liha ja
vsak masec enkrat.
Uredništvo In uprav« niifvo |ov Salentaur« govi ulici S|l.
Oglasa a raiuna po po» am «anlku.
srna Makse * Ljubljani.
. uradnik: elkoviak.
Glasilo Pokrajinske sveie društev hišnih posestnikov
ijo v Ljubliani.
itev. 4.
Ljubljana, 20. aprila 1922.
% ^
TV
<5
Lelo II.
VABILO
k
rednemu občnemu zboru »Prvega društva
hišnih posestnikov« v Ljubljani
ki se vrši
v nedeljo 21. maja 1922 ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Odobrenje odborovega poročila v preteklem letu.
2.	Sedanji položaj hišnih posestnikov.
3.	Poročilo o novem stanovanjskem zakonu in predlogih za pravilnik k temu zakonu.
4.	Računski zaključek za leto 1921 iu proračun za tekoče leto.
5.	Volitev odbornikov.
6.	Volitev treh pregledovalcev računov.
7.	Določitev članarine za leto 1922.
8.	Sprememba društvenih pravil.
9.	Slučajni predlogi.
A ko bi bil prvotno določeni občni zbor nesklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi, ki bo sklepal ne glede na število navzočih članov.
Dasiravno je že sama dolžnost vsakega hišnega posestnika, da se sigurno udeleži tega zbora, kjer poda odbor natančno poročilo o svojem delovanju in o storjenih korakih glede zboljšanja našega položaja, vendar poživljamo tem potom prav vse hišne posestnike ljubljanske in okoliške, da se tega shoda udeleže prav vsi posestniki, ne glede na to ali so že naši člani ali ne. S tem, da pridejo na shod pokažejo svojo pažnjo do društvenega delovanja in da se zavedajo svojih stanovskih interesov. Razen običajnega dnevnega reda se bo na zboru razpravljalo o potrebnih korakih za naše nadaljno delo, zlasti o novem stanovanjskem zakonu, ki nam je zopet vzel pravico prostega razpolaganja z našo imovino za nadaljna tri leta.
Ako predstavniki privatne lastnine pripuste protestovati političnim strankam proti zaščiti privatne imovine, se utegne pripetiti, da se bo sedaj odobreni stanovanjski zakon podaljšal še za nedogleden čas. Tako pravo jasno koraka v komunizem, ki ga povzročajo politične stranke, ki upravljajo državo. Občni zbor je mesto, na katerem posestniki podamo svoje nasvete in želje, povemo pa tudi lahko jasno in odkrito, če smo zadovoljni z delovanjem sedanjih političnih strank in kako stališče naj hišni posestniki zavzamejo v
lem pogledu v prihodnje. Našo lastnino se hoče še nadalje izročiti v upravo našim protivnikom, zato je dolžnost prav vsakega hišnega posestnika, da pride na naš shod in s lem pokaže solidarnost in stanovsko zavest hišnih posestnikov.
Vaša dolžnost je, da pridete vsi na zbor, ki naj ho obenem shod vseh ljubljanskih in drugih hišnih posestnikov, da ponovno protestiramo proti nam storjenim krivicam.
K prav polnoštevilni udeležbi vabi najvljudneje	odbor.
Mi
Aleksander 1.,
po milosti božji in narodni volji
kralj Srhov. Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni odbor na podstavi člena 130. ustave sklenil v XXX. redni seji, ki jo je imel dne 15. decembra 1921, in da smo Mi potrdili in potrjujemo, da je uredbi o stanovanjih in zakupih zgradb vobče z dne 8. aprila 1921* in z dne 21. maja 1921** izpremeniti in da se glasita;
Zakon o stanovanjih.***
Člen 1.
Za ureditev vseh najemninskih odno-šajev zgradb in drugih prostorov stopajo v veljavo predpisi občili zakonov, ki so veljali v posameznih delih kraljevine pred letom 1914, z nastopnimi omejitvami.
Člen 2.
Do dne 1. jamiarja 1923 veljaj» predpisi uredb o stanovanjih in najeinih zgradb vobče z dne 8. aprila 1921 in z dne 21. maja 1921, izvzemši člen 24. uredbe z dne 21. maja 1921, ki se razširja na vse ozemlje s tem, da velja do dne 1. januaija 1925. Istotako odvzame stanovanjsko oblastvo stanovanja onim najemnikom, ki imajo več nego 1,500.000 dinarjev imovine ali 60.000 dinarjev rednih letnih dohodkov, a nimajo v državi svojih hiš, ako v roku, ki ga jim določi stanovanjsko obla-
* Ta uredba je bila razglašena v Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 81, izdanih dne 12. aprila 1921, za ozemlje stare kraljevine Srbije in Črne gore.
** Uradni list pod št. 202 iz leta 1921.
*** Razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 41, izdanih dne 23. februarja 1922. (Prilog VII. — 1922. — Objavljen v Uradnem listi: štev. 28 dne 24. marca 1922, št. 71.
stvo, ki pa ne sme biti daljši od dveh let, ne /.grade hiš za svoje stanovanje.
Člen 7. uredbe o stanovanjih in naje-mih zgradb vobče z dne 8. aprila 1921* * je treba razumeti tako, da se jemlje za merilo vsota neposrednega davka za leto 1920/1921, ne glede na eventualne poznejše izpremembe v davčni stopnji.
Členu 16. uredbe o stanovanjih in najemih zgradb vobče z dne 8. aprila 1921** se dodaja to-le določilo:
Lastniki lokalov za opravljanje trgovine ali obrta, ki so oddali te lokale pred vojno ali med vojno, imajo pravico odpovedati najemniku, ako izpolnijo te-le poboje:
1.	če je fak lokal lastniku ali njegovim otrokom potreben za delo v njem;
2.	če je bil oni, ki zahteva lokal, do konca poslednje vojne izučen trgovec ali obrtnik, in
3.	če so bili bodisi lastnik, bodisi njegovi otroci med poslednjo vojno v vojaški službi.
Tako dobljenih prostorov ne smejo lastnik ali njegovi otroci oddajati drugemu, nego jih morajo uporabljati za namene, za katere so se jim tudi odstopili po prednjih pogojih.
Člen 3.
Od dne 1. januarja 1923 do dne 1. januarja 1925 pridrže vsi najemniki stanovanj in lokalov za poslovne prostore ta stanovanja in te lokale za dotedanje ali za sporazumno določene najemnine ali pa za cene, ki jih določi razsodišče, al#o se najemnik in najemodajalec ne moreta sporazumeti.
* Člen 7. te uredbe slove:
Osnovna najemnina, pomnožena s številom 3, daje najvišjo stopnjo pri najemih za stanovanje po tej uredbi. Ako plačuje najemnik preko 1200 dinarjev neposrednega davka, se pomnoži osnovna najemnina s številom 5.
** Člen 16. te uredbe slove:
Najemi zgradb in drugih prostorov za industrijsko, trgovsko in profesionalno uporabo, sklenjeni v času od dne 12. julija 1914 do vštetega dne 30. aprila 1919, prestanejo veljati in lastnik sme zahtevati, naj se najemnik izseli, ako sta izpolnjena la-le pogoja:
a)	če je lastnik sam opravljal obrat do dne 12. julija 1914 in ga hoče sedaj sam nadaljevati, in
b)	če se je udeležil vojne kot vojaški obveznik.
Razsodišče rešuje spore o višini najemnine, vpoštevaje krajevne razmere, stanje in vrednost zgradbe, pravično amortizacijo vložene glavnice, davke in ostale stvarne in osebne razloge lastnikove, najemnikove in oseb, ki stanujejo z njim v istem stanovanju, pa niso najemnikovi rodbinski člani.
Sestava in postopek razsodišča se predpiše s pravilnikom. Z istim pravilnikom se predpiše tudi lastnikov delež pri dohodku od posameznih stanovanjskih delov, ki jih oddajajo najemniki, in način, kako se sklepajo te oddaje.
Člen 4.
Zaradi preskrbovanja s stanovanji onih oseb, ki nimajo stanovanja, ima stanovanjsko oblastvo pravico razpolagati z vsemi stanovanji, ki se izpraznijo kakorkoli, nadalje s stanovanji onih najemnikov, ki imajo v istem kraju svojo novo zgradbo, po členu 7. tega zakona oproščeno vseh omejitev.
Ko se dodeljujejo stanovanja, ne določa najemnine stanovanjsko oblastvo, nego prvenstveno jo določajo stranke sporazumno; ako pa nastane spor, jo določi razsodišče.
Člen 5.
Najemodajalec ima pravico odpovedi, tudi pri dodeljenem stanovanju, po splošnih zakonitih predpisih kakor tudi ob pogodbenem najemu, in sicer samo, če izgubi najemnik s svojim ponašanjem pravico stanovanja po splošnih zakonitih predpisih ali če zaostane v izpolnjevanju svojih obveznosti zaporedoma dva meseca. Za odpoved, ako se zidajo nove zgradbe namesto starih, ki jih je podreti, se ne zahtevata ta dva pogoja.
Lastniki lokalov za opravljanje trgovine ali obrta, ki so oddali te lokale pred vojno ali med njo, imajo pravico odpovedati najemniku, ako je tak lokal potreben lastniku ali njegovim otrokom za delo v njem.
Istotako sme lastnik stanovanja odpovedati stanovanje najemniku, ako ga neizogibno potrebuje za osebno stanovanje, a stanuje sedaj kot najemnik v tujem stanovanju.
Natančnejša določila o selitvah najemnikov v takih primerih se predpišejo s pravilnikom.
Člen 6.
Posle glede dodeljevanja stanovanj opravlja stanovanjsko oblastvo, ki se ustanovi pri posameznih občinskih upravah, odnosno upravnih oblastih po pravilniku.
Pritožbe zoper odločbe stanovanjskih oblastev in zoper odločbe razsodišč smejo pravdne stranke samo, ako se niso sklenile te odločbe enoglasno, vlagati na prejšnjem ozemlju kraljevine Srbije in Črne goer in Vojvodine pri ministrstvu za socialno politiko, v ostalih pokrajinah pa pri pokrajinskih upravah.
Pri ministrstvu za socialno politiko in pri pokrajinskih upravah je ustanoviti posebna sodišča za pretresanje in reševanje odločb, zoper katere se je vložila pritož ba; njih odločbe so izvršne.
Pritožbe se vlagajo neposredno pri stanovanjskem oblastvu v osmih dneh po priobčitvi odločbe; dan priobčitve se ne všteva. Pritožbe, ki se ne vlože neposredno pri stanovanjskem oblastvu ali pa se vlože pozneje, se ne vpoštevajo. Pritožbe, poslane po pošti s povratnim recepisom na naslov stanovanjskega oblastva, se smatrajo za vložene pri oblastvu.
Člen 7.
Za nove zgradbe v zmislu uredb o stanovanjih in najemih zgradb vobče z dne 8. aprila 1921 in z dne 21. maja 1921 veljajo še nadalje določila teh uredb. Toda za nove zgradbe se ne smatrajo one, za katerih gradnjo ali popravilo je uporabil Lastnik posojilo odbora za obnovo Beo grada.
Člen 13. uredbe o stanovanjih in najemih zgradb vobče z dne 21. maja 1921 se dopolnjuje v toliko, da se rok, določen v členu 1. uredbe o pospeševanju produkcije novih stanovanj z dne 19. julija 1920: podaljšuje do konca leta 1925, pri čemer veljaj otudi ostali predpisi te uredbe.
Člen 8.
Prestopki posameznih določil tega zakona in pravilnikov, izdanih na njega podstavi, se kaznujejo v denarju. Kazni ne smejo biti višje od 15.000 dinarjev, raču-nijo pa se po imovinskem stanju prestopnikovem. Kazni se izrekajo v korist fonda za zidanje malih stanovanj.
Všina kazni za posamezne prestopke kakor tudi oblastvo, ki naj izreka in izvršuje kazni, se predpišeta s pravilnikom.
* Uradni list pod št. 291 iz leta 1920.
(Konec prih.)
Zoltanle zovottuolnln.
Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani je glede potrebe požarnega zavarovanja izdalo podrejenim političnim oblastvom naslednje
POZIVE:
Predsedstvo poverjeništva za notranje zadeve je v okrožnici z dne 24. marca 1921, št. 3400/pr. med drugim naročilo naslovljenim uradom, da potom občinskih in župnih uradov poduče ljudstvo, da zviša zavarovalnino proti požaru in drugim elementarnim nezgodam, ker so zavarovalnine sklenjene pred vojsko z ozirom na sedanje razmere tako majhne, da pri even-tuelni nesreči skoro ne pridejo v poštev.
Iz poročil, ki sem jih prejel v zadnjem času, vidim, da ta poziv deželne vlade ni imel pri ljudstvu nobenega uspeha in da ga isto sploh ni uvaževalo. Pred kratkem se je namreč pripetilo zopet nekaj požarov, pri katerih gre škoda na milijone, a zavarovalnina znaša le nekaj tisoč kron.
Naslovljene urade poživljamo, da uvodoma citirano okrožnico ponovno razglase med ljudstvom in ga, opozarjajoč na zadnje velike požare v Sloveniji, ponovno in ob vsaki nudeči se priliki opozore, da zviša zavarovalnino. Premije, ki se plačujejo, so primeroma tako nizke, da jih bo vsakdo lahko utrpel.
Ljudstvo naj se nadalje opozori, da bo pokrajinska uprava pri vseh prošnjah za podporo pri požarih itd., upoštevala v prvi vrsti le one prosilce, ki bodo dokazali, da so primemo sedanjim razmeram zvišali tudi zavarovalnino. Kdor pa noče sam v svojo korist ničesar storiti in se primerno zavarovati proti nesreči, naj tudi ne pričakuje, da mu bo država priskočila na pomoč, kadar ga zadene nesreča.
Zvišajte zavarovalnino proti požarom in drugim nezgodam. Pokrajinska uprava oziroma bivša deželna vlada je potom političnih in policijskih oblastev že parkrat pozvala ljudstvo, naj sedanjim razmeram odgovarjajoče zviša tudi zavarovalnino proti elementarnim nezgodam, zlasti proti požaru. Uspeh teh pozivov je bil dosedaj le neznaten, ker se še vedno dogajajo slučaji, da znaša škoda, ki jo je posamezniku povzročil požar, več stotisoč kron, medtem ko je zavarovalnina primeroma le majhna. Sredstva, ki jih je imela pokrajinska uprava na razpolago za podpore v elementarnih nezgodah, so bila že v prejšnjih letih primeroma majhna; v letošnjem letu so pa še manjša, ker je tozadevna postavka v proračunu za leto 1922 znatno reducirana. Pokrajinski upravi vsled tega tudi v nujnih slučajih ne bo mogoče, da bi prizadetim naklonila državno podporo, ali vsaj ne v večji izmeri. Ker se bliža poletni čas, v katerem po navadi vsako leto izbruhne v Sloveniji več požarov, sem političnim i« policijskim oblaktvom naročil, naj znova pozovejo ljudstva, da zviša najemnino.
Hišni posestniki se v njih lastnem interesu radi tega pozivajo, da nemudoma zvišajo zavarovalnino za svoje hiše in druga poslopja, kakor tudi, da zavarujejo vse premičnine. Vsekakor kaže dandanes vsa poslopja zavarovati za vso stavbeno vrednost. Vsa potrebna pojafenila v tem pogledu se dobe v pisarni Pokrajinske zveze društva hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5/1. Opozarjamo tudi na inserat Zavarovalnice in pozavarovalnice »Triglav« v današnji številki tega lista, katera zavarovalnica daje hišnim posestnikom razne ugodnosti in posebne popuste.
OUotenje Mii In drago.
V zadnji seji obč. sveta je pri razpravi o uvedbi davka na nezazidane parcele posegel v razpravo tudi občinski svetnik Iv. Frelih in izrekel dvom, da bi se s tem davkom pospešilo stavbeno gibanje. Mesto, da bi se kakor misli predlagatelj tega davka, parcele pocenile, se bodo nasprotno samo podražile, če ne več, pa vsaj za toliko, kolikor bo znašal navedeni davek, ker lastniki parcel radi slabe valute vkljub davku ne bodo pripravljeni stavbišč prodati. Na drugi strani pa je ta davek krivičen, ker marsikdo bi bil pripravljen svoje zemljišče prodati, a ne more dobiti kupca, ker je nakup parcele združen vedno z raznimi težkočami. Ker se je imenovanemu občinskemu svetniku že v finančnem odseku posrečilo izposlovati oprostitev tega davka za vrtove in za dvorišča pri že postavljenih hišah in vilah, katerih
obdafienje se je tudi v načrtu predlagalo, se je končno omejil na predlog, da se mora od obdavčenja izvzeti vse tiste parcele, na katerih se nahajajo vrtovi v obrtne ali poljedelske namene t. j. v prvi vrsti vrtovi v Trnovem in Krakovem, na katerih se že od nekdaj prideluje zelenjava za mesto. Če bi se tudi te vrtove obdavčilo, bi s tem samo pospešili podražitev zelenjave. Zahteval je torej, da se v naredbi jasno izreče, da se ti vrtovi oprostijo obdavčenja. Ker pa se predlagani davek ne omejuje na nikako dobo let, je zahteval, da se navedeni davek vpelje samo za poskušajo za dve ali največ tr leta, ker po tej dobi bo plačilo tega davka še bolj krivično, ko za nakup parcel ne bo več ponudnikov. Pri razpravi o najetju posojila 12 milijonov za zidanje uradne hiše na Vodnikovem trgu, je obč. svet. Frelih temu odločno ugovarjal, povdarjajoč pri tem, da je treba v pivi vrsti določiti prostor in načrte za novo magistratno poslopje, z navedeno stavbo bi se pa samo nekaj mag. uradov spravilo v novo poslopje, potem bi prišli zopet na vrsto z enako zahtevo tudi drugi uradi, tako da bi končno mesto enega skupnega magistrata imeli na enkrat lahko 4 rotovže. Izrekel je pomisleke pri stavbi tudi radi tega, ker so mestne finance veliko prešibke, da bi se sedaj naenkrat zazidalo brez pravega programa tako veliko vsoto. S to zidavo se tudi ne bo pospeševala privatna stavbena podjetnost, ker privatnik bo moral obresti sam plačevati, medtem ko jih bodo tukaj ljubljanski davkoplačevalci. Ravno radi drugih novih bremen je občinski svetnik Frelih svaril, da bi se kar naenkrat davkoplačevalce tako zelo obremenilo, ko mestna občina komaj zmaguje stroške za svoje uslužbence in druge potrebščine. Treba pa je tudi natanko določiti, kaka stavba je primerna za zazidavo Vodnikovega trga, ne pa priti s takim polovičarskim delom. Stanovanjski bedi bo s to zidavo malo odpomagano.
iz noilli orttnizad].
Občni zbor društva hišnih posestnikov na Jesenicah se je vršil, kakor smo že poročali dne 15. januarja t. 1. pri g. Tancarju na Jesenicah, ki je bil prav dobro obiskan in ponovno se je pokazala zavednost hišnih posestnikov na Jesenicah za stanovske interese in za smotreno delo. Občni zbor je otvoril predsednik g. M. Žnideršič, ki je po običajnem pozdravu v daljšem govoru pojasnjeval, da društveni protesti, telegrami na ministra dr. Kukovca in na demokratski klub v Beograd ter druge resolucije niso imele pravega uspeha. Kljub vsem ugovorom in posredovanjem se je zakon o stanovanjih podaljšal do 1. januarja 1925 in sicer zopet samo najemnikom v korist. Predsednik pa radi tega ne obupava, temveč priporoča in poživlja, da se hišni posestniki še naprej borijo za svojo lastnino in ne odnehajo od tega, dokler ne pridejo do svojih pravic, za kar so pripravljeni vsestransko delovati in se ne strašiti nikakih bojev. Predsednikovo poročilo se vzame z. odobrava-
njem na znanje. Nato poda poročilo o dni štvenem delovanju tajnik, glasom katerih je imel društveni odbor 13 sej, 4 sestanke in 3 shode. Odbor je izposloval od poverjeništva za socijalno skrb v Ljubljani dvema posestnicama denarno podporo. Dalje je društvo pridobilo požarnim hrambam ua Jesenicah, Koroški Beli in Hrušici za nabavo gasilnega orodja potrebno podporo vsaki po 733 K, in sicer od zavarovalnic Jugoslavije, Assicurazioni Generali, Dunava in od Kranjske industrijske družbe. Tudi tajnikovo poročilo se jednoglasno odobri. Nadalje poroča blagajnik o denarnem prometu, in sicer, da v društvu ni bilo drugih dohodkov kakor vstopnina in članarina,* stroški pa za razne društvene zadeve, pisarno itd. Tudi to poročilo se odobri. Nato poroča pregledovalec računov g. Hafner, da je pregledal račune, ki jih je dobil v najlepšem redu in da je iz poslovanja razvidno, da je društvo pridno delovalo ter obenem priporoča, naj vsak dela, da se društvo pospeši, da bo mogoče še nadalje delovati. Občni zbor je dalje sklenil, da se članarina zviša od 10 na 20 K. Nato se vrši volitev novega odbora, in sicer so bili izvoljeni: gg. Jože! Javorški za predsednika, Franc Bertoncelj za podpredsednika, Davorin Tancar za tajnika in Anton Ropotar za blagajnika. Za odbornike pa:	gg. Matija Kobentar,
Martin Žnidaršič, Čufar Andrej, Anton Kastelic, Ivan Jenko in Ivan Udir. Za pregledovalce računov so bili izvoljeni gg.: Poženel Franc, Alojz Novak in Dečman Mihael. Nato g. predsednik zaključi zborovanje s pozivom na nadaljnje delo. Hišni posestniki na Jesenicah pa so zopet pokazali drugim hišnim posestnikom pot, po kateri moramo hoditi, če hočemo priti do našega cilja.
Trbovlje. O stanovanjskih razmerah v Trbovljah se je dosti govorilo, pisalo in v javnosti razpravljalo. Stanovanjske prilike v občini so z ozirom na veliko industrijo jako otežkočene, ker se je v stari Avstriji vse premalo skrbelo, da bi dobili delavci, uradniki, učitelji itd. najprimitivnejšim zahtevam primerna stanovanja. Rajna Avstrija je opetovano poslala svoje strokovnjake v našo občino. Več tednov trajajoči tozadevni ogledi od strani vlade niso imeli nobenega faktičnega uspeha. Zadnji izvoljeni občinski zastop je sicer oral neplo-dovito ledino, a le z malim vspehom. ker go merodajni činitelji niso dosledno podpirali. — Po preobratu se je tudi že mnogo pisalo, a tudi sedaj ne pričakujemo velikega uspeha. Saj se ne morejo grehi 50 let stari v kratkem času popraviti. — Stanovanjska mizerija je prikipela do vrhunca. Tukajšnji rudnik bi moral graditi najmanj še 60 hiš za delavce in poduradnike, če bi se hotelo odstraniti najkričeče nedostatke. Tega pa menda trboveljska premogovna družba ne bode storila, ker si je zamislila lažjo pot. Ona namreč prepušča zidanje poslopij za najemnike privatnikom, plača svojim mdarjem mesečno 25 K stanarine, si olajša s tem svojo vest in si prihrani milijone. Danes stane stanovanje za oženjenega rudarja pri rudniku, če premogovna držba zida, približno 160.000 K.
družba pa plača raje omenjenih 25 K mesečno rudarju, ter si prihrani pri eni osebi 775 K mesečno. — Oglejmo si danes zasebnega hišnega posestnika. V celi občini ni posestnika, ki bi gradil hišo za najemniku. Davčni vijak je tako grozen, da nekateri hišni posestniki sploh ne zahtevajo stanarine od svojih najemnikov, samo, da jim ni treba plačati hišnonajemninskega davka. Kljub vsem jako lepim stanovanjskim predpisom bo še vedno v rudniških, kakor v zasebnih stanovanjih stanovalo v eni sobi 8—10 oseb in sicer v takozvanih luknjah , dostikrat brez oken in najprimitiv-nejših higijeni čnih naprav. Zasebnemu hišnemu posestniku se danes nalaga vse, kar ga ovira pri graditvi novih hiš. Na-pram njemu se nastopa kruto, rudniku pa je vse dopuščeno. Zasebni hišni posestnik-revež plača hišnonajemninski davek, md-nik-miljarder je tega davka oproščen. — Vprašamo vlado, kako pridemo zasebni hišni posestniki do tega, da moramo skrbeti rudarskim delavcem stanovanje, ali bi v enakem slučaju preskrbel rudnik delavcem hišnih posestnikov stanovanje? — Hišni posestniki zahtevajo, da skrbi industrija za svoje ljudi in da se da hišnim posestnikom pravico, prostovoljno najemati, ozir. odpovedati najemnike. Za čas pa, ko bode rudnik zgradil za svoje delavce primerna stanovanja, naj plača privatnim posestnikom ono stanarino, ki je enaka 6'i obrestim od stavbene svote 160.000 K, t. j. 9600 K na leto ali 800 K na mesec za delavsko obitelj. S tem bi se šele deloma popravila krivica, ki jo trpijo hišni posestniki v Trbovljah. — Tudi hišno-najemninstri davek z dokladami je tako ogromen, da najemščina, katero dobi hiš. gospodar od najemnikov', komaj zadostuje za davek, hišno zavarovalnino in dimnikarja. Za popravila mora hiš. posestnik najeti posojilo. Tisti, kateri nima nobenih denarnih virov, je primoran prodati svojo hišo, če noče, da mu jo sčasoma drugi prodajo. Taki slučaji so se že prigodili v tej dolini in čujejo se zopet novi. Naša želja je, da se uvede davčni sistem, po katerem bodo davki prilagođeni dejanskim življenjskim in gospodarskim razmeram posameznikov. —
Več hišnih posestnikov.
Občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani se vrši v dvorani Mestnega doma, ker se velika dvorana hotela »Union« prenavlja, na kar se na tem mestu ponovno opozarja hišne posestnike radi pravočasne udeležbe na označenem mestu.
Hišni posestniki v Celju, kateri so zadnji dve številki »Mojega doma pomotoma dvakrat prejeli, se tem potom prosijo, da blagovolijo po en izvod blagohotno vrniti.
Društva hišnih posestnikov v Sloveniji se poživljajo, da takoj poročajo o občnih zborih in odborovih sejah, da o tem poročamo pravočasno v našem glasilu »Moj dom«. Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov' v Ljubljani.
tMilte „Ho] DomH!
Zavarovalnica in	TDIAI Alf**
pozavarovalnica	Kl\l LMW
ustanovljena po Slovenski banki v Ljubljani, Jugoslovanski banki v Zagrebu, Beogradu in New-Yorku, Živnostenski banki v Pragi, jugosl. veleindustriji itd.
MT zavaruje ~W
po najugodnejših pogojih proti škodam vsled poZara in proti transportnim Škodam ter prične v najkrajšem času tudi z zavarovanjem škod vsled vloma, nazgod, razbitja Sip, toCe, zakonitega jamstva in chomage.
Generalno zastopstvo za Slovenijo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 5/1.
pri Pokrajinski zvezi društev hišnih posestnikov.
Generalni zastopnik: Ivan Frelih.
Zastopstva v vseh vetjih mestih Slovenije. — Sprejema zanesljive In spretne
zastopnike.
Sedet društva: BEOGRAD. — Poslovno ravnateljstvo: ZAGREB. Preden sklenete zavarovanje, vpraSajte za pogoje In taJfe pri tej domači
zavarovalnici.
Medit, Rokove & Zonkl,
ore|:
A. Zanki sinovi.
Tovarna kemiinlh in rudninskih barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z.	Skladišče : Novisad.
Brzojavi: MERAKL LJUBLJANA.	Telefon : 64.
Emaflnl laki.	Pravi ffirnež. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federwelss), strojno olje, karbollnej, steklarski fn mizarski klej, pleskarski, slikarski In mizarski čopiči, kakor tudi drugi v
to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL« Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak.
»MERAKL«. Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo
trgovina z železnino Ljubljana, Dunajska cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo železa, cementa in okove za stavbe, peči, štedilnike In kuhinjsko opravo. Zmerne cene I
NajstarejSa slovanska
pleskarska in ličarka delavnica za stavbe, pohištvo, auto vozove in za vsa v to stroko spadajoča dela se priporoča
Ivan Bricelj
pleskarski in litarski mojster
— LJUBLJANA ---------------
Dunajska cesta 16. Dalmatinova ulita 2.
Cene zmerne, fina in točna izvršitev, za dobro blago jamstvo.

j Vodovodni instalater, kle- 1 \ por la krovec. I
- Zaloga škrlic (strešnikov) ^
Teodor Korit
Ljubljana
Poljanska cesta štev. s.
V
Z
v
F. & OKER
Središnjica: Ljubljana
Telefon štev. 17.
Podrušnl«:	M 3 C I b O T
Brzojavi: UHFRSPED Expozitura: RAKEK.
špedicija vsake vrste • Reeks-pedicije - Ocarinjenja - Skladišča - Redoviti zbirni promet Wien — Ljubljana - Specialni zbirni promet ix in v Ceho-slovaško.
:
■
8
8
■
8
S
■
8
S
■
8
■
8
S
S
/
*
qpppt
m Generalni zastop gg
Ep	Fp
»s vzajemne zavarovalne banke J*»
83
1 „SLflUliF“«uuBUflHi 1
83 sprejema zavarovanja proti požaru, gg vlomu in zavarovanja na doživetje
rq Rezervni fondi: K 125,000.000-—.
Bä Letna vplačana premija
K 55,000.000 -.
Eg Vsa pojasnila daje generalni zastop
gg banke „Slavije“ V LJUBLJANI“,
83
Gosposka ulice št. 12, v lastni hiši.
83
83
13
m
CQ
83
83
83
□a

i Ljubljanska kreditna banka
* Podružnice* Ljubljana - STRITARJEVA ulica 2. Delniška glavnica
' se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.	50,000 000
S Split, Celovec, Trst,
m Sarajevo, Gonca, Prodaja SFGČk B*axir©ds*e loterije. Rezervni zakladi
W Celje, Maribor, Bo-
x rovije,Ptuj,Brežice. Moj 8n. 2(1 in «3. Bizojaviii naslov: „Bama“, Uiiaiia. K 45,000.000.
Ljubljana, ielenburgotra ulica it. 1.
RodruSnke v Novem mestu.
Kapital K 20,000.000. — Rezerve okrog K 6,000.000.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantnije.
Deme vloge — nakup in piodaja: efektov, deviz, valut — eskoispt menic, terjatev, taktne — akreditivi — borza.