Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2010 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2001636,235 cobiss o Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax:+386(0)5 705 00 18 robert.dodic@porsche.si % AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group 2S Ilirska Bistrica Letnik XVIII, št.: 235 april 2010 X> LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, proizvodnja, predelava in trgovina, d.o.o. a: Industrijska cesta 2,6230 Postojna, Slovenija, t: 05 728 38 45, f: 05 728 38 60, e: info@livkclesa.si, w: www.livhk.si Očistimo Slovenijo I OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA IN DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE ILIRSKA BISTRICA ORGANIZIRAMO DOBRODELNO AKCIJO KOVANEC ZA SOSOLCA V TEDNU RDEČEGA KRIŽA OD 8. DO 15. MAJA 2010 ODPOVEJMO SE SLADOLEDU IN DARUJMO 1 € ZA SOŠOLCA V STISKI. AKCIJA BO POTEKALA PO OSNOVNIH ŠOLAH IN NA GIMNAZIJI. LEPO JE DELITI! Devetič pohod za zdravje - petič po Kettejevi poti Andreja Rebec ••••• 7. april - svetovni dan zdravja smo v Ilirski Bistrici tudi letos obeležili s Pohodom za zdravje. Organizatorji- Društva diabetikov, invalidov in Kettejeva pot ter Območno združenje rdečega križa ter Zdravstveni dom smo pred leti sklenili, da bomo ob svetovnem dnevu zdravja vedno prehodili pot, po kateri je hodil naš rojak Dragotin Kette. 11. aprila letos smo Kettejevo pot prehodili že petič. Pred osnovno šolo Dragotina Ketteja seje zbralo okrog sto pohodnikov, večina domačinov, ki se našemu vabilu vedno odzovejo. Pridružili pa so se nam tudi pohodniki iz Ljubljane, Brezovice in Kranja. V lepem pomladnem jutru smo po uvodni proceduri - merjenje krvnega tlaka in sladkorja ter pozdravu krenili v dobrem razpoloženju proti Trnovem, kjer nas je pričakala gospa Majda s toplim napitkom,-pot pa smo nadaljevali do Zarečja in Novakovega mlina. Kratek počitek, skromen prigrizek in podelitev daril najstarejšemu in najmlajšemu udeležencu, ki sta ga pripravila Zdravstveni dom in OZ Rdečega križa Ilirska Bistrica, je dal pohodnikom dodatne moči, da so se v skoraj polnem številu podali še na najtežji del pohoda - vzpon preko Smrij na Prem. Tudi tja gor nismo prišli zastonj. Ogledali smo si Kettejevo rojstno hišo, Jerica, Danica, Jožica in Dragica pa so zopet poskrbele za naše želodčke. Sledil je še spust do Iva n kotov! h in nazaj v Ilirsko Bistrico. Da so se pohodniki dobro počutili in da smo jih varno pripeljali na cilj smo skrbeli: Vojko Čeligoj, Ivan Bergoč, Jožica Žibert, Danica Par-do, Jerica Strle, Danica Ujčič, Majda Derenčin, Božidara Česnik, Cvetka Renko in Andreja Rebec ter Jože Kalčič, Jadran Čekada in Virginia Benigar, ki so s pohodniki prehodili celotno pot in z budnim očesom spremljali, da se kateremu pohodniku ne bi kaj zgodilo. V imenu organizatorjev se vsem, ki so nam pri izvedbi pohoda pomagali iskreno zahvaljujem. Še posebej pa zahvala zavarovalnici Adriatic Slovenica, ki nam že vsa leta udeležence nezgodno zavaruje ter družini Dolgan v Novakovem mlinu. Zahvala tudi tiskarni Bor, ki nam vsako leto lično izdela plakate in vabila, vedno pa doda še nekaj komadov več kot jih naročimo, delavcem Komunalnega podjetja, ki nam plakate razobesijo ter Občini Ilirska Bistrica, ki poskrbi za obveščanje v radijskih medijih. Vsem še enkrat hvala in nasvidenje na naslednjem 10. Pohodu. 10 30. april 2010 NE PREZRITE - ZANIMIVE ZGODBE IZ STARIH ČASOPISOV NOVICE - gospodarske, obrtniške in narodne -Ljubljana v sredo 26. marcija 1873 -Podučne stvari Po »Novicah« zapisal Vili Gombač ■ Za dom in šolo! Zdi se mi potrebno, da po »Novicah« našim slovenskim starišem nekaj na korist dobre izreje svojih otrok priporočam. Naši vrli šolski list »Učiteij-Tovarš« je v svojem 3. listu t.l. posnemanja vredno obravnavo podal vsem gojiteljem, posebno pa gojiteljem šolske mladine. Naj tudi jaz pristavijaje poudarim njegove važnosti, ktere bi morale segati v srce dobrim starišem. Od kod neki pride to, da naši otroci ne ubogajo in ostanejo trdovratni in otrpnjeni do lepih opominov ? Svojo nedolžnost so zgubili, al kako so jo zgubili ? Zgubili so jo po grdem spri-denem zapeljivcu, ki je otroka vabil in klical, dokler ga ni na svojo pot spravil. Postal je otrok ves neubogljiv, slep do lepih izgledov, gluh do vsega opominjevanja, pokoj in mir je v njegovem srcu ugasnil, in ne mara več za Boga, ne za povelje starišev. Kdo pa je zapeljivcu priliko dal ? Dali so mu jo prvič neprevidni stariši sami, in drugič pot v šolo. Neprevidno so stariši ravnali takrat, kedar so svoje še komaj sho-divše otroke prepustili same sebi; prišli so po otroka že drugi iz vasi pohujšanj otroci in ga vzeli v svojo sredo. Taki stariši ne dajo otroku nikakoršnjega varha, misleči, saj mu bodo drugi za varha in za vsaki razum so pa še premladi. Veseli so pa tudi, da otroka ni treba po naročji prenašati in da se jim doma že vendar enkrat od njihovega joka in krika nekoliko ušesa ohlade. Nespametni stariši ne vprašajo potem nikoli svojega otroka, kedar je prišel iz vasi ali od slabih tovarišev domu, kje si bil ? kdo je bil s teboj in kaj ste delali ondi? marveč mu postrežejo in dajo jesti, da v drugič še rajši gre. Kako škodljivo je tudi, a ko se od prevelike ljubezni stariši svojemu otroku med tem smejajo, ko otrok na sosedovo streho ali travnik kamenje luča, sosedovo deklico pa z blatom meče ali jo v lužo peha; in pri vsem tem mu ne rečejo druzega kakor prav z rahlo besedo: Franček! ti si žleht. Kako žalostno je za tujca, ki pride po cesti memo in ga taki smrkolinci zaničujejo dražijo ali pa še za njim kaj lučajo, kar sem si sam skusil na popotvanji po deželi. Kaj misliš dragi bralec, kaj bo iz tacih otrok? Sveta dolžnost starišev je: da vedo vsaki trenutek, kje so njih otroci, da vedo kaj delajo, s kom so bili skup in kdaj je bil čas,da so domu prišli itd. Ako bodo stariši take in enake dolžnosti dopolnova-li, gotovo je,da jim bodo njih otroci enkrat največi zaklad na zemlji. Nekteri stariši pa dobro in po svoji volji izredijo otroke in se jim še le spridijo, kedar so začeli v šolo hoditi. Taki stariši tožijo tako-le: dokler moji otroci niso v šolo hodili, so bili še še; a zdaj so do dobrega spri-deni, in več ko je šol, slabeje je na svetu. Dragi kmetiški stariši! ali je to res, da vam šola otroke pridi? Gotovo ne. Taki otroci popačijo se vam največ na poti v šolo in iz šole. Znano je, da na kmetih hodijo nekteri otroci po uro ali še delj v šolo. Takrat so sami sebi prepuščeni in počnejo marsikaj napačnega. Pot pelje jih po samotnih krajih, se skrivajo po grmovji, zamude velikokrat šolo in še celo potepajo se med šolsko uro. Ako pa greš po poldanski šoli za njimi, dobiš jih na sredi pota, če tudi greš čez uro pozneje za njimi; in to je vsaki dan pri naših šolarjih. Prigodi se pa tudi, da učitelj v šoli, stariši pa doma izprašujejo, kako so se na poti zadržali, ta- krat bodo otroci večkrat tajili in lagali, in, gorje! če jim bo enkrat za opravičenje laž obveljala, gotovo si bodo potem zmirom z lažjo pomagali. Po naključbi pa, če drug druzega toži in izdaja, ali če ga tudi mora tožiti, dobodo otroci potem maševanje drug nad drugim in njih ravs in kavs je na poti potem veči od prvega. Lahko si mislimo, da vse to počenjanje skrbne stariše močno v srce boli. Boli pa tudi nas učitelje, ker odvračati to, mislijo stariši, je le učiteljeva dolžnost in njegova odgovorna naloga. Iz vsega tega pa sledi, da je starišem večkrat šola odveč, učitelja pa zraven tega srpo pogledujejo in malo spoštujejo. Dragi stariši slovenski! iz srca radi bi vam storili učitelji vse, kar se tiče vaše izreje pri otrocih, če bi bilo le v njih moči. Skrbite to raj tudi vi sami, da vzajemno delamo na korist naše šolske mladine. Glejte, da vaši otroci o pravem času doma gredo in da o pravem zopet domu pridejo. Pričetek in konec vsakdanjega šolskega pouka vam mora znan biti; škoda velika je za vas in otroke, ako se vam zgubljajo. Svetoval bi vam jaz o tej za- devi, kar bi gotovo brez koristi ne bilo, to-le: Vsacega, po novi šolski postavi krajnega šolskega sveta dolžnost je gledati na nravno obnašanje šolske mladine, skrbeti za napredek šolstva in odvračevati šolske zapreke, to raj naj poskrbi tudi to, da bo dala vsaka vas otrokom dobrega varha, ki jih bo spremljal do šole, in sicer iz vsake vasi, ki je več kot četrt ure od šole oddaljena. Taki varhi bi lahko učiteljem in starišem sporočali, kako so se otroci na poti obnašali. Morali bi v redu hoditi dečki z dečki, deklice z deklicami in gotovo bi imeli od šolske mladine kaj boljšega pričakovati. Srce mora boleti vsacga, kdor ima tako spridene in pohujšane otroke. Pri tacih otrocih bi tudi šiba ne pomagala. Priporočila vredni pripomočki gojiteljem za sploh neubogljive otroke bi bili dobri morebiti vendar le ti-le: Ukazuj previdno in ne premehko, - povelja ne zlajšaj ali ne prekliči nikoli , a ukaz ne sme biti pretežak, to je, kar je otroku nemogoče storiti, ne ukaži mu nikoli! učitelj - Sim. Punčah OBČNI ZBOR______________________________ Redni občni zbor društva Sožitje Tonjo Janežič ••••• Leto 2009 je bilo za ilirsko bistriško Društvo Sožitje programsko uspešno , nekoliko krize pa je bilo občutiti na področju financ, a so kljub temu zaključili poslovno leto s pozitivnim finančnim rezultatom poslovanja je na rednem občnem zboru članstva poudaril predsednik Društva Sožitje Boris Brankovič. Boris Brankovič, predsednik Društva Sožitje Ilirska Bistrica, v katerem deluje več kot sto članov, je v petek 19.03.2010 na rednem občnem zboru članstva opravljeno delo svojih sočlanov v društvu SOŽITJE za leto 2009 ocenil kot dobro, saj ugotavlja, da jim je kljub pomanjkanju finančnih sredstev uspelo realizirati vse načrtovane dejavnosti društva za leto 2009. Ob prisotnosti skoraj vseh članov ter nekaj gostov, med katerimi je bil tudi podpredsednik Zveze društev Sožitje Slovenije, Srečko Lapajne, sicer tudi zelo dober poznavalec Društva Sožitje Ilirska Bistrica, saj ga redno spremlja že vrsto let, je v gostišču GRILL Danilo potekal redni letni občni zbor Društva Sožitje. V tem društvu so včlanjene osebe za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju . Na zboru društva, ki deluje na celotnem območju občine Ilirska Bistrica, so po poslušanju poročil o opravljenih aktivnostih v minulem obdobju in sprejetju programov dela za leto 2010, ugotovili da so v letu 2009 uspešno opravljali svoje poslanstvo. Predsednik ilirskobistriškega Sožitja, ki je lani prevzel vajeti iz rok Minke Hrvatin, ki je pred tem vrsto let uspešnega vodila društvo, je v svojem poročilu ugotovil, da so v lanskem letu kljub težavam uspešno realizirali skoraj vse zastavljene naloge in projekte. S skromnimi finančnimi sredstvi je društvo v letu 2009 bilo zelo aktivno in dejavno na številnih področjih, enako pa člani društva pričakujejo, da bo tudi letošnje leto, katero se je pričelo že sedaj zelo razgibano in dejavno, zaključeno uspešno. Še posebej so se zavzeli za družinsko izobraževanje svojih članov, kjer bi neposredno vključevali tudi OMDR. Vse življenjsko učenje, socializacija - skrb za samega sebe, pa letovanje družin preko Zveze Sožitje, seminar namenjen bratom in sestram, tradicionalno novoletno praznovanje, ki članstvu veliko pomeni, enako kot vsako drugo druženje. Veliko več, naj bi namenili pozornosti svojim članom po zavodih in domovih ipd. Sicer pa tudi letos nameravajo organizirati marsikaj zanimivega, kar bo olajšalo težave njihovih članov. Posebno pozornost bodo v okviru vseživljenjskega učenja namenili osebam z motnjami v duševnem razvoju, ki živijo v domačem okolju in so kot taki redko deležni kakršnekoli oblike vse življenjske pomoči. Čeprav so rezultati dela dobri je predsednik žalostno ugotovil, da nekaterih nalog le niso uspeli realizirali tako kot so si želeli. Zaradi nenehnega hitenja in s tem časovne stiske pa tudi niso opravili vseh obiskov predvsem mlajših oseb, katere se še večino časa zadržujejo v zavodih za izobraževanje. » Upam in verjamem, da bomo te naloge lahko ponovno oživeli in jih izvedli v letu 2010«, je med drugim dejal predsednik društva Boris Brankovič, ki je še posebej poudaril, daje prioriteta društva, kljub vsemu izobraževanje samih oseb z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družinskih članov - staršev in skrbnikov, na različnih oblikah, kar jim je doslej vedno dobro uspevalo. Enako kot lani, bodo preko vseživljenjskega učenja v Sožitju svoje člane skušali čim bolj osamosvojiti in jih usposobiti, da bodo čim manj odvisni pri izvajanju osnovnih življenjskih potreb. Pomembne so jim tudi udeležbe na raznih rekreiranjih, v času poletnih počitnic bo društvo ob pomoči nepogrešljivih prostovoljkah organiziralo vsakodnevni prevoz OMDR na morje, poleg tiste skupine ki se bo samostojno udeležila pravega taborjenja, naj si bo ob morju ali v hribih. Osebam, ki pa so sposobne dojemati določene programe na nekoliko višjem nivoju bodo po besedah predsednika poskusili poiskati njim ustrezne aktivnosti. Žal, kot se je vse lepo slišalo, pa je večina članov ugotavljala, da se bo društvo v bodoče ubadalo s pomanjkanjem denarja, saj se finančne donacije krčijo. A kjer je doma zadovoljstvo ob veliki skromnosti, so člani Sožitja optimistični in upajo, da bodo z večjo lokalno pomočjo uspeli tudi v letošnjem letu uspešno izvesti vse zastavljene naloge. Skozi občni zbor je predsednik Sožitja Boris Brankovič poudaril upanje, da se bodo le našli donatorji, ki bodo na takšen ali drugačni način pomagali osebam z motnjami v duševnem razvoju. Zavedajo se, da si morajo najprej pomagati sami, ne smejo zanemarjati sodelovanja na različnih razpisih, kjer se lahko pridobi kakšen evro. Podpredsednik Zveze Sožitje Slovenije, Srečko Lapajne pa jim je namenil nekaj vzpodbudnih besed, ker je bil mnenja, da nekateri programi povezanimi z OMDR, gredo v pravo smer. Prisotne je še posebej vzpodbudil, naj ne krčijo programov dejavnosti, saj bi se s tem povzročila nova na daljši čas nepopravljiva škoda, zato predlaga, naj se pomoč poišče tudi med dobrimi ljudmi v občini. V ta namen se članice in člani Društva SOŽITJE zahvaljujejo vsakemu, kateri bo namenil svoj prostovoljni prispevek na TTR SI56 1010 0002 9066 724. tpnccEoano^ PARK RAZVOZ PIC JE CEL DAN NE PREZRITE - IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ 30. april 2010 11 OB 8. MARCU Sindikalno Darinka Dekleva, sindikalna zaupnica •••• Sindikat- Verbinčev slovar tujk da eno od obrazložitev, da je gre strokovno zvezo, združenje na strokovni osnovi, zlasti delavcev nameščencev ene stroke, pri nas pa delavcev in nameščencev nasploh. Tako smo leta 1990 dobilo svoj samostojni sindikat tudi zaposleni v šolstvu. V maju mesecu bomo obeležili 20. obletnico delovanja in obstoja Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). Pravijo, da je bila to tvegana, a povsem pravilna odločitev, ko so šolniki ustanovili svoj samostojni sindikat, saj se je vse skupaj dogajalo v času dramatičnih dogodkov slovenskega osamosvajanja. Začeli smo z osem tisoč člani, danes nas je petkrat več. V dveh desetletjih se je razvil v demokratičen sindikat, ki deluje po vzoru učiteljskih sindikatov v Zahodni Evropi. Njegove temeljne usmeritve so strokovnost, odgovornost in solidarnost. Temeljna načela in cilji so: medsebojna solidarnost, politična neodvisnost, kvalitetno javno šolstvo, povečevanje vpliv žensk v izobraževanju in znanosti, strategija dveh tirov (zastopanje ekonomskih in socialnih interesov članov in oblikovanje stališč in predlogov za strokovna vprašanja, ki vplivajo na strokovne odločitve povezane z izobraževalnim sistemom), socialno partnerstvo in kolektivno dogovarjanje, skrb za plače in delovne razmere, skrb za presežne delavce v izobraževanju, ki nastajajo zaradi neugodnih demografskih gibanj. Najbolj pogoste usluge SVIZ-a članstvu so: informacije- SVIZ nudi učinkovit pretok informacij (sestanki, seminarji, odlično urejeno internetno stran, elektronsko obliko dopisovanja za nasvete in pravno pomoč...), svetovanje preko sindikalnih zaupnikov, ki ocenijo, kaj je treba storiti, ko član potrebuje nasvet, ki je povezano z delovnim položajem ali zaposlitvijo, pravno pomoč in zastopanje, solidarnostne pomoči, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, počitniška stanovanja, usluge upokojenim članom, kulturna, športna in družabna srečanja. Sama zaključujem drugi štiriletni mandat sindikalne zaupnice zavoda OŠ AŽ Ilirska Bistrica, ki je del Območnega odbora SVIZ Ilirska Bistrica. Le-ta ne vključuje le občinskih šolskih sindikatov, ampak celo nekaj zavodov izven občinskih meja. Kot zaupnica zavoda čutim privrženost krovni organizaciji in od nje ne pričakujem čudežev. Zavedam se, da lahko marsikaj storim za svoje članice in sodelavke. V anketi, ki sem jo izvedla na začetku drugega mandata so članice želele, da odbor organizira kulturne prireditve, eno ali dvodnevne izlete, sprostilne dejavnosti (masažo), planinstvo, občasne svečane večerje in mala obdarovanja ob praznikih (novo leto, dan žena). Zato smo se udeležile več kulturnih gledaliških prireditev v kraju in izven njega. V kozmetičnih salonih Lara- Anite Dujc in Kozmetičnem salonu Zdenke Kalčič smo se dogovorile za popust in delež, ki ga pokrije naš sindikat. Tako je storitev ( nega obraza, masaža) cenovno bolj ugodna in delavkam dostopna. Odziv je dober. Že vsaj desetletje sindikat in zavod organizirata novoletna srečanja zaposlenih in upokojenih delavcev. Vsako leto organiziramo enodnevno ekskurzijo, kjer spoznavamo svet in domovino (zadnje obdobje smo obiskali Mariborsko Pohorje, Slovensko Primorje, sosednja cerkniška dežela) in poskrbeli, da smo uživali z vsemi čuti, se srečali s stanovskimi kolegi (OŠ Nova vas) ali pa odkrili kak manj obiskan košček domovine (Križna jama, križarjenje z ladjo La h o, Žička kartuzija). Zavedamo se, da ko odpotuješ lažje ugotoviš, kako lepo nam je doma, oziroma vidiš, kaj je zunaj boljše in dobiš ideje za izboljšave doma. Vsako leto obeležimo dan žena in dan učitelja. Zavemo se, kako lepo in pomembno je, da smo ženske, da smo učiteljice/učitelji. Območni in sindikat zavoda sta humanitarno nastrojena. Odzovemo se na večino pobud, ko je treba pomagati kolegom v stiski, ali klicu na pomoč ob elementarnih nesrečah. S finanč- nimi prispevki spodbujamo izobraževanje delavk. Sodelovali smo v nacionalni raziskavi o stresu, ki jo je izvajal SVIZ Slovenije. Študija je pokazala precej zaskrbljujočih rezultatov povezanih s stresom in njegove kvarne vplive. V ta namen v našem zavodu že vrsto let organiziramo rekreacijo za zaposlene, ki jo vodi naša kolegica mag. Barbara Jenko. Za vse zaposlene ženske v kolektivu smo organizirali predavanje ing. Andreje Rebec iz Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica o zgodnjem odkrivanju raka na dojkah, se seznanile z načinih preprečevanja in samo pregledovanja dojk. Sindikat je bil soorganizator enodnevnega seminarja za kolektiv, prof. Alenke Rebula, na temo »Ustvarjalnost in razbremenjenost pri vsakdanjem delu«. Izobraževanje je prav tako ena od zaščit pred negativnimi posledicami stresa. Po potrebi se odzovemo in s podpisi podpremo prizadevanja našega krovnega sindikata (za ohranitev javnega šolstva, glede plač v javnem sektorju) in jih s tem pooblastimo, da se borijo v našem imenu. Po vsem napisanem večkrat naletim na ugovore: »Ma kaj ta sindikat?! Samo članarino pobirajo in jo tam gori v LJ zapravljajo«. Zavedam se, da ima vsak pravico do svojega mnenja. In vsak ima pravico do delovanja za lastno dobro in v dobro drugih. Ljudje ne bi bili ljudje, če se ne bi združevali glede na interese. A le skladno delovanje prinaša rezultate. Trdim, da je naša zavest in zavednost ključnega pomena. Važno je delati dobro in vztrajati v tem je umetnost. PS: SVIZ OŠ AŽ Ilirska Bistrica vabi sorodne zavode in organizacije za skupne akcije: športne, kulturne prireditve, izlete ipd. Veseli bomo sodelovanja! KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Novice iz KGZS Napisala Jerica Potočnik, zbral Tonjo Janežič. Državni kviz Mladi in kmetijstvo V soboto, 10. aprila se je v organizaciji Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) v Šmihelu nad Mozirjem odvijal državni kviz Mladi in kmetijstvo. Za prireditveni prostor ter izvedbo kviza je skrbel lanski zmagovalec - Društvo podeželske mladine (DPM) Šmihel nad Mozirjem. V okviru kviza se je odvijala okrogla miza na temo »Obstanek mladih na gorskih kmetijah«. Tema okrogle mize je sovpadala s krajem tekmovanja, saj spada Šmihel nad Mozirjem med gorsko višinsko območje in občudovanja vredno je, da ljudje kljub težkim pogojem vztrajajo in kmetujejo na teh območjih. Prav znanje mladih pa je izjemnega pomena za prihodnost slovenskih kmetij. Kmetovanje na takšnih območjih je tudi velikega pomena za ohranjanje kulturne krajine. Izpostavil je tudi, da prepogosto pozabljamo, da je Slovenija majhna dežela - zato so tudi naše kmetije ! specifične in neprimerljive z evropskimi. Ugašanje kmetij na vodovarstvenih območjih O problemih, ki jih kmetom prinašajo sedanji ukrepi vodovarstvenega režima, so na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) spregovorili 12. aprila v okviru novinarske konference, ki je potekala v občini Hajdina. Kot je izpostavil predsednik KGZS Ciril Smrkolj, je trenutni način reševanja te problematike povsem neustrezen - mnogim kmetijam je tudi zaradi tega ogrožen obstoj in počasi ugašajo. Po 35. členu Zakona o vodah mora lastniku ali drugemu posestniku, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva in ima zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima zmanjšan dohodek iz kmetijske dejavnosti, upravljavec z vodnimi zemljišči zagotoviti nadomestno zemljišče, če je zmanjšanje tega dohodka posledica prilagoditve ukrepom vodo- varstvenega režima. Če upravljavec ne more zagotoviti nadomestnega zemljišča, je lastnik upravičen do nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti. Dejstva pa so povsem drugačna. Nadomestnih zemljišč kmetje ne dobijo, ker jih ni na razpolago. Vrednost kmetijskih zemljišč pa je zmanjšana zaradi omejitve gospodarjenja na njih (gre za poseg v lastninsko pravico brez nadomestila). Kmetje tako ne dobijo niti nadomestnih zemljišč niti nadomestil za izpad dohodka, ob tem da morajo upoštevati zahtevane omejitve. KGZS zato predlaga številne ukrepe, med njimi je tudi sočasna obravnava drugih virov onesnaževanja (industrija, neurejena kanalizacija, divja odlagališča itd.). Nujno je, da se površine na VVO I ustrezno finančno ovrednotijo in da Vlada RS zagotovi finančna sredstva za odkup kmetijskih zemljišč na teh območjih, če jih lastniki želijo prodati. Viri sredstev za denarna nadomestila morajo biti zagotovljeni iz koncesijskih dajatev ali drugih proračunskih virov, nikakor pa ne iz Programa razvoja podeželja 2007-2013. KGZS poziva, da se prekinejo vse dejavnosti inšpekcijskih služb na terenu, dokler se ne rešijo odprta vprašanja. Uredba v sedanji obliki ne koristi prav nikomur, a žal posluha s strani države do zdaj še ni bilo. Slaba ekonomska izhodišča KGZS-Zavod Maribor je v petek, 16. aprila 2010, odprl svoja vrata za širšo javnost. V okviru Dneva zavoda je potekala okrogla miza z naslovom »Analiza strukturnih sprememb obmejnega območja Slovenskih goric v smeri trajnostnega razvoja podeželja in kmetijstva«. Okrogle mize so se udeležili Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Franci Bogovič, predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Državnem zboru Republike Slovenije, predstavniki ministrstev, župani občin in predstavniki lokalnih skupnosti. Na okrogli mizi so izpostavili težavo težke ekonomske situacije kmetovanja, demografski položaj ter življenje na obmejnem hribovskem območju vzdolž avstrijsko-slovenske meje. Ukrepi kmetijske politike obmejna in hribovska območja ne postavljajo na enaka ekonomska izhodišča. »Naloga politike je, da zagotovi primerljive pogoje za razvoj kmetijstva, saj drugače ne bomo konkurenčni. Država mora nameniti več sredstev za pospešen razvoj malih kmetij na območjih, kjer je kmetovanje oteženo«, je poudaril Ciril Smrkolj, predsednik KGZS. Izvoljen nov predsednik Združenja turističnih kmetij Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Ciril Smrkolj seje konec aprila udeležil 4. redne volilne skupščine Združenja turističnih kmetij Slovenije (združenje), ki je potekala v Kulturnem centru Semič v Semiču. Člani združenja so za novega predsednika izvolili Venclja Tušarja iz Zakojce. Tako je Vilma Topol-šek po dvanajstih letih uspešnega vodenja združenja zaključila svoje predsedovanje in ga predala novemu predsedniku. Predsednik KGZS Ciril Smrkolj je v svojem govoru izpostavil uspešno delovanje združenja in vztrajnost ter odločnost Vilme Topolšek. Med drugim je pohvalil tudi večjezični katalog turističnih kmetij, ki ga je pred dvanajstimi leti, v času ministrovanja Cirila Smrkolja, finančno podprlo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 12 30. april 2010 NE PREZRITE - KULTURA Joj, kam bi del!? wn w i HiVi [»IM; Jožko Stegu D° I j D ko se bližajo lokalne volitve, bolj se ozračje segreva. Pa ne tisto nad nami, ampak politično, ki je še bolj nepredvidljivo, kot samo vreme, katero letos zelo skopari s soncem. Najbrž bodo tudi predvolilni programi kandidatnih list, oziroma njihove obljube volivcem, precej podobne vremenu...Vsekakor se ni nadejati kakega političnega vulkanskega izbruha, ki bi povzročil spremembo naše bistriške duhovne klime. Kot sem prebral v prejšnji številki Snežnika, so naši vrli svetniki že poskrbeli za njeno "zamrznitev" vsaj še za naslednji mandat na glasovanju o kar zajetni podražitvi komunalnih storitev, ki so jih brez kakih večjih zadržkov potrdili. Za omenjeni odlok bodo skušali svetniki iz opozicije na eni od prihodnjih sej doseči razveljavitev, kar pa je glede na sestavo OS malo verjetno, da se bo to res zgodilo. Eden izmed njih piše, da bo skušal dobiti in objaviti poimenski seznam tistih, ki so glasovali za ta nedvomno sporni odlok. Dobra zamisel, ki bo uporabna - če ne za drugo - za to, da bodo občani lahko vsaj primerjali in preverjali, če se bodo ista imena morda pojavila tudi na kandidatnih listah, kar me ne bi nič čudilo, saj po njihovem zagotavljanju vse to počnejo za "narodov blagor!" Ta pa - kot kaže statistika - vztrajno nazaduje v naši občini občutno hitreje, kot v sosednjih. Resda ni pošteno krivde za vse nakopičene problemezvaliti na pleča občine, a pri takšnih, ki jih sama ustvarja, pa spet ne kaže biti preveč razumevajoč, sicer nam bo do volitev postregla še s kako podražitvijo, ki spada v njeno pristojnost. Ko sem že pri komunalnih zadevah, ne morem mimo medijsko zelo podprte, kot tudi sicer uspele vseslovenske akcije čiščenja divjih odlagališč odpadkov, ki je potekala 17. aprila. Pri tem pa je treba pripomniti, da del krivde zanje nosi pomanjkljiva zakonodaja, ki ne ukazuje pristojnim službam periodičnega zbiranja in odvažanja kosovnih odpadkov z običajnih zbirališč, kar predstavlja za veliko večino prebivalstva kar precejšnjo zadrego, kam s starim, ko se odločijo za nakup nove opreme. Resda je bo v prihodnje vse manj zaradi krize, ki bo občutno zmanjšala in zredčila nakupe pohištvene opreme in gospo- radio capris dobra družba dinjskih strojev, vendar bi za dolgoročno odpravo problema divjih odlagališč morali najti tako sistemsko rešitev, ki bo zanesljivo delovala (ne samo kaznovala), sicer bodo spet nastajala nova. Še dan ali dva po omenjeni vseslovenski akciji so namreč ljudje po precej krajih naše očiščene deželice pod Triglavom izkoristili to redko priložnost in naknadno pripeljali na zbirališča še svojo domačo kramo, za kar pa so od komunalcev namesto pohvale dobili ukor, da ti odpadki ne spadajo v čistilno akcijo, ampak v redno dejavnost, za kar bi morali menda pri njih posebej naročiti zabojnike in seveda posebej plačati za njihov odvoz. Kot sem se sam prepričal, so pri nas vse odpeljali, razen salonit- ne kritine. Za okolje bi bilo manj obremenjujoče, če bi uvedli (ko nam že dražijo) redni komunalni prispevek za periodičen odvoz tovrstnih odpadkov, kot pa, da se zanašamo na letne čistilne akcije, na katerih pospravljamo za sabo, kar smo medtem nametali v naravo in se spotoma hvalimo z "uspešnostjo!" Tudi tovrstne "akcijske" prevoze itak plačamo davkoplačevalci, le dela in stroškov bi imeli neprimerno manj, če bi odlagali kržmo tja, kamor spada, ne pa da jo potem vlačimo iz vseh mogočih krajev (brezna, dna rek) in za to celo najemamo dvigala.. Boh do prihodnjič JAVNI RAZPIS ■HB.......lili' Mladinski klub Nade Žagar objavlja JAVNI RAZPIS za nastop glasbenih skupin na Festivalu bistr*ških bendov 2010 Vabimo vse glasbene skupine na območju občine Ilirska Bistrica, ki bi želele predstaviti sadove svojega glasbenega ustvarjanja na letošnjem, tretjem zapored, Festivalu bistr'ških bendov, da se prijavijo k sodelovanju. Prijavo, ki vsebuje ime glasbene skupine, kratek opis skupine in zvrsti glasbe, ki jo izvaja, ter ime, priimek in telefonsko številko kontaktne osebe, je mogoče oddati do 12. junija 2010, na e-naslov: felbbgfimill.com. Z Komisija Festivala bistriških bendov 2010 bo prispele prijave obravnavala in sprejete odločitve 2010ViperMzboPmSredOVala najkaSneje d° 19‘juniJa prednost skupine z avtorske Festival bistr'ških bei vrtu soboto, 25. in 26. vse 2010 se bo =d Mladinskega kluba Nade Žagar, Za podrobnejše informacije pokličite na GSM številki: 041 343 690 in 041 333 456 ali pišite na zgoraj omenjeni e-naslov. IMKNŽ Mladinski klub Nade Žagar Bazoviška 26 6250 Ilirska Bistrica NATEČAJ Avtorica akvarela: foanna Zajqc - Slapničar Slovenske splošne knjižnice objavljamo [UmilEMMD Mfllg&D KNJIŽNICA IN KNJIGE PO MOJEM OKUSU Če smo vas lani spraševali, kako diši vaša knjižnica, vas letos sprašujemo po vašem okusu. Vabimo vas, da opišete idealno knjižnico - kakšna je po izgledu, kdo dela v njej, kakšni so knjižničarji, police. Kakšne so knjige v tej knjižnici, katere izbirate in zakaj. Na katere prireditve hodite, s kom se tam srečujete, kako tam dihate. Vstopate z občutkom, da je to res demokratičen prostor za obiskovalce, knjige in avtorje vseh vrst? Ima ta knjižnica posebne kotičke? Kateri so to? Zaupajte nam trenutke, ko je knjižnica najbolj po vašem okusu -tukaj, na drugem planetu ali v nebesih. Naj bo taka, kakor jo hočete VI! Pišite. Naš natečaj vabi k pisanju vse generacije. Izdelek žanrsko ni omejen, le napisan mora biti v slovenskem jeziku. Lahko vsebuje največ 6000 znakov (šteto brez presledkov), napisan naj bo v elektronski obliki. Brezplačen dostop do elektronske pošte lahko poiščete tudi v knjižnicah. Avtorji odstopate pravice do objave besedil. Zgodbe bo prebrala strokovna komisija in izbrala najboljše, ki bodo izšle tudi v knjižni obliki - v 3. literarnem zvezku Zgodbe iz knjižnice Zgodbo naslovite in jo pošljite na elektronski naslov: natecajknjiznic@gmail.com do 15. septembra 2010, do 24. ure. Spremni dopis mora vsebovati naslednje podatke: ime, priimek avtorja, psevdonim, vaš naslov zgodbe, elektronsko pošto in naslov bivališča, telefonsko številko. Rezultati izbora bodo objavljeni 30. oktobra 2010 na spletni strani: http://sites.google.com/site/sekcijazasplosneknjiznice. Slovesno jih bomo razglasili na praznovanju Dneva slovenskih splošnih knjižnic, 20. novembra 2010. Dodatne informacije dobite na tel. št. 05 731 00 31 (Nadja Mislej - Božič). Veliko ustvarjalnega navdiha vam želimo in novih zgodb se veselimo, slovenske splošne knjižnice. Naj bo zgodba »za pojest«. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Sekcija za splošne knjižnice Stare modrosti, nova spoznanja. ■ > S9 r u j J3J Koncert treh zborov V soboto, 8. 5. 2010, ob 20.00 v prosto lili Osnovne šole Knežak Nastopajo: Dekliška vokalna skupina Ubeljsko Moški pevski zbor Napev, Batuje Mešani pevski zbor Tabor Kalc 1869 Knežak Veseli bomo vašega obiska! Vstopnine ni! * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net NE PREZRITE - KULTURA 30. april 2010 13 RECENZIJA Misel o knjigi... Wayne W. Dyer: Eykis Prevod dela Gifts from Eykis, UrošTrujkič, Izola, Meander, 2003. Patricija Dodič. »To je moj način. Kakšen je tvoj? Pravi način ne obstaja.« Čudoviti novi svet neslutenih možnosti. Nove zaznave. Čustva, ki vplivajo na vedenje. Ste se kdaj vprašali, kakšen bi bil odziv inteligentnega nlp-jevca, ki bi obiskal naš modrorumeni planet, naš zapleteni sistem bivanja, razmišljanja? Ste si kdaj predstavljali, kako bi bilo, če bi nas zares pošiljali na poročna potovanja in žurke in letovanja na Luno? Ali na popotovanje od levega kota Uranovega prstana do desne meteoritne luknje nekje na Neptunu? Ste se kdaj vprašali, ali izven-Zemeljci drsajo z mehkimi copati po zvezdah, medtem ko hodijo nad našimi prpolnopraznimi glavami? In ali ste se kdaj vprašali, če si zvijejo čik iz tobaka, ali puhajo z dimnimi signali, ki v prevodu pomenijo npr. lačen sem in pojedel te bom? Na primer. Eykis. Naj živi Eykis.Tako boste rekli tudi sami, ko boste knjigo prebrali. Zakaj? Ker gre za dekle iz Urana, ki obišče Zemljo, potem, ko predtem glavni junak obišče Uran. Pravzaprav je zgodba zelo spredalčkana na njiju in na njuna planeta. Predvsem pa na to, kako se živi tam in kako se živi tu in kako se tam nima svobodne volje, tu se jo pa ima, pa se je pravzaprav tisočkrat prevezuje z bodečo žico tja in počez in gor in dol, samo da ni preprosto, kot bi pravzaprav moralo biti. Ali vsaj. Ali se vam zgodi, da venomer iščete srečo, jo neutrudno vohate po kotih, med prašnimi listi knjig, na katerih si črne ose betonirajo temelje za nova gnezdeca? Nedvomno. Uranove formule glavnega junaka potisnejo na potovanje. Izvenzemeljsko. Na Uran. Ki je videti Zemljin dvojnik. In hkrati ne. Ker na Uranu ob vremenski napovedi, povejo tudi natančne podatke o tem, kdaj napada tesnoba. Na primer. Eykis je sicer napovedovalka pri večernih poročilih. Na Uranu, seveda. Kjer ne poznajo pojma za nevarno. Ali za hudo. Ne poznajo pojma kot lagati, priseči, vedno. Kjer je vse, kar poznajo le gola sedanjost. Kjer si ne morejo predstavljati, kako lahko ljudje na Zemlji vemo, kaj bomo počeli v bodoče. Poznajo pa skrbivedce, krivobudnike, čustvovalnike, jezilnike in podobne naprave, s katerimi lahko prevrtijo dogodke nazaj, jih ponovijo brez napak, se od preteklosti in življenja nekaj naučijo. Kjer ne poznajo besede moral bi, ker ničemur ne koristi, ali pojmov ubiti, poškodovati. Kjer imajo namesto zaporov ali porodnišnic popravne domove in ženska središča. Kjer so s pomočjo znanosti in tehnologije uspeli obvladati instinkte po nasilni zaščiti ozemlja za ohranitev vrste in potrebo po boju kot dokazu moči za izbiranje vodilnih. Kjer vojaške akademije usposabljajo mlade športnike in ne vojakov in kjer podmornice izurjajo posadke za bodoče zaposlitve na oceanskih ribjih farmah in pri obdelovanju morskih pridelkov. Kjer topovi izstreljujejo najlepše ognjemete. Ko Eykis pride na obisk na Zemljo in si jo sama ogleda, je razburjena. Zeloo-oooooo razburjena. Veliko stvari ne razume. Veliko njej logičnih stvari se zdi na našem planetu nelogičnih. In zato hoče Zemljanom izročiti darilo. Krasno darilo. Skrivnosti vesolja. Ki so dostopne vsem na Zemlji. A vam jih zaupam? Itak da. Najprej se naučite obdelovati svoj vrt. Ja, pomlad je in skrajni čas, ampak sploh ni mišljen tisti in tak vrt, ampak tisti notranji vrtiček v vsakem od nas. Sprejeti druge za popolne, jih ne spreminjati, vlagati energijo v to, da postaneš najsrečnejši, najbolj izpolnjen, najbolj moralen. Uredite si življenje preden lahko učinkovito pomagate pri spreminjanju sveta na bolje. Poglejte vase. Dopustite si, da ste, kar ste. Sreča, izpolnitev in življenjski smisel so notranji pojmi. Brez notranjega miru in vedrine nimate ničesar. Popolnost je v vas in je na razpolago vsakomur. Pogled vase osvobodi. Vaša resničnost je občudovanja vreden čudež. Pravi notranji občutek varnosti se bo obsojajočim vedno ognil. Pozitivna sprememba je mogoča le takrat, ko vse ljudi in stvari sprejmete natanko take, kot so. Posameznik mora doživeti lastno resničnost, da jo lahko razume. Tisti, ki samozavestno sledi svojim sanjam, se bo z uspehom srečal ob nepričakovanih urah. Tisti, ki se ne ženejo za ljubeznijo, je nikoli ne pogrešajo. Uspeh je treba spremeniti iz zunanjega v notranji proces in usmeriti energijo k izpolnjenemu življenju. Življenje samo je čudežno, zato čudežev ni potrebno iskati. Pritoževanje je zapravljanje čudežnega sebe in tisti, ki se pritožuje, redko pomisli, da je edina alternativa njegovim težavam to, da ne bi živel. V življenju lahko plavate ali se mu upirate. Za srečno otroštvo ni nikoli prepozno. Vse, kar mislite, da ste zamudili, lahko doživite zdaj. Odnosi ne potrebujejo dela, vse, kar terjajo, je zgolj medsebojno sopoš-tovanje. Prenehajte z dokazovanjem, da imate prav in izginile bodo reak-cije. Spoštujte sami sebe in spoštovali vas bodo. Vprašajte se kdaj, zakaj sem si dovolil, da z mano tako ravnajo. Samemu sebi ne morete ubežati. Naj bo preprosto. Izkoristite svoje sedanje trenutke in jih živite, namesto da jih podoživljate. In ker ste popolni, kar ne pomeni, da ste brez napak, lahko svojo popolnost vidite v svoji spremenljivosti. Ni poti do sreče, sreča je pot, ali si to priznate, ali ne. Lahko ljubite kogarkoli ali karkoli. Ne zahteva vzajemnosti. Ljubite brez pričakovanj, gojite to ljubezen, ko si želite, brez zahtev in pogojev. Ne moreš dajati tistega, česar nimaš sam. Tako.To so njene skrivnosti. Ki to niso. To so moje skrivnosti. Ki to niso. In to so lahko v vsakem trenutku tvoje skrivnosti. Ki to niso. Wayne H. Dyer, o katerem sem že pisala, je avtor uspešnic Življenje kot igra in Verjemite in videli boste ter Resnično čarodejstvo. Iskanje odgovorov na neskončna vprašanja o življenju, medčloveških odnosih in ljubezni, družbi, svetu, morali, politiki, religiji, izobraževanju in še čem, so njegova stalnica. Vprašanje pa je: ali smo Pripravljeni vse to in podobno ponotranjiti? Iskreno in srčno želim, da bi bilo tako. Čimprej;). Objem do naslednjič- VEČERNA DEBATA Kaj je večerna debata in kje jo lahko dobimo? Rok Smrdelj, odgovorni urednik ••• \ /ečerna debata je literarno gla-V silo bistriške mladine. Glasilo predstavlja delo mladih Bistričanov zunaj šolskih klopi; izdanih bo pet številk. Do sedaj sta izšli dve. Prva je izšla 10. septembra 2009, druga pa 28. januarja 2010. Od 26. aprila dalje lahko kupite že tretjo. Glavno prodajno mesto je Knjižnica Makse Samsa. Cena izvoda je 3 €. Vzrokov za nastanek glasila je kar nekaj. Prvi vzrok pojasnjuje tudi ime glasila. V Ilirski Bistrici med mladimi ob sobotnih večerih v raznih lokalih potekajo številne zanimive debate in razprave. Lahko si predstavljate, koliko dobrih debat nastane, in škoda bi bilo, da se te debate ne bi nekje zabeležile. Tako lahko širša množica ljudi vidi, kako mi mladi razmišljamo in kaj sploh ustvarjamo. To je bil glavni namen, da smo izdali to glasilo. Za Večerno debato se je zbrala dobra družba in opravili smo tudi zelo konstruktivne debate, ki so v dovršeni meri obrodile sadove v sodelovanju z Debatnim klubom na Gimnaziji Ilirska Bistrica. Kljub temu da je naše mesto majhno, se v njem najde ogromno dobrih literatov. Vsi ti literati so preveč zapostavljeni in premalo prikazani javnosti. Namen Večerne debate in drugi vzrok za nastanek je torej, da se širši javnosti predstavi mlade literate iz Ilirske Bistrice in da jih vzpodbujamo ter podpiramo pri njihovem ustvarjalnem delu. Tretji vzrok je nekoliko širše zastavljen. Vsi se pritožujejo, da se v Ilirski Bistrici in občini na splošno nič ne dogaja. Mi se s tem ne strinjamo in se borimo proti navedeni ideji. Mladi Bistričani si prizadevamo, da naše obdobje ne bi bilo označeno kot obdobje stagnacije in praznih besed, ampak kot ustvarjalna doba, ko smo nekaj naredili in pustili za sabo; prizadevamo si, da bi se kultura širila tudi med mladimi Bistričani. Z glasilom celotni Ilirski Bistrici in Sloveniji dokazujemo, da pri nas ni pasivne mladine, ampak je zgolj aktivna, ki se bori za določene prioritete in cilje. To je edina pot, da si mladi postavimo temelje za našo prihodnost, saj bomo mi tisti, ki bomo prevzeli določene funkcije v družbi. Tako spreminjamo stvari na bolje. Od tretje številke dalje je prenovljen uredniški odbor, ki ga sestavljamo Luka Butinar, Nejc Mršnik in Rok Smrdelj, ki smo se odločili, da bomo s čim večjim trudom poskušali uresničevati navedene vzroke in hkrati cilje ustvarjanja. Za kakršne koli informacije, naročila, vprašanje, pohvalo, grajo, mnenje ... lahko pišete na elektronski naslov rok.smrdelj@gmail. com. Živimo v času, ko nam sistem ne dopušča niti minute časa za kulturo, vendar se bomo mladi v Ilirski Bistrici borili proti temu in poskusili kaj premakniti. LITERARNI NATEČAJ Klub študentov Ilirska Bistrica Zaključek literarnega natečaja Doris Komen, Foto: Denis Komen • »Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen ...« so bili Minattijev! verzi, s katerim je Klub študentov Ilirska Bistrica v mesecu februarju, mesecu kulture in ljubezni, nagovoril vse občane k sodelovanju v nagradnem literarnem natečaju na temo Ljubezen. Natečaj, ki je trajal mesec dni, je v petek, 26. marca doživel vrhunec. Ilirskobistriški Klub študentov je v sodelovanju s Knjižnico Makse Samsa organiziral literarni večer, na katerem so bili predstavljeni in nagrajeni vsi avtorji in njihova dela. V projektu, za katerega gredo študentom vse pohvale, saj so se lotili idejno zelo zanimivega razpisa s področja kulture, ki seji še vedno na lokalni ravni namenja premalo pozornosti, je sodelovalo 12 avtorjev in 22 del. Presenetljivo je bilo predvsem dejstvo, da so v omenjeno dogajanje uspeli zajeti široko starostno strukturo udeležencev in sicer od osnovnošolcev do zaposlenih. Poslane prispevke je 6. marca pregledala in ocenila tričlanska strokovna žirija, ki je na podlagi svojega strokovnega znanja ter lastnih izkušenj in presoje točkovala vsa dela in določila najboljše prispevke. Ocenjevala se je kreativnost, slog, jezik, spretnost povezave vsebine in oblike ter celostni umetniški vtis literarnega teksta. Glede na slišano so bili obiskovalci lahko prepričani, da ima Ilirska Bistrica s takimi posamezniki, ki imajo tako izreden posluh do literature, besed in umetnosti, velik potencial. Organizatorji natečaja in petkovega dogodka so bili namreč posebno veseli tega, da so bili udeleženci prav z njimi pripravljeni deliti del tega svojega skrivnostno umetniškega sveta, svoje najgloblje misli in občutke. V prejeti množici kakovostnih del je bilo resnično težko izbirati najboljšega, zato so bili v petkovem večeru zmagovalci pravzaprav vsi in tako so bili udeleženci tudi obravnavani, saj jim je bila izkazana lepa pozornost, predaja priznanja, cvetja in nagrade. Trud udeležencev bo vsekakor deležen pozornosti, njihov umetniški potencial pa viden širši javnosti, saj bodo prav vsa dela objavljena in izdana v zbirki. K popestritvi celotnega večera je s svojimi glasbenimi točkami veliko prispevala tudi Glasbena šola Ilirska Bistrica in nastop mladega imitatorja Patrika Tomšiča, kije izvedel posebno točko in Prešernovo poezijo predstavil v nekoliko drugačni zvrsti, z zabavnim pridihom. Literarni večer, katerega organizacijo so si upali prevzeti bistriški študentje, je glede na odzive prisotnih suvereno zadostil njihova pričakovanja in veliko prispeval k širjenju kulture med občane. Kot je še poudarila predsednica Kluba, Andreja Kuret, so študentje v zadnjih mesecih ponosni predvsem na povezovanje kluba z ostalimi društvi in organizacijami v občini. »Pomembno se nam zdi tudi to, da se s svojimi aktivnosti približamo širši publiki, vsem občanom, ne zgolj populaciji študentov, ki jo večkrat omenjamo kot prioriteto. Trudimo se organizirati široko paleto aktivnosti in slediti aktualnemu dogajanju in potrebam v naši občini.« Prireditev so omogočili: Cvetličarna Polona, Batagel&Co, Mobitel, Žito, Dnevnik, Založba FF, Založba Educa, Knjige itd, Založba Litera, Lisca in Frizerski salon Simple. bivala vsem. Posebna zahvala gre tudi Knjižnici Makse Samsa in Glasbeni šoli Ilirska Bistrica. Obisk farmacevtke Učenke in mentorica OŠ Antona Žnideršiča . Pri izbirnem predmetu rastline in človek, ki ga vodi učiteljica Nada Šircelj, nas je obiskala diplomirana farmacevtka Metka Zidar. Za prvo uro nam je pripravila obsežno predstavitev farmacevtskega dela farmacevta. Predstavila nam je oblike zdravil, dejavnosti v lekarni in nekatere procese, ki jih izvajajo v njihovem laboratoriju. Pokazala nam je tudi pripomočke, ki jih uporabljajo pri izdelovanju praškov. V pripravi teh smo se preizkusili tudi sami. Naredili smo prašek iz kakava in šaha rože ter ga pravilno shranili v tako imenovane papirnate kapsule. Učili smo se zelo natančnega tehtanja in odmerjanja posameznih sestavin. V zadnjem sklopu vaj pa smo pripravili negovalno kremo za roke. Vse sestavine in pripomočke ter embalažo nam je prinesla ga. Metka iz lekarne. Uporabili smo pateno, v kateri smo zmešali potrebne sesta- vine: vazelin, lanolin, glicerol, vodo. Pripravljeno kremo smo dali v plastične lončke. Ga. Metka nam je povedala, kako pravilno označimo tak izdelek. Kremo smo nato tudi sami preizkusili. Ure, pri katerih smo pobližje spoznali poklic farmacevta, so bile zelo zanimive in poučne. Še si želimo takšnih ur. Kraške lekarne so naš izbirni predmet podprle z donacijo denarnih sredstev. Denar bomo uporabili za izvedbo nadstandardnih dejavnosti v okviru našega predmeta. Za donacijo se Kraškim lekarnam najlepše zahvaljujemo. Praznujmo skupaj Novinarski krožek OŠ Pregarje ••••■ Prireditev Praznujmo skupaj je bila 26. 3. 2010 na OŠ Pregarje v večnamenskem prostoru. Začela se je ob 17. uri. Namenjena je bila vsem našim mamam in ženskam, ki v mesecu marcu praznujejo dva praznika: dan žena in materinski dan. Kulturni programje bil zelo pester in zanimiv. Najprej so se predstavili učenci prve triade s pesmijo o mami. Nastopil je tudi pevski zbor ob spremljavi mladinskega svetovnega prvaka v diatonični harmoniki Nika Polesa. Obiskovalci so bili najbolj navdušeni nad vrtčevimi otroki, ki so pripravili čisto svojo uprizoritev Rdeče kapice. Všeč nam je bila tudi igrica o Vodnem možu in Poloni, s katero so se predstavili učenci dramskega krožka. Na prireditvi so sodelovali tudi naši učenci harmonikarji, ki so pokazali, kako spretno migajo s prsti po črnih in belih tipkah. Prireditev so zaključili glasbeni gostje, Fantje spod Karlovice, ki se v tem mesecu odpravljajo v Ameriko. Na koncu je sledila še pogostitev za vse, ki so prišli na prireditev. Vse ženske pa so bile obdarovane z lepimi priložnostnimi darilci, ki sojih izdelali učenci in vrtčevi otroci. Prireditev seje odvijala v prijetnem vzdušju, skupnem druženju in veselju. Upamo, da bo tako tudi naslednje leto. Tudi osnovnošolci s pregarij smo (o)čistili Slovenijo V okviru tehniškega dneva v petek, 17. aprila, s katerim smo hkrati obeležili tudi dan Zemlje, smo učenci in učitelji OŠ Pregarje sodelovali v vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Vsebina tehniškega dneva je bila povezana z zbiranjem in ločevanjem odpadkov ter z ozaveš-čanjem o pomenu čistega okolja. Najprej smo si ogledali kratek predstavitveni film Slovenske Karitas o varovanju okolja in skrbi zanj. Nato pa smo delo nadaljevali v delavnicah, kjer smo v različnih starostnih skupinah počeli marsikaj zanimivega: uprizorili smo kratek skeč, literarno ustvarjali, naredili poskus, kako naftni derivati onesnažujejo podtalnico, oblikovali več plakatov na temo varovanja okolja in stehtali star papir, ki so ga učenci in njihovi starši pridno prinašali v šolo. Po koncu dela smo učenci svoje izdelke predstavili in razstavili v večnamenskem prostoru. Nato smo se zbrali pred šolo, si razdelili rokavice in vrečke ter se veselo podali na čistilno akcijo po Pregarjah. Napolnili smo kar nekaj vreč z raznovrstnimi odpadki. Ob tem smo presenečeni spoznali, kako smo ljudje pravzaprav nemarni in slabo ozaveščeni o pomenu čiste narave in širšega okolja, kar bi moralo biti za vsakega izmed nas pomembna vrednota. Podarimo pesem Jana Šestan in Rebeka Iskra ••••• V petek, 19.3.2010, smo imeli na OŠ Podgora Kuteževo prireditev Podarimo pesem. Organiziralo jo je KŠD Prem v sodelovanju z OŠ Podgora. Posvečena je bila vsem ženskam, ki so jo tudi v velikem številu obiskale. Program sta povezovali Jana Mikuletič in Špela Boštjančič. Prvi so se nam predstavili vrtčevi otroci, ki so zapeli in zaigrali. Naslednji ja zapel otroški in mladinski pevski zbor OŠ Podgora. Predstavili so se nam člani folklorne skupine Gradina. Poslušalce je navdušila tudi ženska klapa Rožice, ki prihaja iz Šapjan. Zaplesali so folkloristi OŠ Podgora, ansambel Lojzeta Bajca s prijatelji pa nam je zapel, otroci pa so ob veselih vižah spontano zaplesala Večer smo zaključili s pogostitvijo in plesom. Šolski plesni festival_________________________________________________ Mentorici plesnih treningov Vesna Boštjančič in Barbara Jenko. V petek, 16. aprila 2010 seje 12 plesalk OŠ Dragotina Ketteja in 6 plesalk OŠ Antona Žnideršiča udeležilo področnega tekmovanja Šolski plesni festival, ki seje odvijalo na osnovni šoli v Vipavi. Šolski plesni festival spada v okvir šolskih športnih tekmovanj, na katerih učenci in učenke pokažejo svoje znanje in sposobnosti, hkrati pa spoznajo svoje sovrstnike in navežejo stike s sotekmovalci. Na področnem tekmovanju je v B kategoriji (učenci in učenke od 4. do 6. razreda) ter v C kategoriji (učenci in učenke od 7. do 9. razreda) tekmovalo kar okrog 270 plesalk in plesalcev. Naše plesalke so tekmovale posamično in ekipno v treh plesnih zvrsteh: hip-hop, pop in latino s predpisanimi koreografijami na predpisano glasbo. V težki konkurenci so se v četrtfinale uvrstile: Ajša Tomšič Bazina, Petra Stopar, Pranvera Berisha in Anja Zaplata iz OŠ Dragotina Ketteja ter Eva Iskra iz OŠ Antona Žnideršiča. V šolski plesni festival je v tem šolskem letu vključenih nekaj manj kot 50 otrok iz obeh šol. Skozi celo leto smo trenirali plesne koreografije ter svoje znanje utrjevali na šolskih prireditvah ter občinskem in področnem tekmovanju. Kljub temu da nam uvrstitev v nadaljnji krog ni uspela, sva mentorici plesnih treningov z napredkom in dosežki naših plesalk in plesalcev zelo zadovoljni. Nasmeh na obrazih naših otrok in užitek v plesu je več kot dober dokaz za uspešno plesno leto. šola V GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA PRITLIČJE, UČILNICA št. 5 VABI na brezplačen - 15 urni tečaj osnove računalništva (urejanje besedil, internet in e-pošta) TEČAJ JE NAMENJEN ZAČETNIKOM prijave so možne vsakdan od 15h do 19h Tel.: 711-11-14 Glede na zanimanje, bomo termine prilagodili po dogovoru znanih ljudskih pesmi. Kot so nam V soboto pa smo čistili skupaj s povedali najmlajši, so preživeli lep svojimi starši in krajani v svojem in zanimiv dan. okolišu. Vse smo tudi arhivirali in V petek 16. aprila smo se na naši kot EKO šola poročali na šolskih Novinarki: Špela in Maja z mentorico N. Pirih.. Gospod Bonton Maja, Masa, Ana, OŠ Antona Žnideršiča.......... V začetku letošnjega šolskega leta so v OŠ Antona Žnideršiča stekle priprave za projekt gospod Bonton, v katerem smo se želeli spomniti nekaterih pravil lepega obnašanja, na katera večkrat pozabljamo. Ta pravila niso zapisana le zato, da jih preberemo in potem ne upoštevamo, ampak jih mora vsakdo izmed nas uresničevati tudi v svojem vsakdanjiku. Dan postane bogatejši, če znamo ljudi okrog sebe prijazno pozdraviti, jim vljudno priskočiti na pomoč, podariti prijazno besedo in širok nasmeh, če ostajamo strpni in potrpežljivi, solidarni. V projektu je sodelovala cela šola, zato so si učenci načrtovano delo razdelili na različna področja.Tako so se lotili poglavij o čistoči in skrbi za zdravje, lepem obnašanju, obdarovanju, vedenju ob različnih priložnostih, pripravi pogrinjkov, pozdravljanju, pravilih oblačenja, pisanju različnih sporočil, poslovnem bontonu. Pod vodstvom svojih mentorjev so ustvarjali in se pripravljali na zaključno prireditev, razstavo ter oblikovali prispevke za tematsko šolsko glasilo Satje, v katerem se bo ohranilo gradivo tega projekta. Naš program je bil raznolik, saj so ga prepletali petje, plesanje, šaljivi skeči. Gledalcem vsekakor ni bilo dolgčas, saj smo poskrbeli, da so se tudi nasmejali. Lepo je sodelovati v projektnem delu, biti del ustvarjalne skupine in na koncu pokazati, da smo sposobni uresničiti marsikatero nalogo. Projekt je za nami, mi pa bomo še naprej skrbeli za spoštovanje do sebe in drugih ter sprejemali odgovornosti za svoje obnašanje. Področno tekmovanje iz fizike Učenci prve triade so letos obeležili materinski dan malo drugače kot prejšnja leta. Zbirali so pesmice o mamicah in jih brali ter peli. Risali so mamin portret. Likovne izdelke, ki so bili zelo izvirni, so potem razstavili. Največje presenečenje tega dne sta bili gostji ga. Vojka Pirih in njena vnukinja Doris. S seboj sta prinesli harmoniki. Gospa Vojka jim je pripovedovala zanimive stvari o materinstvu in vzgoji otrok, o njenem risanju ter peki. Izvedeli so, da je bila tudi varuška številnim drugim otrokom. Pokazala jim je tudi veliko bukev, v kateri hrani svoje spomine in zanimivosti cele rodbine. Z vnukinjo Doris sta jim zaigrali nekaj pesmic o mamicah. Pridružila se jim je še učiteljica Nives s kitaro in vsi skupaj so veselo zapeli nekaj oglasnih deskah. Na razrednih urah smo sklenili, da se bomo za čisto okolje bolje trudili, kajti svet, v katerem živimo, je samo eden in mi vsi smo zanj odgovorni. Kako pa je na naši novi šoli? V tem mesecu smo nadaljevali z urejanjem šolske okolice. Učenca 9. razreda Tomaž Ujčič in Jan Čekada, sta hišniku Igorju pomagala posaditi živo mejo iz belega gabra. Nestrpno čakamo, kdaj bo ozelenela. Tudi drevesa, ki nam jih je podarila drevesnica Štivan iz Matenje vasi, bodo kmalu začela brsteti. Še vedno pa se stiskamo v čudovitih 5 učilnicah in nestrpno pričakujemo tehnični pregled, ter selitev v dodatne nove prostore, kabinete in telovadnico. Tekmovalci OŠ Dragotina Ketteja, Foto: Tadeja Možina V petek, 26. marca, smo na OŠ Dragotina Ketteja organizirali in izvedli 30. področno tekmovanje iz fizike. Gostili smo približno 110 nadobudnih fizikov iz 8. in 9. razredov obalne regije. Učenci smo že v začetku marca na svojih šolah reševali naloge na šolskem tekmovanju iz fizike za bronasto Stefanovo priznanje na katerem lahko tekmujejo vsi osmošolci in devetošolci. Letos se je tekmovanja udeležilo 5 učencev 8. razreda in 13 učencev 9. razreda naše šole. Učenci, ki se na šolskem tekmovanju najboljše odrežejo, se vo Priznanje.To tekmovanje poteka uvrstijo na področno tekmovanje, vsako leto na drugi šoli. Na podro-kjer tekmujejo za srebrno Stefano- ^no tekmovanje sm° se med našimi učenci uvrstili Katarina Barbara Reberc, Kerry Mahne, Jure Valenčič in Andrej Malja-vac, nanj smo se pripravljali z mentorico Andrejo Maljevac, ki je bila tudi organizatorica letošnjega področnega tekmovanja. Na naši šoli je bilo tako zadnji petek v marcu zelo živahno. Spoznali smo nekaj svojih vrstnikov iz kar 30-ih šol. Čeprav so bile naloge zahtevne, je bilo vzdušje po tekmovanju prijetno. Druženje smo zaključili ob malici in dobrem filmu. Na področnem tekmovanju je srebrno Stefanovo priznanje osvojilo 20 osmošolcev in 20 deveto-šolcev. Med tekmovalci naše šole je priznanje prejela osmošolka Katarina Barbara Reberc. Najboljših deset tekmovalcev se bo pomerilo še na državnem tekmovanju, ki bo 10. aprila na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Za finančno pomoč pri izvedbi področnega tekmovanja se lepo zahvaljujemo g. Antonu Šenkincu, županu občine Ilirska Bistrica. šoli pridružili vseslovenski akciji »Očistimo Slovenijo v enem dne- vu.« Razdelili smo si naloge, nadeli rokavice, v roke prijeli metle in vrečke in se podali na delo. Čistili smo ob potoku, mlaki ter dalje do Jurčka. Najmlajši so pospravili in očistili okoli šole in na igrišču ter zalili vsa drevesca. Po zasluženem počitku in malici so se nam predstavili bistriški taborniki s svojimi veščinami in nas povabili, da se jim pridružimo. Frišne novice iz OŠ Jelšane Mojster Janez in razvoj tiska Niki Baša, OŠ Antona Žnideršiča. Za pomladanski tehniški dan smo se zbrali učenci šestih, osmih in devetih razredov OŠ AŽ v šolski jedilnici, kjer smo čakali na mojstra Janeza. V skupnem delu programa nam je povedal nekaj o srednjeveški pisavi, o poklicih, povezanih z njo, o ljudeh, ki so jo pisali, ter o nastanku prvega tiska. Po temu predavanju smo odšli v delavnice, kjer smo spoznali delo srednjeveških pisarjev, tiskarjev in izdelovalcev papirja. V prvi delavnici smo izdelovali papir pa starem. V lesene okvirje smo zajemali maso in jo postavili na krp,e da se je sušila. Tako je nastal doma izdelan papir. Nato smo odšli v drugo delavnico. Tam smo si naredili knjižice z naslovom Abecedarium in so bile napisane v pisavi, ki je nismo razumeli. Sami smo naredili platnice in zvezali knjižico z usnjenimi traki. Pri delu nam je pomagal pomočnik mojstra Janeza. V zadnji delavnici smo izvedeli, kako se odtisne sliko in kako so včasih tiskali časopise in knjige. Spoznali smo, da to delo ni bilo lahko, saj so morali biti mojstri zelo spretni, da so postavljali črke na pravo mesto, da je nastala smiselna beseda. V srednjeveških časih so bile knjige zelo cenjene, saj sojih menihi prepisovali na roke. Sami smo se poizkusili v odtiskovanju Premskega gradu im uspelo nam je. Dobili smo sliko, na katero smo si odtisnili suhi žig. Pomočnik mojstra nam je povedal, da so se za tiskarskega pomočnika učili sedem let in da ni bilo popravnih izpitov, zato so morali hoditi v šolo še dodatnih sedem let, če niso obvladali svojega posla. To delo je bilo naporno in pisarji so bili eni najbolj cenjenih ljudi v tistih časih. To je bil res najlepši tehnični dan. Očistimo okolico šole Ines Šestan, 9. r. OŠ Podgora ••••• Tudi na OŠ Podgora Kuteževo smo se odločili, da bomo pomagali očistiti Slovenijo. Čistili smo kar dva petka zapored. Pomagali smo prav vsi učenci, pa tudi učitelji in hišnik so bili pridni. Očistili smo šolski park, gozdiček za šolo, prekopali gredice, posadili vrtnice ... Predstavniki šolske skupnosti so poskrbeli za lep izgled spomenika padlih borcev v Podgrajah. Divji prašič srečko Vzgojiteljici: Marina Grilj, Barbara Maljevac, VVE pri OŠ Podgora. V vrtcu organiziramo veliko posebnih dni in med njimi je bil tudi obisk ograde divjih prašičev v Trpčanah pri gospodu Miranu. Prijazen možak, dedek deklice Žive, nas je lepo sprejel in po ozki ter strmi poti peljal do ograde, kjer živijo divje svinje z mladiči in ljubljenček Srečko. Povedal nam je, da so ga našli otroci še čisto majhnega in da je imel veliko srečo, da je preživel brez mame; od tu njegovo ime Srečko. Kako zelo smo uživali, ko ga je gospod Miro »čohal«, da je iz-gledal kot pravi plišasti prašiček - prav nič se nam ni zdel strašen, temveč bi ga vsi radi pobožali. Veliko zanimivega smo slišali iz izkušenj, kijih ima gospod z divjimi prašiči, saj jim pomaga preživeti v naravi, odkriva njihove dobre lastnosti, občuduje njihovo bistrost in spretnost. Polni vtisov smo se vrnili pred hišo, v kateri živi Živa. Babica Tatjana je vedela, da bomo žejni in lačni. Poskrbela je za naše želodčke, da smo lahko nadaljevali pot nazaj v vrtec. Ko sem naslednjega dne spraševala otroke, kaj so si zapomnili od srečanja z divjimi prašiči, sem bila zelo presenečena, ko so povedali, da jim je bilo najbolj všeč, ker ima gospod Miro tako rad divjega prašiča »Srečka«. Tudi sama sem doživela ta občutek, da so živali del nas, da jim moramo biti zato naklonjeni in da nas otroci opazujejo in posnemajo naše početje do živali. Očistimo svoj kraj NAŽ, OŠ Antona Žnideršiča ••••• Društvo Ekologi brez meja je bilo pobudnik doslej največje tovrstne akcije v zgodovini Slovenije Očistimo Slovenijo v enem dnevu!. Tudi učenci OŠ AŽ smo se pridružili tej ekološki akciji. Porazdelili smo si področje naše šolske okolice in poskrbeli tudi za čisto strugo in obrežje potoka Kozlek. Nabralo seje kar precej smeti, največ pa smo jih izvlekli ravno iz potoka in obeh bregov. Spraševali smo se, zakaj so nekateri izmed naših Bistri- čanov tako neodgovorni in stresejo ali odpeljejo smeti kar v to rečico, ki vse nesnage ne more odplaviti niti v najhujšem neurju. Vsekakor nam taka dejanja niso v ponos. Upamo, da bo Kozlek ostal čist in da bomo vsi skupaj dobro premislili, preden bomo odvrgli odvečno kramo v naravo namesto v kontejnerje. Obisk v domu starejših občanov Leja, Lara, Monika, 6. r OŠ Podgora. V torek, 30. 3. 2010, smo se učenci OŠ Podgora Kuteževo, ki obiskujemo folklorno skupino, otroški pevski zbor, prvošolci ter trije harmonikarji odpeljali z avtobusom v Dom starejših občanov. Stanovalce doma smo razveselili s kratko prireditvijo. Predstavili smo se z recitiranjem pesmi, igranjem na harmonike, s petjem, nazadnje pa smo člani folklornega krožka zaplesali splet plesov z naslovom Pojdimo plesat. Na harmoniko nas je spremljal Matic Hrenovec. Ob koncu prireditve smo starejšim občanom razdelili voščilnice. Druženje z oskrbovanci doma je bilo zelo prijetno. 30. april 2010 ZGODILO SE JE, ZGODILO SE BO 17 NAŠI NAJMALŠI Čebelice na reviji Naša pomlad dipl. vzgojiteljica Erika Iskra Tomažič, OŠ A. Žnideršiča, enota vrtec......... Otroci pevskega zbora " Čebelice" iz ilirskobistriškega vrtca smo v mesecu aprilu nastopili na občinski reviji Naša pomlad v domu na Vidmu. Kot najmlajši med nastopajočimi smo občinstvo navdušili s tremi pesmimi. Začeli smo s prelepo pesmico o mamici in nadaljevali s poskočno Gugalnico. Simpatičen nastop pa smo zaključili z Račkami na potepu. Med samim nastopom so nas spremljale Vesna Rutar, Cilka Ipavec in Maja Porta. Vsi skupaj pa se že veselimo nastopa na vrtčevi prireditvi v mesecu maju. Ob tej priložnosti pa se zahvaljujem vsem staršem za skrb in čas, ki so ga in ga še bodo namenili našim nastopom. Projekt Medimedo dipl. vzg. Petra Primc, OŠ A. Žnideršiča, enota vrtec. V petek, 16. 4. 2010, so po vrtcu pri OŠ Antona Žnideršiča hodili prav posebni zdravniki. To so bili študentje Medicinske fakultete v Ljubljani, ki sodelujejo v Projektu Medimedo. Namen projekta je, da se otroci na zelo simpatičen način srečajo s poklicem zdravnik, ki se ga navadno zelo bojijo. S seboj prinesejo svojo najljubšo plišasto igračko, ki je bolna ali poškodovana. Skupaj z »zdravnikom« jo pregledata, povijeta, data injekcijo, slikata z rentgenom,... Igračka dobi še recept za zdravila v lekarni. Iz ordinacije so prihajali zadovoljni obrazi otrok, ki so hiteli razlagati drugim, kaj vse seje dogajalo z njihovimi ljubljenčki. Projekt je potekal v oddelkih starejših otrok. V njegovem okviru smo imeli tudi voden ogled Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica in reševalnega vozila. Vsi sodelujoči se veselimo ponovnega snidenja, saj so študentje obljubili, da se prihodnje leto spet vidimo. LEPO JE DELITI V lanskem letu smo dobrosrčnost 22.679 darovalcev delili z mnogimi. Z zbranimi 564.320 € smo omogočili nakup kar 32.947 dodatnih prehranskih paketov in pomagali številnim družinam in posameznikom v socialni stiski. HVALA, KER STE DELILI Svoj prispevek lahko nakažete na račun 03100-1111112208, sklic 00-937037. Pošta Slovenije in banke ne bodo zaračunavale provizije. OZ RKS Ilirska Bistrica V Brkinih res nismo bogati, Člani KETŠD Alojzij Mihelčič, Harije ..... A VENDAR SMO DOBRI UUDJE ...II. Sivec/ Lansko leto, 31. decembra, seje piscu Popotnika (Dragu Kralju) v Slovenskih novicah /priloga Lajf/ prikradla simpatična napaka. Prispevek »Štefanovanje na vrhu Brki n o v« n a m reč za ki j uču je z besedami: » Naj na koncu omenim Danico Pardo iz Harij, ki je zapisala optimistično pesmico: Blizu smo morja in blizu neba, izfliš-nih Brkinov mi smo doma. Kaj, če štala je prazna, ni v oknih luči, prijaznejši časi k nam bodo prišli.« Seveda smo se ga. Danici v imenu avtorja prispevka opravičili, a po tihem nam je bila napaka všeč, kajti takšno Danico bi si vsak želel v svojem kraju. Dan po njenem aprilskem praznovanju smo jo obiskali na njeni domačiji, bili deležni hišnega gostoljubja, vseh mogočih obrot in spoznali Daničinega moža Jožka, strastnega zbiralca ur in odličnega sogovornika ter simpatično hišno psičko. Spoštovani Pardovi, upamo, da nam za presenečenje preveč ne zamerite in nam dovoljujete, da se še kdaj oglasimo. Razstava velikonočnih dobrot Petar Nikolič. Brigadirji se še radi odzovejo klicu po udarništvu Pred časom organizirane čistilne akcije so se udeležili tudi bistriški brigadirji. Brigadirke in brigadirji so pokazali,da se še vedno ne ustrašijo nobenega dela. Skupaj z domačini so uspešno očistili okolico nekdanje gostilne Pri Davorju in porečje reke Reke. Vsi udeleženci so bili zadovoljni s svojim prispevkom k čistejšemu okolju. Žal pa so čistili predvsem osveščeni krajani, ne pa tisti, ki največ prispevajo k onesnaževanju okolja. Zadnji čas je, da bi se onesnaževanje okolja primerno kaznovalo. Ob cestah, kjer so »urejena« počivališča, bi treba obvezno urediti tudi sanitarije in zadolžiti upravljavce teh počivališč za permanentno čiščenje. Brigadirski ZDRAVO!ZDRAVO!ZDRAVO! Bistriški brigadirji Krajani in člani kulturnega društva »Studenc« iz Gornjega Zemona so v počastitev velikonočnih praznikov, a v sodelovanju z ilirskobistriško občino in sorodnimi društvi ter šolami organizirali razstavo na temo praz- novanje Velike noči. V vaškem domu Gornji Zemon, so svoje izdelke razstavljala društva, skupine, vrtci ter učenci osnovnih šol naše občine. Med obiskovalci so posebno pozornost pritegnili domača starodavna potica, štruklji iz jedilnika naših babic, kuhano pleče... Na otvoritvi je prisotne nagovoril predsednik društva Studenc Jože Vrh. V kulturnem programu, ki so ga popestrili člani skupine Brškulin band iz Harij, ženski pevski zbor Resa iz Prema in domači glasbeniki, so se predstavili tudi mladi iz Gornjega Zemona, ki mu je sledila pokušina tradicionalnih velikonočnih jedi. V nagovoru župana Antona Šenkinca pa je bilo rečeno: » Prijetno sem presenečen, da tako mala vas ima velike ljudi. Hvala na gostoljubnosti, hvala za vse.« Liburnia Trgovina in storitve d.o.o. Vilharjeva 36 6250 Ilirska Bistrica, Slovenija tel.: +386 5 71 01 060 gsm: +386 41 860 306 V apartmajskem naselju Terme Čatež vam nudimo apartma s kartami za kopanje za 4-5 oseb. is Pokličite: 041/860306 TELES DIGITALNA TV IlirskaS Bistrica TELEVIZIJA + TELEFON IG,00 € na mesec TELEVIZIJA + INTERNET + TELEFON Od 26,00 € na mesec Več informacij na www.teles.si ali WSL 2J.CD £L(EXD TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica Ordinacija IL. BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 711 21 36, 711 21 40© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01© ■ ... ©asa VBKsmtLa a Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 □MGSsm ©Mfsjg/a Ifetll POSODA■ Lonci 1 JEDILNE GARNITURE z I VELIKA IZBIRA NOVIH BRISAČ Zi: * CENIK OBJAV: 1 stran: 500,75 EUR 1/2 strani: 333,83 EUR 1/4 strani: 166,92 EUR 1/8 strani: 125,19 EUR OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike: 20,87 EUR 1/8 strani s sliko: 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila.Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. S___________________________c C " Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 x koliSterovtA) proda/a v°zii °pa-05/788 60 09 V PE Ilirska Bistrica, 05 /710 14 30 VELIKA PONUDBA AVTOPLAŠČEV IN ALU PLATIŠČ preverite na www.gume-kalister.si * POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE * Merjenje ispušnih plinov * Optična nastavitev podvozja POOBLAŠČENI OPELS SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL OPEL&■ delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. Sobota Delovni cas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki Dežurstva Delavnik od 19:00 do 21:00 Nedelja in prazniki 30. april 2010 ZGODILO SE JE, ZGODILO SE BO 19 NOVOSTI IZ SAMOSTANA »Osebe s prizadetostjo so z vso svojo krhkostjo poklicane k temu, da so izvir edinosti v našem razdeljenem svetu.« (Jean Vanier) Srečanja skupine Vera in luč Prijatelji skupine Vera in luč •••• Vsako tretjo nedeljo v mesecu je v samostanu veselo na drugačen način. Ob dveh popoldne se v dvorani zberemo llirskobistriški luč-karji, se veselo družimo, pojemo in obhajamo sveto mašo. Vera in luč je gibanje, ki že 38 let po vsem svetu in že 27 let v Sloveniji združuje ljudi z različno stopnjo duševne prizadetosti vseh starosti, njihove starše, družine in prijatelje, zlasti mlade. Vera in luč osebam z duševno prizadetostjo omogoča, da prepoznajo in uporabljajo svoje darove ter odkrivajo radost prijateljstva. Starše Vera in luč podpira v nji- hovih preizkušnjah in jim pomaga globlje spoštovati notranjo lepoto njihovih otrok. Številni od njih zato postanejo izvir moči in pomoči za druge starše, ki jih tarejo trpljenje in vsakdanje težave. Zahvaljujoč osebi z duševno prizadetostjo tudi prijatelji lahko razumejo, da obstaja še drug svet, drugačen od sveta tekmovalnosti, denarja in materialnih užitkov. Tisti, ki so šibki in prikrajšanji, jih vabijo v svet, ki posluša, v svet nežnosti, zvestobe in vere. Srečanje začnemo z veselim pomenkovanjem, ob kavici in toplem čaju. Vsakič znova topel objem in prijazen nasmeh pokažeta, da smo radi ponovno skupaj. Nadaljujemo s temo meseca, o kateri se pogovarjamo iučkarji po vsem svetu, ustvarjamo v različnih delavnicah, se pripravimo in obhajamo sveto mašo. Po njej pa spet sledi sproščeno druženje, petje in praznovanje rojstnih dni. Tokrat smo na naše srečanje povabili tudi prijatelje iz Pivške skupine Vera in luč, saj si med seboj radi pomagamo in se družimo. Več kot nas je, lepše nam je. 2e celo lučkarsko leto potujemo skupaj z Mojzesom in spoznavamo, kako se nam preko njega Bog razodeva in nas spremlja. Tokrat nas je popeljal čez Rdeče morje in nam s tem pokazal, kako nas je rešil sužnosti greha ter nam omogočil večno življenje. Ustvarjali smo odprt grob, ki nam ponazarja, da je Vstali Kristus premagal smrt. Veseli smo obhajali tudi sveto mašo, ki jo je daroval naš duhovni vodja, g. Franc Raspor. Pri sveti maši sodelujemo s petjem in prikazom odlomka iz Svetega pisma. Tokrat smo navidezno prečkali Rdeče morje in tako še lažje razumeli, kaj nam Bog sporoča. Po sveti maši je sledilo veselo praznovanje, petje in različne igre. Polni upanja in velikonočnega veselja smo se razšli z mislijo na vnovično srečanje. Medse z veseljem vabimo še nove člane, ki bi radi tretjo nedeljo v mesecu preživeli na drugačen način, v prijetnem vzdušju, v okolju, kjer smo vsi enako vredni in enako pomembni. 25. obletnica imenovanja koprskega škofa Metoda Piriha Tonjo Janežič..... Msgr. mag. Metod Pirih seje rodil v Lokovcu 9. maja 1936 v družini z osmimi otroki. Po osnovnem šolanju v Lokovcu je maturiral na Srednji verski gimnaziji v Pazinu leta 1956. Bogoslovne študije je končal v Ljubljani in bil posvečen v duhovnika leta 1963. Kot pomočnik je bil eno leto v Solkanu, nato pa je postal škofov tajnik in to službo opravljal 10 let. V letih 1974 do 1976 je bil v Rimu na podiplomskem študiju duhovne teologije, kjer je dosegel magisterij. Nato je bil osem let spiritual v ljubljanskem bogoslovnem semenišču, leta 1984 pa je bil imenovan za generalnega vikarja, naslednje leto pa je postal škof pomočnik. Škofovsko posvečenjeje prejel 27. maja 1985. Po upokojitvi dr. Janeza Jenka je postal škof koprske škofije, katero je prevzel 16. aprila 1987. Srebrni jubilej njegovega imenovanja so se v koprski škofiji spomnili pri krizmeni maši na veliki četrtek, 1. aprila 2010, ob 9.30 v stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru. Med dosežke njegove škofovske službe spadajo: Škofijske pastoralne smernice za prenovo škofije (1996), sodelovanje na Plenarnem zboru Cerkve na Slovenskem (1997-2002), številni govori, pogovori, članki in razprave o resnicah in skrivnostih cerkvenega leta, o vsebini zakramentov in obredov, o poslanstvu Cerkve, duhovnikov in vernikov, o vrednosti in dostojanstvu človeške osebe, družine in družbe, o vrednosti dela in počitka, umetnosti in tehnike ter o bratskem sožitju med narodi. V času njegove škofovske službe je z delom v koprskem studiu začel Radio Ognjišče. Spodbudil je sodelovanje laikov pri katehetskem delu, v župnijskih pastoralnih in gospodarskih svetih in pri Škofijski Karitas Koper, ki so nastale skoraj po vsej škofiji. Imel je veliko duhovnih vaj za duhovnike in bogoslovce, za redovnike in redovnice, za različne skupnosti vernikov doma in po svetu. Škof Pirih je predsedoval vsem glavnim slovesnostim in vodil vse škofovske obrede v stolnici in po župnijah. Posvetil je 55 duhovnikov in pomožnega škofa Jurija Bizjaka, potrjeval pri birmi na tisoče mladih, spovedoval in delil obhajilo v stolnici in po župnijah, mazilil bolnike na romanjih in shodih. Posvetil je nekaj novih cerkva in več oltarjev, blagoslovil veliko prenovljenih cerkva in kapel, novih orgel in zvonov ter druge cerkvene opreme. Dal je pobudo za ustanovitev in gradnjo Škofijske gimnazije in dijaškega doma v Vipavi. Ustanovil je župniji Hrpelje-Kozina in Koper-Sveti Marko. Preuredil je nekaj dekanij, 24 vikariatov pa je kot podružnice pridružil različnim župnijam. Prenovil je škofijsko msgr. Metod Pirih ______koprski škof hišo v Kopru, za bolne in ostarele duhovnike je pridobil in uredil dom v Šempetru. Znan je kot reden obiskovalec domov za starejše in velik prijatelj obstoječih skupnosti zasvojenih. Vsako župnijo koprske škofije je v teh letih obiskal po večkrat in vsako podružnico vsaj enkrat. Več let je bil odgovoren za Slovence po svetu in je obiskal številne rojake po vseh celinah. Z ostalimi slovenskimi škofi je štirikrat odšel na obisk ad limina apostolo-rum v Vatikan. Leta 1990 seje udeležil škofovske sinode v Rimu, katere sad je bila papeževa apostolska spodbuda Dal vam bom pastirjev (1992). V času prvega obiska papeža Janeza Pavla II. (1978-2005) v Sloveniji leta 1996, ga je škof Pirih sprejel in spremljal med mladimi v Postojni. V času njegove škofovske službe je koprska škofija praznovala 1400. obletnico starodavne koprske škofije (1999) in 25. obletnico obnovljene in povečane sedanje koprske škofije (2002). Leta 2000 je koprska škofija na njegovo prošnjo dobila pomožnega škofa, leta 2004 pa tudi konkatedralo v Novi Gorici. Lepe želje in voščilo izrekajo tudi ilirskobistriški verniki. GOSTOVANJE Čarobni dan KETŠD Alojzij Mihelčič, Harije. Čarobni dan je vLipico privabil rekordnih 15.000 obiskovalcev. Turistična zveza Brkini, Kras in Notranjska, katere člani smo od lanskega leta, nam je omogočila, da smo bili del dogajanja 3. Čarobnega dneva v Lipici. Cilj omenjenega projekta je , omogočiti družinam aktivno preživljanje pro- : | j ; stega časa v naravi in se zabavati ter omogočiti otrokom iz socialno šibkih družin brezplačno obiskovanje zunajšolskih dejavnosti. Hkrati pa je bila prireditev odlična priložnost za promocijo posameznikov in društev. Iskrena hvala ga. Marici Gombač (TD Postojna), ki nas vzpodbuja in nam omogoča, da smo del tako zanimivih projektov. Misli na jutri, Petar Nikolič.. ne pa na kar je bilo včeraj Krajani vasice Gornji Zemon, ki leži na JV delu Ilirsko-bistriške občine, na 491 m nadmorske višine, uživajo v čistem zraku, flori in favni, ter bogati okolici. Največje bogastvo Zemoncev je starodavni studenec- izvir iz 18. st. največji ponos pa, da v njihovi sredini živi čila in zdrava 94-letna gospodinja Marija Gržina. Srečanje z mamo Marijo, kot ji iz spoštovanja pravijo sosedje, katera živi v skupnem gospodinjstvu s sinom Franetom je bilo slučajno, vendar zanimivo. Medtem, ko je Frane pripravljal traktor za poljska opravila nas je prijazna in predvsem zgovorna Marija, prebirajoč semena za spomladansko setev, kot iz rafala, vzdolž in povprek »prerešetala« z vprašanji. Dogovorila sva se za kratek zapis, nato pa je v svojem stilu narekovala: »Zapišite, da sem zdrava kot dren! Ne mislim na preteklost, ker bom ugotovila, da sem stara. Vsa poljska dela kot je sajenje krompirja, koruze,čebule,... opravljam brez težav.« Glede manjših opravil: pranja, likanja, kuhanja, mesenja potice in drugih dobrot ji ni para. O čistoči, da ne govorimo; vse je pospravljeno in na svojem mestu. Za dnevne informacije poskrbi TV, da pa nebi bila za kaj prikrajšana pa prebere tudi časopis. Na vprašanje kako dočakat visoko starost je bil odgovor kratek: »Misliti kaj bo jutri in ne kaj je bilo včeraj.« 20 30. april 2010 NE PREZRITE-TELEFONIJA Domine padajo - sistem vračanja denarja od telefonije se podira ------------------------------- je upravičen cfo vračila vlaganj v znesku 400 EUR maa. Milena Urh ••••• ki se ga nakaže na navedeni račun upravičenca najkasneje v roku 30 dni. Po Zakonu o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje so upravičenci do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije, d.d. so fizične osebe, organizacije fizičnih oseb, lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka za sebe ali za druge sklepale pravne posle s pravnimi predniki Telekoma Slovenije, d.d.) in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet. O težavah, kijih imajo nekateri naši občani smo že nekajkrat poročali.Tokrat smo svojo pozornost obrnili na Podgrad, saj so pritožbe oziroma sodbe (večina) ,dobile pozitiven epilog na sodišču. Zgodba se začne pri odločbah, ki so jih prejeli upravičenci z naslednjo obrazložitvijo: Na podlagi teh odločb se je več kot 100 krajanov Podgrada pritožilo na sodišče ter tožilo Občino Ilirska Bistrica s sledečo tožbo: ObrazioZitev: Na podlagi Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, (uradno prečiščeno besedilo, ZVVJTO-UPB3, Ur. I. RS. št 110/2006 in spremembe in dopolnitve ZVVJTO-D, Ur. I. RS, št 33/2007), Odloka o vračilu vlaganj upravičencev v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine ilirska Bistrica (sprejetega 28.8.2002 In spremembe z dne 26.5.2004) in v zvezi s poravnavami o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Številka: NT-KP-A03-415/2007-4-LJ-E z dne 4.10.2007 na podlagi vlaganj v vasi Podbeže, Številka NT-KF»-A03-417/2007-6-1_I-F z dne 3.10.2007 na podlagi vlaganj v vasi Račiče. Številka: NT-KP-A03-416/2007-LJ-4-T z dne 4.10.2007 na podlagi vlaganj v vasi Sabonje. ter Številka: NT-KP-A03-3091/2004-6-LJ-E z dne 16.8.2007 na podlagi vlaganj KS Podgrad za naselje Podgrad v izgradnjo javno telekomunikacijskega omrežja v okviru pogodbe št. 35/83 z dne 18.8.1983 sklenjene med KS Podgrad in podjetjem PTT PROMET Koper.TOZD PTT servis Koper, h katerim je podala soglasje KS Podgrad, ter na podlagi zapisnika sveta KS Podgrad z dne 23.4.2008 na katerem je bil sprejet sklep o določitvi višine zneska za vračila sredstev vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, po opravljeni javni objavi seznamov, so upravičenci do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje fizične osebe, lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka za sebe ali za druge sklepale pravne posle s pravnimi predniki Telekoma Slovenije d.d. in SIS za poštni, telegrafski in telefonski promet. Glede na navedeno Imenovanemu upravičencu, ki izpolnjuje pogoje do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, pripada vračilo vlaganj v znesku, kot navedeno v Izreku te odločbe. Pravni pouk: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa. je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži v 30 dneh od dneva prejema te odločbe s tožbo pri Upravnem sodišču RS, oddelek Nova Gorica, Rejčeva ulica 7. 5000 Nova Gorica. Tožba se vloži neposredno na sodišču, posije po pošti, lahkota tudi poda ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Tožena stranka je dne 18.3.2009 Izdala izpodbijano odločbo s katero je tožeči stranki kot končnemu upravičencu po Zakonu o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (ZVVJT0-UPB3, Ur.l. RS, št. 110/20069, v nadaljevanju: »ZVVJTO«) določila znesek zaradi vračila vlaganj v znesku EUR 400. Izpodbijana odločba je nepravilna In nezakonita in sicer iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27.člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l. 105/2006, v nadaljevanju: »ZUS-1«) po katerem se sme izpodbijati posamični upravni akt. Dokaz: • odločba tožene stranke št. 3814/2008, z dne 18.03.2009 II. Bistvena kršitev določb postopka: 1. Pri izdaji izpodbijane odločbe ni upoštevano načelo dvostopenjskega odločanja, kar pomeni, da morata o vsaki upravni stvari odločati dve stopnji upravnih organov, organ, ki je pristojen na prvi stopnji, ter organ, ki je pristojen za' odločanje o pritožbi. V konkretnem primeru je Izpodbijano odločbo izdal župan Občine Ilirska Bistrica g. Anton Šenklnc, ki v skladu z 67.členom Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2; Ur.l.RS, št. 94/2007) in 233. Sena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS 24/06-ZUP-UPB2, 105/06, 126/07 in 65/08, v nadaljevanju: »ZUP«) odloča na drugi stopnji. V upravni zadevi iz Izvirne pristojnosti občine na prvi stopnji odloča občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno. V konkretnem primeru pa noben zakon ne določa izdajanja prvostopnih odločb s strani župana. Z navedenim ravnanjem je bila tožeči stranki onemogočena oz. izključena možnost pritožbe kar je prav tako dovoljeno le igemoma na podlagi izrecne zakonske določbe, saj gre za poseg v temeljno človekovo pravico do učinkovitega pravnega varstva, ki jo določa Ustava RS v 25.členu. Tožena stranka je tudi v pravnem pouku napačno poučila tožečo stranki in tudi na ta način kršila pravico tožeče stranke do pritožbe. Tožeča stranka tudi glede na načelo devolutivnosti pravnega sredstva, pritožbe zoper izpodbijano odločbo na župana ni mogla vložiti, zaradi česar vlaga tožbo v tem upravnem sporu. Poleg tega pa na podlagi 215,člena ZUP zaradi napačnega pravnega pouka tožeča stranka ne more trpeti škodljivih posledic, če se ravna po takšnem pravnem pouku. r " ^ ' " 2. Druga bistvena kršitev določb postopka pa je ta, da odločba kot posamični upravni akt ne vsebuje potrebne obrazložitve, na podlagi katere je odločbo mogoče preizkusiti. V konkretnem primeru je tožena stranka upravičenec v skladu z 2. členom ZVVJTO, vendar pa ji ZVVJTO nalaga določene obveznosti v zvezi s tem, med drugim mora občina na podlagi 6.člena ZVVJTO (i) v roku dveh mesecev od uveljavitve zakona podrobneje določiti način sestave seznama, način ugotavljanja sorazmernih deiežev vračila ter pogoje in roke vračanja teh deležev, in (ii) prejeto vračilo vrniti v celoti v deležih, sorazmernih vlaganjem oseb, v roku 30 dni po prejemu vračila iz sklada za vračanje vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje. Tožena stranka je sicer sprejela Odlok o vračilu vlaganj upravičencev v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Ilirska Bistrica objavljen v Uradnih objavah Primorskih novic dne 28.8.2002 (v nadaljevanju: »Odlok«), vendar pa je v 7.členu Odloka navedla, da bo dejanskim končnim upravičencem '-mila sorazmerni delež vlaganj posameznemu upravičencu, ki sc ugotavlja na podlagi podatkov iz sklenjenih pogodb oz. dokazil posameznih upravičencev v višini določeni z zakonom. Ker izpodbijana odločba, kakor tudi noben drug akt tožene stranke ne vsebuje nobenih elementov za izračun oz. načina ugotavljanja sorazmernih deležev vračanj v telekomunikacijsko omrežje, je izpodbijana odločba brez ustrezne obrazložitve odločitve upravnega organa. Izpodbijana odločba namreč nikjer ne pove, kako je tožena stranka prišla do zneska 400 EUR, zato odločbe tudi ni mogoče preizkusiti. 3. Poleg zgoraj naštetih kršitev postopka pa izpodbijana odločba tudi ni podpisana s strani uradne osebe, ki jo je izdala, s čemer je kršen tudi 216.člen ZUP ni. Nepravilno uporabljen materialni predpis; Na podlagi ZVVJTO je tožena stranka z Republiko Slovenijo, zastopano po Državnem pravobranilstvu sklenila poravnavo št NT-KP-A03-3091/2004-6-U-E z dne 16.8.2007 (v nadaljevanju. »Poravnava«) in sicer za 80 upravičencev oz. naročnikov, za katere je krajevna skupnost Podgrad sklenila pogodbo za zgraditev telefonskega omrežja s TOZD PTT SERVIS KOPER št. 35/83 z dne 1.8.1983. Znesek za katerega sta se stranki poravnali znaša 383.016 EUR, katerega je Republika Slovenija toženi stranki že izplačala. V skladu z 6.členom ZVVJTO je tožena stranka, ki nastopa kot pravni naslednik krajevne skupnosti KS Podgrad in upravičenec na podlagi Z.člena ZVVJTO dolžna prejeto vračilo vrniti v celoti, v deležih, sorazmernim vlaganjem osebam, ki so navedene na seznamu iz prvega odstavka 6. člena ZVVJTO t.j. končnim uporabnikom, med drugim sorazmerno tudi tožeči stranki. Zneski se vračajo končnim upravičencem po enakih delih. Dokaz: • poravnava št NT-KP-A03-3091/2004-6-U-E z dne 16.8.2007 IV. Nepravilno ugotovljeno dejansko stanje Ob upoštevanju celotnega poravnalnega zneska v višini EUR 383.016 in zneski, ki jih tožena stranka vrača končnim upravičencem v višini 400 EUR je razvidno, da je tožena stranka končnim upravičencem namenila zgolj cca. 10 % celotne vrednosti vračila, ki ga je prejela od Republike Slovenije, cca. 90 % pa je namenila sebi, čeprav zato nima nobene ustrezne podlage in na seznamu narejenem v skladu z 6.členom ZVVJTO ni navedena kot končna upravičenka. Tožena stranka namreč ni ne sama in ne kot naslednica bivše KS Podgrad v zadevnem obdobju vložila ničesar v izgradnjo telefonskega omrežja v naselju Podgrad. Celotno investicijo so prevzeli vaščani, ki so v izgradnjo vložili sredstva, predvsem pa tudi delo. Tožena stranka kot končni upravičenec je prav tako dolžna izkazati listine na podlagi katerih izhaja upravičenost do vračila tožene stranke kot končne upravičenke. Tega pa tožena stranka ni storila, zato je v skladu z ZVVJTO dolžna celotni znesek po Poravnavi vrniti končnim upravičencem na katere se Poravnava tudi nanaša. Očitno je, da tožena stranka dejanskega stanja v zvezi z upravičenostjo do vračila končnim upravičencem in v kakšnih deležih so ti upravičeni sploh ni ugotavljala, ampak se v izpodbijani odločbi sklicuje na zapisnik sveta KS Podgrad z dne 23.4.2008, ki pa nima nobene relevantne zveze s konkretnim primerom saj KS Podgrad nima pooblastila za zastopanje končnih upravičencev nasproti toženi stranki. ŽUPAN Občine Ilirska Bistrica Anton Šenkinc. univ.dipl.ekon.. I.r. nrisKA. Nakar je upravno sodišče dne 18.9 2009 odločilo: SODBA V IMENU LJUDSTVA Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Novi Gorici je v senatu pod predsedstvom višje sodnice svetnice Nevenke Zajc, ob sodelovanju višjih sodnikov svetnikov Igorja Lučovnika in Andreja Orla kot članov senata ter višje pravosodne svetovalke Vesne Dubravica kot zapisnikarice, v upravnem sporu, ki ga je sprožila tožeča stranka I I iz Podgrada ki jo zastopa odvetnica Mateja Ogrič iz Ljubljane, zoper toženo stranko Občino Ilirska Bistrica, zastopano po županu Antonu Šekincu., zarodi vračanja vlaganj v telekomunikacijo, o tožbi tožeče stranke proti odločbi tožene stranke št. 381-4/2008 z dne 18. 3. 2009, na nejavni seji dne 18. 9. 2009 odločilo: 1. Tožbi se ugodi, odločba Župana Občine Ilirska Bistrica 5t. 381-4/2008 z dne 18. 3. 2009 sc odpravi in se zadeva vrne Županu tožene stranke, da jo odstopi v odločanje pristojnemu organu občinske uprave. 2. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka odmerjenega na 420,00 EUR v 15-tih dneh po prejemu sodbe, da ne bo izvršbe. Obrazložitev: Župan Občine Ilirska Bistrica jc z odločbo navedeno v uvodu te sodbe odločil, da bo tožeči stranki, ki jc upravičena do vračila vlaganj v znesku 400 EUR-ov najkasneje v roku 30 dni ta znesek nakazan. V obrazložitvi navaja, da so podlaga za izdajo odločbe: Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 110/06 in 33/07-ZVVJTO), Odlok o vračanju vlaganj upravičencev v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave PN, Št. 41/02 in spremembe z dne 26. 5. 2004), poravnave o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje št.: NT-KP-A03-415/2007-4-U-E z dne 4. 10. 2007 na podlagi vlaganj v vasi Podbeže, št. NT-KP-A03-417/2007-6-1J-F z dne 3. 10. 2007 na podlagi vlaganj v vasi Račiče, št. NT-KP-A03-416/2007-LJ-4-T z dne 4. 10. 2007 na podlagi vlaganj v vasi Sabonje in št. NT-KP-A03-3091 /2004-6-U-E z dne 16. 8. 2007 na podlagi vlaganj v KS Podgrad za naselje Podgrad v izgradnjo javno telekomunikacijskega omrežja v okviru pogodbe št. 35/83 z dne 18. 8. 1983 in zapisnik Sveta KS Podgrad z dne 23. 4. 2008 na kateiem je bil sprejet sklep o določitvi višine zneska za vračila sredstev vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Glede na navedeno tožena stranka zaključuje, da tožeči stranki, ki kot upravičenec izpolnjuje pogoje do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, pripada vračilo vlaganj v znesku, kije določen v izreku odločbe. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločbo iz razlogov določenih v 1., 2. in 3. točki 1. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06-ZUS-l). Sodišču predlaga, da nepravilno in nezakonito odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka. Tožba je utemeljena. O upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava (1. in 2. odstavek 67. Člena Zakona o lokalni samoupravi, Uradni list RS, št. 72/93 s spremembami, 94/07-ur.preČ.bes., 60/07 in 76/07 - ZLS). Na drugi stopnji pa odloča župan, če m z zakonom drugače določeno. Po 68. členu ZLS odločajo organi občine v upravnih stvareh in o drugih pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij v upravnem postopku. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov organov občine pa odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. V tej upravi stvari jc na prvi stopnji z izpodbijano odločbo odločil župan, čeprav citiranih določbah ZLS ni bil stvarno pristojen za odločanje. To pa pomeni, da je izpodbijano očbo izdal stvarno nepristojen organ. Po določbi 1. točke 2. odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 126/07 in 65/08 — ZUP) sc za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ. Izdaja odločbe po stvarno nepristojnem organu je torej taka bistvena pomanjkljivost, zaradi katere presoja pravilnosti uporabe materialnih in procesnih predpisov ni mogoča. Glede na navedeno je sodišče ne da bi poslalo tožbo v odgovor ( 1. odstavek 37. člena ZUS-1), v skladu s 1. točko 1. odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo v skladu s 3. odstavkom istega člena vrnilo pristojnemu organu v ponoven postopek. Izrek o stroških temelji na 3. odstavku 25. člena ZUS-1. Višino stroškov je sodišče odmerilo v skladu z 2. odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnikov v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07), in tožeči stranki, ki jo zastopa odvetnica, priznalo 350 EUR-ov stroškov z 20 % DDV. PRAVNI POUK: Zoper to sodbo pritožba ni dovoljena (1. odstavek 73. člena ZUS-1). 17.2 2010 je Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo - Direktorat za informacijsko družbo izdal predlog o za uvedbo postopka o prekršku zoper odgovorno osebo na naši občini pri izvajanju zakona o vračilih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Najbolj zanimivo pri vsej tej zgodbi pa je, da je Direktorat za elektronske komunikacije našo občino takoj, ko je začela vračati denar krajanom Podgrada poslalo dopis v katerem jih opozarja na nepravilnosti pri izdanih odločbah: Glede odločb, ki jih Občina Ilirska Bistrica pošilja končnim upravičencem smo občino že opozorili glede morebitnih nepravilnosti (dopis Občini Ilirska Bistrica št. 007-12/2006-613 z dne 02.04.2009 smo v vednost poslali tudi vam). Menili smo, da je navedeni pravni pouk v nasprotju z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-l, 126/2007, 65/2008; ZUP), ki v 17. členu določa, daje za odločanje o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti na prvi stopnji pristojna uprava samoupravne lokalne skupnosti, če zakon ne določa drugače; v prvem odstavku 233. člena pa določa, da o pritožbi zoper odločbo, ki jo je na prvi stopnji izdala uprava samoupravne lokalne skupnosti v upravni zadevi iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti, odloča župan. V nadaljevanju pa obstaja možnost sodnega varstva v upravnem sporu zoper odločbo župana, kar ni predmet tega pravnega pouka. V pravnem pouku odločbe je navedeno, da zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži v 30 dneh od dneva prejema odločbe s tožbo pri Upravnem sodišču RS, oddelek Nova Gorica. 215. člen ZUP določa, da se s poukom o pravnem sredstvu stranki sporoči, ali lahko vloži zoper odločbo pritožbo ali pa začne upravni spor ali kakšen drug postopek pred sodiščem. Če je zoper odločbo dovoljena pritožba, je treba v pouku navesti, na koga se stranka lahko pritoži, pri kom in v katerem roku vloži pritožbo in koliko znaša zanjo taksa ter da lahko poda pritožbo tudi na zapisnik pri organu, ki je odločbo izdal. Organ, pri katerem je potrebno vložiti pritožbo, mora biti naveden s polnim osebnim imenom in naslovom. Če je zoper odločbo mogoč upravni spor, je treba v pouku navesti, pri katerem sodišču lahko stranka vloži tožbo in v katerem roku; če pa lahko začne kakšen drug postopek pred sodiščem, je treba v pouku navesti, na katero sodišče se lahko obme in v katerem roku. Nadalje četrti odstavek 215. člena ZUP določa, da če je pouk v odločbi napačen, se lahko ravna vsaka stranka po veljavnih predpisih ali po pouku. Če se stranka ravna po napačnem pouku, ne more imeti to zanjo nobenih škodljivih posledic. Če pa odločba sploh nima pouka ali če je pouk nepopoln, se stranka lahko ravna po veljavnih predpisih, lahko pa zahteva v osmih dneh od organa, kije odločbo izdal, naj jo dopolni. V takem primeru teče rok za pritožbo oziroma za sodno tožbo od dneva vročitve dopolnjene odločbe. Kadar je zoper odločbo dovoljena pritožba, stranka pa je bila napačno poučena, da pritožba ni dovoljena ali da je mogoč zoper odločbo upravni spor, teče rok za pritožbo od dneva vročitve sodnega sklepa, s katerim je bila tožba zavržena kot nedovoljena, če ni stranka že prej vložila pritožbo na pristojni organ. Naša občina, namesto da bi izdala nove odločne in popravila nepravilnosti, sproža upravni spor, v katerem zahtevajo, da krajani vrnejo teh prejetih 400 EUR z namenom, da vračajo zadevo v stanje, še ko ni bila odločba izdana. Nam pa se poraja vprašanje, kdo bo plačal sodne stroške? Občinski proračun? In kdo bo odgovarjal za nastalo stanje? Inšpektorat za javno upravo bo opravil inšpekcijski pregled zadnji teden meseca maja, o čemer vas bomo obveščali. Svetujemo vam, da iz razloga previdnosti vložite tožbo tako po pravnem pouku kot tudi pritožbo na župana. NE PREZRITE - POROČIL IN OBJAV 30. april 2010 21 KRONIKA POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.3.2010 DO 15.4.2010 Aleksander MORAN KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR III.. Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 15 kaznivih dejanj in sicer 6 kaznivih dejanj tatvine, 3 kazniva dejanja vloma, 2 kaznivi dejanji odvzema motornega vozila in po 1 kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, ogrožanja varnosti, ponarejanje listin in povzročitve lahke telesne poškodbe. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 16 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Vsem kršiteljem so bile izrečene globe, po končanem postopku pa so bile izročene hrvaškim mejnim organom. Policisti so še obravnavali 1 nedovoljen vstop na notranji meji, 1 nedovoljen prehod državne meje in 1 poskus izognitve mejni kontroli. Policisti so obravnavali tudi 6 kršitev javnega reda in miru, od tega so obravnavali 4 kršitve na javnem kraju in 2 kršitvi v zasebnem prostoru. Policisti so obravnava tudi eno lažno naznanitev prekrška. Pri svojem delu so v enem primeru tudi zasegli prepovedano drogo. Zoper vse kršitelje seje ukrepalo v skladu z veljavno zakonodajo. V navedenem obdobju smo obravnavali še 5 požarov in sicer je v 3 primerih zagorelo na travniku, v enem primeru je zagorelo v objektu, v enem pa je zagorela plinska jeklenka. Poleg navedenega so bili policisti obveščeni s strani občanov o najdenem neeksplodiranem obojnem sredstvu za odstranitev katerega so poskrbeli pirotehniki. Na območju naše policijske postaje seje pripetilo 7 prometnih nesreč, v 5 prometnih nesrečah je nastala samo materialna škoda, v dveh prometnih nesrečah pa so udeleženci utrpeli lahke telesne poškodbe. Obravnavali smo tudi 4 poškodovanja osebnih vozil na parkirnih prostorih in 8 primerov poveže nja divjadi. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo v omenjenem obdobju pridržali 1 kršitelja, zaradi kršitve Zakona o varnosti cestnega prometa pa smo v enem primeru kršitelju odvzeli vozilo. POSEBNA OPOZORILA Ponovno opozarjamo voznike koles z motorjem in motornih koles, naj ne precenjujejo svojih sposobnosti, kljub predhodnim izkušnjam, hkrati pa jih pozivamo k dosledni uporabi zaščitne opreme. Ostale udeležence v cestnem prometu pa opozarjamo, da so s prihajajočim lepim vremenom še posebej pozorni na povečano prisotnost voznikov koles z motorjem, motornih koles, kolesarjev in nenazadnje tudi na pešcev v cestnem prometu, saj obstoji velika nevarnost, da jih spregledajo. Več si lahko ogledate na spletni strani policije in sicer na http://www. policija.si/index.php/preventiva/800 Kako do višje pokojnine? Gregor Grmek, upravljavec investicijskih skladov, ILIRIKA DZU, d.o.o., Ljubljana ••••• ^ILIRIKA Verjetno se marsikdo, še posebej v zadnjem času, sprašuje kaj in kako do boljše pokojnine. Eden izmed razlogov je napovedana reforma pokojninskega sistema po kateri bo treba delati dlje, poleg tega pa se lahko znižajo tudi pokojnine. Zato je najbolje, da vsak posameznik poskuša za dodatno pokojnino poskrbeti tudi sam. Ena izmed možnosti kako se tega lotiti so vzajemni skladi. Na tem mestu se spet pojavi vprašanje koliko moram privarčevati na mesec, da bi prejemal naslednjih, recimo 10 let, dodatnih sto, dvesto evrov? Iz spodnje tabele je razvidno, da bi vlagatelj ki deset let varčuje mesečno 50 evrov, lahko pričakuje v naslednjih desetih letih tudi 240 evrov dodatne mesečne pokojnine (pri tem je upoštevana obrestna mera 15 odstotkov). Vendar pa je to zgodovinsko gledano dokaj visoka stopnja rasti. Če vzamemo za povprečno donosnost 12,62 odstotka (kar je realiziran donos za zadnjih deset let sklada {lirika Modra kombinacija), potem lahko vlagatelj pričakuje (varčevalna doba deset let) v naslednjih desetih letih do- brih 190 evrov dodatne pokojnine. Še boljše rezultate dobimo, če bi varčevali dlje. Ostali rezultati so prikazani v tabeli. Za lažjo predstavo je tabela narejena tako, da je doba varčevanje (vplačevanja) enaka letom črpanja sredstev, oziroma drugače kolikor let nekdo varčuje, toliko let potem tudi prejema omenjen znesek. Poglejmo si še primer (ni v tabeli) če bi človek ko bi začel delati začel tudi mesečno varčevati v vzajemnih skladih. Če bi delal 40 let in bi vsak mesec za dodatno pokojnino namenil 50 evrov. Glede na povprečno dolgoročno donosnost delnic (za zadnjih več kot 140 let) bi ta oseba, ko bi odšla v pokoj v naslednjih 30 letih mesečno prejemala 4.300 evrov, oziroma skoraj pet trenutno povprečnih mesečnih plač v državi. Zakaj pa bi nekdo vlagal v del- nice, oziroma v delniške vzajemne sklade? Z delnicami je bilo mogoče v preteklosti ustvarjati višje donose kot z vlaganjem v bolj varne oblike premoženja kamor sodijo tudi bančni depoziti, opazimo, da se vlaganje v delnice in posledično tudi v delniške vzajemne sklade splača. Vzemimo najprej za primer ZDA. Od leta 1871 do danes seje dalo v povprečju z delnicami zaslužiti okrog 10 odstotkov na leto, medtem ko je donos državnih obveznic (katerim so po donosnosti približno enaki tudi bančni depoziti) znašal okrog 5 odstotkov na leto. To pomeni, če bi v preteklosti vložili 1.000 dolarjev, na njih pozabili za deset let in bi dosegli povprečen donos, bi naložba v delnice navrgla dobiček v višini 1.594 dolarjev. Medtem pa bi drug vlagatelj, ki bolj zaupa varnejšim oblikam varčevanja, ustvaril le 629 dolarjev dodatnih sredstev. Vendar pa omenjen izračun ne velja le za ZDA in tamkajšnji trg. Podobno je tudi v Evropi in nekaterih drugih državah po svetu, z razliko da so dosegljivi in primerljivi podatki na voljo le za okrog sto let. Mesečna renta (v EUR) mesečno varčevanje (v EUR) povprečna letna donosnost Varčevanje 5 let Varčevanje 10 let Varčevanje 15 let 7,00% 86,71 111,93 152,63 50 12,62% 114,73 192,30 339,99 15,00% 128,68 240,05 472.06 7,00% 173,41 223,86 305,27 100 12,62% 229,46 384,59 679,99 15,00% 257,37 480,10 944.12 7,00% 260,12 335,79 457,90 150 12,62% 344,20 576,89 1.019,98 15,00% 386,05 720,15 1.416,19 7,00% 346,82 447,73 610,53 200 12,62% 458,93 769,18 1.359,98 15,00% 514,74 960,20 1.888,25 * začetni vložek 12x mesečni, nato vsak mesec enak znesek, leta črpanja sredstev so enaka dobi vplačevanja, ves izračun je narejen na podlagi obrestno-obrestnega računa. Izračun je informativen. Vir: ILIRIKA DZU, d.o.o., Ljubljana INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * * * VODOVODNE INSTALACIJE PLINSKE INSTALACIJE KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cIC vie|mann AVTOPREVOZNISTVO PRODAJA Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 Kan Rutar«.». * DOLŽINSKA DRVA * KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 etn Jože Brenčič s.p. INŠTALATER ENERGETIK a@§re«Wl] WDHI iiMi Prihodnost Je obnovljiva! S toplotnimi črpalkami cTc prihranite do 70% kurjava! ‘TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK (V0DA)/V0DA *OGREVANJE •VODOVOD •SOLARNI SISTEMI •CENTRALNI SESALNI SISTEMI •PREZRAČEVANJE •VRAČANJE toplote Kettejeva 4, Ilirska Bistrica e-pošta: brencic@siol.net tel: OS 71416 91 mob: 041 830 408 ProDent G S 1 m 1 fo©oGam©DogE7 zobna ambulanta dr. Surina GtTgjsroSoDei 8m proferedhigei dLso©«, lirska Bistrica Zupančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 ESIMIT technology d.o.o. 'r- Vojkov drevored 14 Mm 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/71102 00 telefax: 05/711 02 10 URNIK e-mail: esimit@esimit-tech.si po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h AGROSERVIS Vode, 01/5639-320 Osredke 44,Dol pri Ljubljani 22 30. april 2010 ZGODILO SE JE, ZGODILO SE BO NAŠI ZDOMCI 12. Slovenski festival v Viktoriji je bila postavljena z žrebanjem srečnih dobitnikov bo- gate tombole. Uspešno se je končal še eden vse slo- venski festival v Viktoriji. Nasvidenje čez dve leti. Za Jadran Marija Iskra.... 6. in 7. marca 2010 je bil za Slovence v zvezni državi Viktorija v Avstraliji pomemben dan. V mestu Geelong (cca 80 km oddaljenem od Melbourna) je potekal že 12. po vrsti vseslovenski festival, katerega organizator je Svet slovenskih organizacij Viktorije. Na festivalu sodelujejo vsa društva, v kulturnem programu pa nastopajo tudi druge etnične skupine. Po maši, katero je daroval pater Ciril Božič, je sledila otvoritev festivala s slovensko in avstralsko himno. Himne sta zapeli Ana Tegelj in Helen Trinich, nakar je Stano Penca, POKAŽI KAJ ZNAŠ. V tej točki so svoje znanje v petju pokazale tudi žene članov okteta Castrum. Požele so kar lep aplavz. Pika na "i" sedanji predsednik Sveta slovenskih organizacij Viktorije, podal svoj nagovor. Sledili so govori predstavnikov oblasti in strank, odpravnica poslov s slovenske ambasade Mojca Nemec van Gorp je zastopala matično Slovenijo. Časni konzul Republike Slovenije v Sydneyu Alfred Breznik pa je festival tudi uradno odprl. Poudarek vseh govorov je bil na ohranjanju kulture etničnih skupin v naši novi multikulturni domovini. Sledil je kulturni program na katerem so nastopali: pevci, recitatorji, folkloristi, muzikanti, zbori ter naši gostje iz Slovenije: Oktet CASTRUM iz Ajdovščine. Oktet CASTRUM je imel svoj pravi koncert zvečer pred pričetkom plesne zabave. Za plesno zabavo pa je poskrbel ansambel Ml TRIJE iz Dolenjske. Organiziran je bil balinarski turnir, razstava ročnih del in umetniških del, razstava in ocenjevanje peciva ter nastopi prostovoljcev na OKTET CASTRUM IN ANSAMBEL Ml TRIJE Oktet Castrum iz Ajdovščine in ansambel Mi trije iz Dolenjske so na svoji turneji po Avstraliji, imeli enega od svojih koncertov tudi pri Slovenskem klubu Jadran. Datum 13.03.2010 je bil zelo prazničen. Udeležba je bila odlična in koncert zelo uspešen. Zaradi odsotnosti predsednika kluba Stojana Brneta, sta goste sprejeli in jim zaželeli dobrodošlico Rosemarie Pavlic v angleščini in Marija Iskra v slovenščini. Posebno dobrodošlico seje zaželelo prav gostom iz matične domovine in njihovim spremljevalcem. Sledil je koncert okteta Castrum pod vodstvom tehničnega vodje Nadje Bratina. Njihovo ubrano petje je bilo pravi užitek za poslušanje. Marsikatero oko seje orosilo in pogledi so postali nostalgični. Verjetno so se misli mnogih vračale v domače kraje in v svoja mlada leta. Po koncertu se je nadaljevalo s plesno zabavo za katero je poskrbel ansambel Mi trije. Čeprav publika ni bila ravno rosno mlada, je bila na plesišču ves večer pava gneča. Torej, večer je bil uspešen in slovo od novih prijateljev težko. Eni drugim pa smo zaželeli nasvidenje! 0,. GOSTILNA s prenočišči PCT©r ' Ema Deželak s.P. * Dolenje 64 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5 / 71 42 648™ GSM: +386 (O) 41 / 747 657 - ; - L. ,..rL, " » i m ■ S D- i-L - i & VZGOJA IH PRODAJA OKRASNIH RASTLIN ® SVETOVANJE IN NAČRTOVANJE BIVALNEGA OKOUA UREJANJE OKOUA * UREJANJE GROBOV ILKA Ulica 7. maja 19, 6250 Ilirska Bistrica Tel/fax: 05 / 714-13-72 m mm NA ZIMZELENE RASTLINE ZA ŽIVE MEJE DO IZVEDBE 08 - 12 13" - 17' SOBOTA 08" - 13' na tel. št. 041 / 567 882 lahko pokličete od 7 do 20 ure Cerkveni pevski zbor Cerkveni pevski zbor Harije Člani Cerkvenega pevskega zbora Harije postajamo z leti vse starejši, zato nam je vsakršna pomoč ob procesijah več kot dobrodošla. Nekateri nikoli ne pozabite na nas. Hvala vsem, ki nam ostajate zvesti. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo še ga. Jadranki Boštjančič, ki nam je uredila pevski arhiv. PGD Vrbovo Petar Nikolič. Čisto okolje, nova oprema za gasilsko vozilo Člani PGD Vrbovo, so prejšnji vikend imeli prostovoljno akcijo »Očistimo okolje«. Dvodnevna akcija, ki je potekala v vasi Vrbovo in bližnji okolici je sodelovalo 20 gasilcev. Delo prostovoljnih gasilcev je bilo učinkovito in vsestransko koristno. Očistili so divja odlagališča in pri tem nabrali tudi ne- kaj koristnega materiala. Gasilce je v akciji vodil predsednik PGD Vrbovo Anton Baša-Matjac, ki pove »Akcija Očistimo okolje je na presenečenje vseh uspela dvostransko. Pobrali smo smeti in 18 ton starega železa. Smeti smo odpeljali na deponijo, železo pa v surovino Pivka. Za dobljene evre bomo opremili sprecialno gasilsko vozilo, katerega nujno potrebujemo«. MALI OGLASI Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat - za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). Enosobno stanovanje, opremljeno, renovirano dam v najem ali po do-govoru prodam; info: 041 637 165;______________________________________ Oddamo garsonjero za dve osebi; info: 031 837 981; Prodam kombi za prevoz 8 oseb Citroen Jumpy, I. 2004, diesel motor 1997 ccm, bele barve, garažiran, kot nov, Gsm: 031 232 665; V Ilirski Bistrici prodam garsonjero! Je v stanovanjskem bloku na Gregorčičevi 1/a (stolpič). Cena po dogovoru! Tel: 040 640 448; Inštruiram matematiko za osnovne in srednje šole. Prav tako inštruiram poslovno matematiko in statistiko. Uroš - 041/552-179;_________________ Uglaševanje in popravilo pianinov in klavirjev z enoletno garancijo. Cena 40 EUR, Mirč - 041391704._________________________________________ V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53._____ Inštruiram italijanščino, lektoriram diplomske naloge, 040378888, Patricija;_______________________________________________________________ ŠKD KRT uspešno zaključil sezono Trener - Romano Brozina ..... V drugi sezoni tekmovanja, v prvi slovenski futsal ligi v kategoriji U 21 Zahod, so igralci s strokovnim vodstvom osvojili načrtovano in zasluženo četrto mesto. V svoji kategoriji so igralci ŠKD KRT postali respek-tabilen in spoštovanja vreden nasprotnik, ki v Sloven- ilirskabistrjca skem prostoru nekaj pomeni. Do doseženega rezultata so prišli z načrtovanim delom, z udeležbo na treh tedenskih treningih kontinuirano v desetih mesecih, po mnogih odig- Š PORINI] KULTURNO DRUŠTVO Igralci ŠKD KRT, s predsednikom in trenerjem društva ranih prijateljskih tekmah, z uspešnim igranjem na raznih turnirjih in z velikim veseljem, željo in zagnanostjo po znanju in posledično po rezultatu. Poleg tekmovanja in igranja futsala pa se je med igralci stkalo in utrdilo prijateljstvo, ki seje odražalo na terenu in izven njega in bo pustilo posledice za vedno. Druženje z igralci - na treningih, tekmah in na vožnjah mi je bilo vedno v veselje in zadovoljstvo. REKREACIJA Rekordna udeležba Petar Nikolič....... Krajani ilirskobistriške občine, skrbijo za svojezdravje, kar seje pokazalo na 5. tradicionalnem pohodu, ki poteka pod nazivom »Pohod po Kettejevi poti«. Na hojo od Ilirske Bistrice proti kmečkemu turizmu pri Ivankotovih se je prijavilo 70 pohodnikov in pohodnic. Pohod po naravi, ob spodnjem toku reke Reke so organizirali občinska zbornica Rdečega Križa, društvo diabetikov, društvo invalidov in društvo Dragotina Ketteja. Pri Novakovih so si ogledali star mlin, na Premu pa rojstno hišo domačega pesnika Dragotina Ketteja in sam grad Prem. Pomembno je poudariti, da so imeli udeleženci pohoda kratek zdravstveni pregled, ki je zajemal merjenje tlaka, holesterola in sladkorja. Pohod je bil zaključen z kratkim govorom Vojka Čeligoja, katerega je zaključil z besedami: »Naslednjič prihodnje leto«. DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če ste v stiski... Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... POKLIČITE NAS ! OD PONEDELJKA DO PETKA OD 08. URE DO 20. URE TELEFON: 05 720 1 720 ATLETIKA Notranjsko - kraška liga v atletiki je ekipa starejših deklic osvojila odlično 2. mesto in ekipa mlajših deklic 4. mesto. S tretjim mitingom Notranjsko - Kraške lige smo zaključili s tekmovanji v dvorani. Zadnja tekma v okviru te lige bo na zunanjem stadionu v mesecu maju v Postojni. Seveda pa ne smemo pozabiti omeniti na vzdržljivostne teke, katerim se bomo v atletskem krožku posvetili zelo kmalu, saj se bomo v maju in juniju udeležili treh tekem, med katerimi bo zadnja v Ilirski Bistrici-3. Bistrškitek. Vesna Boštjančič.... V četrtek, 8. aprila 2010 so osnovnošolski atleti in atletinjeTe-kaškega društva Bistre tekmovali na 3. mitingu Notranjsko - Kraške lige v športni dvorani v Pivki. 17 naših tekmovalk in tekmovalcev seje pomerilo v štirih disci- plinah: šprintu na 30 metrov, teku na 300 metrov, skoku v daljino z mesta ter štafeti 4x100 metro. V šprintu na 30 metrov so na zmagovalnih stopničkah stali: Jakob Škrlj (1. mesto), Klemen Boštjančič (3. mesto), Maja Ribič (1. mesto), Lea Morano (3. mesto), Deja Dekleva (3. mesto), Nastja Šen kine (2. mesto) in Nataša Seizovič (3. mesto). Naši mladi atleti in atletinje so dosegli tri dobre uvrstitve tudi v teku na 300 metrov: Maja Ribič (1. mesto), Elena Morelj Rolih (2. mesto) in Noemi Smajla (2. mesto). Dobra odrivna moč seje pokazala tudi pri skokih v daljino z mesta, kjer smo osvojili pet priznanj: Jakob Škrlj (2. mesto), Nika Štem-berger (2. mesto), Lea Morano (3. mesto), Nataša Seizovič (2. mesto) in Nastja Šenkinc (3. mesto). Dve naši ekipi sta tekmovali tudi v štafeti 4x100 metrov, v kateri KOŠARKA Dan bistriške košarke 29. maj Dan košarke bo ena izmed prireditev ob obeležitvi občinskega praznika. Prireditev bo potekala v športni dvorani Antona Žnideršiča, predvidoma od 14.00 do 20.00 - organizator KK Plama-pur. Tekme: - U10:Punce -U 12 -U14 - Kadeti -Veterani uprava : Veterani Lesonit -KKPlama-pur: Ali STARS SODELUJEJO ŠE: Plesna skupina: PUME, Pihalni orkester Ilirska Bistrica, Navijaška skupina JAPODI; Na dnevu košarke bo predstavljena nova maskota KK Plama-pur. TV GALEJA 041/869 727 GRADBENIŠTVO SAFTIC SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 J L?____i z sli cJ j z d g j L /OKTN J G X T)G oG X Tl )£ j G d G OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-10-242 U u 7d G\ Jd W\ 73 GT Jd (T\ 77) 6X ~ ” U CJ v9 cJ l1) C JlO P J to Otto Otto 0(T\ Jo jr 1 j l o c PVC OKNA - VRATA - SENČILA iJANOSCt- Janez Janc s.p. Kešetovo 10, 1420 TRBOVLJE Tel.: 05 / 904 85 41 Fax: 05 / 904 85 40 www.janosch.si e-mail: j.j@s5.net - SVETOVANJE, DOSTAVA IN MONTAŽA PVC OKEN - VRAT -tende - žaluzije - rolete 040 620 540 24 30. april 2010 ZGODILO SE JE, ZGODILO SE BO VETERINAR SVETUJE Zakaj moram spet cepit psa?! Špela Orthaber, dr.vet.med. ••••• Mnogi lastniki psov veste, da bo vsak čas tukaj dan, ko se bomo spet najavili v vašem kraju in boste kot vsako leto pripeljali cepit psa. Dosti smo vas že obiskali. Za nekatere je to skoraj obreden spomladanski družabni dogodek. In zakaj je tega sploh treba? Zadeva je sledeča. Naša država nalaga lastnikom psov, da morajo imeti pse starejše od 3 mesecev ustrezno označene in redno letno cepljene proti steklini. Da ne bi bilo izgovorov, kot so nezmožnost pripeljati psa v veterinar- sko ambulanto, država tudi nam veterinarjem, ki smo pristojni za neko območje nalaga, da moramo vsako leto organizirati akcijoceplje-nja psov po vaseh. In da moramo vse lastnike psov, kijih imamo v našem registru vsaj enkrat letno pisno obvestiti, da je potrebno psa cepit proti steklini. Tako boste vsi tisti, ki imate pse že cepljene kmalu po pošti dobili obvestila o času cepljenja v vašem kraju. Ostali, pa boste obvestila videli obešena na oglasnih deskah v kraju. Seveda pa nika- kor ni obvezno, da psa cepite točno na dan akcije cepljenja proti steklini, ampak ga lahko kadarkoli oz. v skladu z režimom cepljenja vašega psa (ob pribljižno istem času kot je bil cepljen lani) pripeljete cepit v veterinarsko ambulanto. Ker je cepljenje proti steklini predpisano po zakonu, je imeti necepljenega psa prekršek za katerega je določena tudi denarna kazen, ki ni nizka. Za preverjanje in kaznovanje kršiteljev je pristojna Veterinarska Uprava RS. Namen cepljenja psov proti steklini nikakor ni polnjenje proračunske ali veterinarske blagajne ampak gre za zaščito ljudi pred to hudo boleznijo. Steklina je namreč neozdravljivo virusno obolenje vse sesalcev, tudi človeka. Prenaša se s slino obolele živali. Najpogostejši način prenosa je ugriz stekle živali. Vir tega virusa v našem okolju so lisice.V Sloveniji se sicer že več let iz vaj cepljenje lisic proti steklini, vendar pa ga sosednja Hrvaška ne izvaja in tako čez mejo zatava k nam tudi steklih lisic. Tako je bilo na območju občine Ilirska Bistrica lani nekaj potrjeno steklih lisic in stekla krava. Znaki stekline pri živalih: V prvi fazi bolezni se pojavi spremenjeno vedenje živali, zavračanje hrane, strah pred ljudmi. Čez nekaj dni se pojvi agresivnost, napadalnost, žival grize vse mogoče, tavanje, lisice se približujejo naseljem, podnevi tekajo po naseljih. Po tej fazi se pojavi ohromelost, nezmožnost požiranja, slinjenje in na koncu smrt. Tako bolezen poteka pri lisicah, volkovih, pseh in mačkah. Pri ostalih domačih živalih (kozah, ovcah, kravah, konjih,... ) in ljudeh so znaki bolj neznačilni in je bolezen težje prepoznati. Pri vseh pa je bolezen konča s smrtjo in jo je nemogoče ozdravit. Tako lahko zaključimo, da cepljenje proti steklini in le dolžnost lastnika psa, ampak je tudi osebna odgovornost do sebe, svoje družine in okolice. Veterinarska amblanta Ilirska Bistrica je del akcijo cepljenja organizirala že v aprilu, nekaj vasi pa bomo obiskali v maju. Ob cepljenju boste dobil tudi tablete proti notranjim zajedalcem za psa. V kolikor bo pes prvič cepljen bo tudi čipiran in bo dobil potni list. Ko boste psa pripeljali cepit prosim, če zraven prinesete potni list (modra knjižica) in EMŠO številko lastnika (predvsem tisti, ki bodo cepljeni prvič). Se že veselimo ponovnega snidenja z vami! EURO NIZKE GRADNJE NAKUP, PRODAJA, NAJEM NEPREMIČNIN več informacij pri našem zastopniku: GSM: 041688 665 Albis-Horvat & CO Pohorska 34, 2311 Hoče TeUFaks 02-6185-863 GSM 041-408-591 že 18 let v suhomontažni gradnji Montaža gips plošč: mansardni stropovi z izolacijo, spuščeni stropovi, design stropovi, predelne stene, zidne obloge, po sistemu: RIGIPS PLAČO KNAUF GRADBENI CENTER Miro Iskra s.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 / 328 746 e-mail: qciskra@volja.net ______ URNIK 7.00 -19.00 sobota 7.00 -12.00 10%popust na določene artikle Razvoj turizma Člani KETŠD Alojzij Mihelčič Harije. Ena izmed nalog, ki ji člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij namenjajo posebno mesto v programih dela, je razvoj turizma. Velike zasluge za to gredo pok. Srečku Sanaborju. Po krajšem zatišju smo letošnjo pomlad ponovno oživili turistično dejavnost v vasi in sprejeli prve tri skupine popotnikov. Seveda nam vse to ne bi uspelo brez Sanaborjevih sinov, njihovih družin in žene Lilijane, ki so nam velikodušno odstopili v uporabo prostor za sprejem turističnih skupin. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem Sanaborjevim, posebej ga. Lilijani, za uporabo prostora in gostoljubje, ki ga nudijo tudi članom Brštulin bande, igralske skupine in Cerkvenega pevskega zbora Harije. "Mladost ni eno od življenjskih obdobij, temveč stanje duha. Mladost je izraz volje, zmožnost spoznavanja in moč občutkov. Predstavlja zmago poguma nad strahopetnostjo, zmago želje po avanturi nad udobnim življenjem. Človek ne postane star, ko doseže določeno število let. Človek Govor Marka Avrelij*a postane star, ko izgubi svoje ideale. Leta sicer puščajo sledi na obrazu, izguba idealov pa pušča sledi na duši. Predsodki, neodločnost, strah in brezup so naši sovražniki, ki nas pritiskajo k zemlji in ki nas bodo še pred smrtjo spremenili v prah. Mlad je tisti, ki se lahko še vedno čudi in navdušuje, tisti, ki kot otrok neutrudljivo sprašujeLIn potem?'Tisti, ki izziva dogodke in se radosti nad igro življenja. Mladi ste toliko kot vaša vera. Stari ste toliko kot vaši dvomi. Mladi ste kot vaše samozaupanje in vaši upi. Stari kot vaša potrtost. Mladi boste ostali, vse dokler boste dojemljivi za Lepo, Dobro in Veliko, dojemljivi za glasove narave, svojih bližnjih, tistega nepojmljivega. Če bo vaše srce nekega dne posušeno zaradi brezupa in razžrto od cinizma, naj se Bog usmili vaše duše - duše starca." Vsak dan preberimo Govor Marka Avrelija, čez čas bo to postala naša mantra in leta starosti nam bodo postala lažja okrašena s smehom in radostjo, da tako pač je, kajti življenje ima svoj smisel prav v tem kar je Življenje. Članek je povzet iz Biltena Nove Akropole. Neta Pesmica pomladanska Ko nič več ne Štirna in ne veš kam bi se dal... Podarjam ti jo, ti pa kar češ, lahko je tvoja ali pa tudi ne (pesmica pomladanska) Matilda p.s. boljša je na ritem podoben Ani popedan V____________________________J DOSTAVA NA DOM NE PREZRITE - ZADNJE PREJETO 30. april 2010 25 10. srečanje umetnostnih varilcev in kovačev Ado Barbiš, dipl.ing.str. ... Zupečavas, 16-18.4.2009 10. jubilejno srečanje je potekalo v času od petka, 16. do nedelje 18.4.. Letošnjega jubilejnega srečanja seje udeležilo 7 dijakov iz ŠC Postojna: Sandi Udovič iz Jablanice, Jan Božič iz II. Bistrice, Martin Verbanac iz II. Bistrice, Maks Slavec iz Trnja pri Pivki, Jure Proca iz Sežane, Jaka Paliska iz Sežane, Blaž Klančar iz Begunj pri Cerknici, pod vodstvom mentorja Ada Barbiša. Poleg dijakov iz ŠC Postojna so se tridnevnega srečanja udeležila tudi dva dijaka iz Šolskega centra Novo Mesto ter študentje in študentke NTF iz Ljubljane. Letošnje 10. jubilejne delavnice seje udeležilo 26 dijakov in študentov ter 10 predavateljev in mentorjev. Rekordna udeležba je zaznamovala do sedaj prehojeno pot kar se tudi za takšen jubilej spodobi. Uvodoma nas je v kovačiji Zorko v Zupeči vasi pozdravil izr. Prof. dr. Ivan Polajnar in nam zaželel dobrodošlico in uspešno ter ustvarjalno letošnjo jubilejno delavnico. Udeležence sta pozdravila tudi lastnika kovačije, oče Jernej Zorko in sin Klemen Zorko. Jernej Zorko je poudaril, da kljub temu, da jev »penzjonu« je njegova želja in pripravljenost, da svoje znanje in izkušnje posreduje na mladi rod, saj ne namerava ničesar odnesti s seboj na »oni svet«. Vesel je tudi, da so se znašli skupaj predavatelji in mentorji, katerim ni glavni cilj denar temveč dejstvo, da bi čimveč znanja prenesli na mlade. Prenos znanja in izkušenj, ki je že v preteklosti zaznamoval evropski in tudi slovenski prostor je zelo pomemben, saj se tako iz roda v rod prenaša bogato izročilo naših prednikov. Udeležence:dijake, študente in mentorje sta povabila v delavnico v kateri je izr. Prof. dr. Ivan Polajnar prisotne seznanil s potekom nastanka delavnic in potekom dosedanjih delavnic, ki tradicionalno potekajo v Kovačiji Zorko v Zupeči vasi pri Cerkljah. Da so delavnice zaživele gre zasluga predvsem dr. Ivanu Polajnarju, pokojnemu g. Krajncu in njegovi ženi Tončki, ki je uspela za udeležence tudi v letošnjem letu priskrbeti in urediti nastavitev in prehrano v Cerkeljski vojašnici. Predstavil je tudi mentorje, ki so bili: Jernej Zorko in Klemen Zorko umetnostno kovaštvo, Jože Lisac umetnostni varilec iz Kočevja, Alenka Šalej iz NTF, Mitja Petrič NTF-livarstvo, David Bombač NTF-livarstvo, Ado Barbiš učitelj na ŠC Postojna iz II Bistrice in Antonija Krajnc iz Ljubljane- organizacija. Naslednji dan v soboto 17.4.2010 smo se po zajtrku zbrali na kovačiji in začeli z delom. Najprej so si dijaki in študentje podrobneje ogledali razpoložljiv material, orodja in naprave in na podlagi priporočil na posameznih delovišč (kovanje, ulivanje, varjenje) začeli svoje ideje prenašat na kovino. V delavnici je zavladala izredna delovna vnema in vzdušje. Ko si si ogledoval posamezna delovišča, si iz ure v uro zagledal več polizdelkov, ki so jasno kazati svojo končno podobo. Dijaki iz ŠC Postojna so začeli izdelovati pod vodstvom mentorjev vrtnice, top s kolesi in kozolec v obliki črke L. Drugi udeleženci so na posameznih deloviščih izdelovali še veliko drugih izdelkov (meči, stojala za rože, odlitki - grb Slovenije, riba, konj z podkvijo in drugo). Sam sem poleg mentorskih in drugih opravil izdelal na nerjaveči tabli napis, ki nazorno prikazuje potek, vsebino, udeležence, mentorje letošnje jubilejne 10. delavnice. Na tabli so tudi simbolično pritrjeni konkretni izdelki, ki simbolično prikazujejo: varjenje, kovanje, litje. Delovno ustvarjanje smo prekinili za čas kosila in nato do 20h nadaljevali z izdelavo umetnostnih izdelkov. Po večerji so si udeleženci pri- voščili malo zabave, ko so se še dodatno spoznali in ustvarili nove vezi in prijateljstva. Po nedeljskem zajtrku je sledila končna ureditev izdelkov. Obiskal nas je tudi sodelavec televizije Novo mesto Davor Lipelj, ki je posnel ustvarjalce in izdelke na posameznih deloviščih in z organizatorji, predstavniki študentov in dijakov napravil nekaj kratkih intervjujev. Sledilo je urejanje in pospravljanje delavnic. Ob zaključku delavnice smo napravili še skupinski posnetek ter si zaželeli srečno pot domov. OTVORITEV NOVE POSLOVALNICE V ILIRSKI BISTRICI 'S. VZAJEMNA Spoštovani zavarovanci Vzajemne! Z veseljem vas obveščamo, da je Vzajemna d.v.z. odprla svojo poslovalnico tudi v ILIRSKI BISTRICI. VABIMO VAS, da nas obiščete na Bazoviški 25A (v prostorih Zavoda za zdravstveno zavarovanje) ali nas pokličete tel: 05 78 35 870. URADNE URE PONEDELJEK: od 8.00 do 12.00 od 13.00 do 15.00 SREDA: od 8.00 do 12.00 od 13.00 do 17.00 To, da ima Vzajemna NAJNIŽJO PREMIJO DOPOLNILNEGA ZDRAVSTVENEGA raj V7 A TT? IV TAT A ZAVAROVANJA, pa že veste, kajne? V/jAJiVlVilNA 26 30. april 2010 NE PREZRITE-ZADNJE PREJETO 18. srečanje strojnih šol Ado Barbiš, dipl.ing.str. ••••• V četrtek 15. aprila 2010 je potekalo 18. Srečanje strojnih šol, v Krškem. Tega srečanja se je udeležila tudi Strojna šola Postojna - dva profesorja: prof. Anton Drobnič in prof. Ado Barbiš ter trije dijaki: Matevž Mulec iz 3.G razreda - Strojni tehnik SSi/ Gregor Sila in Tomaž Valič iz 4.M razreda-Strojni tehnik - PTI. Ob prihodu v Krško smo se zbrali v avli Srednje strojne šole, kjer so vse prisotne lepo sprejeli. Letošnjega srečanja seje udeleži-lo 22 srednjih šol iz cele Slovenije. Uvodoma je ravnatelj Robert Rožman udeležencem srečanja namenil nekaj besed, zaželel dobrodošlico in uspešne predstavitve naših nalog ob istočasnem druženju in ustvarjanju novih prijateljskih vezi. Po uvodnem delu smo po Usmeritvah odšli v učilnice, kjer so nas učitelji šole organizatorke pričakali in nam pojasnili potek predstavitev? Sledila je predstavitev projektnih del in prikaz delovanja izdelanih izdelkov. V naši učilnici je svoje projekte predstavilo 12 strojnih šol iz različnih krajev Slovenije: Postojna, Idrija, Škofja Loka, Domžale/Murska Sobota, Ljubljana, Trbovlje, Nova Gorica, Jesenice, N ovo Mesto. ...Vsaka skupina i j e imela na razpolago 10 minut časa za predstavitev svojega izdelka. Srednjo strojno šolo Postojna je predstavil dijak Matevž Mulec, ki je v nadaljevanju predstavil tudi svoj projekt» Konstrukcijski ukrepi za zmanjšanje potrebne toplotne energije v Finski savni«. Finske savne izdelujejo v domačem podjetju. V pripravi pa imajo tudi izdelavo konkretnih predlogov izboljšav. Po izdelavi bodo opravili ustrezna testiranja in meritve in rezultate primerjali z teoretičnimi izračuni. Projekt »Izdelava in delovanje Stirlingovega motorja« sva predstavila dijaka Sila Gregor in Tomaž Valič. Uvodno predstavitev V_____________________________________ splošnega dela, delovanje, delovne faze in uporabo je predstavil Tomaž Valič. Predstavil je izumitelja omenjenega motorja, škotskega duhovnika Roberta Stirlinga, po katerem je motor dobil ime. To je v bistvu toplotni stroj, ki se uporablja za pretvorbo energij. Obratuje lahko v naslednjih režimih: kot toplotni stroj; kot toplotna črpalka in kot hladilnik. Podrobnosti izdelave in delovanja Stirlingovega motorja je predstavil Gregor Sila, ki je bil tudi glavni nosilec projekta in je sam izdelal enega izmed treh tipov motorjev, to je Gama tip. Po zaključeni predstavitvi smo predstavniki Stojne šole Postojna poželi močan aplavz, kot znak dobro opravljenega dela. Po zaključku predstavitev nas je tamkajšnji učitelj Klemen Zorko skupaj z drugimi udeleženci vodil na ogled tovarne TIPS, ki je od ŠC Krško oddaljena le nekaj sto metrov. Sprejel nas je direktor Robert Pustavrh, kateri nas je seznanil z zgodovino in delom podjetja. V nadaljevanju nas je vodil po proizvodnih obratih v katerih smo si ogledali posamezne dele proizvodnje in se seznanili z izdelavo transportne opreme za letališča (vlečna vozila za letala, transportni vozički, dvižne stopnice...). S svojimi inovacijskimi rešitvami in proizvodnim programom oskrbujejo večino evropskih letališč. Ne smemo pozabiti povedati, da so nas na Strojni šoli Krško lepo sprejeli pa tudi bogato pogostili, kar seje našim lačnim trebuščkom lepo prileglo. Uradni zaključek 18. srečanja slovenskih srednjih šol seje odvijal v športni dvorani. Pozdravil nas je tudi župan občine Krško g. Bogovič. Sledil je nastop recitatorjev, dveh plesnih skupin, harmonika-šev. V zaključnih mislih se je ravnatelj zahvalil za našo udeležbo in opravljene naloge ter nam zaželel srečno vrnitev domov ter uspešno delo v prihodnje. Sledila je podelitev priznanj dijakom in mentorjem. Velja pa zapisati tudi zaključne besede tamkajšnjega profesorja, da naj bo prikaz projektov vzpodbuda k večji prizadevnosti in ustvarjalnosti pri šolanju. »Ne opuščajte šolanja, saj vidite, da se v strojništvu dogajajo zanimive stvari.« Srečanje nas je obogatilo z novimi izkušnjami, novimi poznanstvi in tudi novimi idejami, ki jih bomo lahko koristno uporabili pri pouku in v prihodnosti. ___________________________________J Tuiishcno društvo Ilirsko Bistrico Trg Maršala Tita 5 6250 ILIRSKA BISTRICA e-mail: turlsticno.drustvo.iI.b@gmail.com tel: 031-585-602 sobota, 8. maja 2010 Ilirska Bistrica, Plač, za Hodnikovim mlinom, dvorišče Pub-a Bolšji sejem stojnice: povabljeni bolšjaki, domačini, kmečka tržnica Godba na pihala Glasbena šola Ilirska Bistrica Komorni koncert v Mlinu - Godalni koncert učencev Nižje glasbene šole Ilirska Bistrica, - ŽPZ Prem: Pesmi o vodi "Ples ku koda” ples 50-ih let u Bistrci: razstava plesnih oblačil - toalet tistega časa Ansambel Nostalgija za ples Pohod po bistriški pešpoti Start: za Hodnikovim mlinom, ob 9.00, prihod ob 12.00 Startnina: 3 € Malica po pohodu: zelenjavna juha, miške, napite Vabljeni: skupine, društva, družine in posamezniki od 9.00 do 20.00 Dan odprtih vrat v Hodnikovem mlinu Dan odprtih vrat Čebelarskega društva fskd Društvo »Tvoj telefon« vabi k sodelovanju nove prostovoljne telefonske svetovalce, ki bi želeli koristno izrabiti svoj prosti čas. ČESTITAMO Voščilo_______________________________ Člani KETŠD Alojzij Mihelčič Harije. Za ga. Nerino Boštjančič nikoli ne veš, ali ima res rojstni dan na dan, ko pravi, da ga ima ali se le šali. Prav tako ni nikoli popolnoma jasno za njena leta, kajti kaže ena, pravi, da ima druga in tako naprej... Letos smo se odločili in ji voščili prav za 1. april. Žegen V soboto zjutraj so prinesli fantiči v vsako hišo blagoslovljen,velikonočni ogenj. Gospodinje so dale kuhati "žuco"( žolco) in hitele pripravljati žegnanjsko pletenico za popoldanski žegenj jedi. Nošnja k žegnju je bila od nekdaj žensko delo. Dekleta in žene so nesle jedi kžegni na glavi. Pletenica je morala biti lepa in pokrita z belim, čipkastim prtičem. Običaj seje ohranil še do danes. Vsaka jed v košari ima svoj pomen. '7 ~T Uk iiMi PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net PEKARNA BISTRC v SVEŽI KRUH, BUREK, KROFI, Informacije : tel 05 720 1 720, od ponedeljka do petka, od 08. do 20. ure. KOMENTARJI, OBJAVE IN OBVESTILA 30. april 2010 27 »Ti si neumen, o tem se ne bi smelo govoriti!« Dokaj provokativna debatna trditev, da bi morali porušiti Sokolski dom, na kateri so se kresala mnenja v petek, 12. marca, ob 18.00, v Knjižnici Makse Samsa, je marsikaterega krajana vrgla iz tira, kar nam dokazuje, kako naše majhno mesto, polno predsodkov in konzervatizma sploh ni zrelo za spremembe, ki bi omogočile napredek in boljši položaj Ilirske Bistrice. Ljudje na spremembe niso pripravljeni in o njih ne želijo govoriti; seveda je lažje biti tiho ali obrekovati in nič narediti kot poprijeti za kakšno orodje in kaj postoriti. Sokolski dom je stavba z bogato zgodovinsko in kulturno dediščino. Še danes predstavlja center dogajanja za mlade in glavno gojišče alternativne glasbe in mladinske kulture nasploh. Vanjo prihajajo ljudje in glasbene skupine s celega sveta, starejši pa se vanjo radi vračajo in obujajo spomine. Za to gre zahvala Mladinskemu klubu Nade Žagar, saj to društvo predstavlja delo mladih akterjev, ki je kvalitetno in prizadevajoče; moramo ga ceniti in ohranjati na takšen način, da ga bomo s ponosom izročili našim naslednikom. Nihče ne želi, da se ta izjemen tok energije in čustvene navezanosti prekine zaradi malomarnosti. Vendar, ali se sploh zavedamo, da je Sokolski dom ogrožen in ogroža ljudi v bližini? S tem je ogrožena naša tradicija in ogroženo je vse, kar tvori celoto te stavbe. Teden dni pred Debatnim srečanjem so nas ljudje besedno napadali in se moralno zgražali, češ da kako si drznemo predlagati tako provokativno trditev. Mislil sem, da je to najhujši možen odziv, potem pa je kot vrhunec priletela izjava znanca: »Ti si neumen, o tem se ne bi smelo govoriti!« O tem se torej ne bi smelo govoriti - s stališča nas, ki bi radi govorili in na tej podlagi tudi kaj storili, nesprejemljiva izjava, ki pa ne preseneča, glede na to, da jo je izrekel nekdo iz Ilirske Bistrice. Potemtakem dajmo biti vsi tiho, da se stavba še naprej v miru ruši in dokončno poruši. S tem bomo mladi izgubili streho nad glavo, alternativne glasbe pri nas ne bo več in izgubili bomo zgodovinsko zelo pomemben spomenik. Pomislimo, da kakšnemu mlademu pade omet na glavo ali pa se poškoduje po nevarnih stopnicah in jo odnese z lažjimi ali hujšimi posledicami, mogoče celo s smrtjo. Kdo bi potem prevzel odgovornost? Vsi bi se izmikali in temeljito praskali po glavi, ker nismo ukrepali že prej. Ali si res to želimo? Ne, ne želimo si in zato moramo o tem veliko govoriti in razglabljati, ter opozarjati krajane, daje potrebno čim prej ukrepati. Dejstvo je, da Sokolski dom razpada in z njim razpada vse, kar so zgradili naši dedje in pradedje. Izginja dragocen spomenik. Čas nam je pripeljal resne grožnje, ki se jih je treba zavedati in o njih veliko govoriti, da jih premagamo. Gre za kritično stanje stavbe; streha je slaba, voda teče po hodniku in v pisarne drugega nadstropja, električna napeljava je stara in nevarna, vsakoletno so v spodnji hali poplave, kijih zelo težko odpravimo, ni pogojev za gostinski kotiček, ni izolacije, v dvorani pada omet iz stropa, ni protipotresne gradnje ... in še mnogo več. Tukaj je edina rešitev nov Sokolski dom. Razlika med končno ceno obnove in ponovne izgradnje je velika, s tem, da je ponovna izgradnja veliko cenejša in boljša investicija, saj bi privarčevali za dobro tretjino cene prenove, poleg tega pa bi brez problema odpravili še vse nepravilnosti, ki spremljajo sedanje stanje stavbe. Tako potem našim naslednikom ne bi predali ruševin, ampak lep Sokolski dom. Gre za zelo težko situacijo, pri kateri ne moremo biti optimisti ali pesimisti, ampak strogo samo realisti in v ponujeno paleto možnosti ne smemo gledati skozi enosmerni tunel. Stopimo na realna tla in nehajmo živeti v iluzijah nad oblaki, raje ukrepajmo in to takoj! Naši predniki so bili takšni heroji, da so stavbo leta 1912 postavili na lastne stroške, mi pa je nismo sposobni niti vzdrževati. To je žalostno, saj so oni živeli v težjih časih! Po vsej tej polemiki se je še za piko na i v ponedeljek, 29. 3. 2010 okrog 7.00 ure zjutraj zgodila tragedija v pisarni KD Zgbljena legija. Zaradi kratkega stika je pogorela skoraj celotna pisarna, ocenili so 2000 € materialne škode. Tolstoj je dejal, da resnične besede niso prijetne in prijetne niso resnične. Kakšne so pa naše? Rok Smrdelj IZJAVA ZA JAVNOST ČETRTA SLAVNOSTNA PODELITEV DIPLOM 43 ŠTUDENTOM VIŠJE STROKOVNE ŠOLE POSTOJNA, PROGRAM POSLOVNI SEKRETAR in STROJNIŠTVO V četrtek, 22. 4. 2010, bomo v sejni dvorani Šolskega centra Postojna že četrtič slavnostno podelili diplome 26 - im študentom Višje strokovne šole Postojna, ki so uspešno zaključili dveletni študij in si pridobili višjo strokovno izobrazbo poslovni sekretar ter 17 študentom programa strojništvo, ki so tako postali strojni inženirji. §qLSKI CENTER POSTOJNA (VI. stopnja izobrazbe) - skupaj 43 diplomantov. ' Višja strokovna Vola' V študijskem letu 2009/2010 je na višjo šolo vpisanih 439 (rednih in izrednih) študentov, 180 v program Poslovni sekretar, 158 v program Strojništvo in 101 študent v program Gozdarstvo in lovstvo. Do danes je diplomiralo 185 študentov programa poslovni sekretar ter 21 študentov programa strojništvo, skupaj 206 diplomantov Višje strokovne šole Postojna. Diplomanti lahko nadaljujejo študij na nekaterih visokih strokovnih šolah sorodnih usmeritev. Vpišejo se lahko v drugi letnik omenjenih šol. Višja strokovna šola Postojna uspešno sledi svoji viziji in postaja regijsko višješolsko središče z bogato ponudbo različnih programov in oblik izobraževanja za gospodarstvo v regiji. Na ta način sledi potrebam in pričakovanjem okolja. Prizadevamo si za kvaliteto in pretok strokovnega znanja, odprtost in sprejemanje novosti, moderne metode poučevanja in fleksibilnost. Študentom in zaposlenim želimo dati možnost nadaljnjega osebnega in delovnega razvoja ter aktivnega sodelovanja, pri oblikovanju okolja v katerem živijo. S tem šola spodbuja vseživljenjsko izobraževanje, razvoj in ustvarjalnost. V sodelovanju s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna smo v tekočem študijskem letu 2009/2010 pridobili in začeli izvajati prvi letnik novega višješolskega strokovnega programa Gozdarstvo in lovstvo. Za zagon tega programa je bilo potrebnih veliko organizacijskih in kadrovskih aktivnosti. Letos začenjamo tudi s sodelovanjem v projektu mednarodne Erasmus izmenjave študentov pri praktičnem izobraževanju v tujini. Glede na informacije vpisne službe o številu prijav za študijsko leto 20010/11 bo vpis na vseh treh programih po zaključenem 1. vpisnem roku nad pričakovanji. Na 50 vpisnih mest na vsakem od programov je na redni študij prijavljenih 81 poslovnih sekretarjev, 54 strojnikov in 61 prijav za program gozdarstvo in lovstvo. Na nobenem od programov ne nameravamo omejiti vpisa, ker pa se nekateri prijavljeni kandidati kasneje premislijo in ne pridejo na vpis, pričakujemo v jeseni tudi še nekaj prostih mest. Za izredni študij se kandidati praviloma odločajo v jesenskih rokih. Naše aktivnosti so usmerjene v izvajanje prenovljenih, modularnih in kreditno ovrednotenih višješolskih programov. Želimo pridobiti nov višješolski program s področja turizma, nadaljujemo z razvijanjem ponudbe nadstandardnih programov ter poslovanjem po standardih spremljanja in zagotavljanja kakovosti. Ravnateljica Nada Vadnov, univ.dipl.psih Prebudimo našo občino Že dolgo je od tega, od kar smo našo občino lahko uvrščali med občine z najbolj razvitim gospodarstvom. Takrat smo bili v samem vrhu, danes pa smo se na žalost znašli na samem repu. Predvsem starejši občani se s ponosom spomnijo naših nekdanjih gospodarskih ponosov Toka,Transporta,Lesonita in številnih drugih. V nekdanji skupni državi nam je šla na roko tudi bolj prepustna meja s sosednjo Hrvaško. Reka z njenim zaledjem je predstavljala velik del trga za kmete in njihove pridelke. Po razpadu bivše Jugoslavije pa se je mejni režim spremenil, kar ni prizadelo le kmetov ampak tudi številna podjetja, ki so izvažala v tedanjo skupno državo. Pomanjkanje gospodarske aktivnosti v naši občini ni nikakršna skrivnost. Prav zaradi tega smo v OO SD Ilirska Bistrica, v okviru našega lokalnega odbora ustanovili »Svet za gospodarstvo«. Delovanje odbora ni namenjeno le gospodarstvenikom, ki lahko s svojimi predlogi sodelujejo pri ponovnem razvoju občine ampak vsem, ki imajo dobre in uporabne zamisli. V svetu za gospodarstvo bomo veseli vsakega, ne glede na strankarsko pripadnost, prav tako nam ni pomembno od kje ideje in zamisli prihajajo. Pomembno je le, da končno spravimo na noge naše gospodarstvo in celotno občino. Zato vabimo vse, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našo občino, se lahko oglasijo v naših prostorih na Jurčičevi 1 vsak ponedeljek od 17.00 do 18.00 ure. Z nami lahko navežete stik preko el. pošte (sdbistrc@gmail.com) pa tudi na Face book-u (OO SD Ilirska Bistrica). Veseli bomo vašega obiska pa tudi besed na elektronskih medijih. Kakorkoli. Pogoj za gospodarski razvoj ni le vrhunsko znanje. Za vsak uspešen posel so enako pomembni dobri medčloveški odnosi in nova poznanstva. Mi v OO SD Ilirska Bistrica se tega zelo zavedamo, zato skušamo vsako leto organizirati čim več, bodisi družabnih dogodkov, kot tudi aktivnosti s katerimi osveščamo naše občane o tem, kaj naša občina lahko ponudi, kje so naše možnosti in prednosti. Organizirali smo izlet na Brione, srečanje poslancev na Moli, okroglo mizo s kmetijskim ministrom o prednostih, težavah, priložnostih in ovirah pri razvoju naše občine. Prepričani smo, da je naše delo obrodilo sadove. Na zadnjem zboru stranke se nas je zbralo več kot 50. Na zboru smo potrdili predlog, da bo na jesenskih lokalnih volitvah za župansko mesto pri OOSD Ilirska Bistrica kandidiral predsednik OOSD Ilirska Bistrica, Emil Rojc. Istočasno smo izbrali tudi kandidate za svetniško listo SD. Emil Rojc je v ponedeljek 12.4. sodeloval pri okrogli mizi, kjer smo gostili ministra za delo družino in socialne zadeve Ivana Svetlika. V OOSD Ilirska Bistrica smo predvsem veseli dejstva, da se ljudje udeležijo takih dogodkov z velikim zanimanjem. Navsezadnje, so na to pokazala številna vprašanja zastavljena ministru s stani publike. Spoštovane občanke, občani, drage Primorke, Primorci. Dovolj je bilo pasivnosti v naši občini! Dovolj je čakanja na avtocestolDovolj je izjav v slogu: »Sej tukej nikdar ne bo nč«. Stopimo skupaj,močnejši bomo; z voljo in delom lahko veliko storimo! Borut Rojc d,©,©» NAJEM VOZIL -NAJEM VOZIMO ,8) IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH (“^™^?aBUU9a) NAJEM UČILNICE Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica gsm: 031 644 242, 041 457 125 28 30. april 2010 NE PREZRITE - DOGODKOV Promocija Mihelčičeve obletnice KETŠD Alojzij Mihelčič, Harije .... V letošnjem letu praznujemo 130-letnico rojstva slovenskega skladatelja Alojzija Mihelčiča, ki se je rodil v Harijah. Njegova glasbena zapuščina obsega 430 skladb, med katerimi je 296 cerkvenih, veliko skladb med posvetnimi pa je tudi ponarodelih. Njegova najbolj znana pesem je zagotovo »Polje, kdo bo tebe ljubil«, katere priredbo, ki jo je prispeval Dimitrij G rij, bodo prepevali nastopajoči ob zaključku vsakega koncerta letošnje občinske revije pevskih zborov in skupin. Pobuda za organizacijo občinske revije pevskih zborov in skupin seje pred devetindvajsetimi leti rodila prav v Harijah in po daljšem premoru se v letošnjem Mihelčičevem letu ponovno vrača v Harije. V nedeljo, 20. junija se bo v Harijah zaključil tretji koncert letošnje občinske revije, ki bo posvečen ljudskim pevcem. Prav zato si člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij še bolj prizadevamo za promocijo projekta, ki ga je podprl tudi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. V soboto, 17. aprila, so člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij predstavljali projekt v Logatcu (na fotografiji). Drage bralke in bralci, prisrčno vabljeni v nedeljo, 20. junija v Harije ! Bioterapija po metodi Zdenka Domančiča Bioenergija je kozmična energija, univerzalna življenjska sila, prisotna povsod okoli nas. Pred 5000 leti sojo Indijci poimenovali prana ali dih. Na Kitajskem ji rečejo či. Pri bioterapiji jo uporabljamo za uravnoteženje in krepitev človekovega energijskega polja. Naša terapija temelji na balansiranju energije v telesu, na uravnovešanju avre. Bioterapevt je le inštrument, medij, ki zna vzeti in posredovati informirano bioenergijo. Ta energija je namenjena zdravljenju vseh bolezni. Metoda je bila znanstveno preizkušena leta 1984 v Zagrebu, na bolnikih, ki jim uradna medicina ni mogla pomagati. Z metodo so bili uspešno ozdravljeni bolniki z gangreno, ki velja še danes za neozdravljivo bolezen. KJE ? Turistična kmetija Ivankotovi, Prem 65 KDAJ? Terapije bodo potekale štiri dni zapored : od 10.5. do 14.5. v popoldanskem času od 17h do 20h Kontakt in dodatne informacije : 031 624 322 www.studio-lazarus.com Udeležba je mogoča izključno ob predhodni telefonski prijavi. VJ^asu zoomhigD p ©h ©(is irtia Snežnik Dodatne informacij e: POOBLAŠČENI ZASTOPNIK: " 9|l* ■ ' m Mladinski odsek PD Snežnik Ilirska Bistrica vabi na: 11. ftACadi*s({i gorniški taGor ZmteŠHica 2010 2*. 7.-31.7.2010 |P s - pri mentorici planinske skupine na vaši šoli -po telefonu: Andrej Novak (041 804 920) S:;1 po e-ppgti: pdsneznik@gmaiI.coTn - n.i modmmžju: www.pd.snozrak.si ;;; Cena osemdnevnega taborjenja znaša 125 €. V okviru tabora bo izveden tečaj/planinske šole. Kaj še čakaš, pridruži se nam! nik - Snježnik. Predsedniki omenjenih društev smo se zavezali, da bomo pri svojih oblasteh povprašali o možnostih, da pot vsaj za en dan v letu ponovno odpremo, da se planinci na sredini srečamo, poveselimo, odpremo in prestopimo mejo ter na- daljujemo pot: Hrvatje na Snežnik, Slovenci pa na Snježnik. Na Snežniku tradicionalna drugi vikend v marcu organizirajo vajo gorskih reševalcev, seveda v zimskih tehniki reševanja. Letos so preizkušali še reševanje izpod snega z lavinskimi psi. Naj ob tej priložnosti povem, da GRS skupina Ilirska Bistrica letos praznuje svoj 20 jubilej. Beležimo dvajsetletno uspešno, prostovoljno, požrtvovalno, človekoljubno delovanje na področju iskanja in reševanja ponesrečenih v gorah ter težko dostopnih področjih v naši občini in izven nje. Želimo jim čim več vaj in čim manj resnih akcij v tem in v prihajajočih letih! Darinka Dekleva, predsednica ••••• Drugi vikend v marcu je bil kar tri desetletja rezerviran za organizacijo Zimskih pohodov na Snežnik, ki ga je organiziralo in izvajalo PD Snežnik iz Ilirske Bistrice. Po njem je naše mestece in njegova gora postala znana daleč naokoli. Še danes, pet let po organizaciji zadnjega vzpona se oglašajo oddaljeni planinci, ki v tem času preverjajo vreme in razmere, kako varno priti na zasneženi Snežnik ali je zavetišče odprto ipd... Oskrbnik koče Slavko Škobrne poroča, da je vsak vikend v zimski sezoni v »zimski vzpon«. Povedal je, da se ob sončnih koncih tedna izmenja v koči tudi okoli 200 obiskovalcev. Če naredimo malo statistike, kmalu ugotovimo, da Snežnik obišče pozimi prav toliko ljubiteljev snežnih razmer, kot v boljših časih Zimskih vzponov. Letos je bila ena najbolj množičnih skupin združena skupina iz Reke. Na skupnem avtobusu so si delili mesto planinci iz PD Duga, PD bodo navado gojili in ohranili. Med Kamenjak in PS Bazovica. To je bila potjo navzdol je pogovor med letos njihova že druga skupna pot nami prešel v nostalgijo o časih, ko v hribe. Ker se imajo skupaj lepo, smo imeli Pot prijateljstva Snež- NORMANN garažna in industrijska vrata Jubilejna vrata V Odlična kakovost po neverjetni ceni ^ Garažna sekcijska vrata M-vodoravni motiv, površina VVoodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hormann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm. 875€ BLTiD.p.a. upi^ma INDUSTRIJSKA, GARAŽNA, POŽARNA IN 2RAKJTESNA VRATA BLT D.D.O. IDRIJA Lilica Sv. Barbare 6, SZBO Idrija Tel.: + + 3B6 (0)5 374 36 60 N.C. FAXt + + 2SS (O)S 377 39 AS E-mail: blt@blt.si, www.blt.si 929€