Stev. 168. V Ljubljani, sreda 26. julija 1939 Drugi dan kongresa Kristusa Kralja Slovesna maša v stolnici, začetek protikomunistične razstave, prvo študijsko zborovanje Ljubljana, 26. julija. Dane« poteka drugi dan šestega mednarodnega kongresa, ki je posvečen Kristusu Kralju. Ob ^ zjutraj je bila v stolnici sv. maša, ki jo je daroval prevzvišeni nadškof g. dr. Ujčič iz Bel-grada ob asistenci kanonikov dr. Klinarja, dr. Zupana, Stroja in Šiške. Pri maši je v francoskem jeziku pridigal generalni vikar g. Quenet iz Pariza v mojstrski obliki o obnovitvi sveta v današnjih dneh po Kristusu Kralju. Maš se je udeležilo izredno veliko število vernikov vseh slojev, ki so s svojo udeležbo pokazali, da je naloga kongresa predvsem zaorati globoke brazde v duše, že naj kongres res zadosti svoji veliki obnovitveni nalogi. Ker je v Ljubljano prišlo izredno mnogo du-110'%'ine iz domačih pokrajin in iz tujine, so bile že od najzgodnejših jutranjih ur po vseh ljubljanskih cerkvah pri vseh oltarjih darovane sv. maše, tako da je bilo mesto ena sama velika, iskrena molitev k Bogu, da bi s svojo milostjo obdaril kongres ter mu dal svoj blagoslov. Ob pol 9 dopoldne je bila v »Akademskem domu« odprta protikomunistična razstava, ki razkriva delovanje komunizma v španski državljanski vojni. K odprtju razstave je prišel tudi ljubljanski škof g. dr. Gregorij Rožman, dalje predsednik zborovanj na tem kongresu, dr. Leonid Pitamic, predsednik pripravljalnega odbora dr. Žitko in mnogi drugi zastopniki laičnih stanov, duhovščina, akademiki itd. Razstavo je s kratkim nagovorom odprl dr. Žitko, ki je podčrtal pomen te razstave. Nato je podal besedo organizatorju razstave g. pr. Leditu S. J., ki je v krasnem na- Začetni govor ljubljanskega škofa dr. Rožmana: Duhovna obnova, namen kongresa v Ljubljani .,.f Predsednik mednarodne#* odbori za K K K, ljubljanski vladika dr. Gregorij Rožman, je snoži za sačetek kqpgresa v ljubljanski stolnici imel pj§lep govor, v katerem je o namenu kongresa izvajal med drugim naslednje: Šestič se zbira nocoj mednarodni kongres Kristusa Kralja — to pot med najmanjšim slovanskim narodom, v naši beli Ljubljani. Zbira se v času, ko je ozračje mednarodnih odnosov do skrajnosti napeto. A mi verujemo, da tudi skozi temne oblake sije žarek »sladkega kraljevanja« Kristusovega. V strahu in borbi sedanjosti verujemo, da je Bog »hotel v svojem ljubljenem Sinu, Kralju vesoljstva vse obnoviti«. V tej veri se zbiramo na kongres. Vse obnoviti! Obnoviti je treba, kar je zastarelo, obolelo, da ne more vršiti od Boga naloženih poslov in ne doseči od Boga postavljenega namena. Ni zlahka v zgodovini človeštva najti dobe, v kateri bi razdvojenost narodov bila večja kot danes. Tako je vprav zahteva sedanjega časa, da Bog v svojm ljubljenem Sinu ranjene m razdvojene narode združi, obnovi v resnici in ljubezni božji. . . Zahteve časa so izraz božje volje. Torej je volja božja, da se v sedanji dobi ta obnova izvrši. Kako pa naj odločujemo pri njej? Prvo in poglavitno je, da smo voljni in pripravljeni sodelovati z nebeškim Kraljem Jezusom Kristusom tako, kakor on hoče, kakor on ukazuje. Na mednarodni kongres smo se zbrali zato, da skupaj z zastopniki skoraj vseh evropskih narodov, pa tudi izvenevropskih ki so zastopani, Jezusu, svojemu Kralju] izrazimo pripravljenost k sodelovanju. Svojo pripravljenost moramo v teh dneh dejansko pokazati. Za te kongresne dneve imam kot predsednik stalnega odbora za kongres Kristusa Kralja do vas, dragi v Gospodu, tri prošnje: Prva prošnja je prijazno vabilo, da se zborovanj udeležite in na njih sodejujete. Druga prošnja je. da te dni mnogo molimo, da bi Kristus Kralj poslal svojega Svetega Duha na nas vse. Tretja prošnja, da ste že zdaj ob pričetku pripravljeni s trdno 1 “ 0 * ločno voljo sklepe kongresa izvesti, vsak v sebi in svojem okolju. Če to storimo, predragi v Gospodu, potem bo kongres svoj namen dosegel, namen ni nič drugega kakor to, za kar smo med vso pripravo kongresa tako zaupljivo in goreče prosili, da se vsi ranjeni in razdvojeni narodi »podvržejo Jezusovemu sladkemu kraljevanju«. govoru orisal pomen, namen in način, na kateri je bila razstava pripravljena. Pojasnil je, da razstava razpade na tri dele ter je te dele tudi markantno orisal. Ob koncu se je zahvalil za pripravljenost, s katero so mu pri aranžiranju te razstave v Akademskem domu pomagali pridni sodelavci, zahvalil pa se je tudi odboru in vsem merodajnim faktorjem, ki so omogočili na tem šestem mednarodnem kongresu Kristusa Kralja prireditev dandanašnji tako važne ter aktualne razstave kakor je pričujoča. Ob prav dobro zasedeni unionski veliki dvorani se je danes začelo pr jkongresno študijsko zborovanje. Prvi je predaval Nemec dr. Stolzenfels 0 krščanskem preporodu. Navajal je v jedrnatem predavanju praktične smernice, kako naj se kristjani prerode v pozitivne krščanske vernike. Zborovanje je vodil predsednik kongresa, bivši naš poslanik v Washingt»nu dr. Leonid Pitamic. Na-vzočni so bil poleg številnih drugih tudi vsi škofje, ki se zdaj mude v Ljubljani in veliko število od- 1 ičnikov-laikov. Danes prispe kitajski Škot Ceng Ljubljana, 26. julija. Danes prispe v Ljubljano na kongres Kristusa Kralja kitajski škof misijonar Ceng iz Cau-tunga. To je škof v apostolski prefekturi, v kateri že dolga leta deluje naš misijonar Jožko Kerec ter slovenske šolske sestre iz Slovenske Bistrice. V času škodove odsotnosti vodi škofijo misijonar Kerec. Škof Čeng bo stanoval v salezijanskem zavodu na Rakovniku. Ljubljančani se naprošajo, da se po možnosti udeleže sprejema na glavnem kolodvoru ob 13.03 ali pa na Rakovniku ob 13.15. Pred začetkom vojaških posvetovanj med Anglijo, Francijo in Rusifo v Moskvi Vesti 26. julija London, 26. julija, o. Iz angleških vladnih krogov poročajo, da se bodo v Moskvi že čez 10 ali 12 dni začeli posveti med francoskim, angleškim in sovjetskim generalnim štabom, ker zahteva Rusija vojaška posvetovanja pred koncem političnih pogajanj. To zahtevo je sovjetski zunanji minister Molotov sporočil angleškim in francoskim zastopnikom. Anglija in Francija sta to zahtevo sprejeli. Vojaških posvetovanj v Moskvi naj bi se udeležili za Anglijo: general Ironside, en admiral in zastopnik letalstva, za Francijo pa general Ga-melin s več višjimi častniki. Iz teh napovedi je razvidno, da Anglija v kratkem računa na sklenitev zveze z Rusijo. Zadnja ovira za sporazum je razlika v pojmovanju takoimenovanega posrednega napada na baltiške države. Med angleško in francosko vlado že teko posvetovanja za določitev vojaških komisij, ki naj pojdeta v Moskvo. Notranji spori v Španiji - Španska vlada zavrača vesti o zarotah . Burgos, 26. julija, o. Španska vlada je izdala uradno poročilo, v katerem zavrača vse vesti tujega tiska o nekaki zaroti v Španiji. Poročilo pravi, da so glasovi o generalu Queipu de Llanu in njegovem begu v Francijo, kakor tudi o tem, da je bil aretiran general Yague, netočni. Queipo de Liano še vedno biva v Španiji in pričakuje imenovanja na važno diplomatsko mesto. Verjetno b* odšel za krajši čas na Portugalsko ali pa v Nemčijo. Prav tako je tudi netočna vest, aa je bil aretiran general Yague, kajti tudi ta je ostal na svobodi. Točno je samo, da so nefalangisti proti-kandidatje za predsednika vlade. Iz ozadij notranjih trenj v Španiji, poročajo, da Anglija podpira v Španiji monarhiste proti fašistovskim falangistom. Monarhisti 60 igrali do sedaj važno pomirjevalno vlogo med raznimi skupinami v nacionalni Španiji. Zato bi bilo nevarno, če bi se general Franco s svojimi ukrepi prenaglil. Tretji polet angleškega letalstva nad francoskem ozemljem London, 26. julija, o. Včeraj je bil organiziran tretji polet angleškegi letalstva tez francosko ozemlje. Pri poletu je sodelovalo 240 najnovejših bombnikov, ki so prileteli nad Pariz, potem pa nadaljevali pot do Marseillea in nazaj. Včeraj je obiskal London francoski letalski minister La Chambre. Uradni razlog za njegov obisk je bila neka prireditev anglško-francoskega društva. To priliko je francoski letalski minister porabil za važen sestanek z angleškim letalskim ministrom Woodom. Na večerji omenjenega društva je La Chambre imel govor, v katerem je spoudarjal letalsko moč Anglije in Francije. Po govoru francoskega ministra, je govoril angleški minister za letalstvo Kingsley Wood, ki je dejal, da ni bilo nikoli tesnejšega sodelovanja med angleškim in francoskim letalstvom kakor danes. Več naših oddelkov je letelo zdaj čez Francijo. Želim, da obiščejo v kratkem francoska letala naše nebo. Ne dvomim, da bo naše sodelovanje, ki je tako koristno, še razširjeno. Ves kar delata danes Anglija in Francija in kar bosta de- lali v bodočnosti v letalstvu, je namenjeno ohranitvi miru, pravice in reda. To je edini cilj naših naporov. Mi. ne pretimo nobeni državi, ter ielimo bratstvo vsega sveta. Anglija in Francija, ki ju veže toliko žrtev sta odločeni braniti ta načela in skupne interese kakor tudi interese civilizacije in neodvisnosti narodov. Sovjetska vlada namerava preklicati vsa dovoljenja, ki so jih imele razne japonske družbe za pridobivanje petroleja na severnem delu polotoka Sahalina. Vprašanje Gdanska je vojaška in gospodarska zadeva. Poljska mora imeti prost dohod na morje, razen tega pa ne more trpeti, da bi kdor koli imel v Gdansku oporišče za vojaško ogrožanje Poljske. Tak je smisel članka, ki ga je v londonski list »Sunday Times« napisal bivši angleški zunanji minister. . Anglija je pokazala svojo slabost s tem, da se je uklonila japonskim zahtevam, sodi_ italijansko časopisje o sporazumu, podpisanem med Japonsko in Anglijo v Tokiu. Sv. oče Pij <77. je v odgovoru na pozdrav novega poljskega poslanika pri sv. stolici dejal, da sveti oče z žalostjo ugotavlja, da posamezniki in razne skupine na svetu se preveč zanašajo na telesno silo, s katero hočejo nadomestiti pravico. Zato je za človeštvo neobhodno potrebno, da spet zavlada v njem ljubezen, kakor jo uči Cerkev. Romunija, Jugoslavija in Bolgarija so zadnje čase v Italiji naročile raznih vozil za 450 mili], lir- Nemški kancler Hitler je popolnoma zdrav, pravijo v Berlinu in pristavljajo, da so izmišljene vse vesti, ki jih je o njegovi bolezni razširilo poljsko časopisje. Romunsko-madžarska trgovska pogajanja so se začela danes v Sinaji. Ameriški senat je odobril pogodbo med Združenimi državami in Panamo, po kateri bo morala Amerika odslej posvetovati se s panamsko vlado, preden bo začela s kakimi izpre-membami, ali novimi varnostnimi napravami ob Panamskem prekopu. Anglija se je z zadnjim sporazumom v Tokiju odrekla svoji moči in ugledu na Daljnem vzhodu, piše del ameriškega tiska, zlasti levičarskega. Kitajska politika do Japonske se ne bo spremenila, čeprav je Kitajska malo razočarana nad sporazumom med Anglijo in Japonsko. Sporazum pomeni popuščanje samo na angleški strani. Kitajska se zaradi njega ne bo odrekla svojemu boju, je izjavil kitajski zunanji minister Vang Čung Čuj. Finančni sporazum med Anglijo in med Poljsko bo podpisan najbrž že danes v Londonu. Sporazum se nanaša na znana posojila Anglije Poljski. Argentinska vlada zahteva zase oblast nad velikim delom pokrajine ob Južnem tečaju in je to svojo zahtevo sporočila tudi Združenim državam, ki se prrpiavljajo, da pošljejo tja admirala Birda, da bi razglasil ameriško oblast nad velikim delom zemlje nad Južnim tečajem. Slovaška, zbornica je včeraj sprejela zakon o upravni preureditvi slovaške države. Slovaška bo razdeljena na šest oblasti, njihove načelnike bo imenoval notranji minister. Od začetka bojev na mongolsko-mandiurski meji so Japonci uničili 691 sovjetskih letal, od tega 103 zadnje dni, pravi najnovejša japonska raca. Ss&ort v Tssinii minut! Na velikem mednarodnem turnirju v Long- woodu, kjer so se srečali odlični ameriški in av- stralski teniški igralci, je zmagal Adrian Qui«t nad Amerikancem Genejem Makojem s 6:1, 6:2. 6:4. Avstralci so v odlični formi. To je bila finalna borba; v semifinalu je Quist premagal Par-kerja, ki je bil v četrtfinalu zlahka odpravil Crawforda. Bolgarija se prebližuje Angliji London. 26. julija, o. Obisk bolcarskega skupščinskega predsednika Mošariova v Londonu je razčistil veliko važnih političnih in gospodarskih vprašanj med Anglijo in Bolgarijo. Zdi se, da se bo tudj Bolgarija v kratkem močno približala Angliji, odnosno da se po vzgledu drugih balkanskih držav ne bo priključila nobeni skupini velikih držav v Evropi, marveč bo ostala nevtralna. Zahodne velesile so se bale. da bi se Bolgarija utegnila priključiti Nemčiji in Italiji. Zadn'je vesti iz Londona pa pričajo, da se tega ni bati, o čemer priča bližnja trgovska pogodba med Anglijo in Bolgarijo. Angleški trgovinski minister Stanley je izija-vil, da se bodo trgovinska pogajanja z Bolgarijo, ki se vodijo že več mesecev, končala v kratkem s sporazumom. Trgovinski minister Hudson razlaga po razgovorih z nemškim gospodarskim izvedencem dr. Wohltatom Angleški načrt za sporazum z Nemčijo Nemčija naj opusti silo, se gospodarsko in vojaško razoroži, umakne iz Češkoslovaške, potem bo dobila pomoč in enakost na svetovnih tržiščih London, 26. julija, o. Vesti o nekakih poea- | kakor pa je Gdansk sam. Izrazil je- svoje prepri janjih med Anglijo in med Nemčijo ter o angle- Čanje, da bi škem načrtu za gospodarsko pomoč Nemčiji, katerega naj bi bil nemškemu zastopniku predložil angleški trgovinski minister Hudson, so povzročile ogromno 'presenečenje in delno tudi razburjenje P° Angliji in drugod. Javnost je videla v teh vesteh znamenje, da je angleška vlada še vedno pupravljena popuščati Nemčiji in se z njo sporazumeti na škodo malih držav v Evropi. Angleški tisk je začel napadati trgovinskega ministra in zahtevati, naj odstopi. Minister Hudson je zaradi teh napadov in zaradi netočnega poročanja časopisov menil, da je najbolje, če sam pojasni, kakšni so bili posveti, ki jm ]© imel z nemškim gospodarskim zastopnikom. Izjava, ki jo je dal angleškim listom, je naslednja. »Pretekli teden je bil v Londonu dr. Wohltat, ki se je udeležil konference za kitolov. V Berlinu zavzema dr. Wohltat položaj, podoben mojemu. Izrazil je željo, da bi se^ sestal z menoj. Razgovar-jala sva 6e o trgovini in o gospodarskih vprašanjih. Povedal mi je, da on in druge visoke osebnosti v Nemčiij menijo, da še nikdar ni bilo razmerje med Aeglijo in Nemčijo tako nevarno kakor je zdaj. Dejal je, dr. se zelo boji eksplozije, o čemer ga je še bolj prepričalo neodjenljivo angleško stališče. Dr. Wohltat si je prizadeval dokazati mi, da je vprašanje Gdanska označba za širše vprašanje, svet spet prišel do blagostanja, če bi bilo mogoče rešiti politične težave. Jaz sem dr. Wohltatu dejal, d a Anglija, ne bo nikdar odstopila nikomur kake svoje posesti onkraj morji. Dejal sem mu tudi, da Anglija najbrž ne bo pripravljena na kako splošno posvetovanje o vrnitvi mandatnih ozemelj Nemčiji. Toda vse to naju ni oviralo, da se ne bi posvetovala o tehničnih sredstvih za rešitev vseh težav. Poudaril sem mu, da govorim samo v svojem imenu in s tega stališča sva pretresla načrt, ki vsebuje naslednje glavne točke: 1. Hitlerju je treba povedati, da se bo Anglija z zaveznicami upirala vsakemu poskusu Nemčije za obvladovanje Evrope s silo. 2. Če je Hitler pripravljen vrniti se k mirnim pogajanjem, bo Anglija z zaveznicami skrbela, da bo Nemčija^ deležna pravičnega gospodarskega ravnanja in da ji bo omogočen dostop do surovin. 3. Nemčija bi potem dobila pomoč, da spremeni svojo industrijo, ki je zdaj vsa posvečena vojni, v industrijo miru. 4. Potem bi se vzpostavilo prijateljsko sodelovanje na svetovnih tržiščih med Anglijo, Nemčijo in drugimi industrijskimi državami. 5. V povračilo teh ugodnosti naj bi Nemčija privolila v razorožitev ali pa vsaj v ome- jitev oboroževanja in v to, da se umakne iz Češkoslovaške. 6. Denar, potreben za izvedbo tega načrta bi dala ne le Anglija, marveč tudi druge države, ki bi bile nedvomno vse pripravljene storiti to, če bi bile zagotovljene, da se bo iz tega rodil mir za svet. V razgovoru, ki sem ga imel z dr. Wohltatom. ni bila omenjena nobena številka. Mislim, da je dr. Wo!htat razumel, da se Anglija ne bo obotavljala vojskovati se z Nemčijo, če bi ji bila taka vojna vsiljena. Mislim, da je razumel, da bo Anglija proti sili postavila silo. Dr. Wohltat se je vrnil v Nemčijo, da bi ta načrt predložil maršalu Goringu. Ves svet je zadnje dni razpravljal o posameznih nepopolnih odlomkih tega načrta. S tem je bil načrt popačen, toda jaz vseeno mislim, da je dober. Treba je misliti, da so narodi danes pametni, da bo njihova volja zmagala in da se bomo izognili vojni Toda bkratu je treba vedeti, da Anglija ne more biti predmet izsiljevanja in da ne bo popustila v ničemer, ne da bi za to dobila enako povračilo«. Tak je torej angleški načrt za sporazum * Nemčijo po besedah ministra Hudsona. Kaže, da Anglija ni opustila misli na poga-janja z Nemčijo, kar priča odhod posebnega C h a m be r I a i n o v e ga odposlanca lorda Kemsleya v Berchtes-g a d e n, o čemer je naš list poročal že včeraj. Pričel se je VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja Ljubljana, 36. julija. Včeraj so pričeli v našem mestu po dolgotrajnih, vestnih pripravah veliki kongresni dnevi, ki bodo dali našemu mestu svojevrstno, slovesno in praznično lice. Včeraj dopoldne so že prispeli prvi visoki cerkveni dostojanstveniki, ki so napovedali svojo udeležbo na kongresu. — Iz Splita je prispel škof dr. Bopelačič, dalje je prispel kriševniški škof dr. N j ar »d i, iz Bosne je prispel msgr. Božo I v a n i S, apostolski protonotar in generalni vikar v Nazaretu pri Banja Luki. Iz Bolgarije pa je prispel danes dopoldne na kongres škof vzhodno-slovanskega obreda Kirilov Kurtev iz Sofije, naslovni škof briutaki. Vsi ti cerkveni dostojanstveniki so dopoldne obiskali škofa dr. Rožmana v škofijskem dvorcu. Mnogo višje in nižje duhovščine je prispelo iz Dalmacije. Ostale napovedane udeležence, ki bodo prisostvovali kongresnim zborovanjem, pričakujejo v teku nocojšnje noči in jutrišnjega dopoldneva. V teku dneva sta prispela od napovedanih škofov v Ljubljano še belgrajski nadškof dr. Ujčič ter škof iz Aleksandrije msgr. N ut ti. Iz Olomouca je prispel kanonik Jamnika, znani unionistični delavec. Večja skupina duhovnikov je prišla popoldne tudi iz Madžarske. Ob šestih zvečer je stopil v ljubljansko stolnico, ki je bila slovesno okrašena in razsvetljena, sprevod, ki ga je vodil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, stalni predsednik kongresov Kristusa -Kralja. Po »Veni Sancte Spiritusc je stopil škof dr. Rožman na prižnico, kjer je imel otvoritveni govor, ki ga prinašamo na drugem mestu. Sledila je * kora pesem »Mogočno se dvigni«. Nato so hile litanije P res v. Imena Jezusovega. Opravil jih je škof dr. Rožman ob asistenci stolnih kanonikov dr. Klinarja, dr. Zupana, šiška in Stroja. Ob 8 zvečer je bil nato v veliki unionski dvorani pričetek kongresnih študijskih zborovanj. — Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička, kar dovolj zgovorno priča, kakšno zanimanje je vzbudil kongres v naši javnosti. Otvoritve študijskih zborovanj se je udeležilo šest škofov. Tako predsednik 6talnega odigra za kongres Kristusa Kralja v Ljubljani, ljubljanski vladika in kneznškof dr. Gregorij Rožman, nadalje škof Michelangelo Nntti 0. P. M. iz Aleksandri)«, Skef Ciril Kurtev iz Sofije, belgrajski nad&kftf ir. Josip Ujčič, djakovski škof dr. Akša-movič in križevski škof dr. Njaradi. Navzoč je bil rektor univerze dr. Slavič, dekan teološke fakultete dr. Snoj, dekan juridične fakultete dr. Viktor Ko-roSec in številni drugi predstavniki ljubljanskega kulturnega življenja, redov in duhovščine. Kongresna zborovanja je začel kmezoškof dr. Gregorij Rožman z željo, naj bi Bog blagoslovil delo teh zborovanj. Predlagal je, naj zborovalci izvolijo za predsednika študijskih zborovanj univ. prof. in bivšega poslanika v Washingtonu dr. Leonida Pitamiea. Dvorana je * aplavzom sprejela predlog knezoškofa dr. Rožmana. Predsednik zborovanj dr. Pitamic je predlagal za podpredsednike generalnega vikarja Karla Queneta iz Pariza, bivšega min. predsednika Karla Huszarja iz Budimpešte, msgr. Luigi Velcia iz Gorice in kanonika dr. Antona Sancha iz Palme de Malorca, za tajnike pa dr. M. J. Metzgerja iz Augsburga, _ Pavla Jesiha iz Zagreba, dr. Janžekoviča in dr. Žitka iz Ljubljane. Nato je predsednik dr. Leonid Pitamic ime! sijajno sestavljen nagovor, v katerem je orisal položaj v svetu, razmere, ki duše srca ter potrebo po krščanski obnovi sveta po Kristusu Kralju. Ta kongres Mj bi učvrstil krščansko zamisel v srcih vernikov Ur jih utrdil v odločnosti, da tudi vse svoje praktično življenje uravnavajo po načelih krščanskega nauka. Nato je dr. Pitamic predlagal, naj se odpošljejo s kongresa sledeče vdanostne brzojavke, ki so bile sestavljene v francoskem jeziku: Nj. Svetosti papežu Piju XII., Vatikan. Delegati in udeleženci VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani zagotavljajo Vaši Svetosti sinovsko pokorščino in obljubljajo, da bodo vedno prijali za slavo Kristusovega kraljestva in delali za zmago krščanske ljubezni. Ponižno prosijo blagoslova za delo na kongresu. Nj. Vel. kralju Petru II., Bled Delegati in udeleženci VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani prosijo Vaše Veličanstva, naj blagovoli sprejeti zagotovila iskrene vdanosti in globokega spoštovanja. Nj, kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, Bclgrad Delegati in udeleienci VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani prosijo Vaše Viso?anstvo, naj blagovoli sprejeti zagotovila iskrene vdanosti in globokega spoštovanja. Zborovalci so njegov predlog sprejeli z ogromnim odobravanjem in navdušenjem. Nato pa je stopil na oder podpredsednik stalnega odbora kanonik g. dr. Friderik Mack iz Luksemburga. V sijajno sestavljenem in mo.istr-ssko prednašanem govoru je g. kanonik najprej v francoskem, nato pa še v nemškem jeziku zborovalcem povedal v bistvenem sledeče: »Ko je pokojni papež Pij XI. pred nami razvil v letu 1925 prapor Kristusovega kraljestva, smo vsi zaslutili v naših dušah, da je prišla doba velike krščanske obnove. Gospod vseh gospodov se dviga nad modernim svetom s sedmimi apokaliptičnimi zvezdami v rokah: Ecce nova facio omnia — jaz sem Tisti, ki bo vse obnovil! Toda zakaj smo sklicali ta kongres? Naš program jo priprost: proučiti, razširiti in uveljaviti hočemo v modernem življenju smernice modernih papežev, posebno pa še krasno encikliko papeža Pija XI.: >Quas primas«, ki jo je objavil v letu 1925. Tedaj je za vse čase vpeljal praznik Kristusa Kralja. To je naša naloga. Na eni strani hočemo Kristusu Kralju izkazovati vse časti — posebno v prveai delu, v drugem delu pa, ko bo med nami že papežev legat, kardinal Hlond, pa bomo proučevali to čudovito načelo o Kristusu Kralju. Najprej moramo namreč v6e razumeti, nato bomo manifestirali. Cim bolj bomo vse to doživeli v sebi, tem bolj bomo razumeli tisto, kar je papež Pij XI. imenoval — katoliško akcijo. V vsem tem je obsežena velika ideja: namreč ta, da bi pravilno doživeli tisto, kar se imenuje poslanstvo katoliške akcije. Katoliška akcija pa je viteštvo in duhovništvo obenem. Iz vsega tega bo pafi razumljivo, zakaj si je naš VI. kongres izbral za načelo: Krščanska obnova današnjega časa! Ta kongres pa naj tudi ustanovi nekaj stalnega, kar naj bo temelj vsemu našemu nadaljnjemu delu: rod: naj primerno organizacijo, ki naj pdtem skrbi za naša zborovanja in zasedanja. Prav iz vsega srca pa želimo, da bi se ustanovil 6talni papežev odbor za take kongrese. Tako bi bilo naše delo končno veljavno stabilizirano in zavarovano.« Po krasnem govoru dr. Mačka je predsednik dr. Pitamic prebral hrzojavko. ki jo je na kongres poslal g. dr. Anton Korošec. V tej brzojavki želi voditelj slovenskega naroda kongresu popolnega uspeha ter božjega blagoslova. Dr. Pitamic je nato zaključil prvi kongresni večer. Z vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob četrt na deset zvečer, so se pripeljali na kongres naši go-riški rojaki. Na peronu in pred postajo se je nabralo ogromno število občinstva. Ko so naši rojaki s Primorskega izstopili, je nastal na peronu in pred kolodvorom pravi vihar navdušenja. Godba je igrala, množica je vzklikala, val radosti je zajel srca. Naše primorske rojake je nato pozdravil dr. zitko, predsednik pripravljalnega odbora, z vznesenimi besedami. Množica je na.to zapela himno »Hej Slovenci«. Med vzklikanjem in petjem so nato naši rojaki — v tej, prvi skupini, je približno 500 kongresnih romarjev — zavili v mesto. Skupino, v kateri je tudi 20 duhovnikov, vodi msgr. Agortini. V soboto pa bo prispela še druga skupina naših rojakov s Primorskega. Ljubljana od včeraj do danes Po lepem ponedeljkovem večeru se je včeraj zjutraj spet pokazalo megleno jutro. Skraja je še sijalo medlo sonce, prav kmalu pa se je nebo zagrnilo in že je pričelo deževati. Hude plohe so prihajale druga za drugo in ni trajalo dolgo, ko se je pojavi! močan sever, ki je izredno ohladil ozračje. Postalo je skoraj mrzlo, prav kakor bi ne bili sredi poletja, ampak v zgodnji pomladi. Dež je končno prenehal, nebo se je postopoma razjasnilo, na severu pa so se prikazale Kamniške Alpe, pokrite s sveže zapadlim snegom. Gore so bile videti bele kakor pozimi. Sneg pa je začuda naglo izginil, že popoldne ga ni bilo videti skoraj nikjer več. Ta nenadni snežni metež je ozračje dodobra ohladil in prinesel s severnim vetrom tudi jasno nebo. Pravijo, da mora zapasti ob takemle času poleti sneg, če hočemo dobiti trajnejše lepo vreme. Davi je bilo jutro prav sveže in izredno lepo. Kar hitro so Jih imeli V javna skladišča na Dunajski cesti so v so-tioto ponoči vdrli predrzni vlomilci. Tam so si naprtili več železnih plošč ter tudi dve svetilki. V9e skupaj je bilo po cenitvi vredno kakšnih 400 dinarjev. Policijski organi so hkratu pazili na sumljive ljudi, gledali pa so tudi, če niso vlomilci morda svojega ukradenega blaga že poskusili kje spraviti v denar. In ni jim bilo treba dolgo poizvedovati. V neki trgovini na Gosposvetski cesti so odkrili ukradeno blago. Zvedeli so, da je bilo vse skupaj prodano za 15 dinarjev! Zdaj so imeli lahko delo ter so dobili vlomilce kar naglo v pesti. Gre za tri »prijatelje tuje lastnine« iz Smlednika. Ti trije so se v Ljubljani že večkrat posvečali takim »pohodom«. Pri tej priliki je bilo na policiji tudi ugotovljeno, da so isti možje po. skusili vlomiti tudi v neki hiši tam v Kolodvorski ulici. Tam pa jih je slučajno pregnala z »delac neka stranka. Snočni večer v našem mestu Snoči ob šestih zvečer je v mestu pričel šesti mednarodni kongres Kristusa Kralja. Na ta kongres so tekom včerajšnjega dneva prispeli udeleženci iz vseh krajev sveta. Ob šestih zvečer je bila v stolnici slovesna otvoritev tega kongresa. Toliko ljudi se je zgrnilo v cerkev, da je bila zasedena prav do zadnjega kotička, ljudje so morali stati celo zunaj. Ob osmih »večer je bilo v Unionu prvo zborovanje, ki ga je pričel stalni predsednik kongresa Kristusa Kralja , prevzv. ljubljanski škof g. dr. Gregorij Rožman. Nato je bil soglasno sprejet njegov predlog, da bi bil izvoljen za predsednika zborovanj na tem kongresu vseučiliški profesor g. dr. Leonid Pitamic. G. dr. Pitamic je nato prevzel svoje mesto ter vodil zborovanje, s katerega so bile poslane vdanostne brzojavke Nj. Svetosti papežu Piju XII., Nj. Vel. kralju Petru II. ter knezu namestniku Pavlu. Prebral je tudi brzojavko, ki jo je na kongres poslal voditelj slovenskega naroda g. dr. Anton Korošec. Potem pa je podal besedo g. dr. Mačku, ki je govoril najprej v francoščini, nato pa še v nemščini. Njegov globoko zasnovani govor, ki ga je znal tehnično podati z dovršeno izcizeliranostjo, z govorniško spretnostjo kakor jo pri nas redko srečamo, z elanom in z oblikovalno virtuoznostjo, je na vse zborovalce napravil kar najgloblji dojem. Ob četrt na deset zvečer pa je nastalo izredno vrvenje na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Ob tem času so namreč prispeli z vlakom naši primorski Slovenci. Iz vsega mesta so prihitele množice, ki so zagrnile peron ter prostor pred kolodvorom. Tako lepega prisrčnega in navdušenega sprejema kakor so ga bili deležni snoči naši primorski Slovenci, pri nas še zlepa ni dobil kdo. Dolgo časa se niso mogle poleči ovacije in izrazi bratovskih simpatij do naših rojakov. V mestu je bilo razpoloženje prav slovesno. Večina izložb je bila lepo razsvetljena, pred slikami in pred kipi Kristusa Kralja, so gorele luči. Ljudje so se ustavljali pred njimi in jih ogledovali z zbranostjo. Prav lepo se je postavilo tokrat ljubljansko meščanstvo, zavedelo se je važnosti, ki jo ima v današnjem svetu kongres Kristusa Kralja. Na ljubljanskem Gradu je sijal v tiho poletno noč daleč vidni, iz žarnic sestavljeni napis »Kristus kraljuje«. Vse naše mesto je v zastavah. Glavni kolodvor -romsko grobišče Včeraj smo že kratko poročali, da so železniški delavci pri kopanju jarka za vodovod med tračnicami, na katerih stoje navadno rezervni Pull-mannovi vozovi ali pa vagoni dvornega vlaka, odkopali rimski grob. Kustos narodnega muzeja dr. Rajko Ložar je ugotovil, da je grob star najmanj 1700 let in izvira iz konca 2. ali začetka 3. stoletja po Kr. V sarkofagu so našli že močno izjeden rimski novec in svetiljko, kakoršne so Rimljani dajali mrtvecem v grob. Okostje j« dobro ohranjeno in najbrž« kakega moškega, kar bo ugotovil* nadaijna preiskava. Prostor od glavnega kolodvora do Dunajske, sedaj Tyrševe ceste, ki je bila za časa Rimljanov glavna cesta iz Ljubljane proti Črnučam na Celje in Ptuj, je bil najbrže rimska grobišče, kajti že ipred leti so odkrili v bližini prelaza sličen rimski grob, ko pa so kopali temelje sedanjemu glavnemu kolodvoru, so tam izkopali več grobov, sarkafagov, kakor tudi velikih posod e pepelom. Izkoipnine so pozneje spravili v ljubljanski muzej. GlaVno kolodvorsko poslopje sta pred 90 leti zgradila pod vodstvom inž. Hoffmanna podjetnika Viljem Pich-ler in Jože Stare. Ko je bil kolodvor aprila leta 1848. že pod streho, sta podjetnika priredila veliko veselico za delavce. Popolnoma pa je bil kolodvor, katerega glavno poslo.pje je ostalo skoraj neizpre-menjeno, samo, da so 6 strehe pozneje odstranili zvonik, dograjen 1. 1849, dograjene in postavljene so bile tračnice. Na glavnem kolodvoru sta bila takrat samo 2 tira. Stroški za glavni kolodvor so znašali 412.619 gl. takratne veljave. Ob velikih slovesnostih in v prisotnosti najodličnejših zastopnikov oblasti in veljakov je takrat knezoškof Anton Wolf blagoslovil glavno poslopje. Bilo je 17. septembra 1849. Zvonovi so svečano zvonili. Topovi so grmeli. Stroški železniške proge od Celja do Ljubljane so takrat znašali 36,546.325 gl. Ne Kanada, ampak Kuba bo nastopila proti Avstraliji v tekmovanju za Davisov pokal. Naši časopisi — jn tudi nemški — so prinesli rezultat 4:1 za Kanado — v resnici pa je za Kubo! V zadnjih dveh tekmah je zmagal Morales (Kuba) nad Tarshinom (Kanada) s 6:2, 6:4, 3:6, 0:6. 6:4, Aguero pa je premagal Halla s 4:6, 6:4, 6:0, 6:4. Kuba je torej zmagala s 4:1. Sneg je pobelil pobočja Golice in Stola Jesenice, 24. julija. Na dan sv. Jakoba, v času največje vročine, je sneg pobelil pobočja Golice, Rožce in Štola. Že od nedelje je po malem deževalo, danes pa je vse dopoldne trajal močan naliv, spremljan z burjo in grmenjem. Tako je bilo mrzlo, da so ljudje, ki so šli na delo in po opravkih, bili zimsko opravljeni. Popoldne se je zjasnilo, posijalo je toplo sonce, gore in planine pa so zablestele v beli snežni odeji. Stari Jeseničani ne pomnijo zlepa take spremembe vremena sredi poletnega časa. Presenečen pa je tudi marsikateri turist in izletnik, ki se je nahajal na izletnih točkah bližnjih planin. Obstreljen divji lovec Vel. Lašče, 26. julija. V nedeljo proti večeru je odšel zakupnik tukajšnjega lova Pečnik Ivan s psom pregledovat lovski revir pod hribom sv. Roka. Pes je tekal sem pa tja, nenadoma pa je skočil proti grmu in začel lajati. Takoj nato je že padel strel, izza grma pa se je zaslišalo ječanje. Pečnik je prihitel h grmu in našel tam ranjenega divjega lovca Alojzija Mramorja iz Medvejeka. Ranjenec je imel ves hrbet krvav, saj se je vsula nanj toča šiber iz oddaljenosti kakih deset metrov. Na strel so prihiteli tudi drugi ljudje, ki so se nahajali na delu v bližini. Ranjenca, ki je ves čas hudo stokal, je naložil na rame Pečnik sam in ga dal prepeljati do zdravnika v Velikih Laščah. Zdravnik dr. Kožuh je ranjenca obvezal, nato ga pa odpeljal s svojim avtomobilom v ljubljansko bolnišnico. Po vesteh iz bolnišnice ima ranjenec 26 ran, petnajst šiber pa se je zarilo prav v črevo. Zaradi te težke poškodbe se »li, da bo Mramor težko okreval. Staršem svoje žene zažgal hišo Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila danes zanimiva razprava proti maščevalnemu požigalcu. Na zatožni klopi je bil bivši hotelski sluga Jožef Weise, 6tar 27 let ter rodom iz Merana v Italiji. Weiss je živel pred nedavnim časom v Mariboru, kjer se je preživljal z raznašanjem časopisov. Tudi se je v Mariboru oženil s Cecilijo Lampret, ki je doma iz Grdine ter je sluzila v mestu kot kuharica. Čim pa se je oženil, mu ni bilo več za pošteno delo ter se je zanašal, da ga bo vzdrževala njegova žena. S svo jo skromno službo pa si ni mogla toliko prihraniti, da bi redila »e lenega moža. Zaradi tega ji je začel prigovarjati, naj pusti službo v Mariboru ter si najde drugo službo v Zagrebu, kjer so plače dosti boljše. Sam pa je dejal, da si bo v Ljubljani poiskal službo sk>ferja. Zena ga je res poslušala ter je dobila v Zagrebu tudi službo, mož pa se sploh ni brigal, da bi dobjl delo. Hotel je še naprej živeti na račun svoje žene. Pisaril ji. je v Zagreb obupana pisma ter jo moledoval za denar. Neka*;krat je res imel uspeh, poleni pa je le žena uvideia, da jo mož samo izkorišča ter mu ni več denarja pošiljala. To pa je Weissa silovito razjezilo. Začel je ženi groziti, ker pa se za njegove grožnje ni zmenila, je začel pisati grozilna pisma njenim staršem, ki imajo v Grdini domačijo in posestvo. Grozil pa jim je s požigom. Svojo grožnjo je tudi izvršil. V noči na 11. marca +. j. je prišel v Grdino ter zažgal svojemu tastu Lampretu hišo. Prižgal je kup slame, ki se je dotikal slamnate 6trehe na hiši, tako da sta bila hiša in gospodarsko poslopje kmalu v plamenih. Lampretovi so v času požara trdo spali ter so si šele v zadnjem trenutku rešili golo življenje. Malo je manjkalo, pa bi bili živi zgoreli. Ko je prižgal pri Lampretovih, je Weiss zbežal, med potijo pa je šel mimo kleti Antona Novaka, na katerega je bil jezen. Tudi to klet je zažgal ter so jo plameni uničili. Požigalca 'pa so kmalu izsledili ter zaprli. Ker je spravil v življenjsko nevamTo je neka katoliška molitev!« je popolnoma mirno pojasnila Marion. »Kaaaj?« je zinil Devorny presenečeno. »Katoliška molitev,« je ponovil Marion silno resno z nekoliko zresnjenim čelom. Sam je vzel Devomyju knjigo h rok. »Pax vobiseum...« je začel. »Seveda je to katoliška molitev. Marion ima prav. Kjer stoji »Pax«, to je zmerom katoliško.« ' »Naravno, popolnoma razumljivo,« je momljal Devorny skesano. Tako torej mislijo! Potem, ko je prebral listič, je ves ,čas strmel le na določeno stran knjige. »No ja!« Vstal je, položil knjigo spet na njeno mesto in prijel za zagonetni listič. »Kaj pa to?« je vprašal preprosto. »Morda recept za pečenko?« Marion je bežno pogledala. Zdelo se je, da jo listič mnogo manj zanima kot katoliška molitev. To je Devornyja nemalo začudilo. »To je naročnica mojega profesorja,« je dejala raztreseno. »To moram danes gotovo oddati v drogeriji. Mr. Jonkins, drugi pomočnik, zmerom poskrbi vse potrebno za starega.« ^Naročilnica ... hm ... vašega ... pofesorja,« je ponovil Devorny pomenljivo. Sedaj se je spomnil, — Marion je vendar gospodinja pri nekem profesorju. In to je bil profesor, ki bi ga moral on spoznati... Brez dvoma je okoliščino, da Ma-rkm tam dela, njegov »neznani prijatelj« upošteval. Morda .. Nenadoma je Devornyja prevzela misel, da je njegov prijetelj svoj prvi nasvet, naj najame stanovanje pri Samu, dal bržkone prav iz istega razloga. »Za vraga!« je mrmral. »Ta profesor mora biti smešen čuk! V isti sapi naroča jajca, arzen in liščka...« »Tli ni prav nič smešnega,« je ugovarjala Marion. »Jajca rabi za jed, arzen za svoje poskuse in kar se tiče liščka, moram reči, da je profesor velik prijatelj živali, kajti pred tr6mi dnevi je eden izmed njegovih liščkov poginil.« »Tega moža moram spoznati!« je vzkliknil Devorny z narejenim navdušenjem. »To morate vi posredovati, Marion!« Deklica je odmajala z glavo. »Popolnoma izključeno!« se je vmešal v pogovor Sam. »Četudi si ti grof — enostavno sploh ne boš prišel predenj! Čuden svat je ta profesor! Ne občuje z nobenim človekom, ne gre skoro nikoli iz svoje hiše in ne pusti nikogar noter. Marion in mr. Jonkins sta edini izjemi.« tu in tam Dr. Laza Markovič, eden izmod prvakov skupin* s.aroradikalov, ki so bili svoj čas izstopili iz JRZ, je nedavno izdal letak, s katerim seznanja bosanske Srbe s svojimi .načrti in nazori o hrvatskem sporazumu in o potrebi, da se radikali spet zdruzijo v enotno stranko. D. Markovič meni, da bi nova sloga med radikali pomenila prerod stranke, katera bi spet prevzela v Srbiji tisto vodi no vlogo, ki jo je nekdaj imela. Nekateri bosanski listi pa zavračajo Markovičeve namene in jun pripisujejo strankarske namene. Pišejo namreč da pomeni Markovičeva akcija delo za obnavljanje in poživitev starega strankarstva, od katerega ni pričakovati prav nobene koristi za državo. K sporazumu, ki se pripravlja, so se oglasili ♦udi nekateri samozvanci, ki o njih javnost do sedaj ni dosti vedela; »Jutarnji liste namreč poroča, da je vseučiliški prof. dr. Laza Popovič iz Zagreba poklal pretekli teden vabila svojim prijateljem in znancem na zasebni sestanek v Zagrebu. Na tem sestanku je dr. Popovič govoril o političnem položaju in na koncu naglasil, da bo sporazum s Hrvati oškodoval državo in ji izpodkopal temelje. Zato mora delo vseh udeležencev sestanka iti za *em, da se sporazum ne uresniči. Podobno sta govorila tudi liski veljak JNS dr. Zec Zetar in dr. Bogdan Banjanin, za katerega pa že priimek pove, da je mož tistih političnih nazorov, kakršne je zastopal z bobnečim glasom prvak JNS Jovo Banjanin. >Jutarnji list« pripominja k označbi dr. Laza Popoviča, da je bil ta mož svoj čas navdušen pristal federalizma in je kot tak napisal več člankov, v katerih ,jje zahteval ureditev države po pokrajinah. V Belgrad j© včeraj dopotoval pomožni škol pariškega kardinala in nadškofa Verdlerja msgr. Rrossard, ki je sicer dodeljen k spremstvu papeževega legata za kongres Kristusa Kralja kardinala dr. Hlonda. Na postaji je škofa Brossarda sprejel poseben odposlanec zunanjega ministrstva ter ta mik francoskega poslaniš tva v Belgradu. Msgr. Brossard se je najprej vpihal v dvorne knjiga, nato pa šel položit venec nai grob neznanega vojaka na Avali/ Popoldne pa se je odpeljal na Oplenac, kjer se je poklonil spominu kralja Aleksandra. TrgerlM i lipovim cvetjem cvete pri nas tudi v Vojvodini. Po mnenju strokovnjakov bodo od t\VaR°,Jlov ™tja po ceni f? ^Lfneiže Ta In t ',<3 na neko,ik<> slab- ’ Sf j* J. i? trgovino pa je dejstvo da so na Madžarskem, Bolgarskem In v Rusiji nabraH SiB°tir Sail^5 CVetia kakor Pre*nia leta! Na - si> "e"aia io rr“c,i‘ to .?es|,e^a se je pripetila v Zagrebu, Petrovi ,.ll;ra m °i rOC1 na dvoriAeu «elte biše v . K J -' e1^ra'’čn(;e,1)0 sk,fPno vodil dr. Milan Bano, predsednik Belokrajinskega kluba, tehnično vod- ir i»S? un .v? Prevzel naš znani folklorist Fr. Marolt, vodstva štajerskih in prekmurskih skupin pa Hrvoj Maister, tajnik društva Prijateljev slovenskih goric Dne 5. avgusta bo ob 12 sprevod skupin s kolodvora na Mariborski teden, ob 17 pa sprevod po mestu na stadion SK Železničarja na Tržaški cesti Nastop se bo pričel ob 17.30 in bo trajal dve uri in pol. V nedeljo 6. avgusta bo pa matineja, ki se bo pričela ob (0 in bo trajala do 12.30. V soboto 5. ob 9 dopoldne bo poizkusni nastop štajersko-panonskih skupin, popoldne ob 15 pa belokrajiiukih, h katerim bodo smeli samo novinarji, fotografi s posebnimi izkaznicami sPutnika« in člani tehničnega osebja. 2e ta program, podan samo v suhih obrisih, dokazuje, da bo ta prireditev nekaj povsem nove-; ga in vredna, da si jo ogledajo ne ie domačini, ampak tudi gosti in tujci. Za marsikoga bo to naravnost odkritje nečesa, kar je naše prastaro na-rofino blago, pa je žal večinoma že pozabljeno in ohranjeno samo še v nekaterih naših pokrajinah in v teh le v redkih vaseh. Slovenski Krajini preti suša Huda vročina, ki je pritisnila zadnji čas. je ▼ vsej svoji moči zagrabila tudi prekmurski del Slovenije. Slovenska Krajina je že itak znana po svojem panonskem podnebju, da ima mala množino Padavin, ki znašajo povprečno letno okrog 700 do oOO mm. Po meteoroloških podatkih znašajo padavine v zadnjih desetih oziroma enajstih letih; 820 mm v 1. 1928. 992 mm v I. 1929, 1007 mm v 1. 1930, >• 1991, 485 mm v 1. 1932, 753 mm v letu i *«« mm v 1 ,934' 618 ’mm v •• 1935, 719 mm v 1. 1936, 1192 mm v 1. 1937 in 630 mm v 1. 1938. padavin ie bilo v 1. 1932, največ pa v letu i i LVpre*no pa<*e v mesecu marcu najmanj in v oktobru največ padavin. .. y. rae6ec” letošnjega leta in že zadnjih 10 dni v iuniju Slovenska Krajina ni imela izdat-nejšega dežja, a zadnjih 14 dni sploh nič. Pole« tega pa peščena ilovnata zemlja z naplavino prod-ca v spodnjih plasteh, ki prevladuje v pretežnem delu ravninske Slovenske Krajine, zelo slabo za-držuje vlago m se zgubi v spodnje pletli. Prav zaradi tega ae zemlja zelo hifcrc* iz«ušL Pa tudi padavine so v pomladanskih in poletnih mesecih obi-čajno zelo skromne. ker odpade največ padavin na jesenske mesece. Tudi letos so bili pomladanski meseci skoro brez dežja, kajti v februarju, marcu in aprilu je bilo vsega skupaj komaj okrog 30 mm padavin. Tako je Slovensko Krajino že v zgodnji spomladi obiskala mala suša, ki je deloma slabo vplivala tildi na razvoj poljskih rastlin. V 6ta se v Gosposki ulici za 4000 din vredno harmoniko, katero sta hotela prav tako kupiti na obroke. Ker pa je zahteval trgovec poleg izkaznic in menice še druga jamstva, ni bilo kupčije nič. Med tem sta poslala mariborska trgovca s pisalnimi stroji vsak svojemu kupcu račune, eden v Zagreb, drugi v Subotico. Od obeh strani pa je prišlo sporočilo, da je naslovnik nepoznan. Obrnila sta se potem na predmetni železniški direkciji ter navedla številke legitimacij. Ugotovilo se je, da v nobenih teh direkcij ni uradnika z navedenim imenom ter da «o legitimacije očividno ponarejene. Te dni pa je poskušal mož. Iti se izdaja za Železniškega uradnika, svojo sredo tretjič v Ptuju. Spet ie miofil priti poceni da pisalnega stroja. Imel pa je smolo, zglasil se je v trgovini, ki ima zastopstvo strojev mariborske tvrdke, katero je pri svojem prvem poskusu opeharil. Lastnik ptujske trgovine je telefo,nično vprašal v Maribor, tukajšnji trgovec pa mu je svetoval, naj da moža nemudoma aretirati. Tako je prišel slepar v roke pravice Domneva ee, da je mož vršil svoje goljufije po vsej naši državi. Državni uradnilci uživajo povsod kredit, pa ni čuda, če ta mu trgovci nasedali. Zanimivo je tudi, kako je mož prišel do železniških legitimacij ter do izkaznic za prost® vožnje treh različnih železniških direkcij. Vsaka legitimacija je izstavljena na drugo ime, vsaka pa je opremljena s pristnimi žigi ter je tudi tiskovina pristna. Mož zagonetno mojči o vsem tem ter noče z barvo na j dan. Na policiji so ga fotografirali ter mu odvzeli prstne odtise. Slike in odtise bodo razposlali pa vsej državi ter ba na ta način zagonetka najbrže kmalu rečena. ObiiCIt« 8. Mariborski teden od 5. do 13- avgusta 1939 Polovična voznina na ie- ________________ leznicah od 1. — 17. avg. Velika gospodarska in kulturna revija Industrija I Trgovina i Obrt | Kmetijstvo > Velika tekstilna razstava j Tujsko-promotna razstava I Gostinstvo I Vinska pokušnja I Razstava narodnih Vezenin i Narodopisne razstave 1 Jubilejna gledališka razstava | Skautska razstava » Razstava malih živali I Številne specialne razstavo i Koncertne in gledališke prireditve f športne prireditve I Veselični park na razstavižfiu itd. ».—C. avgusta festival slovenski« narod, obltajev OblSCIte Mariborski otok, naJlepSe kopaMSJe .To-sroslavtl«! » OblMlte seleno PotiorJ* In «nn*nl Kozjak! • Oblitžlti vinorodne »lovsnsfce gorlfff' športne vesti Pred Jimlom zn Davitov pokal v Zagrebu. Včeraj ob 12.20 je z brzovlakoni prispela v Zagreb nemška teniška reprezentanca, ki bo v petek, soboto in nedeljo nastopila v Zagrebu v finalu za Davisov pokal v evropskem pasu. Nemci so poslali v Zagreb vse štiri svoje najboljše igralce Henkela, Menzela, von Metaxo in Oiipferta. Nemške goste je v imenu naSe teniške zveze pozdravil inž. Luki nič. Igralci so popoldne imeli na Salati kratek kondicijski trening. Igralci so izjavili, da jim prija deževno vreme, da se pa silno boje vročine, ki bi eventuelno lahko nastopila. Glavni problem za našega zveznega kapetana dr. Mladena Pavlice pa je kako sestaviti našo reprezentanco. Zaenkrat naša postava še ni določena. Pallada je s svojo gladko zmago nad Mitičem zmedel še funkcionarje. Palladove zmage nad Mitičem ni nihče pričakoval. Edin uspeh kvalifikacijskih tekem je bil ta, da je za sestavo naše reprezentance popolnoma odpadel Kukuljevič. Nedvomno je, da je Pallada dane« v sijajni formi in da njegovo postavitev v jugoslovansko teniško reprezentanco za obe poaaminii igri popolnoma opravičujeta dve sijajni zmagi nad Mitičem In Kuku-Ijevičem. Vendar pa »učeni krogi« v Zagrebu, ki se dobro razumejo na formo posameznih igralcev trdijo, da je Mitič boljši, ker ima boljše živce in ker je bolj napadalen in da ima zato mnogo več i zgleda na zmago proti igralcu, čigar taktika je napadalna. Po vsem tem sodimo, da bo«ta našo reprezentanco za tekmo proti Nemčiji sestavljala Punčec in Mitič ter da bo Pallada le gledal. Prav zanimiv je izid tekmovanja, ko so ga razpisale »Ilustrirane športne novosti« za sestavo naše reprezentance. Za posamične igre so glasovali tako-le; Punčec—Kukuljevič 264 glasov, Punčec—MitiŽ 213 glasov, Punčec—Pallada pa 1» 48 glasov. Za igro v dvoje pa sta dobila par PunZec— —Kukuljevič 258 glasov, Punčec—Mitič 204 glasov, Mitič—Kukuljevič 61 glasov, Punčec-Pallada in Kukuljevič—Pallada pa 1 glas. Kvalifikacijske tekme pa so prav gotovo ta ljudski glas, kako naj bo setavljena reprezentanca, postavila na glavo. Prav gotov je zvezni kapitan in pa trener Vissault pred težko in nerodno izbiro. Žrebanje v kakšnem redu bodo igralci igrali v petek, soboto in nedeljo pa bo že danes. Atletski troboj Jugoslavije, Nemčije in Romunije. V soboto in nedeljo bo v okviru športnega tedna v Celgovcu mednarodni atletski troboj Jugoslavije, Romunije in Nemčije. Troboj bo veljal hkrati tudi za dvoboj med posameznimi državami. Sobotni in nedeljski troboj oz. dvoboj je prvi letošnji nastop jugoslovanske atletske reprezentance v tujini. -Naše reprezentance, ki bo nastopila v Celovcu, smo ie objavili in stavili tndi svoje pripombe. Zaenkrat nam še ni znano ali je jugoslovaiioka atletska zveza po nedeljskih atletskih tekmah kaj izpremenila našo reprezentaneo. Naravnost smešno pa je, da Zagrebčani silijo v reprezentaneo Hornika, ki naj bi tekel 5000 m, pri-tem pa izpustijo odličnega Koširja, ki ima na tej progi najboljši letošnji rezultat. Postava Nemčije in Romunije ni znana. Romunija bo v Celovec nedvomno poslala »voje najboljše atlete, d oči m bodo nemško atletsko reprezentanco verjetno sestavljali atleti iz nekdanje Avstrije. Točkovanje pri troboju bo naslednje: prvo mesto 7 točk, drugo 5 točk, nalo 4, 3, 2 in 1 točka. Točkuje se torej prvih šest mest. Za dvoboj pa se točkujejo' samo štiri mesta in sicer z 5 točkami prvo mesto, ostala pa z S, 2 in 1 točka. Štafete se točkujejo v razmerju 4:1. maju je bilo razmeroma zela veliko dežj«, ki pa tudi ni dobro vplival poeebno na žitarice, ki eo prav v tem času cvetele. Zato pa tudi žitarice, ki čakajo, da jih bobneča mlatilnica zmelje in izlušči zrnje, ne bodo dale zadovoljujoč pridelek. Če pa traja tako vreme brez dežja še dalfe, bodo tudi travniki in še ostale poljske rastline slabo nanol-nile shrambe kmetu Slovenske Krajine. Vreimnsko poročile »Slovenskega doma« Krai Barometer 1 sko stanje | Tempe- ratura » C' ** d ► -S« 3J X i c. CC «Jr- V Veter (smer, j n Ufvpi) Pada- vine s. •Sg a « s m/m cs oi & Ljubljana 760*1 16-2 lov 87 I U 21-8 dež Mariboi 7628 10-7 7% 70 5 0 2tv0 dež Zagreb /531 21-0 13t 81j 4 9W, 3-0 dež Belgrao (5 6; 30-0 Itj-o 71 ti ssw8 — — Sarajevr /56 V8-0 m :l 3 0 3-0 dež Vis /571 ;V0 li-0 80 4 S, — _ Split /571 31*0 m 30 k NE, 130 dež Kurnbo- 7566 28-1. 22-1 60 4 SE, — — Kab 750*«, U- 0 IH 60 0 NE, 31-0 dež auDPOVD)! /56-: w-o 231 7. 3 8SE, — — Vremenska najpoved: Večinoma jasno, a spremenljivo vreme. Toplota zraka se bo polagoma zvišala. Ponekod nišo izključene krajše nevihte. Koledar Sreda, 26. julija: Sv. Ana m. M. D. Četrtek, 27. julija: Pantaleon m. Obvestila Nožno službo Imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 0, mr. Kamor. Miklošičeva c. 10 In mr. Murmajer, Sv. Petra c. 78. Postavite meinikel Mestno poglavarstvo poziva vse posestnike, ki imajo svoj* posestva v katastrskih občinah Dravlje, Zg. Šiška, Vič, Slednja vas, Moste, Udmat in Brinje, naj ta posestva omeje s trajnimi mejniki iz naravnega kamna ali betona. Mejnike je treba postaviti zaradi nove izmere vseh parcel sporazumno # sosedi na veeh prelomih meje tako, da jc meja med mejniki ravna čri*. ma-jnik pa stoji « svojo sredino natanko na meji posestev. Mejniki morajo biti postavljeni v najkrajšem času, najkasneje pa do 1. decembra t. 1. Cankarjevo nabrežje zaprto. Ker mestni tehnični oddelek prične v ponedeljek 3f. t. m. z regulacijo Cankarjevega nabrežja, bo Cankarjevo nabrežje od trhnoetovja pa do Tranče In čevljarskega mosta za vozni promet zaprto. Vozišče, ki bo »d f> do 8 m široko, bq makadamsko, prihodnje leto bo pa tudi površinsko utrjeno. Hodniki ob hišah hoda deloma asfaltni, deloma pa iz porfimih plošč, da bo Cankarjevo nabrežje že do srede avgusta prav čedna urejeno. Vsem pritožbam proti praho in snaženju cest w> ulic je mestna uprava odgovorila z novim škro-pilntm tramvajskim vozom in pa z novim, najmodernejšim škropilnim avtomobilom, ki ga je včeraj prevzela. Ko avtomobil dobi Se svojo številko in bodo urejene za avtomobile predpisane prijave, torej y nekaj dneh bo lepi novi avtomobil že pomagal preganjati prah z naiih cest in bo tako ■ gotovo tudi pregnal precej neutemeljenih ter sem in »ja tudi utemeljenih pritožb. Sedaj ima mestna obema poleg tramvajskega škropilnega voza, ki*sc )e prav dobro obnesel, še 8 avtomobilov za škrot-pljerije in snaženje ulic. Sedaj in predlanskim nabavljeni avtomobil zares ustrezata vsem zahtevam takih naprav, saj je sedanji avtomobil samo z najmodernejšimi pridobitvami izpopoljen tip prvega avtomobila. Spredaj ima novi škropilni avtomobil tudi *°be za brizganje vode v primeru plinskih napadov Iz teh šob brizga voda kakor iz močne vrtne škropilnice ali iz razipršilnika za parfum kakih 5 metrov daleč, da ta voda razredči nevarni plm in ga napravi nenevarnega. Na obe strani lahko noivi avtomobil poškropi 25 metrov širok pa« ceste, da bo delo z njim prav naglo in učinkovito. , Meatae počitniške koloni}«. Gojenci mestnih počitniških kolonij v Begunjah pri Cerknici, pri Sv. Trojici na Blokah, v Gaberku nad Škofjo Loko in v Metliki se vrnejo v Ljubljano od četrtka do sobote. Iz Begunj pridejo v Ljubljano v četrtek 27 L m. na glavni kolodvor * vlakom ob 19.05, od Sv. Trojice na Blokah v petek 28 t. m. ob 18 z avtobusom pred Mladinski dom na Kodeljevem in iz Gaberka tudi v petek ob 14,30 ped Mestni dam, a iz Metlike se vrnejo mestni otroci e počitnic v soboto 29 t m. ob 20.30 z vlakom na glavni kolodvor. Mestno poglavarstvo vabi »tarše. nsj pridejo k »prejemu svojih otrok na prej navedene kraje oh določenem času. Ali fte ie opozorili znance in prijatelje da bo v ponedeljek 31. julija začel v našem lis!i izhajati izredno zanimivi podlistek ,fBeg iz tujske legije" To je zgodba 0 napetih in žalostnih dogodivščina: slovenskega fanta, ki Je zabredel v francosko tuj sko legijo in potem pobegnil iz afriškega puščav skesa pekla. Listek bo prinašal izvirne fotografije o življenju in bojih Tujske legije. IMIHUlUIHUHa ein pilotoni in mehaničarjem, ki »o slniil pri letalski stotniji v Ljubljani od leta 1918—1921 Ljubljanski Aero-klub »Naša krila« priredi ol> 20 letni ra, ko smo položili temelje domačenrn letalstvu l. krožni let športnih letal po Jugoslaviji vezan z velikim letalskim meetingom 5 in 8. avgusta t. 1. Naprošamo vse, kf so sodelovali pr ustvarjanju prve letalske stotnije v Ljubljani me sera novembra 1018 in dalje, o storil, bo no noklican na odgovor po obstoječih Drednisih. Vojska v Sveti deželi Judje, pristaši sionizma in njegovih naSei, so v Palestini organizirali naselbine dveh vrst. Prva se imenuje po hebrejsko Mošav, druga pa Kvuza. Naselbine prve vrste imajo posamični, individualni značaj. Ljudje, ki jih tvorijo, so se združili v njih po skupnih nagnjenjih in okusu. Po navadi jih veže tudi isto državno poreklo, tako da imajo v eni naselbini same nemške, v drugi ;a«no poljske, v tretji romunske ali kake irage Jude. Nekaj dela po teh naselbinah opravljajo v zadružni obliki. Zadružno načelo velja zlasti za vse stavbene potrebe: razsvetljavo, vodovode, ceste itd. Zemlja, ki jo naselbina obdeluje, ostane zavedno neoddeljiva last Kerena Kajemeta, to se pravi, za vedno last vsega judovskega ljudstva. Ta zemlja ne more v nobeni obliki postati niti lelno zasebna last. Zato je najemnik ne more niti delca izročiti komu drugemu, razen svojim otrokom. Tudi ne more po ™oji volji odstopiti najemniške pravice Iruglm ljudem. Če umre, če ni zadovoljen, ali če se hoče odseliti, bodo sio-nistovske oblasti dobile novega najemnika in mu dale zemljo v upravo. Najemnik mora sprejeti vse te pogoje, plačati določeno pristojbino za na- jemnino, šele potem more obdržati zase sadove te zemlje in- svojega dela. Na kosu zemlje, ki jo dobi, lahko prideluje kar se mu zdi primerno in kar zna. Eden bo prideloval seno, drugi sočivje, tretji bo gojil kokoši. Eden bo imel dobro letino, njegovega soseda pa bo preganjala nesreča. Vsak zase. Prebivalci na taki naselbini jedo, kadar se jim zdi, pod lastno streho. Prodajajo svoje pridelke, komur jih hočejo in kakor jih hočejo. Če si prislužijo kaj denarja, je njihov. Nihče jih ne bo oviral, ta denar bo njihov. Na svoji parceli je vsak svoj gospod in si vsakdo uredi dom kakor si ga hoče. Tak je red v kolonijah Mošav. Njihova organizacija je za ljudi kaj zapeljiva, toda naselbine te vrste so prav za prav v Palestini zelo redke. Po zadnjih statističnih podatkih obdeluje zemljo v Palestini vsega skupaj kakih 100.000 Judov. Polovica tega števila ima zasebne kmetije in zasebne nasade. Ti kmetovalci po navadi zaposlujejo tuje delavce, pogosto Arabce. Sami svoje posestvo samo upravljajo. Gospodarstvo je tam organizirano po načelih zasebnega kapitalizma. 20.000 judovskih naselnikov živi na kolonijah Pice. Ti obdelujejo zemljo približno tako, kakor kmetovalci zasebniki. Tudi na teh naselbinah v veliki meri uporabljajo tujo delovno silo, zlasti arabsko, ki je najcenejša. 30.000 kmečkih naselnikov pa je odvisnih od sionistovskega gibanja in od njihovih organizacij. Od tega števila jih je le nekaj tisoč izbralo kolonijo vrste Mošav. Sionistično gibanje ni usmerjeno v tako kolonizacijo, njegov vzor je naselbina vrste Kvuza. Kvuza pomeni uveljavitev skupnostnega, da ne rečemo komunističnega načela v judovski kolonizaciji Palestine. V teh naselbinah je vse skupno, to je glavno načelo njihove notranje organizacije. Ni pa s tem rečeno, da so vse Kvu-ze popolnoma enake. Vsaka skupina, vsaka naselbina ima pravico, da si po glavnih vodilnih načelih izdela lastni delovni in družabni red, kakor ga narekujejo zemeljske, delovne in človeške razmere. Tudi duh, ki vlada v teh naselbinah, ni povsod isti, kakor bi veljalo v strogem komunizmu. V severni Palestini, ob gornjem Jordanu, imamo nekaj naselbin, katere so organizirali sami mlac* judovski razumniki, ki jih je narodni socializem pregnal iz Nemčije. Ti ljudje so vse svoje življenje preživeli v mestu. Njihovi predniki so dolge rodove bili meščani, prežeti z zahodno omiko. Po navadi so ti Judje bili tudi v prvih vrstah moderne civilizacije. Njihovo kmečko življenje v Palestini je torej docela drugačno od življenja poljskih ali ukrajinskih Judov, ki so živeli na revnem podeželju in še bolj različno od življenja Judov iz Je-mena, ki so bili napol Beduini. Toda vsaka Kvuza spoštuje ista osnovna načela, isto idejno ustavo, ki jo lahko obsežemo v petih členih: 1. Vsa dela brez izjeme, tudi najtežavnejša in najnižja, izvajajo člani Kvu-ze v popolni enakosti. Ni nobenih prednosti in ne sme biti nobenih nasprotij zaradi zaposlenosti v tej ali oni panogi. 2. Vodstvo dela ima. izključno Kvuza. Ona po neposrednih volitvah imenuje različne komisije, ki naj v podrobnostih zagotove dobro poslovanje naselbine. 3. V Kvuzi nihče ne dobiva plače. Vodstvo naselbine skrbi za vse potrebe njenih članov, jih oblači in jih hrani. Vsi naselniki jedo vedno skupaj. 4. Enakost pravic in dolžnosti velja brez razlike in v vseh stvareh za oba spola. 5. Kvuza sama vzgaja otroke, ki jih imajo naselniki. Zakon, v kateri koli pravni obliki, bodisi civilni ali verski, ni obvezen. Otroci so pod oblastjo Kvu-ze. Spe in žive ločeno od staršev v poslopju, ki je namenjeno zanje. Kar se moralnega reda tiče, vidimo, da vlada v teh naselbinah popolen komunizem. Namen te posebne vzgoje otrok je ustvariti novo vrsto palestinskega Juda, ki ne bo vezan na preteklost ne po starših, ne po izročilu in še manj po verskih ali moralnih načelih preteklosti. Naselnik na Kvuzi se lahko muči vse življenje, a ne bo trpel in sejal zase. Žetev ne bo nikdar njeova. Dobiček, ki ga pjegovo delo ustvarja, ne bo nikdar razdeljen. Ko bodo poplačana posojila, ki jih je naselbina dobila za ureditev od Kerena Hajesoda, bo previšek mogel služiti samo za izboljšanje naprav, za obnovitev orodja, za nakup živine, za razširitev raznih obratov itd. To načelo je za Jude, ki so v gospodarskem oziru skrajni kapitalistični individualisti, silno hudo. Zato vidimo, da na teh naselbinah žive izključno mali ljudje, ki so sposobni odpovedi in pa žrtve v korist judovske skupnosti. Če hoče kdo od članov Kvuze zapustiti naselbino, lahko to vedno stori. Toda ve, da bo odšel tak siromak, kakor je prišel, čeprav je s svojim delom veliko pomagal za napredek nasejbine.. Edino naselbina je od njegovega trpljenja imela korist. Toda žrtve, ki jih ljudje na teh naselbinah doprinašajo, so vse posvečene enemu cilju: slavi in veličini Izraela ter bodoči judovski svetovni državi. (Dalje prih.) Potovanje z vodnimi letali čez Atlantik mnogo cenejše kot z ekspresnimi iadfami Pred nedavnim je bil vzpostavljen redni letalski promet med Evropo in Ameriko. Preden so se etokovnjaki za to redno zvezo odločili, so gotovo morali natančno izračunati, če redni poleti čez širni Atlantski ocean ne bodo morda prinesli le izgube. Toda ti računi so pokazali, da letala ravno ne bodo prinesla škode, kajti sicer ne bi uvedli redne letalske zveze med Starim in Novim svetom. Celo ta dokazujejo računi, da je letalski promet čez Atlantik rentabilnejši kot pa na primer ekspresne potniške ladje. Po skrbno zbranih podatkih »naša najmanjše število potnikov, ki se vozijo z ladjami v prvem razredu v eno smer tudi 100.000, v turističnem razredu pa 130.000. V vsako, smer parniki prepeljejo nad 100 milijonov pisem. Če vzamemo, da bo na letalski promet odpadlo 25 do 30 tisoč potnikov in do 25 milijonov pisem, morejo letalske družbe, ki vzdržujejo promet na teh progah, računati, da bo njihovo delo uspešna Pri- | hranki pri letalskem prometu so ogromni. Ekspres- ne ladje tipa »Normandie« prepeljejo v 110 urah 2.230 potnikov s «trojji, ki imajo 160.000 konjskih sil ter s posadko 1.320 ljudi. Vodno letalo velike tonaže, kakršne grade zdaj že v Franciji, Angliji in v Ameriki, prepelje 150 potnikov v 20 urah' s stroji, ki imajo 12.000 konjskih sil. pri čemur je potrebno 25 ljudi posadke. Če primerjamo povprečno potrošnjo goriva na vsakih 10Q potnikov in za enkratno pot čez Atlantik, lahko vidimo, da je promet z vodnimi letali mnojgo cenejši kot pa z. ekspresnimi potniškimi ladjami. Za prevoz 100 tisoč potnikov iz Evrope v Severno Ameriko, bi bilo treba treh velikih parni-, kov tipa »Normandie«, ali pa 13 vodnih letal, OP katerih ima vsak po 120 ton. Za zgraditev takšnih treh ladij bi bilo treba tri milijarde 200 milijonov frankov, za vodna letala pa vsega skupaj le eno milijardo 200 milijardo frankov. Posadka ladij bi štela 4.000 ljudi, posadke na vodnih letalih pa skupno le 900. Velesile v ,Jeklenih" številkah Industrijska proizvodnja totalitarnih je proti proizvodnji demokratičnih držav približno kakor 1 :3 Naslednje številke nam povedo, kako države skrbe za mir in se trudijo, da bi druga drugi dopovedale, da nobene ni strah, ker ima vsaka dovolj mirovnih rekvizitov. Te številke je sestavil vodja zavoda za vojno-tehnična raziskovanja Andre Labarthe in prinaša 'sledeče zaključke o industrijski moči in proizvodnji posameznih držav. Nemčija, ki polaga predvsem važnost na vojno industrijo in oboroževanje, je leta 1936 proizvajala 18,756.000 ton jekla. Če temu dodamo še avstrijsko (424.000 ton), češkoslovaško (1,560.000), italijansko (1,951.000), japonsko (5,150.000). Mand-žuko (344.000) in špansko proizvodnjo (370.000 ton), vtidimo, da skupna proizvodnja vseh teh držav znaša 28,555.000 ton jekla. Proizvodnja evropske Francije znaša 6,708.000 ton. Če dodamo še angleško produkcijo (11,974.000 ton) in proizvodnjo Združenih držav (48,534,000 ton), dobimo 67,211.000 ton. K temu bi bilo dodati še kanad-sko,_ avstralsko, indijsko in rusko proizvodnjo, ki znaša 19,092.000 ton. Te številke zgovorno povejo, kako je tudi druga stran »podkovana«. Poleg tega pa so totalitarne države zmogljivost industrijske proizvodnje tako napele, da je dosegla skoraj višek. Seveda se cenitve ne dajo točno ugotoviti, ampak samo relativno. Toda, če predpostavljamo, da so številke ugotovljene z vso previdnostjo, smemo trditi, da predstavljajo vsaj osnovo, na podlagi katere se da ugotoviti relativno industrijsko moč raznih držav. Nemški urad za raziskovanje ko- njunkture je izdal leta 1935 cenitve po naslednji tabeli, ki pove, katero mesto zavzema kaka država v svetovni industriji: Združene države . . . , , „ 44% Nemčija.................. > . 11—12% Anglija ., .•>»<» . 10% Francija ......... 7% Italija........................... 3% Rusija in Japonska 14% nmmmmmHKKimMmmmammKmuKaammmmmmt m luntu som ■ Vemo pa, da japonska industrija presega italijansko in da se ruska močno približuje angleški. Lahko se reče, da odpade na Japonce 4%, na Ruse pa 10%. Gornje številke predstavljajo 90% svetovne industrije. Do leta 1935 je bila francoska proizvodnja za okrog 60% večja od nemške. Toda že leta 1935 se je to razmerje močno spremenilo v prid Nemčije, zlasti po priključitvi Avstrije, Sudetov in češko-moravskega protektorata. Če se držimo teh številk iz 1. 1935, vidimo, da bi znašala industrijska proizvodnja totalitarnih držav (Nemčija, Italija, Japonska) 18—19% svetovne industrije, demokratičnih pa (Združene države, Anglija in Francija) 61%. Ruska svetovna industrijska proizvodnja se ceni na 10%, in kdor bo pridobil Rusijo na svojo stran, bo pridobil tudi teh 10%. Ceni jalnost - blaznost - zločinstvo: Srednjeveški stroji za zdravljenje norcev ^podnebni kamen, težak 10 milišard ton Učenjaki pravijo, da se je zaril najmanj 400 metrov v zemljo V ameriški državici Arizoni, ki leži vzhodno od reke Coloirado, se še vedno z vso vnemo prizadevajo, da bi našli kraj, kjer je pred leti padel velik meteor. Če 6e smemo trdno zanesti na razne geografske načine iskanja takšnih izpodnebnikov, moramo celo reči, da so kraj, kamor je meteor padel, celo že našli, toda samo kraj. Čeprav je pri tem iskanju zaposlenih precej delavcev, ki so gotovo izrednemu nebesnemu pojavu hvaležni za svoj zaslužek, vendar dozdaj še niso naleteli na velikanski meteor, ki ga napovedujejo v tej pokrajini razni učenjaki. Celo to 60 geologi dognali, iz česa je ta meteor sestavljen. To so dognali po številnih drobcih, ki so 6e od glavnega meteorskega telesa odkrušili in obležali raiztreseni po širnem ozemlju Arizone. Najpogostejši so na ozem-ju, ki meri približno šest kilometrov. Sredi tega obširnega prostora, pravijo učenjaki, je padel glavni meteor Na podlagi teh drobcev, od katerih je en 6am 3.000 kg težak, 60 dognali, da je glavni izpodnebnik, ki je padel v teh krajih na zemljo, sestavljen iz železa, nikla in iz nekaterih drugih snovi, med njimi tudi iz diamantov. Železa naj bi bilo 90 odstotkov: Rudarska družba, ki je bila ustanovljena že leta 1900, je dozdaj vpisala že za 850 milijonov dolarjev delnic za eksploatacijo meteorskega železa. Strokvonjaki so prej smatrali, da je meteor težak skupno 10 milijard ton, tako da bi bilo v njem okoli 9 milijard ton samo železa. Kanadski zvezdo-slovci pa so prepričani, da je bil ta izpodnednik znatno manjši. Mislijo namreč, da ni tehtal niti milijon ton. Kdo ima prav, je torej še težko reči. Kolikor so dozdaj učenjaki mogli ugotoviti, se je izpodnebnik zaril do 400 metrov pod zemljo. Po dosedanjih izkopavanjih sodeč, bodo tudi kmalu prišli do globine, kjer ie po napovedih najboljših strokovnjakov moral obtičati ta velikanski meteor. Kakor pri vsaki 6tvari, pa so strokovnjaki seveda tudi tu različnega mnenja. Tako mislijo nekateri, da izpodnebnik tiči še globlje v zemlji kot 400 metrov, prepričani pa so poleg tega tudi o lem, da ni v glavnem iz železi, kakor to trdijo drugi in tudi druge snovi v njem niso takšne, ka- kor jih napovedujejo. Družba, ki je žrtvovala ogromne vsote denarja, da bi prišla do tega »zaklada«, se bo po teh napovedih precej »vrezala«. Pisan drobiž Ribiči iz Ongara v vzhodni Libiji so imeli nenavadno srečo na lovu. V svoje velike mreže so ujeli 8 malih kitov. Eden teh kitov tehta 1000 kg in je dolg skoro 5 metrov. * Včeraj* je bila končana razstava v Santiagu v državi Chile, ki jo je priredil nemški poštni zavod za televizijo. Razstavo je obiskalo povprečno 2000 ljudi na dan. ♦ Snoči ob 23.15 je startalo v Gjedseru 5 plavalk, ki nameravajo preplavati Baltiško morje do Warenmunda. Tega tekmovanja se udeležuje Ela Andrsen, Sali Bauer, Edit Frederikson, Jeni Ka-mersgard in Asta Winkler, poleg njih pa še dva plavalca in sicer Paul in Edmund Olsen. Proga je dolga 42 km. Pri startu je bilo navzočih okoli tisoč ljudi. Zupan občine Gjedser je oddal strel za start. Pihal je lahen jugovzhodni veter, morje pa je bilo mirno. Vsakega plavalca oziroma plavalko spremlja čoln. Prihod plavalcev pričakujejo v Warnemundu za torek zvečer. * Policija je odkrila v Rigi precej razširjeno protizakonito komunistično organizacijo. Aretiranih je bilo 30 oseb, med katerimi se nahajajo tudi bivši pcelanci Mikelis, Rosenthal in Lorene. O priliki preiskave je bila odkrita tudi tajna tiskarna, velike množice letakov in brošur. * V Rimu je izšla prva številka novega časopisa, ki nosi naslov >La Bulgaria«, glasilo itali-jansko-bolgarskega združenja v Rimu. Časopis ureja znana politična osebnost profesor Eugenio Morell. Pred kratkim se je zdravil v neki newyorški bolnišnici sloviti boksač Jack Dempsey. Med drugimi so mn hoteli pripraviti prijetno presenečenje tudi newyorSki snažiloi čevljev. Na sliki vidimo zastopstvo teh mladih snaiilcev, ki izroča Dempseyju v znamenje simpatij šopek rož Srednjeveško vreteno za »zdravljenje« norcev StaTO mišljenje, po katerem so bolezni pripisovali demoničnim vplivom, se je najdalje ohranilo in obdržalo veljavo pri duševnih boleznih in pri blaznosti, kar tudi ni nič čudnega, saj 60 te bolezni najjzagonetnejše po svojih zunanjih znamenjih in po svojem poreklu. Prvi, ki je te bolezni postavil tja, kamor »padajo — med boleizoi sploh, prvi, ki jih je znanstveno in brez predsodkov presodil ter definiral, ni bil zdravnik, marveč pesnik. To ni bil nihče drugi, kakor Willia.m Shakespeare. Ta je blaznost imenoval »bolezen. duie«i Prvo zdravniško mnenje o duSevnih boleznih, •ki se sklada s Shakespearejevo, označbo, pa izvira od slovitega angleškega zdravnika Thomasa Willisa, ki je živel sredi 17. stole-tija. Treba je bilo sto in stoletja, da so ljudje prišli do tega spoznanja, da so nehali imeti norce za božanska bitja ali za hudičeve odposlance, katere je treba 6ežigati na grmadi. Začeli 60 znanstveno in človekoljubno zdraviti te nesrečne bolnike. Potreben je bil boj predsodkom, toda ta ni bil najhujše zlo: hujša je bila nemoč zdravstva samega pred skrivnostjo duševnih bolezni. Tedaj še ni bilo norišnic v današnjem smislu besede. Norce so zapirali v kleti mestnih ječ, zdravili so jih pa z mučenjem. Hudiča so pač izganjali z Belcebubom. Pazniki, ki so »zdravili« blazneže, so bili ponavadi tako slabo plačani, da so si morali iskati postranskega zaslužka. Našli so ga ponavadi v tem, da so zanimive norce kazali za denar ljudem. V nekem angleškem potopisu iz sedemnajstega stoletja nahajamo naslednje zanimive navedbe: »Jaz in moji trije sinčki smo si v Bethamu ogledali leve. mostove, norce in ostale mestne zanimivosti angleške prestolnice , ..« V srednjeveških norišnicah je bilo priljubljeno sredstvo za zdravljenje norcev posebno vreteno. Na to vreteno so ob napadu privezali blazneža, potem ga ?a tako dolgo vrteli, da ga je vrtenje zmešalo bolj kakor napad blaznost m se je potešil. To orodje je služilo istemu namenu, kateremu danes služi po blaznicah mrzla voda, v katero potope do vratu besnega bolnika. Imeli pa so še druge priprave, toda niti ena od njih se ne more imenovati zdravilo v današnjem smislu. Svet se je moral še dolgo razvijati, da je pričel misliti na pravo zdravljenje tudi pri duševnih boleznih. Ta tujski legionar je Ljubljančan Lojze Pajkler, ki ga je za mamila afriška Tujska legija, ko je bil šele 17 let star. Pobegnil je od doma s polno glavo romanov in filmskih slik o romantični Sahari in se po pisanih dogodivščinah znašel v peklil Tujske legije. Kako je živel in trpel tam, nam popisuje z živo in nazorno besedo v prikazu »BEG IZ TUJSKE LEGIJE* ki bo kot podlistek z mnogimi izvirnimi fotografijami začel izhajati v našem listu v ponedeljek 31. julija. Opozorite na to svoje znance in prijatelje, ki jih mika napeto in nad vse zanimivo berilo. Programi Radio Ljubljana ir sIeda’.26- Julijr • 12 Za uho in za peto (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Šramel cškrjan. ^t T . / ^ap°ye