61. številka.
Trst v četrtek 15. marca 1900.
Tečaj XXV
Edinost1' rhfin enkrat na dan. razitn rie<ieii m f»fczniLii%, ol ♦». uri ivefer.
>'*r<irnina zataja:
7.a celo leto........24 kron
tu poJ leta............12
t-etrt leta........ (I
z-i en ni«"**«'........ 2 kroni
>hriKi.!i»< e < ut(V' kti na;»rH. N« mh-
rii^be hi^r ptiloteitP naruku ne upravu ne ozira.	_____
Po toliakamali v Tr^tn se prtvlajejo ]k>--amezne -tevilke p« « stotink <3 bvi'O: Lzven Tr-*ta pa }»o S stolink 4 nv«\t
Ieleton Alv.
Edinost
Glasilo političnega društva ^Edinost" za Primorsko.
\ edlnontl j« moč!
Oblast
se računajo po vrstah v peticu. 'Ah večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale <1< -maji oeiasi itd. se računajo po pogodi i
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi «e ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in ociase je plačevati lnc» Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v
ulici Carintia št v. 12. UpravniStvo, in sprejemanje inserato* v ulici Moiin
piccolo >tv. .">. II. uadstr.
Izdajatelj ir dgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.

Raznoterosti iz Dalmacije.
Kvo me! gospod urednik, da ne boste mislili, da me ni več med živimi ! Evo Vam nekoliko novosti iz Dalmacije!
Občinske volitve so, hvala Bogu, i»ovsod dovršene, nu, ostavljaj o skoro |»ovsod za seboj žalostnen dokaz, da v Dalmaciji niso stvari tako v redu, kakor bi bilo želeti
Kakor Vam je znano, tu v Dalmaciji imamo raznih strank, katere nam rastejo kakor golve jx> dežju. Narodna stranka je najjača, seveda, ker je vladina stranka. Potem imamo: pravaško stranko, najčisteje pravaše, konservativne Srbe, radikalno Srbe in najiosled avtonomaško, ali bolje rečeno, italijansko stranko, ki ima, kar se tiče domoljubja in odločnosti, največ v sebi.
Vse te stranke so bile v Loju ena proti drugi in skoro vsaka od teh se je posluževala sredstev, katerih ne sme in no more odobravati nol»eden pravi Slovan.
< 'udom sem se čudil, kako se more narodna stranka vezati s tako imenovanimi avtono-masi, ki predstavljajo Italijane v Dalmaciji! Narodna stranka ne pripoznava avtonomašev v Dalmaciji, ali vendar sklopa ž njimi kompromise proti pravašem !! Kaj pravite k temu ?! Ali isto je naredila tildi pravaška stranka, -amo da /roaga nad narodno stranko!('udno in čudno ali resnično. Kje so tukaj ideali, kje načela?! Xii, seveda, konec volitvam je bil ta, d a j o v resnici z m a g a I a vlada p o v s o d i in k j e r j e hotela.
Najžalostneja in črna pika na zadnjih občinskih volitvah ostani ta, da so zadarsko občino zo|>et prepustili Italijanom. Zadarski Hrvatje bi se morali priti učit k Vam v Trst, kako se mora delati za narod, kako boriti proti narodnemu sovražniku, ako se hoče zmagati !
Dasi imajo Hrvatje tudi v tej občini večino, vsaj v in 1. razredu, vendar so občino kar meni nič tebi nič prepustili Italijanom!
Narodna stranka se ni hotela mešati, kajti dobila je bržkone od vlade svoj »veto«, pravaška stranka pa ni imela nikake korajže. Pomislite, da imamo v Zadru deželni odbor, da imamo mnogo deželnih in par državnih poslancev, ali niti eden si ne upa začeti boja proti Italijanom v Zadru ! Vsa, pa vsa ok.»-liea je hrvatska in tukaj nimamo niti enega občinskega poslanca. Med narod in za narod bi morali n <ši poslanci, ali tega v nas v Dalmaciji ni in bojim se, da tudi ne bo tako hitro.
0	tem za danes dovolj.
Statistika pravi, da je v Dalmaciji toliko in toliko t'sočev Hrvatov in samo 1»> tisoče v Italijanov. <ios|x»d urednik, verujte mi, da jaz ne morem >koraj niti ' verjeti tej statistiki. Je-Ii mogoče, da peščica Italijanov nabira vsako leto na tisoče in tisoče goldinarjev za
1	Zalego nazionale«?!
Hrvatje pa, katerih je najmanje ."><>-krat toliko, tu in tam ne naberejo nit: sto goldina.čkov za velevažno družbo sv. Cirila in Metoda.
Pomislite samo to! Pred nekolikimi tedni sem skočil iz Spljeta v Šibenik. Isti dan je moral imeti <»dl>or cLege nazionale* svoj ples v gledališču. Da vam povem, kaj se je zgodilo :
V lepem, skoro čisto hrvatskem mestecu živi nekoliko Italijanov, posestnikov; in ti Italijančki imajo lopo gledališče v svojih rokah in najlepšo dvorano v Šibeniku. Hrvatje, večina, nimajo nič. niti lepo urejene dvorane ne. Gasilci so imeli navadno vsako teto svoj ples v gori imenovanem gledališču : letos so jim sicer tudi dajali gledališče ali samo s pogojem, da ne smejo razol>esiti niti ene narodne zastave. Seveda, da so se temu pošteno uprli, kajti plačati in ne smeti jsapovedati, to ni prav. Nu, Italijančki niso hoteli odnehati od svojih
zahtev in s tem so šli na led: klin s klinom je rekla šibeniška občina in tukaj so se pokazali Hrvatje prave može. I 'praviteljatvo gledališča je bilo namreč dolžno občini lej>o svotico za vodo; občina je poslala italijanskemu odboru upravitcljstva račun, da ga poravna v teku 24 ur. Ker pa odbor ni tega storil, so lepo presekali cevi vodov »da pred gledališčem in tako so Italijančki ostali !»rez vode, na kav jim je okrajno glavarstvo moralo zabraniti ples v gledališču, a tudi ognjegnsci so! se obvezali, ne služiti jim v istem.
Ker imajo pa Italijančki svoj »kasino« in tukaj svojo krasno dvorano, imeli so v tej ples; in čujte in strmite, koliko so nabrali za »zalego«: 3<MM> kron! Ne vem, da-li je vsa Dalmacija leto«; in dosedaj nabrala toliko za »družbo sv. Cirila in Metoda«. Skoraj, da bi dal prav »Dalmati«, ki piše ob priliki slabo vspele veselice sv. Cirila in Metoda: »Ma i fatti d i inostrano anche, obe il patrio-tismo dei croati ha lin eerto limite e si ar-resta precesamente al sacro eontine del sacri-fizio pecunario«.
Gibati se je začelo, ali daleč, daleč smo še zi Italijani.
Zalega je nabrala letos morda nad 2().(M)0 goldinarjev — vsaki Italijan v Dalmaciji je torej dal več nego goldinarček za to nepotrebno društvo.
»Zalega« usiljuje sedaj svoje užigalice povsod, kjer le more. Malo ne v vsaki vasi, kjer ni niti enega Iialijančka, jih najdete, ali naših iščete zastonj. Po mojem mnenju bi bilo dobro, ako bi naša družba ali dotični trgovec poslal vsem trgovcem vsaj nekaj uzoreev uži-galic družbe sv. Cirila in Metoda. Narodnih listov pa bi bila dolžnost, delati na to. da si jih naroči sleherni narodni trgovec. Istotako bi se moglo urediti s kavo in vošeiloin. Jaz sem vedno pripravljen biti pri rokah našim trgov-I cem v tem poslu. Drugikrat kaj več, ako Vam bode všeč in ako bode časa.*)
F—v.
Politični pregled.
rKST, 15. marca. IbOO K položaju. Jutri bo torej bržkone kouee — seveda le za sedaj. Jutri bosti imeli obe zbornici sejo, da izvršiti volitve v delegacije in potem bo državni zbor odložen, da se umakne kampanji deželnih zborov. Ta presledek v posvetovanjih državnega zbora pa hoče vlada porabiti — kakor že večkrat omenjeno — za nadaljevanje spravnih pogajanj.
Iz Prage poročajo, da so se od nemške strani obrnili do čeških členov spravne konferencije z vprašanjem, kako mislijo ti po-j slednji o tej nameri? Cehi so odgovorili, da hočejo — vzlic zadnjim pojavom v poslanski ; iz gosposki zboruiei in vzlic temu, da je to zanje velika fizična žrtev, ako morajo direktno iz državnega zbora na spravno konferenco in od tam v deželni zbor — vendar ostati zvesti I tradiciji, po kateri se Cehi nikdar ne izogib-Ijejo razgovorom o jezikovnem vprašanju, bodisi z vlado, bodisi z Nemci. Priti hočejo torej na konferenco, ako bodo pozvani. —^ i pa še gotovo, da-li se bodo nadaljnje konference vršile na Dunaju.
Državni zbor. (Iz g o s p o d s k e
z boi nice.) V včerajšnji seji gospodske zbornice je pl. VValterskirchen predlagal, naj bi se takoj razpravljalo o zakonu glede kontingenta novincev, ne da bi ta zakon poprej izročili odseku. Ta predlog je bil soglasno sprejet ter so zakon o kontingentu novincev t po kratki debati rešili v vseh treh čitanjih. , O posvetovanju o poročilu narodnogospodarskega odseka glede sprememl>e in ureditve določeb obrtnega zakona, je izjavil trgovinski
*) Prosimo. Ured.
minister, da je zakon o krošnjarstvu že gotov ter da pride te dni v razpravo v. zbornici poslancev. Obširni novi obrtni red je toliko gotov, da ga vlada predloži parlamentu v prihodnjem zasedanju. Branil je tudi sklep zbornice poslancev, da je obrtni odsek proglasiti permanentnim. Gospodska zbornica pa je na predlog prof. viteza Czvbrarza sklenila, ; 1 da se ne pridruži navedenemu sklepu zbor- I ' nicc poslancev.
Prihodnja seja bo v petek.
Vojna v južni Afriki- Včeraj smo na tem mestu priobčili brzojavko, datirano iz glavnega mesta države Oranje, iz Blomfen-taina, ki sta jo oba predsednika jtižno-afri-škili republik odposlala ministru-predsedniku Salisburvju, v kateri se izrekata pripravljena za sklep miru. Ta korak obeh predsednikov se je videl v nekakem protislovju z ono odločnostjo, ki so jo voditelji Burov kazali do sedaj za nadaljevanje boja do -skrajnega v obrambo lastnih tal in svobode domovine. No, v »Neue Freie Presse« čitamo, da so diplomatiški krogi dunajski tega menenja, da omenjeni brzojavki je bil jedini ta namen, tla dokaže v lasti m v avtentični formi, kaj da na-merja angležka vlada glede bodoče usode južnoafriških republik. Gotovo je, da so Buri vedeli že v naprej, kakov bode odgovor Anglije. Vprašanje je le, da li vlasti se res tijunačijo toliko, da posežejo vmes in store konec sramotnemu prizoru, ki ga južna Afrika podaje sedaj na sramoto evropski kulturi ?
Angležki minister za trgovino je imel včeraj na banketu združenih trgovinskih zbornic govor, v katerem je izvajal, da kaže sedanja vojna, da so z napadom na koristi dežele-matere napadene tudi koristi celokupne države. Govornik upa, da bode mir kmalu sklenjen ; to se pa mora zgoditi na podlagi docela dugačnih pogojev, nego jih je predlagal predsednik Kruger. Anglija je pripravljena skleniti mir, a le pod svojimi lastnimi pogoji. Anglija se je odločila, da si zagotovi ne o v r ž no na d v 1 a d j e Brit a n i je 1 n a d o 1» e m a r e p u b 1 i k o m a.
Tržaške vesti.
•lavna shoda. Politično društvo »Edinost« priredi v nedeljo popoludne dva shoda : je<nega na Opeinah, drugega v Trebčah. Natančneje jutri.
Skedenj — Servola. Pišejo nam iz Skednja: Niso jim bili zadosti gnjusni napadi v «Piccoln», interpelacija v mestnem svetu, in protest na namestništvu, — ne, vse to jim ni zadostovalo, treba je bilo še «slavnemu> Hortisu ! proslaviti se še bolj z ono znamenito inter-! pelacijo v državnem zboru.
Torej ta slavni učenjak je našel v svojih zaprašenih arhivih le italijansko označenje t «Servola» za naš Skedenj (pravilno Ščedna). Po njegovem menenju je torej le to merodajno, kar je v mestnem statutu tržaškem. Xo, si-I romaček Hortis, zapomni si dobro, da je bil naš Skedenj že tu, predno si bil ti tu in tvoj j slavni mestni statut.
Hod, ki je bil neodvisen od slavnega magistrata, ki si je sam volil svoje domače župane v Škednji, ui še izumrl. Ta rod živi še sedaj in slavnemu Hortisu lahko osebno v obraz pove, da je mestni statut za dobo, ko je bil Skedenj neodvisen od Trsta, za ime naše vasi ravno tako malo merodajen, kakor za ime glavnega mesta na Marsu ali Merkurju. Kakor ni treba priti prebivalcem teh zvezd v mestni statut iskat imen svojih mest in vasij, isto tako malo so se Skedenjei brigali, kako se temu štatuttt poljublja imenovati njih Skedenj.
Da imenujemo in da smo imenovali mi Skedenjei našo vas vedno in edino le Ske-
denj, tega ni treba dokazovati nobenemu pametnemu človeku, in še eelo njim, Italijanom, samim ne, ker o tem so oni ravnotako dobro prepričani kakor smo mi.
Ha, ha, seveda" porečejo sedaj : l\aj nas briga vse to, sedaj je Skedenj naša posest in mi smo tu gospodarji ! O le počasi, gospoda, le počasi ! In da imate tudi jeklene zobe, polomijo se vam tolikokrat, kolikorkrat lioste hoteli ugrizniti v to trdo kost! Le glejte, tla se boste dobro branili v Trstu samem, ker že tu vam ne gre več . tako gladko, kakor bi si želeli. [Čemu vzdržujete slovensko šolo v Škednji, čemu ste bili vi sami nabili tudi slovensko krajevno tablo v Škednji, ako je to vaša posest in ako ta vas ni slovenska !!
Ime Skedenj so si izmislili sedaj, prav ; sedaj — tako pravita «Piecolo» in Hortisova interpelacija — slovenski agitatorji! In vlada, ! seveda, ki baje tem agitatorjem vsako najmanjšo željo čita iz očij, je dala hitro napraviti poštni pečat s tem novoskovanim imenom, samo da bi ugodila tem svojim ljubljencem. — (Smejati se tem odstavku je strogo prepovedano.)
Omenil sem že zgoraj, da je bil dal magistrat nabiti krajevno tablo, na kateri je upoštevana tudi slovenščina. O tej tabli sem vam svoječasno poročal in omenil, da je na tej tabli Škedenj v vseh treh jezikih, t. j. v italijanskem, nemškem in slovenskem, imenovan »Servola ! Ali ta tabla obstoji še-le kaka tri ali štiri leta: prej je bila druga, oziroma dve drugi. Jedna je bila, čujte !, s a m o s I o v e n-ska, druga pa italijansko-nemška. Na slovenski ni bila ie vas pravilno označena s «Skedenj*, temveč tudi mesto samo je bilo pisano pravilno slovensko: T r s l. Znamenito je posebno to, da je bila slovenska tabla dosti, dosti starejša od dvojezične. Slovensko tablo je dal magistrat tržaški nabiti takoj, ko se je Š k e d e n j s k a ob e i r. a združila s t r ž a š k o.
Magistrat tržaški je s tem činom priznal: 1. da je vas čisto slovenska in 2. da se pravilno ime te vasi glasi : Skedenj ! Da je pa omenjeno slovensko tablo dal napraviti magistrat sam in nihče drugi, za to je neovrg-ljiv dokaz v tem, da je bilo na tej tabli, ki je bila železna, v relijefu napisano : Občina Trst.
Krajevne table pa ima pravico nabijati občina sama ! Ako bi bila torej že prejšnja Škedenjska občina dala napraviti to tablo, bi gotovo stalo na tabli: «Obči na Skedenj*, ne pa: »Občina Trsi»». Torej je občina tržaška sama napisala Skedenj. Zanimivo je tudi to. da so na tej tabli Italijani sami priznali, da se njih Triestc da prav lepo izgovarjati tudi «Trst»!
Pri vsem tem pa vendar obstoji tu nepobitna resnica, — ako smemo verjeti «Pie-coltt» in «Hortisu > — da so si slovenski agitatorji in prav še le te dni izmislili ta preklicani cŠkedenj». Zopet dokaz, kako pravima slavni Beri Akiba, ko pravi, da vse je že enkrat bilo! Kakor so se pred Bog ve koliko stoletji tedanji prebivalci izmislili imenovati svojo vas — Skedenj, tako so si tudi slovenski agitatorji današnjih dni še enkrat j izmislili t >ti Skedenj!! No, to sicer nič ne | de! Hortis sme vendar-le interpelirati v dr-1 žavnem zboru in zraven tega ima on še po-! seben privilegij do — blamaž.
Slovenski napis je bil Italijanom seveda trn v peti in za časa dvojezičnih zmešnjav v Piranu — in na Primorskem sploh - zdel se jim je ugoden čas za to, tla se rešijo te table. Neko noč je izginila italijansko-nemška | tabla in vsi italijanski časopisi so takrat pre-| klinjali slovenski vandalizem, ker so seveda sklepali,' da je storil to Slovenec, ker je odtrgal samo italijansko-nemško tablo in ne tudi samoslovenske !
•S etbij je prišla ta stvar na jasno in dt kazano je, da je ta čin izvršil uprav tisti Italijan oziroma renegat (oče njegov je bil dalmatinski Hrvat), ki je takrat ui čin pri-javil fH.liriji. in je |>otem nekega Slovenca tožil na s<»dišči in kateri naš žlovek l»i bil r<-> kmalu po nedolžnem obsojen radi tega čina !
Pravega krivca, omenjenega odpadnika, pa je izpovedal pokojni Fakin h'ran na smrtni ;K>*telji pred pričami, katere lahko to s pri-
potrdijo. Vse to pa se je zasnovalo v ta namen, da je magistrat od pravil še samos'oven-ski najti.- ter se j rne bi I slovenskega označen j a vasi.
Najlepši dokaz, da je Skedenj Servola in ne Skedenj, je pa baje ta. ker tržaški Italijani tako imenujejo to vas! No, ti moj ljul>i Bog, potem pa naj Hortis še inter|K*lira, zakaj Dunajčani svoje mesto imenujejo \\ ien in ne Vienna ? ! Potem postane gotovo ne-smrten in veči bo od I >ante-ja. Junaki so res, ti naši Italijani v dokazovanji.
Slavno poštno ravnateljstvo bi pa mi vprašali, kedai se odpravi samoitalijanski napi.-« na j»oštnem vozu škfdenjskem, in nado-mesti s samoslovensk i m alt vsaj dvojezičnim, ki bi edino odgovarjal narodnim razmeram Skednja, čegar prebivalci so sami Slovenci, razun par priseljenih Italijanov, od katerih lahko za vsacega j»osel»ej navedenu« dan in uro, ko je priromal v Skedenj debelit se od žuljev domačinov. Tu, tu išči svoje pa rasi te Pieoolo , al tro clie med Slo renči. In potem, ko so se ti parasitje odebelili od našega telesa. imenujejo našo zemljo, ki jih je gostoljubno sprejela — njih possesso .
Gospod Hortis pravi, da nam gotovo ne b<> mogoče dobiti dokumenta, s katerim bi dokazali, da se je naša vas imenovala in da se -^e imenuje Skedenj. No, gospod Hortis bo gotovo najl»olje vedel, v katerem kotu arhiva hrani oni železni dokument, katerega je slavni magistrat snel s škofovske hiše v Skednji, na katerem je v reliefu napisano : «Selo: Skedenj. Občina: Trst>.
Novotarij nočejo gospoda. ('emu ste torej zn-veti prejšnje samoelo venske krajevne table nabili Še novo dvojezično, na kateri ste dal i naši vasi novo označenje Servola?! t 'emu ste potem odstranili obe tabli ter nam dali novo, ter na tej zo|»et uveli novotarijo - tem, da ste tudi nam Slovencem usilili svojo novoskovanko ? Dajte nam zoj>et samoslo-venski napis! I>ajte nam zopet tablo ljudske š<»le. na kateri je bil napis - Slovenska ljudska >oia!
In ti slavna vlada, daj nam poštni pečat z edino pravim imenom Skedenj in odstrani na istem skovanko Servola !
Ako nam slavne oblasti jemljejo, kar je bilo naše in ako zahtevamo potem, naj nam vrnejo, kar so nam vzeli, pa pravijo, da mi zahtevamo novotarije !!
Slovanski napisi na e. k. uradih in poštni pečat v Trstu. — Ce človek pomisli, da živimo v konstitucijonelni državi, v kateri je, ali bi moral biti zakon za vse narode isti, vprašuje se nehote, da-li se ta zakon kakor tak iz|K>lnuje in kakova je tista toliko pov-darjana jednakopravnost ?! Slovana upoštevajo le tedaj, ko treba davke plačevati in dajati vojake, sieer pa ga smatrajo za inferi-jomo pleme v tej državi. Njegov jezik se jvovsodi ostentntivno in dosledno zapostavlja ; za vse dokaze lojalnosti dobiva moralne plju--ice. d oči m se njegovim najhujiin sovragom dobro gmli in imajo toliko moč. da ga uničuj ejo zi stem a ti eno.
Trst je glavno mesto provincije, v kateri živi več nego dve tretjini Slovanov. V mestu samem jih je nad 30.000. Vendar vlada tega dejstva ne ovažuje niti toliko, da bi na svojih zavodih, namenjenih za vso | »okraj i no, vsaj namigala na narodnostne odnošaje v deželi.
Na c. kr. višem deželnem, na deželnem in na okrajnih sodiščih iš'eš zaman slovanske Itesediee med napisi, |»ae pa se ti leskeče vse polno napisov v »blaženi«, sladki italijanščini in tu in tam celo kak nemški ! Kavno tako je na vseh c. kr. ]>oštnih in finančnih uradih in na {»ostajali južne in državne železnice.
Temu smo sicer nekoliko tudi mi sami krivi }>o svoji zuani mlačnosti, obzirnosti in dobrosrčnosti.
Y poštnem jtečatu iščeš na primer zaman l>esedice »Trst«, pač pa ti v oči Inkle zraven italijanskega »Trieste« tudi nemški >Triest-. da-si avtohnonnih Nemcev tu uiti ni. To gotovo ne odgovarja ztnislu obstoječih zakonov. — Morila utegue kilo poreči v svoji ozkosrčnosti, da je taka zahteva malenkostna:
ali o tem ue sine pozabiti, da iz malega raste veliko in da naši nasprotniki ne zamujajo niti najmanjše priložnosti, da ne bi svojemu jeziku branili celo privilegijev.
Opravičena bi bila torej zahteva, da se sedanji poštni pečat v Trstu zameni s takim, ki bi v sebi imel tudi slovansko besedo »Trst«, in da se zraven italijanskih in nem-' škili napisov uvedejo tudi slovanski, kar bi odgovarjalo zakonu in značaju mesta, okolice tržaške in vse provincije.
Na tak način bi izginil le jeden del one v nclm vpijoče krivice, ki se dogaja Slova-i nom po c. kr. uradih.
V prvi vrsti pokladamo predstoječe prav toplo na srca našim državnim poslancem, da Lodo v tem zmislu interpelirali na pristojnem mestu : v drugi vrsti pa priporočamo tukajšnjemu visokemu c. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v blagovoljno razmišljanje.	Radovan.
Dobro je povedal! Pišejo nam: V sobotnem izdanju c Edinosti* me je iznenadil nek mladi trgovec, ki me je, (vsaj on misli tako) prav fino naklestil! Meni je od nekdaj v navado, da ne pišem, ako nisem popolnoma | prepričan o stvari, kakor tudi ne pišem, ako j vem, da bi s tem škodoval stvari, za katero delam — noč in dan. Gospoda trgovca prosim, naj še enkrat pazljivo prečita notico o užigalicah <zalege» in o našem mladem trgovcu ! Vedel bo gotovo, da je slabo Čital | ali pa nalašč stvar zasukal — sebi v prilog! Jaz nisem nikdar zahteval, naj naši trgovci prodajajo samo naše užigalice, ampak sem rekel le, naj prodajajo oboje! Dostavil pa; sem, da naj se laške oddajajo le na zahtevo stranke. Jaz nimam toliko časa, da bi pohajkoval okolo «narodnih» trgovcev in mi tudi ni treba tega. ker imam med trgovci, med pravimi narodnimi trgovci mož, ki me obveščajo, kadar se je dogodilo kaj posebnega. Jaz dobro poznam naše narodne razmere, go-' tovo boljše, nego pa gospod mladi trgovec in j torej dobro vem, da naše ljudstvo mnogo greši v narodnem obziru! No, vrag pa vendar ni tako črn kakor ga riše gospod mladi trgovec. V iiaš-h trgovinah je, žal, le z malo izjemami navada : laški kakor notranji jezik. (Naj mi gospod nasprotnik dokaže nasprotno!), To pa zavaja tudi kupovalce, da — greše. Iz tega sledi, da vsaka ženska, ako ni posebno zavedna narodnjakinja odgovarja na «cosa comanda® v jeziku, v katerem je bila nagovorjena! Tako vidijo naši trgovci na vseh svojih odjemalcih le Italijane. Vem, da nekaterim ni prav, da se sploh kaj piše v naših listih o tem ali onem, ako ni to kaka pohvala, ali listu je dolžnost pisati in odkrivati vse rane, naj si bodo iste tudi na lastnem telesu. Posnemajte, gospoda, one naše trgovce, ki stoje danes na trdnih nogah, da-si so ukljub vsem viharjem ostali odločno narodni tudi na zunaj, potem ne bomo več pisali o izložbah i zalegi ni h » užigalic, ampak vas bomo hvalili po zaslugah.
Kar se tiče cen enih ali drugih užigalic — prepuščam slavnim čitateljem, naj sodijo oni : ima-li moj gospod nasprotnik prav ah ne, da se brani s takim orožjem?! Onega * Slo venca (!) pa, ki je kupil zalegine užigalice le zato, da je prihranil en novčič — naj bi si" bil gospod trgovec prihranil in ga skril, ker gorje, ako bi nam bili taki ljudje za regulatorje v našem narodnem postopanju. Pa tudi ni prav verjetno, kajti, če mu je bilo res toliko za en novčič, p«»tein pa tudi onih od «Lege» ne bi uzel, ampak bi bil kupil švedske, ki stanejo 5 novč.! Brez zamere. dragi gos|x>d nasprotnik, ta vaša klasična priča diši zelo |h» — zalegi ! !
Sledi podpis.
CVna soli. Slavnemu občinstvu se na-znauja, da je v c. kr. zalogi soli v Trstu cena soli padla od 1* gld. 6f> nvč. na gld. 40 nvč. in sicer bo veljala nova cena od 1. marca naprej.
Požar je nastal sinoči ob (1. uri in lL v lekarni Ravasini. Prihiteli so gasilci ter tidusili ogenj še predno je provzročil večo škodo.
Poskusen samomor. 15-letua delavka Kliza Zoldi iz ulice Verzieri št. "2 se je včeraj okolo 'J. ure popoludne skušala zastrupiti z teuilno kislim*. To je storila na trgu pred bolnišnico. Neki redar jo je zapazil ter spravil v bolnišnico, kjer so ji podelili potrebno |»omoč. Vzrok temu činu je baje —nesrečna ljubezen.
Aretirali* — u mm. Že delj časa je tega, kar so tukaj zaprli neko žensko, ki je v nunski obleki prosjačila |K> mestu. Takrat se je klicala Helena Colieu iz Pariza. Hotela
je baje Ui streč ranjenim Boereem v južni Afriki, a {»o mnogovrstnih nezgodah je prispela čez Neapelj v Trst, kjer jo je doletela navedena nezgoda. Izpustili so jo in s pomočjo neke podpore se je odpeljala v Benetke. Včeraj pa seje vrnila v Trst, zopet oblečena kakor nuna. Na policiji je izjavila, da se piše Amalija Wimmer ter da se je leta 1877 na Dunaju poročila s trgovcem Avgustom \Vimmerjem. Obdržali so jo v zaporu.
Vremenski restnlk. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 7.4, ob 2. uri popoludne 12.6 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.0 — Danes plima ob 9. predp. in ob 9.12 pop- — Danes oseka ob 2.55 predp. in ob 3.12 pop.
Dražbe premičnin. V petek, dne 16. marca ob 10. uri predpoludne se bodo valed naredbe tu k. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Squero nuovo št. 13, hišna priprava; v ulici Accjuedotto št. 47, priprave za pro-dajalnieo; na Vrdeli št. 741, krave: v ulici delle Poste nuove št. 10, hišna priprava; v ulici Beccherie št. 6, hišna priprava : v ulici Ireneo št. 4, hišna priprava.
Vesti iz ostale Primorske.
X Razmere v P r i m o r j u. cSiiden > popolnuje našo dotično vest, v tem zmislu, da so na plesu «Lege» v Poreču nekateri dečaki sneli sliko našega cesarja s stene, kamor so jo obesili le v ta namen, da bi jo zasmehovali in jo odnesli v — neki lokal. cSuden > opaža k temu dogodku : cA ko je že čin sam na sebi gnusen, pa služi v karakteristiko odnošajev in postopanja zastopnikov oblasti dejstvo, da je bil dotični ples dne 14. januvarja, a oblasti so se šele začetkom februvarja zmenile za ta dogodek, in sicer na poziv neke dame, in da so nekatere žalostnih junakov teh škandaloznih dogodkov orožniki, brez naloga od strani političnih in sodnih oblasti ali državnega pravdništva, zalotili in odveli v zapore okrožnega sodišča v Rovinju. Dotična dama, kakor čujemo, ne sme več v Poreč. O teh vnebovpijočih od-nošajih pa ni nobene sledi v listih naših nasprotnikov, ki sieer v svojih predalih vsako malenkost strašno razblinjajo. Ako bi bil kateri Slovan zagrešil le stoti ali tisoči del takega lopovstva, bi bili vsi liberalni, italijanski in nemški, da, eolo oficijozni listi polni i napadov ne le proti posamičnim, ampak proti vsem Slovanom, Ker pa gre za ^zmerne» Italijane, molčč o tem tudi sedaj, ko so storili svojo dolžnost orožniki, in Bog ve kaj se zgodi še, da se onim narodnim junakom® ne zgodi nobena, ali pa le mala škoda.
X Hrvatski g i m n a z i j v Pazi n u je v minolem mesecu dovršil svoj prvi semester. Potreba tega kulturnega zavoda je bila sijajno dokazana že o njega otvoritvi, ko je stotina očetov došla v Pazin, da svoje sinove vpišejo v ta gimnazij. Nov dokaz pa je vspeh ob zaključku prvega semestra. V prvem in jedinem razredu je bilo klasificiranih 94 učencev. Od teh jih je dobilo 14 odliko, 64 prvi red, torej skupno 78. l»i njih niso dobili dobrih redov, to pa v glavnemi zato, ker so prišli iz ljudskih šol, kjer niso imeli dovolj pouka v materinem jeziku ali ker so se radi pomanjkanja vsake šole učili le privatno. No, pa tudi od teh je pričakovati, da s pridnostjo in vztrajnostjo popolne, kar jim še nedostaje in da v II. semetru tudi oni dobe ugodne klasifikacije.
X Občinske volitve v Craagu so se vršile dne 12., 13. in 14. t. m. Vsi aparati so delali. Karete in kočije so hitele gori in doli, celo bolne so vozili na volišče. V Umagu je bilo poskrbljeno za postrežbo. Orožnikov mnogo. Tako nam je poročal naš župnik včerajšnjega dne. Žal pa, da ni nič povedal o izidu volitev.
X S Sušaka nam pišejo: Težko da je bilo na Sušaku kedaj še tako živo gibanje, kakor je bilo povodom otvorjenja novega hotela »Sušak«. Otvorjenje je bilo določeno za 5, uro |H»poludne, a že popred so bili zasedeni vsi prostori od najodličnejih pa do najskromnejih slojev ljudstva. Hotel se je otvoril na uprav sijajen način. Hotelier g. Sulentič in njegova gospa sta vsprejemala goste najprisrčneje : zadobivši tako kar namah vse simpatije gostov. Ako ostane postrežba taka, kakor je bila na otvorjenju, je temu hotelu zagotovljena lepa bodočnost. — Vojaška glasba je svirala malone same slovanske komade in je uprav navdušila občinstvo.
Vsi prostori se tako primerno urejeni, da potnik, ki se ustavi v tem hotelu, najde
vseh udobnosti, kolikor jih more zahtevali, in poleg tega najpozornejšo potrežbo od strani hotelijerja. Bodi torej priporočen soselmo hrvatskim in slovenskim potnikom.
X Služba u č i t e l j i c e je razpisana na d vo razred ni ljudski šoli s slovenskim učnim jezikom v Jelšanah, okraj Volosko. Služba je v III. plačilnem razreda. Prošnje je uložiti tekom S tednov na e. kr. okrajni šolski svčt na Voloskem.
X Službi evidenčnega geometra in evidenčnega eleva sta razpisani pri evidenčnem katastru v Kopru. Prosilcem je dokazati jezikovno usposobljenost. Prošnje je uložiti tekom treh tednov na predsedništvo finančnega ravnateljstva v Trstu.
X Romarski shod v R i e m a-n jih. Povodom praznika sv. Jožefa vršila se bo služba božja v tukajšnjem svetišču po sledečem vsporedu : V nedeljo dne 1 K. marca ob 7. uri zvečer slovesne večernice z blagoslovom.
V ponedeljek na praznik sv. Jožefa : zjutraj ob 6. uri cerkveni govor in peta sv. maša z blagoslovom: ob S1/* sv. maša: oh ; 10. slavnostni cerkveni govor in slovesna sv. maša. Popoludne ob o. uri slovesne večer-j niče z blagoslovom. V torek dne 20. marca : j ob 10. uri zjutraj peta sv. maša, pop. ob .*». ; uri slovesne večernice z blagoslovom.
Spovedovati se začne v nedeljo ob 2. uri popoludne.
Ricmanje, dne 14. marca 1900.
Cerkveno predstojništvo.
-
Vesti iz Kranjske.
*	Prešernov s p o m e n i k v L j u b-l j a n i. Ljubljanska tvrdka Kleinmaver A: Bam-berg je odboru za Prešernov spomenik poklonila vse originalne ilustracije, katere je znani slikar Kurpelus v Parizu izdelal za krasotno izdajo Prešernovih poezij. Te ilustracije so izložene sedaj poleg osnutkov za Prešernov spomenik v dvorani * Mestnega doma« ter se po zaključku prodajo projekto-vanemu spomeniku v prid.
*	Zlat prstan z b r i l j a n to m je ukradel preti včerajšnjim v prodajalnici zlatarja Karola Tambornino v Ljubljani neki brivski pomočnik z imenom Burger. Prišel jo v pro-dajalnico ter se predstavil kakor zlatarski pomočnik, ki išee dela. V tem času sta bili v prodajalnici tudi dve dami. Mej te m, ko je Tamburnino posluževal damama, izmaknil je Burger iz predalčka na mizi omenjeni prstan vreden »>4 kron. Tamburnino je prstan kasneje pogrešal ter sumil, da sti oni dve dami
j izvršil1 tatvino. Pustil jo je poklicati ter odločno zahteval prstan nazaj. Oni dve ste seveda zatriali, da nista ničesar vzeli, a zlatar jima ni hotel verjeti.
Mej tem pa je Burger prodajal svoj prstan za 7 K. v neki gostilni, a je bil še tako drzen, tla je v družbi z nekim pekovskim pomočnikom preje šel vprašat k zlatarju Černetu, da-li je prstan zlat. Le-temu se je Burgerjevo vpraševanje glede zlatega prstana zdelo sumljivo, pa je t<» naznanil policijskemu stražniku, in le-ta je res še o pravem času zalotil Burgerja, ki je tatvino priznal ter tudi povedal, kje je prstan ukradel. Seveda sta bili j dami s tem rešeni grdega suma : a kaj bi bilo, ako bi ne bili našli tatu ?
*	Nogo si je zlomil delavec Mihael j Jakin na zgradbi novejustiČne palače v Ljubljani. Nesel je po odru z nekim drugim de-lavcem posodo za ojnet; o tem se mu je
i spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da sije zlomil nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
_1
Vesti iz Štajerske-
—	Trinajst ciganov prijeli so mi-nolo soboto orožniki s pomočjo kmetov v Bučki. Cigani so nastopili nasilno proti nekemu gostilničarju, ki jim ni hotel dati več pijače brez plačila.
—	Štajerski deželni poslanec Lah ne r je odložil mandat, ker je bil inož tožen na sodišča in obsojen.
—	Porotno sodišče v M a ribo r ti je v ponedeljek obsodilo Li/o Zimic iz Ro-perc, ker je mater svojega moža pobila do smrti, na '2 leti težke ječe, poostrene vsaki mesec z jednim postom.
—	Demonstracije na vseučilišču so postale moderne. Ko je znani poštenjak prof. Frischauf prišel predvčerajšnjem ua graško vseučilišče, da bi tamkaj nadaljeval svoje delovanje, ker je z istim dnem po-
tekc-i njegov dopust, so ga nadebudni privrženci nemsko-nacijonalue ideje pozdravili s »pfuic-kliei, piskanjem, ropotanjem in psovkami. Ko so se tako nakričali in nahrumeli, so vrli nemški vseučilisčniki zapustili dvorano. Nemci si torej jako radi »špogajoc zabavne demonstracije na vseučiliščih. Prof. Frischaufu, ki je sicer pošten Nemec in ki prav zato ne sovraži Slovencev radi tega, ker so Slovenci, marveč jiin je prijazen kakor dobremu in napredujočemu narodu, nadeli so Nemei ime »Ehren slo vene«. No, Slovenci pač res nimamo tako kosmate medvedske oholosti, da hi menili, da je svet ustvarjen samo za nas in da bi so\ ražili vsakogar, ki ni naše krvi. To je prepuščeno nemški kulturi!
Razne vesti.
Kongres gluhonemih bo zboroval v Parizu od »>. do 8. avgusta v kongresni palači o času razstave. To Imi pač edini kongres, na katerem se ne bo govorilo. Obsezal pa bo ta konjrres dva oddelka, in sicer oddelek v resnici gluhonemih, in oddelek »govoreči!, udeležencev«, prijateljev in učiteljev gluhonemih.
0	tej priliki se pokaže, v koliko so se gluhonemi v KHJ letih udeleževali duševnega življenja, za kar gre hvala velikodušnim, občudovanja vrednim človekoljubom, kakor so Abbe de 1" Ki»če, Heinieke in (iallandet, ki so tako vspešno žrtvovali svoje moči v pouk
gluhonemih.
Devanje pajčevine na sveže rane v s vrh o v stavljenje krvi, kakor je to povsod navada. — je nevarno in v slučajih smrti »n<»sno. Tako se je neki posestnik v Sle-ziji po neprevidnosti ranil na roki ter je hitro {»oložil na rano pajčevine. <'cz dva dni pa mu je roka otekla in poklicani zdravnik je konstatiral zastrupljenje krvi, v sled onesnaženja-icer neznatne ronepopajčevini. Nesrečnež je kmalu na to umrl v strašnih Indečinah.
Loterijske Številke, izžrebane dne 14.
marca :
Praga	47 37 74 i« 80
Lvov	60	^ 10 X0
Književnost in umetnost.
I. slovensko slikarsko in kiparsko razstavo priredi meseca septembra »Slovensko umetniško drvštvo v Ljubljani«. Ljubljanski župan. g. Hribar, je odred,1. da ImmIc velika dvorana v »Mestnem domu« društvu brezplačno na razpolago. Nekaj umetnikov si; je že še pred naznanitvijo roka priglasilo na sodelovanje. 1'pamo, da ta razstava ne Imi svedočila le n in, marveč tudi našim slovanskim bratom, da smo tudi Slovenci umetniški narod, da tudi slovenski narod mnogo svojih vrlih sinov p«»sveča v službo kraljici u metn<»sti.
Dve novi A. Aškerčevi drami. Kakor
1	»osne m amo iz »Slov. naroda«, je gosp. Anton Ašker«* dovršil dve enodejanki : »Tujka in
Red sv. J u rja«. Prva je tragične, druga vesel«i-atirične vsebine. »Tujka« se vrsi na Hrvatskem. »Red sv. Jurja« na Ruskem. Gosp. Aškerc je temeljito predelal tudi svojo dramo Izmajlov« ter ji dal na mnogih mestih docela novo liee.
Brzojavna poročila.
Zbornica poslancev.
DUNAJ 15. (K. V>.) Ministerski predsednik pl. Kiirber prosi v dopisu, da zbornica izvrši volitve v delegacijo. Predsednik dr. Fttchs izjavlja, da misli to storiti jutri zvečer. Pravosodni minister predlaga načrt zakona o j*, rahljanj u delov <k1 upravnih prebitkov -kupnih sirotinskili blagajn. Finančni minister predlaga 5 načrtov zakona o raz-prodavauju nepremične državne lastnine. Med došlimi spisi je predlog posl. Kutow-skega in tovarišev radi zgradbe občil po vodi, /la-ti kanala Donava-*>dra-Visla in stranskih kanalov do l?rna in Olomuca ter do rudniškega obsežja karvinskega, in zveze po kanalu med Odro in I,alM» do mosta Brodv. Ministri za nauk, deželno bramlto in finauce so odgovorili na razne interpolacije. — Seja traja dalje.
Volitev v delegacije.
Dl'NAJ 14. (K. B.) Pre.lse<hiik zbornice |K»-lancev. dr. pl. Fuchs, je prejel od ministra-predsednika dopis, v katerem isti pntsi, da -e izvrše volitve v delegacije. \ o-litve se bodo vršile v petek.
i |"XAJ 15. <K. B.) Mladočeški klub je sklenil v današnji seji, <!a v volitvah v de-legaeijo ne bode delal težav.
Davek od sta n tri ne /a Trst iu okolico.
DUNAJ 14. (K. B.) Davčni pdsek je odobril v današnji seji načrt zakona o podaljšanju začasnega zaustavljenja postopnega višanja davka od stanarine oziroma 5°/0 davka od čistih dohodkov za Trst in okolico, katero ustavljenjc je glasom zakona dne 12. junija 188.r) poteklo s koncem leta 1*99.
Stavke.
MOST 14. (K, B.) Včerajšnje demonstracije so se danes ponovile. Rudarji od drugod so se zbrali pred poslopjem osrednje bratovske skladniee: tu so jih razgnali, a skupilo se jih je kakih 800 na trgu. Ko so zaceli kričati, so jih razpršili orožniki in mestni redarji. Štiri osebe so zaprli. Preti 11. uro je bil zopet mir.
Normalni delavnik v rudnikih.
DUNAJ 14. (K. B.) Socijalno-politični odsek je po daljši debati sprejel zakonski načrt pododseka, s katerim se v rudnikih za normalni delavnik o podnevnem delu, uštevši prihod in odhod, določa na j veča mera devetih ur. Normalni delavnik stopi s januvarjera 1901 v veljavo, v slučajih pa, ki zaslužujejo (»osebnega ozira, še le s 1. januvarjera 1902. O nujnih potrebah bo izjemoma dovoljeno tudi delo čez uro. O tem ima odločati stalni odsek, sestavljen iz zastopnikov vlade, lastnikov rudnikov in delavcev. — Sprejeli so predlog, da se odsek proglasi permanentnim. — Tekom debate je ministerski predsednik, pl. Korber, opozarjal na dobro voljo vlade, ki bi rada skrajšala delo v rudnikih ter je izrazil željo, da se v zasedanju po veliki noči stvar reši ugodno.
Le\ Heinze.
BKROLIN 14. (K. B.) Državni zbor je nadaljeval razpravo o lex Heii.ze. Zaščitno dol »o za dekleta so zvišali od 16 na 18 let.
Vojna v južni Afriki.
Boerci utrjeni na Nataiski meji.
LADVSMITH 14. (K. B.) Iz verodostojnega vira prihaja vest, da so Boerci zavzeli več dobro utrjenih pozicij na gorah Drachen in Briggar ter da imajo tamkaj tožke topove.
Aiiirleži v Boshofu.
LONDON 15. (K. B.) »Reuter« javlja iz Kimberleva včerajšnjega dne: Čete, poslane od tod, so zasedle Bodiof ter tamkaj zaplenile mnogo orožja in streliva. Zapustili so v Boshofu močno angležko garnizijo.
Francija ne Ho posredovala.
PARIZ 14. (K. B.) Južno afriški republiki baje dosedaj nista prosili Francije za posredovanje, a francoska vlada da je sklenila, da ne bo posredovala, ker bi utegnili na Angležkem tak korak krivo razlagati ter bi isti le še |»oostril polemiko v novinah.
Govorica o posrajanjn zaradi miru.
* LONDON 14. (K. B.) »Reuter« javlja iz Pretorije dne 10. t. m.: Joubertja prispel danes zjutraj semkaj, da se posvetuje z vlado. Govori se o ]»ogajanju zaradi miru, vendar še ni uradne vesti v tem oziru.
Ustaši se ndajajo.
LONDON 14. (K. B.) »Reuterc javlja iz Dundeansneka dne 10. t. m.: Dva angležka častnika z oddelkom vojakov sta včeraj srečala močno četo u sta še v, ki so bili prišli, da izroče 5900 puše k in mnogo streljiva.
Robert* v BIoenfonteinu.
LONDON 15. (K. B.) »Dailv Cronicle« javlja iz Bloenfonteina dne 13. t. m. zvečer: General French je zagrozil, da bo danes ob-streljal mesto, ako se ne uda. Danes v jutro so razgrnili belo zastavo. Odposlanstvo iz mesta se je podalo k Rol>ertsu, ki je šel po 9. uri ob živahnih ovacijah v mesto. Roberts je obiskal javna poslopja*, narod ga je navdušeno pozdravljal. Predsednik Stejn in večina burgherjev so zbežali proti severju. Železnica ni poškodovana.
Boerei se hočejo vojskovati do smrti.
N E\V YORK 14. (K. B.) »E ven ing Journal« priobčuje naslednjo brzojavko, poslano mu od predsednika Krugerja dne 13. t. m. : Burgherji se ne bodo več vojskovali, kadar bodo mrtvi. Naše čete se vračajo s prve obrambene črte na lastna tla. — Vojna v Na-talu je bila za nas delj časa ugodna, nego smo sami pričakovali. Ahgleži ne pridejo nik • dar do Pretorije. Burgherji, predsednik Steijn, Joubert in jaz, vsi smo složni: med nami ni nikakega nesponusumljenja.
Bog nam pomagaj !
Trgovina in promet
Klavzula.
Naši >Zveza« je bila naložila poslancu Pfeifcrju, mj v parlamentu stavi predlog
proti klavzuli o carini na italijanska vina, in gospod poslanec Pfeifer je tudi že izvršil ta nalog. Dunajski goročevalec »Slov. Naroda« je zatrdil, da je s tem klavzuli zadan smrten udarec in da se ista absolutno več ne obnovi. No, mi menimo, da tudi v tem slučaju ne smemo biti preveč optimisti, kajti pota avstrijskih »viših obzirov« so cesto nepreračuuljiva in naša država je od nekdaj na glasu zbok tega, da se v njej najraje dogajajo take stvari, ki so bile najbolj neverjetne. Pa tudi če ne moremo verjeti v absolutno gotovost smrti klavzule, vendar moramo biti zadovoljni že s tem vspehom dosedanjih protestov, da je od prava klavzule stopila v obsežje možnosti in verjetnosti, kar pa bodi v vspodbujo vsem interesovancem, predstaviteljem naše produkcije vina in poslancem, da energično nadaljujejo z napori, dokler ne bo dosežen zaželjeni cilj.
Nov konzul.
Cesar je imenoval trgovca Henrika Do-del-na v Leipzigu brezplačnim konzulom s pravico do tarifarnib pristojbin.
Trgovina z razglednicami.
Ministerstvo za notranje stvari je odločilo v sporazumu s trgovinskim ministerstvom,
da v smislu ministerske naredbe dne 3. avgusta 1900. za trgovino z razglednicami ne treba posebne koncesije, ker so to navadno tiskovni izdelki, namenjeni potrebam prometa i in družabnega življenja. Izvzete so razglednice, katere je prištevati umetninam.
Deželna banka (LSnderhank).
Bilanca za 1. 1899. kaže skupni dohodek (brutto) v znesku 5,743.000 gld., ako se odtegne stroške, davke in odpise, ostane čisti dohodek 3,576.000 gld. Generalni svčt bode glavnemu shodu, ki se ima vršiti dne 28. marca t. 1. predlagal dividendo po 6°/0 = 12 gld. od delnice; 50.000 gld. se ima izročiti penzijskemu zakladu, a ostanek, okroglih 960.000 gl. prenesti na novi račun.
Nevročljive poštne posiljatve.
V	smislu naredbe c. kr. trgovinskega : ministerstva od 3. januvarja t. 1. št. 70.157
ex 1*98. (Pošt. iu brz. naredbenik št. 7 ex 1899.) so se po posebnem, c. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu prideljenem od-1 sekn uradno odprle nevročljive poštne posiljatve, katere so prejem ni poštni uradi predložili tekom meseea februvarja t. L
Dotični neznani oddajalci, ki žele, da se jim ta pisma vrnejo, so s tem vabljeni, da ! dokažejo svojo lastninsko pravico do njih I potom dotičnega poštnega urada, ali pa ne-i posredno na c. kr. poštnem in brzojavnem ! ravnateljstvu v Trstu.
V	slučaju, da tekom enega leta nikdo ne dokaže lastninske pravice d> teh pošiljate v, se njihova vsebina, v kolikor je v to prikladna, proda na javni dražbi ter se iz-kupljeni, v pismih eventuvelno najdeni in k poštnim nakaznicam spadajoči zneski zaraču-
J ni jo na korist poštnega erarja. Vsebina osta-j lih pošiljatev se pa uniči.
Tukaj podajamo imena prejemnikov in
krajev, kamor so bile dotične posiljatve na-| menjene :
Roza Usnik Vel. Lašče, Attilio Mase-| rati Trst, G. Nicolini Rim, Filomena Pisani Reka, Augusto Gamerith Dunaj, Charles Taučer Shanghai, Guido Colliand Buenos A i res, Klemeus Stabler Treviso, Angiolina Debelak Trst, M. Dabinovich Shippegan, Gio\ anna Sullesich Para (Brazil), Anton Scherpaz Selce, Jakob Ivančič Podgrad, Houka Borszej Papa, Albert Minas Dunaj, Adolf Zager, Lieula, Vitoliano Carrara Videm, Ana Kisaz Reka, Johana Jelos Beljak, Spiridion Papadopaulos Pirej, Modeste Torre Verona, Johan Thosner Sistiana, Domenico Zarovich Gradec, Vrncenzo Bertinevich Tro-i jica, Katarina Hervatin Bergud Veli, Matej ; Dulcich Dunaj, Viezzoii Pulj, Josipiua Sambo j Budapest, Valdemir Mattulich Trst, Ferdinand Stbamer Hamburg, Viktorija Kalupka Buenos Aires, Antonija Penta Aleksandrija, Giunta Provinciale Castelnuovo. (Pride še.) Shod izvoznih pivovarnarjev.
Osrednja zveza avstrijskih pivovarnarjev je sprejela dopis trgovinskega ministerstva, ki pozivlje zvez~, naj naznani svoje menenje o avtonomni carinski tarifi. Zveza je sklenila, tla skliče v to svrho enketo avstrijskih izvoznih pivovarnerjev.
Ruski sladkor na Japonskem.
Kakor poročajo »Novosti«, je sklenila zveza ruskih sladkornih industrijalcev, da bo odslej izvažala sladkor na Japonsko, v Afganistan in v Mandžurijo.
Amerikanska moka na Turškem.
Kakor javlja avstroogerska-trgovinska in obrlna zbornica v Carigradu v svojem pon»-
čilu o zadnjem četrtletju, uvoz amerikanske moke na Turško pojema. Avstrijski uvoz pa se je v minolem četrtletju povečal za 1500 q. Ta uspeh pa je le navidezen, kajti nekaj moke, ki je prišla na Turško preko Trsta, je bila iz Amerike.
Denarni trs;. Dne 13. t. m. so bili na javnem dunajskem trgu stavki za bančne akeepte prve vrste 4t/i do 4s/8°/0. Prolongacijski stavki sp
bili 41/, do 4 V/o- V Berolimi znaša lu'fe
vatni diskont še vedno D1///©. Gibanje rfRjj dunajskem glavnem zavodu avstro-ogersk« banke je bilo zopet omejeno glede vlog mv zapadlosti.
Tržne cene.
Cene se razumejo na debelo s carino vred.
Kolonijalno blago:
n 50 kg. v kronah.
Kava : Santos 1..............
U ............92 —
Rio I..............
................JH.50
Santos in Rio lave 1........105.—
IL.......105 —
» » » . ....
Laguaira lavć I............Jo,>
Laguaira lavć II...............101.
Maracaibo.............10
Guatemala . ^...........—
S. Salvador............108.—
Cosuiricca.............l*^1-
Portoricco.............
S. Domingo .............
Jamaica ..............110.
Malabar Plaut...........16«.—
Java \V. J. B............185.—
Moka............... l;>:j-—
Poper: Singapore .............
Penang..............9o,—
Tellicherv.............—
l»eli . . *..............141—
Piment:.................1y*-—
Sladka skorja : (cimet)..........
„ eleeta..........
RiJ!: italijanski.....•.....16.75 24.—
Indijski............10^5 lo.oo
Japonski...........15. 1»«
Južno sadje:
Rožiei ................s 50 9'30
Datelji:................ •
Smokve: (Calamata) v vencih.....Io'o0 1o;i0
„ proste .....10.5013-50
puljske (Poglia).........12^0 ——
smin»ske '(v skatljicah)......4<S.---
Mandeljni : sladki I. Bari.......—
Lešniki : siciljski...........'}T~
istrski.............—o.s —
levantinski olupljeni.......7«.--
Suho irro/dje (eibibe): Elemč.....25.— <>0 —
Sultanine ..........."
_ iz Perzije......:"»8.— '>.>.
„ črne Cisrn^..........
Morea..........2(>.o02<.—
„ n Lipari..........•
Pomeranee (zaboj)..........;>-
„	.Tafta [zaboji........—•--;-
Limone	„ .........."*•
Olje olj ki no italijansko Bari.....'^I'- 8«.—
„ albansko.........47.---
dalmatinsko.	. 43.—46.—
bombaževo amerikansko .... • - 37. 39.
bombaževo angleško.......• 34 — —-.
sesamovo ..........* • • 40*o0o3.
Trgovinske vesti.
Budimpešta lo. Pšenica za oktober K 7.86 do 7.S7. Pšenica za april K. 7.1)2 do 7t>:» Rž za oktober K. fi-61 do fi-62. K ž za april K. 6*39 do 6 40 Koruza za juli K. —.— do —Koruza za maj 1 i>00 K. 5-28 do 5*29. Oves za oktober K. —do | —•—. Oves za april K. 5*— do 5.01
Pšenica: ponudbo zmerne, povpraševanje I bolje, trdno. Prodaja: 18.000 met. stot. ! 5 h višje. Vreme: lepo a mrzlo.
Hamburg* 15. Trg za kavo. Santos good | average za mare 35.75 za maj 36.25, za sep-! tember 37.— za december 37*50 Denar.
Ha vre 15. Kava Santos good average za februvar 50 k. frankov 43.25, za juli 50 k. frankov 44. —.
Dunajska borza dne 15. marca..
včeraj.	»lanes
Državni dolg v papirju	99*15	99*15
. v srebru	99.10	99*—
Avstrijska n nta v zlatu	98.35	98 20
„ kronah 4°/0	99.45	99*45
Kreditne akcije . . .	234.80	234*85
London 10 Ijsr. . . .	242.90	242*85
20 mark..........23.64	23*64
Napoleoni.....19.88	19*27
100 italijanskih lir . .	90.05	90*15
Cekini............11.38	11*37
NAZNANILO.
Vsem onim cenjenim gostom, kater; so se pritoževali, da ne pridejo v mojo gostilno več dokler bo notri Italijan, naznanjam, da stega ni več.
O tej priliki se priporočam starim gostom, prijateljem in znancem za mnogobrojen obisk. Spoštovanjem udani
Fran Valetič
gostilničar.
Proti kašlju, S
Erloholi, lripfosti,iaaau]n£lasn, tataru itd. ■
zahtevajte vedno	H
Prendinijeve pastilje I
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- H
nikih, učiteljih itd.	■
Dobivajo se v škatljicah v Preiidiuijevl lekarni	H
v Trstu iu v vseh tukajšnjih boljših lekarnah	|H
kakor tudi po celi Evropi-	UB
Prihod in odhod viakov.
Južna železnica.
Odhod iz Trstu:
6.20 pdp. omn. NVbrežina, Cervinjan, Benetke
8.—	„ brzo vi. Dunaj, zveza z Reko
„ n Nabrežina. V dem, Benetke, Rim
9.—	„ omn. Nabrežina, Videm, Benetke. Verona 955 _ pošt. Dunaj, zveza Budapest in Zagreb :
12.4")	pop. omn. Kormin. zveza Ćervinjan, Benetke
4.3"»	„ „ Nabrežina. Videm. Benetke, Kim
r»-30	„	Benetke (via 1 errinjan in via Videm*
Kim (via Bixijl naravnost.
t>.2">	_ pošt. Dunaj, zveza z Reko
8.15	zvč. bizovl. Kormin
815	„ „ Dunaj, zveza s Peštm, Reko
8.45	_ meš. Nahrefina, \'idem, Benetke
S.45	_ „ do Mtirzusehlaga
6.10	_ (samo ob sredah) ekspres v Ostende
Dohod v Trat:
S.iVfi pdp.	meš. i:. Murznschlaga, Beljaka itd.
7.33	., iz Italije. Kormina, Nabrežine
8.45 _	brzovl. iz Kormina 9.28 „ Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim
10.25 „	po^t. Dunaj, zveza z Reko	I
10.4O	brzovl. iz Italije preko Kormina
11.20 „	omn. iz Benetk (via Cervignjan)
5.35 pop	jjošt. Dunaj, zveza z (rorico
7.45 zve.	omn. iz Italije preko Kormina
8.30 _	brzovl. i z Italije preko Kormina 9.— „ ., Dunaj, zvozil 7 Reko
11.35 „	omn. iz Italije pre^o Kormina
10.38 pdp.	(-jamo v sredo) ekspres iz Ostende
Državna železnica.
Odhodod Sv. Andreja
fi.30 pdp. Hrpelje, Ljubljana, Dunaj. Beljak 8.45 _ Hrpelje, Rovinj, Pulj, Dunaj 4.50 pop. Hrpelje, Divača. Rovinj. Pulj, Dunaj 7.45 _ brzovl. Pulj, Divača, Beljak, Dunaj 2.30 .. Herpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih). Dohod k sv. Andreju.
8.05 pdp. Divača 9.35 „ Pulj, Rovinj 11.15	Hrpelje, Ljubljana, Dunaj
6.15 zve. Pulj, Rovinj. Dunaj, Ljubljana 9.50 _ brzovl. Pulj, Rovinj. Dunaj 9.25 _ Hrpe!je, Divača (samo ob nedeljah in praznikih.)
I
Odhod in prihod parnikov.
V	Ž a vije preko Sv. Marka. Skednja. Sv. Sobote.
Milj ob 7.15, 9. 11.30 predp. 2.15 pop. Prihod 8 —, 10 — predp. 12.10, 3.25, 4.45 pop.
V	Al i 1 je 8 i poštai. 9.30, 12 i pošta) predp. 2.30,'
4 15 ipnko Sv. Marka) 6.15 pop. Prihod 7 preko Sv. Marka), '.'.."JO Ipoštai predp.; 1.JJ0, 3.30 (pošta), 5.30 pop. Ob n e d. in p r a z n. 8 (pošta). 9.30, 12 (posta) predp.; 3.—, 1.30. 7.15 pop, Prihod: <l.:JO i preko Sv. Marka) S.— 9-3») ipošta) predp.. 2. —. 3.45 (pošta) 6.30 pop.
V	Koper 7 50 predp.. 12.05 (pošta) 3.—, 4.15 <po-
šta i pop. Dohod ♦5.4."». 9.— (jw>šta) predp. 1.30. 3.— (poštai. <H> n e d. in prazn. 7.50 predp.. 12.05 (poštai. 5.— pop. Dohod: 6.45, 9.— (pošta) predp . 4.— (poš^a) pop.
V	Piran preko Izole 12.30. 3.— pop- Dohod
preko Izole 6.30, 7.— predp. Ob n e d. in prazn.: llJiO in opoldne. Dohod: 6.30, 7.— zjutraj parnika ..Istria" in -PortoroRe".)
V	Umag vsak dan razun nedelj ob 4 pop. Dohod
6.— zjutraj.
V	Rovinj preko Pirana. < ittanove. Poreča vsaki
pond.. sredo, petek 7.3*> zj. Dohod torek, četrtek. sol»oto ob 7. uri zjutraj.
V	Pulj preko Pirane. l'ittanove. Salvore, Poreča,
Vr>ara. Rovinja in Fasane ob 6.45 zjutraj vsak dan. Dohod 2 ]>op.
V	Mir a m a r 10.45 predp. 3.15 pop. Dohod 1.30 6 pop.
Furlanska železnica.
Odhod iz TriiČa:	,
„
7 48 pdp., 1.53. <125 ]w»p. preko t ervinjana v Italijo 10.42 .. in 10 4« zvečer do 1 ervinjana.
D o h o <1 v Tržič: 7.20. 9.45, predp.. ,r>.4S. 10.33 pop. iz Italije preko t'ervinjana. 1 . ■'».*> pop. iz t "ervinjana.

Klanjajoči se Najvišemu, uljudno javljamo podpisane! vsem soiodnik«»m, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš predragi in premili oče, gospod
Luka Bekar
danes, dne 14. t, in. ob S. uri dopoludne po dolgotrajni, zelo mučni bolezni, previden s sv. sakramenti za umirajoče, v 7(1. letu svoje starosti mirno v Gospod u zaspal.
Truplo predragega ranjkega se prenese v j> e t e lc zjutraj v Sežano. Sv. maše zadušnice se bodo brale v Skopem in v Sežani. Predragega ranjkega priporočamo v pobožno molitev in drag spomin.
V SKOPEM, dne 14. marca liSOO.
•Josip Bekar. ekspoz. kapelan v Skopem: Berno Bekar. <\ kr. vadniški učitelj na gimnaziji v Pulju : Leopold Bekar. e. kr. sodnijski kancclist v Komnu : Ktulolf Bekar, e. kr. davčni adjunkt v Voloski : sinovi.
Marija Bekar. hči.
imM
!! Nezaslišano!!
191 predmetov za samo
2. gld. IO kr.
1 krasna pozlačena ura, jat učena tri leta. 1 pozlačena verižica. 1 krasen etni za smodkt*.
1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom. 1 notes vezan v angleško platno. 1 oprava zapcstnih gumbov iz double-zlata 1. vrste.
1 oprava naprsnih gumbov iz double-zlata I. vrste.
1 par uhanov iz double-zlata 1. vrste z
vdelanimi biseri. 1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave. 7'1 najboljših jeklenih peres. J~> finih pismenih zavitkov.
pol finega pismenega papirja in ~>0 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 11»1 krasnih predmetov razpošilja samo za 2 gold. 10 kr. (ura sama stane toliko) švicarska izvozna tvrdka
H. SCHEUER, Krakov o
Josefsgasse štev. 46.
Kar ne ugaja, se sprejema nazaj v teku <S dnij. Ilustrovani ceniki zastonj in franko.
Glasbena šola.
Podpisani učitelj glasbe odprl je v ulici t'o-logna št. 2. I. nadstropje (za javnim vrtom) šolo za poučevanje sledečih predmetov : teorija, glasovir, petje, vse tamburaške instrumente, mandolin, vijola. čelo in violon (contrabas) Natančneja pojasnila daje podpisani vsaki dan od 11. do 12. ure predp. v zgoraj imenovanih prostorih. Pisma istotja. — Za vspešni in točni poduk jamčim. — Priporočnje se za obilno udeležbo beležim	udani
H r a b n »slav V ogri e
Agrieol
patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji
ki r mehko kali jsko milo rastopljivo v mrzli vodi, je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseh t rt n i h liirčcsov in ilsij. vseh žuželk na sadnih in drugih Jrevesih, ze-
lenjadi in cvetljicah. Xa vodilo za rabo ..Agrieola" pošilja franko
S Tovarn mila F. Fenflerl k C.o
TRST. - Via Umitanea št. 1. - TRST.
ZA STOP IX ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik 16 (v dvorišču) in na Opčinali pri g. Frideriku Cumar.
Prva slovenska
izdelovalnica mrežic
za plinovo luč (Auer)
Javljam slavil, občinstvu, da sem odprl svojo izdelovalnieo in prodajalnico nepregorljivih mrežic za plinovo luč (Auer) na vogalu
Piazza Negozianti in Via fleir Arsenale
I 'vaz nje geslo:	Jj
Svoji k svojim
se priporočam za obilne niročbe. rj
ff
Dragotin Vitez
o
oo
o
o o
o
oo
Najboljše berilo in darilo o°o o°o je vsestransko jako pohvaljena
.Vzpja in m\h ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in druge biažiti in prav olikati) ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več. ali proti po štnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju III., Steingasse X. 9 I. St., Th. 10.
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, k nji- je malo več.

ZALOGU POHIŠTVA IS GLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcan^on št. 1 — TRST
Znlojta poli isti a /;i jedilnicc. *|ialui<-c in spr«*-jemniee. žiainie in peresni«-. ugledal In železnih blagajn, po «-»»nah. da se ni bati konkurence.
Triov.-oMi reiislre?aaa Mm
z neomejenim jamstvom. V ».OKU I. >fmeniš.ka ul. Št. 1.. I. na d str.
Obrestuje hranilne vlogeT stalne, ki se naloze za naiinanj jedno leti« |n» .r»0/o. navadne po I1/,"« in vloge na ('onto - corrent jk.	Sprejema hranilne knjižice druzih
zavodov brez ixgiitx» obresti U*r izdaja v zji-meno lastne. Kentni davek plačuje za<lruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na ."»letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu |»o d<»govoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež ."»(KI kron jw> 1 krono na teden, ali daljših obrokih f»o dogovoru. Deleži st* obrestujejo po 6.!.~>°/t,.
\ plačevanje vrši se useltnu ali potom položnic na čekovni račun štev. .■>♦>(»,
I radne ure: od —12 dopoludne in
t*l .'>--1 popoldne: ob nedeljah in praznikih
od i*—12. dojH»ludne.
Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolneujem želodca, z vživanjem pomankljivih. težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali /. nerednim življenjem kakor n. pr.
želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljen je
ali zasliženje
priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanj, je že izza več let preskušeno. T<» zdravilo je znano
prebavno in kričistilno sredstvo
Hubert TJllrich-o^o zeliščno vino.
A To zeliSčno vino je sestavljeno od iz vrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, ^ a jači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliično vino od- a V stranjuje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro- M 0	čaj o bolezni in delnje vspeino novo napravo zdrave krvi.	Q
S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne sinemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavob »1, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih» bo. -ehtah. na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina.
7onirQnio pIajOČIiO nntroho iu uJe »»'prijetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, £.a|lll dl IJ C UIUVCOKC puu CUC bitje srca, nespanje in tudi strm en je krvi v jetrah. vranici in sistemu vratnih živcev (haeinorrhoidične bolečine), odstranjajo se se zeliščuim vinom hitro in voljno. Zeliično vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in erev z lahkim eistOom eloveka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje
navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in boleh nega stanja jeter.
Pri p<ipolnem pomaukanju volje do jedi. pod nervoznem zbega nje m in oto£nostjo kakor tudi ]>ogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikocn hiranje.
f/fF" Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodhnjo.	Zeliščno vino podeljuje človeku
voljo 'o jedi. pospešuje prebavo in redivo. vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi. olajšuje nizdražeoe čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zeliično vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. ">0 nvč. in '2 gld. v lekarnah v Trstu. Sežani. Miljah. Kopru. Izoli. Piranu. Tržiču. Ogleju, Cervinjanu, Konkah. Vipavi, Ajdovščini, Postojni, Gradišči, Krm inu. Gorici, Umagu, lilijah, Buzetu. Opatiji, na Reki, Krku. Cresu. Malem I.ošinju. Labinju, Pazinu. Motovunu, Vižinadi. Staremgradu. Poreču, Rovinju. Vodujanu. Pulju. Portogruaro, Trevižu. Vidmu, Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah.
Tudi razpošilja tvrdka : lekarne v Trstn Piazza grande it. 3 in Via nnova it. 27, po 3 ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnina iu zaboja prosto.
tmr Svari se pred ponarejanjem!
Zahteva naj se izrečn
_Hubert Ullricfa-ovo	Zeliščno vino._
Moje zeliščno vino ni u i kaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina -450,0. vinskega špirita 100.0, glicerina 100,0, rmlečega vina i40.0. jerebičnega soka 130,0. črešnjevega soka 320.0, mane ."iiU>, koprive, janeža, omanovih korenik, amerikanskega lapuha, lecjanovih in kolmežnih korenik vsacega po 10.0. Te tvarine naj se pomešajo.
Jonno društvo pri Sv. JaRotin
na/.iuitija hIjiv. občinstvo da je odprlo v llllci Coufordiii (vopol ulice VosjhiooI) pri Sv. tlakolni » i««
svojo novo gostilno
Toči izvrstno Istrsko, dalmatinsko in vipavsko
izvrstna kuhinja vodno pripravljena i n-or-kinii in mrzlimi jedili.
/a mnogobrojni obisk se priporočil
Odbor.
Gostilna
Andemo de Franz
Via <IHIn G<*]>|>a- st. 14.
'Ioči izvrstno bel«) vipavsb) ter istrsko in dalmatinsko orno vino. Dobra kuhinja, domačo klobaso, (j osti Inu io odprta vodno do 1. ure popolnoe . Za obilen ol>isk so priporoča
Jožef Furlan,