Naročnina mesečno 2*> I )iu. iu luozem* »tvo 40 Diu — ne-deliska izdaja celoletno 'ib Din. za Inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ut.b lll
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 ln 2050
Izhaja v»ak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva i>o prazniku
Ček ručun. Ljul* t lana it. IU 6111 m
Ui "U1* /tt lUtterale,
SnAtjevu su ZMiH Zagreb Stv Vi.iui, l'ruga-1 >nnaj
U o r v d . kopitar* jeva 6, telefon
m
mmmmmmmmaaBSBBBBmn
Kam Romunija?
V ponedeljek smo prinesli kratko vest, da je bil romunski zunanji minister Titulescu poklican iz inozemstva domov in da ho v Bukarešti sklican silno važen kronski svet, ki bo sprejel važne sklepe glede bodoče romunske zunanje politike do sovjetske Rusije. Navadili smo sc, da smo vedno, kadarkoli je prišel govor na Romunijo, brezbrižno skomignili z rameni. Tokrat ho treba slediti dogodkom v Romuniji z veliko pozornostjo. Oii vseh strani namreč se izvaja na romunsko vlado silen pritisk, naj izbore med proti-sovjetsko ali zasovjetsko politiko in nam ne more biti vseeno, kako se ho naša zaveznica odločila in če se bomo zjutraj zbudili s so; vjetskiini mejami tik za našimi ramami ali pa šo vedno daleč od nas v obronkih Besa-rabijc.
Romunija je vsled manije, ki jo je več kot eno leto evropska diplomacija imela za sklepanje najraznovrstnejših paktov, danes vse križem povezana z Evropo in težko bomo našli lo en sani zvezni sistem, v katerega bi ne bila tudi ona vpletena. Članica je Mala zveze in kot takšna odločujočo udeležena pri vsej zunanji politiki, ki jo Mala zveza skuša dosledno zasledovati v Podonavju. S Francijo jo veže vojaška zvezna pogodba. S Poljsko istotako. Končno je članica Balkanske zveze in s tem prav v osrčju vseh političnih vprašanj, ki tičejo organizacije Balkana in sploh vse južnovzhodne Evrope in Prednje Azije. V teku zadnjih mesecev so se dogodki razvijali v tako absurdni zunanjepolitični črti, da so prav za prav vsa romunska zavezništva, če izvzamemo Poljsko, stopila v tesne odnošaje s sovjetsko Rusijo in s tem neposredno tudi s Kominterno. Francija se je z Rusi povezala na žive in mrtve. Češkoslovaška, ki je članica Male zveze, je s sovjeti sklenila najbolj tesne zveze vojaško-obramb-nega značaja. Naposled jo romunska soza-veznica v Balkanskem paktu, Turčija čisto organično navezana na sovjetsko Rusijo. Ni čudno torej, če se je sedaj izvršil koncentričen napad na romunsko vlado, da tudi ona sledi svojim zaveznikom na tej poti in ustvari med Romunijo in Sovjetijo bolj intimno sodelovanje, s katerim bi smeli računati tudi generalni štabi Francije, Češkoslovaške, Turčijo in sovjetske Rusije.
Do sedaj se jo Romunija, ki ima celo ▼rsto silno prebrisanih diplomatov, zelo spretno otepala na vso strani in jc lezla k Rusiji več ali manj s stisnjenimi zobmi, a samo toliko, kolikor je pač morala, da je niso obtožili nelojalnosti. Pri tem je znala politično konjunkturo tudi sijajno izrabiti. Ko se jc lani nahajal v Bukarešti francoski zunanji minister Rarthou, je imel očividuo namen romunsko vlado končnoveljavno prilis-iiiti oh zid, da hi šla z bolj smehljajočim obrazom v razprostrto naročje sovjetske Rusije. Tatarescu, ki je še leta 1925, ko je liil notranji minister, govoril o Besarabiji in o Dnjestru, ki loči dva kullturna svetova, se je nevarnosti spretno izmuznil, ko je sedsij kot ministrski predsednik Barthouju razložil, da praznih rok ne more v zvezo s sovjetijo in da potrebuje znatnih denarnih sredstev za modernizacijo romunske vojske, da ho vredna partnerica tako odličnih zaveznikov. Dobil je od Francozov v ta namen nekako dve milijardi dinarjev posojila in sicer za nabavo vojnih potrebščin. Ž njimi je res obnovil romunsko vojsko, v kolikor se jo zdela obnovo potrebna. Tudi romunska industrija je bila deležna precejšnjega zlatega dežja, ki je padel s francoskega neba. Če je pretila suša, so romunski diplomati znali zaigrati silno previdno ua kakšen hitlcrjevski instrument, kar je imelo za jiosledico, dn so denarne padavine trajale naprej.
Danes pa je očividno prišel trenutek, ko bo morala Romunija resno izbirati, ko ji preskakovanje z ene noge na drugo ne ho več pomagalo in ko bo morala nesti svojo kožo na trg in jo tam dati na prodaj za čim višjo cono. Njeni politični zavezniki in njeni dobavitelji denarnh sredstev so jo sedaj postavili jired alternativo, da naj brez oklevanja sprejme sovjetsko politiko, ki je v interesu vsega zveznega sistema, ali pa naj se gre obešat drugam, kamor hoče. Ni verjetno, da se ho mogla izkopati iz te slepe ulice s kakšno novo briljantno diplomatično kretnjo.
Titulescu, ki se je izkazal bolj za zvitega pravnika in blestečega diplomata kot za modrega državnika, se zdi pridobljen za sovjetsko linijo, ki jo vsiljujejo Romuniji Francija, Češkoslovaška in Turčija ter upniki romunske državne blagajne. On je tudi zadnje mesece v tej smeri šel že zelo daleč ter prevzel obveznosti, ki so so zdele modrim državnikom v Bukarešti prevelike. Brez dvoma bo pri kronskem svetu, o katerem bržkone še več dni ne bomo slišali nič konkretnega, zagovarjal rusko linijo in jo predstavljal kot edino mogočo z ozirom nu jiolitično povezanost Romunije v sistemu obrambnih in prijateljskih paktov kakor tudi v zvezi z denarno odvisnostjo romunske vlade od francoskega kapitala.
Toda proti njemu se polagoma dviga močna skupina romunski h patrijotov, ki rusko linijo odklanjajo. Dokler vprašanje ni bilo resno postavljeno, so se zadržali v ozadju Sedaj, ko je treba odgovoriti z da ali ne, stopnjo v ospredje. Oni sovjetske Rusije nočejo in boljševiški diplomaciji, ki je s stisnjenimi usti šla mimo besarabskega vprašanja. no zaupajo. Predvsem ne marajo slišati n tem. dn bi sovjetska rdeča vojska smeli, neke,":a dne vkorakati v romunsko ozemlje io se vniiti čez Besarabijo na pomoč Češkoslovaški. kot to predvideva eeškoslovaško-rnska obrambna in prijateljska pogodba. Ne-varnost je. da ho boljševik potem v Besara-hijI os.lui in ga nobena romunska armada, šc tako sijajno opremljena s r>omočjo francoskega denarja, no bo mogla več premakniti
Novo poglavje v nemškem kulturnem boju
Orsenigo: „Spoštuj konkordat!"
Minister za vero dr. Kerrl grozi z novimi preganjanji — Nadnljni razhodi katoliških združenj
Nemški minister zu vere dr. Kerrl.
Berlin, 29. oktobra. SK. Med nemško vlado in vodilnimi katoliškimi krogi so so zadnje čase začela zelo intenzivna pogajanju. Razgovore je nn željo nemške vlade samo začel ,)upeški nuncij v Berlinu nisgr. Orsenigo, ki je obiskal ministra za cerkvene zadeve dr. Kerilu in imel z njim zelo dolg razgovor, o katerem ni prišlo ničesar drugega v javnost, kakor to. da je predstavnik Vatikana v zelo jasnih besedah opozoril nemško vlado lia konkordat in ita način, kako ga podrejene oblasti kršijo. Opozoril
ga je tudi na celo vrsto izzivalnih govorov, ki jih jo imel državni vodja liitlerjevske mladine, ki se je parkral spozabil celo tako daleč, da je govoril z bogoskrunsktini besedami o krščanstvu iu to pred mladino, v kateri sc nnliajnjo otroci pozitivnih katoličanov. Obisk papeškega nuncija pri dr. kerrlu je vzbudil v Berlinu silno pozo rnost.
j oda še bolj pozorna je postala javnost, ko sc je zglasil pri državnem knncelerju Hitlerju liovoimenovuni katoliški škof zu berlinsko škofijo grof Prcysing, ki jo v pogumnih besedah obrazložil stališče katoličanov, ki hočejo hiti lojalni državljani nemške domovine, a jih nespretni vodje iiurodnosociiilistične stranke s silo od tegu odvajajo. Berlinski škof je pri državnem kancelarju znova načel vprašanje katoliških mladinskih in delavskih društev Spričo nerazumljivega zadržanja nekaterih strankinih podvodij do katoliških društev, je postni položaj katoliških organizacij, ki jim konkordat vendar jamči nemoten obstoj iu nemoteno delovanje v okviru zn vse veljavnih zakonov, neznosen in je mnogo katoliških društev, knkor pevska zveza ali osrednje vodstvo katoliške akademske mladine (C. V.) sklenilo, du se raz-ide. To ne more hiti v interesu države same in njenega kulturnega življenja. Velike težave obstojajo tudi vsled zadržanja vrhovnega vodje delavske fronte dr. Le.vn. ki dosledno izvaja načelo, ki gu jc sam postavil, dn namreč ni mogoče, dn hi poleg držimie delavske organizacije obstojala še katoliška delavska /draženja, oziroma du hi bili člani katoliških /.druženj tudi člani državne organizacije, kntoliški
brezposelni, ki hi rudi ostali v svojih sindikalnih zilrii/enjili, so torej i/.ključcni od državne pomoči, ki pride samo \ roke članom tir. 1 .nvevc vsedržnvne organizacije. Nudtiljc jc trebu razčistiti tudi vprašanje /nsiuv. Dogodilo so je, da cerkvene oblasti ponekod niso rnurulc razobesili! kljukastih /ustu\ nu cerkve. Med tem jo država lo vprušunje z novim zakonom o zu-stu\uli rešilu in pod kaznijo predpisala. Toda proti takšnim enostranskim odlokom vlade jc trebu upoštevali predpise konkordula. ki jami i cerkvnm tlldi n leni pogledu popolno svobodo.
Značilno jo. dn je po Udi ruzgovorih z visokimi corkvonimi dostojanstveniki minister zu vere dr. kcnl v l.imhurgu un l.nlini imel daljši govor. v kalerein je i/javil, da se nnrodnn-socinlisličnu stranka kol pozitivno krščanska stranka s cerkvenimi dogmami uc peča. Vsebina narodnosocinlisiienc vere sla ljubezen in zvestoba. Bistvo narodnega socializmu je vera, njegovo dejanje pa ljubezen. Zato jc narodni soritilizcm tudi /a po/iti\ao kr čnnsivo. Država ho veram jamčila popolno svobodo, loda one morajo zato tiidi z državo korakati (sic'l.
Procesi proli redovnicam
Berlin, _>'). oktobra. A A D Ml poroča: Pred deželnim sodiščem v llerlinu je danes začela razprava proti katoliškim redovnicam zaradi deviznih prestopkov. Proces bo eden največjih, kur jih jc bilo lo vrsto. Obtoženo so voditeljice zadruge - Zu jednicu sester tinše Ciispe« iz .\liil-huuseuu ob Iteni. Dolžt jih, tla -o prenesle čez mejo v tujino 1,971.900 mark
Z abesinskih bojišč
Angleška poročila:
Italijanska prodiranja
London, 29. oktobru. AA Agejcija licu ter poročn: Včerajšnji prodori italijanske vojske v I igro j i se še ne morejo smatrati kot nova ofenziva, ker sc Abesinci po nuredbuh vrhovnega poveljstva umikajo, tako da do večjih spopadov Sploh ni prišlo
kar se tiče obrambe Mukale so informacije protislovne Vse pa kaže, du Abesinci tega mestu ne bodo branili z. vso odločnostjo. nogo sc pripravljajo nu borbo ila položajih, ki so mnogo dalje proti jugu. Italijani skušajo sedaj čim bolje zavarovati so na obeh straneh, ker se ob njihovih bokih koncentrirajo močni abesinski oddelki, ki bi lal ko zaustavili italijansko prodiranje. V ostalem so Italijani včeraj zavzeli le položaje, ki sr jih pri prvi ofenzivi že izvojevuli, s katerih pu so se i/ taktičnih razlogov začasno uma! nili.
Nn južnem bojišču so Italijani prodrli do Gornheja, vendar trdnjave še niso zavzeli. Sicer še ni gotovo, ali morda njih motorizirani oddelki niso prodrli že čisto do mestu, ker radijska postaja v tej trdnjavi tudi včeraj ni odgovorila na pozive iz Addis Abebe. Italijanska vojska napreduje vzdolž reke šebeli. Abesinci se ji mnogo ne upirajo.
Posebni zastopnik jemenskega imama v Abesiniji Said Mohamed je da' noročevulcu agencije Reuter v Addis Abebi izjavo, v kateri jc naglasil, da biva v Abesiniji OKiog 100.00(1 Jemencev, ki so pripravljeni bor iti se proti Italiji. Vsekakor hi bila to že dragocena pomoč. Poročevalec pravi v svojem poročilu nadalje, da se v Addis Abebi dan za dnem zbirajo Abesinci iz zapadnih krajev države in hočejo nn bojišče, abesinski vladi pn je zmanjkalo orožja, tako da jih zaenkrat še ne more sprejeti v vojsko.
Nemška poročila:
Tanhi v Ogadenu
Addis Abeba, 29. oktobru. AA DNB poroča: Po najnovejših vesteh z lioiišč sc postale italijanske čete od včeraj na vseh bojiščih zopet delavnejše. Na jugu so Italijani \ dolini reke Bnguj napadli Abesince s tanki V tem odseku ni bilo nobenih posebnih bojev, ker se abesinske čete pred takimi napadi sistematično umikajo. V teku te akcije so Italijani lombardirali več naselbin, med temi tudi Gabredare
Nn severnem bojišču so sc italijanske letalske sile v gluvnem omejile na iz-ddne polete. Ponekod se /u svojo izvidniške namene Italijani poslužujejo domačih čet.
Abesinske četo se na severnem bojišču še vedno umikajo po načrtu, izogibajoč se vsake večje borbe.
Tod krožijo vesli, iln so Italijani bombardiral! ilurar in Desi, večjih borb pu nikjer ni
Uradno poročilo št. St
Rim, 29. oktobra. Agencija Štefani poroča: Ministrstvo za tisk in propagando objavlja tale 31. komunike:
General de Bono javlja, da sta včeraj dva oddelka prvega armadnega zbora izvršila izvide proti Hausienu, glavnemu mestu pokrajine Haramata. Danes je v Aduo prišlo več poglavarjev, da izrečejo svojo zvestobo. Neki oddelek je izvršil izvide proti reki Takazi, ne da bi bil naletel na poseben odpor.
Na somalijski fronti so naše patrulje pognale v beg neko abesinsko četo med Sktlavo in Gora-hajem. Tudi na tem bojišču se je več poglavarjev vdalo .Zaplenili smo 730 pušk. Letala vrše redne izvide na eritrejski in somalijski fronti.
Rim, 29. okt. b. Po vesteh iz Djibuttija je har-rarski guverner pozval pod orožje vsa okoliška plemena, med drugimi tudi bojno pleme Arguti.
Mirovna prizadevanja
Po tem, kar trdijo potniki, ki prihajajo iz Addis Abebe, bodo Abesinci storili vse, da odbijejo napad Italijanov tako na južnem, kakor tudi na severnem bojišču.
Tehle Haraviatc upa
DŽibuti, 2(). oktobra. AA. Posebni poročevalec agencije lla\as poroča: Dosedanji abesinski poslanik v Pari/.u I okle llavariatc je prispel v l7/ibuti. l/javil je, da niti najmanj ne dvomi, dn je francoski narod na strani Abesinije. Vselej bo hvaležen l avalu za njegovo prizadevanje, da se spor med Kalijo in Abesinijo mirno uredi. V Addis Abebo se vrača z vero v bodočnost. Izvajanje sankcij in dovolitev uvoza orožja v Abesinijo predstavljata triunif abesinske stvari. Medtem ko bodo zn Italijo nastajale vedno večje težave, si bo Abesinija nabavila dovolj orožja in streliva za svojo obrambo.
/ dobro poučene strani trde, da bo minister vojske odstavljen. Sedanjega ministra vojske rasa Mulugeto bo nadomeščal bivši minister vojske Birti, ki se je pred kratkim vrnil v Addis Abebo Ras Nluliigeta bo imenovan /a guvernerja pokrajine Godjan.
Angleži utriuiejo Aden
Rim, 29. okl. b. Italijanski listi prinašajo vesli iz Adena, da se tamkaj koncentrirajo angleške čete. Razen tega poročajo isti listi, da so Angleži pripeljali v Aden nad ICO letal. Ladje, ki so te dni priplule v adensko luko, so pripeljale s seboj 200 britanskih letalskih častnikov.
Zadnji upi uničeni? phz^žZZ
Pariz, 29. okt. b. Iz vladnih krogov se čuje, da je posredovalna akcija francoskega ministrskega predsednika Lavala za ublažitev spora med Rimom in Londonom ostala brez uspeha. London \e sicer sprejel formalni italijanski predlog, ki je bil izročen po Lavalu, vendar pa je odklonil vsako diskusijo o tem in je dal Lavalu navodila, naj Italija ta predlog izroči v Ženevi pred svet Zveze narodov. London je torej ostal dosleden na svojem stališču, da ne gre za spor med Italijo in Veliko Britanijo, temveč le za spor med Italijo in Zvezo narodov, vsled česar se to vprašanje lahko razpravlja le v Ženevi.
V četrtek se bo ustavil na potu v Ženevo v Parizu britanski zunanji minister sir Samuel Hoare, ki se bo sestal z Lavalom. Oba državnika bosta
čez Dnjestr. Romunski kralj, ki je čuvar domovinsko skupnosti, je v tem pogledu edin z mnenjem romunskega generalnega štaba, ki jo odgovoren za nedotakljivost romunskih državnih meja. Na.i porečejo zavezniki, naj porečejo upniki kar hočejo, Romunija mora v prvi vrsti skrbeti za varnost svoje države. Opozicija, ki se zbira okrog krone in generalnega štaba, morda govorniško ne bo kos blesteeemu Titulescu, toda argumenti dejstev mnogokrat s svojo sirovo brutalnostjo zmanrajo nad zvijačami duha.
Poleg čisto domače romunske opozicije, ki se dviga proti pretesnem mošetnrenju z boljševiki. vstajajo tudi zairovorliiki vojaške zveze s Poljsko. Romunija je sklenila obrambno protisovjetsko vojaško pogodbo že junija 1. 1926. Dne 15. januarja 19,11 sta Romunija iti Poljska pogodbo za pet let podaljšali. Pogodba izteče s prvini januarjem 19:!(i. Ali jo bo mogoče podaljšati? Ali jo je sploh
treba? Če se Romunija s Francozi, Čehoslo-vaki in Turki vred vrže v sovjetsko žrelo in so z Rusijo zveže na življenje in smrt, potem obrambna pogodba s Poljsko nima pomena in mora sama od sebe umreti. Iti vendar pri; de Poljska edina v poštev, če bi bilo kedaj treba braniti romunske meje proti objestnemu boljševizmu. Zveza s Poljsko je za Komune naravna tudi s stališča, da sla obe to-stran tiste velike črte, ki loči dva kulturna svetova.
Po informacijah, ki jih imamo — romunski kralj ie dal pogodbo s Poljsko za (i mesecev podaljšati — sc ho Romunija končno le ukrenila proti sovietski Rusiji. Ta korak ,ii bo, upamo, tem lažji, posebno po odhodu sedanjega pol.iskoca zunanjega ministra polkovnika Ročka, ki ga v Varšavi napovedujejo, ker je gotovo, da bo Rusija poštnin Franciji manj potrebna, če ho smela z vso gotovostjo računati na poljsko zavezništvo.
nato skupaj odpotovala v Ženevo. Računa se, da bo ta sestanek nov skok za morda uspešnejša pogajanja za odstranitev italijansko-abesinskega sj>o-ra, kakor so bila doslej.
Glede na francosko-italijan«ka pogajanja pravi agencija Reilter, da se nihče ne sme preveč nadejati od predlogov, ki jih ie stavtla Italija po posredovanju Lavala. Ti predlogi niso tako velikega pomena, da bi se angleška vlada lahko odločila za spremembo svojega stališča, zlasti pa za spremembo odredb, ki jih jc izdala v smislu ženevskih a/le-pov. Predvsem teli predlogov ne bodo sprejeli Abesinci. Zato jim jih angleška vlada ne bo niti predložila. Vsekakor je pričakovati, da bo Laval poskušal še nadalje posredovati.
Zaenkrat jc torej kompromisna rešitev izključena, ker sc vojno delovanje v Abesiniji vedne bolj razširja. Vedno bolj se čuti vpliv lorda Edcna na razvoj gospodarskih pogajanj. Minister Eden jc izjavil pred svojimi volilci, da se ne sme sklep o izvajanju gospodarskih sankcij omalovaževati, Itcr je čvrsto prepričan, da bodo sankcijc rapidno de lovalc. Agencija Ilavas potrjuje le informacije ter pravi, da je izmenjava misli incd Parizom in Londonom uničila še zadnje upanje onih, ki so verjeli v uspeh pogajanj. Zanimanje je trenutno osredo točeno predvsem na novo italijansko ofenzivo
Danes bo seja francoske vlade, na kateri se bo točno izdelal tekst finančnih sankcij proli Italiji, ki bodo morale lakoj stopiti v veljavo.
Danes sankcije št. 7
Belgrad, 29. okt. m. Jutri postanejo veljavne gospodarske sankcije št. 2 proli Italiji, ki jih je v Ženevi pri Zvezi narodov sprejela tudi naša drža va. Sankcije št. 2 vsebujejo, kakor znano, prepoved kreditov italijanski vladi in ilaliianskitn pod-jetjem ter se morajo ustavili ludi vsa pogajanja, ki so v zvezi z dajanjem posojil Italiji.
Odstop španske vlade
Oster govor Gil Roblesa proti horupciji
Madrid. 29. okl. o. Španska vlada jc imela riuties opoldne /.elo kratko sejo. Potek ilogod; kov .ie l)il zelo dramatičen, ker Lerrnti* ni hotni iz vlade. Njegov tovariš v vladi mini s le t' (lil lioliles gii je moral naravnost na-piusti v parlatticitl u s tribune. (iil Hobles je imel ostor govor proti korupciji v aferi Strauss. ki ga je na/.val mednarodnega goljufa iti.se nato obrnil k zunanjemu ministru Lerrousu in mn rekel, (lu se vsakdo obnaša po svojih čednostih . Šc huje pn je napadel l.crrouxoveg!i tovariša prosvetnega ministra lloehata. Ožigosal ju je oba istočasno. 1'soilu vlade je bila znpečatena.
Seja vlade je bila danes opoldne kratka. Tjerroux in lioehat sla sporočila, ila odstopata. Cliapuprietu jo lakoj dodal, ila podaja ostavko cele vlade, odšel k predsedniku republike in dobil lakoj mandat za sestavo nove vlade.
Popoldne so .sc sestali žc vsi parlamentarni klubi. Najhujši jc Iiil prepir v radikalnem klubu. Predsednik vlade je namreč, sporočil klubu, da naj ila dva nova ministra namesto bivših ministrov Lerronxn in Kocliata.
Vlomilec Urbane obsojen
na
Vendar pa si je Cliapapricta pridržal, ila bo sam izbral može iz svojega kluba. Med | leni so se sestali korlesi, ker se je mislilo, ila se bo uova vlada že predstavila parlamentu. Predsednik Alba pa je sporočil, da šc vlade ui in zato odložil .sejo. Pričakuje sc, da bo nova vlada imenovana že zvečer.	,
Nova vlada že gotova
Madrid, 29. okt. c. Ob sedmih zvečer je , ('liapapriela sestavil novo vlado in jo že julri predstavi parlamentu.
Predsednik in finančni minister Chupaprieta, zunanji minister Martiuez de Blasce, vojni minister Gil Koblcs, mornariški minister Rajola, prosvetni in delovni minister Salmon, prometni minister Lu-cia( pravosodni minister Luis Barfai Lopez, minister za trg. in ind. Juan lspabi Ago, notranji minister Padlo Blauco.
Martincz je bil kmetijski minister v prejšnji ! vladi. Pravosodni minister Lopez ie radikalni po- | slanec in je bil doslej predsednik finančnega odbora.
tO let robije, Turit Franc na 3 leta, Badovinec oproščen
Strašna neurja v Srednji Ameriki
Nevvvork. 20. okt. Iz Niagare poročajo, da je pr /ar napravil na tainošujenl letališču veliko škodo. I n hangar je popolnoma uničen. Uničenih je ludi nekaj letal, druga pa so poškodovana.
/ atlantske obale poročajo, tla so neurja napravila ogromno skedo. Posebno hudo je prizadeto mesto lluerlo Cabezas in okolica, kjer so ogromne plantaže banan. Mestece San Pedro je zaradi poplave jiopolnoma odrezano od ostalih kra jcv. Neurja so besnela ludi v Gualemali. V pri-
Cela mesta so upustošena
morskih krajih so nekateri kraji popolnoma poplavljeni. Veda jc odnesla več mostov.
Mesto Cape Ciracias a Dios ob obali Nikara-gue jc včeraj silen orkan popolnoma razdejal. Le talec Kiagslev. ki je včeraj popoldne preletel mesto iu okolico, poroča, dn sla ostali nepoškodovani ie : carinarnica iti vojaška komanda, b svojim lela- ! lom se je spuslil prav nizko nad meslo in je opazil mnogo inrivili in ranjenih.
Novo mesto, 29. oktobru.
Vsa javnost se gotovo še spominja, na kako dramatičen način je bil v gozdovih v Mirni peči ujet tal in vlomilec Josip Urbane, ki je bil dolgo vrsto let strah Dolenjske. Marsikateremu posestniku ie pokradel, kar mu je prišlo pod roko. Pri svojih vlomih je grozil često z orožjem v roki, saj jc znano, da ga jc imel vedno pri sebi. Dolgo se je umikal In skrival. Dostikrat se jc prav v zadnjem trenutku izmuznil roki pravice, končno pa ga je sreča, ki ga je dolgo časa spremljala, zapustila. Mirnopeški in novomeški orožniki so ga ujeli baš, ko jc od v kmeta preoblečenega stražnika kupoval puško. Prepeljali so ga v zapore novomeškega okrožnega sodišča.
Danes dopoldne je bil pred tnalini senatom istega sodišča skupaj s svojima tovarišema Bado-vincem in Turkom sojen. Po predpisanih formalnostih se jc ob 10 dopoldne pričela razprava. Ur-banč je precej tatvin in vlomov gladko priznal, drugo pa je zopet gladko zanikal. Tudi konfrontacija s tovarišema, ki sla mu marsikaj očitala, ni mogla iz njega izvabiti priznanja. Iz vsega njegovega nastopa kakor tudi iz tega, da je imel komaj 29 let in je bil že 13 krat predkaznovan, večinoma zaradi tatvin in vlomov, je razvidno, da je Urbanč lat po poklicu, kateremu je pač vseeno, kakšno kazen bo dobil. Nekoliko drugačne narave sta
Turk in Badovinec. Tudi ta dva sta bila že prej kaznovana, in sicer Badovinec 6 krat in Turk trikrat. Badovinca, ki je v začetku razprave pričel jokati, razbremenjuje dejstvo, da jc pomagal su-horskim orožnikiin pri lovu na Urbanča. On je namreč obvestil orožniško postajo, da se nahaja Urbanč pri njem. A ko so pol ure nato prispeli orožniki, jim jc Urbanč zopet zvijačno ušel, čeprav so orožniki sedaj streljali za njim. V dokaz temu je od krogle preluknjana kapa, katero pa Urbanč zatajuje, češ, da ni 'njegova. Kljub temu pa prizna, da so ga istega dne res lovili orožniki. Prizna tudi, da jc 19. januarja letos streljal na orožnike v Mrtvici. Pripominja pa, da je to storil radi tega, da bi ga dalje nc zasledovali.
Vse na razpravo povabljene priče niso po večini povedale ničesar novega. Potrjujejo lc svoje prejšnje izjave.
Državni tožilec je predlagal sodišču ostro kazen za obtožence, zlasti za Urbanča, zagovorniki pa so prosili za milo kazen. Po govorih zagovornikov se je senat umaknil na posvetovanje in s tem ie bila dopoldanska razprava končana.
Popoldne ob -1 pa je predsednik senata razglasil sodbo, ki je naložila Urbanču za vsa njegova dejanja polnih 10 lel robije, trajno izgubo državljanskih pravic in povrnitev stroškov, Turku Francetu 3 leta robije in izgubo državljanskih pravic z? 4 leta, Badovinec pa je bil oproščen.
Domači odmevi
Organizacija JRZ
Krajevni odbori
Loški potok: predsednik Jo/cl Itn,- i/ I ravnika. bivši župan: podpredsednik Kupareič jo-žef i/ lleti.j: tajnik Košir Vlojzij i/ Hriba: blagajnik Debcl.jak \lojzij i/ \lalcgu loga in 7 odbornikov.
('crklje pri Kranju': prcilscdins Sleme Kr.. posestnik in tri;, na /g. Brniku: podpredsednik vomhergar t rane. posestnik in čevljar v Pse-nični Polici: tajnik Kulinšek jane/. posestnik. Sp. Urnik: blagajnik Murnik \ ml re j. posestnik In gostilničar v ( .-i-kljah ia 10 odbornikov.
Trcbclno pri Mokronogu: predsednik (jre-benc l.eopold. trgovce v Ircbclncm: podpredsednik Jenko Alojzij, kaplan: blagajnik Cvetan janež, posestnik, tajnik /ti/ck Krnile, pos sin. in I" odbornikov
Begunje. I slaiiovni občni /bor krajevne organizacije .111/. v Begunjah sc je vršil dne 27. oktobra. /,a predsednika ji rtii izvoljen Kranjc jakoli. posestnik. I opol 7.
V Cerknici se jc v ršil dne 27 oklobra i. I. ustanov ni občni /bor krajevne organi/,'ici je lit/., /a predsednika odbora jo izbran Otouičar jane/. posestnik v ( crknici Sprejete so bile končno še ra/.ue resolucije
Sv. Kri/, pri Litiji. Dne <>. oktobre, 195", jc bil ustanovljen krajevni odbor Jll/. /a predsednika je Iiil izvol jen Hribar I' rune. poseslnik v Brezju, /.n vsako vas pa je bil izbrurt po cu nlhornik. \ pisalo sc jc vsu članov od 477 volivcev, torej ogromna večina.
Okrajni odbori
Kranj: predsednik ilr \ition Megušar. oil-veraik v Kranju: podpredsednik r ran,- Delic-I j a k, industri julec. skofja loka: tajnik Prane linšar. bivšj župan i/ Stra/.iščn. blagajnik prane Nfajcršič. bivši oblastni poslanci i/. 1 ržiča.
Kamnik: predsednik Jane/ šlreiu. /iipon v k.....čudi: podpredsednik ilr. Ivan Vličin. glavni urednik Slovenca v Ljubljani; tajnik dr. !> /vokclj. odvetnik v Kamniku; blagajnik I erriiiinnil Novak, župan. Vrhpoije.
Maribor levi breg: predsednik 1'raa.jo Zelmi. župan mariborski: podpredsednik ilr Josip f.eskovar. bivši predsednik inni. oblasti: tajnik
Jože špiudlct. od Sv Ane v Slovenskih goricah; Idagujnik ujne/ Muršnk. župan i/. Voličinc.
Skupščina 7. novembra
Belgrad, 2". okt. tu. Nocoj jc predsednik kr. vlade in zunanji minister dr, Milan Stojadinovič sprejel predsednika narodne skupščine g. Slevana Ciriča. Po sprejemu, ki je trajal nad eno uro, je g. Girič izjavil časnikarjem na njihova vprašanja, da sc bo narodna skupščina verjetno sestala dac 7. novembra t, 1. in da bodo naslednjega dne, to je 7. novembra, izvoljeni stalni skupščinski odbori. Nalo bo izvoljen posebni odbor za proučevanje zakonskih osnutkov, ki se nahajajo pred narodno skupščino in med katerimi je ludi konkorrial. Na-dalje je g. Cirič izjavil časnikarjem, dn bo po sedanjem stanju stvari skupščina delala. V jx;gledu političnih zakonov pa bo izvolila odbore šele tedaj, ko sc lx> prvi politični zakon predložil narodni skupščini v pretres.
Se*tan jh Pohorcev v Celju
Preteklo sredo zvečer se je vršil v Celjskem domu v restavraciji po daljšem času zopel redili članski sestanek celjske JNS. Povabilu odbora se jc odzvalo 25 }0 najbolj bruninih celjskih Pohorcev. Med drugimi smo opazili na sestanku gimn. dir. Mravljaka, dr. Kalana, dr. Vrečka, dr. Bavdeka. pis. rav. Marčiča. pismonošo Cergola, /.ahkarja, mag. Posavca, magistralna uradnika /ni-dariča iu Prcsingerja, jjoslajcuačelnika Vranjeka itd, (_> političnem položaja je poročal g. poslanec Prekoršek, ki sc jc dotaknil vseh najbolj perečih vprašanj: o premeščenju uradništva, o znižanju uradniških jjlač, o regulaciji Savinje, o položaja v Belgradu, o slovenski zastavi, o celjski občini, posvetil je liuli de! svojega govora banu dr. Natlačeni! in ■ -ministru za propagando« g. dr. Kreku. 1'akega terorja kakor sedaj vlada, gospod posla-nec še nc jx)iniii. Edino konstruktivni del države, Pohorci, nimajo nikjer ničesar govorili, zalo gre vse narobe. Cenzura še ni bila nikdar tako huda, kakor je sedaj. Uradništvo se v deselisečih prestavlja na jug, pri imenovanju mestnega sveta v Celju se ip na Poliorce prav nič oziralo, in druge lake stvari. V lakein položaju, je izjavil g poslanec. najde še največ nlehe v družbi svojih najboljših prijateljev. - To tint tudi mi prav radi verjamemo
Abestnsfej spor in naše gospodarstvo
Zahteve naše lesne industriie
Belgrail, 20. okl. in. Danes je zaključil svoje Jelo os»ednji oiUxir lesnih trgovcev iu induslrijcpv. V prvi vrsii je skupščina pretresala stanje naših plačilnih odnosov -z Italijo ter glede lega predložila vladi sledeče predloge:
t, da se odpove obstoječa klirinška |>ogodba z Itali jo:
2. da se mesto kliriuga uvede svobodno pla Jevanje blaga lakoj po izvozu:
1. da se medtem začasno uvede vse delno nakupovanje klirinških nakaznic po Narodni banki;
4.	da odobri Narodna banka na temelju kli-rinškili terjatev izvoznikom kredii v višini 70 do S0% teli terjatev;
5.	da se lakoj podvzamejo vsi potrebni ukrepi v svrho zavarovanja plačil obstoječega klirinškega salda, m lo s čila manjšo izgubo. Način, kako naj »e lo doseže, je opisan v nadaljnjih sedmih točkah spomcnice.
Nadalje so ua seji pretresali splošno stanje lesnega izvoza s posebnim ozirom ua stanje v Italiji. Tudi glede lega so bili vladi predloženi sle deči predlogi:
1.	skuša naj sc izognili raztegniivi gospodarskih sankcij proti lialiji na prepoved izvoza našega lesa v Italijo, ki znaša 00JS vsega našega izvoza;
2.	takoj naj se podvzamejo vsi jiotrebni koraki radi komprnziranja izgub;
3.	oni uvoz, ki je prej prihajal iz Italije, ki pa je radi iialiianske prepovedi izvoza gotovih predmetov sedaj odpadel, naj se v čim večji meri nai>oli v one države, ki so v stanu, da prevzamejo naš les;
4.	uvede naj >e z državno |XN.I|)oro stalna pa-robrodska zveza / Levanto, ki je za naše lesno gospodarstvo velike važnosti;
5. začne naj sc delati za čim tesnejšo lesnoindustrijsko zvezo s Španijo na la način, da se tam uslanovi jjolrebno število naši h gospodarskih predstavništev;
0. preferencial za uvoz lesa v Francijo in Alžlr naj se v oai višini, kakor ga uživa Avstrija, odobri tudi naši državi;
7.	posveti naj se največja |x>zoraost matijar-skemu tržišču,' ki je v stanu, da absorbira mnogo več našega lesa, če bi bil istočasno omogočen tudi uvoz madjarskega lesa v našo državo;
8.	z vsemi sredstvi naj se skuša izravnati trgovska bilanca z Anglijo, iti sicer z uvedbo pri valnega blagovnega kliringu za lo državo;
0. V Vel. Britaniji naj se skuša doseči, da čim bolj forsira uvoz našega lesa v njene kolonije in dominione;
In. uredi naj se naše trgovinsko plačilno razmerje z Argentino, ki je važno Ir/iščc našega lesa.
Dalje jc skupščina sklenila, da |x>šlje posebne delegate v mednarodni stalni odbor, ki bo zasedal meseca novembra v Parizu. Končno so sklenili, da se naprosi kr. vlada, da čimprej izdela uredbo o poživljcnju in zaščiti lesnega gos|xidarstva s tem, tla izvršitev le-te zaupa osrednjemu odboru.
Ali je življenje vredno življenja?
Drevi bo ob 8 zvečer v Mostah v Ljudskem domu skioptično predavanje. Predaval bo g. Miha .fenko o temi: Ali .io življenje vredno življenja?« — Pridite!
Dunajska vremenska napoved: niinie.iše in lepše vreme.
Knez-namestnik Pavle v Londonu
London, 20. oklobra. Danes oh 10.10 dopoldne sc jc Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle odpeljal iz svojega hotela v spremstvu odpravnika jioslov kr. poslaništva dr. Pavla Karoviča v predsedstvo angleške vlade na Dovvniiig-Streehi. V predsedstvu je Nj. kr. Vis. kneza-namestnika takoj sprejel predsednik ministrskega svetu Slauley Baldivin. Nj. kr. Vis. knez-namestnik sc jc pomudil v razgovoru z Baldvvinom okoli tri četrt ure.
Saljapin v Belgradu
Sedeži po tisoč dinarjev
Belgrad, 29. okt. m. Jutri zjutraj prispe z eks-presnim vlakom iz Pariza v Belgrad svetovno znani basist Ijodor lvanovič Šaljapin, ki bo nastopil zvečer v bclgrajskein gledališču. Ze dva dni je na gledališko blagajno naval, kakršnega gledališče še ne pomni, ne glede na to, da stane najdražja vstopnica 1000 Din.
Kaj je s skakalnico na Planici
Belgrad, 29. okt. m. Veliko pozornost je v tukajšnjih športnih krogih zbudila vest, da je skakalnica v Planici in jirireditve v njej v resni nevarnosti, da sc radi materielnih razlogov zanemarijo. Tudi v ministrstvu za telesno vzgojo naroda so mnenja, da bi bilo na vsak način, ludi z največjimi žrtvami, treba preprečiti, da bi ta -.grob svetovnih rekordov« začel propadali in bi se ustavile prireditve, ki so že dve leli lako krasno uspele na ponos jugoslovanskega športa.
Visoka šola za telesno vzgojo
Belgrad, 29. okt. m. Slovenec-, je že poročal, da jc zelo dvomljivo, ali bo lahko otvorjena visoka šola za telesno kulturo do 15. novembra. Res so se sedaj pojavite ovire, zaradi kalerih omenjena šola v doglednem času še ne bo otvorjena. Kakor znano, je bila osnovana z ministrsko naredbo, vse pa kaže, da se z otvoritvijo šole ne more računati poprej, preden nc bo sprejet poseben zakon za to šolo, kakor to sedaj zahteva Glavna kontrola.
Gibanje zasebnih nameščencev
Belgrad, 29, okl. m. /.veze zasebnih nameščencev, bančnih in zavarovalnih uradnikov ter lekarniških sotrudnikov so sklicale za 2. in 3. novembra v Belgradu veliko vsedržavno anketo, za katero so bila odposlana vabila vsem organizacijam, ki so včlanjena v zgoraj omenjenih treh zvezah, dalje interesiranim ministrstvom, narodni skupščini, centralnim tajništvom delavskih zbornic, okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev in raznim drugim korporacijam. Iz Ljubljane je povabljen tudi Pokojninski zavod. Glavni del ankete bo osredotočen okoli zahleve po pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev, dalje ludi oa bolniško zavarovanje, na ureditev delovnega časa in sploh na ureditev pravic zasebnih nameščencev.
Tramvaj Belgrad-Zemun
Belgrad, 29. okl. m. 5. novembra bo otvoritev dolgo pričakovanega tramvajskega prometa med Belgradom in Zemunom čez novi zemunski most. Tramvajski promet bo popolnoma izpodrinil dosedanji in počasnejši promel z ladjami, Iz belgraj-skega središča, to je izpred kavarne »Moskva- do pošte bo stal prevoz za osebo 2 Din. Tramvaji bodo vozili vsake četrt ure iz skrajnih točk.
Stavka t> resuvsbem rudniku
Belgrad, 29. okt, in. Včeraj zjutraj je stopilo v resavskih rudnikih, ki so last belgrajskega industrijalca Blagoja Jociča, v stavko vse delavstvo, fi00 po številu. Delavci zahtevajo zboljšanje delovnih pogojev, boljše postopanje z njimi, ukinitev bonov, ki so bili uvedeni leta 1931 ob priliki krvo-prelitij v rudniku, s katerimi delavci ne morejo kupovati nikjer drugje, kakor samo v rudniku Blagoja Jociča. Dalje zahtevajo boljše izplačevanje in oskrbo 7. življenjskimi potrebščinami. Rudarji so o stavki obvestili Delavsko zbornico in Zvezo rudarjev, upravnik rudnika pa oblast in lastnika.
Zastopniki nemške ga olimpijskega odboru v Belgradu
Belgrad. 29. oklobra, m. Zastopniki ncni-! škegu olimpijskega odboru, ki bi morali, kakor je bilo prej javljcno. prispeti ilunes dopoldne, so prileteli na /eniunsko letališče žc snoči. Dano dopoldne so obiskali ministru /a telesno vzgojo narodu, v oslulem pa so bili gostje nemškega poslaniku. .Napravili so tudi izlete, ki so bili določeni /o v programu. Oa-mikarjem so /astopniki izjavili, da bo oliui|iijada v Berlinu presegala vse dosedanje slične prirodltve. Pri-javilo se je /c 4'i držav. Predvsem bodo nogometni turnirji /ilru/ili toliko nogometašev', kakor doslej šc nikoli.
Konference Obrtnih zbornic
Osijek, 29. okt. m. Tu je bila danes predkon-ferenca tajnikov vseh obrtnih zbornic iz države Ljubljansko zbornico je zastopal dr. Josiji Pretil a r. Danes dopoldne je bil sestanek, na katerem so bile sestavljene resolucije, ki jih bodo posamezni referenti predložili konferenci.
Volitve v Švici
llascl, 29. okt. AA. Po najnovejših neuradnih podatkih so nedeljske volitve v Švici pokazale, da se prebivalstvo v političnem pogledu ni mnogo prcorljentiralo. I'o teh podatkih dobi stranka svobodoniisleeev (liberalci) 48 do 50 mandatov (doslej 52), soeljalno demokratska 'stranka .r»f do 52 (41), katoliška k o n s e r v a t i v n a str a n k a 42 (44), kmetska stranka 2.1 (Hil), mladoknietska stranka 4 (1), liberali K (ti), koinunsiti 2 (3), stranka konzumentov 7 (7), iiacijonalna fronta I (0). ženevska nncljoiialnn unija I (0). stranka svobodnega gospodarstva, I (II).
Lavala bodo le vrgli?
1'ariz, 29. okl. h. V tukajšnjih političnih krogih sc zelo mnogo razpravlja o leni. kakšen vjiliv bo imel na vladni položaj izid kongresa radikalno stranke. Cejirav resolucija radikalne stranke, v kateri se zahteva zakon proli raznim ligam, ni obvezna za radikalne ministre, prevladuje vendarle mnenje, da bodo oni prisilili, da se li zakonski predlogi predložijo, oziroma, da sc o njih prične diskusija v parlamentu. Vprašanje jn, kakšno stališče bodo zavzeli danes ministri, če bi se Laval odločil, da gre na slran radikalne stranke. Na to vprašanje je nemogoče odgovorili, toda priznava se. da bi razprava v parlamentu lahko dnvedla dn krize, čeprav bi sc morala nova vlada naslanjali ua iste stranke, kakor današnja, /a la slučaj se govori o možnosti Mandel-Flaiidin-Her-riotove vlado, ki bi imela nalaga, da stori korako proti desničarskim ligam ler da vodi tekočo pnsle do volitev. Gre samo zn lo, da se pridobi Lnvala zu vodslvo zunanjega ministrstva. To bo najbrže ludi uspelo, ker med njim in radikalno stranko glede vodstva zunanjega ministrstva ni bilo nobenih nesoglasij.
(lovori sc celo. tla bo francoski ministrski predsednik Laval zaradi izredno težkega notranjega položaja prisiljen opustili vlogo posredovalen med llaiijo in Abesinijo. Laval se bo moral posvetiti z vsemi silami rešitvi notranjih problemov, ki se vsak dan bolj zaoslrujejo. Dalje sc trdi, da jc malo izgledov, da hi sc Lavala posrečilo odstraniti notranje spore, ki so se zaradi gospodarskih in finančnih sankcij proli Italiji še bolj poostrili,
Osebne vesti
Belgrad, 29. oktobra, in. s kraljevim uki. zoni so premeščeni: Martin Pavlic, timuični svetnik in upravnik glavne carinarnice v Ljubljani, za svetnika finančnega minislrstv; v carinskem oddelku: dr. Vaso Pitera, tajnik v finančnem ministrstvu v carinskem oddelku, za finančnega tajnika in upravnika glavne carinarnice v Ljubljani; oba po službeni potrebi- na I. deško meščansko šolo v Ljubljani Albin Lujovic s tem du dela v prosvetnem oddelku kr bonsko uprave v Ljubljani: nu, I. dekliško meščansko šolo v Ljubljani Ivanka Proscm i/ Zgornc šiške : tem, dn poučuje v telovadnici učiteljišča v Ljubljani; na meščansko šolo v Ttbovl.je Anton Ostere, upravitelj meščanske šole v Senovem: 7a upravitelju meščanske šole v Senovem pa Albin Zavrl, dosedanji upravitelj v Trbovljah. Upokojen jc Ivan koštial, profesor realne gimnazije v Novem mestu.
Belgrajshe vesti
Belgrad. 29. okt. ni. Danes je bila seja ministrov, članov gospodarsko - finančnega odbora. Na- soji so razpravljali o vprašanju razdelitve, kreditov /,a pasivne kraje. Sklopi bodo predloženi še v dokončno odobritev ministrskemu svetu.
Belgrad, 29. oktobru. \A Po poročilu Narodne banke se je dac 28 oktobru 1 I. izvršilo po n c m š k c m k I i r i n g u i/|.lnčilo postorili je avize št. 8182 / rine 4. milja, po italijanskem kliringu jia šl. 75.152 z rine 29. julija t. I.
Helgrad, 29. okt. ni. Tc rim so vrše strokovni izpiti za uradnike fin. kontrole. Izpitom, ki sc polagajo v finančnoni ministrstvu, iinčeljujc načelnik oddelku za finančno kontrolo Dragiša Vitlakovič. K izpitu se jc pri javilo ln d i nekaj Slovencev.
Belgrad, 29. okt. m. Snoči je zopet gostoval v tukajšnji operi v glavni vlogi lloffmanovih pri povedk slovenski operni pevec Josip Rijavec.
Belgrad, 29, okl. m. Davi ob 2.40 je odpotovale i/. Belgrada v smeri preko Rakeka moštvo BSK nt turnejo v Švico in Škotsko. Moštvo potuje pod vodstvom podpredsednika BSK dr. Andrcieviča.
Dejstva govorijo
V Mariboru, 29. oktobra 1935.
O duhu, ki se širi med nemško narodno manjšino v naši državi, je treba javno spregovoriti. Tega duha oznanjajo časopisi nemške manjšine, ki so tako vneti zagovorniki nemškega narodnega socialijma, da so v tem oziru povsem »zenačeni« z glasili te stranke v Lenič i ji. Celjska »Deutsche Zeilung«, je tako navdušena za narodni socijalizem, da bi si kar najrajše zaznamovala svoje čelo s kljukastim križem, ako bi le mogla Ta duh se zadnji čas javlja z neko posebno osvajalnostjo, ki je zopet oživela kot tajno ohranjevana dedščina nekdanje Schonererjeve vsenemške stranke, ki ji je v mladih letih pripadal tudi narodnosocijalislični Fiihrer. Nam je ta osvajalnost dobro znana kot težnja po ponemčevanju slovenskega življa. Pravih Nemcev na našem šlajerskem nikdar ni bilo mnogo, zato bi njihove redke vrste morali sirom naše domovine iz in dopolniti riemškutarji. Ta težnja je z agresivnim duhom nemške narodne manjšine zopet ož'vela. Po mariborskih ulicah se je nenavadno razbohotilo nemškmlarjenje, to je tista spa-kcdrana nemščina, ki jo mora sam narodni socijalizem odkloniti s svojega rasnega (plemskega) slališča. Da bi se dobilo potrebno število otrok za nemške manjšinske razrede in oddelke, se kupujejo slovenske duše slovenskih olrok z darili v denarju m blagu. Po srednjih šolah se vrš,i tajna propaganda med učenci, da se vpišejo kol Nemci. Znan nam je slučaj, da se je na neki srednji šoli v Mariboru precejšnje število dijakov, ki so bili lani vpisani kot Slovenci, dalo lelos vpisati za Nemce. To je nasledek propagande nekega vse-
učiliščnega dijaka slovenskega imena, pa nemšku-tarskega mišljenja, "lako se v tej mladini vedno bolj odraža duh Hitlerjeve mladine.
Svoje ugotovitve moremo podpreti iu podkrepiti s člankom, ki je izšel v prvi polovici oklobra v nemških časnikih v Avstriji. Clankar ugotavlja, da se med neniško-naroduo manjšino v naši državi vrši propaganda iz dveh organizacijskih točk. »Društvo za Nemce v inozemstvu«, tako se v član ku doslovno poudarja, »je poslalo strnjene potniške skupine s posebnimi kulturno propagandnimi čelami in političnimi govorniki. Državno vodstvo mladinske organizacije v Nemčiji se ni zadovoljilo s leni, da je poslalo mlade narodne socijalisle novo-poganskega svetovnega nazora, ler vabilo i Nemce iz Jugoslavije v Nemčijo, marveč je ludi 1 poslalo denar. Dočim se je vodstvo Švabsko-nemškega kulturbunda trudilo za popravo položaja nemške manjšine, so v domovih tega bunda njegovi v Nemčiji vzgojeni mladi člani v zvezi z zastopniki Hitlerjeve mladine iz Nemčije prepevali pesem, ki zahteva ves svet. Dr. Awend, vodstva — željni zdravnik, je prevzel vodstvo te skupine obnove« v Svabsko-nemškem kulturbundu ler je organiziral s sredstvi iz Nemčije v vseli podružnicah bunda propagando na široko in globoko s pomočjo polnih učiteljev iz vrst nemške manjšine ali Hitlerjeve mladine. Ne da se zanikati, da se je v tej radikalni narodnosocijalislični skupini v okvirju nemške mladine |»srečilo dobiti znatno število pristašev. V koliko lo pomenja zmago nemške marke nad nižje stoječim dinarjem, o tem tukaj ne bomo odločali. Vsekakor pa je že danes politična moč švabsko nemškega kullurbuuda jako oslabljena «
III. državna realna gimnazija v Ljubljani
Novo poslopje že 0r®€$e
Ljubljana, 29. oktobra.
Na tehničnem oddelku banske uprave se je vršila od 19. do 23. t. m. licitacijska oddaja del najnižjim ponudnikom za gradnjo III. državne realne gimnazije v bežigrajskem okraju. Za nekatera dela je bilo večje zanimanje. Gimnazijo gradi banska uprava na takozvanih »pekovskih njivah« ob Krži-čevi ulici. Banska uprava je najela za gimnazijo pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani 7,500.000 Din posojila proti primerni amortizaciji. Vsa dela so- bila po načrtih tehničnega odseka proračunana na približno 8,300.000 Din, pa bodo oddana za mnogo nižjo vsoto tako, da bo banska uprava lahko s posojilom krila izplačila za |X>samezne podjetnike. Opremo za gimnazijo pa bo krila iz rednega letnega svojega proračuna. Na treh licitacijah so bila oddana le nekatera, zlasti najnujnejša dela, za druga dela, ki prihajajo v poštev šele prihodnje leto, je bilo manjše zanimanje inleresiranih obrtnikov in podjetnikov, ker je pač težko že letos napravili kalkulacijski račun z najnižjo [>onudbo zaradi ne-stalnosti cen raznega materijala in sirovin.
Pri prvi licitaciji 19. t. m. so bila oddana težaška, zidarska in železobetonska dela najnižjemu ponudniku stavbeniku Emilu Tomažiču iz Ljubljane proti |x>puslu 24.2% od uradnega proračuna
za 3,0%.375 Din. Dalje so bila oddana tesarska dela in sicer dve tretini teli del tesarskemu mojstru Franu Martincu v Ljubljani proti 13.33% popusta za 129.824 Din in eno tretino del je prevzela Prva produktivna zadruga lesarskih mojstrov v Ljubljani za 69.308 Din. Kleparska dela je prevzela tvrdka Mihelčič Jože & drug s popustom 1.8% za 464.025 Din. Licitacija ključavničarskih del ni usjiela. Licitacija del II. skupine, ki se je vršila 21. t. m„ ni pojTolnoma uspela. Oddana so bila dela za (»laganje linoleja tvrdki J. černe s 10.5% popustom za 282.410 Din. V III. skupini so bila 23. t. m. oddana tudi le nekatera dela. lako: vodovodna inštalacija Ivrdki L. M. Ecker sinova v Ljubljani s popustom 4% za 173.OT Din. Napravo vodovodne centralne kurjave je prevzela Ivrdka Lovro Pičman s 3.1% popustom za 825.329 Din.
Ban g. dr. Marko Natlačen je v soboto podpisal in odobril omenjene oddaje del Tako je gradnja III gimnazije [»overjena stavbeniku Emilu Tomažiču. To jvodjetje je že v ponedeljek pričelo na ]>ekovskih njivah s prvitni pripravljalnimi deli, ki bodo posto|X)ina na|»redovala in bo jMzneje pri stavbi zaposlenih do 150 delavcev. Ce ne bo preveč hudega mraza in drugih hujših vremenskih nezgod, je računati, da bo gimnazija v surovem stanju že do zime pod streho.
V treh arah — trije požari
Maribor, 20. oktobra.
Za lio.ško okolico je bil včeraj pravi črni dan. Kar na treh krajih so sc v razdobju ne-kuj ur pojavili jx>žari, ki so povzročili občutno škodo ter znova oživeli govorice o požiralcih, ki so zadnje čase nekam potihnile, ker se ni pojavil noben nov slučaj požara. Prvi ogenj jc nastal v Pivoli. Okoli I. ure popoldne se je pojavil gost črn dim nad enokrovnim gospodarskim in stanovanjskim poslopjem posestnika Lorberja. V nekaj minutah je bila streha v plamenih, da so imeli domači komaj toliko časa spraviti živino iz hleva ler iz, hiše nekaj najpotrebnejše obleke. Na pomoč so prihiteli gasilci iz iloč, Razvanja in Bohove. Njihovemu napornemu delu gre zahvala, du se ni razširil požar na troje sosednjih poslopij, ki jih je ogen j neprestano ogrožal, škoda je znatna, ker je zgorela vsa živinska krma. ki je sedaj tako draga, ter vse življenjske potrebščine, da so si domači rešili le golo življenje. Zavarovalnina je zelo nizka ter nc krije niti del škode. Komaj so postali gasilci v Pivoli gospodarji položaja, že so jih klicali na drugi konec — v H oko pod Pohorje, kjer je začelo ob pol treh goreti gospodarsko poslopje posestnice Rečni-
kove. Vse tri požarne orambe so se podale s svojimi motorkami na pomoč, in res sc je posrečilo obraniti stanovanjsko hišo ter poslopja soseda Vodolm, da niso jiostala žrtev plamenov. Tudi tu je škoda zelo velika, zavarovalnina pa majhna. Proti večeru so gasilci dovršili mučno gašenje ter se odpravili na domove. Komaj pa so spravili bočki gasilci motorko v garažo, žc se jc posvetilo nebo nad DogoŠami. Gorelo je tam gospodarsko poslopje nekega posestnika. Ker so pa prišli nn pomoč že gasilci iz sosednjih okolišev, ni obstojala ve.ja nevarnost za razširjenje požara ter so ostali liočk: gasilci doma. Ljudje sumijo, da gre tudi v teh slučajih za namerne požige zločinske roke kur jc pa to pot manj verjetno ker so se vsi trije jiožari začeli pri belem dnevu.
Za pran e Vašega perila
uporabljajte le
PERION
ki Vašemu perilu ne škoduje. — In domač slovenski izdelek je!
Novi cestni odbori
Ljubljana, 29. okt.
Ban dr. Marko Natlačen je razrešil stari cestni odbor za Ljubljano in okolico ter so mesto dose-I danjih odbornikov imenovani naslednji gg.: Jože I Oražem, posestnik v Mostah pri Ljubljani, ki je j obenem 1. načelnikov namestnik; Jože Perme. posestnik in gosti'ničar v Ponovi vasi, ki je 11. na-i Čelnikov namestnik, dr. Ivo Cesnik, odvetnik v Ljubljani, ki je Ul. načelnikov namestnik; Franc Novak, posestnik, Vič 17, ki je IV. načelnikov namestnik; inž. Janez Umek, uradnik v Ljubljani, Jože Brenčič, posestnik na Vrhniki; Ivan Petrič, posestnik in trgovec v Borovnici, Franc Lončar, posestnik v Horjulu št. 2; Franc Juvan, posestnik in mlinar v Srednjih Gameljnah; Karel Erjavec, i mizar na Brodu pri Št. Vidu; Vinko Ahlin, posestnik na Ježici 14; Mirko Merzelj, posestnik na Igu 85; Matija Jeran,, posestnik in gostilničar v Beri-čevem; Janez Trkov, posestnik v Zadvoru 24 pri Dobrunjah; Jakob Božja, posestnik v Podgorici pri Šmarju; Alojzij Ambrožič, posestnik in trgovec v Gaberju; Ivan Keber, posestnik na Studencu pri D. M. v Polju, in Ignacij Novak, posestnik v Vna-njih goricah 29. Načelnik cestnega odbora je po zakonu predsednik občine na sedežu okraja, sedaj dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik in predsednik mestne občine v Ljubljani.
Logatec, 29. oktobra.
G. ban je razrešil odborniške službe dosedanje odbornike tukajšnjega okrajnega cestnega odbora. Za odbornika in načelnikovega namestnika je imenovan g. Ludovik Kržič, posestnik in predsednik občine Stari trg, za odbornike pa gg.: Ivan Seliak, posestnik v Stari vasi 10; Franc Kune, posestnikov sin, Rovte 93; Ivan Plečnik, posestnik in mizarski mojster v Hotedršici; Andrej Modic, posestnik na Rakeku 144; Franc Širca, posestnik v Planini; Ivan Otoničar, posestnik v Cerknici 55; Jakob Kranjc, posestnik v Topolu 8; Janez Ko-čevar, zidarski mojster v Podložu 25; Rafael Za-krajšek, posestnik Za krajem 2; Karel Kovač, posestnik in industrijalec v Starem trgu. Načelnik cestnega odbora je po zakonu predsednik občine na sedežu okraja, sedaj Gregor Tršar, posestnik in predsednik občine Dolnji Logatec.
Konjice, 29. okt.
Banska uprava je razrešila dosedanji okrajni cestni odbor ter so v novi cestni odbor imenovani naslednji gg.: Franc Hohnjec, župnik v Čadramu, za odbornika in načelnikovega namestnika; za odbornike pa: dr. Franjo Macarol, odvetnik v Konjicah; Martin Sumer, posestnik in trgovec v Konjicah; Anton Toman, posestnik nat Pre-žigalu, Miha Vehovar, posestnik v Ličenci; Janez Margič, posestnik v Zbelovem Alojz Sivec, posestnik v Stranicah, Ivan Zintauer, posestnik v Stenici; Jurij Orož, posestnik v Zrečah; Franc Založnik star., posestnik, mizar, mojster in gostilničar v Konjicah; Karel Lepolusk, posest»4;k v Spodnjem doliču, in Blaž Jelen, posestnik v Oplotnici. Načelnik cestnega odbora je po zakonu predsednik občine Slovenske Konjice Alojzij Križnič.
Naši iavnostr
Obstoječe gospodarske razmere so spravilo tudi znaten dol slušateljev Univerzo kralja Aleksandra v skrajno težak položaj. Beda in obup ta-rota mlade ljudi, ki so so po dolgoletnem študiju in mnoci tik pred izpitom in tik pred ciljem svojih stremljenj znašli pred tožkim vprašanjem, kako preskrbeti najnujnejše življenjske potrebščine, ker so po|>olnoina ali vsaj deloma prenehale podpore od doma in od javnih ustanov in ker so se tudi možnosti postranskih zaslužkov skrajno zmanjšale.
To razmere so privedle vso akademsko mladino do tega, da je v popolni složno«!i in ob udeležbi vseh kulturnih in strokovnih akademskih društev ustanovila »Jugoslovansko akademsko podporno društvo« v Ljubljani. Pokroviteljstvo d rušiva so blagovolili prevzel' rektor Univerze g. dr. ing. Samec Maks, ban dravske banovino g. dr. Natlačen Marko, prevzvišeni škof ljubljanski g. dr. Rožman Gregorij, predsedstvo upravnega ter nadzornega odbora sta prevzela univerzitetna profesorja gg. dr ing. Kral Alojzij in dr. Po-1 e c Janko.
Pripravljalni odbor je pod nazivom »Akcija za pomoč revnim akademikom že v pretekli zimi od januarja t. 1. dalje vršil nabiralno akcijo, s pomočjo katere mu je uspelo nuditi podpore ca. 30 akademikom večinoma s hrano, deloma tudi z obleko in perilom.
Za početo akcijo Jugoslov. akademsko podporno društvo nadaljuje ter prosi pri tem za uvidevno naklonjenost vse naše javnosti. Darovi naj se pošiljajo na naslov: > Jugoslov. akademsko podporno
KINO UNION
Dane« ob 14. url Vlutlneju Prosv. zveze
l.uls Trenaer v nimu planin, zime .„.	športnega poguma lil brliUega izseljenskega
ItlL 22-21	Kruha.
IZGUBLJENI SIN
Enotna cena vseui prostorom samo Din 4-so
društvo . Ljubljana, 1'niverza, ali nn poštnočekov. račun: lieklorat 1'niverze kralja Aleksandra v Ljubljani, št. 10072.
Vsak, tudi najmanjši dar ho društvo Iu vsa nkadeinsku mladina znala hvaležno cenili in izražala že vnaprej svojo iskreno zalivalo.
Jugoslov. akadem. podporno društvo v Ljubljani.
Nov banovinshi šolshi odbor
Ljubljana, 29. oktobru.
V biinovinski šolski odbor so imenovuiii: Prosvetni insprktoi Ivan Dolenec in vršilec dolžnosti banovinskegu šolskega nadzornika Ivun štrukelj, dalje so imenovani za člane: Anton Dokler, direktor drž. učiteljske šole v p. v Ljubljani, Jože Arhar, mizarski podjetnik, šl. Vid nad Ljubljano, Ivan Prijatelj, profesor učiteljske šole v .Mariboru, Smetanova ulica 3(1, Janez šelib. posestnik, Do-bova 2, p. Slov. Konjice, in dr. Alojzij Zupan, slolni kanonik v Ljubljani.
Razrešeni pa so članstvu v bunovinskem šolskem odboru: Franc Vrhovnik, profesor nu I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani, Frane Drnovšek, okr. šolski nadzornik in Andrej skulj, okr. šolski nadzornik. ler člani: Janko llnrle, meslni župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljnni, Kngelbert liangl v Ljubljani, Valentin Babnik. predsednik upravne občine št. Viil nad Ljubljano. Janko Kukovec, predsednik bivše upravne občine Celje okolica ter dr. Jos. Pučnik, odvetnik v Slovenski Bistrici.
Kdo je zahrivil nesrečo na Ježici?
V Slov. Narodu št. 24». od' 28. I. m. se j( opravičilu železniška uprava in prevalila vso krivdo za nesrečo na uvtopodjetniku. Kol poslo-vodju podjetja Mugisler pu rečem naslednje:
1.	Ali je bil dan signal od strojevodje s piščalko uli ne, se bo ugotovilo drugje. Vprašam pn javnost, uli je mogoče v zaprtem avtobusu, pri brnenju motorju in poleg tega v dežju slišati lokoinolivin znak, ki je dan po uradni ugotovitvi 200 metrov proč od avtomobilu!' Ako je strojevodja videl avtobus že 200 iii ]ireje, zakaj ni ponovil žvižgu, če je vedel iln preli nevarnost? Priče trde. du žv ižgu sploh niso slišale!
2.	Uradno trditev, da šofer.ni vozil z zmanjšano brzino, bodo ovrgli pusažirji i s. K po številu. če bi šofer ne vozil z zmanjšano brzino in zelo zelo previdno, bi ne mogel v zadnjem trenutku zaviti avtobusu v strun. Lokomotiva in avtobus slu vozilu pravokotno drug nu drugega, torej je le šofer preprečil večjo nesrečo, ker je omilil udarec lokomotive s tem, da je znvil avtobus v isto smer v kateri je šla lokomotiva,
č uvajev znak z lučjo so priče videle isli trenutek, kakor lokomotivo, /tikaj je izključeno, du bi pritekel čuvaj uu križišče šele zililnji trenotek? čuvaj je dal znak z belo lučjo kur nasprotuje običajnemu znaku STOJ«, ker se zu istega uporablja rdečii luč.
4.	Kdo od uvtomobilistov je izvajal ali videl izvajati šoferju predpise čl 110 zakonu o železnicah. to se prav i. da jc pred ž( lezniškim prelazom uslnvil vozilo in sc prepričul o prihodu vlaka? Ta predpis tudi gotovo ni praktičen. kei medtem, ko se šofer vrača v avto in vozi naprej, tudi vlak ze lahko pride do prelazu in kurumholiru z uviom. katerega šofer sije nekaj trenotkov poprej prepričul. da ua progi ni vlaka. In železniške prelaze pusiru dnevno ogromno število avtomobilov!
5.	Rodimo bolj stvarni in ugotovimo, kje so se samo v dravski banovini zgodile večje nesreče n 1 i nu prelazih z z.ntvornicumi uli na prelazih brez zulvornic? Tudi zukou o železnicah, da ista ni vezana na napravo zulvornic na lokalnih progah, ne bo znbranil nesreč, ker je treba upoštevati tudi ceste, ki jih tukn loknlnn proga seka! V tem slučnju je to glavna cesta Trst—Dunaj. Sicer pn naj sc merodujni faktorji za zatvornicc spomnijo na nesreče Vrhničanu. Velenjčana iu mogoče še koga drugega, ki se ni mogel ogniti s tračnic ter je zaradi tega povzročil katastrofo, medtem ko o sličnih nesre-čuli na progah z zatvornieami nis.mi slišal.
Fran Magister,
kot poslovodja »Avtoprometnc Magister«.
„ Narod naš dokaze hrani"
Slovenska prosveta v vednem boju za svoj
obstanek. — Največja kulturna organizacija
na Balkanu.
L. 1897, je dr. J. Krek ustanovil Slovensko kršč. soc. zvezo kot centralo vseh nepolitičnih kršč. soc. društev. Pod Krekom je ta centrala vršila dvojno delo: tvorila je izobraževalno društvo za Ljubljano, obenem je bila to centrala vseh prosvetnih in izobraževalnih društev. Pred vojno je bilo v njej včlanjenih 374 društev s 40.000 člani in članicami. Širila so društva narodno zavest, stala so vedno v ospredju proti ponemčevanju slovenskega življa. Ko pa je dr. Krek zaklical Sloveniji, naj obrne pogled na jug, tedaj so članice izobraževalnih društev nabrale nad 100.000 podpisov za Jugoslavijo. Izvršile so takorekoč plebiscit, ki je odločil, da naj se Slovenija združi z ostalimi pokrajinami na slovanskem jugu v Jugoslavijo. Leta 1923. je sprejela Slov. kršč. soc. zveza novo ime, osnovale so se prosvetne zveze v Gorici, Celovcu, Mariboru in v Ljubljani. Fašistični režim !e Prosvetno zvezo v Gorici kmalu razpustil in ves kulturni svet se je zgražal nad to nekulturnostjo v zavesti, da večjega zločina proti kultur-Btemii narodu skoro ni mogoče zagrešiti.
f^oben Slovenec ne more biti vesel težav in i4vir, s katerimi se mora boriti Prosvetna zveza v Celovcu, kaj pa bo šele dejal, ko se spomni, ka-*o se je godilo slovenski prosveti na njenih svobodnih jugoslovanskih tleh?
Pred razpustom je bilo vseh prosvetnih dru-itev 460 s fantovskimi in dekliškimi krožki, 109 dramatičnimi odseki, 76 pevskimi zbori, 14 godbami, 6 orkestri in 134 knjižnicami, ki obsegajo 69.300 knjig, ki pa ne leže kar tako po omarah, saj je samo osrednja knjižnica v Ljubljani izposodila 63 knjig na dan, po deželi pa ljudje ne bero nič manj, ker v dolgih zimskih večerih z vso pridnostjo skušajo nadomestiti, kar so poleti radi drugega dela zamudili. Vsa ta društva so v zadnjem letu pred razpustom priredila 14 tečajev, 59 film skih. 189 skioptičnih, 507 navadnih predavanj, 347
kino predstav in 801 dramatsko predstavo, zabav- | nih prireditev pa samo 105! Pevski zbori so priredili 175 nastopov, godbe in tambura5ki zbori pa % koncertov. Prosvetna zveza v Ljubljani je iz svoje velikanske zbirke skioptičnih slik, ki jo je ravnatelj Masarykove šole v Pragi proglasil za največjo, zvezo samo pa za najlepšo kulturno institucijo na Balkanu, tekom leta posodila posameznim društvom 21.555 diapozitivov, ki so po tistih ličnih domovih pojasnjevali predavanja. — Katera organizacija na Balkanu more pokazati take številke!?
Vse to tiho in požrtvovalno delo je stalo pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vis. princa Andreja. Prosvetna zveza je dvakrat prejela nagrado iz kraljevega fonda za narodno in državotvorno delo, kadar je bil dvor na Bledu, jc do želji dvornega maršalata pošiljala na kraljevi dvor filme in diapozitive za kraljevske prince.
V vseh knjižnicah ni bilo nobene od notranjega ministrstva prepovedane knjige, nad nobeno pesmijo na koncertih in prireditvah se oblasti niso razburjale, češ, da ni v skladu z državljansko zavestjo in vzgojo, vse predstave so dovoljevali okrajni načelniki, ki so po banu podrejeni notranjemu ministru, — skratka: dokler v Belgradu ni bila ustanovljena JNS in v Ljubljani njena pokorna podružnica, ni bMo n;ko$ar v državi, ki bi ji mogel očitati ka1 o napačno smer. čeprav je bila nekaterim že od nekdaj trn v peti, !oda dokler je zakon kaj veljal, ji z zakonom ni bilo mogoče priti blizu, ker je vse zakone vedno z vestnostjo izpolnjevala. Na lastno pobudo jc celo založila knjigo sanitetnega polkovnika dr. M. Justina o obrambi proti strupenim plinom in jo v 8000 izvodih razširila med Slovence — in vendar!
— na smrt obsojena.
Z odlokom št. II/2 No 927/1 z dne 17. febr 1933 je takralni ban Dravske banovine dr. Drago Marušič vse to delo ustavil in Prosvetno zvezo, mariborska in ljubljansko razpustil. Knjižnice so zaprli, društvene prostore zapečatili, pesem, ki ni mogla tako hitro utihniti, so preganjali, za člani društev so vohunili, preiskovali kmečke skrinje in
stikali po podstrešjih in iskali — kaj? Protidržav-nega duha Prosvetne zveze, ki je že 36 let javno delovala! Predavanja, ne samo o Celovcu in Gorici in o Gosposvetskem polju, ampak tudi o Vele-bitu, o Prespanskem jezeru, o Kosovem polju, igre, izleti, proslave — tudi proslave narodnih praznikov — vse to je moralo prenehati, dovoljene so bile — komur so bile — samo tekme koscev v nedeljo popoldne in pa nekulturni filmi Zveze kulturnih društev.
Narod je gledal svoje prosvetne domove kakor da so zakleti gradovi in se razočaran vpraševal: »Ali je to mogoče?« Ko pa se je stemnilo, so se jim približale temne postave — fantje so prišli gledat, — ponoči, podnevi je bilo to že proti-državno — trdnjave svoje prosvete. Z opreznimi koraki so se dotipali do vrat in z zastrtimi bate- j rijami svetili v čudne rdeče pečate, preko katerih . je bila potegnjena debela vrvica — kaj takega pri i nas šc ni bilo, odkar svet stoji! Ko pa so začuli j pritajeno znamenje straž, ki so čepele po mejah. ; so se luči v hipu zaprle, sence so odskočile od ' vrat, po cesti so zacepetali preganjajoči in bežeči koraki, kletev je pretrgala nočno tišino, od nekod je poleno zaropotalo na cesto, nekdo je planil na žandarmeriio ali pa na občino ali pa v kak drug dom in izginil za vrati — nočni zalezovalec »protidržavnih elementov« je v nekem skrivališču hvalil Boga, da mu je tek ustvaril, sicer bi se mu slabo godilo. E, da! Tako hudo se je godilo slovenski prosveti takrat, ko je bil dr. Kramer postavljen za varuha slovenskega napredka v Belgradu in ko je bil dr. Drago Marušič ban v slovenskih zemljah. Narod naš pa dokaze hrani!
PRVA ZAMERA
Prvič so se prosvetna društva zamerila takrat v strahu in trepetu vladajočim ob priliki slovenskih punktacij. Punktacije so hile zgolj političnega značaja, zato je ob njih zavrela kri vsem tistim politikom, ki so se skrivaj zavedali da vladajo samo dotlej, dokler se ne pojavijo drugi, ki bi jih narod drugače sprejel kakor pa je nje. Dr. Kramer in dr. Novak sla pod pretvezo, da branita državo, ukrenila vse potrebno v svoio obrambo.
Izdala sta neko vdanostno izjavo, ki je bila tudi izključno političnega značaja, in v potu svojega obraza iskala zanjo podpisov. V ozračju, ki je takrat vladalo, je bilo že zelo nevarno, odkloniti podpis, pa če si se oz. smel pečati s politiko ali ne. Vsiljevali so jo vsem, politikom in nepolitikom, profesorjem, učiteljem, vsem mogočim družbam in društvom — s punktacijami jih ni nihče nadlegoval, le s to vdanostno izjavo zoper punktacije. Avtorji punktacij so vedeli, da imajo moč iz golih njihovih podpisov, avtorje te vdanostne izjave pa je grizla zavest, da samo njihovi podpisi nič ne pomenijo. Prosvetna društva so podpis odklonila, češ, da je to politična zadeva, o kateri oni radi svojega nepolitičnega programa ne morejo dajaii nikakih izjav niti podpisov, kakor sc tudi o punk-tacijah niso iziavila. (Ako bi dr. Korošec danes dajal kako politično izjavo v podpis nepolitikom, profesorjem, učiteljem in nepolitičnim organizacijam, bi cel svet vpil o klerikalnem, črnem, rimskem nasilju, takrat pa je bil tak skok iz službenega delokroga ali oblastem prijavljenega in potrjenega programa — najbolj državotvorno delo, katero so morale tudi oblasti pohvaliti in upoštevati, ker je dr. Kramer tako rekel, dr. Marušič za Ljubljano odobril in J. Pucelj pritrdil. »Jutro« pa vsem pismenim razglasilo
DRUGA ZAMERA
Doba je bila zelo burna. 60 letnica dr. Korošc&
je zanesla med narod novo upanje. Na shodih takratnih poslancev — ki jih ni narod poslal vladi, da ji tolmačijo njegove želje in podpirajo njegove zahteve, ampak vlada narodu — so se odigravali nemiri, protesti, kakor da je Torek v deželi. Pojavile so se slavne zelene kravate, ne razkošne, pa vendar čedne in poceni, za 7 Din si jih dobil kolikor si jih hotel, pri večjem naročilu so ti pa ceno še znižali. V Belgradu se za to šc menili niso. Ob znanem šenčurskem procesu je neki zagovornik / njo prišel kar k razpravi, tudi po dvorani jih je bilo dovolj videti, pa se nihče ni razburjal, na miz pred sodniki pa so ležale kot »corpora delieti« i. Slovenije, kjer so bile znak »zadnjih ostanko« pasjega piemena«, ki ga je treba pobiti. (Dalie
Drobne novice
Koledar
Sreda. 30. oktobra: Alton/. Rodriguez, s|>oznu-valec; Angelus.
Novi grobovi
■f V Skofji l.o k i je umrl dne 2S .1. 111. gosp Franc B a b i č. krojač in posestnik ua Spodnjem Irgu. Rajni je bil vnet prosvetni in zadružni delavec. Prosvetno društvo je izgubilo /. njim ustanovniku, Ljudska lirunilnica iu posojilnicu svojega odborniku, gasilci pa svojega delovnega člana. Vidno se jc ude jslvovnl politično \ vrstah bivše SLS, ter je bil pred vojno nekaj čnsn celo gereut občine. N. p. v 111.'
Osebne vesli
— Nov ekonom celjske bolnišnice. Zu ekonoma javne bolnišnice v Celju je postavljen v VII. položajni skupini s. Jože šušteršič, ekonom javno bolnišnice v Murski Soboti v isti polož. skupini.
=- Poročila sta se g. Kvartič Josip, trgovec in jostilnlčar v Velenju, in gdč. Marija Kralj, posesl-nfkova hčerka Iz Prescrfj pri BraslovČah. Obilo srečeI
Preureditev državne ceste št. Vid nad Ljubljano do Jcporce. Na tehničnem oddelku ban sko uprave so žo izdelani načrti za preureditev in modernizacijo državne ceste od št. Vida nad Ljubljano naprej do znane Jeporce., kjer je bil kraj zelo nevaren za avtoniobiliste in jo bilo po vojni žc mnogo budili, celo smrtnih ensreč. Obstojata 2 varljanti. Ko bodo načrli še pregledani in naposled odobreni od gradbenega ministrstvu, bodo nuto razpisana gradbena dela. Stroški za ta del ceste so preračunani 1111 7 milijonov dinarjev.
— Pereče vprašanje odprave plodu. Ne samo zdravnike iu sociologe, ludi kriminaliste zanima vprašanje odprave plodu, ki je vzbudilo zlasti zadnji čas živahno diskusijo. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so obravnave zaradi odprave plodu zelo nmože in no mine teden, da ne bi stale pred malini senatom ohložonke in se zagovarjale. Sironuišnejši ljudje, tako tudi ženske r dežele, si' obračajo na mazače in babice, ki izvršujejo svoj nečeden posel proli manjšim ali večjim nagradam. Mali senat Je včeraj obsodil neko ljubljansko babico 1111 Ti mesecev strogega zaporu, ker je poleti odpravila plod neki Gorenjkl proli nagradi 350 DI11.
Ali potrebujete sredstvo zu izCIStenfe?
Zgodaj zjutraj bodete imeli normalno, blayo izpraz-njenje, ako vzamete prejšnji večer 2—S
A R T I N - D R A Ž E J E
Ur. WANDERJA Dobe se v vseh lekarnah v škatlah pod 12 dražej Din 8 — in t zavitkih po 2 dražeji Din 1-50. Oglas Rep. pod S. br. <2258/52.
Zakaj je perilo na desni bolj belo?
Ker je perica za perilo na desni rabila boljše milo. Terpentinovo milo Zlatorog daje obilno gosto in belo peno, ki raztopi in izvleče iz tkanine vsako umazanijo. Z malo ročnega dela postane perilo kot da je novo, snežno belo in duhteče.
0V0TE RPE NT IN 0 VO MILO
—	Hladilo vreme. Ob zadnjih nalivih je 1111 gorah zapadel sneg in ludi po višjih okoliških hribih, tako na Kureščku. Mokrcu in na Krimu. Močno so bili pobeljeni tudi vrhovi okoli Vrhnike, lako Sv. Trije kralji. Ko se je zjasnilo, je ponoči padla temperatura in včeraj je znašala plus 2 C. Včeraj zjutraj, ko je bilo ponoči jasno, se je ponekod pojavila slana, ki je deloma škodovala jesenskemu cvetju, zlasti dnlijam.
—	Ob Soči spe večni sen junaki iz svetovne vojne. Pojdite z nami na njihove grobove, na Sveto Goro in v Trst od 4.—6. nov. z avtom. Priglasite se lahko še do 31. oktobra zvečer. Izjemoma ni obvezno takojšnje plačilo, »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šcntpeterska vojašnica.
KINO UNION
TEL. 22-2!
Danes ob «6, 1915, 2115.
ZGODOVINSKO FILMSKO DELO, KAKOR GA EVROPA SE NI VIDELA
DEVICA ORLEANSKA
ANGELA ZALOKAR - GUSTAV GRONDGENS TEODOR LOOS REZIJA GUSTAV UCICKY
Propad in dvig Francije po čudežnem poslanstvu male pastirice. Film razžarjenc vere v Boga in v domovinsko poslanstvo.
Predprodaja vstopnic od 11 12*30 in od 15. ure dalje
—	šahovska simultnnkii v Kranju. Gibanje kranjskih šahistov je preteklo nedeljo prešlo v fazo eenrgičnCga in smotrenega delovanja za po-vzdig ili popularizacijo kraljevske igre v Kranju. Pripravljalni odbor za ustanovitev klubu je priredil prvo večjo šahovsko prireditev v Kranju, ki je potrdila domnevanje, da so tudi v Kranju tla za napredek šaha zelo ugodna. Pri simullanki g. Šorlija so imeli mladi ljudje kol igralci in kol gledalci veliko večino. Prireditev je napravila vtis, da se je posrečilo sedaj prvikrat 14—20 letno mladino v tako velikem številu navdušili za šahovsko igro. To daje Kranju utemeljeno upanje, tla poslane v par letih važno gorenjsko šahovsko središče. Prireditev je otvoril predsednik odbora g. dr. Megušar, ki je v lepem nagovoru pozdravil vse navzoče šahiste in posebej še zastopnika odbora za ustanovitev Slovenske šahovske zveze in predsednika š. k. Triglav g. Erkcrja. V svojem govoru jo g. dr. Megušar v krepkih besedah povdaril pomen šaha in pomen organizacije za šahovski napredek. Nato je sledila ostra in napota borba med g. Šorlijetn i ndvajsetimi šahisti. ki so nudili sami in nekoliko ludi s pomočjo svojih prijateljev hud odpor. V dvorani je vladala atmosfera •nladostne in zagrizene borbenosti. Odlikovali so se posebno dijaki tukajšnje gimnazije. Do prvih odločitev je prišlo šele po eni uri, potem pa so sledile hitreje in po dveh urah in pot je končala simultantka z rezullalom: šorli je dobil 15 partij, I izgubil in 1 je končala remis. Zmagali so Eržen loža, podporočnik Djurič. Pogačnik Joža in Tome Vladimir, remis pa je dosegel Košar Lado. Dva dijaka sta dobila za nagrado vsak po eno šahovnico. darilo kranjskih tvrdk Adamiča in Snv-nika. Lepo uspelo prireditev je zaključil predsednik odbora 7. zalivalo g. šorliju, ki bo sodeloval tudi pri novem šahovskem klubu. Prireditev se je vršila v liolelu Jelen . kjer ho imel Kranjski šahovski klub svoj lokal.
Pijaču res božansko
.ie Slatina Pctanjska!
—	Članek »Pozabljen grob slovenskega umetnika' v sobotnem Slovencu popravljamo v lo llko. dn na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani ni župnepa upravitelju.
A neredno vrenje v debelem čre" vesu, slaba prebava, glavobol vsled zaprtja se naglo odpravi z vporabo naravne
Franz-Josefove
grenke vode — ena polna čnša na prazen želodec, ttoir. po min. Miv. iiol. in nar. r.tlr. S-br. tr,lfi,'i. jr,. V. ;i.v
Nuž iu trajna skazitev ulirii/.u. Kazenski | paragraf ima določilo, da je treba junaka noža, | ki je komu trajno skazil važen del telesa', tako ; obraz, hudo kaznovati. Samski Janez Žagovec iz Žirovnice je IS. avgusta na i-esti pred Mulejevo hišo v Potokih pri Koroški Beli sunil z nožem Franceta Hnbiča. Razrezal mu je desni obraz po i dolgem lako. da je dobil do 20 cm dolgo ureznino. . Državni tožilec je Žagovca obložil zločina hude j telesne poškodbe z motivacijo, da je Rabiču traj- j no skvaril obraz. Poškodovanec je pred sodniki zahteval za bolečine 50.000 Din in zn trajno skalitev obraza 30.000 Din. Zdravnik sodni izvedenec dr. Suher je smatral poškodbo za lahko in da ne ho obraz trajno izkažen. Branilec exoffo je po-vdarjal: Moški, zlasti študentje, so bili včasih I celo ponosni, če so imeli tako razrezan obraz.< j Mali kazenski senat je Žagovca obsodil le zaradi j lahke telesne poškodbe brez trajne skazitve obraza na 3 mesece zapora. Tako itudo kazen pa je I srna! prisodil, ker je bil obtoženec že večkrat I kaznovan zaradi lepeža. — Obtoženec, je kazen ! sprejel.
Kapital v zim' —-—--Lutz
CenikTovarna Lutz-peči. Ljubljana — Šiško
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj uu prazen želodce kozarec naravne »l«'riinz-.fosef grenčice«.
Ljubljana
■ Matineja Prosv. zveze v Kinu Uiiinn.
Danes ob 14 se v dvorani kiua Union vrši filmska matineja. Po velikem uspehu, ki ga je dosegla nedeljska matineja z »Angelom aerodromu«, se je Prosvetna zveza odločila, dn danes priredi 110 ljudskih cenah matinejo s filmom »Izgubljeni sin«, ki je zadnje dni žel v Ljubljani toliko uspeha. Luis Treuker, glavni igralec in režiser iu pisatelj manu-skriptn zn ta film, spada v Evropi nedvomno med tiste ljudi, ki .so vnesli v film nove elemente: pokrajino, planino, zimo, šport, sožitje človeka in narave, kukor lo poznamo iz njegovih filmov -Tovariši z gora . »Gore v plamenih«, »Upornik«. Vsi prostori so po 4.50 Din, nu kar opozarjamo občinstvo, ki filma še ni videlo, ali pa gn hoče videti še drugič. Prihodnja mnlinejn z drugim filmom sc vrši v soboto. 2. novembra oli 14 in v nedeljo. .1. novembra ob 10.30.
© Rezervni artilerijski in konjeniški častniki, ki se žele haviti z jahanjem, naj se zglase ilo 3. nov. t. I. v Komandi ljubi j. vojnega okrti^a, soba št. 211 med 10 12. llcfie.k-tunti morejo dobiti eventualna pojasnila tudi liri referentu zn rez. častnike v mestnem vojaškem uradu.
© Razstava del prof. Francetu Kralju, ki je že ob otvoritvi želu priznanje vseh navzočih, se bliža zaključku: opozarjamo zato vse ljubitelje unietnsoti, naj si jo pravočasno ogledajo. Polog slik panoram Ljubljane, je razstavljeno arhitekturno kiparstvo za razne spomenike, nagrobnike, religiozne podobe za pročelja hiš in cerkva, droh 110 kiparstvo za uporabo pri modernem pohištvu, Kristusi za novoinašniškn razpelu iu zn u„ i čnlnike. raznovrstne Madone i. dr. Na razstavljenih delih je tudi poučilo podan razvoj od zasnovi' osnutka do primerne rešitve glede zveze z da 10 arhitekturo. Posetnlkom priporočamo, da si izmed razstavljenih del tudi kaj nakupijo, ker v nakupu umetnin je najbolj zanesljivo naložen kapital.
•	Društvo posestnikov novih bis naznanja, da ima svojo pisarno v Ljubljani, Tvrševn c. :I7 b
Poštni dom . Uradne ure so popoldne od lo 17.
•	šentjakobsko prosvetno društvo v Ljubljani je imelo v ponedeljek občni zbor. ki je imel na men oživili bivše rnzpuščeno društvo. Občni zbor je vodil msgr. Steska. Po poročilih so bile volitve novega dohora. lii se je na seji konstituiral tako: predsednik dr. Leskovec Franc, podpredsednik V11-lunl Milan, tajnim gdč. Zajčeva. blagajnik Krek •lanez, gospodar Kcrjnk Anton, anniesinika tajniku iti blagajnika I. Mevln in gdč. Kavčič Pavla. ,I I.ognr Frane, ga. Logarjeva, msgr. Steska Viktor, knplnn Kraljič ler ga. Zupančič Terezija. Ilevi zorji: Zaje Alojzij. Višnnr Štefan, ('cšnovnr Slav-ko. Glede na slabo gospodarske razmere je dolo čil.odbor najnižjo članarino, ki je mogoča, lo je 10 Din na leto. Odbor ho pa bolje situiranim čin 110111 zelo hvaležen z« prostovoljne višje prispevke. Saj je društvo trenutno brez denarnih sredstev.
Nov i odbor želi, du bi se stari in novi člani z vesoljem oklenili društva in iskali v njem izobrazbe, poštene družbe ler razvedrila.
0 Trnovski uder v Ljubljani uprizori na praznik Vseli svetnikov in v nedeljo, dne 3. novembra obakrat oh 20 na odru Prosvetnega doma v Ka-i-unovi ul. 14: žaloigro v 5. dejanjih Mlinar in njegova hči:.
0 Kino Kodeljevo igra danes »Zvesta tovariša« s Stanom Laurelom in Oliverjem Hardijem.
0 V tečaj za dekorativno pisavo, ki ga prireja Društvo izložbenih aranžerjev in je bil otvor-jnn v soboto, 2IH. t. 111.. se je priglasilo skoraj 50 udeležencev. Tečajnike so zaradi velikega števila razdelili v dve skupini in imajo pouk takole: I. skupina v ponedeljek in četrtek, II skupina pa v sredo in soboto, vsakokrat od 20—22 v šolskem prostoru v Trgovskem domu. Zadnjikrat opozarjamo p. n. Interesente, dn je danes v sredo, 30, t 111. nepreklicno zadnji ri ' prijav.
© Trg spremenjen >ri kruantcin. Ker se bližajo Vsi sveti, je trg spremenjen v vrt belih iu raznobarvnih krizanlotu. Tc prodajajo od 2 Din naprej. Poleg krlzaiiteni je ua trgu obilo raznih d,ili,j iti vencev iz zelenja. Povpraševanje po rožah je veliko, toda tudi za cvetje so gospodinje omejile izdatke. Že sedaj jc velikanski naval ijudi 1111 avtobus, ki vozi k Sv. Križu.
0 Divjanje treh surovoiev na Ljubljanskem polju. Ljubljansko polje, nekako od Zelene jame pa skoraj do Bežigrada, je bilo v. ponedeljek dopoldne prizorišče nenavadnega divjanja in razbijanja treh pijanih potepuhov. Ti možakarji so najprej s kamenjem napadli stanovanje nekega magistralnega uradnika v Zeleni jami. nato brez povoda napadli bližnjo trgovino ter jo napol detno-iirali, čeprav jim je lastnica trgovine dala majhen denar, pometali kaka Iri kolesa v jarek in oh tla ler jih občutno poškodovali, napadli še 0:10 trgovino ler tatu pričeli metali kozarce ob tla, ko pa iih je trgovec potisnil ven 111 zaklenil trgovino, so pričeli razbijati po vratih, napadali so dalje pasanlo. eden med njimi je vihtel gorjačo, drugi nož vsi lako dolgo, dokler ni prišla na kraj tega početja policij;!. Morati pa so priti kur štirje stražniki, ki so , največjo težavo in z uporabo pen-drekov u rotili pijane možakarje ler jih odpravili na policijo. Policija, ki je o početju teh možakarjev napisala obširno ovadbo, je ugotovila, da so samo stvarne škode napravili za okoli 2000 Din.
Za jugoslovanski patent šl. 8875 od 1. junija 1935 ne
Preša za oblačila' »e>r
»e iščeio kupci ali odjemalci licenc.
Cenj. ponudbe n«: Ing. MIlan SUKLJE
Liubljana - Beethovnova ulica št. 2
Maribor
□	Lep poslovilni večer -o priredili prijatelji v ponedeljek zvečer g. Vcljku Grguro-viču, kaziiilniškeiiui proti, ki odn iju v Zenico. V posebni sobi gostilne Birtič so sc zli ali vidnejši predstavniki političnega, kulturnega in prosvetnega tlela v Mariboru, med katerimi omenjamo ministra Vescn.jaka. podžupana Fr. Zc-bola. riivti. Ilrusteljii, Marka Kranjca, Pavlu Zavadlala itd. Izrečenih jc bilo mnogo lepih poslovilnih govorov, v /branih besedah p'a se jc zahvalil /a veliko prijaznost in naklonjenost, ki jo jc doživl jal v Mariboru stalno tudi v težkih dneh, prola (irgurovic Tu večer jc pokftzal. kako priljubljen je bil g. Grgurovič v Mariboru in kako si jc znal pridobiti prijateljstvo najširšega kroga. Oli odhodu še enkrat želimo g. Grguroviču 1111 novem mostu mnogo uspehov, želimo, dn bi sc večkrat spominjal Mariborčanov in Slovencev, ki ira bodo vedno ohranili \ najboljšem spominu.
C O Vseli svetih zvečer ponovi gledališče pretresljivo in izredno učinkovito Ai'xovo dramo Izdaja pri Novari . ki je razpoloženju tega dne prav primerim. Veljajo znižane cene
□	Pevci Ipavecve župc sc zbeic.jo na dan \ seli svetili ua pokopališču 1111 Pobrež.ju pred kapelico oli 15. .uri ("prava Ipavčove pevske /lipe
□	Veterani učiteljskega stanu. \ nedeljo si i praznovali 4(i-lctiiieo učitcl jskega stanu naslednji veterani: Cizcl.j Miško, Kurbns Tomaž. K rajne Jožef, Terček Jožef in Zachcrl Franc. Od l> maturantov so 4. mrtvi. 5 jih jo v Avstriji, vsi ostali pu so šc krepki in zdravi. Želimo jim du bi v nezmanjšanem številu doživeli -c mnogo jubilejev mature!
O Krščanska ženska zveza ima v ponedeljek. dne 4. novembra ob 5. zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi svojo cerkveno pobožnosl s skupnim sv. obhajilom za vse rajne člane in članicc.
Deč.ji dnu zn pogozdovanje jo orgfinizi-rulo okrajno načelstvo /u mariborski desni breg v ponedeljek. K pogozdovanju sc jc zbralo 400 otrok iz 4. in 5. razredu I.. II.. III. in IV. deško šole. Dobili sp okrog KKKI snd'K bora. vzeli -■o s seboj potrebno orodje in v spremstvu II učiteljev tci pod nadzorstvom okrajnega gozdarskega roloreniii ler enegu nastavnika gozdarsko šole »o šli pogozdovat goličnve nad posestvom stolnega župniščn severno Kalvnrije. I'čildji, predvsem pa oba strokovna referenta, so razlagali poineu in važnost gozdu v naravi in v iturodnotii gospodarstvu. S svojimi besedami sn poizkušali vzbuditi pri mladini ljube/on do go/da iu do narave v celoti Ravno v tem jo velik pomen Inkih dečjili dni in 1111 j bi jih v čini večjem številu 'krojni gozdarski referenti prirejali sporazumno z nčitcl.jstvoni čim večkrat
Zbirka tolarjev v muzeju Mariborski muzej je dobil po posredovanju znnnegu un-M-go iiiimizmiilikii g Haiinigarlnci-jn tipološko zbirko srebrnih tolm-jcv iz I", stoletju, med katerimi prevladujejo štajerski in koroški novci. V zvezi s tem sc jc posrečilo pridobiti 11111 zcjn tudi tO iiicilalij papežu Pavla II.. ki sc je rodil nn slovenski zemlji kol grof Bnrbo. Nova pridobitev jo tudi velike umetniške vrednosti, ker 1111111 kaže lepe primere plastike iz IT stoletju.
Vožnja po Pobteski cesti je na ilini \ seli svetnikov med I-', iu I") uro policijsko prepovedano. P1 epov od v cl pi /u v-mi , sto otl začetka državnega nuisl« do Mcine ulico Mestnih
avtobusov sc prepoved ne tiče. Vozovi, namenjeni na pokopališče, vozijo po Tržaški cesti in Nasipni ulici. Avtobusni promet na progah Ruše, Limbuš, Bistrica in Sv. Peter se vrši dopoldne normalno, popoldne pu jc ukinjen.
□	Opustošeno pokopališče. Veliko nevoljo so povzročili v Ilocah neznani /likovci, ki so opustošili tamošnje pokopališče Pomandrali so številne grobove ter uničili cvetje na njih.
□	Priče pradavnim V strminah prepada nu Meljskcni hribu jc našel mladi prirodo-slovcc, rcalčun Dragcr Franc, krasne pctrcfaklc i/ terciarne mioccnske dobe. Posebno lepa jc popolnoma ohranjena morska zvezda. Takšne oknmenine so v nuših krajih precejšnja redkost.
□	Brezobrestno posojilo za obmejno šolo.
Novi šoli v Gradišču je podelila banska uprava brezobrestno posojilo za dobo 10 let.
□	Nevarnega tatu so aretirali orožniki iz Loč. Prijeli so JBletncga bivšega konjeniškega narednika Rudolfa Nugodelu iz Gornjega Logatca, ki jc v noči na II. avgustu vlomil v šolo v /ičiili ter popolnoma oplenil stunovanje šolskega upravitelju. Pobral je upravitelju ter njegovima sinovoma tudi vso obleko in perilo. Dva dni nuto je vlomil še v stanovanje Alojzije Kline ter ji tudi odnesel vso obleko. Z ukradenim blagom se. je odpeljal v Maribor ler ga razprodal tukajšnjim starinarjem. Včeraj so pripeljali Nagodeta v Maribor ter ita ga vodila dva orožniku močno vklenjenega od starinarnice do starinarnice.
Celje
.& Še elektrifikacija celjske okolice. V zvezi 2 noticami, ki smo jih objavili o elektrifikaciji celjsko. okolicc, smo prejeli od svojega stalnega naročnika iz Trnovelj sledeči dopis: Dne 24. t. m. se je vršila komisija glede elektrifikacije Trnovelj, Zadobrove, Leskovca, Ljubečne, Začreta in Lipovca. Za dobavo toka se zanimajo KDE in Fala. Interesenti omenjenih vasi so dobili ponudbe od KDE in elektrarne Fale. 5 odst. interesentov propagira za KDE, vsi ostali pa za tisto elektrarno, katera bi bila v ponudbi cenejša. Dejstvo je, da je elektrarna Fala v zadnji ponudbi nižja kakor KDE. Ker ni med interesenti soglasja, je naprošen okrajni načelnik v Celju, da poseže v to zadevo, ker imajo KDE 700 obveznih podpisov, kateri niso nikakor obvezni, ker se ni nobenemu povedalo, koliko stane KW in kako se glasi pogodba, katere ni odbor z nikomur sklenil. Odbor, kateri je prijavljen pri okrajnem načelstvu, ni in ne bo podpisal nobene nejasne pogodbe. Dosedaj ni veljav«m noben podpis, pa naj si bo za eno ali drugo elektrarno.
& Odhodnica vpokojenemu šefu davčne uprave v Celju. V soboto so priredili davčni uradniki odhodnico svojemu šefu g. davčnemu inšpektorju Staniču, ki je bil pred kratkim upokojen. G! Stanič, ki odhaja po polni službeni dobi v zasluženi pokoj, si je v teku svojega službovanja kot šef davčne uprave v Celju z nepristranskim in objektivnim tiradovanjem pridobil naklonjenost in spoštovanje v vseh krogih občinstva. Ob odhodu v pokoj mu želimo tudi mi, da bi ga dolgo in zadovoljno užival.
& Huda železniška nesreča. V ponedeljek okrog pol 9 zvečer se je pripetila na progi med Rimskimi toplicami in Zidanim mostom huda železniška nesreča. Pod vlak je prišla 23 letna služkinja iz Maribora Slivač Marica. Vlak ji je odrezal obe nogi in levo roko.
Vič
Odkritje in blagoslovitev spomenika padlim vojakom. Preteklo nedeljo je bil na Viču odkrit in blagoslovljen spomenik padlim vojakom. Pripravljalni odbor, ki se je ustanovil žc lansko leto. je čakal s postavitvijo, da je bilo dograjeno novo pokopališče O spomeniku smo žc preteklo nedeljo poročali. Ob pol 4. se je zbralo nu pokopališču ogromno ljudi, ki so hoteli pri-sostvovnti svečanosti. Predsednik pripravljalnega odbora g. Viktor Kozmnernik je s kratkim nagovorom odkril spomenik in ga izročil v varstvo pokopališkemu predstojništvu. V imenu tega ga je prevzel viški župnik jj. p. Teodor Tavčar, proseč predvsem svojce, na i skrbe zanj. ga krase. pu tudi molijo zu padle. Slcdilu jc blagoslovitev in pa molitev za mrtve. Gospod pisatelj in bivši vojni kurat Jalen pn jo prisotnim očrtal vse grozote vojne in obudil spomine nn tiste tc/kc dni. Malokatcro oko je ostalo suho. — Blagoslovitvi jc prisostvoval ves pripravljalni odbor, predstavniki občine in predstavniki Združenju vojnih invalidov, ki jc položilo lep venec. Tudi pripravljalni odbor je položil venec. Pri svečanosti je sodelovala godba V ič; - Glince in združeni domači pevci. Pripravljalni odbor čuti zu svojo dol/nosi, du se zahvali predvsem g. župniku p Teodorju Tavčarju, ki jo odstopil prostor v veličastnem portalu in ibenem i/posloval pri domači posojilnici večji znesek, iluljc g. Galetu, Ui sc je pri občini zavzel za primerno potlporo in vsem, ki so nabirali ali pu prispevali, du ,je naša hvaležnost rit, padlih i/kaznnn na tako lep in viden nm-iii
Kranj
Notranji minister dr. Anton Kotošec je
podaril Vinccncijevi družbi« v Kranju 5tKio dinarjev. Sodu j ko trku /ima na duri in / njo številni pomoči potrebni, jc Vinccncijevi družbi« ta velika podpora v šc večjo pomoč. Velikemu dobrotniku sc ludi na tem mestu iskreno zahvaljujemo.
Poljčane
Poroka. V ponedeljek je bila v samostanski cerkvi v Studenicah pri Poljčanah poroka gospoda \nlona Seska, učitelja v št. IIju pri Ma riboru. z gospodično Marico Wirtovo. hčerko g ledne \Virtovo rodbine iz Studcnic. Novo poročenemu paru obilo sreče!
Iz studeniške sadjarske podružnice. Agilnu sadjarska podružnica v Studenicah, kateri na-čcluje priznani slrokovnjuk Ignac Drozg, ekonom magdalenskega samostanu, jc razstavila c priliki sadjarske razstuvc v Mariboru 57 zabojev različnih vrst jabolk ler je ilobilu prvo učeno, kur jc gotovo lep uspeh.
Gospodarstvo
Italijanski izvoz tehstilij
Po podatkih statističnega urada angleške bombažne industrije je znašal italijanski izvoz tekstilij v prvi polovici letos izvoz izdelkov iz bombaža 196 milj., v celem letu 1934 pa 486 milj. lir. Izvoz volnenega prediva in tkanin je znašal 278 milj. lir, lani celo leto 557 milj. lir. Iz tega je razvidno, da je italijanski izvoz tekstilnih izdelkov, za katere mora uvažati potrebne sirovine, letos zelo padel. To se vidi tudi iz pregleda o izvozu bomb. prediva, ta je padci od 259.900 met. stotov v prvi polovici 1934 na 91.800 met. stotov. Glavni odjemalec bombažnega prediva je bila naša država. Izvoz k nam pa je padel od 62,100 met, stotov v prvi polov. 1934 na 37.900 met. stotov v 1. pol. 1935. Izvoz v Romunijo, ki je drugi najboljši odjemalec italijanskega bombažnega prediva, je padel od 62.100
Volitve v gospodarske zbornice
JZPREMEMBA UREDBE ZA VOLITVE V TRGOVSKE, INDUSTRIJSKE TER OBRTNE ZBORNICE
V	»Službenih novinah« št. 248 z dne 26. oktobra so objavljene izpremembe in dopolnila k uredbi o volitvah svetnikov trgovinskih, industrijskih ter obrtnih zbornic z dne 21. avgusta 1935.
Najvažnejše določilo izprememb je v tem, da je namesto dosedanje izključenosti istočasnega zavzemanja položaja v zbornici in pa v obveznih združenjih dovoljena tudi izjema, ker pravi dodatek stari uredbi: Izjemo od odredbe odstavka (ki govori o inkompatibilnosti mesta zb. svetnikov in članov odborov strokovnih združenj. Op. uredn.) more dovoliti minister trgovine in industrije na predlog zbornice z ozirom na malo število pripadnikov nekega volilnega telesa.
Važna jc tudi izprememba pri čl. 5, ki določa, da se volijo svetniki in namestniki na sedežu zbornice po strokah in sicer tako, da more (doslej mora) pristojni organ zbornicc skleniti, katerim strokam morajo pripadati.
Nadalje se za dosego aktivne volivne pravice ne zahteva več od volilca, da stanuje na področju zbornice. Izpremenjeno je tudi določilo o roku 1 leta, ki je uvedeno za aktivno volilno pravico. Ta rok jc sedaj definiran lako: Rok enega leta se računa od dne, ko je bila po zakonu pridobljena pravica za opravljanje obrta. če je obrt prijavljena na registracijo po čl. 456 obrtnega zakona, se smatra, da je izpolnjen ta pogoj brez ozira na to, ali je bilo pooblastilo ali dovoljenje izdano.
Novo je tudi deloma določilo, da lahko glavni volilni odbor v večjih mestih in okrajih more postaviti več krajevnih volilnih odborov, če je to potrebno zaradi prometnih razmer.
V	čl. 22 je vnesen nov stavek, ki pravi: V volilnem okrožju sedeža zbornice kandidatska lista ne more imeti več kol tri kandidate iste stroke. Nadalje izpremenjeno določilo o kandidiranju na dveh listah. Doslej je bilo prepovedano, da bi kdo kandidiral za svetnika ali namestnika na dveh Hslah. V novih določilih pa jc rečeno: Ena oseba tiiore biti nosilec liste samo na eni kandidatni lisli. kar pomeni, da lahko posameznik kandidira na dveh listah, ne sme pa biti nosilec.
Glede predlagateljev je vneseno izjemno določilo, takrat, če ni volilcev več kot 30.
V	primeru, da se kandidatna lista pošlje po pošti, morajo biti podpisi prvih dveh predlagateljev overjeni pri pristojnem oblastvu. Fotrjena kandidatna lista se lahko razglasi tudi v službenem glasilu zbornice.
Sestava rektamacijskih odborov
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je imenovala za reklamacijske odbore v Sloveniji nastopno člane odnosno namestnike:
1. Ljubljana:
a)	Trgovina: člana Smerkolj Albin, trgovec v Ljubljani, Gorjanc Franc, trgovec v Kranju, — (Namestnika: Volk Avgust, trgovec v Ljubljani, Meden Viktor, trgovec v Ljubljani.)
b)	Obrt: člana: Vrečar Ivan, mizar v Domžalah, Krapež Milko, urar v Ljubljani. — (Namestnika: Lotrič Ivan, mizar v Škofji Loki, Iglič Franc, krojač v Ljubljani.)
c)	Industrija: člana: Rojina Anton, industrijalec v Ljubljani, dr. Rekar Ernest, industrijalec na
na 17.000 ntet. stotov od prve polovicc 1934 na 1935. Slično je padel tudi izvoz v Egipt, Maroko in Argentino, kar bo imelo slabe posledice za italijansko bombažno industrijo. Izvoz bombažnih tkanin je padel od 241.900 na 114.200 met. stotov, od toga v našo državo od 11.600 na 3.500 met. slotov. Najvažnejši odjemalci pa so Argentina, letos 29.600 (lani 62.300) met. stotov, Egipt 8.300 (32.SOO) met. stotov, Eritreja 13.000 (18.300) met. stotov in Maroko 8.800 (16.800) met. slotov. Važen del italijanske tekstilne produkcije tvori umetna svila. Izvoz prediva iz umetne svile je padel od 217.300 na 105.100, izvoz tkanin iz umetne svile pa od i 46.400 na 24.700 met. stotov. Naša država je uvo-i žila letos 5.000 met. stotov prediva, lani v prvi polovici pa 6.700 met. stotov.
KADAR POTREBUJETE OBLEKO
preglejte tudi naia sukna v naših prodajalnah, ki so danes do kvaliteti enakovredna nalbol) dovrSemm moiemsk-m proizvodom, a v ceni mnogo
ugodnejša.
VLADA TEOKAROVld! KOM P.
aaračin
Jesenicah. — (Namestnika: Javornik .loško, industrijalec v Ljubljani, inž, Hribar Boris, industrijalec v Ljubljani.)
č) Gostinstvo: člana: Majcen Ciril, restavrater v Ljubljani, Peterlin Miro, hotelir v Kranju. — (Namestnika: Čeme Jernej, hotelir v Ljubljani. Olip Pavel, restavrater v Lescah.)
II. Celje:
a)	Trgovina: člana: Cvenkel Anton, trgovec v Št. Petru, Stermecki Rudolf, trgovec v Celju. — (Namestnika: Šetinc Franc, Irgovec v Trbovljah, Umek Anton, trgovec v Brežicah.)
b)	Obrt: člana: Hohnjec Miloš, kipar v Celju, Volk Jakob, obrtnik v Šoštanju. (Namestnika: Vogrinc Karel, lesar v Brežicah, Jug Josip, sedlar v Žalcu.)
c)	Industrija: člana: Gologranc Konrad, stavbenik v Celju. Goričar Alojz, industrijalec v Mozirju. — (Namestnika: Gerkman Franjo, industrijalec v Laškem. Sodin Franc, industrjalec v Lju-bečni pri Celju.)
č) Gostinstvo: člana: Dolinšck Avgust, gostilničar v Hrastniku, Pikel Franc, restavrater v Žalcu. — (Namestnika; Cajhen .loško, gostilničar v Teharjih, Podlinšek Joško, restavrater v Kozjem.)
III. Maribor:
a)	Trgovina: člana: Oset Miloš, trgov-c v Mariboru. Čeh Franc, trgovec v Murski Soboti. — (Namestnika: Sax Hinko, trgovec v Mariboru. Krefl Hinko. trgovec v Ptuju.)
b)	Obrt; člana: Zadravcc Jakob, mlinar v Središču ob Dravi, Bureš Franc, urar v Mariboru. — (Namestnika: Kralj Ivan. mizar - Slovenjgradcu, Horvat Ivan, nek v Mariboru, Aleksandrova c.)
c)	Industrija: člana: Dr, Juvan Alojzij, družabnik »Kristala.- v Mariboru, inž. Šlaimer Vladimir, stavbenik v Mariboru. — (Namestnika: Zadravcc Jakob, mlinar v Središču ob Dravi, Hutter Josip, tovarnar v Mariboru.)
č) Gostinstvo: člana: Povodnik Josip, restavrater v Mariboru, Rozman Alojz, restavrater v Prevaljah, — (Namestnika: Kerenčič Anton, gostilničar v Ranči 52 pri Pesnici, Sočič Franc, kavarnar v Murski Soboti.)
IV. Novo mesto:
a)	Trgovina: člana: Povh Joško, trgovec v Novem mestu, Grosek Ivan, trgovec v Trebnjem 28. — (Namestnika: Šircelj Srečko, trgovec v Mokronogu, Koren Peter, trgovec v Črnomlju.)
b)	Obrt: člana: Windischer Josip, mesar v Novem mestu, Grahek Anton, pek v Črnomlju. — (Namestnika: Midorfer Alojz, krojač v Novem mestu. Lenarčič Ivan, krojač v Ponikvah pri Dobrem polju.)
c)	Industrija: člana: Povh Joško, industrijalec v Novem mestu. Rus Ivan, industrijalec v Loškem potoku. — (Namestnika: Jakil Niko, industrijalec v Boštajnu ob Savi, Rudež Marko, industrijalec v Ribnici.)
č) Gostinstvo: člana: Rccelj Janko, gostilničar v Št. Jerneju, Bukovec Nace, hotelir v Trebnjem. — (Namestnika: Bradika Janko, gostilničar v Metliki, Lovšin Rudolf, gostilničar v Sodražici 45.)
Plenarna seja Zbornice
V četrtek, dne 7. novembra 1935 ob 8.30 dopoldne bo plenarna seja Zbornico za Irgovino. obrt in industrijo v Ljubljani. Dnevni red je tale: I 1. Komemoracija za zborničnim podpredsednikom Dragolinom Hribarjem. 2. Naznanila predsedstva. 3. Poročilo o delovanju zbornice iti o gospodarskem položaju zborničnega področja. 4. Zbornični proračun za lelo 1936 in določitev zbornične doklade. 5. Revizija taksnega zakona. 6. Predlogi zborničnih odsekov in svetnikov.
f.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ivana Engelsborgerja, trgovcu z mešanim blagom v Tržiču. Poravnalni sodnik Slavko Papež, starešina okr sodišča. Poravnalni upravnik dr. Josip Gruden, odvetnik v Tržiču Prijava terjatev do 20. novembra. Poravnalni narok 25. novembra oh 9 v Tržiču. Ponuja \0%, plačljivih v štirih enakih, Telrtletnih obrokih. Prvi obrok ;t mesece po nravo-močnosti poravnave.
Potrjena poravnava. Ukroino sodišče v Ljub- i Ijtini je potrdilo 26 septembra sklenjeno poravnavo v zadevi Bogdana Žilica, trgovca z železnimi v Ljubljani.
Padec marke. Pariška LTnformation prinaša ' podatke o razvrednotenju nemške marke. Pravi, da 1 izkazujeta največje Iluktuacije sedaj dve valuti: kitajski dolar ter nemška marka. Oficielna inarka i se trguje po 6.tO, toda vrednost vezanih mark stal- i no pada. Tako so trgujejo registerske marke po 1 2.90, tako zvana Kreditsperrmark po 1.80, Iltick-tensperrmark pa celo po 1.25. Razvrednotenje teh j treh vrst marke znaša 52, 70 in 80%. Slično razvrednotenje je zabeleženo tudi v Londonu, kjer ] znaša jo odgovarjajoči tečaji 53, 70, 80.5%.
Borza
1)110 20. okt. 193ii. j
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Ca- i riha in Prage, vsi drugi so pa popustili.
V zasebnem kliringu se jp italijanska lira zelo okrepila. Na ljubljanski borzi je bil zanjo tečaj denar 295, na zagrebški borzi je ludi narasla na 291.46—293.80, na belgrajski pn na 290.80—29:1211. Avstrijski šiling jo oslul na ljubljanski borzi nespremenjen na 8.47—8.58, na zagrebški in belgrajski borzi pa so je njegov tečaj tako učvrstil, daje sedaj nn vseh treh borzah enak: 8.17—8.57. Grški boni so notirali v Zagrebu 27.15—27.85, v Belgradu 27.40—28.10. Angleški funt je v Zagrebu nadalje popustil na 212.20 -243.80, v Belgradu pa na 241.95—243.55. španska pezela je v Zagrebu in Belgradu notirala 5.75 denar.
Ljubljana. Amsterdam 2974.58—2989.17, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 736.33—741.39, Curih 1424.22-1431.29, London 214.81—216.86, Nevvvork 4343.94—4380.25, Pariz 288.6-1—200.08, Praga 181.05 do 182.16, Trst 355.39—358.47.
Promet na zagrebški borzi je znašal 1,460.791 dinarjev.
Curih. B c I g r a d 7, Pariz 20.2625, London | 15.1225. Nevv York 307.375 Bruselj 51.775, Milan | 26, Madrid 42, Amsterdam 209.755, Berlin 123 60. j Dunaj 56.65. Stockholm 77.95, Oslo 75.95, Kopenhagen 67.50, Praga 12.72, Varšava 57.875. Atoue 2.90, Carigrad 2.45. Bukarešta 2.50. Ilelsingrors 6.6«, Btienos Aires 0.835.
Vrednostni papirji
Tendenca jo bila za državne papirje slabša j ler so nekateri tečaji ludi popustili. Promet je I postal slabši tudi na belgrajski borzi, Se manjši l pa je na zagrebški borzi.
Ljubljana. 1% inv. pos. 75—77. agrarji 43.....15.
vojna škoda promptna 355—357, begi. obv. 60—62 8% Bler. pos. 78-80, 7% Bler. pos. 68—70, 7?,i pos. Drž. hip. hanke 7:'—7(1.
Zagreb. Drž. papirji: 7% jnv. pos. 76.50 bi., agrarji -14 bl„ vojna škodu prompt. 354—355 (355), 12. 354—355 (355), begi. obv. 61.75 bi.. 8% Hler. pos. 80 bi., 7% Bler. pos. 70 hI., 7% slab. pos. 77—78. — Delnice: Priv. agr. banka 224 den., Trboveljska 100 den., Isis 40 lil., Osi. slailk lov 125—132.
Belgrad. Drž. papirji: 7'/ inv. pos. 78.50—79, vojna škoda promptna 355—355.50 (855.50), 12. 354.50—855.50 (353), begi. obveznice ((8.75—64.25 (63.75), 7% Bler. pos. 68.50 den., 7% stab. pos. (78). — Delnice: Priv agr. banka 228—231 (230).
Žitni trg
Že včeraj popoldne so se pojavili prvi znaki preokreta v tendenci na Sitnem trgu, še Imlj izrazita pa je bila čvrsta tendenca danes. Vendar so v splošnem mnenja na trgu deljena. Razpoloženje za čvrsto tendenco Ima mnogo nasprotnikov,
ki opozarjajo nn pomirjeilost na nekaterih sve-lovnilt tržiščih iu dosledno tudi pri nas. ('vrsti sla bili danes pšenica iti koruza, dočim jo moka ostala nespremenjena, saj so zaloge blaga prav znutnc.
V	sploščili pa ni pravega prometu, ker je konzulu nakupil razmeroma znnlne zaloge, l ene so bile danes. Pšenica 1(1(1 - Iflo, koruza času primerno solili promplna 8(1—87, umetno sušena tir. -96. stalil pa 105.
Novi Sad, Pšenica: bč. 158 Kil, bč. ladja lisa in llegej 165—167.50, slav. 160- 102.50. «reni. 100- 162, ban. 158 161. Oves: neizpr. Hi: ne no-lira. Ječmen in koruza: nei/.pr. Moka: bč. in srem. 210 . 300. št. 2 220- 240, št. 5 2H0 -Ni. -t li 180 200, šl. 7 160 -Ido, št. K 115 120. Otrobi iti fižol: neizpr. Tendenca neizpr. Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor 151 do 156, gor. bč. in juž. ban. 156 158, prem. in slav. 160 162, gor. ban. 158—160, bč. in lian. potisku 165- 167. bč. ladja Donava in Kogoj 165 167. bč. lad ja Kanal 157—159. Rž: ne noti ta. Oves in ječmen: neizpr. Koruza: llč. suš. der. jati. 88 do (X). - Vse ostalo neizpr. Tendenca neizpr. -
H mcl j
Staloo, 29. oktobra. Pri stalnem zanimanju in povpraševanju za vse vrsto blaga se v manjšem obsegu nadaljuje z nakupovanjem letošnjega pridelka in plačuje za prvovrstno blatro 27 36 Iliri, za drugovrstno 19—26 Din in za trot jevrstno 12—18 Din zn kg. Več povprnšovanja je zlasti za trotjevrutno in cenejše drugovrstno blago.
V	kupčijo posega le nekaj kupcev, dočim ostali le sortirajo fn odpošiljajo žo prejo na lutpljeno blago.
Zatee, 29. oktobra. Na hmeijskoin tržišču je nepretrgoma še razmeroma precej zanimanja zn letošnji hmelj in so eene gibljejo v okviru 28- »14 Kč, t.j. 50--63 Din za kg. Več povpraševanja pa je predvsem lo za cenejše srednje in slabo srednje blago. Zaključna tendenca je sicer bolj mirna, vendar stalna.
Uradno poročilo tržnega nadzornika;
Razpoloženje živahnejše kakor minulega 1p-<ma. V resnici je cena ludi neizpremenjena, je za odlično blago Ausatich- celo nekoliko priteanila ler « kupovali dobro drugovrstno blago kol prvovrstno.
V normalnem prometu je bilo Ireljevrslno hlago po 17 Din, drugovrstno po 24 do 20 Din prvovrstno rlo 30 Din, odlično pa od 82 Din navzgor. Partija odličnega (Ausstich) hmelja, 150 met. stolov je bilo včeraj prodana za ceno nad 38 Din.
Pri lenivosti črev
je nai vna
Franz-Josefova
grenka voda prijetno dobro učinkujoče domače sredstvo, ki zmanjšuje težave, ker večkrat ie male množine dobro delujejo,
H'-y. po mili. ...ir. pol. in nar. /dr. S lir. IMSi, ii. v. ;ts.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE
DRAMA Začetek ob 20
Sreda, ;m. oktobra: Direktor Ca m pa lle.1 A iVtrtrk, »1. oktobra: Zaprto.
1'olok, 1. novembru: Mlinar in njegova hdi l/.vrai im/.ane ep ne od 30 Din navzdol.
OPERA. Začetek ob 20.
Srcl.-i, :io. oktobra: fepelka sin tlel* na u,„l Sroiln i etrtek, 31. oktobru: Itamzelle Vifuiie/ie Ited C./- .!.,'. Petek, 1. novembru: Maitame Battrrfh/ Izven, Znumie ueno.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sre.bi, .1(1. oktobra: '/.aprlo.
Četrtek, 31. oktobra ob SO: Tartuffe Iteil 11	lloM.tik
elan ljubljanske drame e. Krnil Krnit
t olek, 1. novembri, ob 30: • I utajo ml \orari	Zniiimr
Kulturni obzornik
Moliere: Jurij Tepce h
Poslovenil Iv. Koštial. - Novo mesto, 1935, str. 64.
Moličrova komedija »George Dandin.:, ki je 1 Izšla 1. 1669, ima v slovenščini že svojo zgodovino, kajti takoj nato jo je začel prevajati v slovenščino hrvatski narodni mučenik Franjo Krslo Frankopan, ko je. v ječi v Dunajskem novem me- i stu čakal na smrt. Tako so torej I i prvi prevedeni prizori sploh ludi eden prvih prevodov Moličra na tuji jezik in ne samo slovanski. Zdaj je poslovenil prof. KoStiul celotnega »Jurija Tepčka- ter prevod izdal v samozaložbi. Komedija nosi ludi podnaslov -Osramočeni zakonski mož«, v katerem ie podana že vsa vsebina, ki je v kratkem ta: Jurij Tepček je jiiož kmečkega pokolenja, ki sc pa poroči s plenikinjo. Žena gleda v njem manjvrednega moža ter ga seveda želi goljufali s prvim grofom. Mož sluti nje nezvestobo ter je ženo z ljubimcem v več slučajih zajci, loda vedno je žena znala tako zasukali vso zadevo, rla je bil osramočen mož, ki jo je moral prositi odpuščanja, njo in ljubimca. Prava aktivna činitelja v komediji pa sta lasi in tašča, ki imata neomejeno oblast nail zakoncemu. Vsa komedija je pristno Mollčrova oderska šala. tudi pisana v njegovi maniri in sc.e-nični primitivnosti sicer brez etične globine, pa ludi brez osladne pikantnosti. loda polna komedijskih zapletljajev, satiro na plemiške navade, pa tudi ironije na slabe zakonsko može, ki jih pre-meteneJŠe žene uženejo v rog ter ponižajo, lako da osramočenemu soprogu no preostane drugega kot žaloslno vzdilintll; >ce je kdo, kakor jaz, vzel hudobno ženo, je najboljši izhod listi, tla skoči strmoglav v votlo- . S tem se komedija neha in zavajanje začne znova. Lahka situacijska komika, primerna za meščanske odre zu predpusl. Sicer /ia književnozgodovinsko zanimiva kot nov prevod iz Moličra, za ugotovitev klasičnega duha, odgovarjajočega Frankopanu kot ga poznamo iz Oarl- ' lica za kratek čas V -Pripombah' govori Koštial ! u dosedanjih prevodih Mollčra ler razbira jezi- | kovni prevod Frnnkopanovega fragmenta kol je
ohranjen v dunajski dvorni knjižnici. Ta ocvfrk bo zanimal slovenske književne zgodovinarje in jezikoslovce kakor jih bo zanimal ludi ' Koštialov prevod.	td.
Jaklič-Vrečar: Liturgiha
za srednje, meščanske in tem podobne šole. Cena vezani knjigi Din 34. —. V Ljubljani 1935. Založila Jugoslovanska knjigarna.
Dobili smo novo učilo knjigo, ki sla jo spisala dva srednješolska profesorja, po vsein videzu odlična šolnika, ker sla znala obsežno tvarino (ako izbrano in dovršeno podati v eni sami knjigi. Knjiga obsega 225 strani velike osinerke in ima blizu 70 slik v lekstu in večbarven krogotek cerkvenega leta, ki je sam zase edinstveno jasen in pregleden.
Od dobre knjige se zahteva, da je pregledna in da nudi lako učencu, kakor šolniku ne samo golo ogrodje, temveč res pravo učilo. 2e kazalo samo izpričuje, da sta pisatelja vso tvarino razdelila kar ntoč smotreno. Knjiga ima štiri dele in sicer: I. Liturgične osebe. 11. Liturgični prostori in predmeti, lit. Liturgična dejanja. IV. Liturgični časi. Seveda imajo ti glavni deli še pododdelke, tako da že dobra razdelitev pomaga po eni strani profesorju, da tvarino lepo opredeli, po drugi strani učencu, da tvarino z lahkoto obvlada.
Močno mi ugaja, da sta pisatelja povsod dodala tudi besedi, prvotni |x>men, tako da si učenec lažje zapomni, a obenem knjiga ludi izobraženemu lajiku nudi zelo točna pojasnila ob priliki kake debate. Tako na primer S 5.: Kardinali, volitev in kronanje papeža. Odkod' pride beseda kardinal? (cardo — tečaj, stožer). Povedano je o volitvi papeža točno vse, kar bistvenega mora vedeti izobražen lajik. Podobno o duhovniški obleki, ali o redovnikih in o redovnem življenju. Vendar bi tu pripomnil, da so posamezni redovi deloma netočno karakterizirani. Tako n. pr. je pri frančiškanskem redu omenjeno, da so tako redovniki, kakor tudi samostani brc/, imovine in se preživljajo zlasti z miloščino, ko na frančiškansko vodilo ponovno zahteva izrecno delo in oporoka sv Frančiška šc posebei povdarja: -In jaz sem s svojimi rokami
delal in hočem delati, iu trdno hočem, da naj vsi drugi bratje delajo kako pošteno delo... ln kadar bi se nam ne dalo plačilo za delo. smo šli k mizi Gospodovi.« Enako bi si želel tudi za ženske kon-grcgacije nekoliko podrobnejše oznake. Imamo namreč že veliko ženskih gimnazij in tem podobnih šol, kjer so le stvari brez dvoma velike važnosti. Zelo dobro so orisani posamezni slogi in ponazorjeni z lepimi slikami. Povdariti moram zlasti to, da sta pisatelja, kjer je bilo mogoče, uporabila ludi domače cerkvene in domače umetnine. Prav tako jc vse hvale vredno, da sta s pričo dejanskega stanja modro vzporedila tudi eolove značilne posebnosti vzhodnega obreda. Marsikoga bo zanimal spričo novega liturgičnega gibanja točen popis svetih jiosod in oblek, kar je vse ponazorjeno s skrbno izbranimi slikami. Posebna tabela na Ntrani 80. naravnost jjodaja shemo rimske mašne Iiturgije in nato sledi stvarna in zelo dobra razlaga sv. maše. Na strani 104 me je prijetno pre senetila skica, kjer sta pisatelja v najbolj skrčeni obliki podala način, kako naj sv. maši prisostvujemo in kaj naj molimo. Dobro bi bilo. da se taka ali piodobiia skica vnese v molitvenike in razmnoži na spominskih podobicah.
Nekaj jx>vsem novega je tudi v večbarvnem tisku podan krogotek cerkvenega leta. Vsi glavni prazniki so izven kroga nedelj simbolično nakazam. Vsak si lahko na podlagi tega krogoleka točno ustvari sestav cerkvenega lela, nedelj tn praznikov. Bogato so opisani liturgični časi, njih pomen in simbolika. Na strani 181. jc tiskarski škrat spustil eno vrsto tako, da ic |ximotoma rečeno: Križ ostane zakrit do velike sobote, v resnici ga odkrijejo s posebnim obredom ua veliki |ielek. Naravnost odlično so opisani glavni Gospodovi in Marijini prazniki. Med svetniki, ki so drugače dovolj srečno izbrani, pa pogrešam zlasti spričo močnega evharističnega gibanja, nebeškega zavet uika evharističnih |x>božnosti sv. Pnshala Bajlon-skega. Zdi sc mi tudi, da svet in Slovenci bolj poznajo sv. Antona Padovanskega kol sv. Blaža 1 in ker pride knjiga tudi ženski dijaški mladini v roke. pogrešani vsaj ene svetnice, sv. Male Terezije.
Posebej moram povdariti skrbno izbiro slik, ki sta z njimi pisatelja |K>nazorila vse liturgično
življenje kar na moč |iosrcčeiio. Zastopani so ludi naši modemi umetniki Tone Kralj, arh. Oniahcn m drugi. Cela oprema knjige, tako tisk kakor vezava, zelo dober brezlesen papir, |?a dela čast za ložnici Jugoslovanski knjigarni. Skrajno nizka cena tc vsebinsko in oblikovno dovršene knjige Din 34.—, pa daje misliti, kako zelo upravičeno je ogorčenje vse slovenske javnosti na.i grdimi in neuporabnimi sjiakami šolskih knjig, ki jih dobi varno iz centrale. Tudi la knjiga je dokaz, da znamo sami boljše, lepše in cenejše. Za sklep bi lako povdaril eno samo željo, tla bi postopoma za vse predmete, dobili tako izvrstne učbenike in še: «la bi petem ti učbeniki ostali vsaj pol dosetletja v rabi kot v lepih starih časih...
Dr. P. Roman Tominec O. F. M.
Revija mladih, šl. I. V Zagrebu je začela i/ liajati nova revija, ki proti marksizmu Književnih horizontov hoče nove pristne hrvatske umetnosti. ki bi srkala iz večnih izvorov vasi. zemlje. S to revijo so ustvarja nova književna šola nn Ifrvatsk cm, odgovarjajoča poliličtiemu pokrelu, lor sorodna vsem sodobnim rtirallsličnim književnim gibanjem po Evropi. Nazaj It zemlji, h kmetu,- k vaškemu kulturnemu kolektivu, k narodnemu etosu. njegovim socialnim in narodnim vrednotam. Tak |iokret proli internacionalnemu malerializmu se nam zdi simpatičen. Pvod v revijo je napisat že starejši dr. tlija Jakovijevlč. Toda poezija jc precej čudna, čo navedem samo nekaj stihov le nove kmečke stvarnosti iz Kozarčaninove |M'smi Moj |H>s in jaz-: Uvečer. kad idemo k uči, on diže iiogu^ Itrnj plota — pa (da nc zaostnneni m njim), podižem i ja svoju: — ne smeta na«, da li ntts ko vidi. jer ne znamo šlo ie sramota, polako Ide mo cestom, olakšani u pokoju. — Mnogo smo nas dvoje slični jedan na drugoga. Kad nam vri jemo dodje. kan on za kujom, bježim ja za že nom... Ipak jc moj pns mnogo holji od mene. — Kakor je videti, bo tudi la revija, ki je v uvode tako poudarjala narodne vrednosti, šla v skrajni naturalizem. V ostalem prinaša esej o Btinjinii. še nekaj leposlovja ter umetniški in leposlovni pregled. Prilogo so iste kot v Hrvatski reviii (Simunovič)
Ljudsho štetje na Turškem
Ves narod zapri
Nn Turškem so imeli pred kratkim ljudsko štetje. Uradniki so šli od hiše do hiše in popisovali prebivalstvo. Med tem časom noben prebivalec turške republiko ni smel zapustiti svoje hišo. Časnikar, ki se jo te dni mudil v Carigradu, to zadevo takole popisuje:
S kruhom se je začelo. V soboto popoldne iu zvečer so sc pred vsemi pekarnami začeli zbirati ljudje. Cona pšenici jo rasla, cona kruhu pa še ne. Ceno kruhu določa mostna komisija. Ljudstvo zahteva več kruha ko navadno. Čimbolj se večeri, tem več ljudi se zbira. Medtem pa peki na povelje od zgoraj na vse pretoge peko. Po mestu švigajo policijske patrulje na motornih kolesih. Obstanejo pred pekom, ki ravno oddaja svoje blago. Policija pomaga deliti kruh ljudem, ki se med seboj pretepajo. Iz pretepajočih sc gruč slišiš besedo: »Jarin nufus sajimi — jutri bo ljudsko štetje!« Do petih zjutraj peko peki. Do petih zjutraj stoji ljudstvo in čaka. Pač se pretepajo za hlebce, vendar je v tem
Sam je izdelal daljnogled neki tehnik v VVashing-tonu. Daljnogled ima 30 cm v premeru. Prav vse je tehnik lastnoročno napravil. S tem daljnogledom
lahko fotografira zvezde 19 krat povečane.
pretepu več šale za kratek čas ko jezne resnice. Ti še ne znajo stati v vrstah. Kdor ima krepkejše komolce, prej dobi. Sicer pa je še čas — do petih zjutraj. Tedaj bo treba sprazniti cesto.
Ljudsko štetje! Že cele tedne lepaki na zidovju, izložbah in v tramvaju naznanjajo ljudem, da bo ljudsko štetje. Tisti dan, ko s;; bo ljudsko štetje vršilo, bo zaprt ves turški narod brez izjeme. Kdor sc ne bo hotel dati zapreti, ga čaka kazenski zapor ali pa denarna globa 11)00 dinarjev. V vsako hišo, vsako kočo ali pa palačo, bodisi na najbolj imenitnem trgu v Carigradu ali pa v zadnji vasici v Turkestanu bodo prišli uradni popisovalci in bodo popisali prebivalce. Vse sc lepo razvija kakor navita ura.
Zjutraj navsezgodaj ljudi zbudi nenavadna tišina. To ni tiič čudnega. Kdor je bil dolga leta navajen na ropotanje voz, na barantanje barantaeev, na zvonenje cestne železnice, ta se bo gotovo zbudil, če to preneha. Vse jc tiho, Ic mačke mijavkajo; mačk namreč ne bodo šteli. Čudovit je tale mrtvaški mir na cesti, ki ,ie docela prazna, medtem ko sc je še včeraj in vsak dan na njej gnetlo prerivajoči)! se ljudi. Policijski stražnik tam le na oglu me že dolgo pozna in rad malo pokramlja. Izza vogala pride vojaška patrulja z nasajenim bajonetom: »Vašo dovolilnico prosim, efendil — Hvala« Nobena trgovina, nobena kavarna in nobena gostilna ni odprta. Pa tramvaj? Nak! Avtotaksi? Nak? Le nekaj voz drdra skozi prazno ulice. Na teh vozeh se vozijo člani komisije, ki šteje ljudi. Števci, ki imajo na rokavih belo pentljo, hodijo od hiše do hiše. Na vseh križiščih stoje policisti, konjeniške patrulje, vo-
jaške stražo. Na balkonih, oknih sede prebivalci in začudeni ogledujejo prazno cesto pod seboj.
Prazen je veliki most v Stainbul, na katerem je včasih vse črno ljudi, tramvajev, avtomobilov in voznikov. Parniki počivajo. Nobenega prometa ni nc na ladjah, ne z avtobusi, ne tin železnicah. Z vlaki, ki so prišli od daleč, je prišlo sicer nekaj popotnikov, katere pa komisija proštejo takoj nu postaji. Na parniku, ki je pripeljal popotnike iz Smirne, je to storil žo kapitan. Zu en dan .jc ustavljeno vse življenju naroda, ki šteje 15 milijonov. (Ali pa jih ima morda 18, morda 20, morda celo več milijonov, to bomo zvedeli šele čez nekaj ilni.) Na trgu prod mošejo matere sultanke je radio-koncert. Nekdo si jo skozi okno svojega stanovanja izobesil radijski zvočnik in z njim zaba va sebe in vojake, policiste in straže tam spodaj, katere se dolgočasijo. Tudi prometni stražnik se dolgočasi, kor mora danes paziti samo na to, da bi ne bilo nobenega prometa, mesto da bi ga urejal.
Nekaj cc«t višje. Nek možak odpre okno in začne klicati policijo: »Brž pokličite babico in zdravnika!« Stražnik teče k bližnje- j mu telefonu ter kliče policijsko stražnico. Tam imata službo zdravnik in babica. Točno J čez G minut pridivja beli reševalni voz, ki i ! so ne zmeni za prometne predpise, kratko ; zavre, zdravnik in babica stečeta v stano- j vanje. t'ez nadaljne pol ure je že na svetu ; nov turški državljan, ki po »sajimc« (ljud- 1 sko štetje) dobi ime Sajim. In čez 10 minut nato že pridejo v hišo uradni popisovalci, ki uradno registrirajo bodočega državljana turške republike. To .je pač triurni' moderno organizacije na Turškem.
Popoldne se počasi vleče. Mesto je še bolj | mrtvo. Okna in balkoni so se spraznili. Kdo neki bo ves ljubi božji dan zijal ua prazno cesto in poslušal gramofon. Ko bi ne bilo na
Pomožna akcija švedskega Rdečega križa za Abesinijo pod vodstvom zdravnika dr. Hylanderja. -Slika je posneta pred odhodom: dr. llylander, dr. Smiths in pastor Svensons z ženo na postaji v
Stockliobnu.
Semenj v Adšgraiu
Webb Miillor, dopisnik United Press pri italijanski severni armadi, poroča:
Ko človek na zemljevidu vidi ime Adi-grat zapisano z velikimi črkami, si kajpada misli, da je Adgrat kako mesto. V resnici pa Adigrat ni nič druzega kakor kupček surovo zgrajenih enonadstropnih ilovnatih hiš s ploskimi strehami. Hišo so precej stisnjene druga k drugi. V njih prebiva le kakih 3000 slabotnih, gologlavih, bosih človeških bitij, ki so slonokoščeno barve in oblečeni v umazane »šame«, ki so podobne nočnim srajcam. Na glavi imajo šope neprijetnih mastnih las, kjer se sprehajajo celi roji muh. To je prebivalstvo mesta, ki je na zemljevidih označeno z mastnimi črkami.
Ceste so ozke, kamenite in prašne; sploh imajo vse napake, kakršne kaka cesta sploh more imeti. Po teh cestah se potikajo sestra-
Adua in vrh gore Suloda, ki obvlada okolico Adue.
cestah policije iu vojaških patrulj, bi človek mislil, da je prebivalstvo pomorila kuga ali pa, da vlada obsedno stanje. Vse željno čaka, kdaj bo zadoncl top, ki bo naznanil, da je konec zapora. Toda prej morajo miniti še dolge ure. Končno vendarle! Ob solnenem zahodu je tam na azijskem obrežju zagrmel grom baterij. V drobcu ene sekunde so ceste že vse črne ljudi. Odpirajo se gostilne, kavarne, reklame v kinih se zasvetijo, na prvo že prepolne tramvajske vozove so v celih kopah obešajo ljudje. Ljudje, ki sicer že morda cele tedne niso šli iz svojega stanovanja, so sedaj po enodnevnem prisilnem bivanju v svojem stanovanju začutili potrebo, da je treba iti na sprehod.
Ljudsko štetje je končano. Le tako ga jo bilo mogoče izvesti v narodu, ki po veliki večini še ne zna ne pisati ne brati. V nekaj dneh bomo že vedeli za najnovejše številke, koliko ima Turčija prebivalcev. V nekaj letih bomo zvedeli šc zn drugo statistiko.«
dani psi, koze in kozli, poleg njih pa napol goli otroci s tenkimi nožicumi. Najbolj imenitno poslopje stoji nekako v sredi tega bornega kupa ilovnatih koč. To poslopje je v toliko nekaj posebnega, kor jo delno zgrajeno iz kamna. To je koptska cerkev. Po svoji velikosti prekaša druge kočo. Sicer pa ni dosti drugačna kakor pa kak velik kravji hlev. Sredi cerkve sta dva ozka hodnika, pokrita s slamnjaoami,,, Po teh slamnjačah mrgoli muh. V notranjem delu cerkve, kamor pa ženske ne smejo, je več surovih otroških slik v preprostih barvah, ki predstavljajo prizore iz Svetega pisma. Večina slik jo precej krvoločnih.
Odkar so Italijani zasedli Adigrat, se je 24. oktobra v njem prvič vršil semenj. Semenj je bil na praznem, zelo prašnem prostoru na koncu vasi. Nanj je prišlo kakih 500 sejmarjev iz sosednjih vasi. Bilo je glasno, divje kričanje jo med sejmarji, zakaj Abesinec ne more barantati drugače, če ne vpije. Moški, ki so prišli na semenj, so bili stari od 30 do 50 let. Vsi pa so bili oboroženi s puškami, ki so bilo zelo čiste. Tudi nekaj duhovnikov je hodilo med sejmarji. Ločili so se od drugih samo po tem, da so imeli na glavi turban, v rokah pa križec iz kovanega železa, pred katerim so sejmarji poklekali in ga poljubljali.
Na drugem koncu vasi je poletni gradič rana Gukse. To jo edina dvonadstropna hiša v Adigratu. V tem poletnem gradiču prebivajo sedaj Guksovi vojaki, katere so Italijani oblekli v uniformo »khaki«. Imajo pa še najrazličnejše puške japonskih^ francoskih, nemških in belgijskih modelov. Živež jim dajo Italijani. Blizu Adigrata je lepa dolina z zelenimi travniki, čez katere tečejo potočki. Tam vidim pasočo se živino in več sto golih italijanskih vojakov, ki se v potoku kopljejo. Na polju pa vidim domačine, ki mlatijo po starodavnem načinu na ta način, da z voli poteptajo žito, katero potem sami očistijo.
Za sedaj se Italijani v Adigratu urejajo. Na najvišjem griču doline so postavili velik Mussolinijev kip. Na drugih vrhovih pa vihrajo italijansko zastave. Toda ne glede na to Italijani predvsem skušajo zboljšati prometne zveze. Grade ceste, napeljujejo telefon in celo električno luč.
70.000 abesinskth konjenikov čaka
Italijanski tanki med kaktusi. Najboljši dokaz, kake težnve so luni navzlic modernemu orožju. Italijanska vojaška postojanka v Nalutu v Libiji.
Edvard Beattie, poročevalec United Press v Addis Abebi, poroča:
Vse kaže, da moramo pričakovati abesinskega napada na fronto v Tigri. Ojačenja neregularnih čet z juga so v velikih množicah prišla v Dessie in še vedno prihajajo. Od početka vojske prihajajo semkaj čete. Vrhovno jioveljstvo je izdalo naročilo, naj bojevniki marširajo le z najpotrebnejšo prtljago, da bodo čim urnejši.
Popotniki, ki so prišli od severne fronte v Addis Abebo, pripovedujejo, da od vseh strani dežele bite bojevniki pod zaslave rasa Sejuma in rasa Kassa. Vse večje kraje so za boj sposobni moški popolnoma zapustili. Ostali so le starčki, ženske in otroci. Večkrat pa tudi mlajše ženske 6kupaj s svojimi možmi gredo v vojsko, da bi lam po stari abesinski navadi kuhale za vojščake in stregle ranjencem.
Samo konjenice se je na severni fronti zbralo 70.000 mož. Toda večina teh jezdecev je brez pušk ter se zanašajo na svoje sulice in meče. Vso to ogromno konjeniško armado preveva le ena želja, da bi dobili priliko in se poskusili s sovražnikom v odprti konjeniški bitki. Abesinski konjeniki trde, da bi mogli, če bi bile razmere le količkaj ugodne, predreli sovražne vrste vkljub tankom in strojnim puškam.
Glavno mesto je še vedno polno vojaštva. Število neregularnih čet je težko preceniti. Še vedno dohajajo vojščakl z juga ter čakajo povelja, kdaj odrinejo na fronto. Pri Ambo je pripravljena baje 50.000 mož močna armada, ki bo branila glavno mesio, če bi bilo potreba razglasiti vojno stanje.
Zanimivo pa je, da Abesinija še ni prekinila trgovskih zvez z Italijo. Abesinija je še vedno go-sjiodarsko zelo ozko zvezana z italijanskimi kolonijami ob meji. Močno je navezana trgovati z deželo, ki je na treh ali štirih krajih vdrla v njeno ozemlje. Uradni abesinski krogi odgovarjajo na to, da Zveza narodov še ni določila obveznega roka, kduj naj se sankcije začno. Ce pomislimo, kako počasi prihajajo novice iz Ženeve v Addis Abebo, bi bilo skoraj resda mogoče, da bo Zveza narodov Izvajala sankcije, Abesinija pa bo z Italijo še trgovala. Kajpada, Abesinija uradno v Italiji nič več ne kupuje. Toda zasebni trgovci odtam še vedno
uvažajo chianti in drugo italijansko blago, kalero italijanske ladje dovažajo v afriške Inke. Tudi z abesinskim izvozom ni skoraj nič drugače, čeprav je težko tukaj bolj natančnega povedati. Abesinske kože, na primer, se še vedno izvažajo v Džibutti, ftjer jih prodajajo tistemu kupcu, ki največ da zanje. To pa je sedaj najbrž italijanski trgovec. Isto velja za kavo. Abesinija tudi še ni prepovedala — kar pa je seveda praktično brez pomena — iz Abesinije v Italijo izvažati orožje. Torej, teoretično je vsekakor še mogoče abesinsko orožje prodajati Italijanom. Čisto iz trte izvita pa ta možnost seveda ni. zakaj Abesinija ima res dve municijski tovarni: eno v Addis Abebi, drugo pa 50 kilometrov vstran. Kajpada, li dve tovarni izdelata kaj malo streliva za domačo (»rabo.
»Kako vam pride na mar, da se s stranko pri-čkate! Kdor kaj kupi pri nas, ima zmeraj prav!«
»Tako? Veste, gospod šef, kupec je namreč rekel, da sle vi — osel!«
Mladi Abesinčki se uče uporabljali plinske maske. Pravijo, da razlago takoj dobro razumejo.
Okrog Afrike
/ _
XIV
Accrn, 28. julija.
Zlata obal (Gold Coast) je važna angleška kolonija, nekoliko manjša kot je Jugoslavija. Imenuje se »zlatu«, ker so v pokrajini zares koplje zlato v precejšnji množini. Koplje se ludi mangan: v novejšem čusu so i/sleaili celo diamante. Naselbina goji pa predvsem kakao, in to ne na državnih, umpak nu posestvih domačinov, Polovica svetovnega kakno sc proizvaja na Zlati obali; zato je seveda promet izdaten.
Prebivalstvo je izključno črno; belcev je komaj tisočimi, predvsem angleški podjetniki. Zamorci imajo lastne poglavarje, ki iiriznavajo evropsko nudoblast. sicer jim pn gospodarji puščajo mnogo svobode. Ni bilo vedno tako. Bojeviti Ašanti, ki prebivajo v notranjosti, so se stoletju branili tujega jarmu, dokler niso podlegli.
Največje mesto in najvažnejše pristanišče je Accru (nad 60.000 prebivalcev), žal, da je morje plitvo in valovanje zadržuje razkladanje. Široko mostišče omogocuje čolnom pristajanje. Potnikov se je le malo podalo nu celino. /,u prevoz so plačevali po 80 Din. Pripovedovali so, da jili jc močno zibalo; en čoln jr skoraj zajel vodo Sicer je morsko površje videti mirno; ob parniku pn gredo čolni do dvu metra gori in doli. Po dva turistu se na krovu usedeta v »materin stol«, t. j. lesen zaboj z dvemu sedežema; žerjav jili dvigne v vis, zavrti na morje in spušča v čoln; zamorci stol ulove in po-sade na dno. Prvikrat je taka vožnja po zraku pač neprijetna.
Pričelo se je razkladanje, ki je trajalo ves dan in še drugo dopoldne. Od brega je privozila množica širokih čolnov; ozkih kanujev ni bilo. V vsakem izincd njih je sedelo po 10 črncev, enajsti je krmaril. Po taktu so gibali z vesli, pa se je čoln le počasi pomikal Ka j bi se ne, ko pa so imeli tako kratka vesla, da so jih komaj potikali v vodo, in so bila triroglutu, bolj podobna trizobu kot lopati, vsa belo pobarvana. Dvajset čolnov, nad dvesto zamorcev, je vedno slalo okrog Adolfa; kolikor jih je odplulo, toliko je priplulo novih. Neprestano so žerjavi dvigali in spuščali vreče, zaboje in sode, črnci pa so jih lovili in usmerjali nn pravo mesto. Ni šlo lahko, ker je mor je valovilo. Zn velike zaboje — najbrž so bili v njih stroji — so zvezali po dva čolna, da so napravili nekak brorl. in nanj položili težko breme.
Črnci so bili sicer goli, samo okrog ledij so si opasali cunjo. Delali so neprestano; le po našent kosilu so počivali. Iz kuhinje so jim poslali nekaj loncev in jedilne posode. Da ste jili videli, kako so postrgali vse strne, se oblizovali in cmakali z jezikom! Doma pač ne uživajo slaščic. Usiljivi niso bili.
Nam sicer ui bilo všeč, da se toliko času mudimo pred Acero; todn dokler tovora niso izloiili, ne moremo naprej. sPri blagu naš parnik zasluži,« so govorili potniki; spri nas, kar nas jo v turistovskem razredu, imajo pa gotovo
1 Zakasnelo došlo.
izgubo. Zato jim ne moremo /umeriti, du nas puste čakati.: čc [loinislimo. koliko ima parnik uslužbencev, od kapitana in častnikov preko steuurdov in mornarjev do najnižjih delavcev: če prernčunimo. koliko stane vsa hrana, moramo priznati, du jc trditev resnična, /.u rekinmo nas rabijo, du razuušamo Woeruinnnovo linijo v daljne kraje.
\lesto Accra le/i nu vzvišeni obali. Videti je, dn je lu/.sežno in ima mnogo zidanih poslopij. l/lctniki so pravili, da so hiše tcjic in ulice snažne bolj kot v Freotoivnu, skratka: sliči evropskemu mestu z zamorskim prebivalstvom.
Po kosilu smo odrinili nu vzhod. Dobro uro zunuj Ac-cre ob morju stoji na skali veliko belo poslopje s stolpiči. To je Cliristiansborg, nekdanji grud in trdnjuva Dancev, /grajen v I" stoletju. Tu je sedež guvernerja in vlade Zlate obali Krog in krog so palme in košuto drevje; pač krasno letovišče angleškega oblastnika.
Srečamo flotiljo ribiških čolnov. Danic se. čudijo: Krasno!« Res je lepo videti nešteto vrsto malih jadrnic z napetimi rjuhami nu mirni morski gladini, ki blesti v žarkem sončnem svitu. Kako lepo je urejeno v nurtivi: zjutraj piše veter s celine in potisku jadrnico na morje, na večer pn piše z morja in ribiči hite k celini!
Odleglo nam jc; naveličali smo sc čakanju. Prvi dan nam niso povedali, kdaj odrinemo: saj tudi sami niso vedeli. >Ko bomo vse blngo rnztovorili,« je stalen odgovor. »Do štirih popoldan mora vsukdo jiriti nazaj.« Bojiš sc. du ne bi parnika zamudil. Mislimo si, da je parnik odšel; sredi Afrike stojiš na obali in gledaš, kako se ladja oddaljuje. Vse. kur imaš, je odnesel parnik. ti jia lire/ sredstev v daljni tujini. Brezupen položaj! /uto vsakdo pazi. du se vrne pravočasno. Drugi ilun nus pa sploh niso pustili na celino. V takem slučaju bi bilo dolgočasno, da nimamo — knjižnice. Sedaj berem lloseggerja, zanimivega Gornještajercu. ki ga žal doslej še nikdar nisem imel v roki.
Zvečer se družabnost razvija po skupinah v salonih. Jaz čitam, drugi pu igrajo na karte, tudi šah, domino in bridgc: steward pa donaša pivo, limonado, če treba, tinli steklenico, ki jo postavi v led, du je vino vedno hladno
Či; nti jc kaj dolgčas, bi marsikdo rad vedel. Ne; sem samotarske narave in se v večji družbi nc počutim dobro. Ne potujem v zabavo, marveč da vidim, slišim in izkusim, tla se kai naučim V tu namen jc pa najbolje, da potuješ sain. To so mi zatrjevali tudi vsi oni, ki so po-, tovali iz enakega uunienu. In pa jirostost, tu jo nad vse. Vstaneš, kadar hočeš, greš, kamor želiš, ostaneš na istem kraju, dokler se ti ljubi. Družbe imam pa na ladji dovolj. Marsikaj izvem, mursikaj povem Ob jirimcrncni dnevnem redu čas beži bliskovito.
Saj res, pozabil sem. du potujem tudi iz zdravstvenih ozirov. Morje iin« zdravilno moč. Zrak jc nasičen s prvinami, ki uniču jejo bolezenske bacile. Matej Simonov, hvala ti! Nc kuš-Ijum več, pljuča nn dihajo poostreno. Pojavlja pa se nova bolezen: telo leze mi razen, teža narašča. Arse to vrši sveži morski zrak.
Za Hladne dneve
Ženske snežke vse številke	po......Din 35*—
Moške galoše vse številke	po......Din 3S'—
Damski plašči s kožuhom	po......Din 2SO"—
Damski plašči s kožuhom črni	po......Din 400'—
Moški Hubertus plašči	po......Din 2SO —
AJMT. KRISPER
Mestni trg 26	Lfublfana Stritarjeva ulica 1—3
PfUf
Naši železničarji v Nemčiji
Poučno potovanje jugoslovanski h železničarjev po Nemčiji se je bližalo b koncu. Po nepozabnem enodnevnem bivanju v Kolnu am Rhein, so se odpeljali proti Mttnclienu. Le škoda, da so se vozili ob mogočnem in krasnem Renu ponoči. Lepša hi bilu vožnja po železnici podnevi, šc lepša pa Renu z ladjo navzgor. Vodja izletnikov jc :>nei ■ gače tolažil, da vsega vendar ni mogoče naenkrat izvesti in dn mora nekaj ostati za drugo potovanje po Nemčiji.
Po sprejemu nu kolodvoru, ki jc bil enako prisrčen kakor v Kolnu, so spremili nemški stanovski tovariši svoje goste v mesto, da si ogledajo najprej bližnjo okolico kolodvora in nato varnostne naprave ter organizacijo prometne službe na glavnem kolodvoru. V mestu so moglo občudovati nekaj cerkva, predvsem Frauenkirche, ki ima dva po 99 metrov visoka stolpa, katerih kupola je jako značilna in jiokrila s patino. Stolpa sta od daleč vidna in se potnik |io njih zelo lahko orljentira, čo je zašel v mestu. Znamenito je tudi poslopje novega magistrata, ki je zgrajen v gotskem slogu ter je bil dograjen šele v letu 1908. Posebnost v njegovem stolpu je zvončna igra: 43 zvončkov zveni vsak dan ob 9 in 18. Pokažejo se razne figure, ki se sučejo v krogu in predstavljajo viteški turnir ter ples sodarjev. Ob vsaki igri se. ustavi uebroj ljudi nasproti stolpa ler gleda in posluša to posebnost, ki jo Monakovčani kaj radi pokažejo vsakemu tujcu ter so na njo tudi zelo ponosni. Žalibog so morali železničarji prekiniti z liadaljnini ogledom mesta ler oditi po programu na glavni kolodvor. Pravi namen njihovega potovanja je bil predvsem ogled in študij prometnih naprav in razmer v sedanji Nemčiji. Glavni kolodvor je tudi v tem mestu zeio obsežen. Služi v glavnem daljnemu mednarodnemu prometu. Njemu sla lesno priključena za bližnji pro-met Slarnbergov kolodvor in pa Holzkirchnerjev kolodvor. Vsi trije skupaj imajo 32 tirov za potniški promet. Iz njih vozijo vlaki v 6 smeri. Dnevno prihaja in odhaja čez 500 potniSkih in brzili vlakov. Ker je to čelni kolodvor in so vsi tiri slepi (lopi) kol n. pr. na belgrajski postaji, jo to šlevilo vlakov vsekakor ogromno. Potniški promet je kaj gost in prevozijo vlaki letno par milijonov ljudi. Toliko vlakov vozi dnevno redno. Ob posebnih prilikah, pri raznih slovesnostih seveda se več. Tako jo prišlo povodom znanega >Okto-berfestu , ki ga Monakovčani praznujejo lelos že I23-H8, samo v nedeljo, dne, 29. septembra poleg rednih še 100 posebnih vlakov, ki so pripeljali iz bližnje in daljne okolice mesta do 100.000 pol-nlkov.
Ob II so odšli gostje v ravnateljstvo, kjer jih je sprejel v slavnostni dvorani ravnateljev pomočnik g- Miller Friderik iti jim izrekel dobrodošlico z željo, da bi mnogo koristnega odnesli s potovanja v domovino, kateri želi vse dobro in velik napredek. Zahvalil se mu je vodja potovanja nadzornik g. Jenko Jože. Ravnateljstvo državnih železnic v Mtlnchenu je nameščeno v krasni veliki stavbi. Pisarne so svetle in zračne. Povsod se opazi pedanten red in velika snaga.
Po sprejemu so se odpeljali gostje v dveh avtobusih državne avtomobilske železnice, ki iili je dala uprava blagohotno brezplačno na razpolago, na novo državno avtomobilsko železniško cesto Mtltiehen-Snlzburg. Ta še nI docela zgrajena, marveč le 28.5 km in je bil ta del šele pred kratkim izročen javnemu prometu. Pričeli so jo graditi 21. 3. 1034. Na začetku te nove avtomobilske ceste je postavljen kninenit steber, ki ga na vrli i krasi skupina 9 lopat. V kamen sin vklesani Hitlerjevi besedi »Fanget an (pričnite!), ki ju jo
izrekel ob pričetku gradnje te ceste, ko je sam zadri prvo lopato v zemljo. Gradnja take avtomobilske ceste je bila opisana že v prvem pismu o tem poučnem potovanju. Po taki cesti sinejo voziti lc avtomobili in motocikli. Vsem drugim voznikom — ludi kolesarjem — je vožnja po njej | prepovedana. Avtomobili pa drvijo po njej z brzino do 200 km nn uro. Pa ludi lahko. Saj jc po več kilometrov daleč ravna kot napeta vrv. No-! bena cesta, nobena jiot in nobena železnica je ne ; križa v nivoju. Drugo ceste so speljane pn navadi pod njo, železnica jo nadvozi ali podvozi. Vožnja po taki cesti je res užitek
Popoldne so nemški stanovski tovariši raz-| kazali gostom železniško delavnico za vajence in ! osrednjo šolo državnih železnic v Freimanu. Po razkazanem dohi človek vtis,, da železniška upra-j va zelo mnogo žrtvuje za šolanje svojih uslužben-I cev. Nudi jim vse. da se lahko nauče svoje službe j in da to potem z lahkoto vrše predpisano in stno-: treno.
ITtile dulci. Gotovo je Iu izrek znan nemškim i stanovskim tovarišem in ga znajo ludi upoštevati. Kajti po resnem delu so odpeljali svoje goste nu : Okloberfestda so gostje imeli priliko opazovati domačine pri njih originalni zabavi. Na ogromnem prostoru pod spomenikom Bavaria, so bili postavljeni ogromni šotori raznih prodajaln, pivovarn iu zabavišč. Med njimi je žuborela ogromna i množica ljudi, ki je bila živahna in izborne volje. | Gostje so se v družbi svojili stanovskih tovarišev j kaj kmnln razgubili med množico veselih Bavarcev ter se ž njimi razveseljevali dobrot v raznih 1 šotorih. Vrala naših spalnih vagonov so se odpirala vso noč.
Naslednjega dne popoldne so si železničarji | ogledovali mesto. Posebno dolgo so se mudili v i Deutscliesmitseuni". Tega ne sme noben ptonik v MUnchmi prezreti. Se ludi izplača. Pravijo, da je to največji muzej nn svetu.
Skupna večerja v kolodvorski restavraciji je ponovno zbrala nemške stanovske tovariše in goste, a sedaj v slovo od njih in od Nemčije. Par napitnic, par pesmi in čas odhoda se je približal. Slovo je bilo prisrčno in iskreno. Mahanje rok v poslednji pozdrav In v slovo je prenehalo ši le. ko je vlak izginil v noč.
In v zgodjih jutranjih tirali naslednjega dne so udeleženci po 11 dnevni odsotnosti radostno pozdravili tla svoje domovine...
Jugoslovanska knjigarna v ljubljeni
priporoča spevoigre (operete): Kovačev študent, spevoigra v 3 dejanjih, 7 meš. vlog. uglashil V Vodopivec, 32 Din; Mlada Breda, na podlagi narodne pesmi priredil in uglashil .los. Lavtižar, 11 meš. vlog. 34 Din; Adam Ravhar. narodni igroknz, spisal in uglasili! .los. Lavtižar, 39 Din: fJrnt in opat. po narodni legendi opisal in uglashil .los. Lavtižar. 3-1 Diu; Darinka, romantična spevoigra |io A. Hribarjevi pesmi Krški zmaj . priredil iti uglasbil Jos. Lavtižar, 37 Din; Srce in denar, spevoigra. priredil in uglasbil V. Vodopivec, 30 Din. Zu razne prilike in smešne naslojie pa priporočamo: Grum, Kupleti za en glas s klavirjem. 1 zvezek: Kranjske šege in navade, (i Din, II. zv zek: Učeni Mihec. Slabi časi, 8 Diu; III. zvezek' Nezadovoljne/.. To zares užitek ni.	Grum:
Deset kupletov zu en glas. 20 Din (Vojak, Po-stresček, Policaj, Dimnikar, Krojač. Čevljar, Pri zobozdravniku. Človeški zveriujak. V |iarkn. Dekliška želja). Naročilu sprejemi Jugoslovanska knjiirnrna v Liubljtini.
1'tujske komunalne zadeve. V pouedoljek, 28. t. nt. sc je vršila vodna javna seja mestnega sveta pod jiredsedstvoin mestnega žujinuu ob prisotnosti okrajnega glavarja g. tir. Vi-dica. Nadalje jc župan pokrenil akcijo dogovorno z drugimi lokalnimi faktorji, tla m1 j uvede na progi IMtij-Cakovec še en par vlakov, ki bi bili za ptujske prilike skrajno po-I trebiti. Mestni župan je interveniral pri bntiski upravi, da .se .sjiopolni stale/, učnega osebja na mestni deški osnovni šoli, kjer trpi pouk radi nezadostnih učnih moči. Izrekel .ie tlniverzilel. profesorju tir. Valterju Schmidu toplo zahvalo /.a krasne usjielic pri odkojia-vanjti starin nn Plajdini. — Zdravstveni doni v Mariboru je pokrenil akcijo /,n ustanovitev šolske poliklinike v Ptuju in sicer zn meslo kakor tudi za okolico. Mestna občina so obveže za združeno šolsko polikliniko v Ptuju dati nn razpolago potrebno zemljišče. V ko-| liker bi se za enkrat 110 mogla postaviti po-i sobna zgradba jo občina pripravljena sta-I vili na razpolago brezplačno vsaj zasilne ; prostore. Mestni svet je nadalje odobril i najetje posojilu v znesku tri milijone Din za ' investicijo ali konverzijo obstoječih dolgov, j ter posojilo v znesku 500.001) Dili v svrho in-! vosticije (tehtnice, elektrifikacije žage, zbi-j m Ini kanal ob Dravi). Mestni svet jc tud i sklenil, da se uvoznimi, za fižol zniža od 5 ua 3 pare za kg.
! fMatsznanila
(jubljana
1 FrWo konccrtov (Hasbene Malice v okviru in ; timuih koncertov Glasbene Matice otvorUno v poue drljek, dne 4. nov. 1. 1. Ta veeer pride na \i\sto moderna glasba skladateljev: fcturma, Osterea, dr. švare in Leskovica. Vse interesente najvljudneje vabimo na la večer. Sede/.i po JO Din, slojišča po Din so v pred-i prodaji v Matični knjiignrni. Koncert se vrfti v II u-I hudovi dvorani.
1 frti8vct.no društvo Trnov o sjMiroča vsem elaimni in prijateljem, da se vrši prvi prosvetni veder v sezoni drevi ob 'JO. v društvenem domu v Kamnov i "ul. Na programu je skeptično predavanje g. Vink« Zora, II. jugoslovanski evharistični kongres v Ljubljani, v sliki in besedi. — Odbor.
1 Fantovski krožek na Kodcljcvcm ima drevi ob { 20 svoj sestanek.
•1 Kino Kadri.ic.ro igTa danes ob 30 po globoko j aimanih cenah Zvesta tovariša .
1 \očno službo imajo lekarne: mr. Bukarčič, Sv. Jakoba t .t k 0: mr. Humor. Miklošičeva e. 20 Iu Gartus, Moste.
Orutfi hrati
Sneberje-Zadobrova. Dramatični odšel. Pevsk^a ! društva vprizori izvirno dramo v 8 slikah Prekleta ! v nedeljo 3. novembra ob pol t uri popoldne. Sodeloval I bo tmli domači orkester.
Naše (Siiastvc
l)r- vi imata svoj redni sestanek obe kongr«gueiji . akademikov. Kongregaeija Marijinega O/.uanenja ob ' 20.15 v samostanski kapeliei oo. frančiškanov. Kon-1 gregacija Kraljice Ajnvstolov pa ob 20. v navadnih |
prostorih jezuitskega samostana. Zrinjskega c. f».; se-, stanek lxi i-zvencerkveni. Vsi dlani pridite poln oš te-j viilno. Prisrčno so vabljeni tovarii,: abiturijonti, da I skupno dovršimo zastavljeno si delo. Prefekta.
,/. k. u. rl. Danica bo imola svoj s::, redni občni j zbor dne 4. novembra ob :i. popoldne v društvenih prostorih, Miklošičeva "i. Odbor.
Na XXXI f. rednem občnem boru Cirilttl><<ja društva ljubljanskih bor/oslovem: je bil izvoljen sledeči , odbor: Snoj .lože, predsednik; Malovrh France, pod-; predsednik; Golob Molbior tajnik: Knnstelj Frane, blagajnik; Kopač Jam«, kronist: Mavee Jakob, kujU-■ ničar; Močnik Jože, čitahiičar; Revizorji: Kore« Ivan, ' Gonič Stanko in Ovar France.
Siunl
Radio
Drugi programi i
GUMBI
Programi Radio Liuhlfanas
Sreda, :w. oktobra: 12.00 Z ruskih poljan (-ploščo) ! 12.^ Vremenska napoved, poročila ltf.00 napoved časa, objava sporeda, obvestila l.'U-> Roproduciran koncert havajskih kitar 14.00 Vremensko poročilo, borzni t*1-<"aji 18 00 Otroška ura: Novo doživetje lutke Storžka (člani radijske dramske družine) 18.20 Mancn in otroci (g«ič. Matrica Komanova) 18.-10 Pogovor s jioslušuJc.! Ifi.OO \apovinl časa, vremenska napoved, poročila, oh-inva sporeda, obvestila in..10 NTac. ura: N';iSe zveze t* • SI? (Anton Simčjč, iz Zagreba) '.»0.00 Prenos ljubljanskega opernega gletlališ"a v l. odmoru: Glasbeno pro-tlavanrje (\?ilko T*kmar) v 11. odmoru: N*apoved časa. 1 vremenska napoved, poročila, objava sporeda. Konec. I ob 2JI.
Sreda., .;o. oktobra: Ticlnrad: 20.nl) \'o.kalni konc. gdč. Anite Mezetove 20.H0 Komorna glnsba "JI.(10 Var. prsmi 22.1."> <1 HiZZ - Zanreh: 20.00 T/Jubljana Dunaj: 17.(Mt iz sodobne ifi. 10 30 Vojaška godba 20.30 Ileethov nov konc 22.10 I?n<l. ork. 23.45 šrnme.l lindimpesta: 10.30 Tt»se;i, Opera, Pueeini 22.Plošče 23.10 Cig. glasba Trki-Milan: 17. in Plesna irliisba 'JO Alda. opera, Verdi Iti tn-Dar i: 17.10 Plofiče 2O.S0 lirra 21.2."» PleMia glasba na pl — Prana: 19 2.*» V proslavo L. Stura. slovnškepn l)orc.a za svobodo 21 0:. Orkestralna glasba 22..1ii Plošče Bratislava: 20..m Slovaške narodne 21.1'i Komorna glasba - I nrSavn: 20.00 Igra r gl. 3'.oo Chopinov koncert 32.10 Plesna glasba HcrHn: "0,1 Kattc, drama, Hurte - 1'ratislara: 21.00 Očetje in hčerke, igra	Frankfurf: 20.1.' \'eseli radio
Monakavo: 20..VI Prenos iz. Milana.
/ai dnuiekc in moske obleko, plašče, sukup'. perilo, zapestne iti ovratne zaponUn vseh vrst. sukanec. čipke, razne Irokove. Instiko, svilo Prinior, Kronsko in Gulliver. krpanec. naramnice, kravate, ovratnike, žepne robce, Cielbšild volno, pnvolo, nadalje D. M. C. in C. M. S predmete zimsko Irikol perilo nosravice. rokavico, čepice, haretke ler razno kralko in galanterijsko blaqo šolske polt ebsčinp in zvezke pisemski, krop. svileni, trgovinski, uradni papir, kuverte in razno razglednice priporoča po najnižji h conah tvrdku
OSVALD DORFIC UUBLJANA
Na debelo!
Pred Slutijo 15
ilrnlino!
Kaznovanje ASK Primorja in JNZ
Preti kratkim jc izrekel kazenski odbor IN/? nad igralci ASK Primorja tako težke kazni,'ka kršnili se ui izrekel proli nobenim igralcem drugih klubov, odkar obstoji tekmovanje v ligi. Obenem jc upravni odbor JNZ udaril klub z zaporo igrišča, kar predstavlja ludi edinstveni primer ukrepov proti liguškemu klubu.
Ker se la primer eksplodira v tem praven, kakor da bi bili Slovenci pravi divjaki, ki na sprotnih prireditvah pobijajo igralce tu sodnike, ga jc treba nekoliko natančnejše osvetliti, in (o s sta lišča objektivne resnice, kakor tudi glede jx)Stopka same JNZ .
Predvsem jc treba pribiti, da niti |ki izročilih zveznih iu [»dzveziiili službujočih odbornikov, uiti po ugotovitvah policije ue more biti govora o kakih večjih neredih na tekmi 20. sept. 1035, posebno pa ne o takih, ki bi opravičevali uporabo § 50 kazenskega pravilnika JN/. Pri lem jc gotovo zanimivo ugotoviti, da jc bil podzvezni službujoči odbornik na lej tekmi član rivalnega kluba, ki tekmuje v skupinskem tekmovanju in ima malo tu teresa zagovarjati ASK Primorje.
Dejstvo jc. da ni prišlo med tekmo do nobenih omembe vrednih incidentov, da ni bil nihče izključen in da ni bil nihče od Ciradjanskega [poškodovan, razen morda pri čisto slučajnih faulilt ali karainbolih, ki so na taki tekmi tako rekov- neizogibni.
Vse bolj interesentu« kol sam printer pa jc postopanje k. o. pri JNZ. /di se. da se je pošto palo v tem primeru po nekem ad hoc športnem zakoniku, ne pa |x> kazenskem pravilniku, ki velja za vse, tudi za k. o. pri JNZ. Ali so pri tem zasledovali kak namen, ne vem, veni pa, da so grešili proti kazenskemu pravilniku, ki daje tudi obtožencu v njegovo obrambo gotove pravice, le pravice so popolnoma prezrli, kar jc bilo gotovo v škodo dognanja čiste resnice.
Da navedem par primerov: Prvotno je prispel kazenskemu odboru pri LNP akt Zveze- s pozivom, da izvede preiskavo proti igralcema ASK Primorja Slamiču in Bertonclju. Niso mi znani vzroki, ki so privedli zvezno upravo do lega, da se je 'pre mislila in poverila preiskavo članu upravnega odbora JNZ tu sodnišltcnni kapetanu I. razreda g. B. Porobiču. Naj bo /e karkoli, loliko poudarjam po trebi po hierarhiji v športu in avtoriteti športnih instanc to gotovo tli bilo v korist. Upam si trditi, da je bila s leni napravljena slabša usluga redu in disciplini v športni organizaciji, ko se je s tem postopkom skušalo nekako škoditi ugledu uprave LNP in vzbuditi vtis njene neobjektivnosti, čeprav imajo o njej vse drugače mnenje štiri petine slovenskih klubov.
Naj bo že kakorkoli, dejstvo jc, da jc imel prispeti g. Poiobič v Ljubljano dne 12. okt. 10)5 in po službenih objavah /aslišati gg. zveznega m podzvezuega delegata, dr. Jelčiča. Buljeviča ter ijjralca Slamiča iu Bertonclja. Dejstvo pa jc tudi, da je omenjeni gospod prispel v Ljubljano preje in brez vednosti obtožencev zasliševal v hotelu vMiklič« priče, in lo preden so se v podzvezni pisarni izvršila zasliševanja.
Službena objava v glasilu JNZ i dne 16. okt. 1935 trdi, da je po pričah gg. L. Macoratti, J. Kuhar, J. Verovšek, 1. Šicler in S. Devčič, krivda ASK Primorja in igralcev dokazana in kazen upravičena. Nc da bi se spuščal v presojo verodostoj nosti teli prič, ki so vse člani rivalnega kluba, ki tudi tekmuje v grupu?ui tekmovanju in ima n.i tabeli svoj interes, bi me zanimalo zvedeli, kaj so te priče izpovedale, ker lo ni znano obtožencem, ki so na podlagi teh izpovedb kaznovani.
Kaj pa pravi naš športni kodeks v tem pogledu? Kazenski pravilnik JNZ, ki mora veljati i za g. Porobiča i za Zvezo, pravi v (j 70: »Obtoženi in prijavitelj ima pravico zahtevati, da pri sostvujc zaslišanju in da na zaslišanju stavlja pri čam vprašanja,- Kako so se mogli obtoženi |X>-služiti te pravice, če niso imeli nili pojma, da se v hotelu »Miklič- zaslišujejo priče?
(Nadaljevanje sledi.)
.f.SA Primorji' [ln/ik'>-iith'tnlcn sckcijnl. V ite.l.e.k, fin,- 1. novembra oh 10 dopoldne na iKri3ču .-..-.tjineV vsepn aktiv, ftlansivu IrouiT.iimi, ir. Klolnatn iu pr\i troninli. V slučaju sIiiIipkm vrnnliMiu "e vrši «i\stim(,k ob isti url v restavraciji slumii'-, (kmeAku sntml, (Ib-vczntisl. ill tnf-ilosl /.n	<• Klc.in Jiritle v Ljubljano
v ^,'lrti'i; olt JS. Pri.lite iMlhloAtpviliiu nn [>Oc-l n lo k snrcirtnn. fitiw.nrja.lo sc oh i --j priliki vsi ^iwl.iiiVt,» ki l,i //-li-.ii Kojili laliko atlpt.iko, iin pristo-pljo v sok -eij^ko rimistvo in obiskujejo ločuj ir. Kloina. lallkn so osobao lirijavijn od 1. nov. naprei nn iirriišrn pri tronimru til-l pisniotio nn naslov sekciji1. TnvAnpJevn lil len l-llt.
SK Ilirija llevišhn sekcija/. Ilr,-vi -»b :n \n-?.n* snjA ttOkcIjskfRa nnčolstvn kavarni ICvnuui. elnn sivo «p oipozar.!«, dn dn lil. pr. ni. dvlirni' svoje i-ekvi-■lite \i. trnrdorobo. ki-r sc lw i.stn prourpiti-tn zn -mii.-k--p/onn. 7,n st\ nri. ki sp do rlnnpirn ri*kn up dviifnein iiiippIsI.vo no. (slHOvnrJn.
Ju<j'mloet'imkn tnSkonlli Inka re:ti e 7.'irrr* h-i (službeno). Jil(?osjovan*kn tpr.kontlpt.skn t v---? skticn.lp
.M. ."i. pur. 15. 7vo"nili prnvll i-iHln«i Iplne alarmi skupiPino. ki sp vrši rl ti e '.'t. iinv,-in 1,|.-1 ItUl.',. /. n irrobit s prlčetkoni ob it. uri s slifli-Pim dne\ iilni rptloni: 1. P<wtrnv prpdspittllk.i in ,»lvorite\ sknpUMiie.
17. vel i 1 p v vprifikni'1 is.k,.tfu milmrn. veri ri-k nolj,- ler odobrltp\ zupianlkn lunskeirii olK>npirn »liorn. Por,»-pilo: nI liijnikn. bl blni.-n.inik.-i, vi /\p7npwu knpptniui. ■ 11 luidzornikov. t. Pnišiljn in prltiv/.bn. Itn7r,-.snipn itd^topajočhmu npravtipmn in iindzornpinn o,lhorn. fi \"olilvp novpua unriivneau in iindzonii-ern odtiorn. 7 PrclIoKi. s. Slu,'-ujn,>sti. p,i pnr. 1'| te?.kn t. sp nloi-njo vse prlto/be, prošnje in prrilbu.ri dostnviti tlljništve /,vi*7.p niijinnni osem dni urni nbAnim -/.borent, ker v nnsprot.neni -lueniu iip Ik*1o vzeli v prntreji. fe ' dol,h-encni easu nben: '.l-ir ne m »kli-lh-en, se vrši p uro kesneje r>b vsnkeni šleiilu elnin>\ 7 Istim ilncvnin redom in v Mili proslorib. Prosinrl, v kntprlh sp b vrsll olH-ln 7lM,r, se i.mio Invili ornvo^nsno mel is in -r.'. novembrom 10", v .liifcbcnlh (rln«ilib S*v, •itutnrn.li list (Zavrelo, Slovenec (l.jubljttiift) N*nlllo tSu-lsltlenV Polov litnn vožnjn >,1 -la) e:-Jp /nnr^enH.
A' Ž.iiffretm, dnp -j-t. oktobra 10:)'-
'■reilspduiK: ilr. P.KV(ll Mnrinkovlp, 1. r TaJllR: Vllkn llichter. 1. r.
--^
Za domači premog -
je edino DVOROVNA	^
REKORD-PEC
Dobivajo se povsod
'.ZE PHIR"
Zahtevajte brezplaini cenik
/4 tfl tovarna peči
-SLE* SUBGTICA

Samoprodaja: Ljubljana: Jos. Zaltu & Komp. Celje: D Rnkusch Maribor: Železnina Lotz Ptuj : Anton BrenčiC
■■■■■■MMBHMBBraBaiMMMBMMM
V malih opliislh vel|e »salta besedn Din f—; ženilovnnlskl oglesi Din 2 — Najmanjši znesek t« mali oglas Din 10'—. M»ll oglasi se plačujejo lakoi pr' naročilu — Pri ogloslh reklamnega znufaja se računa enokolonskn 3 mm »isoka pelllna vrslica po Din 2'50. Zo pismene odgovore glede n.alih oglasov Ireba priložili znamko.
200 Din nagrade
dam onemu, kateri mi preskrbi službo sluge, skladiščnika ali kaj slič-nega. - Naslov v upravi »Slov.* pod št. 13469. (a)
Kmečko dekle
vajeno živine, .sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13168. (b)
Mesto organista
in cerkvcnika
odda duhovnijski urad v Radomlju (p. Radomlje). Nastop službe 1. decembra 1935. Majhna kmetija. Stanovanje, drva, stelja prosta. Doslej združeno s službo obč. služi-telja. Prošnje naj se predložijo do 15. novembra 1935,-_(b)
Čevljar, pomočnika
takoj sprejmem. Fabijan, Glinška 7. Stan in dom, Liubljana,	(bt
Služkinjo
spretno, sprejmem. Poljanska cesta 15, I. stopnišče, vrata 2.	(b)
Posojila
na vložne knjižice daie Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg 10
Knjižice
vseh zavodov kupim po najvišji ceni. - Sporočite zavod znesek in ceno na naslov: Grašek Jože, zastopnik tt. »Financier«, Liubliana, Gledališka 4 d
Hranilne knjižice
Kmetske posojilnice ljubljanske kupim. Na.slov v upr. »SI.« pod št. 13-181 (d)
Knjižico
Zadružne <*ospod.ir. banke v znesku 9000 Din kupim. Ponudbe upravi Slovenca« pod -9000—12873«. d
ODDAJO:
Sobo
prazno ali opremljeno — oddam eni ali dvema osebama. - Karlovška 3.
1^1
Ce avto svo; slan prodajaS ar motorja bi znebil se raci 'iri kupcev ti mnogo orizent Stnvvnrsv nairrranrf* insprai
Nogavice rokavice
m pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneie in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana židovska ulica in Stari trg. (1)
■Mniungmfi' j^MfMaa.
Avtomatične
hladilne naprave izdeluje
<3, F. SCKMHTER
Ijiiuljma. FranfiJk anjiis i
tr.vvna v Štsotji teki Pt«<wrsine raiareiite
Ia bosanske češplje
suhe, 10 kg 86 Din, Ia cvetlični med 10 kg 145 Din la suhe hruške 10 kg 60 Din, franko poštnina razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(1)
t^ r«Sefor> 903S
/ \ I* H li M O G KAKI: 0 PAKETE DKVA. KOKS nudi
SP&gatnik
Bohoričeva ulicn Si. 5. Patentirana peč
Kraljica peči«
za premog, drva ali koks - se dobi v trgovini z že-leznino A Semenič in drug. Ljubljana, Miklošičeva cesta 15.	(11
VIN A
jrvovrsiua po najugodnejših cenah kupile pri
CenfraJn; vinarni v L ubijani.
Kupimo
vsako množino stare strojne in komerčne litine po najvišjih cenah. Strojne tovarne in livarne d d. Ljubljana.	(k)
/lat«,
m *r«*i>rne ttroiie
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah
A. KAJFE2
urai
Ljubljana, Miklošičeva 14
Vse pohištvo
spalnice 3000 in 9000 Din, brezkonkurenčno pri tov. pohištva M a 1 e n š e k , Dravlje 174.	(š)
Berite
za črn domač kruh in ko ruzno moko za žgance, vedno svežo dobite ori tvrdki Zorroan. Ljubliana, trg Tel 26-37
;Slovenca-I
| m oglašujte v njem' j
Star
Hubertus
nepremočljiv. 250 Din, otroški s kapuco 115 Din, dobite pri Preskerju, Sv. Petra cesta št. 14. |1)
Sveže najfinejše norveško
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim w slabotnim osebam.
Zima se približuje!
Zelo ugoden nakup vsakovrstnih
šteditniKou in peri
pri Gustinčič Justin,
Maribor. Tattenbacho-va 14
raznega pohištva, kakor |ediinic, spalnic, salonov, gosposke in zelo lepe lovske sobe, slik. preprog nosode i. t. d. se bo vršila v nedeljo, dne 3. novembra ob 1/„ 11 uri v gradu Rače (postaja R.-iče-Fram). Predmeti se lahko ogledajo na licu mesta 1. in 2. novembra od 9. do 16. ure in na dan dražbe do 10 ure.
. raaerattimuaboro-jkraaaktmu,«*!
t v h K a 8?. SElbiis iii mm • ii«u»
trgovina z železnino,
zaloga patentiranih KRALJICA PEČI
se jc prC§£SI"a iz Kolodvorske ulice
na rcikloMtevo cesfo šlev. 15
d o Ie g Vzajemne zavarovalnice
■■■■■ttmaBMi mmamamamaamm
Tinfikove in Tončkove prigode
167.
Kapitan Mrhar se vrne
... in se je kakor krvoločen lev zakadil največjemu divjaku pod noge. Divjak pa se za Mukijevo bevskanje in jezo niti zmenil ni. Kar naprej je drezal ubogega Tončka s svojo dolgo sulico. Dečka sta se obupno branila in na vse grlo kričala na pomoč, a nihče ju ni slišal, nihče jima ni mogel pomagati...
Medtem, ko je Tinčkovo in Tončkovo življenje viselo na nitki, je njun splav, ki je bil privezan ob bregu reke, doletela redka čast: obiskala sta ga kapitan Mrhar in mornar Koki Po dogovoru sta hotela počakati na njem, da se dečki vrnejo s svojega potovanja.
»Da bi se le že kmalu vrnili!« je dejal kapitan Mrhar. »Tako rad bi že videl svojega sina. Sam ne vem, kako bi Tinčka in Tončka nagradil za to veliko radost.«
f se zopet dobe solidni, lepi stoli tovarne
iUmec-Co
v Gjubljam, Kersnikova ulica 7 (poleg člamiča)
LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V ŠKOFJI LOKI R Z. Z N. Z.
javlja, da je dolgoletni član njega načelstva
včeraj, vdan v voljo Vsemogočnega, mirno v Gospodu zaspal. Vestnemu in dobremu zadružniku ohranimo traj-no časten spomin. Pogreb se bo vršil dne 30. oktobra 1935 ob 3, uri popoldne.
NAČELSTVO IN NADZORSTVO.
' v . '
Sax Rohmei
Skrivnost dr. Fu-Mančisja
-Som. sir! Ituvnokur sem zapiral vrata garažo. in ko som so slučajno ozrl gor proti oknu delovno sobe sira ( riehtonu. som videl, kako je skočil kvišku. Kadar je pisal, sc je namreč njegova senca jasno začrtala na zu-storili oknu. Minuto kasneje sem zučul iz strunske ulico nekak klic.«
-Kakšen klic?«
Možu je bilo videti, da ga jo strašen dogodek nupruvil plašnega: znto mu jo bilo težko. |io bliže opisati klic. Nekakšno tuljenje,« je slednjič odvrnil, še nikoli nisem slišal nič podobnega.
Neniuru tuko?« Snitli je spustil ruliel otožen klio. ki gu ni liiln mogoče opisati.
\\ills jo vidno /.udrhtel, in zures: bil je pošasten glas. Prav luko!« je izjavil. »Le mnogo glasneje.«
Potom veni dovolj!« Iz Smithovegu glusu jo zvenelo zmagoslavje. Vendar stojte! Vedite naju še prej /u hišo!« \VilIs nuji je vodil, in kmalu smo stali na tlakovanem dvorišču. »Tam so okna delovne sobe. Na onilo strani levega zidu je majhna ulica, iz kater" je jektiii krik. Dalje gori je potem Regentov park.«
Ali se lahko od ondot vidijo ta okna?«
d)a, sir.«
»Kilo stanuje v sosedni hiši?«
»General Platt-Ilouston. loda njegova družina /daj ne biva v njej.«
Tisto železno stopnišče gotovo veže hišo s solnimi za sliižinčad?«
»l ako je.«
Pošljiie nekoga k vratarju z naročilom, da hočem pregledati stopn jišče.« Najsi se mi je zdelo prijateljevo ravnanje še tuko nenavadno, se vendar nisem mogel več prav ničemur čuditi. Odkar se je bil Smith pojavil v mojem stanovanju, mi je bilo. kakor da bi doživljal
razne stopnje inuhavih. morečih sanj. Zgodba prijatelja o njegovi rani na roki; prizor našega prihodu v hišo sira Crichtona Dnveva; popis mrtvečovili zadnjih besed: »Ildeou l-oka«; skrite nevarnosti v študijski sobi; tuljenje s ceste — vse to je spadulo mnogo bolj v kake pošastne sanje kakor jiu v trezno resničnost
Ko 1111 s je hišnik seznanil z nervozno staro žensko, ki je bila paznica sosedne hiše, se nn vse zadnje nisem začudil, ko mi je Smith šepnil-
•Sprehajaj se malo tja pa sem. Petrie! Radovedneži so se medtem že pornzšli. Pozno bo že. Oči imej odprto in bodi oprezen! Mislil som, da som prvi. pa me jo on prehitel! In kar ja šo važnejše: on bržkone že ve, du vem jaz tu!«
S temi skrivnostnimi besedami jo šol v hišo. jaz pu sem ostal na dvorišču ter razglabljal skrivnost, v katero sem bil tak:) nepričakovano zuplclen. Kaj je povzročilo smrt sira Crichtona? Mar Nuvlatid Sinilli to vc? Kaj pomeni jiuiTiiniiraiii pisemski ovitek? Kdo jo tn-jinstvenu osebnost, ki se je Smith dozdevno boji in ki ue streže le po njegovem življenju, marveč je najbrže umorila tudi siru Crichtona? Za časa njegovega službovanja v Indiji in nič nntnj v Angliji je bil pokojnik vse splošno zelo spoštovana oseba. Kilo V njegov skrili sovražnik? Nekaj so jo rahlo dotaknili) moje ramo. Naglo sem so obrnil. Srce mi ie nemirno bilo kukor preplašenemu otroku. Nočni dogodki so raz-dražili moje živce.
Pred menoj je stala mlnda deklica v večernem plašču. Ko mi |e pogledala v lice. sem vedel. da še nikoli nisem bil videl tako zapeljivega. ljubkega in privlačnega obličja. Poleg polti liluvolaske je imela temne oči in trepalnice kreolke, ki so mi kakor tudi nje polne rdeče ustnice izdajale, du lepa tujka ni bila dete naše severne oble.
»Odpustite mi, ako sem vas pn strašilu!« je začela s svojevrstno prijetnim glasom, medtem ko je svoje vitko, z dragulji nnkiteno roko zaupno jioložilu nu mojo leht, »Vendar — jo li
res, da je sir Criehton Duvev umorjen?« Občutek nezaupanju je vzvnlovil \ meni. Motril sem njene velike vprašujoče oči. toda ničesar nisem mogel citati v njihovih skrivnostnih glo-binah — le spet som so moral čuditi čaru skrivnostne neznanke. Čudna predstava jo vrtela v moji domišljiji: rdečica teh škrlatnih usten, ki jo je napravila najbrže vešča pomoč, u ne narava, bi morala zapustiti zu poljubom prav tako sled, kakršno sem odKril nu roki mrliča. Kmalu sem se spet otresel lc misli ki je spadala v kako srednjeveško legendo. Nedvomno je bila prijateljica ali znanka sira Crichtona, ki je stanovala v njegovi bližini.
»Ne vem. ali so gu umorili« s.-m previdno odgovoril. »Vsckako pa je...«
»Mrtev?«
Prikimal sem. Povesila je trepalnice — omahovala — rulilo kriknila Misleč, tla se zgrudi, sem jo objel.
I obito se jc nasmehnila in me nežno odrinila od sebe. jo že minilo Hvala vam!«
»Sle si li tega res v svestif Morda je bolje, du vas nekoliko spremim, du »■ čislo opomo-rete.« Lahno jo stresla gluvo. me naglo pogledala s Čarobnimi oi-n i in z bolestnim izrazom nadaljevala: »Moje ime nikakor ne sme biti imenovano v tej strašni zadevi, toda — menim, da imuni nekaj povedati... policiji. Mi hočete to komu izročiti komu. ki jo oo vašem mišljenju za to primeren?« Hlastno mi je dala zapečateno pismo in odhitela. Komaj pa se je oddaljila j>nr metrov, se je nn kratko obrnila in se vrnila. Ne da bi me pogledala, me je z očmi uprtimi v vogal dvorišča, zaprosila:
»Ako mi hočete napraviti veliko uslugo, zn katero vam bom vselej hvaležna, morate osebo, ki ji boste izročili pismo, zapustiti in potem ne smete nocoj biti več v njeni bližini.«
še preden sem mogel na to kaj odvrniti, je izginila. Iz nekolike razdalje sem slišal, ila jc zabrnel avto, in ko je lučiis |>ritokol po stopnicah Smith, sem 11111 kar moči nn kratko poročal t o pripetljaju. Prijatelj me je resno poslušal; I
potem pa mu je divji nasmeh zaigral krog ust. »Ono jo visoka karta, izigrana proti meni. Toda on ni vedel, da imam jaz še viš|o!« »Kaj! Ali poznaš mlado žensko?!« »Ona je najbolj nevarno orožje o orožarni sovražnika. Petrie. Toda ženska jo dvorezen meč in nezanesljiva V najino srečo se je je polastilo nenadno, za oricntalko značilno nagnjenje do tebe. Du, ti skomiguvuš z rameni — pa je tako. Bila je poslana, du spravi to pismo v moje roke. Daj mi gu1« — Dal sem mu ga. — »Uspelo ji je. Poduhaj'«
Ko mi je pomole! o\itek nori nos. sem z občutkom neugodja spoznal tist- svojevrstni vonj z mize sira Crichtona
»Ti veš, kakšne posledice je imelo to za sira Crichtona. Moreš šc dalje dvomiti? Mlada ženska ni hotela, du bi ti delil mojo usodo!«
»Smith,« sem z negotovost <o o Igovoril. »Slepo sem ti sledil v to strahotno stvar, ne da bi bil zahteval kakega pojasnila; zdaj pa hočem in se nc ganem prej z mesta, dokler ne zvem, kaj je prav zu prav v vsem tem.«
»Le nekaj korakov še — stari tovariš —- do onegnte voza! Tu si nisva varna življenja Ah — zaradi strelov iz revolver ja in sličnih vet', se ti ni treba bati! Možakar, čigar poniagači naju zdajle zasledujejo, meni, du bi bilo zanj nečastno. uporabljati tako izdajalsko orožje.«
Samo trije taksiji so stali na oglu. ili ko sva stopila v prvega, je nekaj švignilo zu las mimo mojega ušesa, po čudežnem naključju zgrešile Smitliu in sfrčalo čez avto, najbrže v dvoriščni vrt »Kaj je bilo to?« sem zaklionl.
»Le brž vstopiva — liilro'« jc šepetal Smith »To je bil atentat št. I. Več li trenoino ne morem reči. Voznik ni ničesar zapazil. Petrie. potegni okno na tvoji strani gor in glej skozi šipo zadaj! Hvala Bogu! Se že peljemo!« Urne sem se ozrl. »Nekdo jo vstopil v naslednji avto Zasledujejo naju!« Nayland Smith se je naslonil nazaj in se trpko nasmejal. »Pietriel ako boir srečno ušel iz tc zasede, mislim, da me ščiti čudežna sila.«