društvo, za čegar ustvaritev se laški generali trudijo že kakih 17 mesecev, se menda slednjič vendar konstituira po velikih naporih. Kakor poroča današnje židovsko glasilo, naznanjen je za bodoči ponedeljek ustanovni ol>čni zbor tega društva in so ee go«pt.- vzdrževala za 496 nemških otrok v Trstu 45 oddelkov na nemških ljudskih šolah, za tisoče slovenskih otrok pa niti jednega: dotlej seveda ne morejo priti bolje razmere. Ko je bil g. dr. Gregorin pri ministru predsedniku radi slovenskih šol v Trstu, rekel mu je minister: »To je težko vprašanje!« Gotovo je to vprašanje težko, ako se je hoče vedno in vedno le krivično reševati ! Ako se je hoče reševati vedno le tako, da tisoči slovenskih otrok morajo biti potuj-čeni, prej, nego smejo biti deležni pouka na srednjih šolah I ! Ali ob pošteni volji za pravično rešenje tega vprašanja v zmislu zakona, pravice in praktične potrebe ter ob nekoliko energije : to vprašanje absolutno ne bi bilo težko ! Kako radi nas imajo gospodje na tržaškem namestništvu, je razvidno iz tega, da pode tisoče slovenskih otrok v — okolico . . ! Mari ni tako postopanje uprav divno i rila in Metodija v nedeljo dne 15. junija v »Narodnem domu« v Barkovljah, se nadejamo, da nam popravi v polni meri, kar nam je pokvarilo in vzelo zlo vreme minole nedelje. Mislimo si, da je bil to le neprijeten san in da naB čaka še vse presenečenje »štrukljevega semnja« in »kola sreče«. SI. občinstvo nas gotovo ne pusti na cedila ! Marveč smo uverjene, da se v velikem šte vilu udeleži v nedeljo te lepe veselice. Saj velika večina vendar ne ve prav za prav nič o štrukljah in ne o »kolu sreče«. Vsi torej, ki niso bili v nedeljo, nsj pridejo gotovo. Pa tudi oni, ki so že bili, naj se potrudijo še enkrat. Najlepši izgled naj bo vsem »Slovansko pevsko društvo«, ki rado in brez nobenega prigovora zopet drage volje sodeluje v Barkovljah. Upamo, da se nam zdaj lepše posreči, nego minole nedelje, ter da nam bo nebo milejše. Pa če bi tudi vreme ne bilo ugodno, nič ne de: saj v Barkovljah so veliki prostori, da se nam ni treba bati. Za 49»; nemških otrok 45 [oddelkov, ako pa Ce bi katera gospa, ki se ni poslala, želela hočejo slovenski otroci tudi jednake pravice poslati kaj štrukljev za semenj ali pa kako v Trstu, kakoršne jih jih pode v okolico! Gospoda na namestništvu ! Ko pa je slovenskih otrok v Trstu na tisoče, in ko so vse šole po okolici itak že prenapolnjene — kam naj zahajajo naši otroci ?! Kt»j hočete po vsej -Ili. naj se navdušujejo za vse, ker je la^ko ?! Nele za laški jezik, ampak tudi — laške idejale . . . ! ! imajo nemški — pa1 galanterijo za »kolo sreče«, prosimo, naj to blagohotno dopošlje v »Slov. čitalnico« v soboto popoludne. Za štrukljev semenj« so doposlale sledeče naše rodoljubke: G.a Amalija Krže 2 vazi za Bladkor in 5 svečnikov, g.ca Ivanka Krže 4 čase za za pivo. — Z < >pčin so se naše rodoljubke odzvale in sicer : g.a Kariževa fino servico za V pojasnilo. V včerajšnjo notico »In belo kavo za 6 oseb, lepo veliko masleno zopet šole!« urinila se nam je prav neljuba srce in štruco finega peciva, g.a Ema Goriup pomota. Rekli smo, da 496 nemških in štruco finega peciva in g.a Drašček fino po-525 slovenskih otrok. To pa ne odgovarja tico. — Prave fine kraške štruklje so dopo-re9niei slale rodoljubne Sežanke in sicer : g.a Urška Kajti v včerajšnje število 496 nemških Šmuc in g.a Milena Pirjevec Dolenc. Dalje in 525 slovenskih otrok so bili pač všteti so doposlali: g.a Katinka Kenda 5 K, gosp. z meščanske šole, sloven- Gjuro Vučkovič 5 K, g,a Nachtigal 2 K, g. Sedaj čujte: V rečenem reškem liBtu pa so povedali, da je bilo na Reki : 5136 Slovanov ilirskega jezika, 7497 h rvat-s k e g a, 2251 slovenskega, 1241 slovan skfga, 55 srbskega, 147 čeho-moravskega in 29 slovaškega jezika. Kaj pravite — a ? ! Sedaj veste, da hrvatsko je jedno, »ilirsko« je drugo. Sedaj veste tudi, da Hrvatje, Srbi, Slovenci, Čehi, Slovaki niso Slovani, kajti ljudje »slovanskega jezika« so posebej izkazani ! Škoda, da nam etnografi v »Bilanciji« niso povedali, h kateri rodbini narodov pripadamo prav za prav mi Slovenci, Hrvatje in Srbi itd. ? ! Nemški ne, romanski tudi« ne — ker pripadnike teh rodbin bo posebej šteli. Morda pa pripadamo celo rodbini evropskih — divjakov! (Saj imenujejo v parlamentih »divjake« vse one, ki ne pripadajo nobeni stranki !) Ne, rodbini Arpadovih sinov tudi ne pripadamo mi Slovenci, Hrvatje, Srbi itd., ker so tudi Madjare stavili v posebno rubriko ! Torej kam, kam nas uvrščajo etnografi v reškem listu ! Celo naši »Triesterici« se jej zdi delo teh etnogrcfov pravi »kurijozum !« Da, da, stvar postaja res smešna, kuri-jozna in cdijozna, ako se v naprave, ki naj bi služile znanstvenim in ekonomično praktičnim svrham, zavlačuje narodno-politična tendencija ! tudi nemški otroci pke učenke meščanske šole pa ne. Ako torej vzamemo nemške in slovenske otroke samo z nemških ljudskih šol, imamo faktično 525 slovenskih in le 411 nemškio otrok. Ce pa vzamemo skupne otroke z ljudskih in meščanskih šol, dobimo pa število ->4i< slovenskih in včeraj navedeno število nemških : 41M». Toliko v pojasnilo. V znamenju hrvatsko slovenske vzajemnosti se je otvorila v Sirajevu čitalnica. Hrvatsko slovenski Blogi je oduševljeno napi-val pesnik Silvije Strahiinir Kranjčevih, odgovarjal mu je istotako navdušeno Slovenec prof. Žoideršič. Strajki. Klesarski delodajalci so ugodil večinoma zahtevam delavcev, vsled česar se je d-»seglo sporazumljenje in se je končal štrajk. Veselimo se v resnici, da so se tem delavcem razmere nekoliko zboLsile, saj je njih delo tako škodijivo za zdravje kakor malokatero in je vredno poštenega plačila. Istotako beležimo zadoščenjem, da se je ugodno rt šil tudi štrajk oglarjev. Štrajk zidarjev nadaljuje. Danes zvečer so isti Dameravali prirediti javen shod v gledališču »Politeama Rosjetti«, a policija je ta shod zabranila. Samomor. Ko je včeraj zjutraj dosel v aašo luko parnik >Cleopatra«, pogrešali so na njem druzega kuharja, 27 letnega Ivana Bu-čića iz Rabca blizu Labinja. Na podlagi natančnih poizvedovanj so prišli do prepričanja, da se je Bučić bržkone vrgel v morje, ko je parnik plul mim<> Poreča. Njegova žena Piano 2 K, g.a Netka Pegan 3 K, g.a Je-lisava Košir 2 K, gč. Marija Počkaj 1 K, g.ca Marija Nussdoifer 1 K, g.ca N. N. 2 K, gosp. Regent 20 st., g. Cvek 1 K, g. Zorko 1 K. Mesto vstopnine na štrukljev semenj g. Ivan in g.ca Milka 10 K, g. Knaus v isti namen 5 K, g.ca Milka mesto cvetke prijateljici Antonijeti za god 20 K. — G. Pr-havec več Hnih galanterij za »Kolo sreče«, g. Matko Mandic 2 spominski knjigi, g.a Ema Bartelj 2 fini porte-visites in elegantno porcelanasto deklico za žigice, g.a Antonija Goljevšček elegantno dekoracijo in porcelan?, g.a Marica Bartolj 6 krožnikov za desert, g.a Karla Ponikvar 2 vazi in krožnik za desert, g.a Maša 3 galanterije za smotke, rodbina dr. Pertotova dve veliki škatlji mnogovrstnih lepih galanterij, g.ca Črne rejenega kukca in še druge galanterije, g. Zafred 2 K. Vrle proseške rodoljubke bo doposlale 19 K 60 st. — Bodi vsem, vsem presrčna hvala na doposlanih darilih. »Slovansko pevsko drnštvo« vabi svoje pevce in pevke, da jutri gotovo pridejo na pevsko vajo, ker bo društvo sodelovalo na vesel:ci ženske podružnice družbe sv. Cirila Metodija v Barkovljah, katero veselico je prošlo nedeljo deževno vreme popolnoma pokvarilo pri sv. Ivanu. Vesti iz ostale Primorske. X Nova jnstiena palača v Uorici. Danes ee je c. kr. okrožno sodišče preselilo v novo justično palačo. Istodobno so se pre- Ana stanuje se svojim 2 letnim otrokom v na-!Pelili tudi katnjenci pri sv. Antonu v nove. ;em meg^u v novi justični palači nahajajoče se zapore. Dražbe premičnin. V petek, dne 13. Dne 16- L m• Pa 9e Pre8e,i ces kr* na iun. ob 10. uri predpoludne »e bodo Vesti iz Kranjske. * Trije samomori na jeden dan. — Predvčeraj zjutraj oe je >[na pokopal šču v Ljubljani ustrelil tovarniški ravnatelj Josip Dievok, opoludne pa je skočil pod vlak drvar Jakob Krušič, ponoči pa je na Poljanskem nasipu neka dosedaj neznana ženska skočila v vodo. Neki stražnik je slišal upitje ženske in ko je prišel blizo, je bila ženska že pod vodo. Po »SI. Narodu«. * Napad na sodišča. Predvčeraj dopo-ludne je na hodniku črnomaljskega sodišča nenadoma napadel z nož^m Ivan Butala iz Radenc ob Kolpi svojo sosedo Katarino Gr-zetič, hoteč jo umoriti. Poklicana je bila za pričo proti njemu radi hudodelstva nevarne grožnje. Grozil jej je, da jo ubije, ker je čarovnica. GrzetiČ ima 5 ran, jedno v prsi, 3 v trebuh, jedno v stegno. Težko, da bi okrevala. Storilca so prijeli. Brzojavna noročila. Iz proračunskega odseka. DUNAJ 12. (B.) Proračunski odsek je vsprejel brez debate zakonske načrte, tičoče se povišanja penzij civ.laim državnim uradnikom in njih udovam in sirotam starega stila ter je po predlogu poslanca grofa Sturgkha pooblastil načelnika dra. Kathreina, da v današnji seji zbornice predloži nujn > razpravo o teh zakonskih načrtih. Državni zbor. DUNAJ 12. (B.) —Zbornica poslancev. — Zbornica je nadaljevala razpravo o nujnih predlogih. Posl. Berger je obširno utemeljeval svoj nujni predlog za umaknitev predloge o obnovitvi pogodbe s podunavsko pa-robrodno družbo in za predloženje nove predloge v jesenskem zasedanju. — Govornik je povdarial, da njegova stranka povsodi brezobzirno pobija korupcijo, tudi v svojem lastnem taboru. Uloženernu nujnemu predlogu je namen preprečiti, da predloga o podunavski paroplovni družbi ne pride potom nujnega predloga na dnevni red. Seja traje dalje. Proti obstrukciji. DUNAJ 12. (B) G'a^om izdanega komunikeja je imela nemška napredna Btranka sejo, v kateri ao od Čehov in Vsenemcev za pričeto obstrukcijo splošno in najodločneje obsojali ter povdarjali, da je z obstrukcijo uresničenje nujnih in opravičenih želj prebivalstva zopet odloženo na nedoločen čas in je zopet preprečena rešitev važnih socijalno-političnih predlog, ki so na dnevnem redu. Bolezen kralja saksonskega. SVBILLENORT 12. (B) Danes ob 7. uri zjutraj izdano poročilo o stanju kralja se glasi: Zadnja noč je bila nekoliko mot-jena po otežkočenem dihaoju in vsled tega navstali splošni nemirnosti. Delovanje *rca potrebuje še tu pa tam povspeševanja. Apetit je še trajno d >b«?r. elikanska rastava pohištva in J tapeearij. Izvenredno ugodne [{ U U U cene. U U M I VILJEM DALLA TORKE ♦ v Trsta, trg Giovanni 5. (Palača Diana ) ♦ MoJe polititvo doneaearefio. « ■ « ♦ I vsled davkarija istotako v novo justično palačo. naredbe tuk. "c. kr. okrajnega sodišča z» f*i vilne stvari vršil« sledeče dražbe premičnin : v ulici dtlla Logg;a st. 1, hišna oprava ; v ulici dtll Industria št. 2, konj ; v Skednju, hišna oprava, sodi, vino, vaze, porcelana in drugo; Campo S. Giacomo štev. 1, h:šna oprema ; v ulici Roasetti št. 19. hišna oprema; v ulici Canale št. 5, man fakturno blago ; v ulici Pondares štev. 1, premog, vozovi in tehtnice; v Padriču št. 14, 31. in 11, vol, voz, prešiči in krava ; v ulici Bacchi štev. 1, železna blagajna. trfHtenski vestnik. Včeraj : toplom« r ob 7. uri sjutraj 17° 1 ob 2. uri popomc « 23.7 C.* — Tlasomer oo 1. uri zjutraj 756.6 — Danes plima ob 3 34 predp. in ob 4 54 pop.; OB8KH ob 9 25 preopoludne in ob 12 09 popoludne. Društvene vesti. 0 veselici, ki jo priredi, oziroma jo bo nadaljevala ženska podružnica družbe sv. Ci- X Prebivalstvo na Reki. Ogrski statistični urad je te dni priobčil" vspehe ljudskega štetja od 31. decembra 1900. Stvar je pa — kakor je bila priobčena v reški »Bi« lancia« — naravnost grandijozna po svoji — neumnosti. Kar so si privoščil dotični mad-jarski števitelji, to ostaja menda unicum! Po načinu, kakor so ti etnografi razvrstili to reško prebivalstvo po narodnosti, more do temelja doli popolnoma diskriditirati insiitucijo ljudskega štetja in jo dovesti ad absurdum ! Kajti po taki statistiki ne le da se ne doseza namen štetja, ki more biti jedino ta: pojaš njevanje razmer — ampak se razmere še po-temnujejo, zakrivajo in te oni, katerim naj bi služila statistika naravnost zavajajo v kriva predstavljanja ! Čujte le ! Mesto reško s podobčinami je imelo dne 31. decembra 1900 39.542 prebivalcev. Po materinem jeziku je bilo na Reki (po uradni statistiki namreč) 17.354 Italijanov, 16.356 Slovanov, 2842 Madjarov, 1945 Nemcev, 159 Angležev in 23 Romunov. i Vesti iz Štajerske. — Posojilo mesta srraškega. Načrt zakona, s katerim je deželni zbor štajerski dal mestu graškemu dovoljenje, da sme najeti posojilo 14 milijonov kron, je dobil najviše potrjenje. — Kar je dovoljeno enemu, mora biti dovoljeno tudi drugemu! V Gradcu bodo imeli letos veliko nemško pevsko slav-nost. Deželni šolski Bvet štajerski je izdal naredbo, glasom katere nima ta korporacija nič proti temu, ako tudi učitelji sodeljujejo na tej slavnosti in da se jim dovoli v to potreben dopust. Proti tej odredbi ne more biti prigovora, saj tudi učitelju mora biti dano nekoliko svobode. Ali ravno zato ima »Sudsteieripche Presse« prav, ko v imenu istega principa svobode naznanja že danes, da se bo jednako dovoljenje zahtevalo tudi za slovenske učitelje, ki bodo hoteli sodelovati na slovenski pevski slavnosti! Prav tako ! — Akademično tehnično društvo »Triglav« v Orade u bo imelo svoj 3. redni občni zbor dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih s sledečim vsporedom : 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Črtanje zapisnika bratskega društva »Slovenije«. 3. Čitanje zapisnika bratskega društva »Ilirije«. 4. Odborovo poročilo. Glavno poročilo blagajnikovo za zimski tečaj. 5. Poročilo revizorjev. 6. Proračun za drugo polletje. 7. Slučajnosti. Vesti iz Koroške- H- Grozen rodbinski dogodek. Iz Celovca p šfjo »Slovencu* : Grozen dogodek se poroča iz Malečap pri Grabštajnu. Tam se je p. d. Kumrov sin spri s svojo materjo vdovo in sicer, kakor se poroča, radi njenega ljubimca. Ta je prišel materi na pomoč; mladenič pa mu je zasadil nož v prsa, da je obležal mrtev. Potem je ranilec sam sebi prerezal žile, ali obvezali so ga še pravočasno in prepeljali v celovško deželno sodšče. — Drago porodilo pravi, da je nmorjeni krojač Verhovnik, in da je prihitel morilčevi materi na pomoč, ko jo je 20-letni sin tepe!. X x x X x x x x X MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela Drvo slov. zalogo pblva iz odlikovanih in sveiovnoznanlh tovarn v Solkanu in Gorici Antona Ćernigoj-a ca tora Be nahaja ▼ Trotu, Via Piazza vecohia (Rosario) št. 1. (m desni strani cerkve st. Petrah Kookoraaok aemogoča, ker Je blago ls prve rok«. X * X X X X X X X X X X X X X X PROTI kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nlkih, učiteljih itd. Dobivajo ae v Škatljicah v Prendinijevl lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Škatlica stane 60 atotink. SfSf S0 Prva ls u^reSJa tovarna pohiitva ▼nek vrat. © g Aleksander Levi Miflzig § © © •J T R S T J*- TOVARNA: Vls Teaa, vogal I (šolako poslopje) Via Lhnttaaea | la Via Ribari* it 21 Telefon it. 670. -MOM- Velik izbor tapeearij, zrcal la »lik. Iz-Trinje aazočbe tudi po posebnih ubdk Cent brti konkuronoe. ILUITE0V11J CIIU ZiSTOlI II fBiHO __ Predmeti postavio se na pai ob rod ^ ali železnico fran«o, ZALOOB: ■ Piazza Rosario iL2 S) I (šolako poslopje) ^^ & O S a 9312131 PRVA To VA RNA za (opite in Stok« Santo f topli TKST. - Via S. Antonio - TRST (nasproti Zennaro in GentNi). Specijalitet* 6opiSev za ®dn* dela nepresežne trpežnoeti. Bogat izbor šćetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od peija, palic za iztolči prah. Velikanski izbor mi 1, glavnikov, parfumov, listnic, novčark, mošnjičkov itd. 9f" Vie po jako niikih cenah. V prepričanje se prosi blagohoten obisk. OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, žensko in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno vsakovrstno obuvalo ter sprejema na-ročbe na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rebar. ADOLF HAUPTMANN V LJUBLJANI. Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilustrovani ceniki so franko na razpolago. r I Naznanilo. Se naznanja slavnemu občinstvo, da se nahaja Novo tržaško pogrebno podjetje | Alojzija Mozetič-a na lesnem trgu št. 4 (pred kavarno ..A r m o 11 i a"). Sroji k svojim! »Novo pogrebno podjetje« je v narortuih rokah, zato je toplo priporočamo vsem našincem v meftu in v okolici. Isto se nahaja na lesrem trgu št. O, na vogalu naeproti kavarne »Armooia«. Pekarna in sladčičarna Skladišče vina Jakob Jellen t Trstu, ulica Sette Fontane St. 13. priporoča 3 krat na dan svež bruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za-opa moke iz prvih ogemkih mlinov. ulica Acquedotto št* 23. Prodaja vina v eoiih Ld buteljkah. Fine pa£tne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnejših in konkurenčnih cenah. Jakob Kosmerlj -■TRSTo- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. ir T B G O V n A -mm Jestvin in kolonijalnejra blaira. del i kate* in konserr. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v tilici B&atione Štv. S nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem naj udarnejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe x* razpošiljanje- TOUflRNfl POHIŠTVA Trgovina z železnino „MERKUR' 1 MAJDI G Celju, Graška cesta štev. 12 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja m sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, /reblje*. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesa l k c-, meril i- -.-leži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter aruzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze. cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), * tCvin«"1! il Gene nizke. m Spoštovane slovenske ospilinie! Zahtevajte pri svojih trgovcih Ciril-JKetočijevo cikorijo. IGNACIJ KRON Dvorni založnik. Ustanovlj. 1848. TRST ul. Cassa