Političen list za slovenski narod. f* ■•M »reJeesB Ttlja: Z» oeio leto predDlaean 15 rld., ts pol leta 8 » č«trt leta 1 fld.. M en mesee 1 fld. 40 kr. T BinilBlitraelll preJemM tcIJA: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., la eetrt leta I glA., M en metec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 30 kr. vee na leto. Posameine številke veljajo 7 kr. Harcfinia« prejema »praTiiiitvo (adminiitraeija) in akipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 30. Hainanila (inserati) le sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. ie se tiska enkrat: 13 kt iie se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri Večkratnem tiskanji ae cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. lahaja vaak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob >;,6. uri popoludne. 7 Ljnbljani, v sredo 5. novembra 1890. Letiiilc Deželni zbor kranjski. (Sedma seja, dne 4. novembra.) (Dalje.) Interpelacija zastran Komljančeve odstave. Deželni zbor je včeraj dovršil razgovor zaradi odstave okrajnega šolskega nadzornika Komljanca. Trajal je dobre tri ure, namreč od do V«ure, ker so se za dr. Tavčarjem in B r a u n e t o m k besedi oglasili še poslanci Svetec, dr. Schaffer, baron Švegelj,PakižinKlun ter je besedo poprijel tudi gosp. deželni predsednik baron W i n k 1 e r. Po opominu deželnega glavarja, da se pri takih razgovorih po našem opravilnem redu ne morejo staviti nobeni predlogi, govori najprej doktor Tavčar o politični strani te zadeve, poudarja, da so mirni Slovenci v otročji naklonjenosti udani avstrijski državi in presvetli habsburški dinastiji, da se pa vlada malo ozira na njih pravične zahteve. Če peščica Kočevarjev zajavka, jim nemški minister takoj hiti na pomoč, Slovenci na Štajerskem, Koroškem in Primorskem pa zastonj čakajo rešitve iz neznosnega stanja. Koliko bi bilo krika, če bi se bilo kakemu nemškemu nadzorniku zgodilo kaj enacega, kakor se je zgodilo Komljancu ! In vendar so Slovenci Avstriji potrebni, ker njemu se dozdeva, da bodo enkrat latinski narodi z vso silo napadli Avstrijo, in da jo bodo morali takrat v prvi vrsti na obalih jadranskega morja braniti Slovenci. Politika, vsled katere se zatirajo Slovenci torej ni prava avstrijska politika in oni, ki strežejo tej politiki, so grobokopi Avstrije. Spominja se besed, ki jih je umirajoč govoril papež Gregorij VII., ki je bil sploh eden največjih papežev, rekši: „Dilexi justitiam et odivi iniquitatem, propterea morior in eiilio — ljubil sem pravico in sovražil krivico, zato umrjem v pregnanstvu." Te besede se morejo z nekaterimi premembami obračati na avstrijske ministre, zlasti na ministra Gautscha in Schonborna, pravi dr. Tavčar, o Katerih bi se moglo reči: „Odivi justitiam et dileii ioiquitatem, propterea minister austriacus sum — sovražim pravico in ljubim krivico, zato sem avstrijski minister!" Govor je bil dostikrat sprejet z živahno pohvalo. Za njim se oglasi kočevski poslanec Braune m z listka prečita vzroke, zaradi katerih je bil odstavljen gosp. Komljauec, in katere mu je menda spisal načelnik nemškega »čulferajna" dr. Burger v Kočevji. Pregrešil se je v naslednjih rečeh: 1. Prenesel je okrajno učiteljsko knjižnico iz Kočevja v Ribnico; 2. prestavil je učiteljsko konferenco iz Kočevja v Lašiče; 3. poskušal je nepostavno vrediti šolo v Štancarjih; 4. nemštvo na Kočevskem je zatiral; 5. branil je učitelja Tomšiča v Starem Logu, ko je bil zaprl nekega učenca, pa nanj pozabil; 6. slovenščino na gimnaziji kočevski strašno slabo podučuje; 7. učitelja Cop in Verbič sta prepovedovala otrokom v šoli kočevski govoriti; 8. župan Turk, ki je bil že večkrat obsojen in od pošte odstavljen, je •dločeval vse in župnik Kadunc, ki neče ljudi nemški spovedovati in je Kočevarje imenoval pun-tarje. Naštevanje teh vzrokov zbudilo je na narodni strani večkraten smeh, pa tudi glasno ugovarjanje. Za njim je govoril poslanec Svetec, ki je v obširnem govoru pretresal predsednikov odgovor in I zlasti dopis ministrov do deželnega šolskega sveta. : Iz uradnih poročil je dokazoval, da se okrajni nad-! zornik ni prav nič pregrešil, da je izvrševal le ukaze I deželne šolske oblasti, da torej minister nikakor ui imel prav, odstavljati ga, ne da bi ga bil prej zaslišal, ali povprašal deželni šolski svet. Minister se sklicuje na peticijo 45 kočevskih starišev iz Drage, kateri se pritožujejo zoper Komljanca. Ali na take peticije se ne sme veliko ozirati, ker se stariši prav lahko preslepe, da za to ali ono reč prosijo, ne da bi pomislih, ali je to prav, ali ne. Sicer pa tudi ni res, kar ti stariši trdijo v tej peticiji. Komljanec ni otrok izpraševal, ali hočejo iti v nemško ali slovensko šolo, ampak je učitelju ukazal izpraševati otroke, da bi se prepričal, kateri jezik bolj umejo. Tega pa ni delal sam od sebe, ampak to je bi ukazal deželni šolski svet, naročivši učitelju, da naj se že pri sprejemu otrok po njih izpraševanju prepriča, katere vpiše v nemški in katere v slovenski oddelek. Komljanec je dal otroke od učitelja vpričo sebe izpraševati slovenski in nemški, potem pa je otroke vprašal: Kdo je v nemščini toliko izurjen, da bi mogel hoditi v nemško šolo? Oglasila sta se dva otroka z imeni: čop in Lipovec, (Klici: prager-manski imeni!), ki ju je moral učitelj po ukazu nadzornika Komljanca podučevati nemški. Razvidno je torej, da Komljanec ni nepostavno ravnal. Po njegovi misli bi se pa minister ne bil smel prav nič ozirati na pritožbo starišev. Po šolskem zakonu nimajo stariši govoriti o učnem jeziku, ampak po § 6. učni jezik določuje samo šolsko obiastvo, ki ima prej zaslišati nje, ki šolo vzdržujejo. Pri nas vzdržuje šolo dežela, torej mora šolsko obiastvo zasliševati deželni odbor zastran učnega jezika, ne pa starišev; to zaslišanje je pa le informativno (pod-učiluo); konečna vredba se vrši od deželnega šolskega sveta, ki se mora pri tej vredbi ozirati le na meje obstoječih postav, v prvi vrsti osnovanega zakona. Govornik sklepa, da je bil minister slabo podučen, in izreka nado, da bode deželni šolski svet reč še jedenkrat preiskoval, ministru pravo razodel, in skrbel za to, da se dd gosp. Komljancu primerno zadoščenje! Za Svetcem se oglasi gosp. deželni predsednik baron Wiukler in poudarja, da po zakonu ima minister pravico, odstavljati šolske nadzornike, ki višji šolski oblasti niso pokorni. Potem dokazuje iz uradnih poročil šolskega nadzornika Komljanca, da v njih sicer priznava, da otroci v Dragi govorijo med seboj kočevski, da pa vendar ni izvršil ukaza deželnega šolskega sveta z dne 22. avgusta 1883, in da do 10. aprila 1889 tega sploh še poskušal ni. Deželni šolski svet se je o vsem prepričal po deželnem šolskem nadzorniku Smoletu, ki je bil šel preiskovat tamošnje razmere in ki se je prepričal. Radinje. Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Z. XIV. Žižka je jako pomnožil v pilzenski okolici svoje čete. Mnogi so se mu predali iz prepričanja, da je njegov boj pravičen, a mnogo večje število je bilo takih, ki so stopili pod njegov tabor iz strahu pred maščevanjem in iz lakomnosti, ker so videli, kako bogate podvrženci Žižkovi. Slednjič je pridri Žižka h gradu gospoda iz Švamberka in ga začel oblegati z velikim nasiljem. Nad vse pričakovanje samega Žižke končal se je boj silno hitro. Že prvi dan je dobila vojska gorski greben, drugi dan jeden stolp z mostom. Tu ni bilo nobenega dvoma več, da ne bi bil skoro celi grad v sovražnikovih rokah. Ko je Bohuslav uvidel s strahom, kaka usoda ga čaka, ko je bil že napol v sovražnikovih rokah, prosil je, da bi poslali po Petra Zmrzlika, bivšega svojega prijatelja m tovariša; njemu samemu in ne drugemu se hoče udati s svojci. Žižka se je prezirljivo zasmejal tej prošnji sicer tako ponosnega gospoda in rekel: »Nikdar ne bi bil mislil, da znd Bohuslav iz Švamberka tako ponižno prositi, ko se je vendar hvalil, da razdrobi mene in vso mojo moč. Da ne bo mogel očitati, da sem bil neusmiljen proti njemu, bodi mu vsaj ta prošnja uslišana." Petra Zmrzlika je pustil Žižka z vojaško posadko v premaganem in opustošenem kladrubskem samostanu. Žižka je dal naglo poklicati ga v Kra-sikov. Svojšinski vitez je rad ubogal in se na mah zveselil, da se mu hoče udati Bohuslav in v njegove roke izročiti ključe važne trdnjave. Stara prijatelja, ki sta se že sovražila mnogo let, sešla sta se zopet po različnem naključji. Bogatejši Bohuslav, pred katerim se je drugekrati Peter Zmrzlik s spoštovanjem uklanjal, šel je temu naproti z odprtima rokama in si mu ni upal niti roke podati. Ali ta je prihitel k njemu, prijel ga za obe roki in zaklical: »Bohuslav, torej sva se sešla konečno vendar. Dragi Bohuslav, pozdravljam te danes v našem taboru, kakor vernega tovariša in pomočnika. Odgovori — odgovori hitro, da zapustiš zgubljeno stvar in se podaš zmagovalnemu in nepremagljivemu junaku Žižki." Ali Bohuslav ni odgovoril ničesar. V tem je nastal velik šum mej Žižkovimi ljudmi. »Sežgite ga! pobijte glavnega sovražnika keliha! Pobijte ošabnega plemenitaša, ž njim njegovo družino! Porušite nad njegovo glavo njegov grad!" Tako in podobno so klicali Žižkovi bojevniki, sukali se okrog gospoda Bohuslava in metali proti njemu meče, sulice in cepe. Hrum je nastal vedno večji, vedno ognjevitejši pogledi so padali iz tisočerih očij na premaganega Bohuslava. Mislil je .sam, da poslane plen razburjenih ljudij. Žižka je pustil svojim ljudem popoluo svobodo. Stal je ne daleko od obeh bivših prijateljev in pogledoval hladno, prežimo na gospoda Krasikova. Ta je bil že v veliki nevarnosti. Tudi taborske žene in otroci so upili glasno: »Pobijte ga! pobijte izdajalca!" Kakor znamenje k občnemu napadu je bil kamen, spuščen iz neke prače na Bohuslava; da je odskočil od njegove čelade. Bohuslav bi padel, ko bi ga ne obdržal gospod Zmrzlik. Ta je izprevidel, v kaki nevarnosti je davni njegov prijatelj, in da sam ne more pomiriti ljudstva ter se je oziral okrog po pomoči. Pogled njegov je ostal na Žižki. Ta se je trpko zasmejal in zmajal z glavo, kakor bi hotel reči: »Pustil sem ljudem do sedaj, da stresejo nanj svojo jezo; ne boj se. Neomeieno vladam svoje ljudi, da je tam nekaj nemžkih otrok, za katere pa Kom-Ijanec ni vpeljal nemškega oddelka, kakor mu je bilo naročeno od deželnega šolskega sveta. (Koneo sledi.) Okrožnica Leona XIII. italijanskim škofom, duhovnikom in ljudstvu. III. Kar se tiče katoliškega ljudstva, je potrebuo pred vsem, da mu pokažemo v pravi luči položaj vere v Italiji, proticerkveni značaj prostozidarskega postopanja proti nam. Ljudstvo mora spoznati, s kako brezbožnim postopanjem se zatira sv. vera. Ker smo prepričani, da je temu tako, in ker vemo, da brez vero ni mogoče Bogu dopasti in duše rešiti, razumeli bomo, da gre tu la našo najvažnejšo zadevo, za naše vzveličanje, v dosego katerega nam ne sme biti nič pretežko, nič predrago, če nočemo večno pogubljeni biti. Verniki naj bodo prepričani, da bi bilo v tem viharnem času sramotna bojazljivost, ko bi zapustili bojno polje ter se poskrili. Marveč dolžnost vseh katolikov je, ostati na svojem mestu in se pokazati odločne katolike v veroizpovedanji in življenji. Sv. vera zasluži v resnici tako čast; katoliki dolgujejo to javno zvestobo slavnemu imenu najvišjega gospoda, za čegar zastavo hodijo, in le tako odvrnejo od sebe neizrečeno nesrečo, da bi jih sodnji dan najvišji sodnik ne spoznal za izvoljene, temveč večno pogubljene; vsaj pravi, da kdor ni ž njim, je zoper njega. Torej svesti si svete dolžnosti do Boga in ljudij bojujejo naj se navdušeno za sv. vero. Ob jednem pa naj goje ljubezen do sv. cerkve, pokorščino do škofov, zvesto udanost do Kristusovega namestnika na zemlji. Verniki naj se varujejo vsega, kar prostozidarji delajo ali pospešujejo, zakaj v tem veje gotovo protikrščanski duh, ki jih navdušuje; s tem večjo gorečnostjo pa naj se vdeležujejo onih podjetij in društev, katera imajo od sv. cerkve blagoslov in katera podpirajo škofje ali papež sam. Ker se poslužujejo cerkveni nasprotniki v dosego svojega namena vzlasti časnikov, potrebno je katolikom pred vsem postaviti slabim časnikom nasproti dobre liste, s katerimi se varuje resnica, varuje vera in se zagovarja katoliške cerkve pravica. Kaloga katoliških listov je odkrivati slabe nakane cerkvenih sovražnikov, podpirati delo duhovnih pastirjev ter pospeševati interese katohške cerkve. Zato pa je tudi vseh katolikov dolžnost, tako časnikarstvo podpirati; odreko naj slabim časnikom svoje sodelovanje, dobre pa naj podpira vsak po svoji moči, da bodo mogli obstati. Po našem mnenji se v to svrho še ni dovolj storilo v Italiji. Ce morajo katoliki trpeti in se žrtvovati, da bi izpolnili prej omenjene dolžnosti, naj se tolažijo z mislijo, da nebeško kraljestvo silo trpi, in da ga le oni doseže, kateri se zanj trudi, in da oni, ki ljubi sebe in svoje bolj od Kristusa, ni njega vreden. Vzgled premnogih junaških zmagovalcev, kateri so za sv. vero vse storili, in zaupanje na posebno božjo milost, katera lajša breme Jezusa z jedno besedo, z jednim samim pogledom lahko pomirim največji nemir." .Dosti!" zaklical je vodja. .Tiho!", ponovil je, in upitje je potihnilo in vse ljudstvo je gledalo z napetimi očmi v Žižko. .Pravi krotitelj divje zveri", zašepetal je gospod Zmrzlik Svojšinski, .ali ni res, gospod Bohuslav? No. vidiš sedaj, kakšen je naš Žižka, idi in sprejmi od njega meč, kateri si mu ravno izročil; bodeš v častni službi, gotovo častnejši, kakor si bil do sedaj, ko si služil verolomnega Sigmunda." Gospod Bohuslav je še vedno molčal. Na njegovem obrazu se je videlo, kak boj divjd v njegovih prsih. Katera stran bo zmagala? Ali 2ižka, ali Sigmund? Žižka sam ni silil in pregovarjal premaganega grajščaka k ničemur. Rekel mu je le s trpkim nasmehom : .Gospod Bohuslav iz švamberka; do sedaj nisi imel časa premišljevati, kje bi bilo pravo mesto za te, v Sigmundovem taboru ali v taboru prijateljev domovine, v našem taboru. Tudi ti se imenuješ prijatelja domovine, torej pojdi in premišljuj v samoti o tem, kam naj se obrne pravi prijatelj domovine." (n»ij» «udi.) Kristusa, vse to naj vtrjuje njih srčnost v težavnem boji. Do sedaj smo opazovali le versko stran sedanjega položaja v Italiji; ta j« za ^as najvažnejša in zaradi našega apostolskafa pokh«% sam tudi najbližja. Toda tudi s soci^nega in politiškega stališča je dobro stvar ogledati ti, da se vi^i, kako se mora družiti ljubezen do vere ter čista in f^emenita ljubezen do domovine proti pogubnemu delovanju tajnih zvez. Da se o resnici tega prepfičamo, poglejmo le na ono prihodnost, kateri sa ^liža Italija v socijalnem in politiškem oziru, tirana od sovraž-nikov verskih._ Politični pregled. v Ljubljani, 5. novembra. Sfotrani« deiele. Narodno-goapodarska »veza Avstrije » NemSko. — Kakor je sklicala nemška vlada enketo strokovnjakov, ki ima določiti pogoje, pod katerimi bi se sklenila narodno-gospodarska zveza z Avstrijo, tako tudi naša vlada namerava sklicati tako enkdto. Minister trgovinski hoče k temu shodu poklicati vzlasti zastopnike onih obrtno-trgovinskih strok, ki bodo pri nameravani zvezi najbolj prizadete. — Kdor pozna narodno-gospodarske razmere obeh držav, čuditi se mora takim poskusom, ki ostanejo vedno le postusi, dokler obe državi, kakor je nju dolžnost, varujete koristi svojih podložnih. Knezonadškof dunajski dr. Gruscha je slavil dn^ 3. novembra svoj 701etni rojstveni dan; bil je namreč kot rokodelcev sin rojen 3. nov. 1820. Čestitanj je prejel ob tej priliki brezštevila; med čestitelji je svetli cesar, so drugi odlični veljaki, a z njimi se družijo tudi katoliški rokodelci, ki se hvaležno spominjajo pomenljivega praznika svojega očeta, načelnika katoliških domov rokodelskih pomočnikov po naši Avstriji. Novi dalmatinski ces. namestnik prejel je, kakor poročajo razni listi, od odločevalnih krogov posebne oblasti, ki pač ue bodo izpolnile vročih želja dalmatinskih Hrvatov. Ako bi se namreč na dalmatinskem zboru pokazali kaki veliko-hrvatski pojavi z ozirom na združitev Dalmacije s hrvatsko materjo-zemljo, precej sme razpustiti deželni zbor. Povod temu strogemu postopanju so našli v razvoju hrvatskih teženj, ki so se vzlasti očitno kazale pri otvoritvi spomenika na čast slavnemu Kačiču. Sinodo srbskih Škofov je otvoril dne 3. novembra kraljevi komisar baron Nikolič, ter izrazil v svojem nagovoru nado, da bo cerkveni zbor izvrševal svoj dnevni red v smislu programa, ki ga je predložil vladi; pristavil je tudi željo, naj bi bili sklepi zbora na korist domovine, cerkve in v zadovoljnost vladarjevo. Na to se prično seje, ki bodo trajale kake tri dni. Kakor se vidi iz ogovora, se srbski škofje ne bodo posebno svobodno gibali pri razpravljanji strogo cerkvenih stvarij. Demonstracija ogrskih dijakov vseuči-liščnih v Budapešti mora se imenovati sklep za od-pošiljatev prošnje na kralja, da bi pomilostil medicinca in enoletnega prostovoljca Ivanoviča, ki je bil na več mesecev obsojen v ječo zaradi preiskrene napituica, v kateri je nazdravljal uporniku Kossuthu. Po končani seji so hodili dijaki polnoŠtevilno pu ulicah ter neprenehoma Zivio klicali ne cesarju, pač pa — Kossuthu. Poslanec Horvath jih je pozdravil ter z veseljem omenil, da so sedaj tudi dijaki pokazali svoje domoljubje. Res lepo domoljubje teh pristno-hrvatskih Ivanovičev in Horvathov! TnanJ« driare. Bolgarija. Iz Sofije se poroča 30. oktobra .Vaterlandu": Posledice cerkvene prepovedi grškega patrijarha se vže kažejo. — V Plovdivu namreč razsaja huda škrlatica, tako da umrje za to boleznijo vsak dan 20 do 30 ljudi. Ker so tudi tukaj, kakor povsodi, kjer bivajo Grki, cerkve zaprte, primorani so pokopavati mrliče brez cerkvenih obredov. Nižji slojevi bolgarskega prebivalstva so zaradi tega sila razburjeni in se hudujejo nad patrijarhom; nekateri Grki pa vže prosijo tamošnje bolgarske duhovnike, da opravijo cerkvene obrede, kar ti seveda radi store, četudi jih grški popi zaradi tega še bolj po strani gledajo. Italija. Preteklo nedeljo se je osnovalo v Rimu društvo .Jezus Kristus", ki šteje šestinosem-deset udov, ko je bila državna vlada dovolila zasedanje prostozidarskega društva. Že pri odkritji G. Bruuovega spomenika se je sprožila misel, počastiti in poveličati .človeka Kristusa", .galilejskega upornika". Lanskega leta se je osnovalo podobno društvo z drugim imenom, katerega smoter je bil, razšir-jevati .težnje socijalne prekucije modroslovca Jezusa Kristusa". Kaj je postalo iz tega društva, je nepoznato. Sedaj pa je novo društvo z bogokletnim namenom na povelje prostozidarstva začelo agito-vati, da bi se zgradil spomenik .galilejskemu uporniku". Kako nezaslišano sovraštvo do naše vere in Kristusovega namestnika tiči v tem, uvidimo jasno. In tako bogokletstvo se godi v Rimu, v obližji sv. očeta! Italijanska vlada, sama polna prostozidarskega duha, tega seveda ne zabranjuje, kaj pravimo zabranjuje, še pospešuje vse. kar je naperjeno proti katoliški veri. In vendar je še vedno katoliška vera na Italijanskem državna vera! Švica. Švicarski radikalei in liberalci so jako razsrjeni, da so imeli konservativci tako ugoden vspeh pri volitvah v narodni sv6t. Posebno v Lu- fiuu in Freiburgu so pokazali i^ojo nejavoljo. V uganu namreč so napah Hberaloi stražo, oljstoječo iz dveh «6ž, ki sta se seveda branila divjima napadu in pri tem ranila več liberalce* ; bajoneti. Jednemu je šel bajonet celo skozi prsi. V freiburgu so istotako razgrajali radikalci neko noč koncem preteklega meseca. Rogovileži so šli pred vladno |loslopje ter metali kamenje v tainošnjo ž««(|arme-rijsko postajo. Da bi še bolj vznemirili mesto, ustrelili so celo nekaterikrat. Toda na strele so prišli kmetje iz okolice ter posegli vmes med razgrajalce. Da je bilo pri tem mnogo ranjenih, umeje se samo ob sebi, toda smrtno ni baje nikdo poškodovan. Ko ne bi bili izzivani konservativci tako trezno postopali, imelo bi bilo to rogoviljenje bolj žalostne posledice, kakor jih ima. A tudi vlada je skrbela za to, da ni prišlo še do hujšega. — Organ socijalno - d emo kr a tičn e stranke v Švici piše o delavskem vprašanji pomisleka vredne besede: Delavci morajo vedeti, da niso samo neugodne gospodarske razmere krive njih žalostnega stanja, da so temu mnogo krivi tudi delavci sami. To delavcem povedati je sveta dolžnost vsakega poštenega ljudskega prijatelja. Ni namreč le potreba preosnovati državo in družbo, preosnovati je tudi pri ljudeh značaj in način njih življenja. In to preosnovo mere vsakdo sam pri sebi takoj pričeti; pri tem poslu ga nikdo ne ovira, nego le njegova lastna slabost. Brez boja proti alkoholu zdi se nam strah opravičen, da bi prikrajšani čas dnevnega dela in povišana plača le pomnožila obiskovanje gostilnic. Kdor torej vse sedanje hudo zvrača na neugodne gospodarske razmere, taji potrebo lastne vzgoje. Vzgoja je podlaga vsaki preosnovi življenja. Strogosti proti samemu sebi ne zahteva le nravnost, nego tudi previdnost lin vztrajnost. Španija. Minister notranjih zadev je poslal namestnikom v obmorskih pokrajinah okrožnico, v kateri jih opozarja, na) posebno vestno izpolnjujejo postave, ki prepovedujejo izvažanje orožja in streliva v Maroko in v španske pokrajine v severni Afriki. Španska vlada se boji, da se ne bi afriška ljudstva preveč oborožila, ker bi jo utegnila potem vznemirjati. Belgija. Pri zadnjih občinskih vohtvah so se združili liberalci s socijalisti, kateri pa niso ni jedne točke iz svojega programa izpustili, marveč takoj po glavni volitvi pokazali svojo pravo barvo, ko so se sošli v svoji .Ljudski hiši". Pri tej priložnosti se je namreč oglasil njih vodja, rekoč: .Izvoljeni smo, četudi nismo ni jedne točke iz našega programa izbrisali. S tem smo pokazali, da nismo zatajili niti naših kolektivistiških načel, niti našega republikanskega mišljenja, niti rudeče naše zastave. Mi ostanemo pri svojih terjatvah in s časom bomo dajali svoje zakone bourgeoisiji. Tem besedam pač m treba komentara. Izvirni dopisi. Iz črne na Koroškem, 4. novembra. Naša podružnica sv. Cirila in Metoda imela je v nedeljo dne 26. oktobra svoj občni shod, kateri se je prav dobro izvršil. Na tem zboru nas je prav razveselil prihod vladnega komisarja g. Kremenšeka. Vrlo zanimiv je bil krasni in navdušeni govor č. g. Ga-brona o ljubezni do materinske besede. Vse občinstvo je takorekoč zamakneno poslušalo navdušene besede izvrstnega govornika in njegov govor z gromovitimi živio-klici odobravalo. Dalje je govoril prav prepričevalno g. Rous o slovenski in verski šoli in zakaj da se moramo za tako šolo truditi. Ugoden vtis sta napravila gg. govornika, ko sta poudarjala važnost in potrebo naše novo ustanovljene posojilnice ter sta jo priporočala kmetom, kar tudi gotovo ne bode ostalo brez dobrega sadn. i Pri zborovanji smo pogrešali našega gospoda župnika, kateremu se še vedno nespametna zde taka društva, kakor na pr. družba sv. Cirila in Metoda ali pa posojilnica. Prepričani pa smo, da nam drugi rodoljubni gospodje hočejo pomagati pri naši posojilnici, katera bo v kratkem začela uradovati. Omenjenima gospodoma govornikoma se prav prisrčno zahvaljujemo za njih trud in posebno prijaznost. Iz Rajhenburga, 2. novembra. V lepo okinčanih prostorih vrlega narodnjaka g. Unschulda vršila se je 19. oktobra na večer izredno lepa veselica. Tukajšnji rodoljubi in prijatelji šolske mladine priredili so koncert, kojega čisti dobitek je bil namenjen revni šolski mladeži, da se ji preskrbe potrebne učne knjige. Došlo je mnogo odličnega občinstva ne le iz domačega trga, temveč tudi iz sosednih savskih pokrajin. Videl si lahko tukaj rodoljube iz Brežic in Sevnice, iz Krškega in Vidma Zbrana je bila Tsa domača čč. duhovščina in vrlo naše učiteljstvo, ki v lepi složnosti in vzajemnosti z gg. duhovniki de- luje za ljubo našo domovino, icatera le jedino po tej poti more prispeti do versko-nravne vzgoje. Ob 8. uri nastopdi pevski zbor in zapoje z navdušenjem pesem: „Edo je mar?" Nato pozdravi vse navzoče občinstvo gosp. Jamšek, ravnatelj tukajšnje ljudske šole, obče spoštovan in mnogozaslužen mož, mladini vzgleden učitelj in vzoren odgojitelj, raz-loživši v kratki, lepi besedi pomen veselice; zagotavlja vse častite g6ste, naj bodo prepričani, da so e svojim pohodom in milodarom položili dar na žrtvenik domovine; saj mladina naša je prihodnost naša, — up domovine slovenske. Izmed ostalih kompozicij omenim naj še ganljive in srce pretresujoče pesmi ,Sirota" s prekrasnim bariton-solo, ki ga je popeval g. P. V. Cez vse pa je ugajala navdušena pesem: »Slovan gre na dan", mešan zbor, pri kojem so sodelovale gospodičine iz domačega trga; pesem se je morala ponavljati. Sledila je prosta zabava. Popevale so se domače pesmi. Spoznavali smo se bratje v domačem govoru. Dajali si roke k skupnemu delovanju rodoljubi, bivajoč ta kraj in onkraj šumljajoče (slovanske) Save, in le prehitro nam je potekal čas. 2elja se je izražala le jedna: naj bi se ponavljala veselica s tako blagim namenom, ki bi podpirala učečo se mladino, v odraslih pa vzbujala narodno slovensko prepričanje in slovenski ponos. Iz Zagreba, 31. oktobra. V proračunskem odbora naše(;a mestnega zastopstva se razpravlja na dalje o mestnem proračunu za bodoče leto. Posebno mnogo troškov ima mesto za šolske in bogoslužne svrhe. Letos je postavilo mesto dve krasni šoli za dečke, ali zdaj pa se je pokazalo, da so prostori, kjer imajo zmeščene dekliške šole, tako slabi, da morajo iskati za te šole nove šolske sobe. Posebno je težko za prostore višje dekliške šole, katero je mislilo mesto že lani zidati, ali ni pristala vlada na dotične osnove in tako je zaostalo vse podjetje. Spomladi se bode pa vendar moralo zidati in potem bode imelo mesto dovulj krasnih šolskih poslopij. Tudi novo cerkev sv. iilaža bo treba v kratkem zidati, kajti duhovna oblast to zahteva. Mesto je obljubilo postaviti cerkev t romanskem slogu vkup L župnikovim dvorom. Troški za to so pro-računani na 120.000 gld. Ali do zdaj je za to opredeljenih le 80.000 gld., pa se misli začeti s tem zidati, kajti čakati ni mogoče več. Morda se bode do spomladi mogla preskrbeti vsa svota ter cerkev in dvorec postaviti v prvotnem obrisu, kar vsakdo želi radi lepote hiše božje, kakoršnih ima Zagreb zdaj že prav lepo število. Prav živahen razgovor se je razplel pri predlogu o Kačičevem spomeniku. Zastopnik dr. Frank želi, da bi se postavil temu zaslužnemu pesniku spomenik, kakoršen je v Makarskem; ali drugi so dokazovali, da bi moral biti za Zagreb spomenik mnogo večji, pa ker to ne more biti za zdaj radi velikih troškov, naj bi se postavilo le oprsje njegovo na Zrinjevcu, kjer dičijo to sprehajališče poprsja nekih naših velikanov. Vendar pa hoče dr. Frank postaviti to vprašanje na dnevni red v plenarnej sednici mestnega zastopstva. Še živahneja pa je bila razprava o zaprošenej podpori za opero, katero misli obuditi gosp. Striga meseca maja in junija sledečega leta. Znano je dobro, da je bila naša stalna opera lani odstranjena radi prevelikega deficita. To je bilo seveda vsem mnzikalnim, pa tudi patriotičnim krogom prav nemilo. Sklenili so zatorej uvesti opereto s pomočjo občinstva. Ali tudi ta osnova je propala. Zdaj pa «e je oglasil g. Striga. eden izmej še živečih ilirskih veteranov, da hoče uvesti zopet hrvatsko opero, ako se bode občinstvo za njo odzvalo. Oo hoče predstaviti domače opere in sicer najpoprej »Ljubav in zlobo" ter »Porina", obe skladbi glasovitega Li-sinskega. Štriga je prosil najpoprej vlado za gledališče in sicer za april in maj in potem mestno zastopstvo za podporo v iznosu od 8000 gld. V proračunskem odboru se je dolgo razpravljalo o tej zadevi ter konečno sklenilo, da naj se dd Strugi 6000 gld. brez vsakega uveta. Neki zastopniki so bili namreč mnenja, da naj se opera predstavlja v avgustu in septembru, ko bo v Zagrebu deželna izložba ter mnogo tujcev; ali ker je dobil Štriga dovoljenje za april in maj, želeli so neki zastopniki, da bi odložil te svoje predstave za ta dva meseca, ali to se ni odobrilo, nego sklenilo, da se mu izrazi želja, da bi po mogočnosti tudi za trajenja izložbe dal nekoliko predstav. In tako bodo Zagrebčani, ki so tako težko pogrešali opero, zopet uživali nekoliko časa glasbene zabave ter se naslajevali z ndrodnimi operami. Slovenska obrt na dunajski kmetijski in gozdarski razstavi. Dunajska kmetijska iu gozdarska razstava se je konec meseca oktobra zaključila. Parki, paviljoni, restavranti, ki so do tedaj bili tujcu in Dunajčanu v razstavi najljubše zabavišče in ob enem učilišče, bodo kmalu prazni in osamljeni. Eotunda, središče cele razstave, spremenjena v cvetni vrt, bode zopet ^morala kazati svoje gole stene, dokler se morda zopet ne odpre — kakemu amerikanskemu glumaču, da kaže svoje umetnosti strmečemu občinstvu. Utihnil je veselih godeb pisk in vrisk, utihnil glas prodajalcev in s srečkami lovečih te siren, prešel je čar in kras razstavljenih umetnih izdelkov, tudi fontaine j lumineuse ne prši več v nočni zrak svojih čarobnih ; vodnih trakov, zadonel je zadnjikrat večerni rog z otožnim svojim basom in razstava — je za zmerom zaspala. A ne brez dobrih vspehov in prijaznih spominov! Razstava je bila res šola tistim, kateri so se hoteli kaj naučiti. Na daljni razvoj avstrijskega kmetijstva, gozdarstva in obrti bo gotovo blagodejno vplivala. Razstavini odbor je celo sklenil nakupiti najvažnejše pridelke in izdelke za nov muzej v spomin na kmetijsko in gozdarsko letošnjo razstavo. Med drugimi razstavinimi paviljoni se je po-I sebno odlikoval paviljon avstrijske domače obrti, in ker se je ta med Slovani najbolj ohranila — je ravno slovanska domača obrtnija največo pozornost za časa razstave vzbujala. Zastonj sem pričakoval, da bi strokovnjaško in vešče pero opisalo Slovencem, kar so domačini naši, posebno Kranjci in drugi Slovani letos razstavili v tej stroki. Stvar se mi zdi tako važna, da je ne smemo prezreti in zato pridem s tem poročilom sicer kasno pa gotovo. Kakor znano, je Kranjska imela svoj posebni paviljon pri tukajšnji kmetijski in gozdarski razstavi. Paviljon je bil majhen ali zelo zanimiv. Da nam tii ne gre staviti Kozlerjevo izvozno in marčno pivo, kakor tudi ne grofa Lanthierija vipavska vina v prvo vrsto, akoprav so bila sredi paviljona iz-ložena, mi bodo vsi (vsaj Kneippijanci!) pritrdili. Tudi izložbe slavne c. kr. kmetijske družbe kranjske ue smemo med domačo obrt prištevati, akoravno zavzema celo stran v paviljonu in bi dala našim kmetovalcem in celo jezikoslovcem (šteje namreč nič manj ko 25 plemen fižola v slovenskem jeziku) mnogo poučnega gradiva. Iz domače slovenske obrti pa ne smemo izključiti sirarskih izložkov si-rarskih zadrug (Polje, Stara fužina. Nemški Rovt, Cešnjica, Ravne, Bitnje, Bistrica, Savica, Selo, Nomenj), tudi ne slivovca in brinovca, katerega je izložil grad Neustein, niti kranjskih klobas, akoprav pod domačo obrt v ožjem pomenu drugo razumevamo. Začnimo tedaj pri s i t a r s t v n , najstarši obrti kranjski, katero že Valvazor pohvalno omenja. »Mnogo njih — tako piše naš kronist — trgujejo s siti, katerih velika množina se na Gorenjskem izdeluje, ven tje do Sinigaglije (Senegollia) in Au-guste, v romansko deželo prek morja." Med Gorenjci omenja Valvazor II. 116 takrat največo vds Bitnje (Feichting) med Kranjem in Skofjo Loko, katere prebivalci izdelujejo sita iz konjske žime. G. cesarski svetovalec Iv. Murnik meni, da je to bi-tenjsko sitarstvo od Nemcev bilo uvedeno, ker so se bili v onih časih ondot naselili kolonisti frizin-ških škofov. (W. Exner »Die Hausindustrie Oester-reichs", Wien 1890, str. 26). Od tod tudi ime »Linzer", ki se sitom najboljše vrste daje. Dandanes še cvet^ ta obrtnija okoli Kranja, vzlasti v Stra-žišču. Izdelujejo se namreč dna za sita iz žime, nadalje krožena žima za matrace io mobilje, tkanina za ženske klobuke itd. Surovi materijal za to so dobiva iz Rusije, Francoskega, Holandskega itd., izdelano blago pa se prodaja po celi Avstriji, nadalje v Italijo, orijent, na Špansko, Francosko in Nizozemsko. Vrednost na Kranjskem vsako leto izdelanih sit iz žime ceni g. Ivan Murnik do 250.000 gld., izdelke krožene žime pa 120.000 gld. Ni čuda tedaj, da 80 v kranjskem paviljonu vsakovr-stna sita iz raznobarvene žime zavzemala častno mesto. Bila so razstavljena v oddelku c. kr. kmetijske družbe kranjske, V posebni omari je bilo videti literarno blago kmetijske dražbe, seveda pratika na vrbn; kot štafaža tej kmetijski literaturi so stala zadaj raznobarvena žimnata dna za sita iz P. Hudover-nikove tvornice v Ljubljani. Druga stroki kranjske obrtnije je p 1 a t n a r-81 v 0. Nekdaj se je platno za obleko in perilo pripravilo domd in se je barvalo v domačih barvarijah. Skofja Loka in Kranj se pečata s to obrtjo že nad 500 let iu sta vzlasti v prejšnjih časih oskrbovala celo Gorenjsko z modro barvanim platnom. Znana barvarija M. P i r c » v Kranji je razložila v kranjskem paviljonu belo, modro in raznobarveno platno, platnene trakove, povoje, pla'tno za prte, vreče, jadra itd. Pod oddelkom »Oberkrainische Teitilindustrie" sem pogrešal bukovskega sukna (Lodentuch), ki se vendar še dandanes okoli Idrije, Radovljice in Bistrice izdeluje. Tudi gorenjske »flanele" nisem zapazil. Dnevne novice. (Deželni sbor kranjski.) Včerajšnja seja, o kateri poročamo na drugem mestu obširneje, je bila zelo živahna vzlasti pri debati o razmerah ua Kočevskem. Slovenski poslanci so storili svojo dolžnost in pojasnili svetu, kako se Slovencem godi celo na Kranjskem. Ako druzega praktičnega vspeha te razprave ne bodo imele, kar bi iskreno obžalovali, gotovo je, da se je stališče vladino do Slovencev natančno razjasnilo, da je torej slovenskim poslancem odprta prosta, ravna pot. Slovenec neče biti podlaga tujčevi peti. (Koncert Ondriček.) Včeraj je eden najslavnejših vijolinistov, Fr. Ondfiček, že petič stopil pred ljubljansko občinstvo. Vnanje razmere, v katerih je nastopil, niso bile posebno ugodne, kajti čitalnična dvorana ni akustična, glasovir s steklenim glasom je bil povsem nedostaten in spremljevanje sdmo malo omahljivo. Toda vtis, ki ga je naredil geni-jalni umetnik na mnogoštevilno občinstvo, bil je vkljub vsem tem zaprekam v resnici velikansk. Nam ne gre soditi, je-U OndHček od one dobe, ko je prvikrat v Ljubljani nastopil, postal večji v svoji umetnosti; kajti prvikrat, ko smo ga čuli, bili smo menda ravno tako očarani, kakor včeraj pri njegovem petem nastopu. — Občudovali smo v prvi vrsti mehak, mil in blag ton, katerega ve umetnik izvabiti tako skromnemu godbenemu stroju — goslim; ton tako čudovit, da bi človek nikdar ne mislil, da nastane iz približanja žime z ovčjim črevesom. Vsak ton je bil v trenutku ustvarjen, hipoma poln, okrogel; kromatična skala se je glasila jasno, kakor na gla-soviru; dvoglasni postopi (DoppelgriflF) v tercah, sekstah bili so izvajani urno, energično, brez najmanjše hibe; oktave, katerih se je umetnik prav pogosto posluževal in sicer v najhitrejšem tempo, glasile so se krepko, zvonkočisto, in kakor srebrne strune glas izvirali so fladžijoletni toni izpod loka. Lok vodi umetnik, naravnost rečem, z idealno vzor-nostjo. Tehnika je velikanska; glasovi se vsujejo, kakor svetli biseri ali kordle. — Ondfiček pa ni le virtuoz v pravem pomenu besede, marveč umetnik, ki se vtopi v stvar, jo popolnoma v se sprejme in umetno prednaša vsled nenavadne nadarjenosti od Bogd. — Ko bi bilo katero prav poslušno uho zapazilo, da se umetniku v najvišjih legah kaki ton ni popolnoma posrečil, išče naj vzroka v nervoznosti, kateri je moral umetnik zapasti vsled prej omenjenih nedostanosti. Jako zadovoljni in hvaležni smo zapustili dvorano. Vendar ko bi smeli izreči kako željo, prosili bi umetnika, da bi nam zaigral vsaj en komad iz večno-lepih, klasičnih umotvorov, morda Beethovnov vijolinkoncert, kojega je igral pri svojem drugem nastopu v Ljubljani, kajti Paganinijev koncert, vzlasti kadenca v sredini, daje sicer umetniku priliko, da pokaže svojo popolno tehnično naobraženost, globokih muzikalnih mislij zastonj iščeš v njem, — srce ostane prazno. Koncertantova skladba »Bar-earola" kaže bolj klasičen okus; od nje smo imeli največ duševnega vžitka; kajti radi nežne, lep(> pe-vajoče melodije, katero je spremljevala rahlo valovita igra na glasoviru, ogrela nam je srce. Slavni umetnik je prejel od hvaležnega občinstva lavorov venec s krasnimi trakovi. Glasno priznanje in navdušeni dobroklici niso prej jenjali, da se je umetnik zahvaljevaje se večkrat pokazal občinstvu in kot nameček zaigral, če se ne motimo, Bachov preludij, stavljen za same gosli. Pri tem koncerta sta iz posebne prijaznosti sodelovala gg. RazingerinHoff-meister. Slednji je prvikrat stopil pred ljubljansko občinstvo s tremi solo-točkami za glasovir. Igra na je popolDem zadovoljila in ,Glasbena Matica" sme v resnici ponosna biti na pridobitev tako izvrstne moči. Nadrobno oceno prinesemo o drugi priliki. Gosp. Bazinger je pel srčnim občutkom dve ljubki pesmi. Imel je ta večer glas popolno na razpolago. Ne moremo končati, da ne bi izrekli prav srčne želje: Slavni umetnik Ondfiček uaj sprejme naše ljubljansko mesto kot stalno štacijo ua svojem koncertnem potovanji. P. H. (Lokalna ieleznica Celje-Velenje.) Kreditni zavod na Dunaji se pogaja z g. Danielom pl. Lappom za zgrajenje lokalne železnice iz Celja v Velenje. Lapp ima koncesijo za to 40 kilometrov dolgo lokalno železnico, katera veže njegove premogove rove v Velenji z južno železnico v Celji. Južna železnica je neki pripravljena promet izvrševati. (Pri volitvi novega občinskega starešinstvi) v Strahovici pri Kamniku dne 2. novembra so bili izvoljeni za župana Karol Prelesnik, posestnik v Strahovici; svetovalca pa Florijan firlic, posestnik iz Županjih njiv in Josip Prelesnik, posestnik iz Strahovice. (Poročil se je) danes v frančiškanski cerkvi ljubljanski gosp. Karol Hans, notar v Idriji, z gospodičino Pavlo Lasnikovo, hčerjo znanega ljubljanskega trgovca in posestnika. (V Ilirski Bistrici) je bil za župana izvoljen Avgust Beniger; svetovalca sta: Jože Samsa in Jan. Tomšič, vsi iz Ilirske Bistrice. (V goriškem deželnem zborn) so dovolili poslanci v zadnji seji v petek dne 31. oktobra pogo-relcem v Ljubinju pri Tolminu kot pomoč 1500 gld. — Prošnjo kupčijske zbornice, naj se opusti misel na železnico Divača-Loka in naj se zida železnica Trst-Gorica, izroči se deželnemu odboru, da jo podpira in zagovarja. Deželni glavar grof Coronini izrazi v svojem sklepnem govoru nado, da v prihodnje deželo ne bodo zadevale tako hude nesreče in z običajno zahvalo na presvetlega cesarja sklene de-želno-zborsko zasedanje. (Žalostna smrt.) V Kamni Gorici je šel 471etni hišni posestnik Fr. Šli bar od doma, in sicer golo-glav; ker se je ženi čudno zdelo, kam da bi bil šel, in ker se je mož že dlje časa vedel, kakor bi bil ob pamet, pošljejo ga iskat in najdejo uro pozneje njegovo mrtvo truplo v potoku. (Povozil) je včeraj v Florijanskih ulicah nepoznan voznik ubogo ženico Lizo Volge mu t. Polomljena so ji nekatera rebra. Reva, katero podpira Vincencijeva družba, trpi veliko bolečin. (Slovaki bodo imeli svojo gimnazijo.) Od te dobe, ko so Madjari gimnazijo „Matice Slovenske" (slovaške) odpravili in fond lepo vtaknili v svoj lačni žep na vse večne čase, kakor pišejo ,Naroduie No-viny": „v čelom Uhorsku niet jednej jedinej školy, na ktorej by sa žiak naučit' mohol sprdvne po slo-vensky i len čitat'! Jazyk trojmillionovej massy — hovorim schvdlne len massy — nežije v žiadnom strednom ustave. Už tie milliony, len čo massa ludi považovane, musia zrutit' každy dovod proti takčmu gymnasiu. Jestli by sme chceli dokazovat' potrebu strednej školy na strandcb našich, hrešili bysme proti rozumu a prirodč, tak jako keby sme dokazovali, že človek zdravy musl jest' a pit'". — Tri milijone ljudij je v omikani državi, v srci najzaved-nejšega dela sveta, v 19. stoletji lb samo brez srednje šole, temveč povsem brez šole, v kateri bi se otrok naučil v svojem jeziku pravilno čitati — to je huda tožba naših razmer, to je maroga vse države. V inozemstvu skoro tega ne bodo verjeli. A tlačeni bratje naši na Slovaškem začeli so si sami pomagati. Gimnazijski njih odbor je dovršil vsa pripravljalna dela v založenje slovaške gimnazije v Turčanskem Sv. Martinu, treba samo zagotoviti to podjetje gmotno. Spremljajoči plemenite napore slovaških bratov naših z odkritosrčno željo, da se jim skoro spolnijo njihove želje, izražamo nadejo, da bodo tudi od Slovencev po svojih močeh podpirani. Prispevke vsprejemata gg. Pavel Mudrod io Matuš Dula v Turčanskem Sv. Martinu na Slovaškem. Teie^fiiini. Dunaj, 4. novembra. Danes ob dveh popoldne se je vršil pod pre let. Dunajska cesta, delavske hiše, davica. — Alojzij Papež, paznikov sin, 1'/, leta. Poljanski nasip 48, davica. — Emerih Pogorelec, učenec, 9 let. Gradišče 13, gangraina na jeziku po škrlatici. 2. novembra Jožefa Garvas, kajžarjeva žena, 4b let. Karolinška zemlja 34 let, vsled raka. Tremensko sporočilo. a Ca» Stanje Veter Vreme opazovanja zrakomera T mm coplomtr« po Celzija J* a a ce C 4 T. u. zjut. 2. u. po^. 9. u. zvec. mt 728-6 728-1 2-S 74 26 1 brezv sl. zap. n megla oblačno 0 00 Srednja temperatura 4 3°, za 2 0° pod normalom. ]>iina|Hka borza. (Telegratično poročilo.) 5. novembra. Papirna renta .5% po 100 gl. (s 16* davka) gld. 90 kr. Srebrna „ 5% „ 100 '„ , 16* „ SI) , 0.5 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 107 , 1.5 „ Papirna renta, davka prosta......101 , — „ Akcije avstr.-ogerske banke......980 „ — „ Kreditne akeije ....................305 „ — „ London.............115 „ 05 „ Srebro ........ .... — „ — „ Francoski napoleond, ........9 „ 12',',, Cesarski cekini...........5 „ 47 „ Nemške marke ...................56 „ 55 , iltanje aTHtro-ogerHke banke dne 31. oktobra 1890. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 471,376.000 (+ 18 889.000) Kovinski zaklad „ 245,002.000 (-j- 340.000) Listnica „ 200,976.000 (+ 15,619.000) Lombard „ 34,553.000 (+ 5,820.000) Davku podvrženih baukovcev v prometu gl. 23,257.000. Za pogorelcc v Ainbrnsu, darovali so ti-le: G. A. Ž.................1 gld. G. dr. J. J................2 „ Dijaška kuhinja v Ptuji. Za tekoče šolsko leto 1890/91 so nastopni p. n. častiti gospodje dobrotniki darove poslali: G. dr. Čuček Josip, odvetnik v Ptuji, 30 gld. ; g. Bezjak Prane, učitelj pri sv. Križu pri Slatini, 6 gld.; g. Raisp Perdo, oskrbnik grof. Herberstajnske graščine v Ptuji, 10 gld.; goiip. dr. Horvat Tomaž, odvetnik v Ptuji, 5 gld.; g. Cilenšek Martin, prof. v Ptuji, 1 gld.; slavna družba av. Cirila in Metoda v Ljubljani, 30 gld.; č. g. Črnko Marka, vikar v Ptuji, 1 gld. 5 kr.; č. g. Bratuša Alojzij, benefleijat v Ptuji, 1 gld. 5 kr. ; 6. g. Salamon Frančišek, mestni kapelan v Ptuji, 1 gld. 5 kr.; C. g. Majcen Ferdo, veroučitelj v Ptuji, 1 gld.; velečast. goap. Meško Jakob, knezoškofijski duh. svetovalec in župnik pri sv, Lovrenci v Slov. Gor., po čast. g. Majenu, 10 gld.; č. g. Slekovec Matevž, župnik pri sv. Marku pod Ptujem, 5 gld.; prečast. g. Šuta Kuprt, dekan v Zavrču, 10 gld.; e. g. Meško Davorin, župnik v Kapelah pri Radgoni, 5 gld; č. g. Grabar Mihael, umir. župnik pri sv. Urbanu v Slov. Gor., 2 gld.; na primiciji č. g. Štrakl-a Mateja pri sv. Križu pri Ljutomeru se je nabralo 3 gld. 60 kr.; g. Kranjc Vekoslav, notarski kandidat v Ormoži, 1 gld.; gosp. Miki Alojzij, trgovec v Ormoži, 5 gld.; Pernat Štefan, koncipijent v Ormoži, 1 gld.; g. Ferenčak Franc, respicijent v Ormoži, 50 kr.; g. Porekar Ant., nadučitelj na Humu, 1 gld. Vsem blagim dobrotnikom in iskrenim ljubiteljem mladine izrekamo prisrčno zahvalo in stoterni: „Bog plati!" Zahvala. Moj ranjki sin Jurij Šubic. umetelni slikar v Parizu, se je zavaroval pred tremi leti pri društvu „The Oreaham" v Londonu s precejšnjo v.soto za slučaj smrti. Po smrti zavarovanca je gbivni zastopnik v Ljubljani g. Gvido Zeschko zavarovano glavnico takoj izplačal, ne da l)i bil količkaj utrgal, zaradi česar mu moram javno izreči svojo najtoplejšo zahvalo, kakor tudi društvu „THK GUKSHAM" samemu, da se je tako solidno izplačalo, in vsakemu priporočiti ta čislani zavod. V POLJANAH, dne 4. novembra 1890 (1) Ana Šubic. pripravljena od lekarja OABB. FICCOLI-Ja v ljabljani. Je uplivno zdravilo, katero krep6& želodec, meuči,, 6Uti, odpravlja , zlato žilo in odganja gliste. Sestavljena je iz zdravilnih, v rast-llinslvo spadajočih snovij ter ni nikako Idrastično učinkujoče, marveč lahko, de-jlovanje organov urejajoče zdravilo, katero organizmu kar nič ne Škoduje, če I se prav delj časa rabi. Esenco za želodec pošilja iz-Idelovatelj proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 stekleničic za gl. 1-36; po 24 za gld. 2 00; po 36 za gld. 384; po 44 za gld. 4 26; po 55 za gld. 5-26; po 110 za gl. 10-.30; po 550 za .50 gl