Št. 35 (1066) Leto XX) NOVO MESTO, četrtek, 27. avgusta W 1970 DOLENJSKI LIST SPODBUDA USTVARJALCEM. V soboto je trebanjski Tabor obiskal mz. Marko Bule, član ZIS. V daljšem razgovoru je samorastnike spodbujal pri njihovem delu. Na sliki: inž. Bulc (desno) pri Karlu Koširju doslej skoraj nepoznanemu kiparju iz Jelovca pri Sodražici. Govorita o Koširjevem nosaču brent in o ustvarjalnem pogumu. (Foto: M. Legan) PO TRETJEM SREČANJU LIKOVNIH SAMORASTNIKOV V TREBNJEM Svet umetnosti za vse ljudi Marko Bulc, član ZIS, in Bogdan Osolnik, član CK ZKJ, na podelitvi plaket udeležencem tretjega tabora slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem V slovenskem in jugoslovanskem likovnem in kulturnem prostoru se je »Tabor slovenskih likovnih samorastnikov« s svojim tretjim, v soboto zvečer zaključenim delovnim srečanjem uveljavil do te mere, da ga prav gotovo ne more prezreti nihče, ki resno razpravlja o naivni umetnosti v naši sredini. Kot ne gre zanikati naivne umetnosti kot take, cako tudi ni mogoče z omalovaževanjem in molkom iti mimo trebanjskih srečanj slovenskih likovnih samorastnikov in njihovih kolegov iz drugih naših republik. N0V0TEKS: 20 let samoupravljanja V nedeljo bo minilo 20 let odkar so v novomeški tekstilni tovarni Novoteks uresničili geslo: »Tovarne delavcem!« Od tedaj se je kajpak zamenjalo že dosti delavskih svetov, samoupravljanje je postalo čedalje Dolj čvrsto — tovarna pa je delavcem dajala nove obrate, zaposlovala nove ljudi, dajala vse večji kos kruha, modernizirala proizvodnjo ... Slovesnosti ob 20. obletnici samoupravljanja bo Novoteks združil z občinskim praznikom in slovesne, otvoritvijo novega konfekcijskega obrata. Praznovali bodo 29. oktobra. Kotor: štirje rekordi Turka Včeraj sta se vrnila iz Kotora z državnega plavalnega prvenstva za starejše pionirje plavalca Celu-lozarja Igor Turk in Jože Pečnik. V skupni razvrstitvi ekip sta samo ta dva plavalca priborila Krčanom osmo mesto v konkurenci 20 klubov. Izreden uspeh je dosegel Igor Turk, ki je osvojil pet odličij in postavil štiri republiške rekorde v kategoriji starejših pionirjev. REZULTATI: 100 m delfin — 3. Turk 1:13,2; 200 m delfin — 3. Turk 2:47,8 (nov rekord SRS); 200 metrov prosto — 3. Turk 2:21,2, 400 m prosto — 2. Turk .4:59,6 (nov rekord SRS); 800 m prosto — 3. Turk 10:24,0 (nov rekord SRS); 200 m mešano — 4. Turk 2:43,8 (nov rekord SRS); 100 m prsno — 7. Pečnik 1:23.6; 200 m prsno — 8. Pečnik 3:13,4. L. HARTMAN Enotedensko delovno srečanje v slikarski in kiparski koloniji v Trebnjem je za nami. Udeležili so se ga: kiparji Petar Smajič, Drago Košir, Janko Dolenc, Rudi Stopar in Alojz Jerčič ter slikarji Viktor Magyar, Anton Plemelj, Ivan Lackovič, Greta Pečnik, Jože in Konrad Peternelj, Liza Podpečan-(Nadaljevanje na 5. str.) Vsi,ptički' spet v gnezdu Franja Špoljarja so prijeli tri tedne po pobegu iz novomeških zaporov - Ostal bo v Novem mestu, medtem ko sta Sajevec in Adžić na Dobu I Po kratki -odisejadi Edvarda Sajevca in Jovana Adžiča se je končala izsiljena prostost tudi tretjemu ubežniku iz novomeških zaporov. Devetnajstletnega Franja špoljarja iz Zagreba, obsojenega na štiri leta strogega zapora zaradi vlomov v Zasavju, so 21. avgusta zjutraj prijeli miličniki iz Donje Stubice v vasi Maitej na Hrvaškem. 24. avgusta so tega najmlajšega ubežnika spet pripeljali v novomeške zapore. V Mateju je bil Spoljar tri dni, skrival pa se je v kupu sena. Ko so prišli .miličniki k njemu, je še spal. Očitno pa se je pripravil na to, da ga bodo slej ko prej odkrili. Začel je trditi, da ni tisti, ki ga iščejo, ampak da se piše Josip Trbušič in da je doma iz Dubravice pri Za-prešiču. Pri sebi je imel pi (Nadaljevanje na 8. str.) Franjo Š poljar— še zadnji pobegli kaznjenec iz novomeških zaporov pod ključem Zdaj pa zares! Novomeška Industrija motornih vozil bo bržkone kmalu začela sestavljati minije, manjše brate austina 1300. Napovedali smo že rojstvo mini-ja 1000 v Novem mestu, tokrat lahko postrežemo še s fotografijo, ki je bila v torek posneta na novomeški postaji. Torej se nismo šalili! (Foto: Splichal) JULIJSKI IZVOZ NOVOMEŠKE OBČINE Za 500.000 dolarjev več Rekorder je IMV: do avgusta 7,5 milijonov dolarjev izvoza - V občini: za 13 milijonov šest industrijskih podjetij v novomeški občini je letos v juliju izvozilo za 1,578.448 dolarjev svojih izdelkov, skoraj za 500.000 dolarjev več kot v lanskem juliju. Izvoz se je torej letošnji ju- lij povečal za 44 odstotkov. Se posebej je razveseljivo, da je skoraj ves izvoz šel na konvertibiilno področje. Samo za dobrih 20.000 dolarjev izdelkov so podjetja iz (Nadaljevanje na 3. str.) FORMA VIVA vabi! V soboto, 29. avgusta 1970, bo ob 19. uri v obnovljeni cerkvi kostanjeviškega samostana slovesen zaključek letošnje FORME VIVE, mednarodnega simpozija kiparjev. Delovišča simpozija v Kostanjevici, Mariboru in na Ravnah, bodo končala leto- ' šnja srečanja s proslavo 10-letnice delovanja FORME VIVE. Ob tej priložnosti bo govoril Beno Zupančič, generalni sekretar SZDL Jugoslavije, nakar bo sledil koncert harfistke Pavle Uršič (na sliki) iz Zagreba, v drugem delu koncerta pa bo vokalni oktet Gallus iz Ljubljane zapel 11 pesmi J. Gallusa-Carni-olusa pod umetniškim vodstvom Boruta Loparnika. V Lamutovem likovnem salonu je hkrati odprta jubilejna razstava akademskega sli- n karja in kiparja Toneta Kralja, udeleženca ij letošnje Forme vive. Vljudno vabljeni! R. Tomov: „Padel bo rekord proge!“ V ponedeljek popoldne so navzlic hudemu nalivu trije zvezni športni funkcionarji Avto—moto zveze Jugoslavije: sekretar zvezne športne komisije Relja Tomov iz Beograda ter Miro Avsec in Sašo Stančič iz Ljubljane podrobno pregledali tekmovalno stezo in potek priprav za letošnjo največjo športno prireditev na Dolenjskem, avtomobilsko gorsko dirko »NAGRADA GORJANCEV 70«. (Nadaljevanje na 8. str.) Past za tujce Pred dobrimi desetimi dnevi so končno le asfaltirali most med Prigorico in Dolenjo vasjo in tudi cesto, ki vodi tu skozi. Most in cesto so torej odprli Za promet, pozabili Pa so odstraniti prometna znaka, da je most zaprt za ves promet. Domačini sicer pridno vozijo preko mostu, saj rfedo, da ima praktično neomejeno no-silnost. Prometnima zna• fcpma pa le nasede kakšen tujec. Zato bi bilo prav, da bi ju končno le odstranili. NAGRADA GORJANCEV ža prvenstvo Jugoslavije, 27. septembra * ob 13. uri LJUDI V SUHI KRAJINI JE MINILA POTRPEŽLJIVOST . Kjer se prepirata dva, je tretji žejen Prebivalci suhokranjskih vasi Žvirče in Prevole žrtve spora med dvema podjetjema — Smo na strani javnega mnenja, ki odločno zahteva, da občani dobijo vodo, podjetji pa naj spor rešita pred sodiščem! Kaže, da je občanom v siu-hokranjskih- vaseh Zvirče in Prevole vsega že dovolj: ča- kanje in negotovost sta izbila sodu dno. Več kot 60 gospodinjstev v teh dveh vaseh je v tem letnem času, ko je poraba vode največja, ostalo brea te cenovne življenjske dobrine. In to zaradi spora mod novomeškim podjetjem VODOVOD in grosupeljskim STANOVANJSKO — KOMUNALNIM PODJETJEM, ki je kratkomalo zaprlo pitno vodo občanom teh dveh vasi at (Nadaljevanje na 12. str.) OD 27. AVGUSTA DO 6. SEPTEMBRA Okrog 30. avgusta in 5. septembra kratkotrajne padavine, v ostalem lepo in toplo vreme. Dr. V. M. VRATA OKNA POLKNA NA ribnica KREDIT inles tedenski mozaik V Tokiu so nedavno odprli nov hotel za pse, za katere-ga trdijo, da je najmodernejši in najbolj udoben na svetu. V njem lahko puščajo pse gospodarji, ki odhajajo na dopust ali potovanje — seveda za primemo ceno. Vsak pes dobi v hotelu svojo sobo, po želji tudi s televizorjem. Na stenah v vseh sobah fisijo slike z motivi iz pasjega življenja, »goste« pa vsako jutro pregleda veterinar... Maksi moda sicer še zdaleč ni tako popularna kot mini, vendar je kar precej žensk, ki se ovijajo v obleke do peta. Doslej so bili nasprotni ki maksi mode v glavnem moški, ki zaradi nje »premalo vidijo«, zdaj pa je v ZDA dobila tudi zelo resnega, takorekoč uradnega nasprotnika. Zavarovalnice so namreč zagnale vik in krik, da imajo zaradi maksi mode preveč stroškov. Zlasti je ta moda nevarna za voznice: dolga krila in plašči se namreč zapletajo v pedala za zavore, plin in prestave in tako je vse več nesreč prav zaradi maksi mode. Ameriške zavarovalnice zahtevajo, da jo je treba osa? v avtomobilih prepovedati... Urugvajska vlada je ukazala, da morajo takoj zapreti 59 bank, ki niso dovolj zavarovane pred ropi. Dokler so ropali samo navadni roparji, ki so želeli samo denar, si vlada ni delala velikih skrbi. Toda zadnje čase so začeli banke napadati urugvajski gverilci, pripadniki organizacije »tu-pamaros«. Ti denar uporab Ijajo za širitev svoje organizacije, nakupe orožja in organizacijo boja proti vladi. Sele zdaj so vladi bančni ropi začeli res presedati, Prejšnji teden je minila druga obletnica vdora čet varšavskega pakta na Češkoslovaško Iz Prage poročajo, da je obletnica minila, v glavnem mirno in pripisujejo to uspehom politike »normalizacije«. Tiste dni so po mestu krožile okrepljene policijske patrulje. Jci so takoj razgnale vsako skupinico ljudi; po cestah so vozili oklepni avtomobili, celo vrsto ljudi pa so zaprli. Nekaj dni pred tem so bili veliki skupni manevri češkoslovaške in sovjetske armade na češkoslovaškem ozemlju. Ni čudno, da je »normalizacija« tako uspešna ... Denar in poštenje _____--------------------— -^kmetovalci. Ce ne dobi blaga Kdor vidi le sebe poskuša izvleči dobiček iz "doma, ga bo iivoziL Ce že škode drugega — Kalkulacijske cene ne dovoljujejo branjevskega trgovanja Marsikatero, nezadovoljstvo zaradi spremenljivih razmer na trgu si lahko razložim s trditvijo, ki jo je povedal v Mariboru na pogovoru o raznih vprašanjih in težavah pohorski kmet. Dejal je: »Slovenci smo poštenjaki, dokler ne gre za denar. Pri denarju pa se poštenost neha ...« S temi besedami je meril na vse občane, ne le na tr* govce ali kmetovalce, ali drug določen sloj ljudi. Z njimi TELEGRAMI ANKARA — predsednik turške vlade Sulejman Demirel bo v kratkem obiskal Jugoslavijo. S predsednikom zveznega Izvršnega sveta Mitjom Ribičičem in predsednikom Titom se bo pogovarjal predvsem o mednarodnem položaju in sodelovanju med Turčijo in Jugoslavijo. MIAMI — V Karibskem morju je divjal hud uragan »Dorothy«, ki je povzročil veliko' škodo in zahteval številne žrtve. Samo na otoku Martinique je uragan povzročil smrt 42 ljudi. ADIS ABEBA — V glavnem mestu Etiopije se Je' začel sestanek ministrov iz 31 afriških držav. Na sestanku bodo pripravili dnevni red za konferenco šefov držav in vlad afriških držav, ki se bo 1. septembra začela v Adis Abebi-Sefi afriških držav bodo razpravljali predvsem o bližnjem sestanku neuvrščenih v Lusaki in o boju proti kolonializmu in rasizmu v Afriki. LONDON — Britanski inštitut za socialno in gospodarsko planiranje Je opozoril, da utegne biti potrebna nova devalvacija funta. JERUZALEM — Epidemija kolere. ki je zajela že mnoge afriške in azijske držav^ se še vedno širi Primerov obolenj sicer ni veliko, vendar povsod sprejemajo izredne ukrepe, da bi preprečili širjenje te hude nevarne bolezni. Zadnje dni so sporočili iz Izraela, da so tudi v tej državi zabeležili nekaj primerov kolere. MOSKVA — V sovjetskem glavnem mestu je kongres zgodovinarjev, ki se ga udeležujejo delegati z vseh strani sveta. Bolgarski predstavniki so na njem nastopili z znano bolgarsko tezo, da so Ma kedonci Bolgari, vendar so s takim stališčem naleteli na številne kritike, med drugim celo s strani sovjetskih zgodovinarjev. WASHINGTON — Ameriški predsednik Nixon bo še to jesen obiskal nekatere evropske države, med njimi Veliko Britanijo, Fran cijo. Zahodno Nemčijo in Italijo. Zanimivo je, da napovedujejo, da bi ameriški predsednik utegnil obiskati tudi Bolgarijo. CAPE KENNEDY — Z ameriško pomočjo so Britanci izstrelili v vesolje svoj drugi umetni satelit. lahko razvozlamo tudi neka* tere nepravilnosti na trgu s kmetijskimi pridelki in živili. Ko so letos v zgodnji pomladi zvezni organi odobrili uvoz ječmena za krmo živine, je cena koruze in prašičev nekoliko popustila. Ker ni bilo deviz za odobren uvoz, ječmena niso uvozili vse do pred kratkim. Pridelovalci koruze so na ta način hoteli kovati poseben dobiček. Lanski pridelek so držali v skladiščih ali ga prodajali le po zelo visoki ceni. Čeprav so zvezne materialne rezerve dale iz svojih zalog v prodajo več kot 300.000 ton koruze, se je cena zvečala od začetka leta do zdaj .skoraj za polovico. Po sporočilu, da smo uvozili večje količine ječmena, pa je cena koruze začela padati. I Ugotovitev: vsakdo želi zaslužiti kar največ in pri tem ne vpraša v čigavo škodo. Podobno je v trgovini. Ta ne sklepa rada pogodb s W If *!? r g ^ 011 T j!' ?n >i f10 jn ^ * r?r ’T? ? r nTr1- n r r n r n fr i fi 0 tj l ? ffTnTrrrrr IZREKI Zdaj smo kot otroci v zaklenjeni sobi in lahko vsak hip dosežemo vžigalice. Brez ljudi se ne bo nič zgodilo. Tisti, ki je že vse naredil, stori najbolje, če umre. Za vsako, še tako pogumno izvedeno svinjarijo, je v ozadju strah. Želeti, da bi si pridobili mast, čast in oblast, je že balast. Kdor ne veruje v samoupravo, ne veruje vase. Sumljivo je. če si vselej zagotavljamo, da si želimo dobro. HENRIK ZBIL sklene pogodbe, pa za prevzeto blago navadno določi dnevno ceno. To pomeni, da bo kmetovalec sicer prodal svoj pridelek, za katerega je sklenil pogodbo — toda če z izgubo ali z dobičkom, bo zvedel šele ob prodaji. Na zviševanje ali zniževanje dnevnih tržnih cen je možno vplivati tudi na razne nepoštene načine. ■ Krivcev ne iščemo le drugod! Vsakdo naj pogleda tudi pri sebi. Mnogi kmetje kršijo pogodbe .in prodajo blago najboljšemu kupcu, pogodbenik, ki računa nanj, pa ostane praznih rok. Pri tem se ni moči sklicevati na trditve, da so pri iskanju dobička vsi enaki. Tako ne bomo nikoli postavili našega kmetijstva na trdno osnovo. Kmetovalci pogosto poudarjajo, da vsi proizvajalci lahko kalkulirajo svoje prodajne cene, le oni ne. V sedanjih razmerah je res tako. Povedati pa je treba, da prodajne cene industrijskih izdelkov, ki temeljijo na kalkulacijah, nikoli ne zrastejo v enem letu ali celo v pol leta za polovico prejšnje, pozneje pa bi jih spet zniže vali, kot se dogaja pri kmetijskih pridelkih in živini. ■ Kdor želi imeti kalkulacijske cene, v katerih je zajet nujni dohodek za zvečanje proizvodnje, ne sme zviševati prodajnih cen brez omejitve, četudi se na trgu pojavijo občasne možnosti za to. Računati je treba naprej za daljše obdobje. Pri prodaji kmetijskih pridelkov pa se navadno vedejo vsi — od pridelovalcev do trgovcev — kot branjevke na tržnici, ki imajo skoraj vsak dan drugačne cene, včasih pa jih celo v enem dnevu večkrat sprev menijo. Za uspešno gospo dar j en je so potrebne stalne cene. Do teh pa je moči priti le z dogovarjanjem med pridelovalci, predelovalci in trgovci. Pogodbe je treba spoštovati tudi takrat, ko bi zaradi spremenjenih razmer na trgu eden izmed pogodbenikov lahko- izvlekel večjo korist. Ce bo vsak ustrezno nagrajen za svoje delo, ne sme nobenega preveč mikati izredni dobiček. Ce ga trg omogoči, pa *>i si ga morali pošteno razdeliti. JOŽE PETEK | tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled_ m PROTEST S TRIDNEVNO-PREKINITVIJO DELA — V »Titovih rudnikih« Kreka-Banovidi, v kar terih dela okrog 12.500 delavcev, so prejšnji teden za tri dni ustavili delo, ken* jim železniško transportno podjetje Sarajevo ni dobavljalo dovolj vagonov. Rudarji tuzlanske-ga bazena so zahtevali, da jim zvezni in republiški organi pokrijejo kakih 20 milijonov izgube, ki je nastala zaradi pomanjkanja vagonov in ustavitve izkopa. Zahtevali bo jamstvo, da dobijo dnevno po 900 vagonov, kot določa njihova pogodba z 2TP Sarajevo. V rudnikih bo spet začeli delati šele v petek, ko je 2TP Sarajevo obljubilo, da bo rudniku redno dobavljalo vagone in pristalo na to, da bodo podpisali dodatni sporazum, v katerem naj bi predvideli tudi strožje obojestranske gospodarske ukrepe, če ne bi izpolnjevali sporazuma o dobavi vagonov in njihovem izkoriščanju v rudniku. Hude težave zaradi pomanjkanja vagonov pa ne čutijo samo omenjeni bosanski rudniki, marveč tudi neštete tovarne. Prejkone bo jeseni zadrega še hujša, ko bo treba prevažati sladkorno peso, koru-fco in druge kmetijske pridelke. Posamezna železniška podjetja in skupnost jugoslovanskih Železnic so ob tej priliki p6novn0 opozorili, da Je pomanjkanje vagonov čutiti že ne-kfti let in problema rte bo rtioč rešiti v kratkem času. To je posle- dica prepočasne modernizacije železnic zaradi nerešenega sistema financiranja. ■ TURISTOV MANJ — DEVIZ VEC — V letošnjih sedmih mesecih smo zabeležili v Jugoslaviji 1 odstotek manj turistov kot v lanskem obdobju, hkrati pa nam je turizem prinesel 34 odstotkov več deviz kot v lanskih prvih sedmih mesecih. Očitno so k temu pripomogle višje cene, bati pa se je, da Vagonov manjka bo prav to še zmanjšalo dotok turistov k nam prihodnja leta. ■ POGOSTE 2ELEZNIŠKE NE-SREČE — Točno 14 dni po hudi železniški nesreči v Škofji Loki sta se prejšnji petek spet pripetili dve nesreči na slovenskih železnicah. V Preserju pri Ljubljani je brzec v zgodnjih jutranjih urah pri hitrosti kakih 90' km na uro iztiril in se zaril v stoječi tovorni vlak. Sprevodnik in neka potnica sta bila ob življenje. ranjenih pa je bilo 10 potnikov Popoldne istega dne pa je tudi na železniški postaji v Litiji iztin. vagon električnega potniškega vlaka, vendar pri tem k sreči ni bilo človeških žrtev. ■ DOBER PR|DELEK SLAD-KORNE PESE — V Baranji in Sla- voniji obeta sladkorna pesa boljši pridelek kot lani, pa tudi odstotek sladkorja v pesi bo večji. , ■ ŽE PETI PRIVEZ V KOPRU — Pred dnevi so se začele ustavljati prekooceanske ladje že tudi ob petem privezu v koprski luki. Privez je dolg" 176 metrov. Tako je operativna obala koprske luke zdaj dolga že 846 metrov. Luko pa bodo še širili, saj promet v njej naglo narašča. ■ BO DAJAL JADRAN TUDI NAFTO? Te dni začenjajo poskusno vrtati morsko dno nekje na črti, ki deli Jadransko morje na jugoslovansko in italijansko območje. Vrtali bodo 2.200 m globoko v morsko dno, da' bi zanesljivo ugotovili, ali skriva Jadran nafto in plin. Vr-tanle opravljajo na francoski plavar joči jekleni plošči, ki stoji na treh krakih, dolgih po 118 m. To raziskovalno delo bo veljalo »Nafta-plin« in »INO« 800.000 dolarjev, k temu pa je treba prišteti še 250 milijonov dinarjev, ki so jih porabili v zadnjih 10 letih za raziskave ob obali. ■ NOVA STANOVANJA — Gradbena podjetja v naši državi so v letošnjem prvem polletju zgradila 13 730 stanoval. kar pomeni 29 odstotkov več kot v istem lansketm obdobju. Kar 78 odstotkov teh stanovanj so gradbena podjetja zgradila za trg. Hkrati je v tem času upadel obseg zasebne stanovanjske gradnje. HUSEIN PRI NASERJU — Jordanski kralj Husein (levo) se je nekaj dni mudil v Kairu. S predsedni* kom ZAR Naserjem sta pretresala položaj, ki je nastal po hudem sporu med Irakom na eni strani in ZAR ter Jordanijo na drugi strani. Kot je znano, Irak zavrača ameriški mirovni načrt in obtožuje Egipt in Jordanijo kapitulanstva, ker sta ga sprejela. tedenski zunanjepolitični pregled Konec prejšnjega tedna so se v Moskvi sestali partijski in državni voditelji članic varšavskega pakta — Sovjetske zveze, Nemške demokratične republike, Poljske, Češkoslovaške, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Njihov sestanek je trajal pet ur in pol, posvečen pa je bil samo odnosom med evropskimi socialističnimi državami in Zahodno Nemčijo. Po sklenitvi sporazuma med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo je namreč nastal povsem nov položaj. Socialistične države na čelu s Sovjetsko zvezo so več kot dvajset let prikazovale Zahodno Nemčijo kot glavno nevarnost za mir v Evropi in za popuščanje mednarodne napetosti. Toda zdaj, ko je Zahodna Nemčija v pogodbi s Sovjetsko zvezo slovesno obljubila, da bo spoštovala sedanje meje v Evropi, so se odprla vrata za normalizacijo odnosov med Zahodno Nemčijo in vsemi socialističnimi državami. V Moskvi so se setali prav zato. da bi se dogovorili, kako se bodo v bodoče pogajali z Zahodnimi Nemci, kajti vse socialistične države so močno zainteresirane, da bi se njihovi odnosi z Bonnom izboljšali. Od tega si namreč obetajo velike gospodarske koristi. Podobne pogodbe kot s Sovjetsko zvezo bo Zahodna Nemčija najbrž že kmalu sklenila tudi s Poljsko, češkoslovaško ln Madžarsko. V glavnem ves svet ocenjuje, da bo v Evropi zdaj prišlo od hitrejšega popuščanja napetosti med Zahodom in Vzhodom. Hkrati pa večina komentatorjev tudi opozarja, da so zdaj še bolj jasno potegnjene meje med vzhodno in zahodno Evropo, oziroma med vplivnim področjem Sovjetske zveze ln ostalo Evropo. Poleg gospodarskih koristi, je bil to tudi eden glavnih ciljev sovjetskega pristanka na sporazum z Zahodno Nemčijo. Gotovo si bo sovjetska diplomacija zdaj prizadevala še bolj utrditi sedanje stanje v Evropi in sedanjo delitev vplivnih sfer.' Zato pričakujemo, da bo okrepila prizadevanja za sklicanje evropske konference na vrhu, ki bi še bolj odprla vrata za sodelovanje med Vzhodom in Zahodom, hkrati pa tudi še bolj utrdila priznanje sedanjega stanja v Evropi. Na Srednjem vzhodu se bije naporna bitka za politično' rešitev krize. Kot je bilo pričakovati, ovir ni malo, vendar pa se pogajanja, ki jih bo vodil predstavnik OZN Gunnar Jarring, le približujejo. Izrael je končno imenoval svojega predstavnika, ki se bo v New Yorku pogajal v imenu Izraela. S tem je odstranjena še ena ovira in pričakujejo, da se bodo pogajanja kmalu začela. Medtem pa v arabskem svetu vse bdlj vre. Kot je znano, Palestinci niso sprejeli ameriškega načrta za rešitev krize, podpirajo pa jih Irak in še nekatere arabske Boljše ozračje države. Zaradi tega so se zelo zaostrili odnosi med Egiptom in Irakom. Irak obtožuje Egipt, da je »kapituliral«, Egipčani pa odgovarjajo, da so v Bagdadu bojeviti samo v besedahi medtem ko doslej niso še ničesar storili proti Izraelu. Spor se je zagrel že tako daleč, da so v Kairu zaprli že več iraških državljanov, v Bagdadu pa egiptovskih. Se bolj resen je položaj v Jordaniji. Tudi Jordanija je sprejela ameriški načrt. Toda v tej deželi živi veliko Palestincev, ki imajo tu svojo vojsko in svoje politične organizacije. Na ozemlju Jordanije je tudi nekaj tisoč iraških vojakov, ki so bili doslej pod poveljstvom jordanske armade. Toda zdaj je Irak svoje čete odvzel Izpod jordanskega poveljstva in napovedal, da bodo njegovi vojaki pomagali Palestincem, če bo jordanska vlada ukrepala proti njim in skušala omejevati njihovo dejavnost. Med Jordanci in Palestinci je že itak stalno prihajalo do oboroženih spopadov in odnosi so bili vedno napeti. Zdaj, ko je Jordanija sprejela ameriški načrt, Palestinci pa ne, je položaj skrajno napet in vsak hip lahko pride do zelo resnih zapetljajev. Ni izključeno, da bi Palestinci, s pomočjo Iraka, skušali prevzeti oblast v Jordaniji in strmoglaviti kralja Huseina. Prav zaradi te nevarnosti, je Husein letel v Kairo ln se pogovarjal z Naserjem, kako bi skupno preprečili neljub razvoj dogodkov.1 KMETIJSKA SREDNJA ŠOLA GRM NE BO UMRLA Z vpisom gre na boljše Doslej se je za vpis v prvi letnik prijavilo 14 kandidatov, toda premalo domačih Čeprav je v začetku kazalo z vpisom v letošnji prvi letnik kmetijske srednje šole Grm zelo slabo, se je proti koncu vpisnega roka stanje izboljšalo. V ravnateljstvu šole smo izvedeli, da je dozdaj Seminar o računalnikih V torek, 25. avgusta, je bil v Novoteksu enodnevni seminar, ki sta ga pripravila novomeška tovarna in ljubljanski Commerce kot glavni zastopnik za Philipsove računalnike. Na Novoteksovem računalniku Philips Data 8000 so domači tekstilci posredovali izkušnje 25 tekstilcem iz Štajerske in Gorenjske,,ki so se zanimali, kako uspešno je uvajanje malih račur/lnikov pri industrijski proizvodnji. Novoteks ima tak računalnik -približno leto dni. ZAD- NOVO NJIH DNEH Turistična sezona na Dolenjskem- gre h koncu: z manjšim številom gostov na morju bo tudi tranzit manjši, gneča na avtomobilski cesti bo pojenjala, gneča v recepcijah dolenjskih motelov pa tudi. Zdaj so hoteli ob avtomobilski cesti še vedno nabito polni — receptorji morajo preštevilne turiste napotiti drugam, kmalu pa bo prostora dovolj. Tokratna turistična sezona je ponovna pokazala, kako premalo postelj imamo na našem območju. Na Otočcu, pa v vseh Toplicah in še kje poudarjajo: če bi imeli še po en hotel, bi ga sredi sezone brez težav prodali za med. Zato so razveseljive novice, da bodo morda še letos zasadili lopate za gradnjo gar-ni hotela na Otočcu in za gradnjo hotela v čateških Toplicah. Ker bo do prihodnje sezone skoraj zanesljivo dokončan tudi motel pri Grosupljem, bo dolenjski turizem zmogel tudi večje turistično povpraševanje, hkrati s tem pa se bo zboljšala tudi njegova opremljenost. Za 500.000 dolarjev več (Nadaljevanje s 1. strani) novomeške občine prodala na vzhodno tržišče. V primerjavi z lanskim julijem je opazna velika razlika: izvoz na zahod se je povečal kar za 116 odstotkov. Tako visok izvoz gre največ na račun novomeške Industrije motornih vozil, ki je sama izvozila kar za milijon 28.295 dolarjev izdelkov, pretežno kamping prikolic. Novoles je izvozil za 293.419 dolarjev izdelkov, Krka za 224.182 dolarjev, vsi drugi pa manj kot za 50.000 dolarjev. Letos do konca julija so industrijska podjetja novomeške občine izvozila za 12,955.589 dolarjev izdelkov ali za 96 odstotkov več kot lani v tem času. Izvoz na konvertibilno področje se je v sedmih mesecih povečal za 141 odstotkov — v tem času so na vzhodna tržišča izvotli komaj za poldrug miljom dolarjev izdelkov, vse drugo pa na zahod. Rekorder v izvozu je IMV s sko-raJ 7,5 milijona dolarjev, Krita je izvozila za 3,1 mi-bjona dolarjev izdelkov, Novoles za 1,6 milijona, vsi drugi skupaj pa za okrog 700.000 dolarjev. J. S. prijavljenih za vpis 14 kandidatov. Po zakonu mora imeti oddelek na srednji strokovni šoli najmanj 17 dijakov, da lahko obstaja. Upamo lahko, da se bo v prihodnjih dneh prijavilo toliko kandidatov, da bo letošnji prvi letnik imel 20 dijakov in s tem dobre pogoje za pouk in za nadaljnji obstoj šole. Med doslej prijavljenimi je 9 Dolenjcev, drugi pa so s Primorskega, z Gorenjske in iz ljubljanske okolice. Naše območje se je torej pri vpisu zelo slabo odrezalo. Zanimivo in hkrati žalostno je, da ni iz občin Trebnje in Brežice ter iz občin Črnomelj in Metlika, ki so izrazito kmetijske občine, letos nobenega'kandidata — z izjemo občine Črnomelj, odkoder je en sam dijak iz Starega trga! Vzgoja strokovnjakov je zamudna stvar, kmetiski tehnik se mora šolati 4 leta in prav zaradi tega ne bi smeli zanemarjati vpisa v kmetijsko srednjo šolo Grm zdaj, ko v kmetijstvu ne kaže posebno dobro, če bomo takrat, ko se bo le obrnilo na boljše, ostali brez strokovnjakov, bo treba spet čakati 4 leta, preden jih bo šola izobrazila. Zato ponovno poudarjamo, da bi morale o tem razmišljati kmetijske organizacije in mladina. Naj povemo še to, da razne strokovne kmetijske ustanove v Ljubljani brez uspeha že leto, dve iščejo kmetijske tehnike, ki bi jih zelo potrebovale, pa jih ne morejo najti po vsej Sloveniji. M. J. Domači monterji postavljajo pod nadzorstvom francoskih stroje v novem obratu v Beti v Metliki. strokovnjakov nove (Foto: Splichal) Novi stroji v metliški BETI Polovico strojev že montiranih - Septembra poskusna proizvodnja V metliški Belokranjski trikotažni industriji gre y drugo polovico montaža strojev v novem obratu za kotiranje sintetičnega in poliestrskega salamenta. ki so ga doslej uvažali. Proizvodna dvorana bo imela 1456 m2 površine, do sredine septembra pa naj bi bila' mon- Hmeljišča so oživela Hmeljišča v Šentjanžu so oživela. Večinoma so to šo-iarji, veliko pa je tudi kmečkih ljudi. Obiranje hmelja, katerega pridelek bo nekoliko manjši od lanskega, je priložnost za lep zaslužek. Računajo, da bodo pridelek pospravili do konca meseca. B. D. taža končana, takoj nato pa nameravajo začeti s poskusno proizvodnjo. Proizvodno dvorano je zgradil novomeški Pionir, stroje pa zdaj montirajo domači monterji pod nadzorstvom francoskih strokovnjakov firme ARCT iz Roanna. V novem obratu bodo postavili za približno 700.000 dolarjev strojev, ki so jih dobila pretežno iz Francije, deloma pa tudi iz Švice in Zahodne Nemčije. Tri četrtine proizvodnje bo predstavljala elastična sintetična nit — kodrovka, ki jo bodo v drugih tovarniških obratih uporabljali kot surovino. Potem ko bo približno poLovioo leta poskusna pro- Ena cesta zatrpana, z gradnjo druge pa predolgo odlašamo Močna prizadevanja za posodobljenje okoli 30 knp ceste Kočevje-Brod na Kolpi-Delnice - Kasno bi bilo, če bi bila že posodobljena, ker zaradi zatrpane ceste skozi Postojno izgubljamo turiste iavodnja dajala 50 do 70 odstotkov normalne niti, bodo takrat, ko bo obrat delal z vsemi stroji in s polno obremenitvijo, naredili 2000 kg sintetične niti" na dan, ki jo bodo uporabljala pri proizvodnji pletenin. Zraven tega bo četrtina proizvodnje predstavljal ko-drani poliestrski filament, ki je znan pod imenom diolen loft. Surovine bodo dobili iz Wuppertala v Zahodni Nemčiji, kjer je trenutno najbolj znana diolenska firma v svetu. Diolen loft bo namenjen pleteninam za ženske obleke. Ko bo novi obrat začel z normalno proizvodnjo, bodo dve tretjini proizvodnje porabili v domačih obratih, tretjino pa bodo izvozili. Beti je za novo proizvodno dvorano in stroje dala deloma svoj denar, dobili pa so še domače ih tudi tuje kredite. Medtem ko je letošnji proizvodni načrt 108 milijonov dinarjev — za zdaj gre delo po planu, bodo z novim obratom povečali proizvodnjo v tej tovarni za približno 30 odstotkov. J. S. Čeprav je doba dopustov, prizadevanja za čimprejšnje posodobljenje ceste Kočevje—Brod na Kolpi—Delnice niso zaspala. Prav v tem obdobju je bila vrsta sestankov predstavnikov vseh štirih občin ob cesti Ljubljana—Delnice, republiških cestnih .skladov Slovenije in Hrvatske ter drugih predstavnikov. Zanimanje občanov, predvsem kočevske občine, za razna vprašanja v zvezi s posodobljenjem te ceste je veliko, žal pa nam ni uspelo — spet zaradi dopustov — dobiti na vsa odgovor. Zvedeli pa smo: ■ Samoprispevek za posodobljenje te ceste v kočevski občini je uveden v takd obliki, kot je bil predlagan. Uveden je za J leta. Ta samoprispevek predstavlja le manjši del denarja, ki je potreben za posodobljenje ceste Kočevje—Brod. ■ Republiški cestni' sklad ' Slovenije je naročil Cestnemu podjetju Novo mesto glavni načrt za posodobljenje dveh odsekov na tej cesti, ki sta že razširjena in ki naj bi ju predvidoma asfaltirali s samoprispevkom, ki bo zbran v občini. Kdaj bosta ta dva odseka asfaltirana, še ni znano. ■ O uvedbi samoprispevka je obveščena tudri skupščina SRS. V poročilu je poudarjeno, da občani zdaj upravičeno pričakujejo, da bo posodobljenje te ceste vnešeno v program posodobljenja cest za obdobje 1971 do 1975. ■ Na sestanku predstavnikov prizadetih štirih občin in republiških cestnih skladov Slovenije in Hrvatske, ki je bil sredi julija v Kočevju, je bilo med drugim sklenjeno še: — Cesta Kočevje—Brod na Kolpi—Delnice naj bo v obeh republikah enako široka. Njeno posodobljenje naj da v svoj program cest tudi republika Hrvatska. — Cesta naj bo prvega reda, kot predlaga Cestni sklad SRS. — Takoj je treba izdelati glavne načrte — Investitorja tega posodobljenja naj bosta cestna sklada Slovenije in Hrvatske. ■ S temi stališči in sklepi so bili seznanjeni najvišji »organi obeh republik. čeprav so prizadevanja za posodobljenje teh okoli 30 kilometrov ceste na slovenski in hrvaški strani Kolpe v zadnjem obdobju zelo močna, so kljub vsemu' le prepočasna. Že nekaj let — posebno še zadnji dve leti — beremo v časopisih in poslušamo po RTV o veliki prometni gneči na cesti Ljubljana—Postojna—Reka, ki je edina posodobljena cesta, ki pelje iz Slovenije proti Dalmaciji. Kadar je promet največji, je Reka zatrpana z avtomobili, ki se morajo akoanjo prebijati tudi uro in -več. Zaradi tega izgubljamo Na Mrzli planini se je zgodil uboj, v Stranski m-si so počili revolverski streli, na tabli v Črnomlju, ki označuje ime naselja, je napisano »čikago« in »Terns«? nasilje je pravzaprav vsak dan večje. Hudo je, kadar spregovori alkohol. Tako se je bržkone zgodilo na Mrzli planini, tako se je zgodilo v Stranski vasi. Zdaj je sezona veselic, gasilskih, turističnih, navadnih in sploh veselic, ki imajo en sam namen: ' dobiti čim več denarja, zbrati veliko ljudi. Namen pravzaprav ni važen; žalostno je, da se je že udomačilo reklo: pridite popoldne na veselico, za pijačo je preskrbljeno, nože za pretep prinesite s seboj. Zdi se, da je veselica manj vredna, če na njej ne pride do poštenega pretepa, če se o pretepu ne govori še več dni po veselici. Doslej se je taka objestnost navadno končala z nekaj bunkami, včasih z malo hujšimi poškodbami, ki so se končale v bolnišnici, kjer so zdravniki zašili rano. Na Mrzli planini je preteklo nedeljo tako objestnost — če je bila res, ker bodo šele preiskovalci povedali, kako je prišlo do uboja — 18-letni kmečki fant plačal z življenjem. To je brikone dovolj resen znak, da bi pristojni organi zaostrili nadzorstvo in dovolili pripraviti veselico le tistim, ki bodo znali poskrbeti tudi za red. 21-227 Nova likalnica Kočevsko podjetje TRIKON v teh dneh osposoblja svojo likalnico. Postavili so že pet novih likalnih strojev Singer za hlače in suknjiče. Namestitev ostalih naprav v zvezi s temi stroji še ni končana. Računajo pa, da bo delo v novi likalnici steklo še ta mesec. Ureditev nove likalnice bo veljala okoli 400.000 din. precej turistov, ki zavijejo zaradi naših slabih cest in zastojev na njih raje v Italijo. Tako izgubljamo dragocene devize. Vsakemu bi moralo biti razumljivo, da bi zato morali čim hitreje posodobiti cesto Kočevje—Brod na Kolpi — Delnice in tako odpreti novo cesto za Dalmacijo. Kasno bi bilo, če bi bila že letos posodobljena! Vendar pa vse kaže, da bomo še nekaj let izgubljali turiste in devize, saj 'bo po nekaterih bolj ali manj uradnih izjavah prišla ta cesta na vrsto za posodobljenje šele okoli leta 1973 ali celo kasneje. JOŽE PRIMC • • vv Sejmišča Dež proti pujskom Dež in sejem v Šentjerneju sta povzročila, da je bilo na ponedeljkovem sejmu v Novem mestu manj kupčij. Pripeljali so 327 prašičkov do 12 tednov in 29 od 3 do 6 mesecev. Prodali so jih 277, za mlajše so prodajalci zahtevali 140 do 190 dinarjev, za starejše pa od 200 do 460. Po 11 din v Brežicah Na sobotnem sejmu v Brežicah so od 436 prašičkov, mlajših od treh mesecev, prodali 344 prašičkov, od 16 starejših pa polovioo. Prodajalci so zahtevali ze mlajše od 11 do 11,50 din za kilogram živ« teže, za starejše pa po 7,50 din *a kilogram. Kmetijski nasveti Vinograd po toči Komur toča stolče vinsko trto, bo začel še kako premišljati, kako bi zmanjšal posledice nesreče. Četudi ima vinograd zavarovan (kar je vse dražje in za kmeta težje sprejemljivo), ne bo nikoli dobil povrnjene vse škode, zlasti ne tiste, ki jo toča zapusti v naslednjih letih. Zato bo poskušal ukreniti vse, kar je v njegovi moči. Kaj ukreniti, je odvisno tudi od časa padanja toče. Zgodnja toča, ki pada v maju ali juniju pobije poganjke ali pa tudi že mlade grozdi če. Posledice so zelo hude zlasti za prideleik v tistem letu, manj pa za rodni les. Iz sipečih očes namreč poženejo nove mladike. ■ Zavedati se je treba, da se največja nevarnost za trse začne pravzaprav po toči, ko v rane vdro drobnoživ-ke, ki povzročajo rastlinske bolezni. Siva grozdna gniloba lahko že v nekaj dneh uniči vse, kar je ostalo, zatorej velja: po vsaki toči je takoj nujno potrebno škropljenje z bordojsko brozgo (galico). Izkazalo se je, da je povsem nepotrebno po toči trse na novo rezati, potrebno pa je vinograd okopati in pognojiti z nitromonkalom, da si bodo rastline hitreje opomogle, razen tega pa še mandati in vršičkati. To so bili najvažnejši ukrepi po zgodnji toči. Razen nje pa poznamo še pozno točo, ki pada v poznejših mesecih. Ta razen pridelka hudo poškoduje tudi rodni les. Seveda tudi po tej toči rozg ne režemo, temveč le temeljito pošikropimo z bordojsko brozgo. Drugi ukrepi, ki jih sicer poznamo pri zgodnji toči, niso več potrebni. Velja še zapisati, da je v primeru, ko je les hudo prizadet, potrebno v naslednjem letu rezati »na les« s čimer spodbudimo rast poganjkov brez grozdov, iz katerih bomo dobili rodni les. ■ Posledice toče lahko zmanjšamo tudi s siceršnjo ' skrbjo za vinograde. Dobro oskrbovani nasadi lažje prenašajo nesrečo in se hitreje opomorejo. Zanimivo je,_da se nasadi na kolju bolje držijo bot sodobnejši nasadi na žicah, kar je sicer prednost, ki pa Se ne pomeni, da bi priporočali stari način sajenja, ki ima vrsto drugih po-' manj kij ivostl. Inž. M. L. AZNIK DOLENJSKIH BENETK Obnovljena samostanska gotska cerkev: izjemen dosežek spomeniškovar-stvene službe in novo prizorišče prireditev Dolenjskega kulturnega festivala — FORMA VIVA: medij, ki ga priznava ves sodobni likovni svet — In bodočnost obnovljenega objekta? PRED SOBOTNIM SLAVJEM V KOSTANJEVICI NA KRKI Te dni bo dokončno vstala iz pogorišča, prahu in pepela zadnje vojne kostanjeviška samostanska cerkev, ki spada med najpomembnejše umetnostno-zgodovinske spomenike Slovenije in Jugoslavije, saj predstavlja razkošen primerek žlahtne gotike iz zgodnjega trinajstega stoletja. Dobri dve desetletji je svetovnih nazorov, ki so se trajala obnova, ki kajpak še zadnjah deset let udeležili ni zaključena niti v cerkvi Forme vive in pustili plodo-niti v oelotnem samostan- ve svojega duiha v naših ga-škem kompleksu. Za zdaj bo prenovljena samo cerkvena notranjost, ka bo ostala letos še brez Ulaka, bo pa že ustrezno razsvetljena in pripravljena za prvo prireditev, ki jo bo v nji priprava! XV. Dolenjski kulturni festival. ' Slovesnost bo v soboto, 29. avgusta ob 19. uri zvečer, ko bo hkrati zaključek X. mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva. Jubilejna slovesnost Forme vive bo torej prva prireditev v prenovljeni cerkvi, ka že od 1. oktobra 1786 naprej ni več služila svojemu prvotnemu namenu in so jo desetletja uporabljala celo za kolamico. Zdaj bo služila duhovni obnovi našega ljudstva, vanjo jse bodo stekale lepote žejne množice od doma in iz drugih (krajev Slovenije, Jugoslavije, kot so jiih že dosedanje kostanj e višike prireditve večkrat privabile. Deseti mednarodni simpozij kiparjev bo zaključeval svoje 1 (Metno dedovanje (letos kiparji delajo še na Ravnah in v Mariboru) v kraju svojega nastanka v Kostanjevici. Sem bodo prišli vsi ustvarjalci, ki so se udeležili Forme vdve v njenem jubilejnem letu. Velika parada bo to, parada trdega dela, odpovedi, žrtvovanja in ljubezni, parada umetnosti in parada lepote, zakaj Forma viva je bila vseh deset let živi vir razumevanja in plemenitega sodelovanja med narodi vsega sveta. Na tej parada se bodo zvrstile pred ljudmi, kd so od začetka spremljali naše delo, stvaritve vseh tistih stotrudesetih umetnikov z vseh kontinentov, najrazličnejših ras in njeviškim kloštrom — v septembru 1942, torej sredi italijanske okupacije. Skoraj tri tedne je gorela in tlela velikanska opatija, ki jo je ustanovil koroški vojvoda Bernard Spamheimski. Le-ta je poslal bele menihe v Kostanjevico 1234 in so tamkaj živeli neprekinjeno do 1786, kar pomeni, da so delovali v Kostanjevici skoraj pol tisočletja. Prvotni samostan je bdi znatno manjši, kajti ta- Cvijo Popovič: BANJALUČANKA (les, 1968, vis. 38 cm) — Z razstave »Naivni kiparji Jugoslavije«, Kostanjevica na Krki 1970 leriijah sodobne kiparske umetnosti. Kostanjeviška samostanska cerkev, v kateri bo slovesnost, je pogorela hkrati z največjim zidanim poslopje na Slovenskem —kosita- ko ra2ibo(hotil se je šele v dobi baroka, ko je njegov vsekakor ambiciozni predstojnik opat Tauferer samostan razširil in mu dal današnjo podobo. Medtem, ko je pod Taufererjevim vodstvom nastalo bržčas največje arkadno dvorišče v Srednji Evropi, pa so v cerkvi zakrili gotiko in doli notranjosti povsem baročno podobo. Prvotna cerkev je imela za dva loka daljšo ladjo in so jo skrajšali v XV. stoletju, medtem ko so v XVII. stoletju pozidali cerkveni zvonik in cerkev leta 1741 dokončno barokizirali. Ker je Jožef II. razpustil s svojimi reformami tudi kostanjeviški samostan, samostanski bratje niso dolgo uživali v baroku prenovljene cerkve in samostanskega poslopja. Se več: kazno je, da samostan ni bil nikoli do konca pozidan. Nova doba se je po Jožefovi reformi začela za samostan šede v letu 1929 ko je sloveči profesoir in akademik dr. France Stelfc, ki mu na pol za šalo na pol zares pravimo patriarh slovenske umetnostne zgodovine, odkril gotske kapitele in začel luščiti izpod zidu plemenito gotiko, kakršne imamo na Slovenskem prav malo ali pa skoraj nič. Tako je bilo 1934 poskrbljeno za odlično znanstveno prezentacijo tega znamenitega spomenika nekaj let pred zadnjo vojno, ki je žal tako boleče prizadela prav ta kulturnozgodovinski spomenik. Sledi- lo je več let razpadanja, nato pa v prvem povojnem neredu razvažanje materiala, ki so ga ljudje uporabljali za obnovo porušenih domov. Semintija je koga prešinila še kaka izvirna ideja, kakršna je bila tista, da so z dinamitom pognali v zrak cel trakt kloštra in tako »po skrajšanem postopku« prišli z dvorišča na cesto. Mladi in zagnani študentje umetnostne zgodovine — danes povečini prominentni umetnostni zgodovinarji kot npr. dr. Emilijan Cevc, doktor Luc Menaše itd. — ter poverjeništvo za kulturne spomenike pri tedanjem dolenjskem okraju (Bogo Komel j) so se leta 1946 lotili obnove cerkve in izpod ruševin reševali dragocene kapitele. Toda denarja za take reči že takrat ni bilo in tako je propadanje napredovalo ter slednjič zrušilo pod seboj 37 metrov visok stolp, ki je izredno poškodoval tudi cer-kev. Na izjemno prizadevanje slovensko spomeniš ko-var-stvene službe je slednjič prevzel skrb za kostanjevi-ški klošter Zvezni inštitut za zaščito kulturnih spomenikov v Beogradu in je pod vodstom direktorja Madžari-<5a sicer skromno, vendar redno skrbel zanj. Tako ima kostanjeviški samostan še danes glavnega projektanta iz Beograda, to je inž. arh. Milka Canak-Medičeva. Pod vodstvom Eda Tumherja je ves čas sodeloval tudi naš republiški zavod; v osebi danes že pokojnega ravnatelja Tumherja je imel kostanjeviški spomeniški kompleks vnetega zagovornika. Obnovitvena dela je več let vodila inž. arh. Špelka Valentinčič-Jurkovičeva, katere se je prav zavoljo tega, in pred tem dela na Otočcu, prijelo popularno ime »dohtar’ca za gradove«. Dr. Ivan Komelj je vodil konservatorska dela vse do danes, saj je v kostanjeviški cerkvi pričel kot študent in tako spremljal Obnovitvena prizadevanja od študenta do doktorja umetnostne zgodovine. . Na osebno prizadevanje podpredsednice tedanjega okraja Novo mesto inž. Vilme Pirkovičeve je bil ustanovljen 12. 6. 1962 poseben sklad za restavriranje in ureditev gradu v Kostanjevici. Le-ta pod predsedstvom Staneta Numčiča že osmo leto vodi obnovo, ki je poslej sistematična in koordinirana s spomeniško-varstveno službo in z lokalnimi faktorji ter se tako intenzivno ukvarja tudi s perspektivnim razvojem samostanskega poslopja. Le modrosti sedanjega slovenskega republiškega vodstva, ki je prisluhnilo in ustreglo dolgoletnim prizadevanjem, študijam in prepričevanju spomeniško-varstvene službe se moramo zahvaliti, da je kostanjeviški grad dobil zadnji dve leti znatnejša sredstva. Hitreje so začeli obnavljati in reševati propada ta izjemni spomenik slovenskega naroda. Toda z izročitvijo samostanske cerkve javnemu namenu smo šele na prvi postaji. Resno moramo ob tej priložnosti povedati in poudariti, da je samostan sicer pod streho, da pa nima niti enega samega prečnega zidu in ne stropov, kar pomeni, da lahko tudi najmanjši potresni sunek upropasti vse, kar je bilo za obnovo narejenega zadnjih dvajset let. Ker je spomenik last in stvar vsega naroda, smo dolžni, da ob tej priložnosti opozorimo na ta dejstva ves slovenski narod. Praznik dolenjskih Benetk, ki so zadnjih petnajst let če-da’ile bolj prisotne v slovenskem kulturnem življenju, nal torej zadolži vse odloču-joSe faktorje v občinskem in republiškem občestvu, da bodo projekt v prihodnje po-soešeno reševali'in rešili ter mu dali kar najhitreje širšo družbeno funkcijo, ki jo danes od takih objektov pričakuje modema družba. 2e jutri lahko obnovljeni samostan oz. grad znatno spremeni narodni dohodek gospodarsko tako pasivnih krajev pod Gorjanci. LADO SMREKAR LE* LO LA >IH SREČA PADA Z NEBA KDAJ KAKO PODROBNOSTI PREBERITE V ANTENI NA *. STRANI____________________ PRIZORČEK Z DELOVNEGA TABORA v Trebnjem: slikarja Pero Mandič iz Sanskega mostu in Petar Grgec iz Karlovca pred Grgčevim steklom »Zimske vrbe«; med njima je v ozadju Ivan Lackovič iz Zagreba. V takem delovnem vzdušju je minilo 6 nepozabnih dni na III. srečanju slovenskih likovnih samorastnikov m njihovih gostov iz Srbije, Bosne in Hrvatske. (Foto: Tone Gošnik) • - -C Svet umetnosti za vse ljudi (Nadaljevanje s 1. strani) Kuhar, Petar Grgec, Pero Mandič, Dušan Jevtovič, Mladen Dolovski in Polde Mihelič. Mlada trebanjska galerija hrani poslej 23 njihovih novih del: 17 slik na platnu in steklu in 6 kipov iz lesa in železa. Kaj je naivna umetnost? Kje je mesto likovnih samorastnikov v nati kulturi in kje so meje med iskreno naivo ter amaterstvom? O vsem tem je bilo napisanih in povedanih zadnje čase precej različnih mnenj in ocen, še mnogo več kot doslej pa bo na ta račun prelitega tiskarskega 'mila in oddaj v radiu in televteiji v prihodnje. Ne bi se moglo reči, da udeleženci letošnjega trebanjskega srečanja niso razpravljali mimogrede tudi o teh zanimivih in sodobnih vprašanjih — toda bolj jih je mikalo delo samo, slikanje in kiparjenje. »O tem naj razpravljajo poklicani, naše je, da se izpovedujemo in ustvarjamo« — tak Je dostikrat njihov odgovor, če nanese besed-i na teoretično razglabljanje. Dejstvo je, da imamo Jugoslo- vani v naivni umetnosti najboljše predstavnike na svetu. To potrjuje mednarodna razstava »Naivni 70«, ki je še odprta ta čas v Zagrebu, potrdil pa je tudi julijski simpozij o naivni umetnosti •v Hlebinah z mednarodno udeležbo. Kostanjeviškim razstavam naivnega slikarstva in letošnje, pravkar zaključene velike razstave naivnega kiparstva Jugoslavije, se pridružujejo razstave slik in kipov slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem. Njihov pomen je dvojen: ko najprej iščejo in odkrivajo nove samorastnike, pri tem hkrati kristalizirajo njihovo vrednost m pomen. Tega dela brez določenega rizika seveda ni mogoče opravljati, če naj bo hkrati vzgojno in spodbudno. V tem je ena izmed osnovnih nalog trebanjskih razstav in delovnih srečavanj. Tudi o tem bo napisanih še mnogo kritičnih in drugačnih besed, za Trebnje pa spet velja, da je zdaj najvažnejše delati in vztrajati pri začrtanem programu. V imenu upravnega odbora tabora se je letošnjim u-deležencem slikarske kolonije v soboto zvečer pod mirenskim gradom zahvalil za so- Srečanje z Jaki jem 21. avgusta zvečer je galerija v Krškem odprla novo razstavo: z deli, nastalimi v zadnjem letu dni, se je z izborom iz cikla »embrionalna faza organizma« predstavil avtodidakt Jože Horvat-Jaki iz Nazarij. Nad sto ljudi je napolnilo majhen prostor galerije. Med njimi so bili tudi udeleženci trebanjskega slikarskega tabora, ki so ta dan obiskali še Kostanjevico. Srečanje je začela Marjanca Uršič, navzočega slikarja pa je predstavil umetnostni kritik Zoran Kržišnik, direktor Modeme galerije iz Ljubljane. Ogledovanje razstavlje-nih živopisanih slik, polnih fantastike in prvinskega gomazenja, je potrdilo kritikove besede, ko je med drugim dejal: »Groza, ukročena v človeške dimenzije, prisiljena celo v miniaturni for-mait in obsojena, služiti ra- Tekmovanie harmonikarjev Kulturno umetniško društvo Gorjuše bo priredilo septembra (datum bodo še objavili) tekmovanje harmonikarjev pri gostišču »Ob tabornem ognju« na Pokljuki. Tekmovalci morajo biti stari vsaj 45 let, nastopati morajo 2 diatonično (staro) harmoniko, tekmujejo pa lahko le 8 partizanskimi in narodnimi Pesmimi. Prijave bodo sprejemali do 15. septembra na naslov: Tekmovanje harmonikarjev, poštno ležeče — Zgornje Gorje. dosti estetskega užitka — to je notranja napetost teh listov in nemara notranja napetost vsega Jakdjevega ustvarjanja vsaj v zdajšnjem njegovem, fantastično surrealističnem' obdobju.« S petkove otvoritve Jaki-jeve razstave v krški galeriji: slikar Jože Horvat-Jaki med gosti po otvoritvi in govoru Zorana Kržišnika. (Foto. T. Gošnik) Za ljubitelje umetnosti je Jakijeva razstava v Krškem prijeten dogodek, mlada galerijska ustanova pa tudi s to prireditvijo kaže, da si prizadeva seznanjati domačine in goste s sodobnim slikarst-vom. RazsU’v bo odprta do 4. septembrn vsak dan dopoldne in popodne Tg- delovanje in prispevke galeriji Roanan Ogrin. Opisal je dosedanji ugoden razvoj tabora: 27 slikarjev in kiparjev samorastnikov je doslej sodelovalo na treh delovnih srečanjih, v Trebnjem pa je razstavljalo doslej že 111 u-metnikov. Trebnje, tabor in njegovo galerijo štejejo samorastniki počasi za svoJ drugi dom, za svojo Pa jo imajo tudi delovne organizacije in občani. Slikarjem in kiparjem je nato razdelil spominske plakete, zahvalil pa se. je tudi kolektivu DANE na Mimi, ki je prevzela pokroviteljstvo tabora, kot članom umetniškega sveta, ki bedijo nad umetniško rastjo ustvarjanja. Na sklepnem slavju je pozdravil zbrane likovne samorastnike in goste tudi mirenski rojak inž. Marko Bulc, član ZIS, ki se je udeležil zaključka tabora skupaj z Bogdanom Osolnikom, članom CK ZKJ, in Maro Rupe-na-Osolnikovo, generalno tajnico Rdečega križa Jugoslavije. čestital jim je za opravljeno delo, v katerem je treba videti pomemben prispevek k domači in svetovni kulturi, saj vse to po svoje prispeva k humanizaciji človeštva. Če gledamo tako na ustvarjanje samorastnikov, nam je jasnejša tudi širši pomen njihovega de^a^ Svetoval je hkrati, da bi na prihodnja taborska srečanj3 vabili tudi likovne samorastnike iz tujine: s tem bo tabor v Trebnjem lahko veliko prispeval tudi k ugledu naše samoupravne odprte družbe. Član umetniškega sveta tabora, prof. Mirko Juteršek, Je nato dejal, da kažejo letos oddana dela izredne kvalitete. čestital je likovnikom ln organizatorjem tabora in pri tem zlasti podčrtal velik naioredek skupnih uspehov treh let. zlasti pa izreden delovni polet v koloniji. V ime. nu slikarjev in kiparjev se le za dosedanle razumevanje ln resnično tovariško pomoč Iskreno zahvalil slikar Viktor Maevar, ki le hkrati zaželel orijetno svidenje na 4. srečanju priho^nle leto. TONE GOŠNIK £erv»r;»n+«;|. S. RAVNATELJSTVO OSNOVNE ŠOLE V KOSTANJEVICI sporoča, da bo VPIS V VZGOJNO VARSTVENO USTANOVO (otroški vrtec) v ponedeljek, 31. 8. 1970, od 8. do 10. ure dopoldne v selski pisarni K vpisu morajo priti tudi starši tistih otrok, ki so že v ustanovi, ker je potrebno podaljšati pogodbo. Učenci osnovne šole v Kostanjevici od 2. do 8. razreda se zbero pred šolskim poslopjem v soboto, 29. 8. 1970, ob 17.30 popoldne, kjer bodo dobili navodila za novo šolsko leto. PODJETJE ZA IZDELAVO MONTAŽO KEMIJSKE OPREME IN INSTALACIJ »KEMOOPREMA« TREBNJE razpisuj e sprejem za večje število VAJENCEV - ŠTIPENDISTOV za poklic konstrukcijskega ključavničarja, rezkalca in varilca Kandidati morajo imeti uspešno končano osnovno šolo. Kandidati naj pošljejo prijavo v roku 15 dni od dneva objave na naslov: »KEMOOPREMA« - Trebnje, splošni sektor, Trebnje. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA - ODDELEK ZA ODRASLE V NOVEM MESTU bo sprejemala prošnje za VPIS V 1. LETNIK ODDELKA ZA ODRASLE do 10. septembra 1970 Prošnja mora bditd kolkovana s kolefoom za 1 din in jd je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo in izpisek iz rojstne matične knjige. Prvi sestanek na novo vpisanih slušateljev bo v petek, 11. septembra 1970, ob 16. url v šolskih prostorih. Sestanek slušateljev višjih letnikov bo prav tako v petek, 11. septembra 1970, ob 17. uri. RAVNATELJSTVO 4 ■■■ sva res kradla? 6. avgusta je bilo v Dolenjskem listu objavljeno, da sva 30. julija ukradla v skladišču močnih krmil v Bršli-nu 45 kg krmil. Ker sva prepričana. da to ni bila kraja, ampdk pomota, za katero midva nisva kriva, pojasnjujem, kako se je vse zgodilo. V trgovini sva plačala 50 kg krmil, s potrdilom o vplačilu pa so naju napotili v skladišče. Tam so povedali, da vreč po 50 kg nimajo, ampak manjše po približno 25 kg. Pripomnila sva, da bova vzela dve vreči, šef skladišča je na potrdilu takoj popravil količino na 45 kg in dejal, da nama bodo denar za 5 kg preveč plačanih krmil vrnili v trgovini. Vseskozi sva bila prepričana, da lahko naloživa dve vreči, saj nama ni nihče povedal, da tehta ena 45 kg. Ko sva torej naložila u avtomobil dve vreči, sva se iz skladišča napotila v okoli 500 m oddaljeno trgovino, kjer sva dobila vrnjeno razliko. Nihče pa naju ni opomnil, da sva kaj preveč vzela. Zato sva se zelo začudila, ko so za nama domov prišli miličniki in zahtevali, naj krmila takoj odpeljeva v skladišče. Ubogala sva jih, ne da bi vedela, za kaj gre. Ko sva prišla spet v skladišče, so naju Obdolžili, da sva krmila ukradla. Vsi delavci so trdili, da sva vzela dve vreči, takrat, ko sva odhajala, pa naju ni nihče opomnil. Prepričana sva, da do te pomote — ponavljava: ne Hvala za rešeno življenje! V nedeljo, 2. avgusta, sem se kopal v Dolenjskih Toplicah v zunanjem bazenu. Plaval sem proti sredini, ko mi je naenkrat postalo slabo in sem se začel potapljati. Proti meni je prav tedaj priplaval brat in prosil sem ga, naj mi pomaga, ker izgubljam moči. Nato sem izgubil zavest in se ničesar več ne spominjam. Rad bi se zahvalil vsem tistim; ki so mi pomagali pri reševanju v bazenu in nato v ambulanti. Prisrčno se zahvaljujem tovarišema, ki sta me potegnila iz vode, kot tovarišicam, ki so mi dajale umetno dihanje, ter bolničarkam za pomoč v ambulanti. Iskrena hvala tudi zdravniku topllške ambulante za prvo pomoč. Zvedel sem, da je neki tovariš ta prizor slikal; vljudno ga prosim, da bi mi te slike poslal. Ponovno se vsem prisrčno zahvaljujem za pomoč, ki so mi jo nudili pri reševanju. Hvala tudi rešilni postaji in splošni bolnišnici v Novem mestu. S prisrčnimi pozdravi, FRANCI RAJH Maribor Grizoldova 41a kraje! — ne bi prišlo, če bi delavci opravljali svojo dolžnost tako, kot bi jo morali, ne pa, da pustijo kupcet da nalagajo sami. Pripominjava, da do zdaj še nisva kradla in da kaj takega nama tudi nihče ne- more očitati. MIRKO OVNIČEK, Hrib pri Stopičah HUBERT MIKLAVC, Šmihel Nekoristno zapravljanje Nakup je v današnjih časih lahko pogosto nekoristno zapravljanje denarja, posebno še v obdobju raznih razprodaj, popustov in podobnega. Pred kratkim se mi je zgodilo tole: Neko dopoldne sem v poslovalnici »Tehnika« podjetja MERCATOR -TRGOPROMET v Kočevju kupil pony kolo. Veljalo je blizu 590 din. Istega dne popoldne sem slučajno opazil, da enaka kolesa prodajajo tildi v NAMI, ki je le okoli 150 m oddaljena od »Tehnike«. Seveda me je zanimalo, po koliko so taka kolesa v NAMI. Prodajalec mi je povedal, da so po 591,20 din, vendar jih prodajajo z 10-odstotnim popustom, se pravi da so le po nekaj več kot 530 din. Tako sem zvedel, da sem nekoristno zapravil oziroma vrgel stran tisti dan okoli 59 novih oziroma 5900 starih din, kar je za današnje čase kar lepa vsota. Takih primerov bi drugi kupci našteli še več. V današnji dobi, ko eno trgovsko podjetje prilagaja svoje cene sezoni in zahtevam trga, drugo pa ne ali samo delno (ker tega noče ali ne more) je torej bolj pametno obiskati več trgovin in se pozanimati za ceno, kot se odločiti za nakup nahitro. Ta grenka izkušnja je zame draga šola, upam pa da bo koristila tudi bralcem teh vrstic. J. K. NI NUJNO, da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki ao objavljeni na tej strani. — K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišita svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebno željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za Javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače). vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega od-* govoren predvsem sam. UREDNIŠTVO DL VSE ŽA ŠOLO dobite v knjigarnah in papirnicah DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE kjer vas poleg dobre in hitre postrežbe pričaka? pri večjem nakupu tudi prijetno presenečenje. Pričakujemo vas V BREŽICAH, V KRŠKEM, V KOČEVJU, V ČRNOMLJU, V TREBNJEM IN V LITIJI! St. 35 (1066) — 27. VIII. 1970 i>OL£N J 6K1 LISI 7 Portret tega tedna Na dan občinskega praznika leta 1963 se je brežiški radio prvič oglasil. Prenašal je slavnostno sejo občinske skupščine. To je bilo rojstvo nove slovenske lokalne radijske postaje. Poslej se je oglasila vsak torek, petek in nedeljo na srednjem valu 194 m (ali 1562 kHz). V nedeljo, 23. avgusta, je imel brežiški radio tisočo oddajo. To je za ljudi, ki delajo v studiu, in poslušalce pri sprejemnikih pomemben jubilej Tisoč oddaj radia Brežice Pogovor z Vladom Podgorškom, ki je v studiu prvi človek Vlado Podgoršek je na radiu urednik. V hišo, od koder trikrat na teden »zbežijo« novice in zanimivosti iz Spodnjega Posavja po etru, je prišel leta 1964- Hkrati je tudi direktor zavoda za kulturo in še marsikaj. Vse v eni osebi. »Kaj čutite ob tem jubileju?« smo ga vprašali. »Minilo je precej časa ... od takrat. Prebijali smo se, kot smo vedeli in znali. S sodelavci je bil križ. Morda tudi zato, ker ni bilo denarja za honorarje-Vprašanja sodelavcev sicer še nismo mogli urediti ... Jubilej? Da, lepo je slišati: 1000 ODDAJ. Praznovali pa bomo z delom.« »Kaj pa mislijo poslušalci?« »Z anketo smo jih prav to vprašali. Zelo so zadovoljni. Naše oddaje redno poslušajo, želijo tudi, da bi se radio večkrat oglasil.« »Pa se jim bo želja izpolnila?« »če bo šlo po sreči, že kmalu, že to jesen. O tem bo razpravljal in odločal sedemčlanski programski svet. Računamo, da bi u-vedli še eno oddajo med tednom. Radio bi poslej oddajal ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah. Razen tega bo programski svet oblikoval nov koncept radia.« »Večkrat smo slišali, da so lokalne radijske postaje v težavah. Lahko kaj več poveste o tem?« »Do letos je to držalo več kot stoodstotno. 20. aprila letos pa so lokalne postaje (tudi naša) z RTV Ljubljana podpisale pogodbe, po katerih jim je zagotovljeno lažje dihanje. Tako RTV zdaj tudi pri nas vzdržuje oddajnik, plača dva človeka, na voljo pa je dala tudi glasbeni arhiv.« »Naj vprašamo še po načrtih?« »O novem razporedu oddaj sem že prej povedal. Razen tega pa je predvideno, da bi oddajnik kmalu ojačili na 2 kw, izpopolnili opremo za studio (dva magnetofona) in še marsikaj uredili. Želimo, da bi postal naš radio še boljši in hitrejši obveščevalec ljudi v brežiški in krški občini.« IVAN ZORAN Trenutek s »primopredaje« otrok na hodniku novomeškega Centra za socialno delo. Levo na sliki sta zakonca Leopold in Frančiška Selan z malo Renato, sredi (v ruti) je babica Rozalija Robek, desno pa Angela in Janez Andoljšek s Suzano. (Foto: Ivan Zoran) f „Zdaj boste v dobrih rokah" Robkovi dekletci s Trške gore se bosta poslej pisali Andoljšek in Selan -Suzana je šla v Ribnico, Renata pa v Novo mesto Robkovi sestrici s Trške gore sta dobili starše: Suzana — novembra bo dobila tri svečke na torto — Andoljškove iz Jurjeviče' pri Ribnici, Renata — prav te dni je dopolnila prvo leto — pa Selanove iz Novega mesta. Novi starši so dali otrokoma dom, ljubezen in svoje ime S podpisom na pogodbi o posvojitvi Suzane in Renate so zajamčili, da bodo dali otrokoma vse, kar bi sicer lahko ponudili svojim otrokom, kc bi jih imeli. To se je zgodilo 20. avgusta dopoldne v pisarni socialne delavke Majde Kristan, v Cfentru za socialno delo na novomeškem Rotovžu. Začelo se je s prisrčnim, a ganljivim prizorom na hodniku. Ko so tja prinesli Renato, je takoj poiskala Suzano, jo objela in poljubila. Renata seveda ni vedela, da objema in poljublja svojo starejšo sestrico. Tudi Suzana ni vedela, da .je dekletce, Ki jo tako vztrajno išče z rokama, njena mlajša sestrica. Bilo je, kot da se že dolgo, dolgo nista videli. KAJ SO PRED* 70 LETI PISALE Dolenjske Novice. Ne veš, kje te zgrabi smrt ■ (NA SAVI PRI LITIJI) — je 28. t. m. popoldanski brzovlak povozil 28 let staro dekle, ki je železniški tir čistila trave: Iz Ljubljane je pripeljal tovorni vlak, ki se mu je umaknila, ali najbrž od prevelike vročine nekako omamljena ni zapazila, da Isti čas prihaja od Zidanega mosta sem brzovlak. Ta jo je zadel ter vrgel s tako silo nekaj metrov daleč, da je bila takoj mrtva. Človek pač ne veš, kje te sgrabi smrt. ■ (IZVOZ JtIVALI) — V mesecu juniju so v Novem mestu in Trebnjem za izvoz naložili 864 kozlov, 803 koštrune, 422 prašičev, 26 telet, 15 krav in 3 vole. Večino teh živali so poslali na Tirolsko. ■ (ZBRANE SPISE) — gosp. Ivana Trdine, upok. profesorja ▼ Novem mestu, izda založnik J. Schwentner v Ljubljani. ■ (MARON) — krščanski deček iz Libanona. To je naslov novi lepi knjižici, katera je s štirimi podobami okrašena, in kaj priporočljiv^ za šolske knjižnice, ali darila pridnim šolarjem. Založila jo je katoliška bukvama v Ljubljani. ■ (IZ SOVRAŠTVA DO KATOLIŠKE CEKVE) — raztrosila je judovska »Frankfurter Zeitung« mnenje, da so francoski katoliški misijonarji povzročili upor Kitajcev proti tujcem. To je premišljena časnikarska laž. ■ (OBČINSKA VOLITEV ZA ŠMIHEL — STOPICE) — dne 30. julija. Zupanom B E 0 0 0 a ® a a a a a a a a a je bil izvoljen zopet gospod Josip Zurc iz Kandije; svetovalcem gg.'. Dular Janez iz Vavte vasi, Penca Janez iz Crmošnjic, Dular Josip iz Jurke vasi, Jeriček Josip iz Gor. Težke vode. Znane Janez iz Šmihela, VVindischer Josip iz Kandije. Pintar Franjo iz Kandije, Nagelj Mihačl iz Smoline vasi, Plantan Anton iz Stranske vasi, Sta-niša Franc iz Vine vasi. ■ (IZ SEMIČA) — Zupanom izvoljen je g. Jakob Plut, svetovalcem Matija Plut, Matija Dajčman in Štefan Jakša. ■ (OKRAJNA SODNIJA V ZATICNI) — preseli se z novim letom v Višnjo goro. Ob enem preseli se tja tudi davkarija. ■ (STOLETNICA SLOMŠEKA) — V dostojno proslavo stoletnice rojstva velikega slovanskega pisatelja, šolnika in narodnega buditelja A. M. Slomšeka priredi se v njegovem rojstnem kraju na Ponikvi ob juž. žel. dne 5. avgusta t. 1. vse-sloven-ska slavnost, na katero vabi slavnostni odbor. — Soditi po pripravah in mnogobrojnih oglasih, obeta biti ta slavnost ena najlepših in največjih narodnih praznikov, kar jih je priredil zadnja leta slovenski narod. — Te lepe slavnosti se hoče tudi vdeležiti premil, škof Josip Strossmajer. i (IMENOVANJE) — Suplent na ljubljanski višji gimnaziji g. Milan Mencinger, je postal redni učitelj na gimnaziji v Ko-čevji^ Veroučiteljem na ljubljanski nižji gimnaziji je imenovan mestni kaplan č. g. dr. Gregor Pečjak. (IZ DOLENJSKIH NOVIC 15. avgusta 1900) Ko bi to srečanje videla njuna mama ... Videla pa ga je njuna babica. »Prinesla ju je k tpeni, pa spet izginila,« je začela o svoji hčeri. »Za Renato mi sploh ni povedala. Ko sem ji dala vedeti, da vse vem, je kar oči izbuljila. Ta...« »Zdaj bosta otroka v dobrih rokah,« je pripomnil direktor Centra za socialno delo Viktor Bartolj in to jo je potolažilo. Vsaj videti je bilo, da jo je. »Vaša hči se je odrekla Suzane in Renate. Dovolila je tudi, da se otroka poslej pišeta po posvojiteljih,« je spet pripomnil direktor Bartolj. »Ampak, jaz bi le raje. . Saj ju bom smela obiskati, ali ne?« »Kadar boste hoteli,« sta skoraj hkrati odvrnila krušna očeta Suzane in Renate, Janez Andoljšek in Leopold Selan. »Ne bomo vam zapirali vrat.« Potem so podpisali pogodbe o posvojitvah: Janez in Angela Andoljšek, zakonca brez otrok, da sprejemata za svojo Suzano ter Leopold in Frančiška Selan, da bosta vso svojo očetovsko in materinsko ljubezen posvečala mali Renati. Sopotnik umrl 30. avgusta okoli polnoči Je * avtomobilski nesreči pri Kartelje-vem izgubil življenj« 23-letni Parižan Claude Amaudruz Sedel je na desnem .sedežu spačka, ki ga Je proti Ljubljani vozil philippe Spileers. V tem avtomobilu je bil tudi Jean Margarie. Naproti Je s taunusom 12 M pridrvel turSki voz nik Erdogen Uluisik, 38 ki živi v Nemčiji, vendar med srečanjem ni easenčil luči. Francoza je to zmedlo. zapeljal je na levo stran ceste, kjer sta voalli strahovito treščili skupaj. Spileersa, Marjjariea. Ulul-sika in njegovo ienp Ayse Nurten so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo so ocenili na 18.000 din. »Magnifićo« na obisku Ansambel Magnifico iz Skopja bo nastopil 29. avgusta ob 19. uri na vrtu hotela Kandila v Novem mestu, naslednii večer pa oh isti uri v parku zdravilišča v Dolenjskih Toplicah. Pričnku|ejo, da bosta obe prireditvi dobro obiskani. Podpisati se je morala tudi babica, po zakonu določena otrokoma za začasno skrbnico. Pisanja nevajena roka je komaj ustregla paragrafom. Za Suzano Andoljšek m Renato Selan se je s tem začelo novo obdobje. Dobili sta starše. In ne edini, ne edina, milo rečeno, odvržena otroka. Se veliko jih je, ki so se jih hotele nezakonske (v glavnem te) matere iznebiti, češ: »Kaj pa je tebe treba bilo!« In še >teliko jih je, ki so jih novi, krušni starši prav tako lepo sprejeli v družine. »Al’ te je treba bilo al' pa ne, vendar jaz srčno ljubim te« IVAN ZORAN Vsi „ptički” so spet v gnezdu (Nadaljevanje s 1. strani) štolo, v kateri sta bila še dva naboja. Na postaji milice v Donji Stubici je naposled priznal, da je Špoljar in skesano dodal, da je tudi pištola iz novomeških zaporov. Preden so Špoljarja prijeli je bilo vlomljeno v Vjesni-kov kiosk v Štubičkih Topli- cah. ‘'torilec je odnesel kovance, transistor in cigarete. Vse ^iže, da je ta vlom naredil ^Poljar, ko pa je od-» šel 3'&t, je plen skril. Ali ima ra vesti to dejanje ali ne, bodo ugotovili v preiskavi- V torek, 25. avgusta, smo hoteli obiskati špoljarja v KRPANOV KOTIČEK Kam bi s kobilico? 2e dolgo imam na jeziku, kar mi je prišlo na pamet, da povem nekaj o svoji kobilici. O njej ste’ že marsikaj slišali, še cesarica na Dunaju je ni pozabila, čeprav ji je pravila kozica. Veliko je reva skusila. Dandanes je še bolj suha in koščena kot včasih. Veliko sva na potu, pa se pase ob cestah, kjer je trava tako bela kot klobuk, ki ga mlinar tri dni ni očedil. Tudi pozimi ne dobi vedno krme. Kmečki ljudje neradi gledajo popotne. Prav jezni so na postopače, ki prosijo jedi, oblek, pa tudi krme za svoje živali. če ne dobijo, pa sa- od T^sta, Trbiža in Celovca v paPirnatih vrečah moko, ki ji pravijo cement. Vozij° Pa tudi železo, zvito in dolgo kot kurja čreva, & lahko gradijo bajte. Prav tako vozijo še sto drugih reči, ki jim ne vem imen0 in dobijo za blago poln? mošnje cekinov, pa še cesarskega pisma jim ni treba pokazati meja. čem. V naši beii Ljubljani vidim P°vsod narisanega konja 2 vozom, ki ne sme peljat1 v mesto. Mesto je res Veliko, ali cesarski Buna) je še večji, pa vendar tarn lahko vozijo koči-jazi- ?ri nas je vse tako narejeno, da človek ne mi vzamejo, kar mislijo, ^ m0re v mesto, kakor bi da jim gre• Tako je bilo hoteli to je natanko tako. v Dobrepolju in še marsikje, zato kmetje tudi mene odganjajo kot cigana, ker po stari navadi nosim klobuk širokih krajev in debelo suknjo iz domače volne. Soli imamo, hvala bogu, dovolj, čeprav je bila angleška bolja, vendar sem zavoljo nje prišel ob delo in kruh. Drugega se mi ne splača tovoriti takole od petih zjutraj do osmih zvečer cika coka, cika coka s konjem. Če prav do dobrega vse premislim, gre dandanes kupčija najbolje tistim furmanom v velikih vozovih brez konj, ki vozijo kakor bi mački miš na rep Plezal, da se potlej vrti sarna okrog sebe. doseči 1e Pa vendar ne more. jaz b°m pa drugo nare. dil, kakor $e nikomur ne zdi Zajezdil bom svojo kobilico, saj jahanje menda ni Prepovedano, in bova koračila tam, kjer hodijo Hudje. Tako se bom lahko Po mili volji ogledal Izbijano ifi se odžejal pri Figovcu ali v kaki drugt krčmi, kjer se bo meni hotelo. Pa Mravi ostanite! Vaš Martin Krpan novomeškin naporih, da bi povedal, zakaj m hotel itj s Sajevcem in Adžidem v Italijo* kako se mu je sploh posrečilo ostati na prostosti toliko časa, in podobno. Na okrožnem sodišču pa nam takega pogovora niso dovolili, češ da Špoljarja niti prei-skovaln> sodnik še ni zaslišal. Zvedeli 6mo tudi, da sta Sajevec in Adžič v KPD Dob. Tja so ju odpeljali iz ljubljanskih zaporov, kjer sta se znašla kmalu potem, ko ju je v Trstu prije’a italijanska policija in izročila jugoslovanskim kolegom. I. Z. „Padel bo rekord" (Nadaljevanje s 1. strani) »Nagrada Gorjancev« je letos izmed štirinajstih avtomobilskih hitrostnih preizkušenj za prvenstvo Jugoslavije v državi edina v Sloveniji. Vodstvo dirke se zato toliko bolj prizadeva, da bi prireditev tudi letos brezhibno potekala v zadovoljstvo tekmovalcev in gledalcev. Na delo prirediteljev i^ti na tekmovalno progo komisija ni imela posebnih pripomb in vse kaže, da bo licenca (športno-teh-nično dovoljenje za izvedbo dirke) še ta teden tudi formalno potrjena. Vsi pogoji za izdajo licence pa so zaradi nesreč na velikih svetovnih dirkališčih, še posebej pa zaradi tragičnega dogodka v Kamniku, ko se je smrtno ponesrečil nemški dirkač Diet rich, seveda bolj strogi in natančni, kot so bili lam. Dolžina proge bo ostala nespremenjena, bolj podrobno pa bodo določeni prostori za gjedalce in varnostni ukrepi za zaščito tekmovalcev in gledalcev. Pričakujejo, da bodo v ostrem boju za prvaka Jugoslavije nastopili na Gorjancih vsi najboljši domači tekmovalci, obeta pa se tudi presenečenje e mednarodno udeležbo, Sekretar ZSK Tomov je rekel: »Bodite brez skrbi, letos bo zanesljivo padel stari rekord proge!« Rekord gorjanske proge 100,57 kilometra na uro je postavil lam Mariborčan Aleš Pušnik z renault—gordini jem. PRIV0S TO ZADl oJkč juO DBH iNOVO MESTI 80 NAGRAD! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO Da bi se člani ^vtomotc društva Novo mesto lažje posluževali društvene pisarne na Ljubljanski cesti 8 b (telefon 21-264), smo spremenili delovni čas: po novem bo pisarna odprta vsak dan od 6. do 13. ure in ob četrtkih od 6. ure do 16.30. AMD Nov n mesto mmm :vv'|v>?:£ m jj ■ Turistični delavci drugod po Sloveniji in Jugoslaviji tarfljj® nad letošnjim obiskom gostov, ker je manjši kot lani, na našem območju pa je obisk za blizu 20 odsto' v večji. Na sliki: prizor iz kampa na Otočcu, kjer se zlasti tujci zelo radi ustavijo za nekaj dni na pot* p °ti morju ali pa na prijetnem potepanju po Jugoslaviji. Foto: M. Jakopec JE NAMENILA SVOJIM VARČEVALCEM NAGRADNO ŽREBANJE v katerem sodelujejo varčevalci vezanih hranilnih vlog in deviznih računov, ki so ali bodo vložili na hranilno knjižico ali devizni račun pri banki do 30. 11. 1970 najmanj 2.000 din na odpovedni rok nad eno leto: hranilne vloge sprejemamo: — na sedežu banke v Novem mestu, Trdinova 2 — pri podružnici Krško — pri ekspoziturah Metlika in Trebnje — pri vseh poštah na območju banke — pri kmetijskih zadrugah: Novo mesto, Metlika, Trebnje, žužemberg ter Agrokombinata Krško Vloge na devizne račune sprejemamo; — na sedežu banke v Novem mestu — pri podružnici Krško Pri žrebanju dobi vsak vlagatelj toliko žreb-nih listkov, kolikokrat izpolnjuje pogoj, vendar je lahko samo enkrat nagrajen. Nagrade so: 1 osebni avtomobil »Austin-IMV 1300« 1 motorna kosilnica »Alpine« 5 mopedov »TOMOS« 1 motorna žaga »Stahl« 1 pralni stroj »Gorenje« 1 televizor »Orion« 1 šivalni stroj »Mirna« 2 hladilnika kapac. 80 1 5 fotoaparatov »Zorki« 10 brivskih aparatov »Iskra« 10 likalnikov na paro »Rowenta« 42 stenskih ur Žrebanje bo dne 14. 13. 1970 v prostorih banke. Nagrade so namenjene morda tudi vam, aato — če še niste — postanite in ostanite varčevalec DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ na zalogi imamo ročne motorne kosilnice alpina . moč: 4,5 KM prostornina; 98 ccm širina grebena: 90 cm .učinek 3000 m;/uro cena: 4.775.- din ali 140.000.- lit in 1008.- din rezervni deli in servis zagotovljeni! dobava takoj! cosmos zastopstvo tujih firm: ; alpina, bertolini, gibo, same, alfa romeo, m.a.n., Ljubljana, Celovška 32 Zagreb, Trg žrtava fašizma 1 Medvedek za darilo Bilo je v jeseni pred nekaj leti. Takrat sem bil star pet let. Tista jesen je bila mrzla. Prav tako kakor sosedje, smo tudi mi delali hišo. Za njihovo je bila nepokrita gnojna jama, v kateri je bilo apno. Kdar je padal dež, je bila jama polna vode. Otroci smo iz .drevesnega lubja delali ladjice Ln jih spuščali po vodi. Tudi tistega dne smo spuščali ladjice in se veselo igrali. Jaz sem ob vodi ostal najdlje, še tudi potem, ko so drugi otroci že zdavnaj odšli domov. Spuščal sem svojo ladjico vedno dlje. Nenadoma mi je spodrsnilo in padel sem v vodo. Začel sem brcati, dokler se naposled nisem izvlekel na suho. Stekel sem domov kjer me je mama preoblekla v sveže perilo in me spravila v posteljo. Drugi dan smo se pr sosedovi jami spet zbrali otroci. Prišel je tudi sosedov Aleš. ki je bil star 3 leta. Ko so drugi odšli domov, sva z Alešem ostala sama. Ko je svojo ladjico pognal malo predaleč, se je nagnil, da bi jo ujel, toda še v istem trenutku je padel v vodo. Ko se je spet prikazal iz nje, sem ga zgrabil za noge in ga začel vleči ven. Aleševo kričanje je slišal tudi moj oče, ki je bil na podstrešju in je skozi okno ugotovil, kaj se je zgodilo. Stekel je prot; nama, toda tedaj je bil Aleš že na suhem. Potegnil sem ga iz vode, oče pa ga je odnesel domov. Ko smo se preselili v novo hišo, so nas obiskali Aleševi starši in mi prinesli za darilo, ker sem rešil Aleša, lepega medvedka. Ta medvedek mi je najbolj ostal v spominu. MLADEN ROGINIČ VINOGRADNIŠKA Prijetna družba je obiskala Formo vivo. Težko hi bilo oditi, ne da bi si ogledali prekrasne arkade kostanjevi-škega gradu, cerkve in stare obokane kleti. Med možmi, ki so bili vsi domačini, je pred kletjo stekel pogovor o kakovosti in količini cvička njegovi zaščiti in izvozu, obdelavi in obnovi vinogradov ter drugem. Nenadoma se je v pogovor vmešala ena izmed žensk in vprašala: »Ali tudi tujoi prihajajo pogledat klet?« »O, pridejo, pridejo, ko si prihajajo ogledovat tiste štore tam zunaj,« se je odrezal Jože. . M. O. Profesorska raztresenost V partizane je prišla žena, katere mož je bil po poklicu profesor, sedaj pa tudi partizan. Nekje na Gorjancih je prišel njen čas. Rodila je otroka in vse se je srečno končalo. Predno se je četa premaknila naprej, je vodstvo za prenos določilo kar osem borcev za dve izmeni. Komisar, ki je bil zelo spreten tudi v intendantskih poslih, je za prehrano matere in otroka nekje staknil ovco. Pred odhodom čete je komisar poklical zbeganega očeta, vzel ovco in rekel: »Vzemi tole, prav ti bo prišlo.« Profesor je molčal. Komisar je malo počakal, potem pa spet rekel: »Daj, no, vzemi ovco! še zelo jo boš potreboval!« Profesor je gledal zdaj komisarja zdaj ovco in ves zaskrbljen vprašal: »čemu mi bo še ovca? Ali nimam že dovolj skrbi z ženo in otrokom?« Komisar pa ne bd bil komisar, če ne bi poučil svoje ga borca: »čemu ti bo ovca? Tovariš dragi, ovca je vendar najvažnejša! Mleko, tovariš, mleko!« MARIJA ODORČIČ Obvestilo bralcem in sodeiavcem Poslane in sprejete zgodbe za naš lanskoletni nagradni natečaj »GOSJE PERO« smo medtem v <‘e-loti objavili. Zdaj pridejo na vrsto najboljše izmed zgodb, ki so nam jih naši bralci poslali potem, ko je rok za prvi natečaj že potekel. Za te objavljene sestavke., bomo plačali piscem malo boljši honorar kot ga plačujemo sicer, slabše napisanih zgodb, ki niso primerne za objavo, pa v tem primeru ne bomo vračali. Prosimo vse sodelavce, da gornje pojasnilo upoštevajo. " _ UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA %**r Mi m «v«i \\\»j ,\\»# x\Ut U>/ ■* - «01» — Pri teh visokih gradbenih stroških si pač ne morem privoščiti lastne hiše! Brežice dobijo nov vodovod-vodovodni stolp je odslužil Dela se bodo začela v septembru - Nad čateškim motelom bosta dva zbiralnika - Obeta se dovolj pitne vode za 11.000 ljudi Brežiški vodovodni stolp bo kmalu samo še mestna zanimivost, motiv za fotografe in slikarje, turistična posebnost, pa tudi zgodovinski spomenik. Nič več ne bo v njem zbirališče vode; zdaj je v njem stalno »na zalogi« 1«0 kubikov pitne vode, ki priteče po ceveh iz črpališča v Brezini. Tako bo stolp prvič, odkar so ga teta 1910 postavili, da bi služil skupnim koristim, izgubil svojo vlogo v mestnem in okoliškem vodovodnem omrežju. Pred petdesetimi leti ga je tudi precej razmajal potres, da je od takrat manj trden in nesposoben za hujše obremenitve. V Brežicah so se namreč odočili, da okrepijo vodovodno omrežje in zagotovijo pitno vodo tudi čateškemu turističnemu območju ter drugim delom občine okoli njenega upravnega središča. Ugotovili so, da se jim vse to lahko posreči, če zgradijo vodne zbiralnike v višji legi, ki bodo hkrati tudi večji od brežiškega stolpa. Med tem so tudi že določili mesto, kje naj bi se zbirala voda — sprva za preskrbo 5.500, kasneje, v perspektivi pa 11.000 ljudi. To je kota 212 m na Šentvidu, blizu čateškega motela. Tam sta predvidena dva zbiralnika za 500 do 550 kubi-kov pitne vode Seveda bo potrebno preusmeriti tudi vodovodne cevi na Šentvid. Potegnili jih bo- O denarju bodo odločale točke Tričlanska komisija je na seji občinskega sveta Zveze kulturnih organizacij v Brežicah 18. t. m. predložila osnutek pravilnika o točkovanju in nagrajevanju društev. Na ta način želijo ovrednotiti vse oblike dejavnosti. Denarna pomoč bo v prihodnje torej odvisna od delavnosti. Ocenjevali jo bodo s točkami, podobno kot to že dela občinska zveza prijateljev mladine za svoja društva. Pravilnik bodo obravnavala društva In do konca septembra poslala svoje pripombe. do od sedanjega črpališča v Brezini. Te cevi bodo debelejše, odpornejše od sedanjih. Ta, novi vodovod bo preskrboval s pitno vodo poleg čaiteškega turističnega območja tudi kraje ob trasi Na Dolini so se izkazali Osnovna organizacija Rdečega križa na Veliki Dolini se je prva v občini odzvala pozivu občinskega odbora RK za zbiranje pomoči žrtvam potresa v Peruju. Za prizadete so zbrali med vaščani 450 dinarjev, kar je za tako malo območje precejšnja vsota. Podjetji Metal in Grad Mokrice pa sta pomoč še posebej nakazali. Rdečemu križu na Veliki Dolini predseduje Andrej Buko-vinsky. Dve novi sekciji ~ Za torek, 25. avgusta, je bila sklicana prva seja upravnega in nadzornega odbora občinske zveze v Brežicah. Na dnevnem redu je bila ustanovitev samostojnih sekcij za turistični razvoj in propagando ter kulturo in izobraževanje. Na seji so pregledali sklepe občnega zbora občinske turistične zveze in sprejeli pravilnike za delo njenih organov. Sedanji predsednik turističie zveze za brežiško občino je Karel Cater. Krška vas—Skopice in kasneje kraje z Mostecom in Dobovo. Vse te vasi bodo lahko dobile brezinsko vodo šele potem, ko bosta delala oba rezervovarja na Šentvidu. Računajo, da se bodo dela lahko začela že v prvih septembrskih dneh, v načrtu pa je, da mora biti cevovod iz Brezine do Šentvida položen še v tem letu. Gradbena dela bo prevzela celjska SIGMA, specializirano podjetje za vleko vodovodov in vodovodne naprave. Celjska kreditna banka pa je načelno že privolila v to, da sodeluje pri gradnji s 330.000 dinarji kredita. Vrednost letošnjih del cenijo na 730.000 dinarjev; od tega bo prispevalo stanovanjsko in komunalno podjetje 250.000, občinska skupščina pa 150.000 dinarjev. Srečanje pevcev v Mokricah V nedeljo 30. avgusta ob 15. uri, bo v Mokricah koncert pevskih zborov odraslih iz brežiške občine. Prireditev organizira občinski svet Zveze kulturnih organizacij. Nastopilo bo najmanj sedem zborov Do sedaj so se prijavili pevci iz Brežic, Kapel, Krške vasi in Dobove ter iz Cerkelj in Velike Doline Na koncertu bo zapel vsak zbor po dve pesmi, vsi sku paj pa bodo zapeli še pesmi Triglav, Bohor in Svobodna Slovenija. Po koncertu bo družabno srečanje, ki ga pri reja prosvetno društvo Slav ček iz Velike Doline. ©gl a.šiiile v DL*! NOVA TRGOVINA NA ČATEŽU! Trgovsko podjetje na veliko in malo KRKA - Brežice obvešča cenjene občane Čateža, da bo prve dni septembra odprta nova poslovalnica, v kateri bo na voljo vse potrebno blago: živila, delikatese, tekstil in želeandna. Za nakup v novi poslovalnici se priporoča kolektiv! NOVO V BREŽICAH RADIO BREŽICE PETEK, 28 AVGbSTA: 16.00— —16.10 Napoved programa in porodila. 16.10—16.25 — Nove plo-Sče RTB. 16.25—16.40 — Reportažni zapis s snemanja filma Desant v Brežicah. 16.40—17.00 — Obvestila m reklame. 17.00—1800 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. NEDELJA, 30. AVGUSTA: 10.30 — Domaće zanimivosti — Angela Skaler: Pred novim Šolskim letom na osnovni Soli bratov Ribarjev Brežice — Damjan Vahen: Po Holandiji, deželi tulipanov • — potopis — Za naSe kmetovalce — Marija SuSnik: Predpisi o davkih in ostalih dajatvah, ki bremenijo lastnike oziroma uporabnike zemljišč — Minute z Edvinom Fliserjem — Iz naSih krajevnih skupnosti — obisk na Sromljah — Obvestila, reklame in spored kinematografov 12.30 Občani čestitajo in pozdravljajo. TOKEK. 1. SEPTEMBRA: 16.00-—16.15 — Napoved programa ln srečanje z ansamblom Jožeta Šaleja — 16.15—17,15 — Poročila — Svetujemo vam — Jugoton predstavlja — Kaj prlnafia nova Številka Dolenjskega lista — Tedenski športni komentar — Obvestila, reklame in filmski pregled — 16.15—18.00 — MLADINSKA ODDAJA. ■ POSLEDNJA IZMENA NA LETOVANJU. V občinski počitniAkl skupnosti preživlja desetdnevne počitr'.ce Se 54 otrok. Med njimi je največ "čencev lz brežiške, ar-tiške in dobovske osnovne Sole. Z morja se bodo vrnili zadnjega avgusta. V Savudriji Je letos letovalo rekordno Število otrok, precej čez 200, zato Je občinska zveza prijateljev mladine izredno zadovoljna z odzivom starSev. Vsako leto imajo do organizatorjev več zaupanja. ■ BREŽIŠKO KULTURNO PO-ZiETJE JE MIMO. V grajski dvorani J« obiskalo sobotni koncert okoli 60 poslušalcev. Nastopil Je trlo Lorenz z Istim programom, s katerim se je ,-ečer prej predstavil ▼ ljubljanskih Križankah. Pevka Eva NovSakova Je zapela Sest Škotskih pesmi. Občinstvo In organizatorje koncerta Je pozdravil pred- BREŽIŠKE VESTI stavnik ljubljanskega festivala Branko Dobravc. ■ IZ PRVE POMOČI m IZPITOV. Od 10. julija do 18. avgusta Je opravilo pri komisiji občinskega odbora Rdečega križa v Brežicah izzite za prvo pomoč pri prometnih nesrečah 267 kandidatov, bodočih voznikov motornih vozil. Tečaji se vrste skozi vse počitnice. Za izpitno komisijo lz Brežic-prosijo tudi lz drugih krajev, kjer sami tega niso organizirali. ■ UREDNIŠTVO BREŽIŠKEGA RADIA Je minulo nedeljo namenilo posluSalcem obSiren magnetofonski zapis. Svoje misli in predloge o programu so povedali sekretar medobčinskega komiteja Zveze komunistov Posavje Franc Bukovinsky, podpredsednik obč. skupščine v Brežicah Ivan 2ivič, sekretar komiteja občinske konference ZK Franc Skinder, sekretar občinske konference SZDL Ivan Kastner, ls krške občine pa podpredsednik občinske skupščine Slav. ko Smordol ln predsednik občinskega sindikalnega svet« Edi Komočar. Spregovoril Je tudi predsednik programskega sveta Primož Rueh. Vsi so poudarili pomen lokalne radijske posta)e ln pohvali. 11 njena programska prizadevanja. OBUTEV ZA JESEN! Trgovsko podjetje na veliko in malo KRKA Brežice nudi v svoji poslovalnici »ČEVLJI« pri avtobusni postaji v Brežicah veliko Izbiro raznovrstne obutve za jesen. Obiščite našo prodajalno! Samski blok v Krškem, na levem bregu Save, ze vec dni preurejajo Pionirjevi delavca. V polovici bloka bodo iz samskih sob naredili družinska stanovanja. Delajo sicer pospešeno, očitno pa dela ne bodo končana do 1. septembra, ko se bo začel pouk. Osnovna in posebna šola bosta namreč tudi letos imeli v tem bloku svoje učilnice. (Foto: I. Z.) Sindikalni obisk v Kostanjevici V četrtek, 20. avgusta, so obiskali Kostanjevico na ki predsednik sveta ZSJv šan Petrovič-Sane, x teretar sveta ZSJ Marjan Žič in predsednik repa**** ga sveta ZS Tone Kropu šek. Predsednik Dolenjskega kulturnega ^ivaia^ g letošnjim kiparjev in s kulturnimi vami Kostanjevice. Gostje so i Ogledan tud. razstavo, nato pa s0 v .^kega stvu predsednika občmske^ sindikalnega sveta^ tnvaili Edija Komočarja odpO^J v Krško, kjer so si °gle^ proizvodnjo v tovarni ze in robo papirja D j uro laj. Smrekar je goste g ra j sko zgod ov ino, jubilejnim srečanjem Kostanjeviška jama tudi uradno odprta Kostanjeviški klub, ki deluje samostojno že dve leti, je pred kratkim uradno odprl Kostanjeviško jamo. Jama je zdaj tudi razsvetljena. Jamarjem so pri urejanju jame pomagali minerji senov-skega premogovnika in delavci kostanjeviškega Kleparstva, ki so na najstrmejših delih postavili stopnice. Jama je bogata kapnikov, je precej globoka in dolga in nedvomno ena naj lepših na Dolenjskem Meja ni ovira Krška in samobor s&a občina lahko še tesneje sodelujeta pn reševanju perečih vprašanj prebivalstva na območju Gorjancev. To so o-udarila 17. avgusta na pogovorih v Krškem predstavni ki obeh občinskih skupščin Predsednika samoborske občinske skupščine Keseriča sta spremljala ' predstavnik vodne skupnosti, krško občino pa sta zastopala podpredsednik obsinske skupščine Slavko Smerdel in načelnik oddelka za gospodarstvo inž. Franc Kovačič. Vvseh osnovnih šolah poslej petdnevni pouk V krški občini bo delala po starem le se TSš Brestaniška osnovna šola je imela do zdaj edina v krški občini proste sobote. S prvim septembrom pa uvaja petdnevni tednik še drugih osem osnovnih šol. Od vseh šol v občini bo poslej samo Kdo je kriv? Pred letom odprti otroški vrtec v preurejeni zgradbi v naselju Resa v Krškem je pokazal več pomanjkljivosti, ki jih je treba nujno odpraviti. Streha pušča vodo, za ceja stene in kvari pohištvo, kar gotovo ni prijetno in zdravo za otroke, ko tam bivajo. Osnovna šola kot skrbnica vrtca je zaprosila občinsko skupščino, naj pošlje v to stavbo komisijo, ki naj razišče pomanjkljivosti in ugotovi, kdo mora napake popraviti. še tehniška srednja šola d* lala po starem urniku. Za proste sobote^ nih šolah so se stal" čilii učiteljski zbori m ši, občinska tak sklep potrdila, Ww ški sekretariat za P^ ^ in kulturo pa je ze . voljenje za poskusm dnevni tedenski pcuk. Preden so se tako so dobro pretresli brestaniške šole, ki J la že nekai let prost ^ te. Ugotovili so^ da ^ kjer ovir za prehod delovni tednik, §ol- bodo precejšnje. Ste^o * skih ur se med tedr ^ slej ne bo poveeil , ^ zaradi Pros^sob°te f do obremenjevali uC^mbno novimi nalogami: P &c>cio pa je zlasti to <*a vetili starši lahko bolj o3 -dne Pogovor pod žerjavi otrokom, saj bodo voljo čas od petka P •do ponedeljka ajutraj^^ ^ Ravnatelj »Do novembra mora biti nova šola v Krškem pod streho,« je dejal tehnik Janez Žiberna Visoka žerjava sta se tisto dopoldne nenehno vrtela nad čeladami Pionirjevih delavcev, ki so pletli navpične in vodoravne leklene mreže za betonsko ostenje nove šole. Vodja za obračun, tehnik Janez Žiberna, doma iz Krškega, -je zadovoljen opazoval gradbišče, na katerem so zi- * v m prostori: kotlovnica, kuhinja, pionirska soba, telovadnica in drugi. — Kolikšno površino bo vse to zavzelo? — Sama šola približno 4.000 kvadratnih metrov, šola z okolico pa nekaj manj kot 2 hektara. Všteta so tudi najrazličnejša igrišča z atletsko stezo, ki bodo poleg šole — Kdaj bo ta zgradba dobila streho? — Do začetka novembra, kot piše v načrtu. Sicer pa moram pripomniti, da so roki kratki, gradnja pa obširna in zahtevna. Dež nam je precej nagajal. To pa je pravzaprav edina višja sila, lahko gradnjo zavre. IVAN ZORAN_ osnovne ri,j Dalmatin v £ ^ Slavko Smerdel. po- drugim povedal, o» ^>1-slej tudi ske dejavnosti. P° bo večje sodelovanje i^i, različnejšimi org saj sami prosvetni tudi v prihodnje 0%\. dela z OSNOVNA K R § K 0 obvešča da se bo pouk v ŠOLA začel torek* ob . septembra višje n10 8. uri za dfle ^ dovi že tako visoki, da jih je lahko videti s ceste prek ograje, ki ni nizka. — Lepo poteka vse to. Pritličje je narejeno in prav zdaj prehajamo na prvo nadstropje, je dejal. — Na načrtu se vidi, da bo imela šola nekakšen zvezdast tloris. Kako to? — Zgrajena bo Iz treh, med seboj povezanih stavb. V prvi bodo prostori za kabinetni pouk, za učence višjih razredov. V sosednji bodo nižji razredi, v srednji pa skupni KRŠKE NOVICE občinska dllo vel**°bec. Prvemu eWii * Mutlja GudoC''n^eniU 00 ^ Sjjf št SETsA-janSfrtfVS ■ OBETAJO DOBER ZASL. L-2EK - AGROKOMBINAT bo začel 15. septembra oblraU sadje na nasadih v Stari vasi in Leskovcu. Za to delo bodo potrebovali približno 60 delavcev in delavk. Delo ne bo naporno, kljuo temu pa bo zaslužek dober. Obiranje sadja Je primomo predvsem za nezaposlene ženske. Obiralci se lahko prijavijo v upravi (poleg hladilnice) v Stari vasi. ■ IZLKT UPOKOJENCEV — Tovarna papirja bo 12. septembra prirodlla za svoje nekdanje sodelavce — upokojence enodnevm avtobusni izlet. Udeleženci si b<> do ogledali kmotijsid kombinat ’ » TOMBOLA — Na sejmiščui in v dijaškem domu bo 13. septembra od 7. do 18. ure razstava _ poljedelstva, sadjarstva, živinoreje, čebelarstva, vinogradništva. cvoU . za&čitnih sredstev, gnojil ln m hanlzacije. Razstavo bo prirodi repu hoteli 10 DOLENJSKI LIST Stran uredil: IVAN ZORAN St. 35 (1066) ★. skrajšati P° — 21. ELEKTRONIKA V SLUŽBI ČLOVEKA Odslej z napravami, ki znajo misliti Pomembna novost v Lisci: že septembra elektronski računalniki - Pomanjkanje prostorov je edina težava, ki tare ugledno tovarno - Poprečni osebni dohodki: 1170 dinarjev V sevniški Lisci znajo dobro misliti z lastno glavo; to venomer dokazujejo z lepimi poslovnimi uspehi, zdaj pa so to potrdili še s tem, da so se odločili za nakup dragih, vendar izredno koristnih Naprav, ki delno nadomeščajo človeški razum — elektronskih računalnikov. Protislovna trditev? Nikakor ne! Računalniki, kd zmorejo najbolj zapletene računske operacije, bodo že to jesen dokazali, da je Protislovje res le navidezno in da se brez njih ne bomo več mogli zamišljati sodobne proizvodnje. .Konfekcija Lisca, največ j a ^vniška tovarna, je bila že mb je “ ^ je it. ° urejene sanitari- razmirajni čas je> da “ Šaj e v gostinstvu zbolj-°bčin S° sklen^> da bo o;aj- * omogočila davčne Cirkuške skupine mlade ljudi zabavajo, še bolj pa zavajajo na kriva pota Jem ave ki vsem gostilničar- ji d 50 PrilPravijeili vlo-Kriteenar 23 obn°v° gostišč, bon '!je 7& davčne lajša ve določili kasneje. Med vse večjo urbanizacijo naselij in nezaželemini pojavi, kakršen je prestopništvo vseh vrst in oblik, je ugotovljena in v raziskavah pogosto potrjena vzročna zveza. Sistem tradicionalnih vrednot in meril vedenja, nadzorstvo okoli ce nad delovanjem posameznika in drugo, čemur pravimo bolj učeno socialna kontrola, lz PISARNE OBČINSKEGA TAJNIKA »vakrat prizadeti *5?ker jo precej stane vzdrževanje železni-Prehodov; drugič: ker so železničarji oproščeni prispevkov iz osebnih dohodkov jp ------------- | v občinskem prorade; v polletju nasled- ilo ° činski blagajni je VSeh 46,3 odstotka je bilo ^d'kov> izdatkov pa >liko ^ . ^totka. torej ^ar polovico, ven- njth, SajVe^no po pričakova-^etiu\^,stanJe v drugem Slabši Tn° zboljšuje. p ačn'ki svojih ob-^ zato l6tos obrtniki, to ^iteu \ opravljajo del *^° ttoSj"6?1 ki ?raV0časn« 111 ne morejo ^°lgov Poravnata svojih ^ ^brain naJveč denarja se ’^ebrieov. . lz Prispevkov od r ^ dnv?° 0dka zaposlenih Vprometa bl“ PO kate- 6^a m delavcem ni ! . P*ačevabi prispevka iz SEVNIŠKI vESTNIK osebnih dohodkov, je sevni-ško občino zelo prizadel. V občini je približno 250 železničarjev, to pa hkrati pomeni, da je občina ob približno 15 milijonov starih dinarjev, to pa se bo pri že odmerjenih izdatkih precej poznalo. Precejšnje breme za občino so zlasti stroški za dolgoročni regionalno-prostor-ski načrt razvoja Spodnjega Posavca. Obveznosti Sevnice so 161.000 dinarjev, 30 odstotkov zneska bodo morali poravnati že letos, vendar denar še ni v celoti zagotovljen. »Občino tarejo zlasti težave financiranja zazidalnih načrtov in komunalnih služb. Hiter razvoj Sevnice zahteva mnogo denarja za urejanje komunalnih, kulturnih in socialnih problemov. Na tem področju se proračun ne more dovolj vključevati s svojimi sredstvi,« pravi tajnik Ignac Vintar. J. K. TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA glavni tr<; 25, ° b j a v 1 j a naslednja prosta delovna mesta 1 • ekonomskega tehnika za delo v računovodstvu 2. več prostih delovnih mest za prodalce mešane stroke je praksa. Nastop dela je mogoč takoj; jne^0tve P°inudbe sprejemamo do zasedbe delovnih ki je značilna prav za podeželje vsi ti pojavi, so vedno manj učinkoviti In če k temu prištejemo še pomanjkljivo vzgojo v družinskem okolju — šola je pri najboljši volji ne more nadomeščati — zaradi zaposelnosti obeh staršev in pomanjkanju varstvenih ustanov, potem se ni čuditi, da mladoletno preste♦> ništvo stalno narašča. Te ugotovitve veljajo v enaki meri tudi za Sevnico, čeprav šele postaja mesto v pravem smislu. Kot zanimivost naj navedemo, da kazniva dejanja mladoletnih oseb občutno naraščajo prav v času, ko se v Sevnici ustanavljajo razne cirkuške skupine, ki so vse prej kot dobre, toda dovolj prepričevalne, da od mladih izžamejo poslednji dinar. Nekateri dobijo denar od staršev, drugi pa tudi nočejo biti prikrajšani za zabavo in tatvine so na dnevnem redu. še huje je, da ob tej priložnosti krenejo na kriva pota mladoletniki, od katerih tega ne bi niti najma j pričakovali. Seveda ne gre vseh prestopkov ncr>rtiti mladim. V zadnjem času so se pojavile tatvine — gre za manjše zneske — v Lisci, na veliko zrni-kajo blago v samopostrežni trgovini. Tudi kolesa niso več varna. Čeprav je mnogo prijav tatvine, jih letos pogrešajo le sedem, druga kolesa so pozneje našli. Da bi bilo manj prekrškov, so se sevniški miličniki lotili preprečevalnih ukrepov. In da ne bi bili preveč črnogledi: tudi drugje ni dosti boljše. Treba bo pač zaostriti kazni. JOŽE KRZIC RADIO SEVNICA NEDELJA, 30. AVGUSTA: 12.00 — Poročila in občinske novice Reklame in oglasi — Turistično druitvo v Sevnici — Zabavna glasba z uganko — Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — Žaklju ček oddaje. SREDA. 2. septembra: 17.00 — Reklame in oglasi Zgodilo se je v preteklosti — Segli smo na knjižno polico — Zabavna glasba — Oddaja za najmlajše — Zaključek oddaje. Sevnica : Mokerc (Ig) 24:19 Prva rokometna tekma ljubljan ske conske rokometne lige v Sev nici je zadovoljila Številne gledalce. Domačini, ki so novinci v tej ligi, niso niti za trenutek pustili izkuSenlii gostov, da bi izkoristili svoje znanje. Igralci so dosledno upoštevali zamisel trener ja Jožeta Šilca ln zasluženo zrna g ali. J. BLAS Z leve: Maks Kurent, Jernej Premrl, Ivan Vidmar in Lojze Jarc, (Foto: J. Kržič) ŠENTRUPERČANI SE BODO V NEDELJO ODLOČILI Po novi cesti prihaja življenje Vaščani Šentruperta in okoliških vasi se dobro zavedajo, kaj in koliko jim pomeni nova asfaltirana cesta do Slovenske vasi. Ali bo kraj pod slikovitimi vinskimi goricami zaradi slabe cestne povezave ostal še naprej odmaknjen in pozabljen? Bodo morali ljudje še naprej zapirati okna zaradi prahu, ki ga dvigajo vozila? Ne, šentruperčani tega ne dopustijo. Sami so dali pobudo za referendum. Bolj kot kdaj prej so enotni: »Zdaj ali nikoli več! Ne smemo zamuditi zadnjega vlaka.« Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka je na predlog krajevne skupnosti Šentrupert sprejela občinska skupščina na zadnji seji. V poštev pridejo tele vasi: Šentrupert, Brinje, Slovenska vas, Rakovnik, Vrh nad Šentrupertom, Kamnje, Hrastno, Draga, Škrljevo, Ravnik, Straža in Okrog. V nedeljo bodo na referendumu glasovali vsi občani, ki stalno prebivajo v teh vaseh in ki so vpisani v volilni imenik. Samoprispevek za financiranje modernizacije ceste Slovenska vas — Šentrupert bodo zbirali tri leta, od 1. oktobra 1970 do 30. spetem-bra 1973. Po dva 'odstotka bodo prispevali: delavci od čistih osebnih dohodkov, ki mesečno presegajo 500 dinarjev; upokojenci od pokojnin, ki so prav tako večje od 500 dinarjev na mesec, in kmetje od katastrskega dohodka. Obrtniki, gostilničarji in avtoprevozniki bodo plačevali po štiri odstotke od osnove. Tako bodo v treh letih zbrali 275.000 dinarjev, to je približno tretjino potrebnega denarja. Za manjkajoči znesek bodo najeli posojilo. šentruperčani pravijo, da je referendum samo še gola formalnost. Kako bi tudi mogli glasovati proti samoprispevku, če so se sami odločili zanj? Resda se je številnim prispevkom pridružil še eden, toda tokrat gre za cesto, njihovo cesto! ■ LOJZE JARC, predsednik krajevne skupnosti: »Mislim, da samoprispevek za modernizacijo 2600 metrov dolge ceste za nas ne bo preveliko breme. Prepričan sem, da bo referendum samo še potrdil našo odločnost. Nanj smo se dobro pripravili. Obiskali smo vse vasi, se pogovarjali z ljudmi in izvedli nekakšno anketo, ki je pokazala, da je kar 87 odstotkov ljudi za samoprispevek.« ■ MAKS KURENT, tajnik turističnega društva, opravlja pa še. vrsto drugih funckij: »2e Valvasor je nekje zapisal, da je Šentrupert dolenjski raj. Nisem neskromen, če trdim, da ima kraj pod vinskimi goricami v turističnem pogledu še lepo prihodnost. Zgodovinske znamenitosti, kot so gotska cerkev, ena naj lepših v Sloveniji, freske na Vihru, škr-ljevski grad iz leta 1100, lepa pokrajina in bogastvo narodnih običajev, to je dobra osnova za razvoj turizma Vse pa je odvisno od nove ceste...« | IVAN VIDMAR, upokojenec: »Nisem proti asfaltirani cesti in sem prepričan, da bi za nas veliko pomenila. Toda tu dva odstotka, tam dva odstotka — kaj pa bo ostalo za vsakdanji kruh? Imam premajhne dohodke, da bi vse to zmogel. Majhna kmetija pa mi daje toliko, da kupujem kruh v trgovini!« ■ JERNEJ PREMRL' kmet: Vsi brez izjeme moramo glasovati za samoprispevek. Na kmetih je z denarjem težko, toda pripravljen sem prispevati, kajti cesta tudi za kmete veliko pomeni. Težko je prodati kmetijske izdelke, ker ni kupcev. Tudi slaba cesta je temu kriva. Ometal bi rad hišo, pa je sedaj ne upam. številni avtobusi in druga vozila bi jo takoj oškropili z blatom. Zato še enkrat ponavljam: vsi moramo biti ZA. ne smemo zamuditi zadnjega vlaka!« J. KRŽIC DROBNE IZ ŠENTRUPERTA ■ SEJEM NA VESELI GORI — V soboto, 5. septembra, bo na Veseli gori pri Šentrupertu letni sejem za konje in govejo živino, tlekatere prizore na sejmu bodo posneli za propagandni film, ki ga pripravlja turistično društvo. ■ UPOKOJENCI V \OVIH PRO-ŠTORIH — Društvo upokojencev ■preureja Malenškovo r.išo v Šentrupertu. Že septembra se bodo vselili v nove prostore. Za preurejanje so najeli kredit. Upokojenci načrtujejo tudi izlet oo Dolenjski. ■ ŠENTRUPERT NA FILMU — Prizadevno turistično društvo se v sodelovanju z Glasbeno-narodo-pisnim institutom z Ljubljane, oddelkom za turizem občine Trebnje in Dolenjsko turistično zvezo te dni vneto pripravlja na snemanje propagandnega filma Sodelavci ljubljanske televizije bodo posneli letni sejem na veseli gori, trenje in obdelavo lanu, predice, vinsko trgatev, ureditev treh najboljših kmetij, lovsko brakado, Kozlevčarjev zasebni muzej, . zgodovinske znamenitosti ter ljudske običaje. Snemali bodo zadnje dni avgusta in v septembru. V NEDELJO DAN KRVODAJALCEV Priznanje plemenitim dejanjem Kultura naroda se kaže tudi po tem, koliko je pripravljen darovati 'dragoceno kri Tudi Jcrvodajalci bodo so-stojno proslavili občinski praznik. Občinski odbor RK Trebnje prireja v nedeljo dan krvodajalcev trebanjske občine. Slavnostna prireditev v znak hvaležnosti za darovano kri bo ob 15. uri pod mirenskim gradom, v primeru slabega vremena pa v domu Svobode. Po krajšem kultivirnem sporedu bodo podelili priznanja vsem tistim, ki so da-, rovali kri petkrat ali več. Letos bodo krvodajalci prejeli na novo 13 zlatih in 72 srebrnih značk ter 5 diplom. Diplomo bo med drugim prejel budi kolektiv mirenske Dane, saj se je odvzema krvi udeležilo 70 ljudi, torej skoraj polovica celotnega de- lovnega kolektiva Namen prireditve pa ni samo podeliti odličja, temveč dati družbeno priznanje krvodajalstvu, tej plemeniti in človekoljubni dejavnosti. Letošnji načrt RK je' 800 odvzemov krvi, kaže pa, da bo celo presežen, saj je do zdaj dalo tori že 85 odstotkov vseh predvidenih. 265 ljudi je dalo tori že več kot petkrat, razveseljivo pa je zlasti to, da se prijavlja vedno več mladih. Naj ob koncu omenimo tiste, ki so darovali kri več kot 15-krat, to so: Ivan Lovše, Anton Petje, Anton Gole iz Trstenika, Tone Gole iz Trebnjega, Marija Tori in Jože Kostrevc. Krvodajalci in vsi občani, pridite v nedeljo na Mimo! TREBANJSKE IVERI Za jesen in zimo si izberite MOŠKI KLOBUK v prodajalni trgovskega podjetja SEVNICA Velika izbira — modni vzorčil ■ OGORČENJE LITOSTROJCA- NOV — Delavci, Ki so zaposleni v ljubljanskem Litostroju, že nekaj mesecev niso plačali samoprispevka za šolstvo, občina pa upravičeno terja zaostali znesek. Delavce je ta odločitev zelo prizadela, zato so priredili »protestni pohod« na občino in tam izražali ogorčenje in celo dvom, da 'e samoprispevek zakonit. Razumljivo, da se ne morejo sprijazniti s tem, da so jim naenkrat okrnili plače, toda brez dvoma je krivda na strani tovarne in bi morali najprei razčistiti z njo. ■ KAM SO GLEDALI? — Treb nje je v turistični akciji Dela med 39. kraji na zavidljivem 16. mestu Marsikdo pa se upravičeno spra-Suje, kaj so sploh ocenjevali, čistoče verjetno ne. Pločniki na nekaterih mestih že dolgo niso bili tako nasmeteni in zanemarjeni kot zadnje dni. ■ OB PONEDELJKIH SVEŽE RIBE — Trebanjske gospodinje lahko vsak ponedeljek kupijo sveže ribe. Pripeljejo jih iz Novega mesta. ■ MOKRONOG: NOV AVTOBUS — Osnovna šola Mokronog je kupila nov avtobus za prevoz šolarjev iz oddaljenih krajev. Veljal je okrog 15 milijonov starih dinarjev, izdelan pa je posebej za vožnjo po slabih in strmih cestah. NOVICE iNjSKE fct. iTT— . <1066) * _ 27. VIII. 1970 4 •r ...s -^fl m % & * aC. v ^ £ C I Kočevska Izobraževalna skupnost je v sodelovanju s centralnim zavodom za napredek gospodinjstva iz Ljubljane organizirala v prejšnjem tednu 6-dnevni izpopolnjevalni seminar za kuharice šolskih mlečnih kuhinj. Udeležilo se ga je 16 kuharic iz kočevske in 2 iz ribniške občine. Seminar so priredili z namenom, da bi malice v novem šolskem letu izboljšali. (Foto: France Brus) T BB ■■ ■ V ■ I v« Tuji ribici ob Rinzi Sloves o Rinži, ki je bogata rib, prodira na tuje in privablja vedno več ribičev Turistično društvo Kočevje je v preteklem letu prodalo 40 dnevnih ribolovnih dovolilnic (za Rinžo 37, za Kolpo 3), do avgusta letos pa 47 dovolilnic (za Rinžo 35, za Kolpo 12). Številke niso visoke, vendar maramo upoštevati, da za Kolpo prodajajo dovolilnice tudi druge turistične in ribiške organizacije v sosednjih hrvatskih Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadnjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: (cene Kočevje Ribnica v din za Kg) krompir 1,00 1,00 sveže - zelje 1,40 1,20 kislo zelje 3,80 — ohrovt 1,40 — cvetača 4.20 — stročji fižol 3,20 3,50 fižol v zrnju 6,00 in 6,10 6,10 čebula 3,10 3,15 česen 8,20 8,00 solata 3,40 3,50 korenje 2,40 2,40 peteršilj 5,20 — kumare 1,40 2,40 paradižnik 3,00 2,80 paprika 3,30 2,80 jabolka 3,90 3,30 hruške 4,20 4,10 breskve 5,20 4,20 marelice 4,80 — slive 3,00 3,00 grozdje 4,80 4,60 limone 5,40 5,54 pomaranče — 4,85 banane 5,60 5,40 jajca (cena za kos) 0,70 in 0,82 0,67 in 0,72 občinah, za Rinžo pa še ribiški čuvaj. Razen tega znaša zmogljivost vseh slovenskih voda komaj okoli 8500 lovnih dni za turiste, čeprav je bilo lani v Sloveniji izdanih skoraj še enkrat več dovolilnic. Zanimivo je, da prihaja v Rinžo ribarit vedno več tujcev, predvsem Francozov, Belgijcev in Nemcev. Kdor je enkrat lovil v tej sicer ne preveč čisti, a rib bogati vodi, se sem spet vprača. Tudi novi ribiči, ka prihajajo sem lovit, povedo, da so za Rinžo in ugoden ribolov v njej zvedeli od rojakov, ki so tu že ribarili. Vse pa kaže, da so zvedeli tudi za druge ugodnosti, namreč da je za domačine dovolilnica cenejša. Iznajdljivi tujci torej zaprosijo domačine, naj zanje kupiijo dovolilnico. Zahvala, da je Rinža bogata z ribami, gre predvsem skrbnemu gospodarjenju ribiške družine in njenemu dolgotrajnemu predsedniku Rudiju Mazzoniju. Prav on se je vedno najfoolj prizadeval za razumno znižanje lovne dobe, za primeren dovoljen dnevni odlov, za gospodarno dovoljenje število lovnih dni v letu in za vlaganje rib. Cepraiv so strožji ribolovni pogoji pri marsikaterem ribiču povzročili »hudo kri«, se vsako leto bolj kaže, da je tako gospodarjenje z Rinžo edino pravilno. Prav vedno večje zanimanje tujih ribičev za Rinžo to potrjuje. J. P. DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ DELO KOČEVSKIH PLANINCEV je živahno in dobro vpeljano. S kočo pri Jelenovem studencu dobro upravljajo in kaže, da bo letos obisk koče večji kot lani. Lani Je imelo društvo 207 članov, od tega 186 odraslih, 18 mladincev in 3 pionirje. V društvu je premalo mladine. Na tako stanje vpliva tudi dejstvo, dn na osnovni Soli ni več planinskega krožka. Za vzdrževanje koče so porabili lani 3.000 din lastnih sredstev. Kočo je obiskalo 1400 izletnikov — upoštevali smo samo one, ki bo se vpisali v knjigo obiskov — med njimi je 41 inozemcev. ■ ■ ■ MALINE SO DOZORELE in Jih ljudje pridno nabirajo. Posebno veliko jih je na jasah ln goličavah, kjer je pred leti veter podrl drevesa. Nekateri jih hodijo nabirati tudi na Travno goro. ■ ■ ■ ZARADI POPRAVLJANJA PEKARIJE vozi podjetje 2ITO kruh iz Ljubljane v Kočevje. Po- trošniki so s kakovostjo kruha zadovoljni. Moti jih samo, ker dostava včasih kasni. Zato potrošniki zamudijo precej časa s čakanjem. ■ ■ ■ S POPRAVNIMI IZPITI so pričeli na osnovni -šoli, ker se bo začel redni šolski pouk že 1. septembra. Kako bo z otroškim varstvom na proste sobote, je še veliko- vprašanje ir. bo verjetno povzročalo še težke skrbi. ■ ■ ■ V KNJIGARNI DRŽAVNE ZAL02BE je velik živ-žav. Starši in otroci nakupujejo potrebščine za šolo. Letos je trgovina KOČEVSKE NOVICE -------------------,—„ dobro založena. Tudi druge trgovine so založene in oskrbovane s šolskimi potrebščinami, posebno NAMA, ■ ■ ■ VSE PRITLIČJE bivše gostilne Kaj Tež na Reški cesti so pričeli preurerjati. Ta stara, znana gostilna'bo preurejena v sodoben in moderen gostinski obrat. ■ ■ ■ PO POČITNIŠKEM ODMORU in po .zaključnih Izpitih iz prve pomoči bo pričela komisija za vozniške izpite zopet delati. Pr-vi kandidati t jesenskem delu so že prejeli obvestilo za izpit. Izpiti se bodo pričeli danes. Kaže. da Je tudi letos veliko zanimanje za vozniške izpite, kljub novim predpisom. Nova oprema za ansambel Kočevski ansambel »Roški fantje« je že naročil novo ozvočenje. če bo šlo vse po sreči ga bodo prvič uporabili že to soboto na ploščadi kočevske NAAIE, kjer igrajo poleti vsako soboto. Novo ozvočenje bo veljalo okoli 15.000 din, razen tega pa so naročili tudi orgle, ki bodo veljale nadaljnjih 7000 din. Konkurenca med zabavnimi ansambli je vedno hujša, večji uspeh pa je seveda odvisen tudi od boljše, oziroma sodobnejše opreme. Bližnjice še ni Spomladi smo že poročali o zamisli in želji ljudi, da bi zgradili cesto Knežja lipa —Spodnji log—Lazi. Ta cesta bi za najmanj 10 km približala Kolpo Kočevju. Prebivalci teh krajev so upali, da bo cesta gotova že to poletje. V teh dneh pa smo zvedeli, da cesta še ne bo dograjena najmanj 2 ali 3 leta. Cesta bo morala biti nam reč primemo utrjena in široka, da bo dobra tudi za težji tovorni promet Taka gradnja ho veljala okolj 250 do 300.000 din. Po končanih dopustih bo predvidoma še en sestanek vseh strani, ki se zanimajo za gradnjo. NEKAJ ŠOLSKIH ■ ■ ■ PETDNEVNI DELOVNI TEDEN na območju osnovne šole Kočevje bo letos uveden za šole v Stari cerkvi, Kočevski reki, Livoldu, 2eljnah, Strugah m Kočevju. V teh šolah se bo začel pouk 1. septembra in bo trajal do 30. junija. Vmes bo le teden dni zimskih počitnic, ukinjeni pa bodo tudi nekateri prazniki in oba ravnateljeva dneva. ■ ■ ■ POUK PO STAREM bodo imele na območju osnovne šole Kočevje naslednje šole: Stari Kot, Trava, Podpreska, POlom, Koprivnik, Predgrad, Vimolj, Knežja lipa in Mozelj. V teh šolah se bo začel pouk 5. septembra in bo trajal do 20. Junija. Vmes bo 14 dni zimskih počitnic, razen tega pa bodo te šole ohranile tudi dosedanje proste dneve. ■ ■ ■ IZMENSKI POUK bodo letos prvič uvedli na osnovni Soli Kočevje za učence od 1. do 4. razreda. Tako bodo vsaj delno lahko ugodili staršem, ki prosijo, naj bi njihovi otroci \>biskovali pouk dopoldne. Pouk v nižjih "razredih bo urejen tako: po en oddelek vseh treh razredov bo imel zaradi vozačev stalno pouk dopoldne. Trije oddelki 1. In 2. razreda in dva oddelka 3. in 4. razreda bodo imeli pouk Izmenično en teden dopoldne, drugi teden popoldne. Stal. no pa bodo na željo staršev imeli pouk popoldne učenci enega od. delka 1. in 2. razreda in dveh oddelkov 3 in 4. razreda. ■ ■ ■ KAR 8 UČNIH MOČI MANJKA za šole na območju o-semletke Kočevje in sicer za šole v Polomu, Knežji lipi, Kočevski reki in Kočevju. Na razpise šola sploh ni dobila prijav. To je zelo resna težava, saj Je začetek pouka pred vrati. Oglašujte v DL Najboljša komisija Komisija za mednarodna gospodarska in politična vprašanja pri občinski konferenci ZK Ribnica, ki jo vodita Maks Nosan in Franc Levstik, je bila v prvem polletju letos najbolj uspešna, saj je v celoti izpolnila sprejeti program dela. Sprejela je tudi program za drugo polletje, ki — podobno kot prejšnji — predvideva več predavanj. Med ostalimi komisijami občinske organizacije ZK je bila uspešna še revizijska. Ženske testirajo V teh dneh so v Kočevju opravili testiranje večjega števila žensk, ki naj bi se po uspešno opravljenem 6 mesečnem tečaju zaposlile v konfekcijskem oddelku podjetja TRIKON. Testiranje sta opravila podružnica Zavoda za zaposlovanje in podjetje TRIKON, na tečaj pa bo sprejetih 30 žena in deklet. Zenske, ki bodo uspešno opravile tečaj, se bodo zapo-poslile v konfekcijskem oddelku. Neupravičena obtožba Kupcem niso zaračunali so pobirali cement dražje, ampak le akontacijo »Zakaj nič ne napišete, da mora naša trgovina vračati kupcem cementa denar, ker je cement predrago prodajala?« me je pred kratkim vprašail ribniški upokojenec I. B. Dodal je še, da je prav on na nekem sestanku slovenskih tržnih inšpektorjev, na katerem je bil prisoten kot član domačega turističnega društva, opozoril na ta nezdrav pojav. V trgovini je bil cement po 0,56 din, zasebni avtoprevozniki pa so ga prodajali po 0.52 din. Tako poslovanje zasluži vse obsojanje, je poudaril, in da bo rudi on o tem »napisal v časopis«. Obiskal sem direktorja tr-' govskega podjetja JELKA Draga Turnška, ki je o prodaji cementa povedal naslednje: SEPTEMBRA BO V SODRAŽICI RAZSTAVA ŽIVINE Praznik živinorejcev V soboto, 19. septembra dopoldne, bodo živinorejci iz vse ribniške občine pokazali na razstavi rjave živine v Sodražic 122 najboljših goved. Na razstavo bodo pripeljali 91 plemenskih krav, 24 telic in 7 bikov. Z območja kmetijske zadruge Ribnica bo razstavljena le rodovniška živina, z območja KZ Loški potok na najboljša živina, ker tu še nd vpeljana rodovniška služba. Zadnja taka razstava je bila pred sedmimi leti v Rib nici. število živine na območju ribniške občine pada, razstava pa bo tudi spodbuda kmetom, da bodo redili več žirvine. Maline in nesreče Maline so letos v Travni gori dobro obrodile. Ljudje jih prihajajo nabirat peš, z mopedi, avtomobili in celo vprežnimi vozovi V nedeljo, 16. avgusta je bil promet proti Travni gori tako gost, da je prišlo celo do dveh prometnih nesreč. V eni sta trčila dva osebna avtomobila, v drugi pa je ciganski voz opraskal neki osebni avto. Na maline prihajajo v Travno goro tudi iz Ljubljane in celo Zasavja. Klopi v parkih Kar 10 klopi so te dni postavili po tihih kotičkih v nekaterih ribniških parkih in nasadih. Največ jih je okoli ribniškega gradu. Klopi je naročilo domače Turistično društvo, prepleskala in razpostavila pa jih je KOMUNALA. Lovska soba- in muzej V teh dneh bodo ribniški lovci dokončali urejanje svoje sobe v pritličju stare os-no.vne šole. Sobo bodo uporabljali za svojo pisarno in za sestanke, i;azen tega pa bo v njej tudi zbirka lovskih trofej oziroma manjši lovski muzej, ki ga bo osnovna šola lahko uporabljala za svoj prirodoslovni kabinet. Ribniški lovci doslej niso imeli svojih prostorov. Sovan : Ribnica 22:19 Borbeni Ribničani so se krepko postavili po robu ljubljanskemu Slovanu, ki Je kandidat za eno višjih mest v republiški ligi. Pose-‘ boj sta se na tej tekmi odlikovala oba napada, medtem ko sta Za to razstavo bo tiskan tudi poseben katalog z oglasi delovnih organizacij, ki s<^ omogočile njegov izid. Skupno so za katalog doslej zbrali 27.000 ddn. Tako razstavo so nameravali organizirati že lani, ko je bila na Travni gori slovesnost ob 60-letnici ustanovitve sodraške živinorejske zadruge za sivorjavo govedo, kd je bila prava taka organizacija na območju današnje Slovenije. Vendar je takrat zmanjkalo časa. Uspela ni tudi zamisel, da bi tako razstavo organizirala še za obmoSje KZ Velike Lašče in Dobrepolje ter KGP Kočevje Nekatere izmed teh kmeti j ?ikih organizacij namreč priprav’ijaijo svoje razstave. J. P. — Za cement je letos izredno težko. Komaj pride vagon, so lijudje že pri njem. Včasih avedo za pošiljko cementa še prej kot naša trgovina, čeprav je naslovljen na naše podjetje. Cement torej dobivamo, račun zanj pa običajno šele čez' mesec dni. Ljudije hočejo cement takoj. Ob tej kritizirani pošiljki se je poslovodja odločil, da bo na željo ljudi cement takoj prodal. Ker ni vedel, kakšna bo stvarna cena, je pobiral predujem (akontacijo) 0,56 din za kilogram cementa. Kupci so se s tem strinjali. Ko smo dobili za cement račun, smo lahko za to pošiljko napravili kalkulacijo. Ta cement je bil torej po 0,40 din kilogram — bil je uvožen, medtem ko je bil trboveljski po 0,36 din — kupce pa smo z obvestili v izložbi trgovine povabili, da naj pridejo po denar, ki so ga preveč vplačali. Menim, da v takem načinu poslovanja ni nič napačnega in kupci ne bodo nič preveč plačali. Poslovodja trgovine je storil prav, da je zahteval višjo akontacijo, kot je bila dejanska cena cementa. če bi zahteval nižjo, bi moral zdaj obiskati vse kupce in zahtevati razliko. S tem pa bi si nakopal precej nepotrebnega dela. Zaradi izjave I. B. na sestanku inšpektorjev, je občinska inšpektor pregledal naše poslovanje s cementom, a ni ugotovil nobene nepravilnosti. J. P. Kandidati so znani Na nedavnem zboru delovnih ljudi Stanovanjskega podjetja Ribnica so predlagali 21 kandidtov za bodoči delavski svet, ki ga bodo volili 16. septembra. Na tem zboru so razpravljali še ob gospodarjenju v podjetju in sprejeli statut podjetja. Novi delavski svet, ki bo izvoljen prihodnji mesec, bo imenoval oziroma izvolil še ostale samoupravne organe, razen tega pa bo sprejel tudi nekatere pravilnike, ki jih podjetje še nima. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI zadetkov. Ribnica: Lovšin, Tomšič, Tanko, Kersnlč 1, A. Ponikvar 8, F. Ponikvar S, AndolSHt, Mikulin 3, Nosan in Radič 2. ■ ■ ■ KOPAJO SE V BISTRICI — Ker v Ribnici ni kopališča, se morajo Ribničani zadovoljiti s kopanjem v Bistrici. V pasjih avgustovskih dneh je bilo na Bistrici polno mladih in starejših Kopalcev. Otroci najbolj pogrešajo kopališče. Misel na gradnjo kopališča v Ribnici posebno zaživi poleti, ko bi se ljudje radi kopan v njem. Načrti za kopališče so Izdelani že nekaj let, tudi prostor Je izbran, denarja za gradnjo pa ni. ■ ■ ■ DVAKRAT PRODANO ZEMLJIŠČE — Zadeva je prišla na »svitlo« na zadnji seji občinske skupščine. Gre ia zemljišče v bližini doma »Partizan« v Ribnici, ki je bilo dvakrat prodano. Pred leti ga je kupilo TVD »Partizan« za 1.900 dinarjev, isto zemljišče pa je bilo pred kratkim prodano še Stanovanjskemu podjetju Ribnica. Lastnik zemljišča živi menda v ZDA. Oba kupca sta zemljišče plačala. Kdo Je dejanski lastnik tega zemljišča, še ne vemo. ■ ■ ■ STISKA ZA ZIDARJE — Spričo izredno razgibane stanovanjske gradnje v ribniški občini manjka zidarjev. Posebno se čuti pomanjkanje pri zasebni stanovanjski gradnji. Zidarji so najbolj iskan poklic in temu primeren Je tudi zaslužek. Precej zidarjev Je na začasnem delu v tujini. Ker Je učencev za zidarski poklic razmeroma malo, m stanje tudi v bliž-iyih letih ne bo bistveno popravilo, ce ne bo pojenjalo zanimanjo za stanovanjske gradnje. ■ ■ ■ DELO PORAVNALNEGA SVETA — Pred kratkim Je imel poravnalni svet v Ribnici veliko dela. Na dnevnem redu Je bilo kar sedem obravnav. Spori so se nanašali na kršitve meja med parcelami in podobno. Več kot polovica sporov Je bilo poravnanih. ■ ■ ■ ZELENICA PRED SOLO — Pred osnovno šolo v Sodražici Je lepo urejena zelenica, ki Je ▼ okras goli in Sodražici. Prostor, Im-terega sedaj pokriva zelenica, Je bil pred časom navadno dvorišče. ■ ■ ■ NEKDANJO OPEKARNO OŽIVETI — Usoda ribniške opekarne še vedno m rešena. Ne ve se, ali jo bodo obnovili — kar pa je malo verjetno — ali pa uporabili za drug namen. Od zavarovalnine je ostalo čistega 400.000 dinarjev, s katerimi pa ne bo mogoče postaviti na noge nove opekarne. Najkoristneje bi bilo če bi kakšno podjetje tu odprlo svojo .proizvodnjo. Tako bi dobili tudi nekaj novih delovnih mest. ■ ■ ■ ZBORI VOLIVCEV v ribniški občini bodo avgusta in v začetku septembra. Na njih bodo razpravljali o osnutku novega občinskega statuta ln seveda o komunalnih zadevah posameznih območij. » B B B DANES, 27. avgusta, bo seja komisije za volitve in imenovanja pri občinski skupščini. Na njej bodo razpravljali o pripravah za popis prebivalstva, ki bo od 1. do 15. aprila prihodnje leto. Razen tega bodo razpravljali še o imenovanju direktorja osnovne šole Loški potok in o imenovanju člana razpisne komisije delavske univerze. Vse te predloge bo dokončno sprejela občinska skupščina na prihodnji seji. ■ ■ ■ SLABA POSTREŽBA je v ribniški Restavraciji, trdijo posamezni domačini. Vendar trditvam ne kaže popolnoma verjeti, kor še več občanov trdi, da je po-streržba dobra in urana poceni. Prav v teh dneh se Je odločila nova skupina delavcev za malico v restavraciji. Cene malic res niso pretirane, saj znašajo 2, 3 in 3,5 din za obrok, odvisno od tega, kakšno malico sl gost izbere. ■ ■ ■ SE VEDNO JE OMEJENA BRZINA na 30 km na uro med Žlebičem in bencinsko Črpalko, čeprav Je cesta že zdavnaj popravljana oziroma nanovo prelita z asfaltom. Znak stoji blizu križUKa »Pri rokah« r Žlebiču. REŠETO 10 Domačini v zelenem zlatu Zaenkrat je dovolj domačih obiralcev hmelja Pretekli ponedeljek so začeli obirati hmelj tudi v črnomaljski občini. Zadruga ima 9,5 ha hmeljevih nasadov v Dragatušu in na delovišču Lokve. Sodijo, da je kvaliteta enaka lanski rodnost' pa je bržkone malo večja. Računajo, da bodo hmelj obrali do 5. septembra, ko se začne pouk. V Dragatu- Dragatuš: dober zaključek Osemletko v Dragatušu je v minulem šolskem letu obiskovalo 227 učencev. Z doseženim učnim uspehom so zadovoljni, saj je najboljši v zadnjih 5 letih. Medtem ko je šola dosegla poprečno 88,07 odst. uspeh, so v osmem razredu vsi učenci izdelali, največ slabih ocen pa so imeli učenci 7. razreda, kjer je bil učni uspeh samo 77,2 odstoten. Na vsej šoli bo samo 13 učencev razred ponavljalo. Od 22 učencev, kolikor jih je končalo šolanje, jih gre 14 v razne srednje šole, ostali pa v obrt. Na kmetiji ne bo ostal nobeden. šu obira od 100 do 130 obiralcev, na Lokvah pa okrog 60. Ker so hmeljišča že iztrošena, saj so stara 12 let, bo pridelek malo manjši. Bržkone ga bo 11 do 12 ton. Zato že pripravljajo program, po katerem naj bi prihodnje leto začeli hmeljišča obnavljati, obnovili pa jih bodo postopoma. Hmeljišč ne bodo širili, čeprav so rentabilna. Zdajšnje število obiralcev zadostuje za normalen obseg dela v sušilnici. Povsod obirajo domačini, ki so hmelja že vajeni. Ce bo potrebno, bo zadruga organizirala prevoz obiralcev iz Tribuč in Adlešičev. Vsekakor pa ne bo potrebno iskati obiralcev v Bosni, Srbiji ali hrvaškem Zagorju, kot si morajo pomagati v nekaterih drugih zadrugah. Kot povsod drugje, plačujejo v Črnomlju za merico obranega hmelja 2,20 din, ker so obiralci izkušenj in naberejo tudi po 15, 16-17 in več meric na’ dan. J. SPLICHAL isss 10 milijonov med dopusti Metliška BETI bo zaposlila še 80 delavcev Polnilnica v metliški vinski kleti je za metliško črnino lepa pridobitev: onemogoča špekulacijo z imenom in skrbi rfikrati za boljši sloves tega kvalitetnega vina. (Foto: Bačer) Julij je bil v metliški BETI čas dopustovi zato je bila proizvodnja manjša. Plan pa so vseeno dosegli ( ker so že y začetku leta predvideli julij kot dopustniški mesec. Poprečni osebni dohodki so bili v juliju malo manjši odN junijskih, vendar so vseeno dosegli 1040 dinarjev, medtem ko je bilo poprečje v prvem polletju 950 dinarjev. V juliju so naredili za nekaj manj kot 10 milijonov izdelkov, v prih šestih mesecih pa za 51 milijonov. Polletna proizvodnja je bila za 7 odst. večja od lanske, celotni dohodek pa naj bi letos dosegel 108 milijonov dinarjev. Do konca julija je imelo podjetje približno 14 milijonov dohodka in 1,3 milijona dinarjev dobička. Ker bo novi obrat bržkone prihodnji mesec pričel poskusno delati, pričakujejo, da bodo proizvodni načrt izpolnili in verjetno tudi presegli. Do začetka avgusta je BETI izvozila za približno 6000 tisoč dolarjev izdelkov — izključno na zahodno tržišče. Julijski izvoz je bil vreden 85.000 dolarjev, najmočnejši kupec pa je bila kot vedno Zahodna Nemčija. V podjetju je zdaj 1042 zaposlenih, računajo pa še, da bodo zaposlili novih 80 delavcev, ki jih bodo potrebovali v novem obratu za kodranje sintetičnega in poliestrskega filamenta. J. S. NOVOTEHNIN servis že nekaj časa je v Metliki odprt avtomobilski servis NOVOTEHNE iz Novega mesta V servisu opravljajo redne servisne preglede v garancijskem roku in izven njega im vozilih TOMOS— CITROEN model A in na vseh motornih kolesih TOMOS. Popravljajo tu{Ji vsa vozila ZASTAVA. V kratkem bodo začeli za ta vozila opravljati tudi vsa garancijska popravila. Pridobitev za Bel0 krajino je tudi avtomobilska pralnica za vse vrste osebnih avtomobilov in prodajalna rezervnih delov. ČEMU JE OB NEDELJAH ZAPRTO? Turist vprašuje: kod in kam? Drobne pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti zgolj z dobro voljo, odvračajo turiste od postanka v sicer lepi Beli krajini Bela krajina, deželica ob topli Kolpi, se odpira turizmu. Caka goste, da bi jih postregla, jim razkazala svoje lepote, ponudila svojo gostoljubnost in jim pomagala, da bi si fepočili prenapete živce. Približno tako pojemo in vabimo v turističnih prospektih. In kako je v resnici? Marsikaj je zelo v redu, marsikaj pa zelo napak! Popotnik, ki bi se odzval zvenečim vabilom in se na* Peter Fortun Petra Fortuna, trgovskega poslovodje v poslovalnici kmetijske zadruge na Vinici, ni već. Neozdravljiva in trdovratna bolezen ga je iztrgala iz naše srede, ko je komaj dopolnil 36 let. Zapustil je ženo ln dvoje šoloobveznih otrok. Družina bo pogrešala skrbnega in dobrega očeta, sodelavci in kupci pa spretnega in urnega trgovca fer prijaznega, potrpežljivega, vljudnega in dobrega tovariša. Tak je bil Peter Fortun tudi pri delu v krajevnih organizacijah in društvih: pri gasilcih, pri Rdečem. križu, krajevni organizaciji SZDL, prosvetnem društvu Oton Zupančič, pevskem krožku, tamburaški skupini in folklori, lovski družini in avto-moto krožku. Z voljo, vnemo in s požrtvovalnostjo je delal za napredek svojega kraja. Kako priljubljen je bil, je pokazal pogreb: okoli 1500 ljudi je s težkim sicerm stopalo za njegovo krsto. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v trajnem spominu. FRANC PAVLAKOVIC potil odkrivati dolino Kople, bi doživel kar precej razočaranj. Največ v črnomaljski občini. Črnomelj je ob nedeljah, ko je pričakovati največ prehodnih gostov, vse' preveč zaspan, če ga primerjamo z Metliko, špecerijske trgovine, v katerih bi mimogrede kupil to, kar je pozabil vzeti od doma, so zaprte. PREHRANIN market stoji ob cesti zelo mogočen, toda zaprt. Odprta je le manjša špecerija s točilnico, ki jo tujec le stežka' opazi. Turist biro je v nedeljo zaprt. Na Vinici zdaj na višku sezone obnavljajo špecerijsko trgovino in prizadevni vodja kampa ima na zalogi mleko, jajca, krompir, kruh in še marsikaj, da bi pomagal tujcem, ki le zaidejo sem na oddito. Ali je to prav? V Metliki je v nasprotju s črnomaljskim območjem zelo živahno. MERCATORJEVA samopostrežnica je v nedeljo odprta, domačini in turisti pa pomagajo ustvariti kar lep nedeljski promet. Gostišča so polna. Napis ob odcepu ceste proti kopališču v Podezemlju bi bil lahko večji. Do otočka v Kolpi bi kazalo na kopališču zgradi? ti leseno brv. Turiste vabi živahna Metlika, polna ljudi, da se tudi oni ustavijo. Zato je hotel Bela krajina poln gostov, zato je na parkiriščih veliko tujih avtomobilov. Prisluhnimo potrebam gostov in popravimo kar se da, ker je za to potrebno le malo dobre volje in skoraj nič denarja! M. J. Premalo luči na Vinici Viniška javnefi^ razsvetljava je bila postavljena že pred 30 leti in je zdaj že tako dotrajala, da dostikrat pride do stika. Viničani zato ostanejo v temi: brez luči nad cesto. Tako se je zgodilo tudi 11. avgusta — kar trikrat so morali klicati električarje in ‘šele 19. avgusta je zasvetila luč na najbolj prometnih križiščih. Krajevna skupnost je pripravljena skleniti z elektro podjetjem pogodbo, da bi razsvetljavo obnovili. Viničani si žele živo-srebmih luči, takih, kot so jih postavili na kampu. ČRNOMALJSKI DROBIR YKLIKO BENCINA — Na črnomaljski bencinski črpalki prodajo letos vsak dan približno 5.000 litrov bencina in nafte. Promet je občutno večji od lanskega, na črpalki pa se mimo domačih avtomobilistov ustavljajo tudi tuji turisti. NOVE TABLE »BELTA« — Prvi zunanji znak ženitve črnomaljskega »BELTA« z ljubljanskim »COS-MOSOM« so lične napisne table po Črnomlju, ki kažejo kupcem in poslovnim partnerjem, kje Je pot do novega ljubljanskega obrata. Se bo Jtevilo poslovnih partnerjev zdaj močno povečalo? SRAMEŽLJIVCI NA TRGU — Tokrat cen črnomaljskega živilskega trga ne bomo zapisali. Sicer niso bile bistveno različi\e kot NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE prejšnji četrtek, vendar nam Je eden od prodajalcev, ki imajo svoje cene zapisane na tabli, obrnil tablo, ko smo cene hoteli prepisati v beležnico. Po njegovem dejanju gre sklepati, da so cene pre- * visoke ali pa je bil prodajalec preveč sramežljiv. VELIKO BEREJO — Kaže, da v Črnomlju latošnje poletje izredno veliko berejo. V edinem kiosku na Trgu svobode morajo namreč skoraj od tedna do tedna dvigati naklado, a časopisov in revij kljub temu zmanjkuje. Dobro gre v denar tudi galanterija, prav tako kupci pridno segajo po cigaretah. PRIPRAVLJAJO ZA PARKIRIŠČA — Potem, ko Jso odstranili litoželezno kužno znamenje s prostora nasproti Dolenjklne trgovine, so delavci prostor že pripravili za asfaltiranje. Ko bodo položili asfalt, bo Črnomelj dobil nekaj prepotrebnih parkirnih prostorov. OBIRALCI V HMELJIŠČIH — Zadružna hmeljišča v Lokvah in Dragatušu bodo letos bržkone zmogli domači obiralci sami. Ce ne i>o preveč nagajal dež, bodo hmelj obirali še pred začetkom novega Šolskega leta. Zaenkrat obiralcev ne primanjkuje. Črnomelj ali Teksas? Nič kaj prijeten ni pogled za gosta ali turista, ki se v Črnomelj pripelje iz metliške strani: napisna tabla na začetku mesta ga mimo imena kraja pozdra. vi še z dvema ,napisoma — »Texas« in »čikago«. Neznani objestneži so prav gotovo naredili svojemu kraju kaj slabo reklamo in propagando. Turisti, ki Črnomlja ne poznajo, bi lahko po dveh napisih na vrhu in na dflu table sklepali, da so mesto zavzeli gangsterji dveh različnih band ... Če želite odgovor aU naslov iz malih oglasov nam pošljite v pismu dopisnico ali znamko ta 50 par. UPRAVA 'fcISTA Priprave za srečanje borcev Borci Petnajste, pridite 6. septembra v Belo krajino! Tine Molek je predsednik pripravljalnega odbora za letošnje srečanje borcev XV. brigade. »Pričakujemo 5000 do 6000 borcev XV. brigade, pričakujemo tudi borce iz drugih partizanskih enot ter prebivalcev z obeh bregov Kolpe,« pravi. Računajo, da bo na proslavo 6. septembra prišlo več kot 5000 ljudi. — Pravijo, da vseh 7 pododborov dela, da bi bilo srečanje čim prijetnejše. Kako daleč so priprave? »Priprave šo pravzaprav že čisto pri koncu. Natisnili smo tudi plakat, ki vabi borce in občane_ naj pridejo na razstavo, akademijo in zborovanje. Razen številnih športnih srečanj in pisanja nalog o borcih in delu XV. brigade bo v soboto, 5. septembra ob 18. uri, otvo- Le nekateri držijo besedo Metliška občina ima v Sloveniji najnižjo stopnjo prispevka iz osebnega dohodka zaposlenih. Preden je občina ostala pri stari stopnji prispevka za letos, je na posvetu s predstavniki delovnih organizacij dobila pristanek, da bodo podjetja sredstva, ki jim' tako ostajajo, dodelila po družbenem dogovoru za u-resničevanje programa javnih del. Kot ugotavljajo zdaj, pa se tega dogovora držijo samo BETI, KOMET in Lekarna, medtem ko se drugi kolektivi izmikajo. Ponujajo manj, kot so obljubili, sploh ne podpišejo dogovora itd. če be. sede ne bodo držali, bo morala občinska skupščina za prihodnje leto določili veliko večjo prispevno stopnjo, kakršno imajo sosednje občine, s tem pa bi bile delovne organizacije na slabšem. ritev razstave o tej narodnoosvobodilni udarni brigadi. Ob 19.30 uri bo svečana akademija v Domu partizana. Podelili bodo nagrade najboljšim športnikom in učencem osnovnih šol za spise, ob 22. uri pa bo na Veselici kres. V nedeljo od 8. do 9. ure bo promenadni koncert metliške mestne godbe na pihala na Trgu svobode. Hkrati bo na Pungar-tu zbor borcev XV. brigade. Ob 9.30 bo zborovanje na Trgu svobode, po zborovanju pa pred gasilskim domom prijateljsko srečanje. Računamo, da bo organizacija prireditve veljala okrog 45.000 dinarjev.« — Letošnje srečanje se naglo bliža. Kaj bi svetovali borcem in občanom deset dni pred prireditvijo? »Vemo, da borci radi pridejo v Belo krajino. Ker ne vemo vseh naslovov, kajpak ne moremo pošiljati posebnih vabil vsakemu posebej. Upamo lahko le, da bodo vsi borci te naše udarne brigade in tudi drugih partizanskih enot zvedeli za prireditev iz časopisov, radia in televizije. Misllim, da bodo potem tudi prišli obujat spomine v Belo krajino. Organizatorji se bomo po- trudili, da se bodo borci v naši sredini dobro počutili, še več, če bo lepo vreme, Zagotavljamo, da bodo s prireditvijo vsi zadovoljni.« J. SPLICHAL Toča v vinogradih Prejšnji teden je neurje s točo, ki je zajelo tudi Metliko, naredilo precej škode tudi božakovskim kmetom. Najbolj je toča prizadela peso in koruzo, še več škode je naredila v ' vinogradih v Vivo-dini, kjer je grozdje zelo lepo kazalo. x J. N. Metliška črnina gre v denar - Medtem ko je zadnje čase vse več tarnanja na račun neprodanih zalog vina, tega ne bi mogli reči za metliško zadrugo. V 12 prodajalnah po Sloveniji, so v šestih mesecih letos prodali 12 odstotkov metliške črnine več kot lani v takeih času. V kmetijski zadrugi pričakujejo, da bo tudi letos ob koncu sezone prazna klet kot lani. Sicer pa letošnja letina v vinogradih lepo kaže in pravijo, da bo dobra — doslej so trto žo devetkrat škropili. Metliške črnine torej ne bo premalo. SPREHOD P0 METLIKI Obiskana Veselica Gostišče Veselica nad Metliko je zadnje sobote, ko igrajo za ples črnomaljski Abadoni, lepo obiskano. Na plesišču se gnete precej plesalcev tudi iz Črnomlja, ustavljajo pa se na Veselici tudi avtomobili z zagrebško in karlovško registracijo ter tisti, ki prihajajo na dopust iz Nemčije. A. L. V HOTELU VEC GOSTOV — Hotel Bela krajina, ki zdaj sodi k BETI, ima letos več gostov kot lani. Gost ur, poslovna enota, ki vključuje trgovino in gostinstvo, je nekdaj nerentabilnemu hotelu pomagal na zeleno vejo. Uredili so tudi domače gostišče Na Dragah, v načrtu pa imajo še urejanje Veselice in Vinomera. DOSTI KOPALCEV — Na metliškem kopališču je bilo letos veliko kopalcev, čeprav urejajo Breg in čeprav čisto zraven gradijo nov most čez Kolpo. MOZNARJI BODO POKALI — Ob letošnjem srečanju z borci XV. brigade bodo 6. septembra zjutraj na Veselici pokali možnarji. Razen strelov bo za veselo razpoloženje skrbela tudi domača godba. OLAJŠAVE PRI DAVKIH — Nekaterim krajem v metliški občini toča tudi letos ni prizanesla. Poročila o škodi zbirajo krajevne skupnosti: kjer je bilo veliko uničenega, bo tudi občinska skupščina dala olajšave pri plačilu davkov. SEPTEMBRA OBČINSKA SEJA — Na septembrski občinski seji v Metliki bo med najpomembnejšimi točkami dnevnega reda gotovo obravnava polletnega poslovanja o delu gospodiarskih organizacij v občini. Splošna ocena je, da so podjetja v prvem polletju plan uspešno uresničevala. ŠOLSKE KNJIGE NAPRODAJ — Nad cesto zraven hotela Bela krajina vabi transparent, da ima knjigama Mladinske knjige veliko izbiro najrazličnejših šolskih potrebščin. Transparent je bil že potreben, saj nas od novega šplskega leta loči komaj teden dni. upajmo, da bo šolskih knjig in drugih potrebščin letos dovolj. KMETIJSKO TEKMOVANJE — Tudi letos bo sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci Socialistične zveze pripravila tekmovanje kmetovalcev in kmetijsko razstavo. Najboljši kmetje bodo nagrajeni. Posebna komisija bo ocenjevala tudi vina vinogradnikov metliške občine. KOŠARKARSKI TURNIR — V nedeljo ob devetih bo na Pun- / gartu košarkarski turnir v počastitev 25. obletnice osvoboditve 'in letošnjega srečanja borcev XV. brigade. Zanesljivo je, da bosta igrali ekipi Metlike in Novega mesta, povabili pa so tudi Trebnje in Črnomelj. METLIŠKI TEDNIK 6t. 35 (1066) * * — 27. VIII. 1970 Stran uredil: JOŽE SPLICHAL DOLENJSKI LIST |1 SUHOKRAJINSKI DROBIŽ 2U2EMBERŠKA KRAJEVNA SKUPNOST JE V SREDI AVGUSTA dosegla preko 80 °/o celotnega predvidenega dohodka za leto 1970 in računa, da bo do sredine septembra imela na razpolago ves denar, ki Je bil predviden za financiranje programske dejavnosti za leto 1970. Tako ni bojazni, da ne bodo mogla biti programska dela za to leto uresničena. GASILCI V ŠMIHELU PRI ŽUŽEMBERKU nameravajo še letos razviti društveni prapor. Sedaj zbirajo denar med člani društva, nato pa bodo organizirali še nabiralno akcijo med drugimi občani. Za pomoč bodo zaprosili tud: delovne organizacije. V SUHOKRAJINSKIH ZIDANICAH se je zaradi ietošnje dolgotrajne in močne vročine pokvarile veliko vina, tako da ga je zmanjkalo še pred mlačvijo. Vino se jo pokvarilo predvsem v kleteh, ki so pokrite z opeko, medtem ko so slamnate strehe obvarovale kleti pred vdorom vročine. Velika vročina je tudi vplivala na nekoliko večji razvoj raznih bolezni pri živini. » VELIKO ZMANJŠANJE ODKUPA ŽIVINE beležijo letos v Žužemberku. Se pred leti je bilo v enem tednu odkupljenih kar 50 do 60 živali, letos pa jih je mesečno komaj okoli dvajset. Prašičev skoraj ni na odkupu, govedi pa le po par. Stanje odkupa sicer nekoliko izboljšujejo teleta iz pogodbenega pitanja, ki jih oddajajo v presled-kiff, vendar pa s tem ne dosežejo polovice žive teže odkupljene živine v prejšnjih letih. Medtem ko odkup živine pada, pa se zboljšuje reja krav-mlekaric, ki dajejo rejcem redne dohodke. VINSKO TRGATEV Z VELIKO LJUDSKO VESELICO so pripravili žužemberški gasilci za nedeljo, 30. avgusta, z začetkom ob 15. uri. Prireditev bo na Loki pn mostu pod Žužemberkom m spada med najbolj pripravljene prireditve v tem letu. Prireditelji bodo poskrbeli za dobro postrežbo, igral pa bo ansambel »VESELI GORENJCI«. M. S. " m K j sr se prepirata dtfa... > Cv* X v "■ •=% * , * V Ifr, 1 .... v •• ' V Družinski vasi pri šmarjeških Toplicah vrta Geološki zavod SRS vodnjak za zajetje pitne vode. Zmogljivost izvira je 230 litrov na sekundo, kar bo zadoščalo za preskrbo vse občine z vodo. Dela na vrtinah bodo veljala 600.000 din, za nadaljnjih 1,600.000 din pa bodo letos odkupili zemljišče, na katerem jt vodnjak, zgradili visokonapetostno omrežje ter izdelali načrte za celoten nov vodovod. Na sliki: dela na vodnjaku v Družinski vasi. (Foto: M. Jakopec) Doslej za 58 odstotkov več! Do avgusta: industrija za 531,331.000 dinarjev različnih izdelkov Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marjeta Glušič iz Gornjih Jesenic — Alenko, Ana Šinkovec iz Dolnje Brezovice — Bojana, Milena Brence s Senovega — Sandija, Marija Novak s Kam. ne gore — Andreja, Sonja Pust iz Biške vasi — Roberta, Alojzija Kozole iz Zabukovja — Ervina Romana Hahn is Brestanice — Lili Jano, Barka Kovač iz Črnomlja — Jasmino, Zdenka Obtak iz Hruš — Marjana, Helena Strucelj iz Metlike — Vinka, Vida Kavčič iz Brestanice — Matejo, Slavica Perko iz Draga tuša — Leopolda, Marija Puhek iz Podloga — Antona, Štefka Pirnar iz Šentjakoba — Vilmo, Marija Rotar iz Gotne vasi — Roberta, An pela Pavlin iz Koroške vasi — Mojco, Marija Ivanušič iz Dobindola — Ivana, Angela Zura iz Otočca — Eriko, Bariča Sepaher z Verduna — deklico, Ana Breznik iz Potočne vasi — dečka. — Cesti; tamo! Letošnji proizvodni načrt dvanajstih industrijskih podjetij v novomeški občini narekuje skupno proizvodnjo v vrednosti 1.312,771.000 dinarjev. V sedmih mesecih so podjetju naredila za 581,331 tisoč dinarjev različnih izdelkov ali za 58 odstotkov več kot lani do konca juliija. V juliju je sikupna vrednost proizvodnje dosegla 78,967.000 dinarjev. Najbolj uspešno so delali v IMV, kjer so naredili za 33,514.000 dinarjev iadelkov. V Krki so naredili za 25,471.000 dinar-jev( v Novolesu za dobrih 8 milijonov, v Novoteksu za 5,3, v Labodu za 2,5 in v novomeški Iskri za 1,6 milijona dinarjev. Drugje je bila vrednost proizvodnje v ju- Novomeška kronika liju manjša kot milijon dinarjev. Do avgusta so v IMV naredili za 223,705.000 dinarjev izdelkov ali za 110 odstotkov več kot lani v tem času. Krka je s 165,7 milijona povečala proizvodnjo za 43 odstotkov, N ovotekst z 71 milijoni za 23 in Novoles s 53,7 milijona za 51 odstotkov. V Labodu so v sedmih mesecih naredili za 31,8 milijona dinarjev in povečali proizvodno© skoraj za tretjino. Mir-nopeški obrat Beti je edini, kjer se je proizvodnja v primerjavi z lansko zmanjšala. Medtem ko je rekorder v vrednosti proizvodnje IMV, je to podjertye hkrati tudi rekorder po povečanju proizvodnje. V primerjavi z lanskim letom je na približno enaki ravni ostala Industrija obutve, povsod drugje pa so povečali proizvodnjo od 17 odstotkov navzgor. V industriji je biLo konec julija zaposlenih 8.010 ljudi — 16 odstotkov več kot julija lani in 5o odstotkov več kot konec lanskega leta. V novomeški občini ima največ zaposlenih IMV — 1977. Več kot 1000 zaposlenih imajo še v treh drugih podjetjih: Krka 1334, Novoles 1276 in Novoteks 1060. število zaposlenih v drugih podjetjih se giblje med 58 (operkama Zalog) in 772 (šentjemejsika" Iskra). V treh iskrinih obratih je skupaj zaposlenih blizu 1350 delavcev. Poceni hladilnik! V ELEKTROTEHNI v Novem mestu lahko dobite 85 litrski absorbcijski hladilnik EKA-Georgi Naumov za 655 dinarjev. V pošiljki, Jd so jo dobili pred nekaj dnevi, so trajno žareči štedilniki KUPPERS-BUSCH kuhinjske nape Hus-qvarna z elektromotorjem in s priključkom na hišni zračnik ter stropni lestenci na peteg od 150 do 560 din. Tudi veliko izbiro hladilnikov in hladilnih omar za globoko zmrzovanje imajo pri ELEKTROTEHNI. (Nadaljevanje s 1. str.) utemeljitvijo, da ne more najti ustreznega sporazuma za plačila vode z novomeškim podjetjem! Ne moremo se spuščati v upravičenost spora med omenjenima podjetjema, ki ga verjetno lahko sama rešita, če ne drugače, tudi pred sodiščem. Pretresljivo in žalostno je, da je več sto ljudi v tem, že tako zaostalem delu novomeške občine, kjer je voda veliko bogastvo, ostalo žejno. Voda je osnovna človeška potreba. Ne moremo si predstavljati, kako so si odgovorni ljudje pri grosupeljskem Otroški vrtec v naselju Majde Šilc V začetku julija je SGP PIONIR začelo graditi novi otroški vrtec v naselju Majde Šilc. Vrtec bi moral biti dograjen do novembra letos, ker pa so se zataknila gradbena dela pri izkopu gradbene jame, se bo dograditev najbrž zavlekla v maj prihodnjega leta. Novi vrtec bo veljal z opremo vred okoli 3 milijone din. V njem bo 7 prostorov za bivanje otrok ter vse potrebne sanitarne naprave,' čajna kuhinja in drugo ter dovolj zelenih površin okoli njega. Z gradnjo bi bilo treba čimbolj pohiteti, saj moraijo dosedanji otroški vrtci v Novem mestu zaradi pomanjkanja prostora še vedno zavračati veliko otrok. podjetju upali potegniti tak šno neodgovorno potezo, saj so spravili Suhokranjčane v stanje, ki iina lahko daljnosežne posledice. Kaj bi bilo, če bi zbolelo več sto ljudi? Zvedelj smo da zdaj pijejo ljudje kapnico, ki prav gotovo ne ustreza zdravstvenim zahtevam. Razen tega je Suha krajina izpostavljena požarom, da ne omenjamo uporabnikov vode (Otrok), ko se bo spet pričel pouk na pre-volski šoli, še bi lahko naštevali, vendar m namen našega prispevka vleči na svet- lo še več dokazov, da tamkajšnji prebivalci vodo potrebujejo. V Imenu ljudi javno zahtevamo, da voda po suhokranj-skem vodovodu spet steče! Delegacija občanov iz ogroženih vasi, ki je te dni spet prišla na občinsko skupščino v Novo mesto, ni več prosila za vodo, ampak Jo je zahtevala! Zakaj morajo ob nepomembnem sporu med dvema, ki ne čutita žeje, trpeti tisti, ki niso nič krivi? Cemu kaznovati ljudi, ki So bili že dolga leta zapostavljeni? SLAVKO DOKL Otvoritev mehanične delavnice v Žužemberku V ponedeljek, 31. avgusta, bo pričela delati v Žužemberku mehanična delavnica AMD Nov0 mesto — sekcija Žužemberk Potreba po sodobne urejeni mehanični delavnici je bila v tem delu Suhe krajine iz dneva v dan večja. a ŠOLSKO LETO se začenja pn Mladinski knjigi. Nakup Šolskih potrebščin pri Mladinski knjigi traja pravzaprav že vse tri poletne mesece, posebno povečal pa se je v zadnjem tednu. Zaradi navala kupcev in da bi razbremenili prodajalce v trgovini, so pod arkadami pred prodajalno v ponedeljek postavili prodajalne mize, kjer Sest dijakov in Studentov pomaga pri prodaji. Prodajajo zvezke, pribore za pisanje in Šolske torbice. V naplmicl so povedali, da Je največje povpraševanje po Šolskih torbicah s pasovi, ki Jih otroci nosijo na hrbtu. Kakor lani tudi letos učencem in dijakom ne bodo mogli postreči s vsemi Šolski-mi knjigami, ki Jih Dredpisuje učni načrt, ker tih v tiskarnah Se niso stiskali. ■ PRVE POŠILJKE OBLAČIL za Jesen to zimo so te prispele v novomeške blagovnice. Topla krila in puloverji z dolgimi rokavi v modemih barvah so napolnili police pri Mercatorju in Obrtniku Trgovci se že pripravljajo na Jesen, saj se Je vreme po zadnjem deževju precej ohladilo Kmalu bodo dežniki spet postali naSi stalni spremi levald ■ NAJBOLJ POSLUSANA PLOŠČA PREJŠNJI TEDEN PRI NAS je bila prav gotovo velika plošča »Split 70«, ki stane 32 din, saj so Jo kupci kar razgrabili. 2e nekaj tednov pa prodajo največ primerov ploSče dubrovniških Trubadurjev »Marijana«. Na splošno gre v prodajo zadnje čase veliko voč ploSČ domačih pevcev kot tujih. ■ PREHODI ZA PEŠCE na novomeških ulicah so r.a novo prepleskani in so dobro vidni. Toda Se vedno nekateri pešci tega nočejo upoštevati, čeprav gre za njihovo varnost. Namesto da bi pripomogli, da bi se gost oromet laže odvijal, ga s svojim vedenjem ovirajo, sebe pa spravljajo v nevarnost. Tako vedenje lahko povzro- či hude prometne nesreče, ki jih največkrat povzročajo pešci. ■ CENE NA TRGU so bile v ponedeljek take cvetača 4 din, čebula 4 din, česen 10 din, stročji fižol 4 din, fižol 5 cun, krompir 2 din, koleraba 2 din, korenje 4—5 din, kumare 3 din, kumarice za vlaganje 5 din, pesa 2,50 din, paradižnik 3,50 din, paprika 3—4 din, solata 2 din, zelje 2 din, jajca 0,80 din, banane 5—6 din, pomaranče 5 din slive 3—4 din, lubenice 2 din, limone 5,50 din, Jabolka 2 din, hruške 4,50—5 din, grozdje 3—5 din, breskve 4 din. RODILE SO: Jeltu. Dežman a Ceste herojev 12 — deklico, Dragica Vidmar s Paderšlceve 32 — deklico, Cveta Matjašič iz Majde Sile n. h. — Urško, ^4arlja Grum z Mestnih njih n. h. - Janjo in Marjana Korenlč s Ceste koman danta Staneta 6 — Božidarja Povečana Ribja restavracija Dela bodo končali do konca maja 1971 — Ena gospa je rekla, da so se avtomobilisti tako navadili na e-nosmeren promet v mestu, da so prvi dan, ko so odprli cesto za dvosmeren promet, voeili kar po starem, jaz pa sem Se pripomnila, da so tildi parkirali po starem — ob robu ceste, in tako ovirali promet. Ribjo restavracijo na Glavnem trgu v Novem mestu, ki je obrat Gostinskega podjetja Hotel grad Otočec, bodo začela 1 septembra letos povećavati. Restavracijo bodo razširili v dve sosednji stavbi: v stavbo ob Dilančevi ulici 3 in v stavbo na Grmovi ulici 1. Pred tem bodo morali izseliti 6 strank, ki zdaj stanujejo v obeh stavbah. Povečana in preurejena restavracija bo dobila povečano kuhinjo, tri nove restavracijske prostore, zaprto teraso s 35 sedeži in odprto teraso s 40 sedeži Ko bo urejeno celotno območje za sedanjo stavbo Ribje restavracije (rušitev Ferličeve in Pipanove hiše), bo mogoče teraso povečati tako, da bo na njej prostora za 120 sedežev. V stavbi ob Dilančevi ulici bodo med drugim uredili tudi šest dvoposteljnih sob. Za celotno naložbo bo Hotel grad Otočec potreboval okoli 3,500.000 din. Preurejeno in povečano restavracijo bodo odprli prihodnje leto prve dnj junija. Preuredit vena dela bodo zelo obsežna in zahtevna, saj je na prostor, kjer bo največ gradbenih del zelo otežan dostop z tovornimi vozili. Od tam bo treba prepeljati okoli 1500 mJ odpadnega materiala s porušenih delov stavb. V preurejeno in povečano Ribjo restavracijo se bodo gostje gotovo radi zatekali, saj bodo novi prostor, zlasti obe terasi, ves popoldan v senci in odmaknjeni od mestnega hrupa. »ROG«: tudi inštalaterji Zavod za rehabilitacijo invalidov Rog te Novega mesta razširja svojo dejavnost: mimo dosedanjega dela bodo odslej delali tudi inštalaterji. Obrat so ustanovili pred nekaj dnevi; zaposluje šest kvalificiranih in priučenih delavcev. Prvo delo. ki so ga prevzeli inštalaterji Roga, so bile inštalacije pri gradnji nove klavnice za piščance. Podjetje išče možnosti. da hi obrat poslovno tehnično sodeloval z večjim Inštalaterskim podjetjem ter tako zadostil potrebam po večjih delih na Dolenjs/kem. Ne tako, tovarišica? Redkokdaj me zanese pot v prodajalno kruha na Glavnem trgu, ker običajno kupuje kruh žena. Tokrat pa mi je naročila, naj prinesem pol kile belega. Stopil sem v prodajalno in bil nemalo presenečen, ko je blagajničarka, še preden sem povedal kaj bi rad, grdo gledajoč, zasikala vame: i'No, zdaj pa kniha ne zmanjkuje/« — kot da bi bil jaz kriv, da ga je prej zmanjkovalo o-ziroma, da jim ga zdaj včasih v prodajalni preostaja' Skupaj s kolegom Jožetom Splichalom sem napisal sestavek, ki ie tovarišico blagajničarko, kot sodim, brez vsake potrebe spodbudil k njeni jezi. Povedal sem ji, da sem v prodajalni kot stranka in da je zatorej dolina biti do mene dostojna in vljudna, da pa jo njen izpad ne predstavlja v najlepši luči. Naj mi bo dovoljeno, da ji tokrat povem še kaj več! čudni ljudje so trgovci (če jih lahko sodimo po prodajalni kruha): dokler je kruha zmanjkovalo, so popolnoma neprizadeto izjavljali potrošnikom, da ga pač prevrosto ni: zdaj. ko kruha preostaja, pa se jezijo. Mar je trgovina na svetu res samo zato, da v njej blaga zmanjkuje? Vprašujem: ali so tovarišice v prodajalni, kadar je kruha zmanjkalo, kdaj pomislile na to, koliko težav je to povzročilo? Kako si je lahko pomagala mati 2 več otroki, ki je prišla domov brez kruha, za katerega so jo prosila lačna otroška usta? Kako je bilo v družini, ki se je v soboto ali v nedeljo spravljala na izlet, pa ga je morala odložiti, ker ni bilo kruha? Takšnih primerov ogorčenja in razočaranja bi lahko naštel veliko. V prodajalni naj razmišljajo raje o tem in naj ne stresajo jeze nad strankami.f M JAKOPEC Hvala za vašo kri, ^ ki rešuje živ/jenia ! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Marija Gorenc, Zofija Kralj, dr. Marko Godina, dr. Minka Malešič, Malči Grandljič, Ivanka Pornat in Ivanka Civič, člani Splošne bolnice Novo mesto; Franc Božič, Ivan Radež, Drago Brezar, Jože Pakar, člani Krke, tovarne zdravil Novo mesto; Jože Potokar in Anton Kraševec, člana Iskre Novo mesto; Marija Klobučar ln Mirko Krevs, člana Industrije obutve Novo mesto; Marjan Bradač, Anton Cesar, Joie Udovič, Rudi Zupan ln Drago Les, člani Novoteksa Novo mesto; Terezija Kraševec, članica Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto; Janez Mislej, član rMV Novo mesto; Ana Tramte, gospodinja lz Gabrja; Anton Saje, krojač iz Irče vasi; Alojzija Rifeij, gospodinja lz Crmošnjlc; Anton Zupančič, član Pekarije Novo mesto; Marija Kozoglav, - članica gimnazije Novo mesto; Anton Srebrnjak član Varnosti Novo mesto; Drago Sredojevič, Vladimir Mišič, Djordje Vujnilovič, Djuro SešIČ, Alija Hodžič, Božo Vučkovič, Bogdan Batič in Stevo Subotič iz Trebnjega; Marija Srebrnjak, gospodinja iz Brusnic; Marija Mrgole, gospodinja iz Novega mesta: Jožica Pavček, članica Novolesn Straža; Vilma Šneberger ln Ana Pureber, članici Laboda Novo mesto; Ana Bartolj, gospodinja iz Gornje Težke vode; Marija Sašck, gospodinja z Dolža; Olga Bevec, članica 2TP Novo mesto. PRIPRAVITE MOPEDE ZA TEHNIČNI PREGLED! AVTOSERVIS »PIONIR«, NOVO MESTO BO IMEL REDNE LETNE TEHNIČNE PREGLEDE V ČRNOMLJU METLIKI ŠMARJETI ŠENTJERNEJU ŽUŽEMBERKU DOL. TOPLICAH NOVEM MESTU 3. in 4. septembra 7. septembra 8. septembra 9. septembra 10. septembra 11. septembra od 14. septembra dalje Pregledi bodo vsak dan od 7. do 17. ure. OPOZORILO: lastnike mopedov posebej opozarjamo, da morajo biti izpušne cevi in glušniki na vozilih brezhibni! TELEVIZIJSKI SPORED VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, C.UO, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00; Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. ■ PETEK, 28. AVGUSTA: 8.10 Operna matineja; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Čuden: Pomen knjigovodstva na kmetijah; 12.40 Z ansamblom Mihe Dovžana in Borisa Franka; 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napotki za turiste; 16.00 Vsak dan za vas; 17.15 Koncert po željah po slušalcev; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje; 20.00 Lukačičeve motet« poje zbor »Joža Vlahovič«; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. ■ SOBOTA, 29. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja; 9.25 Z ansambli domačih napevov; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Novak: Racionalna rešitev prevozov v poljedelstvu; 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri; 13.30 Priporočajo vam . .. 14.25 Slovenske popevke; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 — Vsak dan za vas; 18.15 »Rad imam glasbo«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Milana Križana; 20.00 Večer z napovedovalcem Vilijem Vodopivcem; 20.30 Zabavna radijska igra — Norman Corwin: Dvojni koncert; 22.i)0 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDELJA, 30. AVGUSTA: Dobro jutro; 8.05 Radijska igra za otroke — Friedrich Feld: 2aba s trobento; 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.05 Se pomnite, tovariši . . . Nace Grom: Priznavanje NOB v tujini; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 13.50 . Z novimi ansambli domačih napevov; 16.00 Radijska igra — Matjaž Kmecl: Atvomobili; 17.05 Nedeljsko športno popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«; 22.20 Plesna glasba. ■ PONEDELJEK, 31. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Janez Istenič: Kvaliteta razstavljenih vin na XVI. mednarodnem vinskem sejmu; 12.40 Koncert pihalnih or kestrov; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo .n pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas, 17.05 Ponedeljkovo glasbeno po poldne; 18.15 »Signali«; 19.00 Lah ko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik; 20.00 Mo dest Musorgski: Boris Godunov— 2. del; 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 1. SEPTEMBRA - 8.10 Operna matineja; 9.25 Slovenske narodne ln ponarodele pesmi v priredbi Vlada Goloba: 10.15 -Pri vas doma; 11.00 Poročila — Tu ristlčni napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti -r Jože Kregar: Vrt v septembru; 12.40 Melodije iz Španije; 13.30 — Priporočajo vam ... 14.40 Iz slovenskih ope- ret; 15.30 Glasbeni intermezzo; — .16.00 Vsak dan za vas; 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Vita-la Ahačiča; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska Igra — Niko Kuret: Erazem iz Jame; 22.15 Jugoslovanska glasba. ■ SREDA, 2. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jelka Hočevar: Jesensko škropljenje proti ple velom v oziminah; 12.40 Z ansamblom Borisa Kovačiča; ’3.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 — Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi ln vam; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.05 Glasbene razglednice; — 20.00 Dubrovniške poletne prireditve 1970 ; 21.20 Melodije za razvedrilo; 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, 3. SEPTEMBRA? 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — dr Jože Maček: Varstvo sadnih in vrtnih rastlin v septembru. — 13.30 Priporočajo vam 14.10 — »Pesem iz mladih grl«; 15.30 Glas benl intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 18.15 »Rad imam glasbo«; 18.45 Četrt ure s pevko Majdo Sepe; 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute z ansamblom Willija Fan-tla; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Večer s slovenskih pisateljem Petrom Božičem; 21 40 Glasbeni nokturno NEDELJA 9.00 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 9.35 PO DOMAČE S HENCKOVIM ANSAMBLOM (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA — (Beograd) 10.45 MOZAIK (Ljubljana) . 10.50 OTROŠKA MATINEJA: Mc Pheetersovo popotovanje — (Ljubljana) Skrivnosti morja 11.40 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 12.00 JUGOSLAVIJA DOBER DAN — informativno zabavna oddaja (Zagreb) « 13.00 ODPOVED SPOREDA (Ljubljana) 14.15 Stockholm: EVROPSKO PRVENSTVO ZA MOŠKE — prenos EVR (Ljubljana) 16.45 MOTOKROS ZA VELIKO NAGRADO KARLOVCA — posnetek (do 17.35) (Zagreb) OSAMLJENI MOZ - ameriški film (Ljubljana) CIKCAK (Ljubljana) TV DNEVNIK (Beograd) 3—2—1 (Ljubljana) LJUBEZEN PO KMEČKO -humoristična oddaja (Beograd) VIDEOFON (Zagreb) ŠPORTNI PREGLED (JRT) PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) TV DNEVNIK (Beograd) 18.15 19.45 20.00 20.30 20.35 21.35 21.50 22.20 22.25 Drugi spored: 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV PONEDELJEK 17.15 MAD2ARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 RISANKE IN SE KAJ (Ljubljana) 18.50 MEDNARODNE MOTORNE DIRKE V NOVI GORICI — reportaža (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 NARODNA IN ZABAVNA GLASBA (Skopje) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 NastasiJevič-KadJjevlč: DA- ROVI SESTRIČNE MARIJE — drama TV Beograd (Ljubljana) 22.00 STOP — dokumentarno feljtonska oddaja TV Zagreb — (Ljubljana) 23.15 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 VEČERNI ZASLON (Sarajevo) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 FILMI ZA OTROKE (Zagreb) 18.15 TV VRTEC (Zagreb) 18.30 ZNANOST (Beograd) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA (Zagreb) 19.05 GLASBENA ODDAJA (Skopje) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV TOREK 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 14.45 PONOVITEV (do 16.10) (Zagreb) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 MEDVEDOV GODRNJAV-CEK — 4. del pravljice (Ljubljana) • 18.45 RISANKA (Ljubljana) 19.00 MELODIJE IZ BRAŠOVA: Claude Nugaro {Ljubljana) 19.30 ALKOHOL IN ČLOVEŠKO TELO — oddaja Cesta m mi (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 TAKO ŽALOSTNO SRCE — francoski film (Llubljana) 21.55 VELIKI ORKESTRI: Ge wanthaus orkester (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 RISANKA (Zagreb) 18.05 MALI SVET (Zagreb) 18.30 OD ZORE DO MRAKA (Beograd) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 NARODNA GLASBA (Beograd) 19.20 TV POSTA (Zagreb) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV SREDA 9.35 in 14.15 TV V SOLI (Zagreb) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.25 POCITNICE V NOVEM GRADU (Ljubljana) 19.05 TV VARIETE (Zagreb) 19.20 OBREŽJE — oddaja za italijansko narodn skupino — (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 J. Glraudoux: AMFITRION — drama SNG Ljubljana — (Ljubljana) 22.45 POROČILA (Ljubljana) knjige učbeniki priročniki aktovke in druge ■- šolske potrebščine ŠOLSKO LETO SE ZAČENJA Drugi spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA -(Zagreb) 17.50 RASTIMO (Beograd) 18.30 REPORTAŽA (Sarajevo) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA 19.05 GLASBENA ODDAJA (Zagreb) 19.20 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM (Eeograd) 19.50 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV ČETRTEK i 9.35 in 14.45 TV V SOLI (Zagreb) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 ZAPOJTE Z NAMI: Mašek, Ipavec, Gerbič (Ljubljana) 18.45 RISANKA (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05. ENKRAT V TEDNU (Ljubljana) 19.20 DOKTOR V HISI — serijska oddaja (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 ZABAVNO GLAS3ENA OD DAJA S FESTIVALA V MON-TREUXU (Beograd) 21.25 KULTURNE DIAGONALE — mozaične (Ljubljana) 22.05 DR FINLAY - serijski film — (Ljubljana) 22.55 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 DALJNOGLED (Beograd) 18.30 NARODNA GLASBA (Skopje) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.20 HUMORISTIČNA ODDAJA (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV PETEK 9.35 in 14.45 TV V SOLI (Zagreb) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (do 17.00 Pohorje, Ple&lvec) (Beograd) 18.00 OBZORNIK (Ljubljana) 18.15 MC PHEETERSOVO POPO TOV ANJE - serijski film — (Ljubljana) 19.05 V SREDISCU POZORNOSTI. Pred konferenco neangažira nih držav v Lusaki (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 ČETRTEK — Italijanski film (Ljubljana) 22.15 MALO JAZ, MALO TI — quiz TV Beograd (Ljubljana) 23.30 POROČILA (Ljubljana) SOBOTA > _ ' 9.35 OBVESTILO O SOLSKEM TV PROGRAMU (Zagreb) 17.55 OBZORNIK (Ljubljana) 18.00 Barcelona: EVROPSKO PLA VALNO PRVENSTVO — pre nos EVR (Ljubljana) 19.30 RISANKA (Zagreb) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 ZABAVNO GLASBENA OD •DAJA (Beograd) 21.35 3—2—1 (Ljubljana) 21.40 SKRIVNOSTI MORJA — do kumentama serija (Ljubija na) 22.05 MOČNEJŠE OD ŽIVLJENJA — serijski film (Ljubljana) 23.00 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.20 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED „ITALIJANSKE TV KMETOVALCI! HACEDORN -kmetijski stroji Informacije o nakupu posreduje KIK Pomurka - spravljalniki silažne koruze - traktorski priključek - samonakladalne prikolice • - trosilci gnojil - kombajni za izkop krompirja s sortirnikom obrat za sodelovanje s kmeti, MURSKA SOBOTA, Lole Ribarja 12, telefon: 21-073 in 21-074 V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 28. avgusta — Avguštin Sobota, 29. avgusta — Sabina Nedelja, 30. avgusta — Roza Ponedeljek, 31. avgusta — Rajko Torek, 1. septembra — Tilen Sreda, 1. septembra — Stefan Četrtek, 3. saptembra — Darja Brežice: 28. in 29. 8. francoski bravni film »Ni cvetja za agenta Oss 117«. 30. in 31. 8. ameriSki barvni film »Mat Helm ureja račune«. Črnomelj: Od 28. do 30. 8. ameriški barvni film »Ognjena karavana«. 1. in 2. 9. ameriški barvni film »Napad«. Kočevje — »Jadran«: Od 28. do 30. 8. ameriški barvni film »Umazane igre«. 31. 8. francosko-špan-ski barvni film »Las Vegas«. 1. 9. italijanski barvni film »Da, gospod«. 2. in 3. 9. -francoski barvni film »Premična tarča«. Kostanjevica; 29. 8. angleški barvni film »Le naprej, kavboj«. 30. 8. angleški barvni film kOnilerje-vo poročilo«. 2. 9. angleški film »Poljubi me, norček«. Krško: 'J9. in 30. 8. ameriški barvni film »Rusi prihajajo«. 2. in 3. 9. francoski barvni film »7 zlatih mož«. Metlika: Od 28. do 30. 8., ameriški barvni film »Prisiljen ubiti«. Od 28. do 30. 8. ameriški barvni film »Moji otroci, tvoji otroci, naši otroci«. Mirna: 29. in 30. 8. ameriški barvni film »Prišli so v Korduro«. Mokronog: 29. in 30. 8. jugoslovanski film »Na papirnatih avio-nih«. Novo mesto: Od 29. do 31. 8. ameriški barvni film »F kot Flint«. Ribnica: 29. in 30. 8. romunsko-francoski barvni film »Nesmrtni junaki«. Sevnica: 29. in 30. 8. ameriški film »Lawrence Arabski«. Sodražica: 29. in 30. 8. angleški film »Heroji Telemarka«. * Šentjernej: 29. in 30. 8. ameriški barvni film »Zavezanih oči«. Trebnje: 29. in 30. 8. ameriški barvni film avanturistični »Mariet-ta«. Podpisani Ciril Bašelj iz Dol. Kamenja 14 obžalujem vse žaljive in neresnične besede, ki sem jih izrekel dne 18. avgusta 1970 Milanu Marinčiču iz Dol. Kamenja 8 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Albert in Jože Klobučar, Uršna sela 63 a, prepovedujeva bratu Ivanu vse lažnjive govorice, kot tudi vse druge besedne napade. Če tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. Albert in Jože Klobučar, Uršna sela 63 a, prepovedujeva Janezu Klobučarju in bratu Ivanu prenašanje neresničnih govoric. Če tega ne bosta upoštevala, ju bova sodno preganjala. Ob tragični izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica ANTONA BORSANA se Iskreno zahvaljujemo zdravnikom in osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, ki so pokojniku lajšali bolečine v zadnjih trenutkih življenja ter delovnim organizacijam »GORJANCI« Straža, IMV, KREMEN in SZSZ Novo mesto, prijateljem, sosedom, gospodu župniku in posameznikom za izraženo sožalje, cvetje in vso pomoč, ki so jo nam nudili v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Terezija, sinovi Tone, Ivan in Franci z družinami ter drugo sorodstvo Alojzija Turk, Praproče 3, šmar-jcta, preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekla o Martinu Antončiču, ker so neresnične. Podpisani Franc Frankovič iz Dolnjega Suhorja pri Vinici 3 uradno preklicujem vse žaljivke, ki sem jih izrekel zoper čast Boštjana Rogina iz Stare Lipe 13, kot neresnične. Podpisani Franc Benčina iz Livolda 31 pri -Kočevju opozarjam vsakogar, da nisem plačnik nobenih dolgov, ki bi jih napravila moja žena Silva Benčina. Ob nepričakovani Izgubi -dragega moža, starega očeta in brata TONETA GRAMCA - iz Prekope pri Kostanjevici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni gasilskemu društvu s Prekope za organizacijo pogreba. Žalujoči: žena Albina, hčerki i družinama, sin Stanko in drugo, sorodstvo Ob boleči izgubi ljubljene žene, mame, stare mame in tete MARIJE tiUGELJ iz Krmelja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za podarjene vence in izraze sožalja. Zahvaljujemo se sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Posebno STANOVANJA OPREMLJENO- SOBO v Novem mestu iščeta dve dekleti. Ponudbe pod »Nujno«. IŠČEM SOBO in kuhinjo s kopalnico v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1776-70). 3 ČLANSKA družina išče sobo in kuhinjo v Novem mestu ali hliž-nji okolici. Naslov v upravi li- NA STANOVANJE vzamem sred- sta (1802/70). <0’ nješolko za Vlelno pomoč v gospodinjstvu. Ferbar, Nad mlini 42, Novo mesto. NA STANOVANJE sprejmem študentko. Franc Miklič, Cegelnica 42. Novo mesto. STANOVANJE nudim fantu in dvema dekletoma. Preskrbim jim službo v dobri tovarni. Po službi bi mi malo pomagali na kmetiji. Antonija Hafner, Zabnica 37 pri Kranju. DEKLE išče opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1814/70). SLUŽBO DOBI SPREJMEM VAJENCA ali vajenko v uk. Jože Penca, krojač, Nad mlini 17, Novo mesto. IšCEM ZENSKO za pomoč v gospodinjstvu pri odrasli 3-član-ski družini. Plača po dogovoru. Naslov: Hlavaty, Novo mesto, Nad mlini '0. MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem, stanovanje v hiši. Franc Trampuš, mizarstvo, Tacenska 59, Ljubljana — Šentvid. SPREJMEM dimnikarskega pomočnika in vajenca. Hrana in stanovanje preskrbljena. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, Kamnik GOSTILNA »KUŽNIK« v Krškem, Cesta 4. Julija 22, išče 2 dekleti za strežbo oziroma za kuhinjo, ki Imata veselje za gostinstvo. Nastop službe možen takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. KOVAŠKEGA VAJENCA sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Jože Železnik, kovač, Brestanica. BRIVSKO-FRIZERSKO pomočnico sprejme takoj frizerski salon »Cepan Majda« <- Bled Stanovanje zagotovljeno, ostalo po dogovoru. IŠČEM DEKLE, ki bi v dopoldanskem času varovala dva otroka. V popoldanskem času je možna zaposlitev. Nudim hrano^in stanovanje. Plačilo po dogovoru. Marinka Zidar, Cestno podjetje Ljubljana. Stolpniška 10 SPREJMEM takoj več kvalificira-1 nih pečarjev in keramičarjev. — Nastop dola je možen takoj ali po dogovoru. Plačam po kvadratnem metru 21 din. Oglasite se pri Francu Denžiču. Pečar-»tvo in keramlčarstvo Krška vas 105, Brežice: Delo. se opravlja Ljubljana—Maribor. FANTU, ki bi po službi pomagal na kmetiji, preskrbim v tovarni službo, nudim hrano in stanovanje. Anton Rupar, Zabnica 33 pri Kranju. GOSTILNA Mihael Glogovšek, Tre-bež 16, Artiče takoj zaposli kvalificirano ali polkvalificirano pošteno dekle za strežbo v lokalu. Plača dobra, hrana in stanovanje zagotovljeno. ZENSKO za čuvanje enega otroka na domu sprejmem ali gospodinjsko pomočnico. Zdenka Vidic, Prešernov trg 3, Novo mesto. GOSPODINJSKO pomočnico sprejmemo k 4-članski družini v Grosupljem. Lahko začetnica. Naslov v upravi lista (1792/70 )> IŠČEM dekle za izmenično čuvanje 3-letnega otroka. Nudim hrano m stanovanje. Naslov v upravi .lista (1813/70). SPREJMEM ČEVLJARSKEGA VAJENCA in vajenko za prešival-ko. Pogoji: lahko tudi nedokončana osemletka. Stanovanje po dogovoru. Dremelj Anton, Ljubljana, Gornji trg 37. MOTORNA VOZILA POCI&I PRODAM motorno kolo NSU prima 150 ccm in moped colibri, 2 brzini, v voznem stanju. Anton Kralj, Mirana Jarca 32, Novo mesto. NAJBOLJŠEMU ponudniku prodam mazdo 1500. Vlado Der, Pomoč — informacije Trebnje. PRADAM spalnico iz trdega lesa, dobro ohranjeno in močan moški bicikel. Novo mesto, Cesta herojev 7. PRODAM razne nove sode ali zamenjam za železo 10 mm. Cant-pa, Bučna vas. Novo mesto. PRODAM samsko opremo, divan in leseno garažo (4,20x3,20). Zajc, Mirana Jarca 30, Novo mesto (za novo bolnico). PRODAM zelo lepo belo otroško posteljico. Naslov v upravi lista. PRODAM ali zamenjam za živino naslednje stroje: mlatilnico s popolnim čiščenjem, motorno žago solo—rex, 2 motorja, 1 puch 250 ccm in maxi NSU 175 ccm. Vse v odličnem stanju. Albin Mlakar, Telče 14, Tržišče. KUPIM KUPIM enoosno prikolico za traktor znamke Ljutomer. Naslov v upravi lista (1774-70). POSEST PRODAM PRODAM tri nova trodelna oknn z omarico za rolo, mizarske svetlobe 150x125 cm in leseno tračno žago — premer koles 70 cm, dolžina traku 510 cm. Petrič Jože, Sodražica\70. Ogled ob vsakem času. PRODAM 14 panjev čebel (kra-njičev . Jernej Pečjak, Visejc 14, Hinje. PRODAM dve stilni nočni 'omarici In dve mizici, peč na olje, 25-litrski električni lonec. Naslov v upravi .ista (1785-70) PRODAM PUHALNIK za zmetava nle sena, slamoreznico; pogon ročni ali motorni. Cena vsakemu 150.000 Sdin. Ivan Drolc Jesenovo §. Izlake. PRODAM MLATILNICO »Zarja« in motor »Aran« 9 KS v dobrem stanju. Frančiška Stariha, Osojnik 8. Semič. UGODNO PRODAM plinski štedilnik in Tobi pečko nd trdo gorivo. Stane Lavrinšek, Cesta 4 Julija 35, Krško. POCENI orodam dva rabljerta kavča. Spilar, Zagrebška 12. Novo mesto PRODAM polavtomatski pralni stroj castor. Zupet, Škocjan 20 g pri Novem mestu. PRODAM 2 ha zem.je 'njiva, travnik, gozd) primerno za vikend. Jože Novak, Gor. >/rh, p. Dobrnič. PRODAM POSESTVO na Vel. Cerovcu pod Gorianci, primerno za upokojence. Poizve se pri Francu Cimermančiču, Bereča vas, Suhor. Avtobusna postaja blizu. PRODAM takoj vseljivo hišo in 6 arov vrta v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1784-70). PRODAM gradbeno parcelo v izmeri 685 m-’ z gradbenim načrtom in dovoljenjem, v Resi pri Krškem. Ljuba Drame. Krško, Kolodvorska 3, ali do telefonu 71-025. PRODAM gradbeno parcelo v izmeri 10 arov v Leskovcu pri Krškem. Elektrika in voda sta blizu Oglasite se pri Antonu Salmiču, Sp. Stari grad 3. Krško. PRODAM parcelo, primemo za vikend, izmere, 25 arov, dostopna z avtom. Interesenti naj se zglasijo v nedeljo, 30. avgusta. Jože Stopai', Jablance 8, Kostanjevica na Krki. PRODAM enodružinsko hišo blizu cerkve v Sevnici. Voda in elektrika v hiši. Vseljivo. Elizabeta Pavlinčič, Florjanska 56, Sevnl- RAZNO zahvalo smq dolžni izreči dr. Humarju za nego na domu, IGD »METALNA« Krmelj in PGD Tržišče za spremstvo, župniku za opravljeni obred, govorniku za ganljive poslovilne besede in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Polde, hčerka Marica z družino in drugo sorodstvo Ob prerani in bridki izgubi našega ljubega moža, dobrega očeta, sina, zeta in brata PETRA FORTUNA iz Vinice 9e iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ob njegovi bolezni in prerani smrti sočustvovali z nami: celotnemu zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice, zlasti dr. Hiib-scherju, dr. Starcu, kakor tudi dr. Pertotovi in medicinski sestri Hudeljevi, obe z zdravstvene postanje Vinica. Enako se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, njegovim sodelavcem kolektiva KZ Črnomelj, predstavnikom krajevnih organizacij in društev za organizacijo i>ogreba, gospodu župnikp iz Vinice za obred, pevcem za ganljive pesmi, godbenikom iz Črnomlja, govornikom, vsem darovalcem vencev in cvetja ter številnim udeležencem pogreba. Žalujoči: žena Marija, hčerka Rozalija. sin Peterček, mama in tašča, brat Jože in sestra Slavica z družinami, sestra Marija in drugo sorodstvo um Dragi ženi Milenki Šinkovec iz Žabje vasi 119 iskreno čestita za srečni dogodek mož Jože iz Nemčije, brata Ljuba in mamo Marjano pa lepo pozdravlja. GARAŽO vzamem v najem v Kan-dijl ali bližnji okolici Znanče-vih njiv. Ponudbe na upravo lista. DESKTTISOCI vaših sotrpinov, ki so kakor vi bolehali na želodcu, jetrih, žolču .n črevesju, so se pozdravili i učinkovitm prirodnim zdravilom: rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte DONAT v svoji trgovini! V Novem mestu ga dobite pri HMELJNIKU. STANDARDU (MERCATORJU) in DOLENJKI. ŽELITE PREitaNETITI nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani na Gosposki 5 polog univerze) vam bo rad pomagal! — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. pop us'a! 1 IgOBVESTILA I GOSTILNA TURK, Stopiče, obvešča cenjene goste da bo od 30. 8. do 5. 9. 1970 lokal zaprt. Za nadaljnji obisk se prip6ročamo. OBLAČILA OČISTI ekspresno družbeni servis Pralnica in kemična čistilnica Novo mesto, Germova 5. Odprto od 6. do 18 ure. LUNINE MENE 31. 8. © ob 23.01 8. 9. $ ob 20.38 15. 9. © ob 12.10 SPREJMEMO VAJENCE! PODJETJE ROG NOVO MESTO . Trubarjeva 2 sprejme VEC VAJENCEV za vodoinstalatersko itroko in za inštalaterje centralnih kurjav Rok prijave je do 4. septembra 1970. Interesenti, oglasite se čimprej na upravi podjetja! Osnovna šola Škocjan razpisuje prosto delovno mesto Razrednega učitelja za določen čas od 1. 9. 1970 do 30. 1. 1971. POGOJ: učitelj a diplomo Stanovanje po dogovoru. Rok za prijavo na razpis je 8 dni po objavi. Prošnje pošljite na naslov: Osnovna šola Škocjan pri Novem mestu. OBIŠČITE AVTOTOMBOLO Olimpije v Ljubljani, dne 6. septembra 1970 ob 15. uri v Tivoliju! PO TOMBOLI VESELICA NA VINSKEM SEJMU! DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinsko konference SZDL Brežice. Črnomelj, Kočevje. Krško, Metlika. Novo mesto, Ribn.ca Sevnica tn Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni in odgovorni urednik). Ria Bačer, Slavko Dokl, Miloš Jakopec, Marjan Legan. Jož« Primc, Jože Spllchal, Jožica Teppey, Ana Vitkovlč tn Ivan Zoran Tehnični urednik: Marjan Mo&kon. IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna številka l dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna naročnina 24,50 dinarjev plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev oz 8 'ameriških dolarjev (o*- ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Tekoča račun pn podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-B - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 8 — Postni predal 33 -> Telefon (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov ta fotografij ne vračamo — Ttskq ČGP »Deln/t « Mubllnnt ' . RAZPIS OKTOBRSKIH NAGRAD OBČINE BREŽICE Na podlagi 13. člena statuta sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad občine BREŽICE razpisuje . UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA PODELJEVANJE OKTOBRSKIH NAGRAD OBČINE BREŽICE OKTOBRSKE NAGRADE za leto 1970 1. Oktobrska nagrada občine Brežice se daje za posebne uspehe in dosežke na družbenih, ekonomskih, političnih, prosvetnih, tehničnih, kulturnih in drugih področjih ustvarjalnosti in za dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice. 2. Kandidate za podelitev oktobrskih nagrad lahko predlagajo UO sklada, delovne in druge organizacije ter občani. 3. Obrazložene predloge je treba poslati do vključno 28. septembra 1970 Skupščini občine Brežice — upravnemu odberu sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad. 4. Oktobrske nagrade bodo podeljene na svečani seji občinske skupščine Brežice 28. oktobra 1970. UPRAVNI ODBOR SKLADA ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA - NOVO MESTO Ulica talcev 3 II, telefon št. 21-319 vabi 4 ’ K VPISU v naslednje šole in tečaje VIŠJE ŠOLE - oddelki izrednih slušateljev # VISOKA EKONOMSKO-KOMERCIALNA SOLA MARIBOR oddelki za: bančništvo, knjigovodstvo in finance, splošno komercialo, turizem in gostinstvo, zuna njo trgovino # VIS J4 TEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR oddelki za: strojništvo, gradbeništvo, elektrotehniko kemijo, tekstilno tehnologijo # VIŠJA PRAVNA ŠOLA MARIBOR SREDNJE ŠOLE, oddelki za zaposlene! # Tš STROJNE STROKE LJUBLJANA (4 leta) % TS rFKSTILNF. STROKE KRANJ, oddelek za konfekcijc (4 ieta) 0 DELOVODSKA ŠOLA KOVINSKE STROKE LJUBLJANA (2 leti) # DELOVODSKA ŠOLA ELEKTROSTROKE LJUBLJANA (2 leti) OSNOVNA ŠOLA za odrasle (5., 6., 7. in 8. razred) TEČAJI TUJIH JEZIKOV po AV metodi za nemški, angleški, italijanski in francoski jezik Prijave sprejemamo v poletnih mesecih, dokler ne bo dovolj prijavljenih kandidatov.