DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 131 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 4, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Slovenski župani zahtevajo slovensko samoupravo Deputacija slovenskih županov je sporočila svojo spomenico predsedniku in podpredsedniku vlade za banovino Slovenijo. Belgrad. — Slovenski župani, ki se nahajajo v Belgradu, so v imenu slovenskih občin predložili predsedniku vlade g. Dragi-ši Cvetkoviču in g. podpredsedniku vlade dr. V Mačku resolucijo, v kateri odločno zahtevajo čimprejšnjo uzakonitev banovine Slovenije. Pri obeh ministrih je delegacija županske zveze, ki so jo sestavili predsednik zveze avtonomnih mest in predsednik mesta Ljubljane dr. Adlešič, predsednik županske zveze iz Kamnika Nande Novak in g. senator Alojzij Mihelčič, bivši župan sedaj član mestnega sveta v Celju in podpredsednik županske zveze, obrazložili nujnost rešitve te?a vprašanja prav v sedanjem ČEteu, ko je treba, da tudi banovini Slovenija ožitvotvori svojo osnovno državnopolitično zahte-vp. Tako g. predsednik vlade kakor g. podpredsednik vlade "sta delegaciji zagotovila, da zasto-Ipata isto stališče, da morajo Slovenci dobiti svojo banovino Slovenijo in da sta pripravljena vse ..alnnt.i da se tej zahtevi čimprej ugodi. Priznala sta, da ni nobenih notranje-političnih ali upra-vnopolitičnih pomislekov proti ustanovitvi banovine Slovenije, ki ima kompaktno ozemlje v dravski banovini, toda poudarila sta, da velike težave v Evropi povzročajo državni vladi tolikšne skrbi in ji prizadevajo toliko posla, da se notranjepolitični napredek v smislu politike sporazuma ne more razvijati s tisto hitrostjo in točnostjo, ki bi si jo vsi želeli. Delegacija je poudarila, da je delo za državno skupnost prva skrb Slovencev, da pa slovenski župani morajo poudariti to eno-dušno zahtevo slovenskega naroda, ki je po njihovem mnenju v največjo korist tudi jugoslovanski državni misli. Resolucija, ki jo je delegacija slovenskih županov, izročila sno-či predsedniku vlade Cvetkoviču, danes pa podpredsedniku vlade dr. Mačku, se glasi: "Slovenski župani, organizirani v županski zvezi, se zavedamo, da smo bili v svobodnih venskih občin. Uživamo zaupanje slovenskega naroda in smo brez dvoma njegovi zastopniki in izraz njegove volje. Zato čutimo za svojo dolžnost, da v imenu slovenskega ljudstva spregovorimo za njegove temeljne narodne zahteve. Dvajset let se slovenski narod bori za svojo samoupravo, ker v njej gleda poroštvo svoje narodne samobitnosti in svobodnega razmaha vseh svojih tvornih sil. Slovenski narod je vse svoje javno delovanje skozi zadnjih dvajset let usmeril k cilju, da uresniči to svojo temeljno zahtevo v korist države in slovenskega naroda. Ko je nova državna politika s sporazumom z zastopniki Hrvatov dne 26. avgusta 1939 dosegla svoj vidni uspeh, je ves slovenski narod pričakoval, da se bo po realizaciji banovine Hrvatske ustanovila takoj banovina Slovenija. Za nadaljevanje reorganizacije države v smislu sporazuma od 26. avgusta 1939 ni glede Slovenije prav nobene ovire. Slovenski narod je zaskrbljen, ker ustanovitev banovine Slovenije še ni izvršena in se odlaša, ne da bi bile za to kake stvarne ovire ali da bi bili opravičeni razlogi za to. Zaradi tega mi, slovenski župani, z vso resnostjo dvigamo svoj glas v imenu slovenskega ljudstva in zahtevamo, da se sedaj, ko je banovina Hrvatska ustanovljena, ustanovi banovina Slovenija, če to zahtevamo, se čutimo solidarne z vsem slovenskim narodom, ker vemo, da s tem pospešujemo prav umevane interese države." -o- Švicarji so sklatili Nemcem že 3 letala Bern, 2. jun. — V zadnjih 24 urah so sklatili Švicarji tri nemška letala, ki so letela kljub svarilu nad švicarskim ozemljem. To so bila ona nemška letala, ki so poletela "na napad v južno Francijo. Ta, ki so ga izstrelili včeraj, se je vračal iz napada v francoski dolini Rhone in je letel nad švicarskim ozemljem pri jezeru Neuchatel. Nasproti se je dvignil švicarski letalec, ki je hotel zavrniti nemškega nazaj. Toda Nemec je začel streljati, nakar je tudi Švicar odprl ogenj. Nemško letalo je začelo goreti, toda posadka je ogenj pogasila in letalo je pristalo na polju, kjer so ga obkolili švicarski vojaki. Nemški častnik in trije možje posadke so potegnili samokrese, dočim je hotel eden zažgati letalo, šele ko so Švicarji grozili, da bodo streljali, so se Nemci udali. -o- Ameriški senator trdi, da Hitler želi Juž. Ameriko Minneapolis. — Senator Key Pittman, načelnik senatnega odbora za tujezemske zadeve, se je izrazil pri nekem intervjuju, da bosta v šestih mesecih obe bojujoči strani v Evropi tako izčrpani, v moštvu in materialu, da ne bosta mogli nadaljevati z vojno. Zatrdil pa je, da bosta Anglija in Francija dobili vojno, ,čfi, bosta mogli vzdržati vsaj trideset dni. "Edino, kar bi pomagalo k oddihu od tega napetega položaja v Zed. državah je poraz Hitlerja," je rekel senator. "Sicer pa dvomim, da bi nameraval Hitler napasti Zed. države v bližnji bodočnosti. Javna tajnost pa je, da stremi Nemčija po naravnih bogastvih Južne Amerike. Zato bo pa tudi naša dolžnost," je rekel Pittman, "da jim bomo šli na pomoč, kadar bo do tega prišlo." Nemci so zagnali nad 1000 bomb nad Pariz Uslužen sodnik Philadelphia. — Pravijo, da so sodniki ljudje trdega srca. Pa niso, lcot dokazuje naslednji .s l u S a j. Pred njegov sodni stol bi bil moral priti neki Joseph Clark, obtožen kalenja javnega miru. Toda ni mogel iz svoje celice, ker je bil brez obleke. Policiji se je namreč tako silno zoper-st avl j al, da so mu strgali vso obleko, predno so ga mogli ukrotiti. Zato je šel sodnik v njegovo celico in ga tam obsodil. -—o-- Zadušnica V sredo ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Louis Strnad ml. v spomin prve obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Važna seja Danes zvečer se vrši seja podružnice št. 32 SŽZ. Vse članice so prošene, da se udeleže in plačajo asesment. Po seji bo tu- di nekaj prigrizka in oddalo se volitvah postavljeni na čelo slo- bo lepo darilo. Priglasite se za Rdeči križ! Rdeči križ nabira v Clevelandu žene in dekleta, v starosti od 18 leta naprej, ki bi hotele pomagati en večer na teden pri napravljanju obvez in se učiti raznih aktivnosti, ki spadajo v področje sestram Rdečega križa. Tako se apelira tudi na Slovenke, če se vas priglasi dovolj, se bo organiziral poseben slovenski oddelek, ki bo tudi prvi od raznih narodnosti. žrtvovale bi samo en večer na teden, ali pa morda nekaj ur čez dan enkrat v tednu, kakor se bo uredilo. Katero zanima in je pripravljena žrtvovati par ur, naj se zglasi pri gdč. Frances Zulich, 18115 Neff Rd., ali naj jo pokliče: KEnmore 4221. S pomočjo gdč. Zulicheve boste potem organizirale svoj slovenski oddelek. Ker je to prvo delo, ki ga naloži domovina v slučaju vojne ženskemu spolu in ker vemo, da bi se v slučaju potrebe priglasile tudi' naše Slovenke, zato tem potom apeliramo nanje, da se odzovejo že sedaj in se pripravijo za to požrtvovalno službo. Danes domovina sicer še ni v nevarnosti in Rdeči križ pripravlja obveze in drugo sedaj samo zato, da to odpošlje v Evropo, pa se nič ne ve, kaj še pride. Naša želja je in tudi trdno pričakujemo* da bodo Slovenke prve v Clevelandu, ki bodo med vsemi narodnostmi organizirale prvi tak oddelek. ^ Letalska nesreča Sinoči se je dvignil z letalom pri Mentorju Michael D., Gould, preddelavec v Fisher Body to varni. Njegova žena in 12 letni sin sta bila v avtomobilu in opazovala polet. Naenkrat se je letalo obrnilo proti zemlji. Videlo se je, da ga avijatičar ne more več obvladati. Kakih 500 čevljev od tal je Gould skočil iz letala in skušal odpreti parašut. Toda bil je že preveč blizu tal, da bi mogel odpreti padalo. Treščil je na zemljo z glavo naprej in se pri priči ubil. Stroj od letala se je zaril tri čevlje globoko v zemljo. Gould je bil svoje čase v armadi pri letalskem oddelku. Nov grob Včeraj zjutraj je v bolnišnici v Painesville podlegel poškodbam, ki jih je dobil v avtni ne zgodi, rojak Anton Kutich, star 42 let, stanujoč na 17320 St Clair Ave. V Willoughby zapušča brata in več sorodnikov. Rojen je bil v selu Pago v Dalmaciji, kjer zapušča mater, soprogo, 2 otroka in več sorodnikov Bil je član društva sv. Josip št 99 HBZ. Pogreb se bo vršil sredo popoldne ob 1:30 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. Najdena ura Edward Gliha je našel v ne deljo na Pintarjevi farmi na pikniku društva sv. Vida žensko zapestno uro. Lastnica jo .dobi na 5605 Bonna Ave., ki bo go tovo vesela svoje krasne ure Bivši delavski vodja odkriva raketirstvo v unijah Harry Barrington, bivši agent karpenterske unije, ki sedi v ječi že od leta 1937 radi izsiljevanja, je včeraj povedal okrajnemu prosekutorju Cullitanu in direktorju Nessu o raktetirstvu, ki cvete v gotovih unijah. Imena še niso izdana v javnost, toda pričakuje se velikih odkritij, kako so delavski voditelji in odlični politikarji izsiljevali denar in najemali nižinski element, da je metal bombe v hiše onih, ki se niso hoteli pokoriti izsiljevanju. Baje gre celo za najeti umor. Barrington pravi, da je bil priča, ko se je. najelo gange-že, da so mazali hiše, če jih niso barvali unijski barvarji. Ko je prišla policija na sled Barring, tonu, mu je bilo ukazano, da zbeži v Kalifornijo, a njegovi ženi so raketirji dali $1,000 za podporo, samo zato, da bi Barring-ton česa ne izpovedal. Toda policija ga je našla in pripeljala v Cleveland. Najprej so ga zaprli v Columbusu, ko je bil spoznan krivim izsiljevanja. Pozneje so ga prepeljali radi dobrega obnašanja v poboljševalnico v London, O. in pozneje v Mt. Vernon. Zdaj so ga pa zopet prepeljali na varno v Columbus, ker se mu je grozilo, da bo plačal z življenjem, če bo kaj izdal.' Pričakuje se važnih odkritij in na dan bodo prišle vse umazane mahi-nacije, ki so jih vršili nekateri delavski voditelji pod krinko unionizma. Novi vardni vodje V glavni stan demokratske stranke so klicani precinktni načelniki, ki tam izvolijo svoje vardne vodje. Sinoči so načelni-iz 32. varde izvolili vardnim vodjem John Rožanca, za žensko vardno voditeljico pa Mrs, Ann Dorrington. Earl Browder je zopet kandidat komunistov New York. — Komunisti so na svoji konvenciji izbrali za predsedniškega kandidata Earl Browderja, ki se nahaja točasno na svobodi pod varščino radi obsodbe na štiriletno ječo, ker je hodil z ponarejenimi potnimi listi v Evropo. Za podpredsednika Zed. držav na komunistični listi bo pa kandidat zamorec James W. Ford. Konvencija je sprejela resolucijo, ki pobija Rooseveltov obrambeni program ter vabi na podporo "mirovnim načelom sovjetske Rusije." če bo prizivno sodišče odobrilo sodbo okrajnega sodišča in bo moral Browder v ječo še pred novembrskimi volitvami, bo to precej sitno za komunistično stranko, ker Browder pač ne bo mogel iz ječe voditi kampanje. --o- Fantje, pripravite se! V nedeljo 30. junija se vrši 155 nemških bombnikov je prihrumelo nad Pariz, ki so kot pobesneli širili smrt in razdejanje nad lepim mestom. 45 ubitih in 149 ranjenih« Bomba je udarila 10 čevljev od ameriškega poslanika Bullitta m Pariz, 3. junija. — Silen val tali in torpedi. Angleške nemških bombnikov se je danes'francoske čete še vedno drže zagnal na Pariz, ki so vrgli nad' Nemce pred pristaniščem Dun- 1,000 bomb, poškodovali mnogo poslopij in ubili 45 oseb. Bombe so padale v mnogih krajih mesta, toda največ v zapadli i strani mesta. Poročila zatrjujejo, da so bombe žadele pet šol in1 neko zasilno bolnišnico. Uradno poročilo zatrjuje, da so bombe ubile osem oseb v Parizu, 37 pa v predmestjih in ostale drugje. 54 oseb je bilo ranjenih v Parizu in 95 v predmestjih. Med ubitimi je deset otrok, 18 otrok pa je bilo ranjenih, ko je bomba treščila na šolo v predmestju Pariza. 97 poslopij je bilo razdejanih in nem- strelska tekma na lončene golobe na Močilnikarjevi farmi. Tekmovali bodo sledeči klubi: Bar-bertonski lovski klub, Rainbow Hunting klub in Euclid Rifle klub. Zastavo imajo zdaj Bar-bertončani. Fantje cd Euclid Rifle kluba bi jo radi "izposodili" za letos. To se lahko zgodi, pravi predsednik Jim, če se bodo dobro pripravili. Zato pa vabi vse člane v sredo popoldne na strelsko vajo in obenem bo tu di seja, da se pripravi vse po trcbno za tekmo. St. Clair, nevarna cesta Prometni oddelek clevelandske policije je potom številk dokazal, da je cesta St. Clair najbolj ne varna cesta v Clevelandu. To se pravi, da se je na tej cesti pripetilo letos največ smrtnih nesreč. Vseh smrtnih slučajev je bilo letos 49 in od teh je bilo 41 pešcev. Veselje in žalost Mr. Jerry Stroj in iz Geneva, O., je ves vesel peljal svojo ženo iz bolnišnice v Clevelandu. Ko pa pride domov, ga je čakala žalostna novica, da mu je v Kanadi ubilo brata Cirila. Odpeljali so se na pogreb Jerry Strojin in njegov brat Anton s ženo ter Anton, Frank in John Gross iz Newburgha. Volitve v Euclidu V nedeljo je bil izvoljen za župana bele Ljubljane Frank Segujin iz 237. ceste, za Miss Ljubljano pa Elsie Desmond. kirk. Dasi sodijo, da napada pristanišče 15 nemških divizij in braniteljev je komaj za eno divizijo, pa se mesto še ne podu. Zavezniki trdijo, da so Nemci vjeli v Flandriji samo majhen del njih armade in še ti so bili večinoma ranjenci. Glavna armada se je pa vsa rešila v Dunkirk in se od tam prepeljala na Angleško. Pri prevozu teh čet je delovalo najmanj 900 ladij vsakovrstnega tipa in velikosti in le tako je bilo mogoče rešiti sko-ro vso zavezniško armado iz Belgije. -o- ške bombe so zanetile 61 poža , funt težak otrok je na rov. Ameriški poslanik Bullitt je odnesel zdravo kožo, ko je padla ena izmed bomb na poslopje in prodrla strop v hiši, kjer je poslanik, ravno sedel pri zakuski z ministrom zrakoplovstva, Lau-rentom Eynacom. K sreči se bomba ni razletela, čeprav je obtičala v stropu komaj deset čevljev od poslanika. (Poslanik Bullitt je poklical po telefonu Washington in povedal, da je poslopje v središču Pariza). Uradno poročilo pravi, da so francoske obrambene baterije sklatile mnogo nemških letal, toda število se ne ve še natanko. Nemška letala so priletela ob 1:18 popoldne in eno celo uro je bil Pariz v nepopisni paniki. Ljudje so hiteli s cest v zaklonišča. Učiteljice so v polnem redu odpeljale otroke v zavetišča. Otroci so pri tem peli francosko narodno himno, že v nedeljo so bila priletela nemška letala nad Pariz, toda metala so samo letake, na katerih je bilo zapisano, razstava New York. — Newyorška svetovna razstava je dobila novo senzacijo, novorojeno deklico, ki je tehtala ob rojstvu natančno en funt. Deli so jo v inkubator, kjer se prav dobro počuti. Dete je bilo rojeno včeraj v neki brolnklynski bolnišnici in sicer tri mesece prezgodaj. Preko pr-»n«tn»»»tnti»n»»»m»n»»»»»»»»t»iin»»t»»n»»M»»»»»mtt» JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU tt»tn»:»»nntH»»imnn.»i»t»t»»t»>»»t>»»mnit»»ti»»tti»:»»:»»»»»»tmmm; no "Upam, da se ne motite, kapitano! Na Sans eara in Old Shatterhanda torej ne mislite vec: Tako je potekal razgovor na vlaku, ki je bil zame prav zanimiv in poučen in v tem razgovoru se kmalu po peti uri pripeljem v Sofijo, glavno mesto Bolgarije, kjer oddam na kolodvoru kovčeg v garderobo, potem pa jo krenem po mestu, da si kar mogoče na hitro ogledam prestolico Bolgarije, ki leži na robu planote, takozvanem Sofijskem polju ter šteje nekaj nad 300,000 prebivalcev; nekoliko več kot Belgrad, ki ga pa v lepoti in modernosti ne dosega, dasi je bila Sofija prej najlepše mesto na Balkanu. Ker sem bil že prav lačen, zavijem v prvo restavracijo, mimo katere sem prišel, ter vprašam, če imajo kaj za jesti? "Seveda, seveda. Kaj pa želite?" me vpraša gospodar restavracije, prav zgovoren in po-strežljivmož ter mi predloži jedilni list, pisan v cirilici, ki mi pa ni delala nobenih težkoč in sem bil takoj gotov z izbiranjem ter si naročil paprikaš in vrček piva. "Toda, čakajte! Predno mi prinesete, moram povedati, da jaz bolgarskega denarja nimam, ker zdaj so vse banke zaprte. Imam pa jugoslovanski denar in pa ameriški. Ali mi lahko izmenjate?" "O, seveda! Vi lahko plačate račun kar z jugoslovanskimi dinarji. Vrednost jugoslovanskega dinarja je še enkrat večji od bolgarskega in vzamem v račun 1 dinar za 2 bolgarska leva kot je običajna cena." Na to sem bil pa kar iznenaden, ko je prej omenil dinar kot pa dolar, pa ga vprašam: "Torej z jugoslovanskim lahko plačam?" "Seveda!" pravi Bolgar, "saj smo si vendar sosedje in pa bratje." Kaj takega in tolikšne zavednosti pa jaz nisem pričakoval V Sofiji, kjer sem dobil vtis, da so Bolgari dobri Slovani. Na kaj takega nisem naletel niti v Belgradu „-ui m prstjo, aa di privabilo šakalov in mrharjev, ki bi nas bili izdali. Apač je našel na levem pobočju v goščavi zeleno jaso, primerno za taborenje. Spravili smo na jaso konje in se utabo-rili in ker je bil še dan, smo zakurili in si spekli medvedje šape. Po dolgem času smo spet izvrstno večerjali. Ko se je zmračilo smo razdelili straže, se zavili v odeje in legli spat. Noč je minila mirno. Tudi drugo predpoldne se ni nič pripetilo. Pri vhodu v dolino smo po-čtavili oglednika. Opoldne je stražil Sam. Ni še bil pol ure na svojem mestu, pa je že prihitel. "Prihajajo!", je javil. "Kdo?" "Hm —! Tega na primer še nc morem povedati. Predaleč so še." in ne v Ljubljani in prav tako ne v Zagrebu. Sofija, kakor razvidno, prednjači vsem trem jugoslovanskim prestolicam. Iz restavracije jo krenem po bulevardu kneginje Marije Lu-ize, kjer si mimogrede ogledam mošejo Banjo-baši, ki je menda edini ostanek iz nekdanjih turških časov, ko je tu gospodoval Turek in je bil Bolgar le Suženj turškemu pašalukarstvu. Mo-šeja z kupolo in enim minare-tom je sicer prav čedna, toda niti izdaleka pa ne dosega svojih vrstnic v Carigradu. Ko grem dalje po bulevarju, pridem na trg sv. Nedelje, kjer je prometno središče mesta; tu sem prihajajo in odhajajo tramvaji, ki vozijo na razne strani mesta, sredi trga pa stoji lepa cerkev, katedrala sv. Nedelje, ki se imenuje tudi katedrala sv. Kralja ter je stolna cerkev v Sofiji. Ker so me take in podobne stavbe vse povsod zanimale ter sem si jih ogledal, sem vstopil tudi v sofijsko sto-lico, da si tudi njo ogledam. Pred vhodom v katedralo sta dva kamnita leva, simbol Bolgarije, ki stražita vhod v svetišče, kamor hodi molit bolgarski kralj. Ko pa vstopim v svetišče zagledam kraljevski sedež, na katerem tekom službe božje sedi kralj Boris in poleg je pa sedež za kraljico. Ta kraljevski sedež krasita zopet dva leva, ki srepo gledata predse kot bi z svojimi pogledi hotela opozoriti navzoče v cerkvi na kraljevsko veličanstvo in pa da se nihče ne predrzne storiti kralju kaj žalega. Katedrala, ki velja za lepo, je zidana v bizantinskem slogu ter jo krasi mogočna kupola; ampak meni se ni zdela bogve kako lepa pa veličastna za kakršno jo imajo nekateri. Vzrok temu bo pač, ker sem videl vse preveč res krasnih bazilik in katedral z kakršnimi se sofij- ska ne more meriti, če bi ne videl Rima in Carigrada in pa še nekaterih drugih krajev, potem bi bila že dosti lepša; tako pa so bile moje oči vse preveč razvajane. Znamenitost v tej cerkvi je ta, da v nji počiva srbski kralj Štefan Uroš II. Milutin, ki je vladal v letih 1282 - 1321 in so ga kmalu po smrti proglasili za svetnika; po njem se tudi imenuje cerkev sv. Kralja. Krsta, v kateri počivajo kraljevi telesni ostanki je pred ikonostasom, ter sem si jo tudi ogledal, dočim mi je navzoči pravoslavni bolgarski duhovnik razlagal o zgodovini kralja Srbov, ki tako še danes nekako veže oba naroda, Bolgare in Srbe, katere se raznim intrigantom ni povsem posrečilo, da bi ju razdvojili, četudi je tekla kri, ki jo je sekalo bojno orožje med Bolgari in Srbi. Jasno, da ta vez med njima ni umetno stvorjena, ampak je prav naravna in tudi globoka, četudi se na videz vidi kot da ni. V tej katedrali se je 1. 1925 pripetila velika razstrelba, ko so komunisti položili v njo peklenski stroj, ki je ob priliki neke velike slavnosti eksplodiral ter velik del stavbe porušil. Pri tej razstrelbi je bilo ubito veliko število ljudi, ko se je zrušila velika kupola ter pokopala pod seboj številno ljudstvo, ki je bilo tedaj v cerkvi. Na prenovljeni katedrali se še danes vidi, kje je bila najhujše prizadeta. Nedaleč od katedrale si ogledam še kraljevi dvorec, kjer stoluje kralj Boris, potem pa grem še nekoliko dalje ter pridem do velikega spomenika ruskega carja Aleksandra II., katerega so mu postavili Bolgari v hvaležni spomin, ko jih je nekdaj mogočni ruske car osvobodil izpod turškega jarma. Spomenik predočuje carja sedečega na konju, v roki pa drži manifest, s katerim je 12. aprila 1877 napovedal Turčiji vojno, ter tako osvobodil balkanske Slovane, zlasti pa Bolgare, da so zopet svobodno zadihali v novi povsem neodvisni državi, vse najine sosede iz Prosserja je hribovju. Pa kaj noce&, mučilo se nama je —." "In če naju najdejo —?" "Nič ne de! Prijatelji smo! Kvečjemu čudili se bodo, da sva se jim skrila. Pa jim bova že katero natvezla. Saj lahko rečeva, da se radi tistega Patrika nisva smela pokazati." Slučajno je pogledal po dolini, pa osupnil in iznenaden vzkliknil: "Carajo —! Saj tamle že prihaja —! Obesiti se dam, če ni Patrik tistile —!" Tudi tovariš je pogledal. "In je —!" "Dobro ! Končno ga imam in pokazal mu bom, kaj se pravi varati svojega poveljnika in svoje tovariše —! "Dva sta!" Kapitano je pogledal. "Res —! Stari Morgan je z "Koliko jih je?" "Dva jezdeca." "Poglej va!" Šla sva k vhodu, nastavil sem daljnogled in spoznal Morgana in Patrika. Dobre četrt ure daleč sta še bila. Sledove smo za seboj kolikor-mogoče zabrisali, ni se nam bilo treba bati, da nas bodeta našla. Sicer pa nista bila Indijanca. In šest nas je bilo, mirno smo ju lahko pričakovali. Pravkar sem se mislil s Sa-mom vrniti v tabor, ko sva za-čula nad seboj v pobočju doline hreščanje in pokanje, kot da bi kdo lomastil po goščavi. Ali je spet kak medved prihajal —? Prisluškovala sva pa ugotovila, da se bližata dva človeka po hribu. "All devils, Charley —! Kdo bi to bil?" "BQva koj videla. Brž se skrijva!" Zlezla sva med vejevje, pripravila puške in čakala. njim "Pa sama sta —!" "Seveda! Mar misliš, da bo deta Komanče vzela s seboj, če gresta zaklad kopat!" "Komanči seveda niso neumni pa prihajajo za njima —." "čisto prav! Bo lažje delo!" "Ampak, povejte, kapitano, ali res mislite danes zaklad dvigniti?" "Seveda! Zato sva prišla sem gori." "Vpričo mene —?" "Da." "Za koga?" . "Za naju." "Za naju —? Res samo za naju —? In ne tudi za druge člane naše družbe?" "Bi ti bilo ljubo, če bi delil z vso družbo?" "To je težko povedati, kapitano! Toda če pomislite, da je naš hide spot ob Llano estacadu razdjan in požgan, bi skoraj dejal, da je bolje, če se nikdar več ne vrnemo-. Sovijetska moč. — Ruski vojaki paradirajo pred Leninovo grobnico s puškami pripravljenimi na strel. Ta parada se je vršila v Moskvi na Rdečem trgu. Pušica kaže Joseph Stalina in druge višje državne uradnike. Parada je bila letos precej krajša kakor druga leta in je trajala samo dve uri. Pod carjem so v relifu ruski generali in pa prizori iz tedanjih bojev. Blizu carjevega spomenika je ruska- cerkev sv. Aleksandra Nevskega, ki je bil carjev patron. Vse to so Bolgari postavili velikemu Osvoboditelju ter ga tako počastili za res velike zasluge, kateri si je iztekel mogočni ruski car, ki je dejansko ter z odločno gesto posegel na Balkan ter je njegova vojska poskrbela, da je moral Turek pustiti zemljo Slovanov zopet svobodno. Carjev spomenik in pa krasna cerkev sv. Aleksandra Nevskega jasno kažeta komu je naklonjena Bolgarija, še danes, ko ni v Rusiji več carja ter so tam komunisti, se Bolgarija ozira le proti Rusiji, jo upošteva in od nje pričakuje tudi morebitne pomoči v slučaju kake invazije. Kri pač ni voda. Boljševizem gor ali dol, je car še ali ga ni, Bolgar gleda proti Rusiji, četudi ni to priporočljivo in je radi komunizma dokaj nevarno, a je vseeno več pričakovati kot pa od zapadnih držav, ki samo izkoriščajo ter nimajo smisla ni čuta za poštenost in pravico malih narodov in držav. Zveza z Rusijo je, četudi ni zaželjiva in ne priporočljiva, toda je vseeno boljša kot pa z zapadnjaki. Boljševizem oziroma komunizem je in bo prej ali slej šel ali se prilagodil po razmerah, ruski narod pa je in ostane — slovanski, četudi je danes le internacijona-lec. Končno ni drugače kot, da Slovan pozabi na razne predsodke ter se združuje v eno fronto in ta je — slovanska. Zanimiva so nekatera imena sofijskih ulic, med katerimi je Slavljanska ulica (Slovanska), Moskovska, Aleksander I. Don-dukov, bulevard carja Osvoboditelja, itd. Ena izmed številnih zanimivosti v Sofiji, ki se tiče pred vsem nas Slovencev, je hiša, katero je svoječasno sezidal naš rojak, profesor Anton Be-zenšek, oče slovenske in bolgarske stenografije, ki je dolgo let živel v Sofiji, ter je svoje časno napisal knjigo "Bolgari ja in Srbija," katero je pred več leti izdala družba sv. Mohorja. S to knjigo je pokojni Bezenšek seznanil Slovence Bolgari in Srbi ter tako pripravljal pot združenju Južnih Slo' vanov. Ni bilo to lahko delo, toda ga je vršil z nemalim trudom. še hujše ga je pa doletelo, ko je oktobra 1915 tedanji vladar Bolgarije, Ferdinand Koburg napovedal Srbiji vojno. To je pa že itak bolnega profesorja še bolj potrlo, ko je videl, da brat mori brata. Vsa izmučena Srbija je dobila nož v hrbet, katerega ji je porinil nemški Koburg in dva meseca potem, dne 10. decembra, je Bezenšek umrl. Pokopan je na katoliškem pokopališču v Sofiji. Bezenškova hiša se nahaja v Gurkovi ulici ter tako svedoči, da je tudi Slovenec oral ledino na polju združenja Slovanov. (Dalje prihodnjič) -o-- ZAHVALA in 58. ceste in tako veliko število prijateljev od blizu in daleč. Ni nama mogoče popisati kako srečna sva se počutila na dan najinega zlatega jubileja. Hvaležna sva Bogu, da naju je pustil dočakati ta srečni dan med najinimi sorodniki in prijatelji. Torej naj vam bo vsem izrečena ponovna zahvala za vse kar ste nama dobrega storili in ostajava vam hvaležna in uda-na, Frank in Jožefa Svigel -o- —S sestrinega pogreba se je vračal in se smrtno ponesrečil. Te dni je bil pogreb železničar-jeve žene Elizabete Soštarjeve iz žabljeka nad Poljčanami. Na pogreb je prišel tudi brat šve-gelj Vincenc, železničar iz Ponikve. Ko je po pogrebu v mraku švegel šel peš v Poljčane na vlak po železniški progi, ga je povozil vlak. Zdravnik mu je nudil prvo pomoč in odredil prevoz v celjsko bolnišnico, kjer je umrl, ne da bi se bil zavedel, štel je okrog 41 let. Bil je priden de-avec in zapušča ženo z nepreskrbljenim otrokom. MALI OGLASI Odda se v najem stanovanje obstoječe iz šest sob. Primerno za večjo in mirno družino, če mogoče 'brez majhnih otrok. Stanovanje se lahko razdeli na 4 in 2 sobi. Naslov se izve v uredništvu tega lista. (132) Hiše in loti naprodaj Hiša 6 sob na Mohawk Ave. Lep vrt in je vse v dobrem stanu. Cena $3,800. Hiša za dve družini na Diese Ave. (pod E. 140th St.) 5 sob spodaj in 5 zgoraj. Cena $4,800, takoj rabite samo $300. Loti naprodaj od $350 do $550. Zemlja na akre v Euclidu po $600 aker. LaSalle Realty Co. F. J. Turk 838 E. 185th St. KEnmore 3853-W. (133) Odda se stanovanje obstoječe iz 4 sob. Vse na novo dekorirano. Dobi se tudi garaža. Vprašajte pri Mrs. Strnad, 1315 E. 55th St. Službo dobi slovensko dekle v gostilni in restavraciji. Razumeti se mora tudi na delo v kuhinji. Vpraša se na 1245 E. 55th St. Victor in Josephine Kosic Mesto Sedan v Franciji, ki je bilo pozo rišče strašnih bojev, leta tffli je doživelo enako razdejanje tudi v sedanji vojni kakor nam kaže gornja slika. Ob. prilike najine 50 letnice poroke se želiva prav iskreno zahvaliti v prvi vrsti Msgr. B. J. Ponikvarju za opravljeno sv. mašo. Dalje se morava zahvaliti g. A. Grdi na za njegov veliki trud in delo, ki ga je imel za nas, da se je vse tako lepo završilo dopoldne pri sv. maši kakor tudi popoldne in zvečer za tako lep program pri večerji. Vse to nama bo ostalo v trajnem spominu. Prav tako se prav lepo zahvaliva Mrs. M. Hrastar, Mrs. F. Brancel in Mrs. Pohar, ki so imele v oskrbi kuhinjo in lepa hvala tudi vsem delavcem, ki so na en ali drugi način pomagali pri delu. Nadalje se prav lepo zahvaljujeva našim sorodnikom in prijateljem, ker so se odzvali v tako velikem številu. Močno sva bila gin j ena, ko sva videla Odda se soba poštenemu fantu; vse udobnosti. Vprašajte na 920 E. 73rd St._(133) Kdo ve? Rad bi zvedel, kdo mi je ukradel v nedeljo večer sadje in krompir na 10001 Park Heights Blvd. — Joe Kovač. Vabi se prijatelje V soboto 8. junija bomo odprli restavracijo in beer parlor. Ob tej priliki bomo servirali fino kokošjo večerjo. Pridite in se poveselite v veseli družbi. Anthony Cafe 531 E. 152nd St. Anthony Kadunc, lastnik. ^(132 Lepa prilika Rad bi dobil nekaj slovensko govorečih mož, starih nad 22 let, ki imajo avto. Prednost imajo oženjeni. Pišite na Mr. Krupa, 2049 E. 105th St. (131) Odda se soba Opremljena soba s kopališčem se odda v najem poštenemu fantu. Dobi se tudi garaža. Vprašajte na 1105 E. 71st St. (ju 1, 4, 6) Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom G612 ST. CLAIK AVE. HEudcraoa 2978 # Bil mkmi ni mefoewmsskMl m_nn nn jTjrirriJTJiriJT. ruum anrmnru-Lrm_ HELENA HALUSCHKA Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih v Državah Ameriških, je: Kranjsko-Slovenska & Katoliška Jednola Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 47. LETO Ustanovljena 2. aprila 1394, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55% K. S. K. Jednota ima nad 36,000 članov in Članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184 V Clevelandu, Ohio je 15 nažih krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota Izplačala tekom svojega obstanka nad $7,400,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM ln NAROD!" Če se hočefi zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporn, organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenskl Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za 6mrtnine. razne poškodbe, operacije, ?roU bo-iezni ln onemoglosti. K S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice od 16 do 60 leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. sc otroci lahko zavarujejo v razredu "AA" all "BB." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim letom narašča. V slučaju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lanko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali $5.0C na teaen. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. Člani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rtzfirvo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnlh as?s-mentov. Jednota Ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izdaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem Jeziku ln katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a> pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član -au članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi tako}. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednott. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na-daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR. 351 No'. Chicago Street, Joliet. Illinois. UTJTiTTLJTJTJTrtJTJT^ Volbenk ga ne mara, zato ga bro voljo in smeh, ljudi, ki mi skuša povsod žaliti. Sovraži ga,s svojo brezskrbno mladostjo in in mu tega prav nič ne skriva, 'dobro voljo lajšajo življenje. Nekoč je prišla mamica pozno v noč k Volbenku v sobo. Stisnila se je na zofo ob postelji. Govorila je tiho, žalostno in videti je bilo, da je sita življenja. Volbenk je čutil breme, ki je težilo materino srce, a ni vedel, kako naj bi ga ji odvzel on, še napol otrok. Govoril ji je o minulih časih, o beli hiši, o vrtu s starimi lipami; rad bi ji bil razodel tudi svojo svetonočno skrivnost in spregovoril o očetovi podobi, a ni našel prave besede. Kako je zavidal mater za njeno spretnost v izražanju; kako lahke so vendar ženske besede, • da se stekajo tako gladko druga k drugi, vro čez ustnice in se iskre kakor čist potoček! Dolgo je iskal besedo, ki bi osvobodila njega in njo, iskal dobro, lepo, globoko besedo. Tedaj se mu je iztrgalo, sam ni vedel kako, prav iz globine srca: "Ravnatelja Bohmeja naj vzame vrag!" Ne bi bil rekel, če 'bi "slutil, kakšen bo učinek. Bilo je, kakor bi strgal materi kopreno z obraza. Njene velike sive oči so bile namah čisto prepadene, ustnice so ji drhtele kakor pretepenemu otroku. Mar se moram tudi temu odreči, ker ljudje to krivo tolmačijo Volbenka je bilo sram. Izprašal si je vest in si priznal, da je delal krivico. Napadal je tega moža, zakaj neki le? Kaj si je prav za prav mislil? Ne, prav res, za božjo voljo, nič hudega? Gotovo ne. A verjel je, da je vse to nevarno. Zakaj neki? Ali ni že s tem žalil matere? Kdo ali kaj bi moglo biti nevarno tako dobri, nad vse odkritosrčni in plemeniti materi? Zakaj mu preprosta beseda prijateljstvo ni prišla nikoli na misel ? Fant je segel po materini roki in jo poljubil. "Res nisem mislil tako. . . . Dober bom z Bohmejem." "Prav, živel boš z njim prijateljsko in ga ne boš grdil pred očetom, kajne? Vidiš, papa ga tudi ne more in to me tako boli. čemu bi ga ne imeli mi vsi za prijatelja? Tako bi to rada!" "Vse bom popravil, mati, le žalostna ne bodi več!" Mati ga je gladila po laseh in mu božala lica, da se je fantovo srce nežno omečilo. čutil je, da mora kakorkoli poplačati materino ljubezen. Obvladal je svojo bojazen in ji v teh ti- Toda hitro se je znašla in mu hih Jn grečnih trenotkih pogledala pogumno v obraz "Zakaj ti je Bohme napoti?" "Hinavec je in glumač, igra se s svojo dušo, sploh s samim seboj kakor stara kok^ta. Zdaj glumi krepkega fanta od fare zaradi svojih zdravih zob in orjavele kože in ko bo nekoč zgubil lase in se zredil, se bo sprevrgel v vsega naveličanega lahkoživca. Kratko in malo, neznosen človek brez značaja, ki obrača plašč po vetru, kakor mu kaže družba." "Iz česa vse to sklepaš?" "Toda, mati, oglej si vendar moža v družbi, oglej si ženske, ki letajo za njim . . ." Gospa Inge je vstala. "In s človekom take vrste, meniš, bi mogla tvoja mati sklepati prijateljstvo? Prizna-'<( seče: vam, da topoglavi, razodel njasvetejše, kar je bilo njegovo: spet najdeno podobo svojega očeta. Kar vrelo mu je iz srca. Toda žena se je umikala pogledom teh oči, iz katerih je zrl vanjo drug svet. "Mati, ta koral moraš slišati, vsak njegov glas mi je v spominu." Tiho je žvižgal napev in krilil z rokami po zraku. "Ali se spominjaš? Oče ga je za božič vselej igral." žena je odkimala. Dečku je roka težko omahnila na odejo. "Da tega ne veš več!" Molk. Potem tiho, skoraj pro- ti. Gimnazijec se skriva v njem in svetovnjak obenem! Njegov duh je vedno odprta sladkorna škatlica, iz katere more jemati vsak sladkosnedež, kakor mu pač- prija. Tako je izglajen in brez robov, da ti navidezno vedno polzi iz rok, tako ves blesteč, da te slepi in da za njegovo večno praznično vnanjostjo njega samega ne spoznaš. Volbenk težko verjame, da je ta večni smehljaj odkritosrčen. Včasih se zgrozi pred njegovim otroškim smehom, ob katerem pa zro oči še vedno jekleno trdo in zvedavo. Mož, si misli Volbenk, kaže zobe, ker so tako lepi in ker mu žrtev za to razkrije svoje srce. V resnici pa samo hladno računa: vedno daje samo to, kar mu bo vrnjeno z visokimi obrestmi. Sčasoma pa se je fant navadil na ravnateljevo vedenje. Bilo mu je všeč, da se je ravnatelj tako zelo trudil za njegovo naklonjenost. Bohme ga je vežbal za napovedano tekmo v tenisu in se sam gnal bolj od fanta. Lopka je prišla na vrsto vsako prosto minuto in Bohme se ni naveličal utirati Volbenku pot do bodočega prvaka. Kjer je nanesla prilika, mu je bobnal hvalo, vlačil ga med časnikarje in v uredništva in ni puščal nič vnemar,- da bi neznatne pokrajinske tekme ne napihnil v velik dogodek. Mamica je opazovala in se smehljala na svoj sončni način. Zdaj je srečna in mirna. Bohme ji služi genljivo vdano in jo o-božuje kakor deček. Oče je vesel, da ima spet svojo pametno ženo, in je sklenil z Bohmejem prijateljstvo. Mamica pokaže Volbenku pri vsaki priliki svojo hvaležnost, kajti zaradi njegovega prijaznega vedenja se je vse tako obrnilo. Bohme, Volbenkov vežbalec, že pripravlja ugodno razpoloženje za tekmo. Hujska, ustvarja nasprotstva, brenka nekoliko tudi na politično struno in končno dobi tudi neko bodočo sve- celo prej v igri pomeriti z Vol-benkom. Volbenk je radovedno pričakoval to slavljenko in ljubljenko mednarodnega družabnega življenja. Neko jutro so Volbenka že pred šesto uro- zbobnali iz spanja. Ivona Hill, bodoča svetovna moj strinja, ga je že čakala na igrišču. Ko je .vstopil, ga je premerila od nog do glave, preden mu je segla v roko. Potem pa mu jo je krepko stisnila kakor moški. Gospodična Ivona je bila lepa. Združevala je menda v sebi najlepše poteze vseh človeških plemen. Rdečkasto zlato kratkih kodrov, bleščeča se belina zob, topla rumenkavost kože, zlat lesk velikih rjavih oči in visoko, vitko telo so obličili iz te nemške Američanke dovršeno lepo bitje. Bila je kaki dve leti, tudi tri leta starejša od Volbenka in ga je presojala s svo jimi očmi brez najmanjše zadrege, nekako tako, kakor bi kupovala na semnju konja, potem pa se je pazljivo zaglobila v njego- je zaklicala: "Wilde, pridite sem!" Krenil je leno čez igrišče proti njej. "Wilde, igrati želim z vami!" Besede "so zvenele kakor bron in bile izgovorjene z očarljivim smehom. Volbenk je vendar razumel, da tudi ukazujejo, in je odvrnil malomarno kolikor le mogoče: "Zakaj pa ne!" Ravnatelj Bohme je žarel od zadovoljstva, ko je smel spored za tekmo pomnožiti še z igro: Ivona Hill-Volbenk Wilde. Oble-tal je vsa uredništva, naročil si filmskgea snemalca, prignal na igrlišče dve i^odbi jazza, najel zraven še zamorca in bil blažen. Bil je prekrasen dan, ko je valoveča ljudska množica na stadionu čakala na igralce. Kakor pisano cvetje so žarele v soncu ženske v pomladanskih barvah svojih oblek. Smehljanje in tiho pričakovanje je pre-pajalo migotajoči zrak. Dalje prihodnjič Žalostna slika vojne. Za to belgijsko žensko so vojne grozote končane. Na begu pred sovražnikom so jo dohitele nazijske bombe, da se je zgrudila mrtva. prevzetni "Mati, pripoveduj mi vendar nergači ne umevajo Bohmeja, ker je naraven, vesel in dobrodušen človek, kar je danes v svetu že skoraj neverjetna lastnost. Tudi tebi se ne more pokazati takega, kakršen je. Oduren si z njim in sirov. Ali si se pa že vprašal, kako bi utegnili soditi ljudje o tvojem vedenju do njega?" "To je pač vseeno, mamica, ne?" "Ni vseeno, če spravljaš s tem svojo mater ob dobro ime." "Mati!" "Družba, moj dragi otrok, meni, da me s svojim vedenjem grajaš, celo obsojaš, ker občujem z ravnateljem Bohmejem. Kaj neki si ljudje mislijo?" Globoko zamišljen je sedel fant v postelji. Kar je mati povedala, se ni dalo ovreči, bilo je res. Tedaj mu je ovila roke okoli ramen. "Vem, nikoli ti ni prišlo na um, da utegneš s tem dajati-svojo mater ljudem v zobe. Toda svet ne verjame čistim mislim, povsod voha umazanosti. Poglej, otrok, ravnatelj Bohme mi nekoliko sveži in vedri življenje. Sam veš, kako je oče pust in suhoparen, kljub svoji dobroti. Delam za vaju oba, kakor mora danes delati vsaka ženska. Potrebujem pa nekaj svežega zraka, ljudi, ki ne zahtevajo, da jih jaz zabavam, spravljam v do- kaj o očetu!" "Otrok, pusti mrtve počivati v miru!" Ravnatelj Bohme zna sijajno zabavati. Kamor pride, povsod ga sprejmejo s smehom. Pri možeh je vljuden in postrež-ljiv, pri ženskah drzen in viteški, radoveden in obziren hkra- Nemšld vojaki, ki so bili zajeti od Angležev, pri počitku predno jih odvedejo v notranjost Anglije, toda poročilo ne pove v katero mesto so namenjeni. Admiral Richard E. Byrd, ki se je vrnil z ekspedicije na, južni tečaj, se sedaj mudi v Washingtonu in čaka prilike, da poroča o svojem potovanju predsedniku Rooseveltu. Squalus, ameriška podmornica, lci se je bila pred letom potopila v bližini Portsmouth, N. H. je sedaj zopet izročena svojemu namerni. Med sedanjim moštvom so tudi še trije mornarji, ki so bili na tej podmornici ob času nesreče in so bili potem rešeni iz globine morja. Za Rdeč križ. — F. Sands Brunner iz Philadelphie .f pravkar dokončal sliko, katero bo rabila ameriška organizacija Rdečeaa križa v svoii kampanji, da zbere $mnnn000 namen je zbranega največ švi-t,ga vojaštva v Winkelried Uniji.