Štev. 155.
V Ljubljani, o ponedeljek, dne 10. julijo 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26"— za pol leta „ ,, 13--za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2 20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 5"— za en mesec „ „ W0
Za pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez i..	dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
sie vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
—1- Vsprejema naročnino, inserati
rei<lamacije. Upravniškega telefona štev. 188.
e in
Slovnost pri Devici Moriji v Polju.
Praznično opravljene hiše pri Devici Mariji v Polju in po bližnjih vaseh, neštete zastave, ki so plapolale s hiš in lepi slavoloki so pričali včeraj, da praznuje ljudstvo izredno slovesnost. In res se je vršila velika slavnost, ki je v nekem oziru nekaj novega na Slovenskem. Zborovalo je namreč dopoldne v poljskem »Društvenem domu" približno 500 zastopnikov in zastopnic 28 delavskih društev na Slovenskem, popoldne pa se je blagoslovila skupna zastava „Kršč. soc. izobraževalnega društva" in pa „Kršč. soc. strok, društva" papirnih delavcev.
Zborovanje zastopnikov delavskih društev.
Ob 8. zjutraj je maševal dr. Krek v znani romarski cerkvi pri D. M. v Polju. Med mašo sta prav dobro pela domači mešani zbor pri D. M. v Polju in pa mešani zbor »Slovenske kršč. soc. zveze" v Ljubljani.
Ob 9. dopoldne je otvoril predsednik „Slov. kršč. soc. zveze" v Ljubljani d r. Krek zborovanje zastopnikov slovenskih delavskih društev. Govornik naglaša, da se je izkazala potreba, da sklicuje »Zveza" poleg običajnih letnih zborovanj svojih društev posebna zborovanja, namenjena delavski organizaciji. Nedavno se je vršilo zborovanje zastopnikov delavskih društev na Gorenjskem in tu se je sklenilo, naj se vrši ob blagoslovljenju zastave pri D. M. v Polju shod zastopnikov slovenskih delavskih društev. Pri volitvi predsedništva so bili izvoljeni: za predsednika: dr. Krek; za namestnike: Cotičjožef iz Mirna na Goriškem, Cagran Frančišek iz Studenčič na Štajerskem in F e r d o Lavrinc iz Prevalj na Koroškem, za zapisnikarja pa Ivanka Verh, zastopnica »Poselskega društva sv. Marte" v Ljubljani in Alojzij Catar, predsednik »Strok. društva delavstva c. kr. ljubljanske tobačne tovarne.
O vladnem zakonskem načrtu glede delavske zavarovalne zakonodaje je poročal tov. M o š k e r c , ki je predlagal, naj se sprejme primerna resolucija z ozirom na novi vladni zakonski načrt. S to resolucijo bi slovensko delavstvo izjavilo prej svoje mnenje o tem važnem vprašanju, kakor pa druge delavske organizacije v Avstriji. Unela se je živahna razprava, ki so se je udeležili Gostinčar, Jeraj, M i -lavec, dr. Krek in poročevalec. Na-glašalo se je, naj bi posamezna delavska društva proučila temeljito to važno zadevo, predno odda vse slovensko delavstvo svoje mnenje o tem vprašanju in naj se počaka, kaj sklene o tem tudi shod avstrijskega krščansko-socialnega delavstva, ki bo 15. in 16. avgusta v Solnogradu. Končno sklene zbor: Shod naroča vsakemu d e -lavskemu društvu, naj ima teko m e n e g a meseca dve predavanji o vladnem zakonskem načrtu glede izpremembe delavske zavarovalne zakonodaje.
Predsednik »Delavskega bralnega društva v Kamni Gorici" Miki je poročal o delovanju društva, ki prireja predavanja, veselice in ima mešan pevski zbor. V kratkem se preosnuje društvo v strokovno. Na predlog tov. Mikla zbor odobri sledečo resolucijo : Shod priporoča ustanavljati delavska društva, kjerjihšeni. V ta društva naj se sprejemajo delavci in delavke. - Delavska društva naj prirejajo redno predavanja in shode. S predavatelji in govorniki naj si pomagajo medsebojno sosedna društva. Dr. Krek priporoča, naj bi imela strokovna društva
redna mesečna predavanja. »Zveza" je dolžna skrbeti, da se to godi. Zastopnica .Katoliškega društva za delavke" Terezija Bučar v Ljubljani je govorila o organizaciji delavk.
Katol. društvo za delavke v Ljubljani deluje neumorne v blagor svojih članic že 10 let. Društvo prireja malone vsako nedeljo članicam podučna predavanja in zabahmO ve-čere s petjem in predstavami. Ob delavnikih pa imajo pouk v petju, šivanju in drugih potrebnih ročnih delih. Tudi „Cebelica" prav pridno brenči. Predlaga sledečo resolucijo: Brez socialnega pouka in govorniškega tečaja ne bi smelo biti nobenodelavsko društvo, ker le na ta način je mogoče vzgojiti sposobnih delavskih govornikov in govornic, agitatorjev in agitato-ric, brez katerih je samostojna delavska organizacija nemogoča. Tudi delavke morajo biti članice delavskih društev. Delavke naj imajo svoj oddelek vdruštvu, ki naj ga vodijo samostojno. Društvo naj vzgoji ženske govornice, agitatorice, skrbi naj za pouk v gospodinjstvu, ženskih ročnih delih in domačem knjigovodstvu, kakor tudi o vzgo-jiotrok. V društvu naj imajo ženske enake pravice z delav-c i. Resolucija se sprejme soglasno.
Tovariš Ivan Ne p. Gostinčar iz Maribora poroča o delovanju Katoliško delavskega društva v Mariboru. Težko je delo med mariborski"" delavstvom, ker tu vladajo socialni demoRratje. Govornik govori tudi o izseljevalnem vprašanju.
M i 1 a v e c (zastopnik Prometne zveze) želi, naj bi se delalo nato, da ostanejo delavci na domači zemlji.
JožefGostinčar (zastopnik Slovenske delavske stavbene družbe v Ljubljani) želi, naj sodelujejo delavska društva z vso vnemo pri varstvu izseljencev in naj proučujejo novi vladni zakonski načrt o izseljevanju. Sprejeta je bila sledeča resolucija: Na izseljevanje naj obrača delavska organizacija vso pozornost. — Vsako delavsko društvo prevzemi zaupništvo .Družbe svetega Rafaela" v varstvo katoliških izseljencev. Vso pozornost je posvetiti varstvu deklic. Naj dela vsa naša organizacija nato, da se omeji izseljevanje.
Tovariš Cagran iz Studenic poroča o organizaciji štajerskih delavcev. Na Slovenskem Stajerju imamo delavskih društev, ki se oklepajo krščanskih načel, pravzaprav le 7: „Delavsko društvo v Mariboru", ki je po svojem poslovanju dvojezično, »Delavsko društvo v Žalcu", .Delavsko društvo v Trbovljah", „Delavsko društvo v Vitanju", »Delavsko društvo v Konjicah«-, »Katol. delavsko društvo v Mariji Puščavi", „Delavsko društvo pri Sv. Kungoti na Pohorju V narodnih rokah je tudi »Katoliško delavsko podporno društvo v Celju", ki je imelo prej svoje podružnice v Marenbergu in Poljčanah a so zadnja leta zamrla. Strokovno društvo imamo na Slovenskem Štajerskem le eno, ki je pri krščansko socialni organizaciji in je dvojezično, namreč »Strokovno društvo železničarjev". Da se delavska organizacija na Štajerskem bolj ne razširja, je krivo to, ker se naši voditelji posvečujejo najbolj narodnemu boju, zraven pa pozabljajo na gospodarsko organizacijo in okrepitev delavskih slojev in ker nimamo nobenega slovenskega delavskega glasila. Na Štajerskem bo šla organizacija delavskih slojev naprej, če se najde nekaj za to vprašanje navdušenih mož, ki bi načrtoma delovali osobito za to panogo naše organizacije.
Dr. Krek pripomni: Organizacije de lavske in gospodarske manjka slovenskemu ljudstvu na Štajerskem. In zato dobro štajersko delavstvo tiči v sponah socialne de-
mokracije. Zato je pa tembolj veselo, da imamo v svoji sredi zastopnike štajerskega delavstva.	.
Tovariš Maš ker c povabi navzoče, naj se v ojb/lnem številu udeleže 3. septembra zborovanja krščansko socialnih nepolitičnih društev v Mariboru, s katerim je v zvezi 4. septembra t. 1. tudi socialni kurz. t Posebni vlaki morajo voziti nepolitično slovensko katoliško demokracijo na Štajersko. Da se pa lo zgodi, naj store vodstva naših-društev svojo dolžnost
Tovariš R e ž e k (»Delavsko konsumno društvo pri D. M. v Polju") poroča o delavskih zadrugah na Slovenskem, ki so: Konsumna društva v Ljubljani, v Tržiču, na Jesenicah, pri Dev. Mar. v Polju in v Idriji, ter dvoje stavbinskih društev v Ljubljani in v Zagorju.
Gostinčar priporoča, naj skrbi »Zadružna zveza" za pouk v knjigovodstvu.
Dr. L a m p e (Slovenska krščansko-socialna zveza) predlaga, naj se obrnejo delavska društva do »Zadružne" in do »Gospodarske zveze", da prirejata poučne tečaje o knjigovodstvu in o poznavanju blaga. Vsako delavsko društvo naj določi nekaj članov, ki se udeleže tega pouka. Denar, ki ga društva izdajo za tako izobrazbo svojih članov, se jim bo tisočero obrestoval.
Sprejeta je bila sledeča resolucija:
Shod nujno priporoča, naj se za uspešni razvoj delavskega zadružništva (delavska konsumna društva, hranilnice, stavbene družbe, posojilnice, produktivne zadruge itd.) uvede vsakoleten pouk v knjigovodstvu in poznanju blaga. Shod priporoča ,Krščanskosocialni zvezi", naj se obrne na „Zadruž. zvezo", da pospešuje delavske zadruge in uvede letneknjigo-vodske tečaje.
Na predlog dr. Krekov je bila sprejeta soglasno sledeča resolucija: Shod izjavlja, da se ne m ore pri druž i t i socialnodemokraškemu pozivu, da se delavstvo pridruži gibanju »Proč od Rima", ker ne uvidevavtem gibanju nobene koristi za delavstvo innemara, dabisedelavstvo i z k or iš č e v a 1 o z a a g i t a c i j o , ki je že falirala v drugih stanovih.
Tovariš Jeraj (predsednik »Strokovnega društva tekstilnih delavcev za Kranjsko") poroča, da se je ustanovilo nedavno strokovno društvo tekstilnih delavcev, ki šteje že 150 članov, a se bo še pomnožilo to število. Društvo je pričelo delovati z vso vnemo. Govornik priporoča sledečo resolucijo: Shod želi, da se vrši redno vsako leto sestanek zastopnikov slovenskega delavstva. Cas in kraj se določi na shodu , ki tudi izvoli odbor za p r i pra v 1 j a vna dela prihodnjemu shodu in izvršitev sklepov na shodu. — Resolucija obvelja soglasno.
Zastopnik »Katoliškega delavskega društva" v Prevaljah na Koroškem gosp. Lavrinc, pozdravi zborovalce v imenu koroškega delavstva. Društvo v Prevaljah se je ustanovilo 28. januarja 1895 in praznuje 19. t. m. desetletnico. Težko je bilo začeti, ker je bila tedaj močna socialna demokracija. Z vztrajnostjo in mirnostjo si je pridobilo društvo ugled. Imelo je lani 12 zborovanj, govorili so različni govorniki. Potrebno je, da se pokrepi delavska organiza-zacija na Koroškem. »Zveza" bo morala skrbeti, da se ustanavljajo na Koroškem slov. delavska in izobraževalna društva.
G. dr. D e r m a s t i j a kot zastopnik »Slov. katol. del. društva v Gorici naglaša, da društvo dela strogo po resolucijah »Kršč. soc. zveze" in šteje nad 500 članov. Dasi se še niso začela ustanavljati strokovna dru-
štva v Gorici, vodi društvo natančen seznam delavcev po strokah. Tudi za organizacijo delavk se dela. Ustanovilo se je društvo za katol. delavke »Skalnica", ki ima že 250 članic. Razni pojavi kažejo, da se zasnuje v teku enega leta močna strokovna organizacija na Goriškem. Vesel pojav je ustanovitev »Strokovnega društva kamenarjev na Na-brežini. Želeti je od »Zveze" potrebnih pripomočkov za organizacijo. V imenu »Strokovnega društva kamenarjev na Primorskem" s sedežem na Nabrezini pozdravi zborovalce tov. Ferdinand Stolfa z Nabrežine, ki opisuje, kako težko je bilo organizacijsko delo med kamenarji, ki jih je terorizirala in izkoriščala soc demokracija. Tovariš Cotič pozdravi zbor v imenu »Katol. del. društva" v Mirnem pri Gorici, ki je bilo ustanovljeno 1. 1891, ima pomožno blagajno, čebelico, pevski zbor in bo delalo vsikdar za strokovni in gospodarski napredek.
Zastopnik »Katol. delavskega društva v Kostanjevici na Krasu" poroča, da šteje društvo 70 udov. Opisuje težavno borbo na Krasu proti liberalnim oholim mogočnjakom in izkoriščevavcem ljudstva ter predlaga sledeče: Slovenska kršč. socialna zveza preskrbi primerne obleke za gledališke predstave svojim društvom. Oble ko naj bi ra z p o s o jev a 1 a proti primerni odškodnini. Končno povabi gosp. poročevalec navzoče, naj se udeleže v obilnem številu b1 a g o s 1 o v 1 jen j a zastave, ki bo dne 15. avgusta t e k. 1 e t a.
Predsednica ženskega oddelka »Slov. kršč. soc. zveze" gospa Manfredo poroča:
Tudi ženska delavka mora natančno umeti svoj stan in v tesni strokovni orga nizaciji iskati pripomočkov, da pride do boljših razmer. Plasti je pa za neoženjene delavke treba živahno delujočih društev, da se ognejo nebrojnim nravnim nevarnostim.
Delavki je treba poduka v ženskih gospodinjskih delih, zlasti v šivanju, likanju in drugih gospodinjam potrebnih ročnih delih, potem poduk v kuhanju in o gospodinjstvu v ožjem smislu. Delavka se doma teh stvari ne more naučiti. Ce ne stanuje pri starših, marveč jo je boj za košček kruha pognal po svetu, je jasno, da se nima nikjer tega naučiti.
Sama je v kaki ceni kuhinji, doma nima niti prostora, niti človeka, ki bi ji kaj pokazal. Kakor žvepljenke v škatljici stojč v sobah, kjer stanujejo delavke, postelja pri postelji, omara pri omari, da se komaj prerineš skozi. Navadno manjka svetlobe in zraka; edini čas učenja bi bil zvečer, ali na stanovanju ga ni. Pa tudi če stanuje delavka pri starših, ni veliko boljše.
Delavske matere so preobložene z raznimi deli, da bi mogle zvečer učiti svoje hčere v šivanju in likanju, ko bi tudi znale. Opoldne komaj dobi časa, povžije svoje borno kosilo ; zvečer pa pri delavskih rodbinah gleda vsaka gospodinja, da se s čim najmanjšim opravi: poleti je za večerjo navadno dan na dan salata, sicer pa kava; kruh se ne peče doma.
Iz delavskih deklet bodo delavske žene. Ce ne bodo nič znale, kakšno bode njihovo gospodinjstvo ? Drago in slabo; to velja za vse kraje, kjer živi obrtno delavstvo.
V	Ljubljani smo temu v pomoč pri »Krščansko soc. zvezi" napravili 1. 1902. ženski oddelek. Ta oddelek ima do sedaj 375 rednih članic, ki plačujejo po 1 K 20 vin. na leto, in 10 podpornih članic, ki plačujejo najmanj 2 kroni,
Vsak večer od 6. ure naprej je pouk v šivanju in likanju, ki ga poučuje izučena šivilja.
Delavke se nauče tudi krojiti vse potrebne obleke in perilo, in slednjič dobe tudi kroje, ko se izuče. Imamo 3 šivalne stroje. Kuhinje Še nismo mogli osnovati; za to nam manika pripravnega prostora in potrebne podpore.
V	prvi vrsti bi bile za podporo pokli.
cane ženske izobraženejših in premožnejših slojev. Žalibog se jih dobi le malo.
Kako lepe nalogo bi imele n. pr. učiteljice, ali poštne uradnice, in še mnogo drugih gospa in gospodičen, ko bi hotele nekaj svojega časa žrtvovati ti važni so-cijalni nalogi.
Na Slovenskem se med izodraženimi ženskami širi takoimenovana emancipacija. Večkrat slišimo glasove • teptanih ženskih pravicah. Same besede ne pomagajo nič; treba je dejanj!
Predsednik »Strokovnega društva za delavstvo kranjske industrijske družbe" na Jesenicah, Glavič, priporoča strokovno organizacijo. O razvoju delavske organizacije na Jesenicah poroča tovariš Čebul: Odkar se je zgradila 1. 1889. nova tovarna na Jesenicah, se je delavstvo silno pomnožilo. Po železničarjih je prišla tedaj med delavstvo soc demokracija, in 1. 1897. so ustanovili soc. dem. društvo. A ker so soc. demokratje le lagali in zabavljali, namestu da bi bili delavstvu koristili, se je ustanovilo istega leta „Katol. delavsko društvo". Korist tega društva je mnogostranska: Povzdignila se je versko nravna in narodna zavest, ki se je pokazala ob nastopu delavcev pri občinskih, deželno in državnozbor-skih volitvah. Iz tega društva je izšlo močno »Strokovno društvo." Zdaj se poučuje o zgodovini, zemljepisju, govorništvu, socialnih stvareh spvloh, se prirejajo predstave, koncerti itd. Želeti je še pouka v knjigovodstvu, gospodinjstvu za delavke.
V imenu „Katol. delavskega društva" v Preski poroča Andrej Skof. Katol. delavsko društvo je bilo ustanovljeno 14. dec. 1902 in šteje sedaj 250 udov. Društvo je imelo vsaki mesec shode. Lansko leto je blagoslovil presvetli delavsko zastavo. Pri tej slovesnosti je bilo čez 2500 ljudi Društvo je pristopilo k strokovnemu društvu, v katerem je vpisanih čez 100 udov. Društvo je imelo od časa ustanovitve do sedaj: 2178 K 55 v. dohodkov, stroškov pa 1578 K 83 v. Stroški so v tem, da dobijo udje v bolezni podporo.
(Konec prih.)_
Drži zbor.
Dunaj, 9 julija. Zadnja seja.
Vsaka zadnja seja je jako živahna, ker poslanci komaj čakajo, da zapuste zaduhle prostore političnih bojev. Tako tudi včeraj Govorila sta še glavna govornika Kubecz in Maštalka o kreditih za železnice, v nadrobni razpravi edino Breiter.
Nato je zbornica z veliko večino dovolila nove kredite in izvolila permanenten o b r t n.i o d s e k , da do bodočega zasedanja dogotovi obrtno novelo.
Ogrska kriza.
Koncem seje je posl. Stein utemeljeval vsenemški predlog, naj vlada takoj skliče državni zbor, ko bode na Ogrskem imenovana parlamentarna vlada. Grajal je, da sek. načelnik Sieghart vpliva na časopisje, ki prikriva vse ostrejše izjave proti Ogrom. — Odgovarjal mu je baron Gautsch, da vlada nima vpliva na časnike, ter končal med živahnim odobravanjem: »Cilj, ki ga ima posl. Stein, bodem vedno pobijal ne le kot min. predsednik, ampak dokler ostanem v političnem življenju. Ko pa bodo zahtevale razmere, bode vlada dala parlamentu priliko, da o pravem času govori, ker sem prepričan, da je skupno delo parlamenta in vlade najmočnejša obramba avstrijskih koristi."
Govorili so še Peschka, S t e r n -b e r g in Wolf. Zbornica je nato skoraj soglasno odobrila predlog Grossov, naj vlada skliče državni zbor v vsakem Slučaju, ako je potrebna od-ločitev z ozirom na ogrske dogodke.
Nemiri na Kavkazu. T i f l i s, 9. julija. Ko so danes hoteli zapreti več delavcev, je nekdo zagnal bombo, ki je ubila enega častnika, dva pa ranila. Mesto je razburjeno, vse trgovine zaprte; časniki ne izhajajo, ves promet je ustavljen. — Batum, 9. julija. Parobrodne agenture ne poslujejo. Danes zjutraj so osebni vlaki odšli pod varstvom vojakov. - Po tifliški in vladimirski guberniji razširjajo nebroj prekucijskih razglasov
Poljski judi povzročajo nemire. 400 judov demonstrira po mestu in pobija šipe. Vojaki so jih razgnali.
D e m e n t i r a n j e. L i b a v a, 9. julija. Na bojnih ladjah po vladnih poročilih ni nemirov.
Delavci vlvanovu razdirajo brzojavne in telefonske naprave, ropajo po trgovinah in požigajo, Prebivalstvo beži.
Rusija.
Še en manifest .Potenkino-vega" moštva. Potemkinovo moštvo je poleg že znanega manifesta velevlastim izdalo pred dnevi tudi manifest civiliziranemu
svetu. V manifestu pravi, da se bori za mir in prostost Rusije ter končuje s klicem: „Živila ruska ustava!"
General Dragomirov, znani ruski vojskovodja, je umrl.
Zarota proti cariu. Angleški listi poročajo, da je v Peterburga odkrita zarota, ki je nameravala na mesto sedanjega carja postaviti odločnejšega moža, bodisi velikega kneza Aleksandra, bodisi velikega kneza Mihaela.
Odeški revolucijski odbor zahteva do konca julija ustavo, sicer grozi, da bodo revolucijske stranke na Ruskem izjavile, da je dinastija Romanov odstavljena ter bodo sestavile provizorično vlado. Peterburški delavski odbor je carja brzojavno prosil za avdijenco, a ni dobil nikakega odgovora.
Atentat v Varšavi. V Varšavi so neznani napadalci smrtno obstrelili okrajnega policijskega nadzornika Karaskina.
Oproščeni mornarji. Iz Odese poročajo, da je ondi velika množica napadla jetnišnico, v kateri so bili zaprti uporni mornarji »Pobjedo-nosceva" in zaprte mornarje oprostila. Istočasno je revolucijska stranka izdala proklamacija, v kateri pravi vladi, da bo vsa vladna poslopja razstrelila v zrak, ako bo kak uporni mornar kaznovan s smrtjo.
Aretacije v Odesi policija neprenehoma izvršuje. Aretirala je mnogo odličnih oseb med njimi tudi vseučiliškega rektorja.
Feodozija je nepoškodovana, da si je »Potemkin" mnogo strelov izstrelil nanjo.
Upor ruske trgovske mornarice. Ruski trgovski parnik »Car Nikolaj II.", katere moštvo se je tudi uprlo, je priplul v Odeso! Generalni guverner je zapovedal, da mora vse moštvo ostati na krovu, ker se boji, da bi ti mornarji svoje tovariše hujskali k uporu.
Kaj bo z mornarji »Potem-kina"? Rumunski poslanik na Dunaju meni, da bi morali mornarji biti Rusiji izročeni, ako bi se jih smatralo za dezerterje, ker je med Rusijo in Rumunsko taka pogodba, če se jih pa smatra kot politične kaznjence in to so, tedaj se jih pa ne izroči, ker Rumunska političnih kaznjencev Rusiji ne izroči. Pod temi pogoji se je moštvo na »Potemkinu" udalo rumunskim oblastim.	«
Skoro gotovo bo Rusiji tudi najljubše, da ne dobi upornih mornarjev, da ji ne bo treba s smrtnimi obsodbami še bolj razbur-I jati javnega mnenja.
Dunajski rumunski poslanik knez Ghika je mnenja, da bodo oni uporneži, ki imajo I dovolj denarja ostali v Rumuniji tiste, ki so brez sredstev, se bo pa odpravilo preko meje, a ne na Rusko. Med rumunsko in rusko vlado so bile v soboto in v nedeljo živahne obravnave. Nekateri menijo, da bo Rusija v Bukareštu predložila resno pritožbo. »Potemkinovo" blagajno, v kateri je bilo 800.000 rubljev so uporni mornaji nedotaknjeno oddali rumunskim oblastim. Ko je »Potemkin" priplul v konstanško luko, ga je na tisoče ljudstva živahno pozdravljalo. Moštvo je izjavljalo, da »Potemkin" išče ruske ladje .Sinope", ki se je tudi uprla. Po kapitulaciji je rumunska vlada brzojavila v Peterburg : .Potemkin" je na razpolago". Na ladji je bilo 700 mornarjev.
»Potemkinovi" mornarji izjavljajo, da Feodozije niso bombardirali in da so vsa dotična poročila neresnična. Torpedovka, kije spremljala »Potemkin a" se je branila kapitulirati, češ, da je bila od »Potemkina« prisiljena, da ga spremlja in da hoče njena posadka zvesta carju vrniti se v Sevastopol. Torpedovka ni kapitulirala ter se je vrnila v Sevastopol. Poveljstvo na »Pcemkinu" ima sedaj povelnik luke N e g r u.
Iz Konstanča poročajo : Po d i p 1 o -matičnih pogajanjih bo prišlo po »Potemkina" nekaj sevastopol s k i h k r i ž a r k , ki bodo ladjo odpeljale v Sevastopol.
Velik del Potemkinovih pomorščakov so v čolnih odpeljali v Anatolkioi in na druga podonavska pristanišča. Prebivalci Konstance so mornarjem dajali živil in denarja. Večina pomorščakov bo šla v Švico.
Carjeva izjava. Peterburg, 8. julija. Car Nikolaj je sprejel več deputa-cij, ki so se izrazile za nadaljevanje vojske in za ljudsko zastopstvo. Dejal jim je : »Odkritosrčno se vam zahvaljujem na čustvih in mislih, ki ste mi jih razodeli. Predvsem me veseli, da se držite starih tradicij naše dežele. Država je le tedaj močna in trdna, če si zvesto ohrani stare tradicije. Mi sami smo se v tej točki pregrešili in morda nas je Bog za to kaznoval. Jaz vam moram reči, da nam bo življenje samo pokazalo pot, kako odpraviti napake, ki se lahko pojavijo pri velikem delu, ki ga nameravam sioriii v blagor svojih podložnikov. Prepričan sem, da mi boste vi vsi pomagali, da v deželi napravim mir in red in s tem storili
dolžnost, ki jo pričakujem od vseh svojih podložnikov. Trdno upam, da vas bo Bog pri tem podpiral".
Upor v ruskem polku. V Eydtkuhnenu na Poznanjskem je bil v on-dotnem polku upor. Tri častnike so upor niki ustrelili. Polk je sedaj zaprt v vojaš niči, katere stražijo kazaki
Kmečki nemiri v južnih provincah se vedno bolj širijo. V petih okrajih so čete, ki so bile pozvane nastopiti proti kmetom, se bratile s kmeti. Pri Spali so kmetje vdrli v carske gozdove, katere so upostnšili.
Ruski polk se potegne za svoje častnike in ubije 200 kazakov. Lvov8. julija. .Vieknovi" poroča, da so nedavno izdali povelje, da morajo častniki iz varšavskega vojaškega okrožja posamič na bojišče. Častniki so pa odpovedali pokorščino in izjavili, da gredo v Mandžurijo le s svojimi polki. Vojaško sodišče nato obsodi štiri častnike na smrt. Ko jih hočejo ustreliti, pa odpove oddelek litavskega polka, ki je imel izvršiti obsodbo, pokorščino in noče streljati na častnike. Nato so za-povedali kazakom, da izvršijo smrtno obsodbo. Ko se kazaki pripravljajo, da ustrele obsojence, se pa vrže litavski polk nanje in v hudem boju pobije 200 kazakov.
Položaj v Odesi. »Lokalanzeiger" poroča iz Odese: Večji del posadke in kazaki so nastanjeni v sosednih krajih, da uduše prekucijsko gibanje, povzročeno od upornih pomoščakov. V mestu je zato le malo vojakov. Za red skrbi brodovje vice-admirala Kriegerja, o katerem so neresnične vesti, da seje usmrti 1. V mestu je sedaj mir. Kakor se je do sedaj dognalo, je med nemiri zgorelo osem ruskih parnikov in 50 jadrnic
Carski d v orec Petro v d v or v nevarnosti. Iz Peterburga poročajo: Grad Petrov dvor, kjer sedaj biva car s svojo družino, stražijo s podvojenimi stražami. Tu krožijo, vesti, daso se mornarji vKronštatu uprli in da nameravajo napasti Petrov dvor od morske strani. Zato neprenehoma križarita na strani dvorca,^ obr-neni proti vodi, dve torpedovki stražarici. Na teh torpedovkah so sami izkušeni in zvesti pomorščaki.
Stremitelnyje zopet v S e -bastopolu. Odesa, 9. julija. Torpedovka „Stremitelny" se je povrnila v Seba-stopol. Proti poveljniku so odredili preiskavo, ker sumijo, da ni resno mislil na preganjanje .Potemkina".
Na Ruskem prestopajo h katoličanstvu. Minsk, 9. julija. (Peterb. brz. urad.) V štirih okrožjih je pre stopilo 800 pravoslavnih in uniranih h ka toličanstvu. Volhynska pravoslavna občina je zato ponehala. Ruski popi delajo na to, da preprečijo prestop unirancev in pravoslavnih.
Priprave za carjev sprejem v Moskvi Kolin, 9.jul. »Koln. Ztg." poroča iz Peterburga: Iz Moskve so potrdili vest, razširjeno v Peterburgu, da se car poda v staro rusko prestolnico in slovesno proglasi otvoritev dume. Sedaj že pripravljajo za carjevo bivališče vilo umorjenega Sergija, Ilinskojo in grad Neskuč. — Trepov pride v Moskvo 18. julija.
Ustavo bodo na Ruskem slovesno proglasili. Hamburg, 9. julija. »Hamburger Nachrichten" poročajo iz Peterburga: Car se bo podal proti koncu julija z generalom Trepovom v Moskvo, d a slovesno proglasi postavoo državni dumi.
Zaprta vseučilišča. Iz Peterburga poročajo, da je naučno ministrstvo sklenilo, da jeseni še ne otvori visokih šol.
Skupščina revolucionarnih Poljakov je sklenila izdati oklic na Poljake v Rusiji naj se oborože in pripravijo na splošno vstajo.
Preosnova francoske cerkve.
Magdeburg, 9. julija. »Magd. Ztg." poroča iz Rima: »Tukaj zboruje pod predsedstvom kardinala Mathieuja komisija kardinalov, ki se posvetuje o preos-novi francoske cerkve. Ta bo uredila cerkvene razmere, ki bodo odgovarjale novemu položaju od države ločene cerkve na Francoskem. Papež bo poveril vodstvo francoskih cerkvenih zadev posebnemu le ga tu. Ta bo najbrže kardinal M a thieu.
Balkanske zadeve.
B e 1 g r a d. Albanske čete so zadnji teden trikrat napadle mesto Krsmlija. V severni Makedoniji se tvorijo sedaj mogočne albanske čete, ki pripravljajo skupne napade na srbska obmejna mesta. Srbsko prebiva 1 s t v e b e ž i. Iz Niša je odposlana tja vojaška pomoč.
Rnsko-japonsko vojska.
Z bojišča v Mandžuriji.
Tokio, 8. julija. Reuterjev biro poroča iz japonskega glavnega stana: Poroča se o spopadih, ki se vrše med patruljami na obeh straneh ravnine in na cesti Sengtua-Kaipuan-Keneangpieng. Rusi se umikajo polagoma proti severu.
Kak je položaj ruske armade ?
London, 8. julija. „Daily Telegraph" poroča, da so Line vi če vi vojaki sila kla-verni. Linevič jim je pravil, da bo Japonce pregnal iz Mukdena in jih premagal. Sedaj Linevič dela povsod velike utrdbe. Ce napade Japonce, se mu bo slaba godila, ker prav nič ne ve. k j e je O j a m a. Najbolj je potrla vojake vest o porazu brodovja in razburil jih je upor črnomorskih mornarjev. Častnikom je vseeno, ali zmagajo ali ne,^vojaki se pa odkrito izražajo p r o t i v o j s k i. Ce se le kje spopadejo prednje čete z Japonci, se kar udajo, ne da bi streljale. Med častniki je tudi prekucijska stranka. General Linevič je že več častnikov obsodil na smrt. Linevič o prodiranju Japoncev.
Peterburg, 8. julija. General Linevič brzojavlja 7. t. m.: Japonci so pričeli 5. t. m, ob 5. uri zjutraj z ofenzivo. Ruski oddelki so se počasi umikali in zadržavali sovražnika. Ob 2 uri zjutraj so Japonci nadaljevali z napadi na Loguhan. Japonci so obstreljevali s topovi ruske predstraže, ki so se umaknile. — Potem so se Japonci ustavili in zavzeli prejšnje postojanke. Druga brzojavka Line-vičeva pravi: Danes zjutraj je ob desnem krilu več japonskih polkov, en eskadron in topništvo zopet pričelo z ofenzivo. Ruske predstraže so se obdržale. Linjeviču se godi vedno slabše?
London, 9. julija. Položaj Linje-vičev je dan na dan slabši, ker se med njegovimi vojaki razširja upornost. Vojaki de-zertujejo in se dajo od Japoncev ujeti.
Baron Komura.
Japonski mirovni pooblaščenec, eden največjih diplomatov naše dobe, baron Komura, je potomec samurajske pleme-nitaške rodbine. Študiral je pravo v Ameriki in je bil na Japonskem nastavljen pri oddelkih zunanjega ministrstva. Pozneje je prišel k poslaništvu v Pekin in pokazal te svoje izvanredne zmožnosti v kitajsko-japon-ski vojski. Po bokserski vstaji je zastopal pri konferencah velevlasti svojo domovino tako spretno in častno, da si je pridobil pri vseh spoštovanje in velik ugled. Potem je bil nekaj časa poslanik v Peterburgu in Wa-shingtonu, končno pa je postal minister za zunanje zadeve. — Tu se mu je posrečilo, skleniti a n g 1 e š k o - j a p o n s k o zvezo. Drugi japonski pooblaščenec T a-k a h i r a je doma iz severne Japonske. Bil je poslanik v Soulu, Haagu in Dunaju.
Ruski mornarji na Manili.
Manila, 8. julija. Govori se, da so mornarji tukaj interniranih ruskih ladij »Aurore", »Olega" in .Zemčuga" silno ne-voljni in da simpatizujejo z uporniki v Črnem morju. Vsled govorice, da nameravajo umoriti častnike, se je ameriška obrežna križarka postavila prav blizu ruskih ladij.
Mirovno vprašanje.
Jokohama, 8. julija. (Reut. urad.) Minister Komura je danes popoldne z ostalimi pooblaščenci odpotoval na ladji »Mine-sota" v Ameriko. Pri slovesu so bili navzoči starejši diplomati, generali in admirali. Množica je navdušeno vzklikala »Ban-zaj !"
Magdeburg, 9. julija. »Magde-burger Zeitung" poroča iz Peterburga: Ruski mirovni pooblaščenci se podajo 14. t m. na pot. Baron Rosen bo izročil predsedniku Rooseveltu lastnoročno pismo carjevo.
B e r o 1 i n , 9. juUja. »Beri. Tagbl." poroča iz Peterburga: Mirovno vprašanje napreduje ugodno. Japonskih pogojev, ki so kolikor toliko že znani, ne smatrajo n nevsprejemljive, dasi Rusija navidez noče ničesar vedeti o vojni odškodnini. Tudi v tem vprašanju se bo baje doseglo sporaz-umljenje. Japonska bo najbrže najela v inozemstvu posojilo. Rusija se bo obvezala, da ga obrestuje in amortizira. Kot garancijo za plačevanje obresti bo Rusija določila vse dohodke mandžurske železnice in še kaj povrh. Japonski protektorat nad Korejo bo najbrže priznala in Japonci bodo mnogo dosegli glede ribarstva v Kitajskem morju. Japonska na otoku Sahalin. Petrograd, 8. julija. Vojaški guverner otoka Sahalina, gener. lajtnant Njaj-nuov, je dne 7. t. m. brzojavil: Danes od 9. uri predpoldne se je japonska eskadr1 približala vasi Šipisan, 20 verst južno padno od Korsakovska ter je prid« obstreljevati obrežje. —- D*" brzojavka generalnega lajtenanta od i' dne pravi: Ob 2. uri popoludne se je :
Priloga 155. štev. »Slovenca" dne 10. julija 1905.
ska eskadra približala vasi Meree (?), ki se nahaja med Sipasanom in Korsakovskem, 15 vrst od obali ter je pričela streljati s torpedovk. Istočasno so Japonci pričeli s 15 ladi izkrcavati čete. Ob 3. uri popoldne se je 15 torpedovk bližalo Korsakovsku. Naše obrežne baterije so začele streljati. Torpedovke so obstreljevale baterije, toda morale so se pred našimi baterijami umakniti. Ko se je naš oddelek kolikor možno branil, je poveljnik istega ukazal razstreliti obrežne topove in zažgati vsa vladna poslopja. Na to seje z oddelkom umaknil proti severu. Med obstreljevanjem Korsakova so bile ubite 4 osebe, pogreša se en mornar.
Rusija si gradi brodovje in spopolnuje sib. železnico.
Peterburg, 8. julija. Vlada je sklenila naročiti v inozemstvu gradbo 18 lahkih križark in 10 torpedovk ter položiti na sibirski železnici drugo progo in izdati v to svrho 150 milijonov rublje v.
Rusko poročilo.
Peterburg, 8. julija. Dne 28. m. m. je došla v London iz Tokia brzojavka, da so Japonci obšli Lineviča z obeh strani. Položaj Linevičev je opasen. Iz Godzadana pa poročajo ruskim listom: Vse te vesti so brez izjeme izmišljene. Japonci armade Linevi-čeve niso obšli niti z ene strani; pač pa naše čete obhajajo Ojamovo armado z obeh strani in nobeno gibanje japonske armade ne uide pozornosti naših oddelkov. Linevi-čeva armada se nahaja v tako dobrem položaju, kakor doslej še ni bila.
V vojsko pobirajo tudi seme-nišnike.
K i e v , 8. julija. Pri zadnji mobilizaciji so 180 semenišnikov pobrali iz samostanov in jih vtaknili v vojaško suknjo.
Dnevne novice.
Slavnost pri Devici Mariji v Polju. Danes smo pričeli priobčevati poročilo o tej velepomembni slavnosti. Tudi popoldanska slavnost: blagoslovljenje zastave in veselica je bila velikanska. Zbranih je bilo pri popoldanski slavnosti blagoslov ljenja nove zastave okolu 3000 ljudi, med njimi okolu 50 društev s 14 zastavami. Na ljudstvo je slavnost napravila velikanski vtis.
Društva in shod pri Devici Mariji v Polju. Ker je vzorno delavsko zborovanje pri D. M. v Polju podalo v celoti lep in poučen pregled naše delavske organizacije, smo na željo navzočih društve-nikov ukrenili, da se je natisnilo nekaj številk »Slovenca" več. Naj se društva, ki žele te številke, obrnejo do našega upravništva!
Naši poslanci. Pri debati v trgovski pogodbi z Nemčijo je posl. P o v š e v jedrnatem govoru med živahnim odobrav-vanjem dokazal da s® zmagali nemški oziroma pruski agrarci. Ker ta izvrstni govor itak objavimo po zapisniku pripomnim le, da je zbornica soglasno odobrila pet P o v-šetovih, resolucij, naj vlada predloži zakone proti kužnim boleznim, za ogledovanje mesa in zavarovanje živine ter potrebno ukrene proti uvozu mesa in za hladilnice mesa na železnicah.
.Seveda ne moreni ovreči vseh trditev mojega nasprotnika", tako odgovarja otročji Ernst Hae-ckel Wasmannu. Kdor ne verjame, naj čita Haecklov epilog v knjigi »Der Kampf um den Entwicklungsgedanken", ki je ravnokar izšla vBerolinu pri Reinerju (1 9 0 5). Tako temeljito je torej odgovoril učenemu jezuitu Haeckel, ki ima sedaj zares velike zasluge, ker je pred vsem sve tom še najbolj kompromitiral inače precej upravičeno desendenčno teorijo. Ce še omenimo, da je Haeckel v tej knjigi mesto dokazov nagromadil kup psovk, smo pove dali vse, kar je spomina vredno. »Narodu" pa priporočamo, naj knjigo precej kupi, da bo dobil nov materjal za psovanje
Za uravnavo Sore je dovolilo ministrstvo k stroškom 405000 kron petdeset odstotni državni prispevek tako, da bo torej država za to prispevala polovico. Navadno država ne prispeva v toliki meri, a trudoljubnemu prizadevanju g. poslanca P o v š e t a se je posrečilo izposlovati tako znaten prispevek
—	Kranjski fantje — korenjaki na vojaških vajah. Včeraj ob četrt na dvanajst dopoldne vrnili so se oni rezervisti 17. pešpolka v Ljubljano, ki so odšli k vajam na koroško-laško mejo Bile so to najnaporneje vaje, kar si jih je mogoče misliti. — Začenjale so se često že ob dveh popolnoči, trajale pozno d o p o p o 1 dne, a nebeden izmed moštva ni omagal. — Kranj-skifantje i m a j o že 1 e z n e mi š i c e in živce! — Vaje so se vršile le po hribih ob italijanski meji do višine 2500 metrov. — To ni kar si bodi, in taka vstrajnost zasluži pri tolikem naporu n e -pmejenega priznanja. — Zlasti je oddelek pohvalil po končanem nadzorovanju povelj, general. — Poveljnik stotnije gosp. stotnik Emanuel B ryd a se je izrazil, da si upa s takim materijalom premagati tudi
—	vraga! Tu se jejpred vsem tudi eklatantno dokazalo, kakšne vspehe doseže dober poveljnik, ki mu podložniki ne le zaupajo, temveč so mu tudi iz srca vdani. — Tak povelnik, kakoršnih žal pa ni ravno mnogo, je omenjeni gosp. stotnik ter nadporočnik Wohlmann. — Posebno gosp. stotnika imenovali so vsi le: očeta. — V četrtek, predzadnji večer bivanja v Bovcu priredila je cela stotnija omenjenima gospodoma serenado s petjem.
—	Cel Bovec bil je pokoncu. — Lep prizor je bil videti preko 250 lampijonov v n a -rodnih barvah lepo razvrščenih.
—	Fantje so zapeli »Morje", Slovenac i Hrvat" — ter „U boj." — Med petjem poklonili so g. stotniku v darilo srebrno kupo z napisom: »Zur Errinnerung in treuer Anhanglickeit die Waffentibungsgruppe Nr. 3", — gosp. nadporečniku W o h 1 -mann-u pa srebrno dozo za smodčice. — Stotnik Bryda je bil vsled tega tako presenečen in ganjen, da se je naslednje dan pri razglasitvi dnevnega povelja, hoteč se zahvaljevati možtvu za krepko obnašanje ter izkazano mu zaupanje, moral dvakrat ustaviti v govoru, ker so ga prisilile v solze ganjenosti. — Ko bi le imeli vse take poveljnike, toda . . .!?"
—	Zadnja vaja je bila od petka na soboto iz Bovca čez gorske prelaze na Kranjsko-goro. — Pri odhodu iz Bovca delila so tamošnja dekleta krepkim vojakom šopke cvetja. — Pripomnimo le še, da sanitetna patrulja ni imela prilike niti enkrat poseči vmes; pač pa je v Bovcu obvezala 60 let starega zidarja, ki si je padši raz oder zlomil nogo. — Vojaštvo ni potrebovalo niti zdravniške pomoči. Slovenec stoji liki hrast!
—	V Trstu je bilo zadnji čas zopet pokradeno več zlatnine, kakor zlata zapestnica z velikim briljantom, vredna 7 0 0 d o 8 0 0 kron, zlat vrč, vreden 600 kron, zlat prstan z 19 briljanti, vreden 4 0 0 K. Več druge zlatnine, verižic in obeskov ter zlata ura. Skupna škoda znaša okrog 25 20 kron.
—	Črna vojska ima vaje. V
Brunecku na Tirolskem je p o k l i -canih 200 mož črne vojske na vajo, ki bo trajala 14 dni.
—	V Kopru je umrl 6. t. m. č. g. Nikolaj S p a d a r o , katehet koprske gimnazije. Sel je k sklepni konferenci, ko pa mu je postalo slabo se je vrnil na dom, kjer je kmalu umrl Rajnik je bil hud Italijan, vendar pa ljubezniv in dobrosrčen človek. Na gimnaziji je poučeval 20 let, vodil je tudi nekaj časa konvikt.
—	Nova železnica. Progo Trst-Gorica otvorijo že 1. oktobra, ostalo pa 1. decembra. Železnični nasip je že dovršen, zdaj polagajo lesene prage in šine. Pričeli so graditi most čez progo južne železnice v bližini Tomaja.
—	Občinske volitve v Trebnjem. V četrtek, 6. t. m. je bila v Trebnjem občinska volitev. Udeležba je bila prav obilna vkljub preobilnemu delu na polju. V začetku volitve za davčno občino Trebnje je bilo oddanih kakih 5 liberalnih glasov, s katerimi je Pavlin slovesno pogorel nasproti našemu kandidatu, ki je dobil 59 glasov. Liberalci so se na to kar poizgu bili, in celi dan ni bilo nikogar več na spregled do 7. zvečer, ko je volil I. razred, tako da se je vršila vsa volitev popolnoma mirno in soglasno; liberalci niti protikandidatov niso postavili. Katoliško-na-rodnih odbornikov je 19, liberalnih pa 6 iz prvega razreda, ki je skorej popolnoma liberalen. Naši možje res zaslužijo pohvalo, da so v tako obilnem številu prišli in celi dan vstrajali na volišču. Čast vrlim poštenim kmetom.
—	Poštne vesti. Poštni kontrolor g Jožef Dolžan v Gradcu je imenovan za višjega poštnega kontrolorja v Mariboru. Poštar II. razreda v Žužemberku g. Jožef Poka pl. Pokafalva je imenovan za poštarja I. razreda. Imenovani so za poštne oficijale gg. poštni asistenti A n -ton Bučar, Jakob Kobe v Ljubljani, Jernej Doliner, F e r d. K a -1 i s t e r v Trstu, Franc Zore v Opa-
tiji. Naslednji gg. poštarji II. razreda so imenovani za poštarje I. razreda: Anton B r e č a n v Ljubljani, JožefPogač-n i k v Podnartu, Evgenija E n d -1 i c h e r v Straži, Franc Pretner v Mojstrani. Katarina Šolar v Radni.
—	Osebna vest. Profesor na drž. realki v 9. dunajskem okraju g. Anton Derganc je pomaknjen v 8. plačilni razred.
—	Nesreča v Litiji. Sedlar Da mijan, županov sin, je pri kopelji v Savi v nedeljo popoldne utonil. Prijel ga je bojda krč. Do zvečer ga še niso dobili.
—	Ogromna naročila torpedov. Tovarna torped na Reki ima sedaj toliko dela za Rusijo, Japonsko, Francozko in Italije, da je delavni čas podaljšala za eno uro
—	Dvojezični napisi v vojašnicah. Plzenskemu občinskemu zastopu je domobransko ministrstvo dovolilo, da sme pribiti na vojašnico dvojezične napisne tablice. Isto naj se zgodi v Ljubljani !
—	Miliarija na Dolenjskem je sedaj skoro popolnoma prenehala. Ze teden dni ni nobenega novega slučaja
—	Zopet rodbinska drama.
Z Reke poročajo: 491etni brezposelni strojnik Jožef Fronk je prišel v stanovanje svoje od njega ločene žene ter je ustrelil nanjo. Zena, katero kroglja ni zadela, je zbežala. Fronk se je nato zaprl v sobo in se v usta ustrelil. Bil je takoj mrtev. Fronk zapušča pet otrok.
—	Zobozdravništvo. Zakonski načrt, ki ureja izvrševanje nadomeščanja zob in zobozdravniško tehniko, označuje nadomeščanje zob, to je vsako zdravljenje in operacijo v ustih, ki je potrebna za nadomestitev zob, za del zdravniške vede in daje koncesijo za izvršitev zobo-zdravniške tehnike po preteku gotove prehodne dobe izključno le zdravnikom. K tehniki spadajo glasom zakonskega načrta naprave vseh nadomestil za zobe, popravljanje teh preparatov in delov in vsa za to po trebna tehniško mehaniška dela. Sedanji zobotehniki, ki izgubijo obrtno dovoljenje, bodo lahko napravili izpit, ki jih bo usposobil le za manjše pripravljalne operacije v ustih. Isto dovoljenje dobijo s pomočjo izpita tudi tisti zobotehniki pomočniki, ki so po lokalnih razmerah potrebni in ki dobijo do dobe, ko stopi novi zakon v veljavo, po sedanjih veljavnih predpisih kvalifikacijo po preteku učne in delavske dobe, ki je doslej bila za to določena. Potem prehodnem stadiju pa zobozdrav-niška tehnika ne bo več obrt.
—	Umrl je v Gradcu gospod J a -roslav Strupi, podpolkovnik v generalnem štabu, star 43 let. Pokopan bo v Pragi.
—	Narodna slavnost v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Radovljici se je v nedeljo vršila ob najlepšem vremenu in mnogobrojni udeležbi narodnega občinstva iz vseh krajev Gorenjske in tudi od drugod. Slavnost se vje izvršila nad vse pričakovanje krasno. Živela narodno zavedna Radovljica!
—	Hrvaške novice. Slavnostno blagoslovljenje zastave obrtno-delavskega društva v Petrinji se je vršilo včeraj. — Zabranitev zaupnih zborovanj. Vlada je izdala naredbo na okrajne oblasti, s katero zabranjuje zborovanja po § 2 in vsako opozicialno politiško organiziranje — Izredna demonstracija. V Dubrovniku je pri skušnji padel maturant Jelicki. Prijatelji njegovi so priredili raditega demonstracijo proti ravnatelju in deželnemu šolskemu nadzorniku Oče dijakov je oklofutal ravnatelja, ki je z nadzornikom bežal v neko kavarno, pred katero se je pa zbrala velika množica in de monstrirala. — »Hrvatska Hrunaa v Zadru je pričela danes izhajati kot dnevnik. — V Sarajevu so ustanovili „Islamsko dioničko štamparno". — »Hrvaška učiteljska zveza" ima te dni v Zagrebu zborovanje.
—	Občni zbor ,Narodni dom' v Trstu. Prvotni namen tega društva je z zgradbo »Narodnega doma" v Trstu odpadel, občni zbor pa je sklenil vztrajati z društvom, da se v doglednemčasu zgradi v Trstu slovensko gledališče.
— Slovensko sokolsko zvezo
je vlada dovolila.
—	Vodovodi. Občini Planina na Notranjskem se izplača že sedaj zadnji rok drž. podpore za vodovod v znesku 5200 K, istotako občini Gornje Vrence zadnji rok 4902 kroni.
—	Hotel Fischer v Kamniku
je včeraj sprejel g. M i c h 1.
—	Iz Kranja je poslala gospodična Mara Polakova 251 K, ki jih je nabrala v družbi gdč. Anice Mayrove
na korist veselice za Prešerno' fond. Rodoljubni gospici sta podali s tem najlepši zgled svojim tovaršicam. Živeli !
—	Popotni studijni štipendij
za leto 1905. od cesarsko kraljeve akademije znanosti in umetnosti v Pragi je dobil g. Jos. Procbdiko, skladatelj v Ljubljani, za svoje novo delo „Koncertno ouver-t u r o" za veliki orkester.
—	Vojaške vaje so vsled velike vročine v goriški okolici ustavljene. Tudi šole so zaprte.
—	Predaval je g. mlekarski nadzornik Legvart iz Ljubljane v nedeljo, dne 9. t. m. o u m n i živinoreji in planinarstvu v Žirovnici na Gorenjskem.
—	Cerkvena tatova sta v soboto opoldne obiskala mengeško farno cerkev. Odprla sta eno pušico, shrambo za sv. olja in omaro za mašne plašče. Odnesla nista ničesar. Tatova sta iz Ljubljane, jeden dijak iz realke, drugi pa iz ljudske šole, ako so napovedbe resnične. Sla sta proti homški cerkvi, kjer so ju orožniki skrita v pšenici zalotili.
Ljubljanske noulce.
lj 50letnica „Katol. društva rokodelsk. pomočnikov v Ljubljani". Slavnostni spored : V soboto, 5. avgusta : Sprejem gostov. Ob 8 uri zvečer: Pozdravna slavnost v društvenem domu. Koncert društvenega pevskega zbora in ljubljanske društvene godbe. V nedeljo, 6. argasta: Ob '/»8. uri zjutraj: Društva se zbirajo pred »Rokodelskim domom". Ob 8. uri : Odhod v uršulinsko cerkev. Ob '/s9. uri: Slavnostni cerkveni go vor. Slovesna zahvalna sveta maša, ki jo daruje prevzvišeni knezoškof dr. Anton Bo-naventura Jeglič. Blagoslovljenje nove društvene zastave. Ob pol 11. uri: Odhod v »Mestni dom". Ob 11. uri : Otvoritev razstave obrtnih izdelkov mojstrov in pomočnikov v „Mestnem domu". Potem odhod na „Staro strelišče". Ob 12. uri : Slavnostno zborovanje v dvorani »Starega strelišča" s slavnostne kantato in s skupnim nastopom pevcev »Katoliških društev rokodelskih pomočnikov" na Kranjskem Ob pol 2. uri popoldne : skupni obed v društvenem domu. Po obedu ogledovanje razstave, mesta in bližnje okolice. Ob 5. uri: Ljudska veselica s petjem in godbo na vrtu »Rokodelskega doma". V ponedeljek, 7. avgusta: Ob 7. uri zjutraj : Izlet skozi Vintgar na Bled.
lj Nemški ,,Rosenfest" se je
kaj piškavo obnesel. Rože, s katerimi so odičili vrt, so bile povečini vse iz papirja, le tiste so bile prave, ki so jih podarili slovenski vrtnarji. Petje je bilo tudi tako ganljivo, da so se po Zvezdi ce!6 vrabci spogledovali. Namesto frankfurtaric, ki jih niso upali razobesiti, so pa Nemci obesili na že pripravljene drogove par vencev iz suhega praprotja. Tako se je slavnost mirno vršila. Vlada je lahko ob tej priliki uvidila, da bi bil tudi v Domžalah mir, ako bi se Slovence ne dražilo s frankfurtaricami. Policija, ki je bila polnoštevilno vsa v službi, ni imela ničesar opraviti.
lj Skupščina ,,Zveze slovenskih pevskih društev v Ljubljani" se je vršila včeraj ob 3. uri popoldne v dvorani »Glasbene Matice". Izmed 36 pevskih društev, ki so v »Zvezi*, se je skupščine udeležilo po svojih odposlancih 19 društev. Opravičila so se tri tržaška društva, ki so bila zadržana vsled 10 letnice „Kola" in pa pevsko društvo na Bledu, ki je bil zastopnik vsled bolezni zadržan. Predsednik g. Sritof predlaga, da se pošlje brzojavni pozdrav v Trst „Kolu" in pri slavnosti navzočim društvom. Pri tej slavnosti »Kola" sodeluje 13 slovenskih pevskih društev s 500 pevci. Predlog je bil z navdušenjem sprejet. Iz poročila tajnika g. Šebenika povzamemo, da je od zadnje II. skupščine pristopilo »Zvezi" 11 novih društev. Upravni odbor je glede »Glasbenega lista" sklenil, da ga sedaj ne izda, ker »Zveza" še ni tako močna. Pač pa za sedaj priporoča hrvatski »Pjevački Vjestnik", ki naj ga društva smatrajo za svoje glasilo, dokler ne bo slovenskega. Iz poročila blagajnika g. Dražila posnemamo, da je imela »Zveza" 712 13 K dohodkov in 345 26 K stroskov. Za 1. 1904. svojih prispevkov še ni poslalo 10 društev, za leto 1905 pa jih je poslalo še le 10. — Potem je sledilo poročilo gosp. A r m i č a o stanju, delovanju in potrebah posameznih društev. Nadalje je poročal »Zvezni" peve-vodja g. Kane, vodja prof. M. H u b a d o uspehu razpisa nagrad za nove slovenske mešane in moške zbore. Odboru je dospelo več skladb od znanih skladateljev gg. Prohrizka, župnika Aljaža, Oskar Deva, Adamiča in dr. Kreka. Nagrado so dobile skladbe gg. Prohazke, Deva, Adamiča in dr. Kreka, skladbama g. župnika Aljaža pa se je izreklo priznanje, kakor tudi drugim skladbam
imenovanih gospodov. Poročilu je sledila burna pohvala g. H u b a d u; ploskanja ni bilo konca. Nato prečita predsednik dve došli pozdravni brzojavki od „Saveza hrv. pjev. društev ter od g. dr. T u m e v Gorici. Predsednik še pozdravi navzoča g. skladatelja dr. K r e k a in Adamiča.. Kot kraj za prihodnjo zvezino skupščino se po daljši debetati na predlog g. dr. Schvvaba in Celja sklene, naj se skupščina „zvezinih" odposlancev prihodnje leto vrši zopet v Ljubljani ob priliki kakega koncerta. Na predlog g. G o r š i č a se sklene, da letni prispevek društev od vsakega petji izvršujočega člana ostane kakor doslej 40 vinarjer. Pri volitvah v upravni odbor se na predlog g. dr. G o r š i č a z velikim navdušenjem izvolita g. prof. Štritof za predsednika in g. prof. Matej H u b ajd za zvezinega pevo-vodja za ostale odbornike so bili izvolje 7. vzklikom gg. Gorjup, Ravnihar, Šebenik, Dražil, Armič, Kocmur, Lebar, Dekleva, Rus. Za Primorsko gg. Rartelj inMercina, za Štajersko gg. Š v a b in Zacherl, za Koroško g Š t a n g e 1. — Pregtedniki računov sta gg. Završen in Rozman. Gospod vodja Hubad govori pri slučajnostih o pesmih, ki naj bi jih imelo vsako društvo na svojem repertoarju; te naj bi bile za moške zbore: Ha;drih „Hercegovska", Adumič »Franica" (nova, od .Matice" nagrajena), Mašek »Strunam", Vogrič .Lahko noč", Gerbič .Slovanski brod". Za mešane zbore bi bile primerne: Nova, od »Matice" nagrajena skladba od Prohaske „Ljubezen", nova Aljaževa »Domovini", ki se ji je izreklo priznanje, Gustav Ipavic »Lahko noč", Ivan Padavar »Vse mine". Sprejeto. — Na predlog g. Zacherla se sprejme v repertoar še dve hrvaški „Slovenec i Hrvat" ter .Pro-ljetni zvonci" od Vilharja. Gosp. profesor Mercina in Zacherl priporočata, naj skrbi .Matica", da bi se izdalo več moških in ženskih zborov s spremljevanjem. Gospoda Bevk in Zacherl priporočata Volaričeve skladbe. Gospoda Schwab in M. Hubad priporočata hrvaški »Pjevački vjestnik". — Nato govori še g. prof. M. Hubad o ohranitvi narodnih pesmi. Omenja tudi akcijo naučnega ministrstva. Poživlja vse navzoče, naj sodelujejo pri tem delu. Narodne pesmi so naša najvažnejša kulturna podlaga. Le te so nam še ostale. Omenja nabiralcev, med katerimi so pač najpridnejši gg. Z i r o v n i k , Koc j a n č i č , Vinko K r e k in pa visokošolec Marko B a j u k , čegar pesmi je »Glasb. Matica" lani izdala. Omenja važnosti fono-grafa pri nabiranju. Nato zaključi g pred sednik skupščino in povabi navzoče zvečer na koncert v Svicariji, kjer se je vršil koncert, o katerem poročamo jutri. Koncert se je izvršil na čast slovenski pesmi. V Svicariji ni bilo niti ene narodne zastave. To mora postati drugače 1
lj Pogreb salezijanskega ravnatelja. Veliko občinstva, mnogo duhovnikov, redovnikov, bogoslovcev, so trudnikov in sotrudnic iz Ljubljane in oko lice se je v četrtek popoldne zbralo na Rakovniku, hoteč spremiti k večnemu počitku ostanke umrlega ravnatelja dr. Angelus-a Festa. Med njimi so se udeležili sprevoda: Nj. ekscel. baron in baronica Hein, provin-cijal salezijancev iz Benetk, ravnatelja salezijanskega zavoda iz Gorice in Trsta, vitez Doljak, čč. gg. jezuiti, lazaristi, duhovniki iz nemškega reda, oo. frančiškani, gojenci iz Marijanišča, gojenke iz sirotišnice, sale-zijanski gojenci s svojo godbo in mnogo drugih odličnih oseb. Sprevod je odprlo veliko število vencev, katere so nosili črno oblečeni dečki. Še več ljudi pa je stalo na ulicah ter čakalo, da se mimogredč pridružijo sprevodu. Vse je kazalo, da bo sprevod nad vse veličasten in v resnici bi bil, ako bi ga ne bil nepričakovan vihar naenkrat razdrl. Kljub grdemu vremenu je vendar veliko ljudi spremljalo sprevod, veliko pa je čakalo na pokopališču. Truplo so položili v grobnico, katero je iz prijaznosti odstopila častita prednica usmiljenih sester. Pokopal je veleč. g. dr. A. Karlin. Pred zavodom in na pokopališču so sal gojenci zapeli žalostinko odhodnico.
lj Vajenec tat. Strugarski vajenec Matija Perme, roj. leta 1888 v Ljubljani je prišel včeraj popoldne v kuhinjo svojega gospodarja Vincencija Zirnsteina v Ilirskih ulicah št. 20 in mu ukradel zlat prstan z briljanti, vreden 50 K Perneta je dala policija pod ključ ln ga izroči c. kr. dež. sodišču.
lj Ljubeznjiv sin je Peter Ma-renka, stanujoč na Žabjeku št. 3. Včeraj je pretepaval svojo mater in sestro tako, da je bila policija prisiljena ga dati na »hladne«.
lj Po dveh letih aretiran. Stražnik Nikolaj Večerin je na južnem kolodvoru aretiral že dve leti policijsko zasledovanega Alojzija Bana iz Samobora, pristojnega v Novo mesto.
lj Očala je nekdo našel na Martinovi cesti. Kdor jih je izgubil, dobi jih v našem uredništvu.
lj Razstava obrtnih izdelkov mojstrov in pomočnikov v Ljub-
ljani. Odbor za prireditev razstave obrtnih izdelkov mojstrov in pomočnikov, ki bo povodom 501etnice ljubljanskega katol. društva rokod. pomočnikov pod pokroviteljstvom g. dež. glavarja Otona pl. Detela otvor-jena v „ M e s t n e m domu" od 6. do 20. avgusta, naznanja, da se gg. mojstri, ki se žele rastave udeležiti, še vedno lahko oglase. Tozadevna pojasnila daje član pripravljalnega odbora Leopold Tratnik, pasarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27.
lj Poročil se je g. Ferdinand R a v-t e r z gdč. Poldi Riiting, hčerko tiskarni-škega poslovodje.
lj Tatinska prijateljica. Predvčerajšnjim je prišla slaboglasna Marija De-bevčeva obiskat svojo prijateljico Ano Lu-kančevo v Vodmat. — Ko je pa Debevčeva odšla je Lukančeva pogrešala več obleke in črevlje. Obleko je bila Debevčeva že prodala starinarjem za 1 K, črevlje je imela pa še na sebi, ko so jo zalotili in zaprli.
lj Nezgoda na kolodvoru. Železniškemu uslužbencu na južnem kolodvoru Josipu Snoju je dne 5. t. m. pri premikanju vlaka zmečkalo desni mazinec.
lj Koncert društvene godbe bo jutri ob 7. uri zvečer v Š v i c a r i j i. Vstopnina prosta.
lj Neprijeten gost. Včeraj popoldne je prišel znani in nevarni tat Leopold Pajsar iz Ljubljane v stanovanje Ivane Kikeljeve Poljanska cesta št. 13 z namenom, da bi kaj pokradel. Zvohal je bil, kam spravlja Kikeljnova ključ od sobnih vrat, toda za enkrat se je bil zmotil. Komaj je bil v sobi, je že Kikeljnova stopila za njim, ga prijela in izročila policiji.
lj Umrl je g. Fran K e 11 o v š e k , umir. kaznilniški nadpaznik, star 64 let. Zadela ga je srčna kap. — Gostija Marija S c h w a r z, stara 85 let, je umrla vsled mrtvouda.
Štajerske noolce.
š Občinski zastop v Celju je
tudi prišepal z izjavo proti slovenskemu vseučilišu ter se je zahvalil Pommerju za njegov bedasti govor.
š Silna toča je pobila vse okoli Kance pri Mariboru. Posami kosi toče se bili težki kot štiri kurja jajca skupaj. Iz neke hiše je zbila na tla 300 kosov opeke.
š Pri kopanju je utonila hčerka posestnika Antona Slagerja iz Dreše vasi pri Celju.
š Preprečeni samoumor in naravna smrt. 5. t. m. so našli v Mariboru 71 letnega Blaža Zupanca v nekem grmovju blizu pokopališča mrtvega. Zupane se je hotel pred dvema dnevoma obesiti, pa so to preprečili. Sedaj pa je umrl naravne smrti vsled otrpnjenja srca.
š Gornji grad. Velika ljudska veselica na prostem v proslavo 251etnice »Čitalnice", 201etnice „Požarne brambe" in 151etnice »Pevskega društva" se vrši 6. a v g u s t a ti. Mnogo društev je svojo udeležbo in sodelovanje obljubilo tako n. pr. »Kamniška Lira" z zastavo, „Celjski sokol" v krojih in z zastavo, „Celjsko pevsko društvo" itd. Svirala bode celjska narodna godba. Na slavnostnem prostoru bodo razna zabavišča in druge udobnosti. Spored: mirozov, budnica, sprejem gostov, sv. maša in veselica (petje, telovadba Sokolov itd.) Tedaj že danes kličemo: Dne 6. avgusta v Gornji grad! Več prihodnjič!
š Slovenjigradec. (Sla vnos t.) Dne 6. avgusta 1905 se slovesno otvori tukajšnja narodna čitalnic a in se bode tem povodom v prostorih »Narodnega doma" vršila veselica, pri kateri bode sodelovalo šoštanjsko pevsko društvo in šoštanjska narodna godba. Posameznosti se bode s posebnimi povabili pozneje naznanilo.
š Iz Trbovelj. (Razno.) Prestavljen je bil si julijem tukajšnji kaplan g. Vinko Aolgar k Sv. križu pri Slatini. V 11 mesecih bivanja med nami si je pridobil splošne simpatije. Ni njegovo mesto je prišel g. Jožef Tratnik od Sv. Jurja ob juž. železnici. — Umrlo je v trboveljski župniji v prvi polovici leta 210 oseb proti 130 v istem času lanskega leta. — Prvo sv. obhajilo je prejelo na Ciril Metodovo 380 otrok. — Narodni kolek in drugo blago v prid družbi sv. Cirila in Metoda se prodaja v g. Kramarjevi trgovini. Slovenci, se-zite po njem! — Kresovi na čast našima blagovestnikoma so goreli v Trbovljah in na Vodah. Tu so napravili tudi umetalni ogenj, na to pa zabavni večer pri gosp. Fortetu. — Hunt je povozil učenko 3. razreda na Vodah Josipino Kramžar, ravno ko je šla k prvemu sv. obhajilu. Hudo ji je poškodoval nogo. Prepeljali so jo v bolnišnico v Ljubljano
š Zena in mož sta se obe sila. Obesil se je v Mariboru v svoji drvarnici kljčavničar južne železnice Janez P o s n i k, 43 let stari udovec. Zapušča tri
nepreskrbljene otročiče. Njegova žena se je lani obesila v isti drvarnico.
š Čudak umrl. V Gradcu je v nekem hlevu umrl čudak katerega je vse poznalo pod imenom „Waldteulel". Ta mož FrancReiterjev svoji mladosti študiral par gimnazijskih razredov v Ljubljani, potem ie izginil v priljubljene mu gozdove.
š Prostov. požarna bramba v Gotovljah na Štajerskem priredi dne 16. julija t 1. veliko ljudsko veselico sredi vasi pod lipami. Začetek ob pol 4. popoldne. Vstopnina prosta. Spored mnogovrsten: godba, petje, telovadba sokolov, polževa dirka kolesarjev, rajanje pod lipami in še mnogo druge zabave. Udeležbo je oglasilo že mnogo društev, ki hočejo iz prijaznosti pri veselici sodelovati. Vsi prijatelji ljudstva, bratska in druga društva na veselo svidenje vprijaznih Gotovljah.
š Brežice. Huda vročina je povzročila več slučajev solnčarice. Umrl je kopališki sluga [ a n c. Gospa Marija C e r -n e t i č je vsled solnčarice zblaznela in ima hude krče. Malo upanja je, da ozdravi. V fari Dobova je hlapec Vidmar pral v Savi konje, kar ga spopade solnčarica in se je zgrudil ter utonil. Neki mesar iz Samobora je med nevihto peljal v hitrem diru domov, kar ubije strela njega, sina in nekega prijatelja.
š O viharju v Kozjem se še poroča: Vihar 3. t. m. je napravil v Brežicah in Kozjem strahovito škodo. Porušil je deset hiš, prebrnil skoro vse kozolce, enega pa je odnesel celo 100 korakov daleč v stran. Neko 60 let staro lipo je izrul iz zemlje in jo ponesel sebaj kakih 80 korakov. Porušil je cerkveni zvonik in je odnesel križ, ki je bil visok tri metre in dva centa težak, 150 korakov daleč. Ceste so bile vse zastavljene z drevesi, brzojavne žice pretrgane, mnogo sadnega drevja uničenega in gozdovi opu-stešeni. Škoda je velikanska, posebno v nekaterih občinah, kjer je tudi toča vse pobila.
Razne stvari.
Najnovejše.
Na smrt je bila obsojena v Olomucu dne 7. t. m. Jožefa S i 11 a ker je dne 27 marca t. 1. zastrupila svojega moža
Žrtev časti. Iz Kiela brzojavljajo: Nadporočnik N i e r n h e i m , poveljnik torpedovke, ki je zadela skupaj z bojno ladjo „Woerth", se je vsled žalosti nad to nezgodo ustrelil. Bil je sin generala, i Mesto uničeno. Nad cvetočim mestom Guanajato v Meksiki se je utrgal oblak ter mesto popolnoma uničil. Uničeno je tudi gledališče, ki je bilo zidano še le nedavno s stroški treh milijonov kron. Tisoč ljudi je utonilo.
Cesarske vojaške vaje na Južnem Tirolskem se bodo vršile od 25. do 31. avgusta. Cesar pride tja dne 27. avgusta.
Darovi.
Poslani našemu upravništvu.
Za pogorelce vHorjulju so darovali: Blagorodni gosp. stotnik Alojzij Viditz, soprog c. kr. poštarice na Vrhniki 10 K; gosp. Cotič, gostilničar na Viču 10 K; gosp. ravnatelj Teglič 10 K ; gosp, Rožman, uradnik Zadružne zveze 5 K ; gosp dr. Fran Dolšak, zdravnik v Ljubljani 20 K ; gospa Petermann, c. kr. poštarica v Dobu 5 K; vč. gosp. Ant. Kukelj, župnik v St. Juriju 10 K; vč. gosp. kanonik Jan. Sajovic 10 K ; vč. gosp. Jan Karlin, župnik v pokoju 10 K; blag. gosp. dr. Janko Marolt, zdravnik na Vrhniki 20 K. Vsem p n. gosp, dobrotnikom oziroma gos. dobrotnicam se v imenu nesrečnih pogorelcev za izdatno podporo prav prisrčno zahvaljuje
Jo s. Pristov, župnik.
Slaba letina na Ruskem.
Peterburg, 9. julija. Semkaj prihajajo iz vse Ruske vesti o slabi letini. Vse je posušeno, ponekod pa preti velika lakota.
Telefonska in brzojavna poročila.
Domžale, 10. julija. Včeraj so iz gostilne pri kolodvoru vrgli Slovence ven. Nemci so napadli Slovence.
Praga, 10 julija. »Narodni Listy" pišejo ob ^vršetku zasedanja, da je bil šestmesečni parlamentarni mir, da pa bo po vzročil Gautsch nevaren požar, če bi varal zastopnike češkega naroda.
Dunaj, 10. julija. Permanentni obrtni odsek, v katerem je izmed slovenskih poslancev dr. Ž i t n i k je imel danes popoldne ob 5. uri sejo. Razpravlja o skušnjah vajencev. Sejo bo imel tudi 18. in 19. t. m.
Dunaj. 10. julija. Laški in soc. dem. poslanci hočejo vložiti minoritetni votum proti sklepu proračunskega odseka ter pred-
lagati, da bodi sedež laške pravne fakultete Trst.
Išl, 10. julija. Fejervaiy je bil pri cesarju v avdienci. Izjavil se je, da sedaj ni pripraven čas za pogajanja. Več ogrskih odvetniških zbornic je izjavilo, da ne sprejme na znanje imenovanje novega justičnega ministra, kateremu izreka nezaupnico.
Budimpešta, 10. julija. Pri pogrebu člana magnatske zbornice Raaba je pričel goreti mrtvaški prt in trakovi pri ver h. Nastala je panika. Nekaj žensk se je nezavestnih zgrudilo, dve osebi sta opečeni.
Opava, 10. julija. Deželna vlada je dobila od naučnega ministrstva navodila, naj priredi vse potrebno za premestitev slovanskih sporednic v Moravsko Ostrovo.
Lvov, 10. julija. Več sto dijakov in delavcev je demonstriralo pred spomenikom Mickiewicza in peval« prekucijske pesni. Pri uredništvu »Slova Polskega" so pobili vse šipe. Iz uredništva so streljali in ranili enega dijaka.
Florenca, 10. julija. Včeraj ob 11. uri 45. min. dopoldne je tukajšnja opazovalnica potresa zabeležila oddaljeni katastrofalni potres. Gibanja so trajala do 12 ure. (Tudi ljubljanska opazovalnica potresa je zabeležila od 10. ure 21 min. do 12. ure hud potres, oddaljen 7000 do 8000 km. Potres je bil skoro gotovo v Indiji.) Pariz, 10. julija. Francosko podvodnico Farfadet", ki se je potopila, so dvignili. Vseh osemnajst mornarjev je mrtvih.
Berolin, 10. julija. Dne 2. avgusta po ruskem koledarju bo Bolgarija slovesno proglašena za kraljevino. Tega dne leta 1887. je knez Ferdinand Koburški prisegel na bolgarsko ustavo. 1
Pariz, 10. julija. »Petit Parisien" poroča iz Peterburga, da je iz Sahalina malo vesti. Japonci so izkrcali na otoku 15 vojaških prevozov. Japonci so s tem hoteli pokazati, da nočejo skleniti premirja, dokler Rusija ne sprejme njihovih mirovnih pogojev. Japonci so se otoka polastili brez velikega odpora. — Rusi so se umaknili nasever.
Peterburg, 10. julija. Včeraj se je vršila pod Lambsdorffovim predsedstvom izredna seja zaradi tokijskega poročila, da so se Japonci polastili Sahalina. Pričakuje se, da se bo premirje sklenilo brez odlašanja.
Peterburg, 10. julija. Straže v Petrovem dvorcu so silno pomnožili.
Peterburg, 10. julija. Sem vrnivši se Birilev postane skoro gotovo ruski mornariški minister.
Peterburg, 10. julija. Klimkov brzojavlja iz Gundžulina, da je ruska armada preskrbljena z vsem. General Orano vski je dovolil na pozicijah čitati no-vine. Vlada neka negotovost, kaj bode.
Konstanca, 10. julija. Ko so rusk uporni mornarji začuli, da ne bodo izročeni Rusiji, so objemali rumunske vojake, godba je zaigrala, mornarji pa so plesali z občinstvom. Mornarji so potem veseli korakali mesto. Občinstvo jih je pozdravljalo ter obdarovalo z živili in denarjem. Sablje so častniki dobili nazaj. Nekaj mornarjev bo šlo v Švico, nekaj v Ameriko.
Konstanca, 10. julija. Sevastopol-sko brodovje je včeraj priplulo po »Potem-kina" in ga po izjavi konstanškega poveljnika Koslinskega, da je romunski kralj odredil, naj se »Potemkina" vrne Rusiji, odpeljalo seboj v Sevastopol. Romunsko brodovje je s streli pozdravljalo ruske brodovje. Več „Potemkinovih" mornarjev je v Konstanci izjavilo: Mi že dolgo časa delujemo med mornarji v socialistiškem smislu. Moštvo »Potemkina" ni najnaprednejše v teh idejah, dve drugi ladji sta še bolj revo-lucijski. Ako je »Potemkin" pričel boj, je to le slučaj in ker je največja in najhitrejša ladja črnomorskega ruskega brodovja.
Spominjajte se
»Družbe su. Cirila in Metoda!'. Književnost In umetnost.
" III. zvezek »Voditelja" (L.
VIII.) nam prinaša zopet več zanimivih razprav. Na prvem mestu je natančna in znanstvena Razlaga sv. psalmov r kempletoriju, spisal Markošek;
med vsemi razpravami pa je najtemljitejša in za zgodovino modrosiovja zelo pomembna razprava F. Kovačiča o Aniciju Boetiju in njegovem modro-slovju. J. Kavčič piše 0 Simboliki. P a s t i r s t v e n i del je zanimiv in obširen, ravno tako drugi. Opozarjamo na članek: Ali sme katehet na nemški šoli slovenske otroke poučevati slovenski? Kaj pravijo k temu svetne šolske oblasti? (str. 330).
* ,,Katoliški Obzornik", katerega 3. številka je ravnokar izšla, prinaša samo aktualne razprave. Dr. Krek obrav-navnava Zakon v Avstriji, Franc Terseglav obravnava Notranje hibe marksizma, dr. A. Ušenič-nik Načelo svobode in naši ideali, Ev gen Jarc Boj proti senzačnemu in umazanemu slovstvu, dr. Debevec Verske, zlasti katoliške motive v Schillerjevi poeziji, Ivan S u š n i k objavlja študijo „Kako so me rili s o 1 n č n o d a 1 j o" ; dr. A. U. refe-rira o novi knjigi Forelovi o seksualnem vprašanju, potem o Wasmannovem pismuHaecklu, o načinu, kako se populazira d a r-v i n i z e m. Potem sledijo : sever: Liberalna objektivnost v znanosti, Sever:Vega inGauss; dr. A U.: Časopisje pa kronika zid in zločinov. Na koncu je mnogo zanimivih referatov o književnosti in različne zanimive vesti.
Salezijanci v Ljubljani izrekajo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so ob priliki velike izgube tako lepo znali lajšati veliko žalost, ki je nepričakovano napolnila zavod. Pred vsem se zahvaljujemo preč. gosp. kanoniku dr. A. Karlinu, ki je v svoji ljubeznivosti vodil sprevod, 22. duhov-š2ini sv. Jakoba, velikemu številu svetne in redovne duhovš2ine, mnogoštevilnim bogoslovcem, ki so se udeležili žalostnega sprevoda in tako najlepše, izrazili sožalje radi velike izgube. Še posebna zahvala Nj. ekscel. baronu Heinu in soprogi baronici Olgi, ki sta s svojim visokim obiskom in pozneje s prisotnostjo pri sprevodu pokazala veliko naklonjenost sal. zavodu. Najiskrenejša zahvala prednici usmiljenih sester sv. Vincencija Pavi., ki je vljudno odstopila grobnico, da so v njo položili ostanke rajnika ; vodstvu Marijanišča in Sirotišnice in vsem blagim sotrud-nikom in sotrudnicam, ki so se kljub grdemu vremenu v tako obilnem številu udeležili pogreba, kazoc, da oni skupno s salezijani 2utijo veliko izgubo. Hvala lepa vsem darovalcem vencev in vsem tistim, ki so na ta ali drugi način izrazili sožalje. Naj še nadalje blagi dobrotniki in prijatelji podpirajo salezijance in jih tolažijo v veliki izgubi!	1380
Rakovnik-Ljubljana, 6. julija 1905.
Zahvala.
Za dokaze obilnega so2utja ob bolezni in smrti, kakor tudi za 2astno, tolištevilno spremstvo pri pogrebu pre-2astitega gospoda
Urbana Golmajer=ja
čast. kanonika viteza Franc Jožefovega reda, ustanovitelja „Elizabetišča1' itd.
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, znancem in prijateljem blagega rajnika svojo najtoplejšo zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo mnogo-2astitemu g. dekanu-kanoniku .Sili za duševno tolažbo v bolezni in vodstvu sprevoda, kakor tudi zastopnikoma iz-vanske duhovš2ine vl2. stolnima kanonikoma dr. J. Mlakarj-u iz Maribora in Tom. Kajdižu iz Ljubljane in vsej drugi preč. duhovš2ini za spremstvo. Nadalje izrekamo svojo zahvalo pbl. gosp. okr. glavarju A. Rebeku, sodnemu svetniku gosp. dr. 1'lacerju in vsemu na pogreb došlemu uradništvu iz Sežane, kakor tudi blg. nadu2itelju g. A Henigerju za oskrbo petja pri pogrebu, in sploh vsem, ki so sprejmili preblagcga rajnika k zadnjemu počitku. 1382 T o maj, dn<5 5. julija 1905,
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja ob smrti našega iskreno ljubljenega soproga, brata, svaka, strica, gospoda
Franca Marolta
kakor za krasne darovane vence in številno 2astno spremstvo ob pogrebu dragega pokojnika izrekamo najiskrenejšo zahvalo.	1381
Žalujoči ostali.
V Ljubljani, dne 9.julija 1905.

Kupujte
narodni I^olel;!
Poslano.
Povodom ustanovitve strojnice za mojo velepražarnico kave in za opravo moje nove trgovine na Dunajski cesti sem poveril slikarska, dekoracijska in ključavničarska umetna dela obema
kranjskima firmama Bratoma Eberl in Josipu Weibel.
Zadevna dela sta omenjeni firmi izvršili tako elegantno, solidno in s takšnim umetniškim razumevanjem, da bi ta dela bila lahko v kras kakemu velikemu mestu, in se čutim, priznavajoč odlično zmožnost, javno izreči zahvalo gospodom Bratoma Eberl in Weibel. 138- 1-1
Prva ljubljanska velepra-žarna za kavo.
Karel Planinšek.
1385
Preklic.
1—1
Podpisane preklicujemo vse, kar smo govorile o g. Alojziju Zdešarju.
Ljubljana, 10. julija 1905.
Frančiška Armič, Marija Kovač, Ivana Civha, Uršika Predalič.
V Krnn]sKi$orI se proda iz proste roke
hiša št. so z zemljiščem
in vsemi pritiklinami pod ugodnimi pogoji.
Hiša bi se dala popraviti ali porabiti za kuhanje žganja, ker ima v bližini dovolj potrebne vode.
Več pove Jožef Smolej, Kranj-skagora 25.	1383 1-1
Zobozdravnik
D- E. Bretl
ordinira vsak torek v Kamniku
(Hotel Fischer).
1386 1-
Dobro znana
gostilna
Naznanilo.
1384 3-1
Podpisani naznanjam, da sem otvoril samostojni obrt
za napeljavo vodovodov
po hišah in popravljanja. Izvrševal bom vso postrežbo točno in ceno. Priporočam se mestu in deželi.
Jakob Babnik, vodovodni instalater, Poljanska cesta št. 26, Ljubljana.
bi rad sprejel v Ljubljani za cele počitnice iz vseh gimnazijskih predmetov vseh razredov, posebno matematiko, fiziko, latinsko in grško, vlsokošolec z dobrimi izpričevali.
Ponudbe na uprav. „Slovenca" pod visokošolec.
1367 3—3
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi, ce*
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, rdeče po 35 kron postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	1731 39
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine Izjemne cene,
Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi.
se išče pod ugodnimi pogoji. Vstop takoj aH po dogovoru.
Kraj lep, prijazna okolica, v poletnem času veliko tujcev in izletnikov. Ponudbe na poštni urad Dovje, Gorenjsko.	1377 6—2
;Učenec
se takoj sprejme v slaščičarni, medariji in svečami
Teodorja Novotny Ljubljana, Dunajska cesta II.
Janez Božič, kamenar v Volšperku
(Wolfsberg) na Koroškem sprejme takoj enega	1366 7—3
pomožnima
in enega CJCCHCG
za svoje rokodelstvo, — pod ugodnimi pogoji.
Ljubljana=Novomesto=Straža=Toplice.
Osobni vlaki				Postaje			Osobni vlaki		
zjutr.		zveč.					zjutr.		zveč.
	pop.							pop.	
7-17	105	T m	0	Unbijana j. k.	.p.		8-44	2-32	8-22
7-28	1-16	7-12	|	[Ljubljana ilol. kol..			8-34	2-22	8-22
7-39	1-27	7-22		iLavrlca (post.) .	•		8-22	210	8-12
7-46	1-34	7-21		Škofljica . . . 'Šmarje.Snp	I	1	8-16	2 04	822
8 01	1-49	7 -22	>		P	\	8-02	1-50	7 22
8-09 8-17	1-57 2-05	g.no 8.22	J" J Grosuplje				7-52 7-36	1-40 1-28	7-42 7-21
8-30	2-18	8-21	MŽalna (post.) Vvišnja ko™		• d		7-23	1-15	7-12
8-41	2'29	8-22					713	1-05	7-22
8-55	243	8-i!l		Zatlfina . . .			6-50	12-51	B'2i
9-04	252	8-22		St. Vid p. Z. (post.)			6-49	12-41	611
9-09	2-57	9-22		Kadollova vas .			6-44	12-30	622
9*22	s-io	9'i2		Sv. Lovrenc			li-31	12-23	6-22
9-30	318	9-21		Velika Loka			6-24	12-1«	6-12
9'44	3-32	9-22		Treh njo			ti-12	1204	6-21
9-50	3 38	9-il		Ponikve (post.)	I		6*03	11-55	5-58
10-03	3 51	9-21		'Mirna peč . .			5'21	11-43	5-46
1023 10-31	411 425	1011	J' J- Sovo mesto		{p.		5-20	11-22 11-14	525 511
1049	443		p.Straža-Topllco		0.			10-58	4-53
Vozni red državne železnice.
Osobni vlaki
pri Lovrencu tik župne cerkve v Št. Vidu nad Ljubljano se odda 1318 4-4 v najem.
| i Več se izve pri lastniku Franc Cirmanu
ravnotam.
zjtr.	zjtr.	opid.	pop,- dne		pop,-dne		zveč.		PO noči	Postaje			; zjtr.		zjtr. j		dopoldne	popoldne	zveč.		zveč.		po noči		
t) 5-21 5'lLi	7-05	11-44	3-58		1 315		10-22 1		2-21	O.	Ljubljana j. k. p		3-22		7	•12	1110	4-29	9'22		t) 10 12		8-22		
	7-08	11-47	4-01		3-18		10-22 1		2-21	p			3	22	7-09		11-07 .	4-26	9-22		10-21		8	22	
5-11	7-13	11-51	405		3-20		10-21		2-22	O			3-12		7-04		1105	4S1	9-22		10-22		7	22	
5-12 5-22 5-22 5 12	7-22	11-59	4-14		3'	29	10.12		2-22	1	Vižmarle ... A		3	22	657		io-58 ;	4-14	8.22		10-22		7-21		
	7-33	12-08	4-24		3-40		10-21		2-12		Medvode . . .		3	22	6	•49	10-50 ;	4-06	8'12		10 21		7-12		
	7-47	12-22	438		3 57		10-22		2-21		Loka ....		2 12		6-38		10-39	3-54	8-21		1022		7	22	
	8'04	12-38	4-54		4'14		10-14		1-11		Kranj ... Sv. Jošt . . .		2-22		6-26		10-27	3-40	8-22		9'2£		7	12	
	8*09	1243	4-59		420				1-12				2'22		6-19		10-21	3-30	8.12		8-J	£	7-21		
607	8'26	12-58	514		4-31		11-22		1-21		Podnart-Kropa		2'12		609		1011	3-20	8-22		9-12		6	22	
	8-31	1-03	519						1-22		Otoče . . . .		2	U	5-22		10-06	3-14	8-22		9-22		6	22 12	
6*22	8-43	l-lli	5-	32	3		11-12		1-12		Radovljioa . . Lesoe-Bled . .		2	22	j	'22	9-57	3'05	721		9-22		6		
0*29	8-54	1-27	5-44			n	11-22		1-21				1	'22	j	>•11	9-51	2'59 2'41	7 1	2			6	'21	
(j-38 646	904	1-36	5'	53	ea		11-22		2-22		Žirovnica . .		1-12		5-22		9-39				9-21		C'22		
	9-13	1-44 1-54	6	21	"3	a	11-12		2-11		Javornik . . .		1	■22	5-22		9-33	2-35			9-21		6	'12	
655	9-25		6	1i	-a-a oi n		11-22		2-24		Jesenice . . .		1-21		5-22		9-27	2-29			8-j	12	6 21		
7 00	9-30	1'5£	6*12		G	O.	11-22		2 22		Hrušica postaj.		1-12			v 12	9-19	2-20	gg		8-11		5-52		
7'11	9-43	2-1C	6	22	£	o	12-12		2'12		Dovje ....		1-22			i'2i	910	212	— rt		8-22		5-44		
731	10-05	2-3E	6	22		13	12-22		3-21		Kranjska gora . A		12-22		4-12		8-53	1-53	" O.		8-22		5-27		
7'43	10-17	2-4'	7	22		•S	1212		3-12	T Radeče-Iielipec W			12-12		4-22		8-43	1-43	TJ C		8-12		517		
7-56	10-30	S*0(	7	12			12-22		3 22	I	. Trbiž .... 0.		12-21		4-22		8-26	1-26	O		7-	12	5-00		
	11-45	4'2i	8	22		C N		1-21	5-22	M Beljak ... A			11				6-34	11-56	« rt				a	•01	
	1-47	6'Sl	11-21		J	rt			7-40	■ Celovec . . .				•12			—	1014	■JI						
	»9-12	*4'2i	11-26		-a	a	6-21		6-22		Amstetten . .	1	1027				3-46	—	N "					■22	
	9-00	| 6'3C	| 3-54		o		10-22 |		10-22	1 V Dunaj. . . .				•22	1		11-35	-	1 - =				1012		
\ Vozi ob nedeljah in praznikih od 1.									unija do 10. septembra.					*	Od Beljaka do			sv. Mihaela je brzovlak							
Vozni red južne železnice Trst-Dunaj.																									
Brzovlak			h	PoStni			vlak		u u C	E J,	Postaje	Brzovlak					Poštni vlak				u	C	•2	čj,	
									n * E	* d										Š c E B HA			jo	Kfl S °> ^ a	
Čas odhoda			o .2 S>	Čas odhoda								Čas odhoda					Čas odhoda					O en O			
8-25	7-05	8-40|	9-20	1-15		10-30					od. Dunaj prih.	8-50		6-45		g.15	5-40	1-20				7.15I			
11-03	9-58	L1-35!	1-50	5-11							riMiirzzuschl. 'Gradec, . .	6-~		4-121		6-39	2-0:>	g.44				3-27			
1-06	11-44	1-261	B-lr'	9-05		5 ~						4-20		2		4-31	10-30	7-07				12-33			
2-24	12-58	2-17	7'19	H-34		8~5			2-40	5-40	Maribor , . .	2-55		!2-48		3-iu	7-4:>	5-06		12-371		9-40 jio-			'2 ™
3'52	2'12	4-14	9-11	1-50		10-15			O-«	7-32	Celje.....	1-27		H-32		1-35	5-26	2-53		9-46		7-24		8-	
4-05	. J""			2-»3		10-29			fi.08	7-45	Laški trg . .	1-13				*l~	5-10	9-32		c	•22	7-09		8-28	
4-14		»4-34j	L0-"š!	2-13		10-38			6-22	7-54	Rim topi. . .	1-04				*l~	5-00	2-?T		9-07		7	00	8-18	
4'29	2-45	4-48	IO-B	2-5«		11-08			(J-59	8-08	Zidani most.	12-54		U-03		1-5	4-49	2.08		8 52		6	•50	8-08	
	_	_ |	10-13	3-07		11-18			7-is	8-is	Hrastnik. . .					—	4-23	1-šo		8-14		6	•34	7~	
4-45	_	_	IO-^I	3	•15	11-25				8'25	Trbovlje . . .	12-20				—	4-14	l-*i>		8-03		6	•27	7-	13
4-52	_		10"»	3	•23	11-32			7-38	8-32	Zagorje. . . .	12 13				—	4-06	1-16		7-53		6	■20 •08	7.35	
_	_		H-oo	3	•53	11-43			7.57	8-13	Sava.....					—	3-54	i-05		7-36		6		7-	23
5-10	_	_	ll-ii	3-45		11-52			8-2	8-52	Litija.....	U-56				—	3-44	12-56,		7-22		5	• 59	7"	14
_	_	_	11-23	3	•56	12-02			8-2*	9-02	Kresnice. . .					—	3-32	! 2-4.1		7-08		5	• 4*	7-	
—	—		H-37 It'**	4-09 4-19		12-14 12-23			8~ 9-n	9-14 9-24	wLaze..... Zalog.....P	-				—	3-1912-851 3-09 12-28			6-51 tf-30		5 5	• 35	1!' 6-	il TT
5-42 5-47	3-51 3«5y	5-54 5-59	12-01 12'ii	4-3* 4-55		12-34 12-58		7.41	9-33	9-35	P-j Ljubljana	11-25 11-19		9-53 9-45		11-80 H-41	2-57 12-is 2-37 11-2» 9-15			6 14		5 5	•15 •ITi	6-so	
_		_	_			1-08		7"			URrezovica . . Preserje . ,					—	2-25	—	9-03				-		
_	__	_	1-01	5	•16	117		8-0				_				—	1 2-15 10-59 8-54					4	•43		
_	_	_	1-19	5	•32	1	32	8-1			Borovnica . .					—	2-Ofi' 10-49 8-44					4	•33		
6-41	4-52	fi-53	2-03	'V 13		2	14	s-a			Logatec . . .	10 3<>				—	1-43 lO-S 8-20					4-05			
_	_	_	2-22	6-30		2-31		9-iai			Planina . . .					—	1-30 10-~ 8-08					3	.49		
7"02	_	_	2-31	6-43		2	43	9-3	H		Rakek ....	10-19				—	1-2	9-58	7-59			3			
7-75	_	7-28	3-07	7-04		3-04		9-5			Postojna. . .	10-05				10-30	1-03 9-39		7-42			S	•15		
_	_	_	3-23	7-15		3	15	10-»			Prestranek .					—	12-50 9-24 7-29					2	•■•S		
7-43 8-11 8-47	5-43 (V 08 6-40	7-54 8-22! 9'03	3-44 4-27 5-5	8'05 8-59 9'5G		3-36 4-14 5-0(5		10-i 0 M	» B-		Št. Peter . . . .Divača . . . .. fNabrežina . J	9-47 9-13 8-27		8-22 7-51 7-U7		10-1. 9-3' 8-4 j 8-H	12-40 9'1:1 11-56 8',;l 1051 7-";		7-20 0 J4 U	1		2.45 I 1-41 12-ar			
g-io	7-io	9-25	6-15	10-26		5'35		>			prih. Trst od.	! 7-55		6	35		9-55		K N	1		U"			
*) Se ustavi samo od 1. junija do 31. avgusta.
		
•V Nakup In prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sro&k, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje.	Menjarična delniška družba „MEkf CUH" i., Wollzeiie 10 in 13, Dunaj, 1., Strebelgasse 2.	jpF~ Pojasnila v vseh goipodariklh in flnandnlh ■tvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipeknlaoljiklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovala pri popolni varnosti naloženih
Kulantna zvršitev naročil na borzi.		ffiavnio. i8 150—72
Razni leposlovni
in poučni spisi:
Andrejčkov Jože — Pripovedni spisi—:
I.	Črtice iz življenja na kmetih. K —'40.
II.	Matevž Klander. — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gregelj Koščenina. K —40.
lil. Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K —-40.
IV.	Popotni listi, — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K - 40.
V.	Žalost in veselje. K 105.
VI.	Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroških kozakov K —'40.
VII.	Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. K —-40.
VIII. Emanek, lovčev sin. — Berač. K —-40. Basnitfoj, Zaroka o polnoči. K —'40. Baumbacli - Funtek, Zlato rog. Elegantno vezan. K 4'20. Bedenek, Solnce in senca. Povest. K —-40. Bedenek. Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2 20, vezano K 310.
Brezovnik, Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic
iz vseh stanov. K 170. Cegnar, Babica. 2 sešitka K 130.
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih
vojakov. K —-70-Cigler, Kortonica koroška deklica. K —'70. Finšgar, Divji lovec. Narodni izgrokaz s petjem v štirih
dejanjih. K 1 -50. Funtek, Obrtno spisje. K 1 40.
Gregorčič, Poezije. 1. zvezek K 2-—, vezan K 3"—.
Isto	11. „ „ 2-—, „ „ 3 20.
Isto	HI. „ vezan K 4 —.
Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —-90. Hoffmann, Peter Prostak. Povest, karton. K —90. Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest,
karton. K —-90. Hoffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K —"90. Hoffmann, Čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K —'82. Josip Jurčič, Zbrani spisi:
I. Deseti brat. K 1"40, vezano K 2 20. U. Jurij Kozjak. — Spomin na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K 1 40, vezano K 220.
III.	Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smu-
kova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K 140, vezano K 2 20.
IV.	Tihotapec. — Grad Rojinje. — Klošterski žolnir. — Dva
brata. K 140, vezano K 2'20.
V.	Hči mestnega sodnika. — Nemški valpet. — Sin kmet-
skega cesarja. — Lipe. — Pipa tobaka. — V vojni krajini. K 1'40, vezano 2-20.
VI.	Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka. —
Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — Črta iz življenja političnega agitatorja. K 140, vezano K 2 20.
IX.	Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K 1*40, vezano
K 2 20.
X.	Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamralec. — Šest parov
klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščlji-vosti. K 140, vezano K 2 20.
XI.	Tugomer. — „Berite Novice". — Veronika Deseniška.
Pripovedne pesni. K 1 40, vezano K 220. Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji,
ki niso slučaji. 2 zvezka K —'90. Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba
Teharčanov. K —'90. Kosi, Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K 130.
Kršič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I do 111. del po K —'70.
Kršič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1894 do 1902, vezan po K 3'30.
Kršič, Vrtec, letnik 1903 K 3 70.
1904 K 4-30.
„ Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik I. do X. po 95 vin. Kršič, Angelček. Letnik XI. do XII. po K 115. Lesar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K 130, trdo vezano K 1-50.
Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov K 21-42.
Maj ar. Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih o Kolumbu, Kortesu in Pisaru. Trdo vezano K 2 20. Maier, Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. (Podrobni
učni načrt.) K 1"60. Maier, Učne slike iz prirodoslovja za 111., IV. in V. razred. (Podrobni učni načrt.) K 2"70. Meško. Ob tihih večerih. K 3 70. Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano
K -'90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —'90. Molek. General Lavdon, oče vojakov imenovan. K —-70. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih
listov. Z mnogimi vzorci. K 1'80, vezano K 2 20. Pajkove Pavline, Zbrani spisi, s sliko in životopisom
pisateljice 1. zvezek K 2 20, II. zvezek K 2'20. Parapat. Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite do-
godbe K 130, trdo vezano K 1 50. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901—2000.
K 140, trdo vezano K 1'90. Prešern dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K 110. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K 1'80. Sardenko Silvin, V mladem jutru K 150, vezano K 2-20.
Sienkievvicz, Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski
roman. 3 zvezki K 7-30. Sienkievvicz, Rodbina Polaneških. Roman. 3 zvezki K 1030.
Sienkievvicz, Z ognjem in mečem. Historični roman.
4 deli K 4 80, vezano v dveh zvezkih K 6*80. Sienkievvicz, Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih.
K 5-50, vezano K 7"60. Sienkievvicz, Ouo vadiš? Roman iz Neronove dobe. K 3-30, vezano K 5'10.
Spillmannove povesti:
L zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji (samo še platno vezano K —-95).
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov
zadnjega velikega preganjanja po druzih. K —'45, vezano K —"65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —"45,
vezano K —-65.
IV.	Praški judek. Povest K — 45, vezano K —65. Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po
resnični dogodbi. K 210.
Vošnjakovi zbrani dramatični in pripovedni
spisi 3. zvezek. Doktor Dragan. Drama v petih dejanjih-K 110.
Zakrajšek, Oglenica ali hudobija in nedolžnost. Povest K —-70.
Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu
M. \Visemanu. K 130, vezano K 1 50. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —90.
Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.
Katoliška bukvama v Ljubljani.