NAROD. Leto XXXI; -----—-- Upravnlitvo le v Kopitarjevih ulicah 5tev -.. !j Vaprejema naročnino, Inserate In reklamacij«. I n a e r a 11 »e računalo enostopna petitvrsta (doiilt. 12 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat II b, ia trlkrir 9 h, za več kot trikrat 8 b. f reklamnih noticah liane enostopna gurmondvraU b. — Pri večkratnem ob)avl|enja primeren popnil UprarnlSkega telefona iter. 188. - " Štev. 229. POLITIČEH LIST ZA SLOVENSKI r Uredništvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod čez dverliče nad llikarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UrednlSkega telefona iter. 74. V Ljubljani, v petek, 7. oktobra 1904. Ishaja vsak dan, ixvxemšl nedelje in prainike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejemaa: xa celo leto S« K, xa polovico leta 13 K, xa četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništv* prejeman: sa celo leto 20 K, xa pol leta 10 K, xa četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 b. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Kranjski deželni zbor. (Seja dne 7. oktobra 1904.) Galerije zopet polne. Na gaierijih je danes jako zabavno. Akademiki pripovedu jejo, da je nekatere klical k sebi neki slovenski liberalni pcs'anec, ki si rad odeva plašč rs (likalne fiti, ter jim zabičeval, naj no delajo nobenih melklicev, češ, da so medklici poslancem kazniivi a pet let ječe. Ta »prijateljska skrb« za galerijo vzbuia mnogo smeha, ker se takrat, ko je dr. Tavčar hujskal proti dr. Susteršiču, ni pokazala. Da, dasi Be izpreminjajo in dane s sedi dr. Tavčar na svojem deželnozborskem sedežu podoben obtožencu pred poroto javnega mnenja. Seja se seve tudi dane« ni tjčno pri čela. Ko je prečital zapisnikar zapisnik zad nje seje, ter je dež. glavar naznanil došle vloge, prišla je na vrsto i n t e r p e 1 a • c i j a d r. Kreka in tovarišev. Za ljubljanske obrtnike (Interpelacija dež. poslanca dr. Kreka in tovarišev na dež. predsednika.) Dne 1. decembra 1902 je bila popolnoma dovršena stavba novega justičnega poslopja v L ubljani. Večja in dražja dela so se oddala tujim, večinoma graškim obrtnikom. Za to je vredno najodiočnejše graje. A še ti mali obrtniki domačini, ki so dobili nekaj dela, do danes nimajo plačil«. Pred dvema letoma so že podali račun e ; pred poldrugim letom se je vrSila kolavdacija. Denarja pa ni in ni. Kaj pomenja zadrževanje skromnega zaslužka pri malem obrtniku, ki živi takorekoč ir rek v utt», je lahko misliti. Brez dvojbe se mora zadolžiti in plačevati najmanj 6%. Zasluženi denar mu pa brezobrestno leži pri brezsrčnem državnem delodajavcu. Vidi se, kakor da bi bili nalašč nameravali zavlače nje plačila, ker se jo že v prgodbo posta vila opazka, da se za zakašnjeno plačilo ne bo dalo nobenih obresti. V ti zadevi se ja že vprašala dež. vlada v trgovinski in obrtni zbornici. Dne 23.febr. in 4. maja 1. I. se jo govorilo o tem Vladni zastopnik je obetal, da se pospeši stvar, a do danes še ni nič. Pač pa so zvedeli cbit niki, da ae plačilo zavira z to, ker po 1'/» letu še ni sestavljen in pedpisan kclavdacijski zapisnik. To dejstvo govori najhujšo obsodbo birokratiškemu aparatu naše vlade, ki se v tem slučaju obnaša slabše, nego navadni zasebni špekulantje. Ca bi tudi bilo res, kar se trdi na pod lagi izjav dež. predsednika, da sedanja dež. vlada na Kranjskem Kranjcem ne zaupa, bi ta nezaupnost v navedenem slučaju vendar ne bila utemeljena, ker je delo malih obrtnikov že zvrštno in kolavdirano. L ozirom na to vprašamo: Ali hoče deželni predsednik ukreniti vse potrebno, da se obrtnikom takoj izplača zadrževani zaslužek pri novi justični palači. Dež. predsednik H e i n pravi, da bo tekem zasedanja pojasnil razmere, ki so bile merodajne, da se obrtnikom ni izplačalo in da bo dobil to informacije z Dunaja. (Res skrben dež. predsednik, da še sedaj ne ve, kako in kaj je s plačilom! Op. ured.) Za slovensko vseučilišče. Poslanec Hribar iu tovariši so vložili samoBtalni predlog za slovensko vseučilišče, ki se glasi: Vlada se poziva, da ustanovi v Ljubljani vseučilišče s pravoslovno, modroslovno in bogaslovno fakulteto. 1. Sklene se ustanoviti pravoslovne, bogoslovne in modrcslovne fakultete. 2. Izvoli se pod vodstvom dež. glavarja deputacija k cesarju. 3. Odsek petih članov naj stopi v stalni odbor za slov. vseučilišče. Na vrsto pride samostalni predlog dr Susteriiča in tovariiev o korespondenčnem uradu, ki se glasi: Dež. zbor naj sklene: C. kr. vlada se opozarja na deželi kranjski, odnesno njenemu ugltdu škodljive ne-dostatke pri c. kr. korespondenčnem uradu. C. kr. vlada se pozivlje. da temrnedo-statkom takoj energično cdpomora in popravi krivico, katero je navedeni c. kr. urad prizadel deželi kranjski. Govornik obžaluje, da se je odklonila v prejšnti seji nujnost. Kadar se gre za čast dežele, se ne sme razburjenosti polagati na led in treba je takoi dati izraza svoji skrbi za čast domovine. Včeraj je dalmatinski de želni «bor pokazal, kako se varuje čast de žele, če je žaljena n. pr. od cea namest nika. Niti deset minut ni mogel dalmatinski cesarski namestnik prestati v dvorani, tolika je bila odločnost daželnega zbora dalmatin skega. GDvornik pravi, da predlrg n|egov ni bil obatrukoijski, ker še ni bilo obstrukcije. Obstruirala je večina, ker je nujnost odklo nila in s tem zagrešila, da se za to več časa porabi, kakor je pa manjšina nameravala. Tudi o podpori bednemu prebivalstvu so ka< toliško narodni poslanci le kratko utemelje vali nujnost, a bila je tudi odklenjena. O Tavčarjevem govoru proti nuinosti predloga o korespondenčnem uradu pravi, da resno ni mogoče z mim debatirati. (Tavčar : „Z Vami pa!') Misel dr. Tavčarjevega govora je bila: Dr. Susteršič ima prav itd., a nisem ia to, ker take prikazni, kakor dr. Susteršič, Schvveitzer in Suklje motijo moje spanje in motijo moje fine živce, ki so va jeni le dotika s finimi eksoclencami z baronom Heinom, Svegljem i. t. d. (Veselost. Tav čar: Zelo duhovito!) To pa me ne ovira, da ne bi popravljal dejanskih neresnic. Meni je popolnoma vse eno, kako dr. Tavčar opra viči svojo postopanje preti svojim somišljenikom, protestirati pa moramo, da rabi za to neresnico v stvari, katero obsoja vsa slovenska javnost. („Dobro !" klici). Dr. Tavčar psuje. — Krepak odgovor Tavčarju. Dr. Susteršič pravi, kako je povedal Tavčar neresnico o posl. Pogačniku. (Dr. Tavčar : Je res!) Susteršič: Bo dolgo časa trajalo, da se bo dr. Tavčar navadil resnico govoriti! Dr. Tavčar Suateršiču : » L a ž n j i -v e c ! « Dr. Susteršič : Ca je kdo lažnjivec v tej zbornici, ste Vi, ki od laži živite ! Dr. Tavčar vpije dalje na dr Susteršič«: „Lažnjivec!u Dr. Susteršič razburjen plane k dr. Tav čarju in vpije nad njim : Vam bom dokazal ne ene laži, ampak cele kope laži. Katoliško < narodni poBlanci planejo k Tavčarju. Dr. Susteršič pokaže Tavčarju pest pod nop, vrže neki papir proti njemu in kliče na dr. Tavčarja, ki stoji od jeze ves črn pri svojem sedežu: Ta človek živi od laži! Lagal so ie, da sem bil nemški burš! Ta nemškutar! To je izdajalec, to je slovenski Iškarijot! Galerila demonstrira za dr. SaBteršiča in kliče »Živio dr. Suiteršič ! Posebno, ko je dr. Susteršič zaklical Tavčarju aNemškutar", je med liberalnim dijaštvom na gale riji nastal vihar odobravanj« ! Na galeriji je neki liberalec zaklical »Žlindra«, a bi bil skoro tepen. Velikanski vrišč, v katerem ni mogoče razumeti nadaljnib besedi. Ven s izdajalcll Liberalni poslanci kličejo: „ Pojdimo vsn!" in odhajajo iz dvorane. Katoliško narodni poslanci jim kličejo: „V»>nz izdajalci" „Ven s kazinotom Tavčarjem!" — Galerija kliče: „Ven zlškarijoti, ven z izdajalci! Proč z nemškutarji! Proč z nemškutarjii Zivio Susteršič 1" Ti klici uduše vse druge klice. Pire nekaj pleše okoli dr. Susteršiča. Dr. Sasteržič Pircu: „Pojdi, krotel" Veselost. Pire se izgubi v o«adje. Deželni glavar sejo za ključi. Galerije reditelji izpraznujejo. Nesramnost nemškega grofa. Po seji je dr. Susteršič šei skozi hod nik. Tam je stal gref Barbo, ki je govoril z dr Tavčarjem. Ko je dr. Susteršič prišel mimo, »ta se ravno razšla. Dr. Tavčar, ideč mimo dr. Susteršiča, zagodrnja neko grožnjo, nakar mu dr. ousteržič zakliče: „Pojdite, takih otrok ae bom bal!" Ko gre dr. Susteršič mimo grefa Barbota, zavpiie Barbo proti Suiterš ču: „So ein rcher Kerl!" Susteršič se obrne takoj proti Barbotu ia ga postavi na odgovor, nakar mu Btrbo obrne hrbet. Dr. Susteršič nato: »Kaj se vtikate vmes! Vi ste grof? Smrkavec ste!" Barbo skoči z dvignjeno pestjo proti dr. Susteršiču. Susteršič, ki je imel svojo torbo za akte seboj, zamahne b torbo. Demšar dvigne roko vmes, v istem hipu pa upade grefu pogum ter se strahopetno umakne. Baron Lichtenberg priskoči z dvignjenimi pestmi, nakar dr. Susteršič zopet zamahne s torbo. Baron Lichtenberg je pri umikanju posne^ mal greh Barbota. B»ron Schwegel prileti mirit svoje pristaše in se obrne naposled do dr. susteršič«. Dr. Susteršič: „Kar je grrl Barbo iskal, je našel 1 Kaj se ge pa vtikal vmes Jaz mu nisend nič hotel ! Kdor me bo provociral, ta bo skupil!" Prihodnja seja bo baje prihodnji torek. Rusko-japonska vojska. Kuropatkin Grippenbergu. Kuropatkin je brzejavil Grippenbergu : »Ko je dcSla sem vest, da bodete Vi imenovani za poveljnika armade, sem takoj po slal do Vas posebnega sla z listinami in popisi, ki bi Vam utegnili služiti. Zdaj, ko ste imenovani, se tega radujem in upam, da bom mogel z Vami prijateljsko delovati v korist Rusije in za našo stvar. Rad se spominjam Vaše službe v Turkestanu, kjer ste mi bili učitelj v vojnih vednostih«. Vojska v Mandžuriji. London, 6. oktobra. „Standard" poroča, da se razteza ruska fronta od desnega brega reke Hun do Fulina. Čete delajo okope in strelske jarke. Levo rusko krilo stoji 8 km od fronte desnega japonskega krila in 50 km severnovzhodno od Ljaojana. Vršilo se je že več prask med sovražnimi konjeniki. London, 6. oktobra. Najskrajnejše japonske predstraže se gibljejo 5 km pred lastno fronto ter se večkrat spoprimejo z Rusi. Važnih dogodkov še ni bilo. „Daily Chrcniclc" poroča, da so se ruske konjeniške straže umaknile več kilometrov ter pustile pred seboj le male patrulje. Pariz, 6. oktobra. Iz Mukdena poročajo, da je došel tja namestnik Aleksejev, da se pogovori s Kuropatkinom. Japonci organizirajo v Mongoliji in obmejnih krajih zahodno od Mukdena številne hunhuške tolpe, ki stoje pod japonskim vodstvom ter so določene, razdreti železnico ter zavirati s tem Ruse pri oskrbovanju z živili. t Peterburg, 6. oktobra. Dopisnik lista .Birževija Vjedomosti" poroča iz Mukdena : Soditi po pripravah za obrambo, Kuropatkin ne misli pustiti Mukdena. Za celo armado so sezidane hišice iz prsti, ki so gorke in prav udobne. Vsak dan prihajajo v Mukden japonski jezdeci, ki jih je zajel gen. Miščenko. Posebno važnih dogodkov ni. Bramba Port Arturja. Peterburg, 5 okt bra. Vsi japonski naskoki na Port Anur od 19. do 26. septembra so bili odbiti. Ruti so se umaknili le iz nekaterih pozicij, ki bo pa popolnoma razdejane in katerih tuii Japonci niso mogli zasesti vsled hudega ognja sosednih utrdb. Boj se bije z veliko ljutostjo. Pri naskoku na reduto Pagod« je bila uničena skoro cela 9. japonska divizija. Trupla so ležala kar kupoma. Ruska armada občuduje brambovce v Port Arturju. Duša brambe je general Steselj, ki ga podpirata generala Fuck in Kondrstenko. Bivši mestni glavar v Daljnem, Saharov, se odlikuje prav posebno v ženij-ski stroki. K<. se je 4. divizija gen. Fucka umaknila z Velikega hriba, ki ga je dva meBeca branila proti trem japonskim divizijam, jo je pustil Steselj med sovražnim ognjem v paradi korakati mimo. Ziivil je še dosti. Trdniava vzdrži ša dolgo obleganie. Od 19. do 26. septembra so Japonci izgubili 10.000 mož. London, 6 cktobra. Kakor poroča „Daly Telegraph" iz Ofua, kažejo tu del listka v kitajskem jeziku s Stesljovim podpisom, ki slove, da jo bil 25 sept. pred Port Arturjem mir. Japonci so zopet prosili za premirje, da bi lahko pokopali mrliče, a je Steselj odklonil njihovo zahtevo. Po drugih poročilih so Japonci dne 24 in 25 septembra zopet poizkusili z napadi na Vel. hrib, a so iih Rusi odbili. S težjimi izgubami so tudi Japonci odbili izpad ruiko portaiturake posadke. Čifu, 6. oktobra. Japonci zanikavajo resničnost ruskih poročil o japonskih izgubah pri Port Arturju. Vkljub temu, da je bil zadnji naskok odbit, bo trdnjava vendarle padla, ker ni upati pomoči, četudi Kuropatkin pobije Ojamo. Baltiško brodovje Pariz, 6. oktobra. Mnogo tukajšnjih list-v dementira vest o odstopu mornar, ministra Avellana. Termin za odhod baltiškega brodovja še ni določen N< vsak način ga skrivajo. Potovanje carja Nikolaja v Reval se je odgodilo. Peterburg, 6. okt. Na oklopni kri žarici »Oleg« se je pri stroju pokvaril cilinder in sedaj ladjo popravljajo. Tudi ladio »Orel« popravljajo. Obe ladji bosta do 13. t. m. popravljeni Baltiško brodovje bo od-plulo, ko dobi strelivo. Ruske vojne ladje v avstralskih vodah Brisbane, 6 okt. Tu se poroča, da križata dve ruski vojni ladji v vodah okrog Thursday otokov na severni avstralski obali. Brodovje džunk. Tokio, 6. oktobra. Japonsko brodovje pred Port Arturjem je zaplenilo neko džunko na potu v Port Artur. Džunka je bila naložena z živili. Japonci so poizvedeli, da se je ustanovilo posebno brodovje, ki obstoji iz približno 80 džunk. To brodovje preskrbuje Port Artur s svežim živežem. Vklub čuječnosti japonskega brodovja džunke prederejo japonsko blokado in pridejo ponoči v portartursko pristanišče. Vzhodno kitajska železnica. Peterburg, 6 okt. „Nov. Vremja" je pooblaščena, dementirati pariško vest, da Be ruski poslanik v Pekinu pogaja s princem Činom o prodaji vzhodno-kitajske želoznice. Kako so razdeljene japonske vojne moči? Berolin, 6. oktobra. Iz Mukdena poroča „Lokal Anzeiger": General Kuropatkin je izrazil odločen sklep, da izrabi sedanji letni čas. Vse kaže na bodoči „re vanehe za Ljaojan". Častniki in vojaki upajo, da je minila perijoda umikanja ter prišel čas, ko bo treba sovražnika zgrabiti. Ja- ponci so za 27. septembra nameravali napad v treh kolonah. Ko so pa uvideli rusko premoč, so opustili ofenzivo. Japonska armada je sedaj razdeljena sledeče: General Nogi ima pred Port Arturjem 1., 8., 9. in 11. divizijo, ter 1. in 11. rezervno brigado, skupaj 52 bataljonov, 9 eskadronov, 132 poljskih in 450obležnih topov. Kuroki ima 76 bataljonov, 18 eskadronov in 278 topov. Oku ima 60 bataljonov, 26 eskadronov in 252 topov. Nodzu 32 bataljonov, 5 eskadronov ter 84 topov. Vsa armada pod poveljstvom maršala Ojame šteje okroglo 144.000 pušk, 6500 sabelj in 648 topov. Skupaj imajo Japonci 13 divizij in 11 rezervnih brigad v Mandžuriji in 1 rezervno brigado na Koreji. Ruaki rezervniki oproščeni vojne službe. Peterburg. 5 okt. Med tem, ko morajo na Japonskim pod orožje celo oni, ki so že doslulili s roj a rezervna leta, so v Rusiji seda) vsled carskega dekreta oproščeni od vojne službe vsi oni rezervniki iz raz redov 1887, 1888 in 1889, ki so oženjeni ter imajo veti ko tri otroke. Položaj v Mukdenu. Kokoš, ki je stala v Mukdenu poprej 15 vinarjev, stane sedaj 4 krone, ravno toliko stane posodica mleka; za malo posodo mesa je treba dati 10 do 27 kron. Iz cele okolice kar dero prebivalci v Mukden. Ti reveži so veiinoaaa brez vseh sredstev, ker so morali zapustiti svoje najdražje, kočico in žitno polje, kar bo pa vse uničeno. Ssdaj je v Mukdenu že 3500 ljudi, ki nimajo kaj jesti. Odbor „Rdečega križa", pomnožen s kitajskimi uradniki, se posvetuje, kako jih preživiti. Mnogo lih beži pa dalje v vzhodno Mandžurijo, v neprodirce gozdove, kjer so za časa bokserskega vstanka našli tudi krist jani svoje pribežališče ter ao sa živili z divjimi jaorodnmi. Zasedanje deželnih zborov. Istrski deželni zbor, dne 5. oktobra. Ko so bile priobčene došle vloge, je bil prečitan predlog poslanca Andrijčiči in tovarišev, s katerim se poživlja deželni odbor, naj stopi v zveso z vlado glede povrnitve stroškov, ki jih imajo občine radi poslov prenešenega delokrcga. Nadalje je bil prečitan predlog poslanca Bannatija in tov* ■ rišev, s katerim se protestuje proti ustanovi italijanske pravne fakultete v Inomostu in v katerem se istodobno zahteva ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu. O obeh predlogih se bo razpravljalo v eni bodočih sej. Došle so štiri interpelacije naslovljene na vlado, in sicer dve poslanca Andrijčica in tovarišev glede spopolntve učiteljskih mest od strani okrajnega šolskega sveta v Loši-nju in glede ustanovitve hrv. šol naČresuin Lošinju; potem glede odmerjenja pristoj bine za maSno ustanovo Mihalič Sprejete so bile v drugem in tretjem čitaoju zakonske osnove glede uravnave konkurence dežel nega fonda in ob3in z ozirom na stroške glede malarije v Istri. Po rešitvi prošenj za podpore, ki so bile na dnevnem redu, je bila seja zaključena. — Prihodnja seja bo v soboto dopoldne. V včerajšnji seji štajerskega de želnega zbora so bili izvoljeni v narodno gospodarski odsek sledeči poslanci: grof Lamberg, grof Kottulinsky, baron Kel-lersperg.dr Kokoschinegg. Hauttmann Pengg, Erber Pfrimer, Wala, Dietrich, Wagner, Schoissvvohl, dr. Ploj, Roškar in ba roi iOkitansky. Po predlogu poslanca Sto c k e r j a so sklenili, da bodo seje narodnogospodarskega odseka javne. Poslanec /j i č k a r je utemeljeval predlog o podporah. Meseca aprila in m a j n i k a t. 1. j e toča pobila posestn ikom vsevniškem okraju poljske pridelke. O s o b i t o g r oz-no je gospodarila toča na Klanci, v Zabukovju, Brezjah, Mrčnem selu, Veterniku. V nekaterih krajih je povodenj iz vinogradov odnesla vso rodovitno zemljo. Poškodovana so bila drevesa, in kmetovalci so morali pokositi nezrelo žito. Mnogovinogradovje za dobo več let popolnoma uničenih. Predlaga, da naj se oškodovanim posestnikom na-kloni izdatna deželna podpora. Predlog ae nakaže finančnemu odseku. Poslanec R e s e 1 utemeljuje predlog o spremembi deželnega volivnega reda po načelih splošne, enake in direktne volivne pravice. Njegov predlog, da naj zbornica izvoli v ta namen iz 15 poslancev obstoječi politični odsek, je zbornica odklonila z 32 proti 26 glasovom. Za predlog so glasovali poslanci krščanske ljudsko stranke, soc. demokratje, bauernbundovci in Slovenci. Poslanec Schacherl predlaga izpre-membo deželnega volivnega reda, da se preprečijo zlorabe pri volitvah. Seveda je tudi ta židovski socialni demokrat napadal »črno nevarnost«. Njegov predlog, da naj se v svrho izpremembe deželnega volivnega reda izvoli poseben političen odsek, je bil soglasno odobren. Poslanec Hageohofer je utemeljeval predlog da naj se do 1. julija sgradi železničaa proga Hartberg Friedberg. Predlog so nakazali železniškemu odseku. Nato so sledili razni manjši predlogi in interpelacije. Poslanec Roš zahteva slovensko ljudsko šolo v Trbovljah. Poslanec Kočevsr i n t e r p e -lira zaradi zakasnelega izplačevanja odškodnin za vsled bolezni pobite živine, poslaneo dr. Dečko pa, da naj se cesta pri Vitanjib uvrsti med deželne ceste I razreda. V včarajšnji seji koroškega deželnega zbora je poslaneo dr. S t e i n-w e n d e r interpeliral dež. predsednika, da naj pospeši sklicanje enkete, ki bo prouče vala pri Zgornjem Dravogradu vodne razmere. Več samostojnih predlogov so vložili poslanoi dr. Steinwender, Kirsch-ner inWieser. Poslanec H i n t e r -huber je poročal o upravi dovoznih caBt k železničnim postajam. Predlaga, da naj ae za vzdrževanje teh cest dovoli 3300 kron in za zgradbo novih čast k postajam karavan ske železnice tudi 19.748 kron. Predlog obvelja. Z» uredbo potokov v Mlinski do lini se dovoli na predlog poslanca K o t z a 1000 kron. Ob otvoritvi dalmatinskega deželnega zbora je bila včeraj v Zadru slovesna služba božja, h kateri je prišel namestnik Handel z deželnimi uradniki, a k službi božji ni bilo nobenega poslanca. Prejšnji večer je bilo skupno posvetovanje VBeh dalmatinskih deželnih po slancev. Posvetovali so se do 11. ure zvečer. Sklonili so v deželnem zboru izjaviti, da deželni zbor ne bo zboroval, dokler bo Handel namestnik v Dalmaciji. Pred n a m e s t nikovim govorom pazapuste vsi poslanci zbornico. Nadalje so sklenili, da se bo v slučaju, če bo razpuščen deželni zbor, skrbelo za to, da obdrža vsi sedanji poslanci s roje mandate. Ko je dalmatinski deželni glavar otvoril sejo, je v hrvaškem in italijanskem jeziku izjavil poslanec dr. C i n g r i a star, dasi je protestird glavar, da bo bili po namestniku razžalieni vsi poslane-, vsled česar se poslanci toliko časa ne udeleže dežel-nozborskih raaprav, dokler bo Handel namestnik vDalma c i j i. V tem trenutku je namestnik zapustil s svojim spremstvom dvorano, dvorni svetnik Nardelli je pa glavarju izročil dopis, s katerim sa v cesarjevem imenu zaključi deželni zbor. Ko je šel namestnik proti vratom, so klicali poslanci: V e n ž njim! Nemški poslanci češkega dežel nega zbora so predvčerajšnjim zvečer sklenili, da bodi obitruirali v dežel, zboru. Češki poslanci so pa sklenili, da ne bodo poizkušali zadušiti obstrukcijo Nemcev. V otvoritveni seji včeraj je namestnik grof Coudenhov.e izražal upanje, da bodo poslanoi uvaževali bedo prebivalstva. Vlada upa, da bo prišlo do sporazumljenja v splošno gospodarsko korist prebivalstva. Poslanec nemške ljudske stranke Novak je stavil obstrukcijski predlog, da naj se pregledajo zapisniki o sejah od jeseni I. 1903 nadalje, a je umaknil predlog, ker je deželni višji maršal iijavil, da te točke ni na dnevnem redu seje. Pri prečitanju došlih vlog je sta-vil poslanec R e i n i n g e r obstrukcijski predlog, da naj se o prošnji nekega poslanca za dopust vrši glasovanje po imenih, kar se je tudi zgodilo. Koncem seje so Mlado in Staročehi podali izjavo, v kateri dolže vlado, da je ona kriva sedanjih žalostnih razmer. Vlada ne dovoli jezikovne enakopravnosti, ne upošteva skupnosti češkega kraljestva, izkorišča šolo v ponemčevanje in uporablja gospodarsko krizo, da bi zadušila opozicijo. Vlada preprečuje vsako »bližanje. Caški poslanci so bili vedno pripravljeni za mir, a pravice kraljestva in češkega naroda so jim predragocene, da bi jih izdali. Poslanci bodo proti sedanji vladi nadaljevali boj toliko čisa, da dosežejo Cihi svoje pravice. Slovanski obstrukcijski odbor. Kakor poroča „Konaervative Korrespon-denz", se bo po končanem deželnoeborskem zasedanju vršilo na Dunaju skupno posveto vanje parlamentarnih komisij državnozbor-skega mladočeškega kluba in slovanskega centra, ki sta v zadnjem zasedanju državnega ■bora sestavili skupen obstrukcijski odbor. V tem zmislu se glase pisma, ki jih je dr. Paeak v zadnjem času poslal voditeljem slovanskega centra. Obmejna straža na rusko-avstrij-ski meji je znatno pomnožena. Iz Varšave poročajo, da je promet v Galicijo iz Rusije na ruskih Btražnicah jako ostro nadzorovan. Razžaljeni Stojalovski. Poslanec Stojalovski je v Tešinu vložil proti deželnosodnemu svetniku An-dresu zanimivo tožbo zaradi razžaljenja časti. Stojalovski je namreč v neki tiskovni pravdi med govorom svojega zagovornika parkrat plunil na tla. Predsednik sodnega dvora, Andres, je zato ukazal sodnijskemu slugi, da naj prinese zatožencu pljuvalnik. Vsled tega je zavladala med poslušavci velika veselost. Stojalovski je bil vsled tega razžaljen in je tožil zaradi razžaljenja časti predsednika. Razprava o tej tožbi bo pri okrajnem sodišču v Moravski Ostravi. Herold in KOrber. Poslanec Harold je v »Nar. L.« objavil ns KOrberia odprto pismo, v katerem ii-javlja, da Cshi ne sahtevajo ničesar dru sega, kakor da se izpelje v ustavi zagotovljeni jezikovni zakon ter da bo češki jezik v šoli in v uradih enakopraven z nemškim jezikom. Roosevelt in mirovna konferenca. Barolinski »Lokalaazeiger« poroča iz Londona: V Vaš ngtonu so mnenja, da s j velevlasti odklonile skoraj soglasno Roose velt)v predlog o mirovni konferenoi, kar je sedaj zanjo neugoden čas. Prepričani so, da Rooseveltov predlog ne bo izvršen. Damo kratje so mnenja, da Roosavelt sploh ni resno mislil na mirovno konfarenoo, a hotel se je pred svetom ravao sedai prad volit vijo pokazati velikega prijatelj!« miru. Po petindvajsetih letih.] Danes je petindvajset let, odkarsoCihi zopet vstopili v državni zbor. Prej sa Cehi niso hoteli udeleževati državnozborskih zasedanj. Takratna nemškoliberalna večina državnega zbora pod voditvom Harbsta, Gi-skre in Sturma je ugovarjala okupsciji Bosne. Menili so, di s) neomeieni gospodarji v državi in da tako tudi ostane A ker so vstopili Cahi v državni zber, so sa jim izjalovili njihovi n«črti D»si v Avstri|i še ni popolnoma izpaljana narodna enakopravnost, moramo vsakakor priznat-, da so se v zadnjih 25 letih dokaj izboljšale razmere Slovanom v korist. Zadeva barona Handla. Iz Zadra poročajo, da je uradni list priobčil odlok ministra za notranje stvari, ki naznanja izid preiskave proti namestniku Handlu. Minister izjavlja, da je Handl rekel, da pri konkretnem sumu sklicevanje na častno besedo ne oprosti osumljenega od suma. Slovanske vzporednice v Šleziji. Iz Dunaja poročajo, da kakor trde dobro poučeni krogi, vlada ne namerava ustanovitve samostojnih slovanskih učiteljišč. 251etnica zveze Avstrije t NamSiio >e danes. Zve:a je bila sklenjena 7. ofct 1879. 1. in teži še danes slovansko narode v Avstriji. Vabilo nemškega cesarja. Rim. Tu govore, (la je nemški cesar Viljem povabil italijanskega kralja Viktor Emanuela na ženitnino svojega sina v Štajerske novice. š Ii štajerskega deželnega zbora. Interpelaeija poslanca dr. Ivana Dečko in tovarišev na Njega tkscelenco c kr. na mestnika kot predsednika deželn. šoiskeg-a sveta: Časopis »Arbeitervville" * dne 4 sep tembra 1904, št. 202, je prijavil pod napisom: „Deželni šolski svet kot pcdpirhtelj hmeljanje" naslednjo vest: »Maseca avgusta tega leta so prejela nekega lepega dne ne katera šolska vodstva v slovenjebistriškem okraju potom okiajnega šolskega sveta brzojavni ukaz, šole skozi teden dni zapreti, ta teden pa nadomestiti s prikrajšanjem počitnic, počenših v sredi meseca septembra. In zakaj to? Ker je neki gospod Stiger v svo jem in v imenu nekega gospoda Halimerja, katera oba imata nekoliko malih hmeljišč pri Slov. B s'rici, zahtevalo to pri deželnem šolskem svetu zato, da bi porabili šolske otroke pri trganju hmelja." Ker c. kr. deželni šolski svet teh navedenih trditev ni popravil, važnost tega slučaja pa bi tak popravek toliko bolje zahtevala, ko se manj važne časniške vesti, ako niso istinite ali pa pretirane, popravljajo, ker se torej iz tega, da se je popravek opustil, mora sklepati, da je vest, prinešena od časopisa »Arbeiter-wille", resnična, da ae je pa s tem potrdil dogodljaj, kateri bi zadržaval proti zasebnim osebam ustrežljivost šolske oblasti za nedo-pustljivo zlorabo šole in šolskih otrok v namen, da se ugodi bolnemu in abnormalnemu pohlepu po dobičku. Stavimo vprašanje: 1. Ali je vsebina imenovane časnikove vesti resnična? 2. Ali je res, da se je ta ukaz deželnega šolskega sveta izdal, ne da bi se zaslišali o tem pristojni okrajni šolski svet in dotična krajna šolska sveta? 3 Ali je nadalje istina, da je ta ukaz bil izdan tudi za šole v Crešnjevcu in Laporju, akoravno v teh šolskih občinah sploh hmeljišč ni, da pa se je po naknadnem ugovarjaniu krajnih šolskih svetov v Črešnjevcu in Lnporju, ukaz, da bo morajo te hmeljiščne počitnice nadomestiti, zopet preklical, vsled čeBsr se je šolska doba tamkaj za osem dni skrčila, samo zato, da je bilo omenjenemu g. Stigorju in njegovim hmeljarjem mogoče, šolske otroke porabiti za delavce po nizki ceni? 4. Ali temelji na resnici, da so se omenjene osebe poslužile kmetijske podružnica sVmnjebl-striške ter centralaega odbora e. kr. kmetijske družbe zato, da bi dosegle tak ukaz, kakršen se še doaedaj za odločno hmeljsko okrožje za Savinjsko dolino ni izdal? — Gradec, dne 5. vinotoka 1904. — Dr. Ivan Deško. — Dr. Fr. J u r t e I a — Dr. Miroslav Ploj — F r. Robi č. — F e r d. Roš. — Janez Roškar. — Jože Z i č k a r. —- F r. Vošnjak. š Radi poneverjenja denarja so aretirali rodbino Curhaiek iz Mosteca pri Brežicah. Od aretiranih bo bili že Jožef, Jo-iefa in Marija Curhaiek radi poneverjenja denarja obioieni. š Odlikovan Sloveneo. A d o I f Kol man, finančni nadstrainik na Visokem v Bosni, doma na Planini, je dobil od deželne vlada laskavo izpričevalo za krepko in zvesto postopanje povodom požara neke hiše, iz katere je rešil več oseb. š „Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celju" bode imelo svoj VIII. redni občni zbor v nedeljo, dne 6 list o p a d a t. I, popoldae ob 1. uri v mali dvorani v „Narodnem domu*. Ako ob 1. uri zbor ne bode sklepčen, vrši se isti dve uri pozneje pri vsakem številu navzočih članov po sledečem dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednika; 2. odobrenjo zapisnika zadnjega občnega zborovanja ; 3. oorofiilo dru štvenega vodstva : a) tajnika, b) blagajnika ; 4. poroč lo računskih pregledovalcav ; 5 vo litev odbora ; 6. raznoterosti. — Samostojni predlogi so rnoraio naznaniti vsaj osem d n i ored obSnim zborom druStvenemu vodstvu (§ 25. dr. pr). Oo 8. uri zvečer bode v prid društva v veliki dvorani v »Narodnem domu« običajni koncert. š Iz Maribora. V nedeljo 2. t. mas., sa je vršila tu Hlavnoat cesarjevega trodu, katero je priredilo goapejno društvo. Govoril jo č. g. dr. A n t o n M e d v e d. Udeletba je bila dobra — Tombolo s koncertom prirede v nedeljo „Narodnem domu" v korisS diiaške kuhinje. Koroške novice. k Umrl je v Calovcu »enatni predsed nik dr. F r a n c baron Mvlius, star 78 let. k Nemški narodni kolek so ustanovili koroški Nemci. k Shod uradnikov južne železnice bo letos dne 9 t. m. v Beljaku. Na dnevnem redu je samo ena točka: Akcija za zboljšanje plače. k Duhovske zadeve Za provizorja župnije Gospasveta je imenovan gospod kanonik F r. V i r n i k . za iapitaljdtega oakrb-nika pa č. g dekan H. A n g e r e r. — De-kanija Gospasveta je raepisans do dne 9. novembra. — Gospod Mat P e r č je imenovan za provizorja v Vovbr*h. k Vlom v cerkev V Vrbi je ponoči od 29. na 30. septembra neki tat vlomil v tamošnjo podružnično cerkev. Ukradel je dva keliha v vrednosti 100 kron. Hotel je izprazniti tudi nabiralnike, a sa mu ni posrečilo. Dnevne novice, V Ljubljani, 7. oktobra. Dr. Tavčar jo je v današnji saji skupil. Mož je doslej misli), da mora vsakdo mirno prenašati njegov terorizem, njegove laži in psovke. Tisti časi so minuli. V današnji seji se je pokazalo, da imajo k s t. narodni poslanci resen namen, streti ta tero rizem. Oa je danes zopet lagal ia js najprej rabil psovko „lažnjivec* ! Zdi se nam, da je vodja kranjskih nemškutarjev, katerega list dan na dan prinaša laži, nalašč provociral, da bi preprečil nadaljnjo razpravo proti našim narodnim sovražnikom in da bi prikril nadaljnji razvoj svojega narodnega izdajstva pred javnostjo. A ni še vseh dni konec. Ze sedaj ga obsoja slovenska javnost, v kateri dostojnih in poštenih ljudi nima več za seboj. Klub katoliško narodnih poslancev se je posvetoval o dogodkih v današnji seji. Soglasno se je konstatiralo, da dr. Su-steršič ni rabil prav nobenega neparlamen-tarnega izraza, dokler mu ni dr. Tavčar zaklical psovke »lažnjivec«. Ravno tako so mora javno pribiti, da nobeden katoliško narodnih poslancev ni niti z eno besedo žalil nobenega člana veleposestniškega kluba, in da je torej brez vsacega povoda grof B a r b o v kuloarju nad dr. Susteršičem zaklical: So ein roher Kerl." Klub je vsled tega soc o sklenil, da pretrga vsak njegov član vsako osebno obševanje z dr. Tavčarjem in grofom Birbom. Klub tudi soglasno izjavlja, da odklanja vsako odgovornost za dogodke v današnji aeji in zavrača vae posledice na tiste, kateri s psovkami izzivljejo. — Slovensko ljudstvo bo gotovo znalo varovati čast svojih poslancev. Dr. Tavčar in grof Barbo naj nosita sama posledice svojega postopanja. Zadnja beseda ša ni izgovorjena. Govorili so posl&noi, a govorilo bo tudi ljudstvo, in če to Tavčarju in Barbotu ne bo všeč. naj si sama pripišeta! Volilna reforma in nemško - libe ralna večina Seja ustavnega odseka, ki se ima baviti z volilno reformo, je bila namenoma sklicana šele po današnji seji. Mi smo takoj povedali, da so storili to liberalci le vsled tega, ker hočejo staro igro nadaljevati In danes je načelnik ustavnega odseka dr. Schoppl sejo — preklical. Tako obstruirajo liberalci volilno reformo in ž njo ves deželni zbor. V zbornici psujejo, v odsekih pa odbijajo najvažnejše stvari. A katoliško-narodni poslanci bodo znali obračunati s takim postopanjem. Baron Lichtenberg. Dodatno k našim poročilom se nam še poroča, da je baron L chtenberg v hodniku deželnega zbora dr. bu£teršiču zaklicsl iudi besedo »Schwein« 1 To je res lepo obnašanje od cesarja imenovanega namestnika dež. glavarja ! Menda je govoril baron Lichtenberg sam s seboj, ako je mislil na svoje dekle. To pa že danes po vemo temu »plemenitemu« baronu, d a v tem deželnem zboru on ne bo nikdar več predsedoval! Baron Hein potom korespondenčnega urada ee vedno ni uradno popravil neresničnega poročanja o dogodkih pred kazino! Tako sa vzdržuje v javnosti napačn« sodba o Slovencih! Kaj korespondenčni urad ne po roč&! Na Jesenicah se je zgodit od nemške strani pobalinski napad na Slovenci. Uradnik industrijske družb:-, podložoik L u c k -m a n n o v , je pobil slovenskega dijaka Pretnarja na tla. O tam smo dobili * Jesenic tole poročilo: Slovenski visokošdec Pretnar je bil pretekli torek na sprehodu z učiteljem Fabincem. Pri prehodu čez železnico sta ga čakala dva Neracj, ki sta, ker sama Pretnarja nista poznala, najela tretjega človek«, da ga jima je pckazal. Ko je šel Pretnar mimo, skočil je inženir E n d e r e s, ki je menda celo rezervni častnik, proti njemu, udaril ga s pestjo za vrat ter ga pobil na tla. — O tem pa uradni korespon-denčni urad molči. Sedaj pa pomislimo, kako so bili gospodje v tukajšnji deželnovladni palači gostobesedni glede Malitsoha in kaka bi bil« poročila, če bi se kaj takega na Jesenicah zgodilo kakemu Nemcu I Učiteljske plače na Kranjskem in deželne finance. Pod tem naslovom je g. državni poslanec, dvorni svetnik Suklje, napisal za naš list vrsto zanimivih člankov, ki so vzbudili občno pozornost. Da ustre-žemo izraženim željam, oskrbeli smo po natis teh člankov, ki sa dobe v lični knjižici po 40 vinarjev v našem uf /ništvu Ljudska pesmarica, o kateri smo poročaii, da je ravnokar izšla, je prav posebno primerna za Marijino družbe in sploh za mladinske zveze, ki imajo priliko, vežbati se pri svojih shodih v skupnem petju. Najbolj pa bo ustregla č a -b t i v c e m presv. Rešnjega Telesa, katerim daje v roke dolgo zaželjeni pomoček za petje pri molitvenih urah. Zanje je sestavljeno pregledno kazalo primernih pesmi za posamezne ure. Torej člani Marijinih družb in častivci presv. Rešnjega Telesa, sezite po tej zbirki! Naročajte skupno, ker se je družbam, ki naroče skupaj vsaj deset izvodov in plačajo naprej, cena silno znižala, tako da stane: mehko vezana 48 vin., v platno vezana 80 vin., v šagrin- platnu z zlato obrezo 1 K 12 v. Posamezno naročeni snopiči pa stanejo: mehko vezana 60 v., v platno vezana 1 K, v šagrimplatnu z zlato obrezo 1 K 40 vin. Po pošti 10 vin. več. Naroča in dobiva se ljudska pesmarica v prodajalnici „ K a toliškega tiskovnega društva" v Ljubljani. Konkurznega izpita se udeležujejo naslednji čč. gospodje in sicer delajo prvo polovicj izpita : Jakob Benedičič, Pe ter Jane, Blaž Rebolj, Leonard Z u • p a n , Jakob Ž u s t. Drugo polovico konkurznega izpita delajo : Anton Golf, Peter K o p r i v e c , Josip K o b 1 a r , Janez Kramar, Andrej L a v r i č , Janez M i h e 1 č i č , Frančiiek Pavlič, Fran čišek Zupančič. — Policijski nadzornik — agent provooateur. „Neue Freie Presse" piše: Pred nekaj meseci je policijski nadzornik Grandi pregovoril iz Trsta pregnanega Ceccada, naj pride nazaj in vlomi v neko privatno stanovanje. Grandi je „zasačil" Ceccada ter ga aretiral. Pri obravnavi je Ceccado priznaval, da je bil zapeljan; toda Grandi je kot priča tajil. Ko je pa sum vedno bolj letel nanj, je prišel na zatožno klop vsled napačnega pričevanja, a je bil oproščen. Državno pravdništvo je vložilo pritožbo na najvišji sodni dvor, kjer je bil pa Grandi obsojen na 1 mesec težke ječe." — Pripomnimo samo to: Javna tajnost je, da se je in se bode najbrže tudi v bodoče pri tržaškem policijskem ravnateljstvu poslovalo v smislu trojice Busicha, agenta Grandija in Petronia. To vč ves Trst, samo osrednja vlada tega ne vd . . . — Napad na fante iz Most. V noči na 1. avgusta t. 1. popivalo je več fantov iz Hrušice. med njimi: Jakob Dežman, posestnika sin, potem zidarji Tone Korošec, Miha Brajer in Miha Pezdir, slednji zaradi uboja že s 7 letno ječo kaznovan, daljev zidarja Jakob Pavčič in Miha Janežič v Žor-žovi gostilni v Štepanji vasi. Po polnoči je prišlo tudi tja kakih 12 fantov iz Most. Nasprotni stranki jeli sta se pisano gledati, prišlo je do prepira. Ko so fantje iz Most okoli treh zjutraj skupno ostavili krčmo, čuli so se že klici: „Auf, hura !" in takoj na to so se zagnali Hruščani z vzdignjenimi kolmi za njimi. Moščani so se spustili v beg, le France Koprivec je bil tako nesrečen, da so ga obdolženci dohiteli, ga pobili na tla in na to še z nožmi in koli na tleh ležečega obdelavah. Po pričah je bilo dokazano, da je bil napad dogovorjen, Brajer se je še celo po napadu hvalil, da je enega dobro udaril, pa tudi drugi obdolženci niso mogli udeležbe pri tepežu tajiti. Sodišče je obsodilo Brajarja na 16, Dežmana in Pezdirja vsacega na 15, Pavčiča na pet mesecev in Korošeca na štiri mesece težke ječe. — Papir se je podražil za 10 odstotkov. — Poštne vesti. Brzojavno službo nameravajo upeljati pri poštnem uradu v Zatičini. Vas Cešnjice v kamniškem okraju dobi poštni nabiralnik. — Skupščina zdravniških zbornic se vrši v Solnogradu. — O tržaškem šolskem vprašanju razpravlja danes upravno sodišče. — Zastrupil se je v Trstu 22 letni Josip Plitnik. — Družbi sv. Cirila in Metoda prihajajo naročila za le samo eto komadu* »narodnega kolka«. Tem željam rsdi -jeČjih poštnih stroškov, nekjo bi bil dohodek, ne moremo vstrezati. Najmanjša odpošiljatev jo 300 kom — Goriški deželni zbor. Včerajšnja seja je pričel« z etoigo poslovno debato o predlogu postane« dr. Tume, češ na) se dopusti tako| utemeljevanje samostojnih pred logov poslancev. Ta predlog i« bil izročen končno zakonskemu odseku. Na to je dež zbor določil 5000 K za vladno akc jo proti malariji ter je v tretjem čitanju sprejel za konski na^rt glede pobirani« deželne pristojbine na pivo. Dr. Turna ja iaterpeliral vlada radi preziranja slovenskega prebival stva v tržiškem in korminukem sodnem okraju; radi raznih nedoststkov pri davkarijah in slubiga stan|a drži?nih cest. Pri hodnja »»ia bo v soboto. — Slovenci na Dunaju. Vapored zabavnega večera slov. katoi. izobraž. društva »Straža« na Dunaju ki ho prihodnjo nedeljo, 9. t. m , v dvorani »Fiorasaal« XII. Wil helmstrasse 22, je naslednji: 1 » S o l z a « — Witt — poje kvartet slov. katol. akad. društva »Danice" 2. »Nezakonska mati« — Vilhar — poje tenor solo gosp. etud. phil. Adolf Robida, na klavirju sprem lja gosp. St. P. 3. »Štajerski naseljenci na Turškem obBospo-r u « — predava g. Fr. R. 4 »Vabilo" — Kocijančič — poje zbor „Danice«. 5 »P o-ročilo o pripravah za Vegovo slavnost na Dunaju«. 6. „ B o g in Hrvati« — Vilhar — poje zbor »Da niče". 7. »Narazstanku" — Volarič — poje kvartet „D«niceff. Prodajale se bodo tudi vžigalice in narodne znamke družbe »sv. Cirila in Metoda". Z ozirom na to, da ima „Straža« velike stroške, je bil odbor prisiljen, naBtaviti malo vstopnino. Člani in njih družine bo vstopnino proBti. Nečlani plačajo po 20 vin., z družinami pa po 30 v. vstop nine. — Preplačla se hvaležno sprejemajo! — Ubegel defravdant Franc Lange, doma iz Monakovega, je bil za blagamika v neki večji banki v Monakovem. Opeharil in okradel je omenjeno banko za več tisoč mark in pobegnil. Z< sledili so ga v Trstu, ker je bil polic jsko zasledovan. — Izročili ga bodo državni aodniii v Monakovem. — Občinske volitve na Igu »Slovenski Narod«, ki ima izmed vseh časopisov na svetu najmanj treznega moža za glavnega urednika, se jezi, ker je pri občinskih volitvah na Igu propadla njegova stranka in pravi, da so bili katoliško-narodni volivci pijani. Res pa je, da so taki bili njegovi pristaši že pol leta naprej. Dr. Mauringa nora seve »Narod" vedno vtakniti vmes, če bi tudi dr. Mauriog bil slučajno v toplicah. Dr. Mauring se ni drugače vtikal v volitev, nego da ie rekel volivcem, naj akrbe, da pridejo v oJbor pošteni možje. Strastna agitacija je bila le na strani „Narodovcev", od katerih je bil vsak volivec agitator, seve kolikorto tiko oaamlien — kajti Ižanci ne marajo za pristaše „Naroda", ki jih je že tolikokrat psov«! Drugič bomo pa poredali, kaj daje dr. Tavčar od sebe, kadar je vesele volje. — Nepošten trgovski pomočnik. V Trstu eo aretirali 35 etaega trgovskega pomočnika Frana Krasna iz Sempasa. Pred časom si je naročil pri nekom trgovcu moke za 850 K, 5*6. naj mu jo pripeljejo v pro dajalnico, pa takoj plač«. Moko so mu pri peljali, Iudi prodal jo Je, ali plačal ni nič — Vinsko trgatev prirede novomeški obrtniki v nedeljo zvečer v gostilni »pri Sloru*. Zabava bode zanimiva. Gootje dobro došli. Dohodek je namenjen v kor/st onemoglih obrtnikov. — župniški izpit so naredili v trža-ško-kopersši Sk( fi;i č. g*.: B a r b i č Mih. kaplan v Birgudu, G o r t a n Josip, kaplan n» Ooiini ; Potrak Josip, kaplan v Rukavcu ; V o d i č k a Josip, župni upravitelj v Kršmu in Žigante Ivan. kaplan v K*st>u — Nad^ojvodinja Val rija je povila princa. Mati in ot'ok sta zdrava. Ljubljanske novice, ienner zopet v Ljubljani. Ljubljanska po. licija |e imela včeraj zopet »ssoj dan«. Velik d»l ljubljanskih poi c»jev je bil prepričan, da |e Jenner v Ljubljani. Slučaj je bil tem bolj zanimiv, ker je došla iz Kranja brzo javka, da je J nner preoblečen v redar jtveno obleko! „Polioaia Jenn ria« so končno rea prijeli v L ubijam. Poleg njeg* je bil ša en tujec. No, pokaialo se je da aretirani mož zopet ni bil pravi Jenner, ampak pravcati p->lic^j iz Mii^zuschiaga, ki je gnal nekega »nezadovoljnega Kranjca« po „šubu« na Go renjsko. — 01 druge strani sa nam pa poroča : Včeraj okoli 1, ure popoldne je dobila mestna policija brz :slil, da ima Jennerja in zago tovljeno nagrado. O tecn je bil Breznik, tem boli prepričan, ker je imel osumljevec pri sebi Jena^rjevo fotrgrttfiio I A nol'caj je bil pravi polic j v osebi Rudolfa Fallanda, kateri je nadstražnik v Mii"izuschlagu. Ko mu je Brezoik pokazal brzojav, se je Falland smt-jal, da so mu orišle solze v oči. Pevski zbor „Glasbane Matice" ima svoj redni ipto^nji obonizbor v ponedeljek, dnd 10. oktobra, ob 8. uri zvečer v „Glas-beni Matici". Dnevni red: 1. O^ovor pred sediikov, 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo hlagajniisovo. 4 Volitev novega odbora. 5. Program za sezijo 1904/05 : a) koncerti, b) zabavno prireditve. 6. Razširjen e koucert-nega delovanja izven Lubljane 7. Ustanovitev konstantnega pevskega fonda. 8. blu-čijnosti. — OIbor uljudno vabi vse p. n. čestite dume in gospode pevskega zbora, da se čim mnogobrojne|še udeleže važnega občnega zbora Obenem sa prosijo in po zivljejo vse odlične pevske moči, ki do se daj še niso bile člani pevskoga zbora, da čim prej prijavijo svoj pristop k zboru „Glssbene Matice". Na oklicih so: Štefan Štrukelj, železničar, s Katarino II a b j a n ; Franc S t r n a d , sprevodnik električne cestne že leznice, z Marijo P 1 a n i n š e k ; Ernest P e r d a n , trgovec in hišni posestnik, z Adelino H i e n g ; F/«nc K o r t u s , trgov, pomočnik, z Marijo B e n e š Sohlapca okradel France Rak z Brez-nice, hlapec v Liubljani, jo svojemu soblapou Pavlu Merzliharju ukradel srebrno uro z verižico in obeski. Zagovarja se, da ni imel namena si te reči prisvojiti, temveč za nekaj časa si jih izposoditi. Obsojen je bil na šest tednov težke ječe. Nesreče na .električni". Mesarski hla pec Mihaol Jerič je včeraj popoldnn zadel z vozom na Glavnem trgu z električnim vozom. — Včeraj popoldne bi bil pa kmalu voz električne železnice povozil triletno Marijo Urbančič. Voznik je pravočasno zapazil dekletce, ki je lahko ranjeno na glavi. Z drevesa padel ie včeraj zvečer na Bregu 12letni učenec Emil Mrak. Pri padcu si jt pretresel možgane. Pobegli pri8iljenec Od zgradbe hotela • Union" je pobegnil 28letni prisiljenec Ju-stus Gbergič. Tovariša okradel. Josip Miholič na Rimski oesti št. 5 je utradel, ko je ponoči spal z Janezom Brunerjem, temu iz žepa svoto 28 kron. Aretirala je mestna policija brezposelnega Raj mu oda Barnischeka c Moravskega, ki je zasledovan radi raznih goljufij. V mednarodni panorami bodo prihodnji teden razstavljene slike iz Avstralije. Nesreča. Včeraj se je poškodoval hlapec pri gospe Čuber, Fran Petrič. Zaga mu je odtrgala en prst, dva pa poškodovala. Nov zdravstven zavod v Ljubljani. Slovenske starše, ki imajo pohaoljeno deco, opoiarjamo na ortopedični zavod, ki ga c tvori v kratkem g. dr. Ivan Oražen, zdravnik v L ubliani, v katerem se bode gojila tudi ortopedična telovadba. Dočim je marsikateri oče dozdaj moral pošiljati svojo pohabljeno deco na daljne klinike, od zdaj naprej tega ne bo potreba, ker bomo imeli tak znanstveo, vsem modernim zahtevam ustrezajoč zavod, doma. Dobroznano gostilno pri Kamničanu na Karlovski cesti je prevzel gospod Jožef C o t i č. Bivšo hišo frančiškank je kupil g. Jul. Klein za 40.000 kron. Umrli so. Neža Mavc, mestna uboga, 77 let. — Ivana Čemažar, posestnikova žena, 38 let. — Ignacij Jungwirt, delavec, 83 let. — Marija Ljudmila Pevalek, črkostavčeva hči, 1 mesec. V bolnici: Fran Stermel, delavec, 38 let. Književnost m umetnost. "Jugoslovanskim književnikom! Uspeh, ki ga je dosegla prireditev prve jugoslovanske umetniške izložbe v Belgradu, je ojačil za nadaljno borbo dosedanje prijatelje ideje jugoslovanskega zbližanja na kulturnem polju, ter pridobil še večje število pristašev ti ideji, ki hočejo tudi sami stopiti v vrsto boriteljev na tem polju. O priliki otvoritve prve jugoslovanske umetniške izložbe v Belgradu zbrani jugoslovanski umetniki in književniki sestali so se na bratski dogovor in na predlog hrvatskih književnikov sklenili: 1. Da se določeno število umetniških rdn zna s sabljo bolje. To bi rajši videli! X. Telefonska in brzojavna poročila. London. 7. oktobra. Pred Port Attur-jem je sedaj zopet mir. Rusi popravljajo poškodovane utrdbe. Vest, da bi bili Japonci razrušili portarturski vodovod, ni resnična. London, 7. oktobra. Aleksejev ie v Mukdenu in ima s Kuropatkinom važne po govore. London, 7 oktobra. Veliko pozorne st vzbuja vest, da so videli dve ruski križirici v avstralskih vodah. Oidi menda čakata na parnike, ki vozijo it Evrope za Japonsko vojne potrebščine. Dunaj, 7. oktobra. Poveljnik avstrijske mornarice, admiral baron S p a u n, je na lastno prošnjo umirovljen. Na njegovo mesto je imenovan njegov dosedanji namestnik podadmiral Josip Montecuccoli, katerega je cesar imenoval tudi za svojega tajnega svetnika. Cesar je Spaunu izrekel svojo zahvalo. Eni novi avstrijski bojni ladji bo ime »Spaun". Dunaj, 7. oktobra. Vest, da bi bili Jennerja v Hamburgu prijeli, še vedno ni potrjena. Praga 7. oktobra. Danes se je v pisarni deželnega zbora vršila seja načelnikov deielnozbc rakih strank. Agrarec Kubr jo povdarjal, naj bi Nemci izpustili predlogo o pomoči po uimah prizadetim iz obatrukci|e. Nenci so izjavili, da je to v zvezi z držav-nozborskimi razpravami. Načelniki bedo poročali klubom. Praga, 7. okt. Poslarec Stein je izstopil iz vsenemške zveze češkega deželnega zbora. Berolin, 7 okt. Vest, da se bodeta laški kralj in nemški casar seš a v neki laški luki, ni resnična. Povodom bolezni in smrti našega nepozabnega očeta, oziroma tasta in dedu, gospoda Frana Kopriwa nam je došlo od naših prijateljev in znancev blagodejnih dokazov iskrenega sočutja v toliki množini, da nam ni moč spodobno se zahvaliti vsakemu po-sebe. Prosimo tedaj, sprejeti tem potom našo iskreno zahvalo za izkazano nam sočutje, za mnogobiojno, zelo čestilno udeležbo pri pogrebu in za darovane prekrasne vence. Ljubljana, 6. oktobra 1904. Žalujoči sorodniki. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je raša preljuba mati, ozitoma stara mati in sestra, gospa Marija Tavčar dne 6. oktobra t. 1. ob 7. uri zvečer, po kratki mučni hole^ni, previdena s sv zakramenti za umirajoče v starosti 68 let v deželni bolnici mitno v Gospodu zaspala. Pozemski ostanki predrage rajnee se prepeljejo iz dtželn« bolnice v hišo žab sti v t'elcah nad Škofjo Loko, odkoder se vrši pogreb v nedeljo, dne 9. oktobra t. 1. ob 4. uri popoldne na farno pokopališče sv. Petra v rodbinsko lakev. Sv. maše posmrtnice se bodo brale v več cerkvah. Bodi ji blag spomin ! V Selcah nad Skofjo Loko, 7. oktobra 19G4. Žalujoči rodbini Tavčar in Košir. Brez posebnega obvestila. Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastiška umetniška razstava. Optiška potovanja po celem svetu == v polni istini. = V soboto, 8. oktobra 1904: Potovanje po slikoviti Tirolski. -w Od Merana, Ortlerja, prelaza Mendel. dolini Eggen itd. do Arco. 1696 V nedeljo, 9 oktobra: I. ciklus: Avstralija. Obiski Melbourna in Adelaide. Za šole in društva znižane cene. Odprto vsak dan od 9. ure zj. do 12. in od 2. pop. do S. zvečer IIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIHIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIII Trgovski prostori IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllMIllllllllllllllllll s stelaža-mi za trgovino z mešanim blagom prevzamejo se V najem za dobo več let takoj ali pozneje. Naslov povč upravništvo „Slov." 1681 3—i ...................................................................................... Mesečno do *Ar«A m kron si more vsak kot Eg m J mJ postranski zaslužek pri- I dobiti na lahek in pošten ^^ način brez stroškov. — Vpošlje naj se naslov na Steinhausen & Co., Karlsruhe, Baden- 167* 3-2 w T y ki je dovršil prvi S /^^"fl/^O ali drugi razred sred- njih šol, sprejme ta-' koj vHM^^V^ Albin Rant, trgovec v Kranju. 1678 3-2 Pozor kremarji! Podpisani je dalje časa služboval kot sodni sluga po Istri in dobro pozna ——" dobre vinske kleti, dobro zemljo in kraje. Vsled tega naj se vsak, kdor potrebuje zanesljivo pristnega vina, obrne na Z^^ZZZ^ZZZZ^ZZZ^ Martina Sreboth, trBovCa v roreču. ist«. |Krojaški salon|za*gospode IVAN MAGDIG L1™"",'l Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najno-| vej šili journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in inozemskega blaga. 1377 2o-8 Uniformiranje in zaloga potrebščin za „Sokole". Po ugodni ceni -m sukneno blago pri R. Miklauc Ljubljana Špifalske ulice štev. 5. ■ iJ mm-tm mm m V najem se išče z lepim večjim travnikom na peščeni zemlji. Hiša naj ima tri do pet sob. z== Ponudbe pod „Posestvo" na „Slovenca". 1687 3—2 posestvo Trgovski železninske stroke z lepo ročno pisavo se sprejme. ponudbe pod „Zvest" na upravništvo „Slovenca". 535 5 52-4 Samo 6 dnll Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. !Znižane cene! Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 6, blizu znane gostilne pri »Figovcu«. IT v se sprejme*- i CrllrL v "Sovino z me-Uvvllvv šanlm blagom na deželi (Dolenjsko) pod ugodnimi pogoji. Star bi moral biti nad 14 let, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo in čvrste postave. Prednost imajo oni, kateri so že bili v kaki taki prodajalni. Oglase sprejema iz prijaznosti upravništvo ^Slovenca" do dnd 20. t. m. 1676 3-3 ^^ - Vinska trgatev *** se vrši v soboto, 8. t. m., zvečer v gostilni PRI CENKRRJU v Gradišču. Začetek ob 8. uri. K številni udeležbi vabi Vstopnina 15 kr. Veliki šaljivi odbor. ** 1684 3-2 -nt • t Naznanilo. Vsako sredo in soboto izvrstne sveže pečenke, krvave, jetrne in avgsburške klobase. Uljudno se priporoča Fran Golob preje J. Bergmann mesar in prekajalec mesa. Sp. Šiška št. 150. — Filijalka: Prešernove uiice 5. : MMMM : Anoeljnovo milo -y—«- z znamko Marzeljsko (belo) milo sta najbolj koristni 616 24-13 za hišno rabo. dobivate jih po Špecerijskih ftacunahf Pavel Seemann izdeiovatelj mila in čebelno-voščenih sveč v Ljubljani. -4BNM (ST Vafcs9 ta prodaj* 'VKt vaakovrstnih driavRifc papirjev, ura«k, ftauaijev itd. Cavarevanja m tjrube pri Srobanjlh, pri ;?.*r«.b»nju najnsanj-l«ga dobitka. — Jftr«»»ese « Irabittj«. Kalaataa iavrftlU »areitl »a borat. aammmmmmmmmmmmf"* '-rr-r**^**.* Menjarična delniška družba E B C II H" 1, lolLiili 10 in 13, Dunaj, I., Strsbelgusi 2. Pojasnila H t vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurmih vrednostih vseh ipekalaoljskih vrednostnih papirjev in vestni nasvdtl aa dosego kolikor ja Mogofr *brestovanja pri popolni varnosti naloienih glavnio. 134 382 ; "v v^iefMSBUiiiiiii '.iV