Gospodarski pregled m ieio 1913. (Konec.) Junij in julij položaja nista mogla veŁ poslabšati, da v juliju je celo opaziti nekoliko izboljšanja, ki se sicer ne izraža toliko v obrest. meri — pnvatni diskont je bil celo nekoliko višii kot v juniju, namreč povprečno 588 proti 5'0-d^ — kakor v tem, da je sedaj bilo mogoče zopet dobiti denar. To okolnost je razlagati tako, da je privabila visoka obrestna mera tuj posebno angleški, nemški in franco9ki denar, ter je tudl osrednja bauika v splošno presenečenie koncem julija izdala manj denaria. kakor v istem času lani. Brezdvoma ie mnogo pripomoglo k poboljšanju našega finančnega rezmerja do Francije ureditev vprašanja južne železnice, ki sicer še sedaj ni kcnežno rešeno, vendar ie pa na potu ugodne rešitve, vsaj deloma po želji Francozov, Avgust in jesenski meseci so končno prinesli razbremenitev in unamje na stalno izboijšanje položaja. Borze so se oddahnile in tudi avstrijska renta je zaCela polagoma zapušCati svoje globoko stališče. Vendar mi je pa ravno v tem času registrirati važen dogodek. ki je naredil zunaj države mučein vtis. Kraljevina Ceška je prišla pod sekvester in avtonomna uprava je bila su»Pendirana. V tem Času je morala naieti Praga svoje posojilo, ki je pa §e za letošnje razmere zelo drago in bo veljalo okroglo 7%. Isto je pripomniti o dunaiskem posojilu, ki .te prišlo na trg nekoliko pozneje. Letina je letos v splošnem dobro obrodila in to je tudi precej prispevalo k izboiišanju položaja. Seveda ie to premembo razmer upoštevala tudi Avstroogrska banka in je koncem novembra znižala obrcstno mero za pol odst. in s tem oficijelno naznanila konec krize. Tako je ustregla glavnim zabtevam šndustrije in državi pripravila pot za bodoča posojila, ki so že napovedana za leto 1914 v približni višini pol milijarde. Za januar je pričakovati nadaljnjega znižanja za pol odst. na 5% iz ravnokar omcnjenih razlogov; vendar ie t)a znižanje uteSheljeno tudi v ugodnem stanju Avstroogrske banke. Financijelnemu položaiu odcrovarja v preteklem letu stališCe industrije in trgovine, ki ste pretrpeli hude Case, najhujše kajpada trgovina in obrt v naši državi. Deloma so vzrok mobilizacijski vpoklici rezei^nikov na meie. ker so v celih vrstah industrlj, ki so bile še za mesece preskrbljene z naročili, novzročili najobčulnejše motenie obratov in v mnogih slučajib celo ustavili vsako delo. To se je zgodilo predvsem v onih obratih, ki imajo danes naihuiše izgube. Železarne, tovarne strojev. elektrotehnične industrije itd. Drugič ie pa tudi upoštevati, da je vsled vpoklica stotisočerih rezervnikov. ravnotoliko rodbln izgubilo svojega hranitelia in se je vsled tega moralo omejiti na nainuinej^e ter je tako, kakor tudi vsled občne draginje padel vsak kansum in ž njim tudi mnogo izgubila trgovina. kot posredovalka med proizvajalcem in konsumentom. Po porofiilih najbolj prizadotih trg. zbornic (pragke in drugih) tvoriio glavni vir krize one indust.riie. ki so bile najbolj prizadete z omeiitviio izvoza na Balkan, kakor tudi stavbena in s to zvezfiič obrtl. Pri tovarrtah za poliedelske stroje je opaziti zman.iganie izvoza za 78%; tc tovarnc so ee nadojalo. da kriza nc bo dolgo (rajala in niso svoic produkcije v potrebnem obsesu skrCile, ta- ko da so morale to storiti pozneie Še za polovico. Isto je opaziti v tekstilni industriji in drugih podobnih obratih, kjer so delali do zadnjega le par tini v tednu. V trgovini so te razmere hudo uplivale in tudi balkanski moratoriji so splošno krizo povečali, dasi ne v toliki meri, kakor se to navadno sodi. Balfcanske kupčije se skoro vse takoi ali pa še \"»iaprej poravnajo. Preidem konečno k poglavju, ki je za naše kraje posebno pereče in ga je treba omeoiiti v tem pregledu: dasi to storim nazadnje, ni njegova važnost nič manjša. Je to izseljevanje, ki ie vsled posebnih okolnosti postalo v zadnjih mesecih tudi za oficijelni del države aktualno, Vlada je pripravila nov (že 3.) osnutek izseljeniškega zakona in izdala odredbe, ki v marsikaterern slučaju mejijo že trdo na omejevanie zakonito zajamčene prostosti odpotovania in izseljenja. Ker gre večina naših državljanov preko nemških pristanišč in le mal kontingent izseljencev odide iz Trsta, navedem v sledečem podatke pristaniških uradov v Bremenu tn Hamburgu. Številke obsegajo izseljevanie za prvih deset mesecev v letih 1909 — 1913. Leta 1909 (januar — oktober) 210.653. 1. 1910 238.573, leta 1911 154.490, leta 1912 246.115, leta 1913 377.874. Ker manjkajo še podatki za november in december, ni mogoče natančno določiti števila letošnjib izseljencev, da bo pa letos preseglo 400 tisoč, je popolnoma gotovo. Pristavim le, da je tri četrtiaie teh izseljencev avstrijskih podanikov in veliko od teh naših rojakov. Številke, ki omenjajo svote izdanih potnib listov, ne odgovarjajo pravemu položaju ter iih vsled tega tudi ne navajam. V pregledu celoletnega gospodarstva v minulem letu bi bilo treba še upoštevati podatke uvoza in izvoza, produkcije in konsuma, gibania na delavskem trgu in v denaimih zavodih ter nebroj drugih okolnostij, ki sem iih pa žal moral izpustiti in se omeiiti na najnujnejše, ker mi je bil vsled vladajočih razmer odmerjen le pičel prostor. Dr. I. Č.