53» štev.
PiviEhil franke v drSavl SNS.
V LlubUanf, v četrt« k 11. marca 1920.
Leto IV.
Izhaja razen potsdaSJ&a m dneva po prašniku vsak dan epet&an«
Uredništvo je v Ljubljfol, Frančiškanska ulica št.6/L, Učiteljska tiskarna.
Bopise frackirati in podpisati, eicer se jih ne pri« obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Enostotpna petft-rrstica K 1‘80, oimrtnice Ib zahvale po K 3*—, razglasi in poslano vrstica po 8 2'CO; večkrat objave po dogovora primeren popuBt.
Glasil® Jugosiov. smIMm® ■ demokratične stranke,
Posamesiss štev. &sana — 60 vinarjev. —•
Naročnina: Po pošti ali 8 dostavljanjem na dom za celo ieto K 120, za pol leta K 60, za četrt leta K 80, za mesec K 10. Za Nemčijo celo leto K 132, za ostalo tujino in Ameriko K 140. — Reklamne je za Ust so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 61.,
Učiteljska tiskarna.
YeS@fon$ka it. 312,
Socijalnemu demokratičnemu
delavstvu v Sloveniji.
Cenjeni sodruRit
V zmagoslavnem pohodu le zavzela naša stranka v kratkih mese ■ cih vsa delavska središča in združil i ves i>ro!etari}at Slovenije pod svo-lun okriljem. Z neutrudljivo vztrajnostjo in pripravljeni na sleherno žrtev. smo dvignili moč naših politič nih. strokovnih, kulturnih in gospodarskih organizacij na dosedai nepo-Miuio višino. Že ie podajal industrijski delavec svojo krepko roko našemu naibofi zapuščenemu bratu, delavcu z dežele.
Sovražnike delavske soparnosti fa moči pa ie postalo strah, iver pa niso imeli poguma, da bi se ustavili delavski vojski z odprtim ščitom, st namočili svoje pušice v strup m začeli bol iz zasede.
Posegli so po orožju laži in ob* rekovania.
V meščanskih listih smo čitali dan na dan uaiostudnejše laži in natolcevanja. naperjena proti naši stranki in njenim voditeljem. Lokavi jovražnik ie pri tem dobro vedel, da te potrebno pogoditi najprej tiste, ki so daiali delavski politiki pravec In smer. Zato ie nameril na tisoče strupenih uušic na nje. Naša stranka in njeno vodstvo pa dolgo nista omahovala.
Fred oar dnevi pa se ie dogodilo neka! žalostnega.
Našjo se ic v stranki nekaj zape-(Jancev, ki so v svojih dušah so* vražnemu navalu podlegli. Začeli sc. verovati lažem, ki so stale dan na dan v meščanskih listih. Zgubivši vero v siranko iu njeno vodstvo, niso imeli več moči, da bi rešili sporazumno z najvišiim zborom naše stranke v bratski ljubezni težke naloge. pred kojimi stolita slovenski in »vetovni proietariiat.
Razven tega se ie našlo v stranki nekaj neizkušenih Hudi. ki zanašajo s svojimi nezrelimi nazori zmešnjavo v delavske vrste. Oboli hočejo razbiti našo stranko in razdvojiti naš dosedai enoten proietariiat.
Teh ljudi ie sicer malo. a ker so opravljali dosedai tudi važne funkcije v stranki, ni izključeno. da se lim posreči napraviti v naših političnih organizacijah začasno nekaj ftmede.
Ka] nam tl lhidie očitalo?
km vV°' da *e v°dstvo naše stran-
^nsKaartssA
vladah. Da le sklenilo razpustiti organizacije. ki bi se ne pokorile stran
kinemu vodstvu. Da te sprejelo v iz-vrševalni odbor nove člane. Da J« utrjevalo meščanski kapitalizem in ootnagalo krogom, ki organizirajo v naši državi boj proti sovietski Rusiji, tn Kar 5e glavno in najhujše: da je izkoriščalo par iliidS celo stranko v svoje osebne najšiene.
Kaj oa ie res?
Mi odgovarjamo najprej na zadnji in najtežji očitek.
V Iz vi Sevalnem odboru sede voditelji in zaupniki delavstva iz vseh naših krajev. Tudi tisti, ki mečejo na stranko ta najtežji očitek, so bili člani najvišjega zbora naše stranke, in sa cesto soglašali z ukrepi, ki jih sedal napad»io. Kako ie mogoče, da bi prihajal ta zbor do sklepov, ki bi jih po pretežni večini ne odobraval? Par ljudi ima samo to moč. ki jo nudi resnica in pa koristnost njihovega dela-
Prijatelji! Nevarno ie bilo. da bi bila prešla gnjusoba laži z meščanskih listov tudi v vero našega delavstva in da bi zrahljala tako najtrdnejšo vez, ki vsako organizacijo druži. Zato smo morali zajeziti to kugo in nastopiti proti onim. koiih delo ie obstoialo edino v tem. do so jo razširjali. Nihče ni želel iskreneje, kakor mi. da bi se ves jugoslovanski proletarijat ujedinil. Žal. da v jugoslovanskem proletarijatu ni načel-n e enotnosti.
V Sloveniji smo ta nasprotja v medsebojnem trenju stopnjema Izravnavali. na Mrvatskem in Srbskem pa so izzvala še pred meseci razkol. Srbi in Hrvati imajo že par mesecev dve delavski stranki, sociiaino demokratično iu komunistično.
Tisti, ki nas obtožuieio. da nočemo, da bi se jugoslovanski proletari-lat ujedinil. ne govorijo resnice.
Mi hočemo, da se obe srbo-fcrvat-ski stranki najprej med seboj ujedi-nite na podlagi idejnega zbližanja. Pod temi pogoji se bomo ž niimi tudi mi u j e d i n i 1 i.
Ujedinjenje s samo eno stranko pa bi ne bilo n 1 k a k o uiedmjenje, ampak še hujši razkol, ker bi moralo to tudi enotno slovensko delavstvo razcepiti. Proti temu smo se izrekli. Ker so hoteli vkljub temu ns-kateri posamezniki edino zveze z onim krilom hrvatskega in srbskega delavstva, ki ie dosedanji program naše stranke zatajilo, ponavlja In po-vdarla naša stranka znova bistvene točke sociiaino demokratičnega oro-strama in zavrača s tem proti nici na-D,1r-*ene °čitke. Sociiafna demokracija hoče s trdim organizatoričnirn
delom vzgojiti in vsposobiti proleta-riiat za vodstvo organizacije socialistične družbe.
Ona se zaveda v soglasju z Mark-sovim naukom, da se porala vsaka nova doba iz okrilja, stare in da le graditelj socialistične družbe često prisiljen, da dela v okviru kapitalistične družbe, ki jo sovraži, in s sredstvi. ki lih ta družba nudi. Zato pripravlja tudi s temi sredstvi dobo, ko pride velika revolucija.
Očita se stranki, da sodeluje v občini, parlamentu, trgovini iu celo v ministrstvu. C e pa le stranka to storila. ie imela pri tem vedno le interese delavstva pred očmi in je tudi vedela, zakaj ie te korake storila.
Dejstvo, da so naše politične, strokovne in gospodarske organizacije silno narasle, da smo izvojeval: vse neštete mezdne boje z uspehi in krepko podprli vsako razredno akcijo Proletariata, da smo ob času. ko so iudustrije propadale in ie grozilo delavstvu najhuiše. v največll stiski ukrenili za obstoi delavstva vse, kar smo mogli. — vse to le do kaz, da le bilo naše delo dobro m plemenito, in naše delavstvo bo znalo samo presoditi, kako podla in ofi • sodbe vredna so sumničenia našega težkega dela in njegovih čistih namenov od strani liudi, koiih roka so vsled tega lepe In čiste, ker niso nič praktičnega delale.
Napram Rusiji ali sovietski Rusiji naša država ni napravila sovražnih korakov. Mi smo ravnali tudi v tem oziru kot sucijalisiš ta'dosegli;*kar se je dalo pri težkem pritisku od stran? entente doseči. Med možnostjo, da se vse doseže in med tem. da se nič ne doseže, je nešteto stopenj. Res le. oa se je zuodilo to. kar je bilo v danih razmet ah nujno: meščanska država se je utrdila.
Utrdil Da se le <udi razredno zavedni proietariiat Njegove organi zaciie so postale pripravljene za bo}. Tako prihaja zopet čas, ko bomq lahko še vse ostreje povdarili načeto
razrednega boja.
ki smo ga imeli vedno pred očmi.
Naša stranka ie izstopila iz vlade, dovršivši svojo nalogo.
Sedaj vodi pot
v opozicijo.
koje ojstrlna proti meščanskim strankam bo tem neizprosneja, čtm hujši bo pritisk na delavstvo. Bliža se čas. ko se bo to pokazaio.
In kaj ie bilo končno naravneje ta pravičneje, kakor da se le dovolilo zastopnikom kmečko delavsko zveze v Mariboru in Koroški, ki pu-menjaio novo silo v stranki, v teh usodnih dneh nltm odgovarjajoče zastopstvo.
LISTEK.
M udi mili piiii
(Pos ivenil Fran Pogačnik.)
CariČna-kaea.
Jahal je kozak po poti In zajezdil v gost les. V tem gozdu fe stal sredi lase stog sena. Kozak le razjahal, da *i odnočije. legel je k stogu in na-žual pipo. Kadil le in ni opazil, kako le spusti! iskro na seno.
Ko se oddahne, sede zoDet na konja in odialia. Ni še storil deset korakov. ko izbruhne plamen In razsvetli ves gozd. Kozak se obme in vidi. da gori stog sena. v ognju pa »toH krasna devojka. ki mu glasno kliče: »Kozak, dobri človek, reši me smrti!«
»Kako naj te rešim, okrog In okro»r le plamen, ne morem do tebe*«
»Suni v ogenl s tvojim kopjem, P« njem zlezem iz plamena!«
Kozak sune kopje v 0gen|. a sam stopi vsled prehudega žara nazaj. Ta mo se krasna devolka izpremeni v kačo. zleze na kopje, se zmuzne ito*
zaku za vrat in se mu trikrat ovije okoli vratu, rep pa vtakne v usta.
Kozak »e prestraši in ne ve, kaj nal stori. Tu izpregovori kača: »Ne bol se. dobri mladenič! Nosi me na vratu sedem let in išči cinovo cai* stvo. Ko prideš v to carstvo, ostani tam in preživi v njem še sedem let. ne da bi ga le trenotek zapustil. Če' to izpolniš, boš srečen!«
Kozak se napoti iskat cinovo carstvo. Mnogo časa je minulo in mnogo vode preteklo, koncem sedmega leta pa dospe do strme gore. Na tel gori le stal grad iz cina. okoli njega pa visoka belokamena stena.
Zleze na goro. stena pred njim sc razmakne in on stoni na široko dvorišče. Ta hip se razmota z niega kača. zadene ob volhko zemljo, se iz-premeni v krasno devolko in izgine.
Kozak postavi konia v konjarni-co. gre v dvorec in začne ogledovati dvorane. Povsod zrcala, srebro In baržun, a nikjer žive duše.
»Ej,« si misli, »kam sem zašel! Kaj bom jedel in pil! Lakote bom moral umreti!«
Komaj se mu porodi ta misel, že stoli pred njim pripravljena miza. a na olei Jedi in pijače v obilici.
Jame lesti la Piti. Ko si priveže
i	dušo. se spomni na konja in gre v konjušnico. Pride tla in vidi. da stoji konj pri jaslih m zoblie oves.
*No. to ml le všeč! Živeli bomo brez sile in skrbi.«
Dolgo ie živel v gradu in polotil se ga le neizmeren dolgčas. To ni šala. živeti tako satn — samcat m ne črhniti z nikomur niti besedice.
Iz eoria se napiie in pride mu na um, pobegniti v svobodni svet. Toda kamorkoli stopi, povsod stena brez vhoda in izhoda! tedaj se vznevoiji. zgrahi kol. ere v dvorec in bile po zrcalih in steklu. trs?a baržun. lomi stole in premetuie srebro, češ morda pride gospodar in ga izpusti na svo-
A nihče ne pride. Kozak leže spat Ko se drugi dan zbudi, pošeta in poželi testi. A. glei. jedi ni!
»Eh,« si misli, »objestnost se sama kaznuje! Včeraj sl razsajal, da« nes gladui!«
Toliko da se pokesa, že stoji pred njim ied in pijača.
Preide nekai dni. Kozak se zjutraj prebudi, pogleda skozi okno In vidi. kako stoii pri vratih njegov kom osedlan. Kaj neki pomeni tol
Dosedanje delo naše stranke nam
le porok, da boste stopili vsi na Dlan In odbili vsak napad na nio.
Tisti, ki so od naše stranke odpadli. razpošiljajo te dni letake in manifeste. Vrnite jim njihove tiskovine nazaj in ne pustite, da bi se delalo z njimi zmedo v delavskih vrstah !
Vse dopise pošiljajte odslej na talništvo sociiaino demokratične stranke, ki je začasno v Šelenburgo-vi ulici 6, 11. nadstropje.
Prepričali smo, sodrugi, da boste ostali zvesti stranki, ki Ima za seboj lepo zgodovino dela za blagor proletariata.
S sodružnim pozdravom:
Poženite razdiralce delavske sloge iz krafa. ako bi prišli k vam. no vodite delavstva na niih shode. Dokončujte njih tiskovine in ne naro* čaite iih.
Sirite in berite pa naš tisk in strankina glasila »Nanrel«, »Ljudski Glas« in »Volksstimme«.
V	edinosti je moč in zmaga. Po« dajte načelstvu izjave, da hočete slogo in da ostanete zvesti stranki ta njenemu sociiaino demokratičnemu programu. Proč z zapeljanci in rušitelji delavske sloge in solidarnosti. Naj živi naša edina in močna Jugoslovanska sociiaino - demokratična stran v Sloveniji!
Načelstvo jugoslovanske soc. dem stranke v Slovesi!#,
O ustavi češkoslovaške republike.
V	zadnjih dneh preteklega mesca le bila predložena narodni skupščini ustavna listina, katero ie Izdelal poseben ustavni odbor. Zanimiva le pri tem okoliščina, da je sklepala o teh temeljnih zakonih narodna skupščina, ki ne zastopa niti dve tretjini vseh državljanov. Češkoslovaška država ima namreč skoraj 40% prebivalstva, ki ni čehoslovaške narodnosti, med tem v prvi vrsti Nemce, katerih je nad 30%, ta ki nimalo nika-kega zastopnika v skupščini. Iz tega vzroka se država nrav za prav tudi ne more opravičeno označevati kot češkoslovaška. S strogo demokratičnega stališča, na katerem posebno sedal meščanstvo tako rado laha, ker se boli nasilne gospodarske demokratizacije na podlagi začasne diktature socijalistov. bi se morata poklicati zastopnike vseh državljanov k sklenanlu in odobrenlu temeljnih zakonov države in naiti bi se moralo tudi kako drugo, nevtralno line. če že mora ta novi konglomerat narodov v tem iako prisillenem okvirju obstojati. Ta država Ima šest različnih narodov: poleg Čehov in Slovakov so tu Nemci. Madjari. podkar-patski Rusi in Pollaki. Predstavljala bo do gotove meje novo ta zmanjšano. ampak skoral gotovo Izboljšano Izdajo stare Avstrije, če bi se uveljavil na tem ožemita princip samoodločbe narodov in Izvedel plebiscit, bi se država tako! znatno skrčila. Zato le povsem umliivo, da odklanjajo češki nacionalisti princip samoodločbe. seveda ne za se. pač pa za svole sosede ta se zaletavalo v vsakogar, ki očita antanti krivičnost ali pa omalovažuje sklene pariške mirovne konference, ta tako se bo sklepalo o ustavi brez »premaganih«.
Praga, 1. marca 1920.
Predloženi ustavni zakoni so iaka demokratični. Na prvem mestu stoli, da ie ljudstvo edini vir d-žavne oblasti. Državna oblika le demokratih na repubiika z voljenim prezidentom na čelu. Nerazdružliiv del države tvori ozemlle Podkarpatskih Rusov« ki bo imelo nalširšo avtonomiio z gu-vernerlem na četa. Državne barve so rdeča, bela. modra. Zakonodajno moč izvršuje narodna skupščina, ki
obstola iz dveh zborov: poslanske
zbornice ta senata. Prva ima 300, druga 150 članov. Volitve se vrše za obe zbornice na nedelio. in sicer po splošni, enaki, direktni in taini volilni nravici. Pravico, voliti v poslansko zbornico. Imajo vsi državljani brez razlike spola, ki so dopolnili 21.
v senat pa oni. ki so dopolnili 30. leto. Voljtn je lahko v poslansko zbornico vsak državlian brez razlike spola, ki ie dosegel vsa! 30. leto ta v se* nat. ako ie dosegel 45. leto. Funkcijska doba poslanske zbornice traja 6, senata 8 let. Na mesto nrisece stopa obljuba, ki se glasi: Obliubijarn, da bom veren republiki češkoslovaški, da se bom držal zakonov in da bom vršil svoj mandat po svoii zmožnosti in vesti. Zbornici sklicuje preziden? dvakrat na leto. v oktobru in inaieu. Zbornici sta skJepčni ob navzočnosti tretline vseh članov. Sklepa se X nadpolovično večino navzočih. Za zmeno ustave je treba tripetinske večine vseh članov, za napoved volne le potrebna dvetretiinska večina, ako tvorijo navzoči dve tretjini vseh članov. Sklep poslanske zbornice postane zakon proti sklepu senata, ako pristane ona z nadpolovično večino vseh članov na svojem predlogu. Ako je ovrgel senat s tričetrtinsko večino vseh svolih članov osnovo poslanske zbornice, postane ta za-
Umije se, obleče, pomoli k bogu. vzame svole dolgo kopje ta stopi na prostrano dvorišče.
Zdajci se mu prikaže krasna ca-rična: »Zdravstvu! dobri mladenič! Sedem let le minulo, rešil si me gotove pogube. Vedi, da sem carična. Vame se Je zallubil Večni Mršavfic, ugrabil me očetu in materi In me hotel imeti za ženo. Jaz sem se mu posmehovala. zato se le razsrdil in me začaral v lluto kačo. Hvala ti za dol-gotralni trud. Sedal pojdiva k mojemu očetu. Hotel te bo nagraditi z zlatom in dragulH. a ti n« lemlti ničesar, rego ga prosi, naj ti podari sodček, t.i stoii v kleti.*
»A kako korist bom imel od
nje^a \
»Ako ga povališ na desno, tl zraste grad. ako na levo. grad izgine.«
»Dobro, pravi kozak, sede na konja ta posadi nanj tudi devoiko. Visoke stene se mu same razmaknejo ta on odjezdi.
Pride v namenjeno carstvo. Krati zagleda svoio hčer. se ic silno razveseli, lame kozaka zafivalievatl in mu ponuja mehove zlata in biserov.
Kozak pravi: *Ne potrebujem niti zlata, niti biserov. Dal mi v spomin sodček, ki stoji v kleti!«
»Mnogo zahtevaš, brat! A naj bol liči mi !e ljubša od vseua: za njo ml ni niti sodčka žal! Vzemi ea v božjem imenu!«
Kozak vzame carjev dar in odpotuje v beli svet.
Med potom ga sreča siv starec, ki ga prosi, »dal mi jesti mladenič!«
Kozak skoči s konia. odveže sodček. ga povali na desno ta že stoji pred njima čudovit grad. Stopita v razkošne sobe in sedeta za priprav« ijeno mizo.
;.iie:, zvesti sluga, zakliče kozak, »prinesite inolemu gostu Jedi in pijače!«
Ni še prav dogovoril, ko prinesa sluge celega^vola in tri kotle Diva.
Starec začne jesti in hvaliti. Poj® vsega vola, izpile vse tri kotle piva, se oddahne ta veli: »Malo ie bilo, a kaj hočem! iivala ti za gostoljubje U Odideta iz gradu, kozak povall sodček na levo iti grad izgine.
Starec reče kozaku: »Dai. menjajva. Jaz ti dam meč, a ti meni sodček!« '
sKal uii bo meč?«
Stran 2.
ir iPRU
MMMa
Ste?. 68.
fcon, če zahteva to tripetinska večina vseh članov poslanske zbornice. Predlog senata, katerega ie ovrgla poslanska zbornica z nadpolovično večino vseh članov, ne more postati zakon. V slučaju da odkloni poslanska zbornica vladni predlog, predloži lahko vlada do enoglasnem sklepu dotični predlog ljudstvu na glasovanje. Glasovati ima pravico vsakdo, ki je opravičen voliti v poslansko zbornico. Prezident ima pra,-' vico vrniti zakori zbornici. Če pristajata obe zbornici z nadpolovično večino na svojem predlogu, se ta uza-konji. V dobi nezasedanja zbornic kontrolira vlado poseben odbor, v ' katerem ie 16 članov iz poslanske zbornice in 8 iz senata, ki se volijo na eno leto. Volitve za obe zbornici se vrše po proporcu. Združevanje strank ie nedopustno. Prezidenta voli narodna skupščina, t. i. poslanska zbornica s senatom na 7 let. Prvega predsednika Masarvka se to ne tiče. Voljen je lahko vsak državljan, ki je dosegel 35. leto. Prezident ne more biti izvoljen dvakrat zapored. Poleg drugih pravic ima pravico imenovati ministre, določati njih število, imenovati visokošolske profesorje, sodnike in državne uradnike od VI. činovnega razreda navzgor in vse častnike. Član vlade de sme biti obenem član vodstva, nadzorništva ali pa zastopništva kake akciiske družbe ali pa zadruge, ki deluie radi dobička. Predpravice spola, rodu ali pa poklica se ne priznavaio. Naslovi so dovoljeni le, v kolikor označujejo urad ali pa poklic. Akademskih naslovov se to ne tika. Zasebna lastnika se sme omejiti le potom zakona. Jamči se svoboda tiska, javnega zborovanja in ustanavljanja društev. Znanstveno raziskovanje in širjenje rezultatov vede kot tudi ajnenosti je prosto, v kolikor se ne protivi zakonom. Javni pouk mora biti urejen tako. da se ne protivi rezultatom znanstvenega raziskovanja. Nikdo nc sme biti siljen k udeležbi kakega verskega obreda, razun če izvira to iz očetovske ali pa varuške pravice. Vsi prebivalci imajo pravico javno in zasebno izvrševati katerokoli konfesiio. v kolikor ni v nasprotju z javnim redom ali pa z nravnostjo. .Verskim družbam uredi zakon glede uprave njih notranjih zadev iu imetja zadeve enako kot podobnim družbam. Vse verske konfesije so pred zakonom enake. Brambna dolžnost je splošna. Vsi državljani brez ozira na pleme, jezik ali vero so pred zakonom enakopravni .Konferiia ta jezik ne smeta ovirati dostop k javnim službam, uradom in činom. Državljani imalo pravico v meji zakonov rabiti prosto katerikoli jezik. Nasilno odr.arodnjevanie le nedovoljeno in kazniivo.
To so glavne poteze predložena ustave. Za nekatere točke so se vršile do časopisih ostre polemike. Predvsem glede senata. Proti senatu so nastopili sociialdemokrati ta klerikalci, za senat so se potegovali narodni demokrati ta agrarci. Soct jalisti (bivši nar. socijalci) mso bili principijelno proti senatu. Zahtevali so samo. da bi bil senat gospodar skega značaia. Senat, kot ie piedla gan, le oač popolnoma odveč. Tvoril bo samo nekako brzdo. Meščanstvo se pač povsod boji prehitrega napre' dovanja. Senat bi bil na mestu le. če bi imel posebne predpravice, kar je pa v demokratični državi izključeno, ali pa če bi bila to korporacija, sestavljena izključno le iz zastopnikov znanosti, tehnike, gospodarstva u-
*To je meč samoseč. Treba je 2 njim le zamahniti in razbile vsako silo. najsi le neštevilna. Vidiš tam gozd? Hočeš, da poskusiva?«
Starec potegne meč. ga zavihti In pravi: »Stopi meč-samoseč. posekaj temni gozd.«
* Meč šine. podira drevje in zlaga v sežnie Poseka vse in se vrne k gospodarju.	*
Kozak se no obotavlja dolgo, izroči starcu sodček, sam pa prejme od niega meč-samoseč. Nato udari z mečem iu ubije starca.
Potem priveže sodček k sedlu, sede na konja in sklene vrniti se k earlu.
Medtem je prihrul pred carjevo prestolico silen sovražnik. Kozak zagleda neštete čete in zavihti meč: »Meč-samoseč, stori svoio dolžnost in posekaj sovražno vojsko!«
Padale so glave In lila ie kri. N' pretekla minuta in vse polje je bilo pokrito s trupli.
Kralj jezdi kozaku naproti, ga objame. poljubi in mu obljubi hčer v zakon. /
Svatba ie bila sijajna. Tudi jaz asm bil prisoten, pil sem medico ta vino. po brkah mi ie teklo in kapljalo na tla.
metrrosti, strokovnih ta drugih' podobnih organizacij oziroma komor ta ki bi imela nalogo pretehtati predloge glede tehnične ta gospodarske izvedljivosti, Prezidentu le prisodil ustavni odbor pač preveč moči, kar ie tudi precej v nesoglasju s prvo točko, ki pravi, da je edini vir oblasti ljudstvo. Po zaslugi narodno demokratske stranke se v ustavni predlogi ni sprejel očito princip ločitve cerkve od države. Drugače je cerkev v javnem življenju prakično takorekoi že ločena od države, kajti vlada se ne udeležuje nikaklh cerkvenih obredov, odpravljena le obligatorična cerkvena prisega in odstranjeni so že večinoma cerkveni znaki iz šol. Glede oborožene sile zahteva soci-jaldemokratična stranka millčni sistem. Meščanske stranke pa se ogrevajo za stalno armado po starem vzorcu. NarodnodemOkratska stranka z dr. Kramarem na čelu. ki glede
konservativnosti ta reakcilonarnost! zelo uspešno konkurira s klerikalci, se zaganja zelo srdito proti predloženi ustavi, ker si ji zdi vse preveč
demokratična, posebno v iezikov-nem vprašanju. Kramafu ni dovolj,
da je določena Čehoslovaščina za državni, oficijeinl jezik. On hoče več. Zahteva, da se pokaže Nemcem pest In da postopajo Cehi kot »Herrei-volk« v republiki. Kar je pobijal pod Avstrijo, to propagira sedaj sam na isti način. Naciionalisti pač niso imeli nikdar in nikjer smisla za logiko. Vse pa kaže na to, da bodo imeli Čehi z jezikovnim vprašanjem mnogo neprijetnosti in da bo bolehal ta novi narodnostni konglomerat na isti bolezni, kot je bolehala ranjka Avstro-ogrska dtžava.
(Dodatek: Ustavna predloga je bila z neznatnimi formalnimi izpre-membami odglasovana in sprejeta.)
Iz Madžarske.
(Od našega poročevalca.)
Kontrarevolucija Še vedno divja. Gospod Horthv neprestano premišlja. kako bi ugonobil vse. kar je bik) kedai sociiatao demokratičnega. Ta-kozvane komipiiste so že pobili beli gardisti, sedaj pa sc namerava iztrebiti vse. kar diši po socializmu. Krščanska gospoda pozna pojme ljubezni do bližnjega!
Gotovo ste že poročali svojim čl-tateljem, da so te dni na bestialen način umorili beli gardisti urednika soc. dem. dnevnika »Nepsave« sodr. Bela Somogvija. Stari sodrug že več mesecev ni imel mime noči. Vsako noč le spal drueie. ker bil le obveščen, da mu strežejo po življenju. Pred par dnevi so ga našli — mrtvega v Donavi. Truplo le bilo polno ran, v žepih pa težko kamenje . . . noge seve zvezane ...
Kakor zvem. sta bila osumljena umora na sodr. Somogviia baron Nopvsa in še en oficir. Policija ju je pro forma tudi tako! aretirala, ali drugi dan zopet izpustila, češ. da je teroristlška organizacija belih gardistov grozila najvišiemu poveljniku policije, da postane nepokorna in da začne s pogromi. Na umoru so ucc-leženi nadporočnik Heisas. baron Pronav. poročnik Sefclk. žendarmeri jsl: i nadporočnik Baghi In polkov-nik Polkula. Ko je policila izvršila poizvedbe radi umora, je dobil referat — poročnik Sefcik, eden izmed krivcev ... Uradnika poštne hranilnice, Bela Neumanna, ki le slučajno zvedel o umoru Somogviia. so pa — zaprli v kasarne v Keienfeld. kjer so ga tako stepM. da le čez par dni vsled tega umrl. Tudi inženeria Mfllerja Iz Segedina so na isti način umorili...
Budimpešta. 27. febr.
Sedaj se govori, da pride vrsta na sodruge Peverja ta Buchlngerja Na Dunaju je uredila madžarska te-roristička banda posebno organizacijo, ki im na piki življenje Bela Kuna, Bohma in Kuttfija ...
Uredništvo Nepsave je v enem edinem tednu izgubilo štiri urednike. Najpopreje so teroristi odpeljali Ml-chala Revezsa —: sledu po njem ni več. S Somogviem je izginil tudi mladi urednik Bacs6; kje ie ta simpatični mladenič, ne ve nikdo. Danes pa so aretirali še Arpada Zobašiča. Madžarska plenusko - klerikalna oligarhija hoče ugonobiti socialno-de-mokratično gibanic!
Pogreb Somogviev ie dal pa priliko vsemu ogrskemu proletariatu. ki ie danes desorganiziran in brez voditeljev, da ie priredil veličanstve-no protidemonstraciio. Policiisko poročilo govori o 200 000 udeležnikih. V resnici le bilo na ulicah nad pol milijona Hudih Tiho so marštram množice . . . Namezdna armada je stala ob strani. - oborožena do zob, izivala ie •— ali ne eden se ni ozrl na početje Horthijevih pretoriiancev
Peemiško-klerikalna grozovlada gospodari nečuveno . .. Nikolaja pl. Horthvia ie doSočiia za upravitelja Ogerske ter mu določila na leto tri
milijone častne plače.
Pišem Vam o tem. da bodete malo bolj informirani, kako vladajo klerikalci. kadar so neomejeni gospodaril. Pazite na politični položaj, ne cepite svojih organizacij — bodite dobro organizirani socialni demo-kratie. Zaupajte starim izkušenim sodrugom. Madžarska na! bo poučen izgled.
Nacijonalist o Marksu in Engelsu.
ki
Smo soc. demokratična stranka, ideino temelli na naukih Karla Marksa in Friderika Engelsa. Na tem svojem programu smo delali 35 let in bomo še uadalje. Dr. Lemež. Petrič in V. Koleša pošiljajo okoli tiskana pisma z dne 2. marca 1.1., v katerih vabijo organizacije ta sodruge. da Izstopilo iz naše stranke. Ute-meljuiejo to z — Marksom. Da bodo ljudje vedeli, kakšni tiči so ti-le možakarji ponatisnemo dd_ članka, ki ga ie napisal dr. Lemež in objavil dne 12. avgusta 1917 v našem »Na-preju« (štev. 25.) proti volil stranke. V tem članku piše dr. Lemež sle-tleče •
»Ni prezreti dejstva, da so igrali in še igrajo v sociializmu veliko vlogo Ž i d j e. ta vprašanje židovstva Je postalo ravno v tej volni silno pereče. Ni možno Iti mimo židovstva. kadar se dotaknemo narodne in mednarodne misli.
Pri ideii internaciionalizma je igralo židovstvo odločilno vlogo, židevstvo le dalo pečat delavski tn-ternaclioualL Seči moramo nazaj k Marxu in Engelsu, ki sta dala prva praktični smer sociializmu na kontinentu. Oba sta bila žlda. Mar* In Engels sta postavila teoriio. da delavec nima domovine, da ie tulec povsodi. Ta teza potem tvori tudi iedro za idejo internaciionalizma. Ako le rejnica, da delavec nima domovine, da zanj ni koščka zemlle. na kateri bi visel s svojimi mladostnimi spomini, z vsem Svojim bistvom, potem tudi ne eksistira narod in vse to, kar shvačamo pod pojmom narodnost. Brezdomovinstvo negira narodnost za delavca, zani to vprašanje sploh ne obstoja. Na tem temelju le, potem sezidana vsa Marxova ideja interna-cijonalizma, tako jo razumevalo vsi stari sociialisti iz prvih dni. lnterna-ciionalizem pomeni v tem smisla breznarodnost v teoriji, v oraksl pa sankcilo raznarodovanja pripadnikov
Ako upoštevamo to delstvo na eni strani, na drugi 4 pa predočimo Žida kot člana židovskega naroda,
potem te nam malo razjasni, da ra* -umemo omenjeno Marxovo tezo.«
Sedaj pa vprašamo: Ali so ti ljudje pppotaoma nezrel! ali pa so — nepošteni?
REGENTOVA ČESTITKA MASA-RYKU.
UDU Praga, 9. (ČTU.) Poslanik Ivan Hribar fe v nedeljo Izročil predsedniku Masaryku lastnoročno pismo s čestitkami regenta prestolonaslednika Aleksandra. Pri zopetnem sprejemu poslanikov je izročil poslanik Cierk predsedniku čestitke lorda Curzona. Predsednik Masaryk je odgovoril na lastnoročno pismo regenta prestolonaslednika Aleksandra z nastopnim lastnoročnim pismom: »Hradčarii, 8. marca 1920. Vaše kraljevo^ Visočanstvo gospod regent! Prisrčno se zahvaliujem za ljubeznji-ve izjave Vašega priznanja in prijateljstva. Odlikovali ste me z Vašim najvišjim redom in me počastili z lastnoročnim pismom. Vaše priznanje me napolnjuje z odkritosrčnim veseljem. Odpor proti bivši Avstro-ogrski ta njeni politiki je naše narode združil k obrambi in meni je dodelila sreča, da sem mogel pobližje spoznati Vaš narod in ga vzljubiti. Spominjam se z veseljem, da sem se v Londonu mogel sporazumeti z Vami in Vašimi državniki V moji zunanji delavnosti nisem nikdar pozabil na jugoslovenski narod, ker bo Vaša svoboda in moč tudi nas jačila. Ostanimo edini 1 Želim Vašemu narodu, Njegovemu Veličanstvo: kraljevemu očetn. in Vam najboljše uspehe! — T. Masargk.«
onih narodov, ki še niso toliko srečni. da bi živeli v lastni narodni državi. Da se te intcrnaciionala ooimova-la tako. dokaziueio vse prireditve delavske interuaclionalne organizacije. ki ie priznavala predvsem državne ta ne narodne enote. Izjemo le delala edino le pri Pollakih. Posebno iasno se ie pokazalo ob priliki, ko ie prišlo na razgovor češko vprašanje lastne neodvisne strokovne organizacije. Klicaji so takrat svoj anatema in pridružili so se zboru vsi pravoverni marksisti, k! oreradl za* menjalo soclializem * nauki. V tem oziru niso nič boljši kot katoličani s svojimi dogmami.
Toda vojna le iasno dokazala, da delavstvo ni brezdomovinsko, da ravno tako globoko korenini v narodu in nieea duševnem življenju ta niega mišljenju, kot vsak drug, da za delavca narodnost ni fantom, marveč krepko deistvo. ki leži v globini duše zakopano. Pokazalo pa se je nasprotno, da ie bila internacljo-nala papirnata stavba, ko le bilo njeno bistvo breznarodnost v teorlil, v praksi pa priznavamo vladaločih narodov.
Razumljivo le. da sta oovdarjaia Uda Merilo Engals brezdo*
movtastvo delavca. Ne smemo pre zreti deistva v zgodovini znanosti, da noben znanstvenik ne more povzpeti do one višine oblektivnosti, ko bi zamogel popolnoma hladno opazovati pojave In pojmih njih bistvo in njih razvoj tako. kot bi stal zunal sveta, kje v svetovnem prostoru rta vse strani svoboden in neodvisen duh. Ljudje smo vsi in če skušamo biti še tako nepristranski, vedno ta vedno se oglaša lastni laz * svoio preteklostjo ta s svolinil željami. To pa ne velja le za povprečno* ga človeka, to velja i za znanstvenika. zlasti za onega. Id promatra družbene DOlava,
FRIEDLANDER ARETIRAN
LDU Gradec, 9. (ČTU.) Komunistični vodja dr. FriedlSndcr, ki je do-šel na Štajersko brez potnih listin ter govoril na komunističnem shodu v Kapfenbergu. je bii v Bračku ob Muri aretiran. Poslali so ga preko meje.
MADŽARI HOČEJO BELO KUNA,
LDU. Dunaj. (ČTU.) Policija Je dognala, da so bile pri poizkusu, odvesti Belo Kuna iz bolnišnice v Sto-ckerau-u, udeležene osebe, ki so v službi madžarskega vojaškega vrhovnega poveiiništva. Na Dunaju so nretovill bivšega poročnika Ivana Probsta, madžarskega nadporočnika Jožefa Szent Mikloszvia. barona Liptava in Reiningeria. Pri Liptayu so našli načrt stockerauske bolnišnice in sobe Bele Kuna. V afero je zapleten tudi grof Salm iz Budimpešte.
HORTYlJEVE GROZOTE.
LDU. Dunat. 9. (ČTU.) »Abend« poroča iz Budimpešte, da so v zadnjem času na Grossovi kliniki tečili nad 400 oseb. katerim so Horthvievi banditi iztaknili desno oko.
HUSZAR SESTAV! ZOPET MADŽARSKO VLADO.
LDU Budimpešta, 9. (DuriKU-OKU.) Državni upravnik je danes dopoldne sprejel ministrskega predsednika Huszarja in mu poveril sestavo novega kabineta.
SOCIJALISTI NE STOPIJO V OGRSKO VLADO.
LDU. Budimpešta. 9. (CTU.)
Sociialistični vodja Vanszak je naznanil državnemu upravniku Hor-thvju. da njegova stranka ne vstopi v vlado.
BRANTING SESTAVI NOVI ŠVEDSKI KABINET.
LDU. Kodani. 8. (DunKU.) »Na tiona! Tidende« javiia iz Stockholma, da ie krall sprete! socialističnega voditeiia Brantinga ta ga naprosit, nai prevzame sestavo novega kabineta.
STAVKA V OSTROV1 - KARV1NU.
LDU. Dunai. 9. (DunKU.) Po po ročilih Ustov iz Moravske Ostrave, ie iznova izbruhnila stavka v Ostro-vi-Karvinu. Vsega skupaj stavka približno 4000 delavcev. Dogodili so se Izgredi proti nepriljubljenim uradni kom ta nadzornikom.
RDEČA ARMADA ZAVZELA IRKUTSK.
LDU. Berlin, 9. (DunKU.) »Deu tsche Allgemeine Zeitung« lavlja »z Kodanja: »Extrabladet« poroča lz Helsingforsa. da so bollševiki zasedli Irkutsk. Potemtakem imajo vso Sl biriio v rokah.
PRODIRANJE RDEČE ARMADE.
LDU. Moskva, 9. (DunKU. — Frontno poročilo z dne 8. t. m.: Na severni fronti smo zavzeli Btaeg in Kem. — Na zapadni fronti poljski napadi mi Mo*yrju In .Gvuču, — Na
lužni fronti neizpremenieoo. — Na kavkaški fronti prodiramo dalje.
NEVARNOST VOJNE MED POLJSKO IN RUSIJO.
LDU Washington, 9. (DunKU. —• Brezžično.) »Chicago Daily Ne\vs« objavljajo poročilo posebnega poročevalca iz Moskve, da so poluradna po Poljski objavljeni mirovni pogoji, ki obsegajo tudi meje iz leta 1772, povzročili pri vsem ruskem prebivalstvu brez razlike največjo nejevoljo. To bo brez dvoma dovedlo do nova vojne. Maksim Gorkij, vodja duševnih delavcev, se je izjavil naprara poročevalcu, da bo Rusija poslala še enkrat Poljski bratsko svarilo.
RUSIJA NE MARA VOJNO.
LDU. Moskva, 9. (DunKU. — Brezžično.) Ljudski poverjenik m zunanie stvari Čičerin ie brezžično prosil angleško, ameriško, francosko, italijansko in japonsko vlado, naj bi vplivale pri poljski vladi n* to. da bi ustavila voiaške napade ng sovjetsko Rusijo. Ruska m ukrajinska sovjetska republika, ki hočet* obe živeti s Poljsko v miru. se na* halata v novem pofložalu in morata naznaniti zavezniškim vladam, da z ozirom na predstoječe vojaške ope-racije ne morejo vzdrževati gospo* darskih zvez z zavezniki, t. 1. zvez, o katerih se pogaja ali katere name-ravata skleniti. Rusiia in Ukrajina pa sta še vedno pripravljeni pričeti takojšnja mirovna pogajanja s Polj* sko.
URADNIŠKA STAVKA NA PORTUGALSKEM .
LDU Lisbona, 9. (DunKU-Aegen-ce Havas). Uradniška stavka traja dalje. Demokrat Silva se je moral odreči oblasti, ker se ministri niso mogli zediniti glede korakov, ki jih je treba podvzeti napram stavkujo-čim. Splošno se sodi. da bo predsednik republike AJvarezu Castru poveril sestavo vlade. Vsled stavke lavno oblasti ne delujejo. Aretiranih je bilo 40 redarjev, ki sc začeli stavkati, ker se jim ni izplačala mezda.
POKOLJI ARMENCEV.
LDU. London. 9. (DunKU, — Brezžično.) Llovd George ie včeraj izjavil v poslanski zbornici, da so po vesteh, ki lih te prejela vlada v zadnjih tednih Turki poklali v CeHcMi-
nad 15.000 Armencev. Francoska vlada pošlie v Sirilo oreceišnia oja-čenja. General Gouratid bo na ta na-čin mogel oiačiti postojanke in pre< prečiti nadalinie pokolie. Anglija pošlie svoie čete v Carigrad, odkoder iih bo do potrebi lahko uporabljala v azilski Turčiji. Palestini ta Egiptu. Carigrajska posadka se poviša od 16.000 na 60.000 mož.
EKSPLOZIJA.
LDU. Neurath (Porenje). 9, (DunKU.) V rensko-vestfaisk! elektrarni se ie davi razpočil Darui kotel. Število mrtvih in rani enih cenijo nad petdeset.
Iz uietmškega tabora Matareilo v Italiji.
Na sodr. Antona Kristana je dospelo danes sledeče pismo: * Oprostite. ker Vam pišemo nekoliko besed. Šestnajst mesecev bo žc, kar jo končala voina. Mi smo še vedno ujetniki, četud! so nam že davno obetali. da pridemo domov. Ali. zdi se liatn. da nas vodilo le za nos. Vse obljube so bile prazne: v domovino ne moremo in ne moremo. — Koliko izmed nas Jih le že umrlo — koliko nas ie bolnih — drael sodrutr. strašno ie naše živlienie. Ubogi stno mi Slovenci ta Hrvati — edino mi stno še ujetniki. Kal le vzrok, da se nam krajša življenje in iemHe svoboda. Pomagajte nami — Pozdravljamo Vas kakor tudi vso soc. dem. stranko. Vaši bodoči člani, sedai uietnilri v taboru, skupaj sedem tisoč mož. Peter Bojko — Dolžnost osrednje v ta-de je* da uapravi vse mogoče korake in reši uboge utetnike iz težkega položaja. Poživljamo vse kompetentna faktorje, da store v tem pogleda svoio dolžnost._____________
Klerikalci proti beguncem.
Našim čitateljem bo še v spominu. da je klerikalni list »Straža« v, Mariboru obdolžil sodr. Prepeluha, da je porabil denar, namenjen beguncem. za sebe. to je. da ga ie ukradek Sodr. Prepeluh ie proti listu vloži! tožbo. V svoji zadnji. 23. številki p* se »Straža« izgovarja, da tega ni nikoli trdila In pravi, da se li o tem nikoli niti sanjalo ni Sedal popravlja svoje grdo obrekovanje s fcem. da trdi. da ie b« denar za begunce »prehitro« porabljen in da le to tisto »malomarno gospodarstvo«. Ta te pa do-
Stev. 68.
NAPREJ.
Stran 3.
b'ra! Vsi begunci vedo. kakšne podpore so dobivali -- od 1 K 60 vin. do
2	K na dan in osebo. Begunski dijaki pa po 4 K na dan. »Straža« toraj trdi. da so bile te podpore previsoke ali Pa sploh nepotrebne. Ker so se pod-Pore_ izplačevale vsai v tel neznat-nosti. imenuje »Straža« to »malomarno gospodarstvo«. Res ie samo nekaj: Klerikalci so biil vedno in šo se danes nasprotniki podpiranja tistih nesrečnikov, ki so vsled kapitalizma in klerikalne politike prišli v nesreče. Klerikalci so vedno nasprotovali beguncem, to ti sami prav dobro vedo. Iz vsega pa ie zopet dokažemo le to, da se klerikalizem v političnem boju poslužuje samih laži in da mu ie resnica tista hčerka božja, ki ni za ta svet, saj za naše klerikalno časopisje nei
Novice.
— Uboj na Jelačičevem trgu v Zagrebu. V nedeljo dopoldan sta šla po Jelačičevem trgu v Zagrebu legl-Sonarla dobrovoljca Milič Martino-vK iz Vojniča in Ilija, Radakovič iz Udbine. Ko sta hotela kupljeni krtih prodajalcu M. Skvorišu plačati s starim dinarskim bankovcem, ga Skvo-rlš ni hotel spi eieti, vsled česar je nastal prepir. Legijonar Martinovič Pa le potegnil samokres in ustrelil
oa ®cvorISa, ki le bi! tako!
iihranM* ,tražniki so z veliko težavo
le2iionaria pred razjarjenim vnV MVom‘ dvojica ie bila predana »oiaskim oblastem. Temu je vzrok, ker še do danes nimamo naredbe, da se morajo tudi stari dinarski bankovci sprejemati po kurzu 4 K.
— Regiilacfia Save. V Zagrebu se le nedavno mudil delegat ministrstva za promet ter je z merodajnimi krogi konferiral o vprašanju regulacije 2>ave, da bo plovna do Zagreba (do-s®dai vozijo parobrodl samo do Si-
.ak k'er bi se zgradilo rečno pristanišče. Med Zagrebom in Rugvieo ie ie treba poglobiti samo na treh mestih, kar bi se moglo izvršiti v zelo kratkem času. To obbrežno mesto bi se moglo zvezati z železnico z Zagrebom. Železniško progo bi bilo treba podaljšati samo za 7 kilometrov do Dugog-Sela. Regulacija Save med Rugvieo In Zagrebom bi trajala približno poldrugo leto.
— Slikarska šola v Sarajevu. Akademska slikarja P. Tješic in R. Petrovič nameravati ©tvoriti slikarsko solo v Sarajevu, v kateri se bo predvsem poučevala portretiranle. ki so Da bo pozneje izpremenila v slikarsko akademijo.
— Promet na železniških progah sarajevskega ravnateljstva. Državne železnice sarajevskega ravnateljstva so prevažale od 1. iuniia 1919 do konca januarja 1920. 2,480.248 oseb. 653.386 ton blaga, dohodkov Je bilo 79,235.060 kron. V istem razdobju leta 1918-19. ie bilo prevaža-flih 3.426.645 oseb in 620.343 ton blaga ter le bilo dohodkov 32.682.830 K. Po tem se ie v tem razdobju zmanj-osebni promet za 946 397 oseb. a blagovni promet zvišal za 33.043 ton. Skupni dohodki so se zvišali za 46,552.230 kron. a to vsled znatnega zvišanja tarifnih pristojbin.
— Zavratnica (kravata)'775 kron! lako'drago prodajalo zavratnice dunajski trgovci! »Arbeiter Zeitung« prinaša na podlagi tega dejstva obširen uvodnik, kier se peča z vnra-ganiem najpotrebnejšega uvoza v državo In s prepovedlo uvoza luksuri-joznih predmetov.
— O plača n ju carine v Nemčiji v zlatu. Vrhovni svet je predčasno dovolil Nemčiii. da sme pobirati carino v zlatu. Ta dovolitev pa se dosedal
ni mogla-praktično izvesti, ker še niso vposiali za to potrebne dovolitve posamezni poveljniki okupacijskih čet. Kakor iavlia interaliirana koniisna v Koblencu. ie bila izdana a omenjene poveljnike naredba, da tem pogledu podpirajo nemško vlfi-^ Vsled tega se pričakuje, da se bo s Pobiranjem carine v zlatu pričelo v najkrajšem času.
Prisilni koraki angleških trgov-Orot* Nizozemski radi ekscesaria tf, T*a- »Dailv Mail« poroča, da so Sklenile velike angleške tvrdke, za toliko časa prekiniti vse trgovske zveze z Nizozemsko, dokler se ne bo ^‘zozemska izjavila za Interniranje ujema, kojega se mora na vsak na-,n napraviti neškodljivim, ker ie poguben za svetovni mir in napredek. Kakor bi bil Viljem res glavni kn-.Svet,ovne vojne in ne tudi med-oien kapitalistični boi za gospo* aarsko svetovno nadvlado.
D®afI*e oošt|iih pristojbin v
skn I ' -° sklepu francoske poslan-hrm?hormce so se zvišale poštne, N	111	telefonske	pristojbine,
vadni porto za pisma se le povišal * o na 25 centimov. Od povišanja
teh pristojbin se bodo povečali državni dohodki Francije za okroglo 280 milijonov frankov.
Občinski svet ljubljanski.
Najprej je v torkovi obč. seji dr. Tavčar slavil prigodom 70-Ietulce Masarvkove njegovo delo. naglašal prijateljske odnošaje med Jugosl. in Cehoslov. republiko ter bo čestital v imenu mesta Masaryku potom ml-nistiskega predsednika Tušarja. — Doklade na užitnino za alkoholno blago se zvišajo s 1.1. m, za špirit in rum za 3 K, za žganje 2 K. za vino 74 vin., vinski mošt 51 vin., sadni mošt 12 vin., pivo 32 vin. na liter. — Poverjeništvo za socialno skrb bi rado kupilo belgijsko vojašnico, da se preuredi y invalidne šole. Občinski svet načelno ni proti prodaji. — Gostaščina se zviša s 1. majem do
decembra 1929 pri najemnini do 200 I< 2%, do 600 K 4%, do 800 K a \	t9°° K do 1200 K 10%,
?nnnT ?rl °A do 1600 K i4%> d0 2000 K .16%, do 4000 K 18% —
Mestna zastavljalnica se opusti že :t- ril-. Zastavljeni predmeti se morajo rešiti do 1, septembra t. 1. sicer bodo prodani. — Zgradba treh slano-vanjsklh hiš v leseni konstrukciji se sklene v Prulah. Te hiše bodo veljale domala 3 milijone kron. Ob cesti v Kožno dolino se proda mestni svet za dve poizkusni hiši iz šamotnega betona inž. Dukšiču. Predkupno pravico za ti hiši sl mesto pridrži. --Pim se podraži na 5 K m*. — Vozni listki električne železnice se podraže na 1 K. —- Izvoščkom se dovoli zvi-i	*rn.a 15 kratili znesek iz
leta 1902. Nekaj podrobnosti ge poročamo.
Dri@wn@ vesti.
»Slovenec« proti cenejši prehrani.
»Slovenec« piše v svojem članku dne 9. t. m., da ie pretil državnemu gospodarstvu polom zlasti zaradite-Ka;.kF te “nelo slabo prehranjevalno politiko. Oglejmo si stvar nekoliko. Ur. Korošec ie prodal poljske pridel-kc. žito. že takrat, ko le bil prvič v vladi, za celo leto denarnim magnatom in prekupcetn. Vršilo se le seveda verlžništvo z živili. ker tem ljudem ni mogel nihče blizu. Ko le bil minister prehrane Bukšeg, je skušat vsai siromašneiim sloiem oskrbeli cenejšo prehrano in ie zaradltega zagovarjal večje kredite zanlo ter za nakup žita. dokler le bilo še ceneje. In zato, ker ie Bukšeg hotel pomagati potrebnim sloiem in jih Iztrgat) Piiavkam. pravi klerikalni »Slovenec«. da ta politika ni dobra. Zakaj? Zato. ker bi se bflJ bogatini morali preveč obdavčiti. In dejanja že doka-leio, kakšno gospodarsko politiko smatrajo klerikalci za dobro. Ti ljudje zahtevajo, da sc živila podraže, moka Je že dražja in bo še. Siromak, delavec, če ne moreš kupiti, pa stradaj in pogini. 2e več tednov sedi ta gospoda v vladi, pa se vse tako hitro draži, da se še nikoli ni tako. Kje je zdaj tista ljubezen do ljudstva, sočutje, dobra volja? To vas boli, ker Je prejšnja vlada hotela uvesti cenejšo prehrano za mezdno ljudstvo!
Shod v Šiški.
V	torek zvečer so sklicali odpadniki. ki se skrivajo pod firmo »delavska socilalistična stranka« mal shod v gostilno g. Sterna v Šiško. Da bi vedel, kako bodo ti nesrečneži shodih, prišel le na <a fi* t.ucj* Kristan, ki stanuje v isti ulici v Šiški. — Shod ie otvoril nekdanu »neodgovorni« urednik Furlanove »Baije« Jaka Zorga. Pred seduika niso volili, sklicatelj ie »vodil« zborovanje. Prvi le govoril Rudolf Golouh. Demagoške fraze, sumničenja in podtikanja, zavijanja resnice -- mojster ie Golouh kot »komunist«. Za njim se le oglasil k besedi sodrug Kristan v namenu, da poda Jasno sliko: zakal se doslej jugoslovanski proJetariiat ni uiedinil in kako ie prišlo do tiste oportunistične politike, kj io le naša stranka smatrala za potrebno. Izvajanja sodruga Kristana so živo zadela gg. komum-ste. Ko je dospel do razlage, kako je bilo na Ogrskem in kal se ie nameravalo v Jugoslaviji — takrat je začela neka gruča »komunistov«, ki Je bila, kot se ie to pozneje izkazalo, za to organizirana — vpiti in razgrajat). Gospod sklicatelj Jaka Žorga je — odvzel besedo sodrugu Kristanu, češ da denuncira komuniste. Sodr. Kristan Je proti takemu postopanju energično protestiral, ker shod naj ima namen, da vidimo, kal ie bilo in kako naj bo. Nastal ie velik nemir in precejšno prerekanje. Kar se že poprej oineniena gruča zakadi proti omizju sodr. Kristana, da ga dejanski napade. Y obližlu stoječi sin sodruga
Kristana, ki Je slučajno prinesel očetu neko obvestilo, je postal žrtev te tolpe. Razbili so mu glavo. Kri ga Je oblila... Sodrug Kristan se Je moral podati iz zborovanja, da poišče za sina zdravniško pomoč. Komunisti so prelili prvikrat nedolžno kri .. Ponosni so lahko na to dejanje. — Odlikoval se Je zlasti gosp. Žorga Jaka. ki Je žvižgal kot pastir: utak-nil Je dva prsta v usta... Njegovi pretorijanci pa so imeli nalašč zato kupljene piščalke ... Sramota!
Preskrbite delavcem streho!
Prejeli smo: Javnosti Je že znano, da policija mnogokrat aretira delavce. ki so brez stanovanja in si moralo iskati prenočišča v šuoah, podrtih barakah in vrtnih hišicah. Kot SHS državljani mislimo, (ki imamo delavci pravico, zahtevati od naše države in vlade SHS. da nam pre-skrbPvsaj kako staro avstrijsko barako. kamor bi mogli hoditi spat in bi se mogli preoblačiti in čistiti. Sicer pa bi država tudi za zidavo kakega skupnega, večjega prenočišča za nas državljane, ki smo brez strehe, prav lahko poskrbela. Sal ne bodo stroški tako strašni ... AH smemo upati vsaj to? . . . — Ljubljanski delavec.
Ka] pa z vpokojencl Južne železnice?
Prejeli smo: Svojčas smo se vpokoienci Južne železnice že močno veselili, da tudi nam odpade od vladne mize kaka kost. Ali pogajanja železničarjev z vlado so se vršila, o revščini vpokojenih železničarjev Južne železnice pa sploh ni bilo govora. Vpokojencl državne železnice vsake kategorije imajo draginjske doklade, samo mi z južne železnice ne. Od gladu Jih ie že več umrlo tn
i>e bo, če ne bo pravočasno od-pomoči. Ali vlada res ne more napraviti reda in Južno železnico prisiliti. da nam prizna draginjske doklade, nam, ki smo naivečli reveži, in ki še vedno ne dobivamo nobene doklade?! Naši aktivni tovariši se tudi malo brigajo za nas. ali ko pridejo v pokoj, bodo spoznali kaki reveži smo bili mi. V Plovzoviu pri Laškem stanuie neka K. Zamika, ki le služila pri Južni železnici 29 let kot prožna delavka. Nesreča ie hotela, da si ie v službi zlomila nogo. Nezgodno rento so ji svojčas odvzeli, tako da seda! dobiva za svojih 29 let službe celih 10 kron mesečne pokojnine. Rek so kapitalisti usmilieni! Res imenitno se skrbi za onemogle, stare trpine z lužne železnice! . . .
•
Mezdno gibanje mlinarskih delavcev in mlinaril. V včerajšnji številki smo priobčili besedilo dogovora. ki Je bi! dne 6. t. m. sklenjen
med mlinarskimi delavci in zastopniki mlinarske industrile. Isti dan Je bila v uradu odseka za prehrano en-keta zastopnikov mlinarske industrije. Te enkete so sc udeležili tudi: Žitni zavod. Gospodarska Zveza, Mestni magistrat ljubljanski. Trgov-sko-obrtna zbornica itd. Mlinarji so v obširni spomenici zahtevali, da se Jim zviša dosedanja mlevnina po 12 kron na 60 K za 100 kg. Utemeljevali so te svoie zahteve tudi z dejstvom, da mliharii v Slavoniji že davno pobirajo 70 do SO kron mlevnine in da prete velcmlini v Slavoniji in Banatu uničiti mlinarsko industrijo v Sloveniji. Dr. Senekovič ic pred,ožij njih zahteve deželni vladi.
Zamenjava lOOOkronskili bankovcev. Finančni minister Je jzdal glede zamenave 100-kronskih bankovcev s ponarejenim kolkom posebno na* redbo (N. br. 5124 od <26. februarja 1.1.), ki se glasi takoRrr»Da se izo*. nemo temu, da morejo brezvestni ljudje spečati med nepoučeni svet 1000-kronske bankovce s ponarejeno marko ter tako zanašati zmedo v denarni promet in oškodovati neizkušeno občinstvo, odrejam:	1 Da
vsi uradi, ki vršilo	kron.
tistim, ki prinašajo loOO-kronsko bankovce, kolekovane s ponarejenimi markami, odvzamejo- bankovpo ‘proti reverzu z iukato in iih obdržijo v depozitu do nadaline naredbe. Na reverzu ie treba označiti seriio m število vsakega bankovca. Reverz mora imeti tekočo številko. ^ ki se ujema s številko odgovarjajoče Juk-ste. Uradi, ki vrše zamenjavo, naj sl sestavilo spisek vseh reverzov po tekočem številu. V tem spisku ima biti ime in priimek tistega,^ ki se mu odvzamejo tisočaki ter število odvzetih bankovcev. 2. Da vodi io-stalno evidenco o tem. »toliko kronskih bankovcev se le komu zadržalo. In da predlagalo o tem tedenska poročila generalnemu inšpektorju ministrstva za finance. 3. Da pri odvzetju bankovcev podučijo stranke, da se bo rešilo vprašanje o usodi teh bankovcev po končani zameaiavi kron.«
Iz današnjih drf. Poznamo učitelja vpokolenca, ki Je dolgo vrsto let marljivo vzgajal slovensko mladino In bo sedaj obhajal 65. obletnico svojega rojstva in 45 letnico svojega slovstvenega delovanja. Torej pol stoletja Je ta mož delal med ljudstvom v prid ljudstvu, predvsem mladine in kaj Ima od svojega deta danes? Stradanje, veliko bedo ln pomanjkanje ...
Socljalna slika. »Na dan zaslužtm 20 K. Saj Jih lahko pojem, gospod sodnik? Premog mečem. Vedno delam. Kar zaslužim, pa Je še za hrano premalo. Zadnje dni sem »beračil« In »naberačil nekai fižola«. Tako se zagovarja pred sodnikom liubllanskega okrajnega sodišča delavec Anton Z.
— »Pokažite roke!« — pravi sodnik. Delavec pokaže roke. — Sodnik-»Uradno se konstatira. da ima obtoženec žullave roke, iz česar sledi, da dela. Sodba? . . . Štiri dni strogega zapora zaradi beračenja! Beračenje ni za krepkega moža. ki že 38 let pridno dela....
Druga slika. Pride mlad človek —• postopač pred sodnika. »Pokažite roke!« — človek pokaže roke. Sodnik: »Uradno se konštatira. da Ima obtoženec tako gladke roke kot mestna gospodična«. Sodba? ... Zaradi vlačugama — 14 dni zapora.
Deset let ne sme v Ljubljano ve-rižnik z valuto Valentin Homan, Iz Škofje Loke, Okrajno sodišče le tega verižjiika — starega, sivega moža
— obsodilo na en mesec strogega zapora, ker se ie povrnil v Ljubljano brez policijskega dovoljenja ter tu skušal prodati 995 srebrnih kron po 8 K 20 vin. Sodnik mu Je delal: »VI ne smete 10 let priti v Ljubljano brez dovoljenja policije. —
Talna prostitucija se po Ljubljani vedno boli širi. Nujno Je. da se ukrenejo moderne sanitarno profilaktične odredbe.
Razstava bosanskih vezenin v obrtni šoli ie bila 9. t. m. zaključena. Razstavo bo lastnik otvoril priliodtijt teden v Mariboru.
Državna posredovalnica za delo.
V	delo se sprejmejo: gozdni delavci, hlapci, dekle, -služkinje, kuharice, mizarji, šivilje za vojaške obleke, vajenci razne stroke, dninarji, dninarice. pletarii itd.
Redni cbčnl zbor društva koa* ceotnih uradnikov poUtične uorave v Sloveniji, se bo vršil dne 21. marca 1920. ob 9. url dopoldne v mestni 1920 ob 9. dopoldne v mestni zbor-nicl na magistratu v Ljubljani, k.
Iz stranke.
n S®)* odbor J in vablienlb članov nublfanske podružnice »Svobode«
se bo vršila v četrtek ob ool osmi url zvečer v tajništvu »Svobode«. Se-lenburgova ulica št 6.
Občni zbor podružnice l- splošne železničarske organizacije se bo vršil v sredo, dne 10. t. m. ob 7. ur) zvečer v Mahrovi hiši z običajnim dnevnim redom: Poročilo predsednika. blagainika. kontrole, volitev novega odbora, raznoterosti, predavanje. Dolžnost vsakega organiziranega želzničaria Je. da se tega rednega letnega občnega zbora udeleži. — Odbor.
Sestanek ljubljanskih in okoliških zaupnikov, ki je bi! sklican za ponde-Ifek. 'sc, bo vrši! v četrtek ob pol 8 zvečer v Istem prostoru.
Iz Slovenije.
Nomenj.
Čitali smo v eni izmed zadnjih številk »Domoljuba« nekak opomin, ki pravi naj se poboljšamo, ali pa se opis priobči v celoti. Mislimo, da nismo ničesar zakrivili, za kar bi se morali sramovati pred svetom, zatorej gospodje na dan z vašo pritožbo, da bomo vedeli, za kai pravzaprav gre. Sicer pa, kolikor vemo. Imate vi še več masla na glavi, kakor si mi sociialni demokrati moremo sploh misliti. Vsled tega glejte, da ne boste preveč na solnce hodili! Pazite se tudi lažnlivih obrekovani v vašem »Domoljubu«, ki iih vedno in vedno natvezujete nam soeilalnim demokratom, ker laži niMer dobrega sadu ne obrode! Iz Koprivnika poročajo. da sodrugi tud! tam pridno pripravljalo ustanovitev podružnice konsumnega društva, da tako pomagajo delovnemu ljudstvu, da ga ne bi še nadalje izžemali in izkoriščali trgovci. orekupci in verižniki, In če ustanovitev ne bi bila mogoča v najkrajšem času, bo pa gotovo enkrat pozneje. Sicer pa velja slejkoprel pravilo: Iz malega zraste veliko. Sociialni demokrati s svolirn konsu-mom ne delamo nobene volilne agL tacile. nasprotno pa Je. da klerikalci ustanavljajo svoie konsume izkliučno
le za to, da bi vJovlH pri volitvah več kalinov v svoje mreže. Ali klerikalna stranka, o tem srno prepričani, bo zgorela pri volitvah kakor suha slama.
Aprovizacija.
Ljubljanski prodajalci siadkorlt
se vabijo, da se zglase v »Jadranski banki« radi nakazila sladkorja pa sledečem redu: v četrtek trgovci iz
1. do III. okraja, v petek trgovci lz IV. do VI. okraja, v soboto trgovd iz VII. do X. okraja, Sladkor le treba plačati pred prevzemom. Za dežeto bo sladkor došel prihodnji teden,
Prodaja sladkorja. Na vsak odrezek št. 3 se dobi p o 1 kilograma sladkorja.
Prodala cenejše moke za člane mestne aprovlzacije. Na rumene izkaznice za cenejšo prehrano dobo člani mestne aprovizaciie cenejšo moko v vojni prodajalni. Oosposka ulica. Vsaka oseba dobi začasno 3 kg bele tuoke št. 0 za pecivo. Kilogram moke stane 5 K 50 vin. Vrečice se zaračunajo poseb:. Kdor ima dobiti več kakor 6 kg moke. mora prinesti vrečo seboj. Moka se razdeljuje up tiste številke, ki so spodaj pod podpisom stranke oziroma komisarja črno natiskane oziroma napisane. — Določa se sledeči red: Dne 11. marca 1920: na št. 3300 do 3380 od 8. do 9., na št. 3381 do 3460 od 9. do 10. na št. 3461 do 3540 od 10. do 11.. na št. 3541 do 3620 od 11. do J2., na št, 3621 do 3700 od 2. do 3.. na Št. 3701 do 3780 od 3. do 4.. na št. 3781 do 3860 od 4, do 5., na št. 3861 do 3940 od 5. do 6. — Dne 12. marca 1920 : na št. 3941 do 4020 od 8. do 9., na št. 4021 do 4100 od 9. do 10.. na ;t. 4101 do 4180 od 10. do 11., na .št. 4181 do 4260 od U. do 12.. na Sr. 4261 do 4340 od 2. do 3., na št. 4341 do 4420 od 3. do 4., na št. 4421 do 4500 od 4. do 5., na št. 4501 do 4580 od 5. do 6. — Dne 13. mavca 1920: na št. 4581 do 4660 cd 8. do 9 . na št. 4661 do 4740 od 9. do 10., na št, 4741 do konca od 10. do 11. -~ Zamudniki dobe cenejšo moko le še v soboto, dne 13. marca popoldne od
2. do 6. ure.
IZJAVA UREDNIŠTVA.
Načelstvo stranke ie naročilo, da se osebne zadeve, ki nimaio s strankinimi načeli opravka, ne priobčuiejo
v	našem strankinem glasilu. Kljub temu le izšla še včeraItaka notica, ki le zašla v list proti volji uredništva pomotoma kot zavržen rokopis. Z ozirom na dostojen način boia, kj smo ga vedno zagovarjali s političnega in vzgojnega stališča, prosimo vse dopisnike, da upoštevalo naš« stališče. Znano nam le sicer, da s® agitira proti sodrugom in proti našemu listu na lako nelep način; toda uverjeni smo. da Je naše delavstva toliko razsodno ln pametno, da doi-žitvam in obrekovanjem ne bo verovalo. marveč se bo tudi prepričalo o tem. kaj Je res in kai ne. Po našem mnenju je tore! najbolje, da zaupniki vse dolžitve in očitke sporoče naravnost na stranko in zahtevajo. se stvari doženo. In stranka kot taka mora ugotoviti deistva in složno nastopiti proti vsemu, kar ni resnično in bi utegnilo škodovati ugieclu naših zaupnikov in organizacij ter tudi ugledu naših zaupnikov, ki smo Jlni poverili ta ali oni mandat. Noben sodrug ne sme blatiti, še mani pa laž-nlivo blatiti svojega sobojevnika in predstavitelia organizacije. To Je morala organizacije! Tega doslej ni bilo v naših vrstah in med poštenimi Iludmi. zlasti zavednim delavstvom tudi vbodoče ne sme biti!
Uredništvo.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Anton Franko. Podgračeno. Glede amerikansklh naslovov nam ]• znano, da so prispeli že v Trst in so še tam v skladiščih. Kdal pridejo v Ljubljano, nam ni znano. Gotovo pa bo njih dospelost v Ljubljano javno naznaulena.
Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živd Vam odpovedujejo? Poizkusite pra-
vi	Fellerjev Elza-fluidl Bodete se čudili! 6 dvojnatlh ali 2 veliki steklenici 24 K.
Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve Elza-kro-gljice' 6 škatijic 12 K. Prava, želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 10 K. Omot ln poštnina posebej, a najceneje. — Evgen V.Fel-ler, Stublca donla, Elzatrg št 252 (Hrvatsko).	—A.—	930
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni Urednik: Jak. Vehovee, Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
Stran 4.
NAPREJ.
Samesfoffti
313 i
za DOB
sc išče na dom. Naslov v upravništvn lista.	327
s© s&arelsssa pri
tvrdki J. ferec,
prijave Li^bSIana*
Gosposvetska ecsSa 14.
 S8 CBBGm! m i
v večji množini; dalje sc j»iro«8»
 še: 1 alfa Separator, 2 stiskalnici
za sadje, 25 kg nežgane iine kave, 20 steklenic 4 l‘/j litra sladkor, malinovca,
30 škafov za med, 2 strojna mlina za ino\o, 1 moško kolo, 150 kg modre
p ice. 4 todikc oljnate hasve, 2 rabljene pg MIMM, dasta." UrSula Btber, Železne peH, nekaj sotlSkov kisjega zelja. študentovska u’,ica jj.	322
Poizve se pri trgovcu Jurij Jenko,
Ikofia '
limitam ic skoraj novo lepo Srno zim-riUUalf! iko suknja Kje pove uprava ,Naprej*.
In tooeikl,no^
skofjaloka.
rezan, tesan, okrogel,
kupuje	126
„SEV£R“
linico iejDHi IndDStfVsitev Me dolino
resta it. 43.
Hlode
(krile)
deske, trame, kostanjev les, gozdove in oglje
Iz mehkega iti trdega le*a kupi po najvisji ceni vsako množino
iia H i ličili,
Krekov trg 10.
"Vardar”
• sitdisa kam ■
izdelek L jugoslov. tovarne sladne kave Jo ve Gigovitf, Npva Gradiška, Slavonija.
V zavojih po 200 in 500 g v originalnih zabojih po 50 leg netto, po najnižji con?, franko vsaka želez, postaja se dobiva pri I. O IGO VIČ, Marlber IV
Medt-iš se'©
n
i Mio inženir, poli
Harija Tičar
™ -LlufelJtna
Selenburgova ulica
$tuchiy.- Iteke
Livkijana Jltatii sl. 3	- - Omski It; t
Priporočam veliko izbiro naj-novejših svilenih
kliMo« ia fgpic za ilaas Is ieMic?,
Popravila točno in ceno.
Žilni klobuki vedno v zalogi.
*L_ _££-___________________________ J
in tehašžka j Issrna
inženir dr. Wif©sl. Kasal,
oblastveno poverjen stavben: tnienir Ljubljana, Hilšerjeva ulica it. 7. Spec. stavbeno podjetje za betonske, ielezobctonske !n vodne zgradbe.
I zraba v odnih si!.
Prevzema v izvršitev v** stavbe stavbeno inženirske stroke In Izvršitev vseh tozadevnih načrtov. Zastopstvo strank v
tehniških zadevah. Nasveti itd.
prip orocam lekarnam,
Etsiitao jiiio olje «**■ - Jiii • Ml
drogerijam, zdravljiščam itd.
Iflll (8UCCUS) prozorno čist, na drobno in debelo onim, Juli	ki	razpolagajo	z sladkorjem.
h is Mmrn Srečko Potnik, Ljubljana
SOSRŠkOVa uBtcs ST.	21
Naznanilo!
8). občinstvu uljudno naznanjam, da sem 1. marca 1920 otvoril
:: stavbeno in pohištveno mizarstvo ::	.
v Kolodvorski ulici St 89 (predilnica). Priporočam se cenjenemu {|||^{ViS0 KOHtSS. iUlSilldtfll ZSVOfl občinstvu za vsa v mojo stroko spadajoča d^la. Sprejemam vsa popravila in jih izvršujem točno in hitro. Za solidno delo jamčim.
IVAN GOLT ES, mizarski mo ster.
■—Banan zzauam
Stev. 58.
iEssaasKis®
f
SE&SBB
T©¥arnIIka zaloga
limiri
mBEs&sesm&m
i&jjM aaimg—
st s£ a k
Le savon f rangais
vaut de For en vente partont
en flacons de 120 grammes. Vente en gros.
Francosko milo
kakor iz zlata se -prodaja povsod
^ |||||'| 1
v steklenicah po 120 gramov. Prodaja na debelo.
Zagreb, Trg 1, broj 6.
Ljubljana, Driay, Pred Skotijo 21. _
304
Tovarna Barva
vsakovrstno ---   blago.
Kemično čisti obleke.
Drag. Beselfak
v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonementu ter posamezno cene zmerne, m
(tlavnl trs 21
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Sv^tlolikS
Btnice in srajce.
Podružnica: Še‘enburgovaul 3. -
Maribor
Gosposka ul.38
Podruinlcai
Novonitsto
Glavni trg
Kočevje
št. 39.
Kupim vt»ko rihoIIh©
clnkaisvlnca
po nejvISiilt cenah.
H. Ussar, Hlepita,
Mvibor, S«5ilBafjaw« uHc« 1».
NAZNANILO. ^
Cenjenemu občinstvu in turistom vljudno naznanjam, da sem otvoril
gostilno in prenočišče
v Stražišču pri Kranju.
Točil bodem vedno najboljša pristna vina vseh vrst. Preskrbljeno bode, ker je v hiši tudi dobro vpeljana mesarija in prekajevalnica tudi za vsakovrstna mrzla in gorka jedila.
Za solidno postrežbo jamči
Anton Križnar,
a29	posestnik in gostilničar.
...
Osnovni čisti domači kapital popolnoma vplačan
v zl. din. 2,500 000*—*
Rezervni fondi glasom vknjižb
v zl* din* S,§85 283 —.
Današnja vrednost rezervnih fondov znaša preko
20,000 000 — v zlatili dinarjih.
Banlno-zavsrovalni
n
ustanovljen« leta 1882.
Centrale: Beograd (lastna palača) na vogalu Karadjor-
djeve, Hercegovačke in Travničke ulice.
FSBgjala za Hrvatsko, Slavonijo, Medjumurje In Prekmurje V Zagrebu.
Najstarejši in prvi domači zavod za zavarovanja.
Izplačila do konca septembra 1919:
v oddelku za življenje:
3,220 546'46 din.
v oddelku zoper požar:
85012914 dinarjev
v oddelku zoper nezgode :
42-94935 dinariev.
Fftiiale: Zeirreb. Skoolie, Solun, snujejo se pa v Sarajevu, Ljubljani in v Novem Satlu.
11
Glavna zastopstva po županijah
y
Predsednik je g.
Osnovana Ma 1882 od prvih narodnih ljudi. DanaSnia uprava je v rokah najznamenitejah predstavnikov oašega naroda
Luka Celovič, trgovec in veliki borec za nase narodno ujedinjene.	Q}.	Kivx: mjnjster sedal vladni delegat na
Člani upravnega odbora ao; gg. Ljuba Davidovi«, bivSi ministrski predsednik Kosi S1-ojauo'ir it i v6. “>fe •	vlada	M^rin.
mirovni konferenci, Olirad Blagojevll, odvetnik, Mihajlo Marjanovi«, podpredsednik beogradske obJSIne, lodor Gjur.e, trgovet
kovid, trgovec.	Mitailovid veletrgovec, Kosta Glavinid, bivSi minister, sedaj komisar	.Privilegovane Narodno banke,
C ani nadzornega odbora so. loooi mlja 110vit,, veicuguvL^, * f . », *«n Paunovič, trgovec, dr. Bogdan Gavrilovič, vseučiliiki profesor, dr. Nikola Vulič, vseucihskt profesor m ^vojir Pauno	^	liadaljc	iz	lastnih
Vrednosti rezervnih fondov sestoja iz: akcij PrivUegovane Narodne	Soter	,Bristol“; velikega nepremičnega posestva
palač v Karadjordjevi ulici, HercegovačkiinZvorničkluhci, vkoP^	tvornice	stekla	v	Paračinu	—	reprezentira	danes	vrednost	jpreko
na Kazališnom trgu v Beogradu; hotela rSvobcda“ v Skoplju, ter iz lastne ivormce	stekla	v
20,000.000 dinarjev v zlatu ali preko 150,000.000*- K. ^	^varovalne	posle.
zavarovanje proti Škodi po polarn .n streli: zgradb, pos.opij, lovskega	blaga, stavbenega	in drugega lesa, vsa industrijska podjetis,	kakor:
tvornlce, žare, mline, ter v obče vsa zavarovanja te vrste),	.	hiVrlr«	in	ndmavnine	za	dečke,	razna kombinirana zavarovanja,
S ^r^godJm l°,i“neS r^^T^SbJi d Jb| °PS tovarn,8klh in vseh dmglb delavcih, zavarovanje proti škodi na vlomu, kakor pohištva, blaga in ostalih vrednostih.	nlofiHh
Vsa zavarovan'« vrši najkitRntneJe ter po najpovo^neisih premijekih plačilih.
Otvoritev bančnega odseka naznani se naknadno.
Iščemo zanesljivih in marljivih zastopnikov za mesta, kakor iudi zastopnike za vodstvo glavnih zastopstev po iupan,« ,
Vse potrebne informacije daje rad p vol;*:	,
Filijalka Beogradske zadruge v Zagrebu,
Calmatlnsfc8 5.