PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tek (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 77 (13.907) Trst, nedelja, 5. maja 1991 Po krvavih dogodkih v Borovem selu, divjanju v vzhodni Slavoniji, Ravnih Kotarih in Dalmatinski Zagori Na Hrvaškem se napetost še stopnjuje Predsedstvo SFRJ išče izhod iz krize Oklopne enote JLA zasedle Dvor na Uni - Dramatičen poziv vukovarskega župana hrvaškemu državnemu vodstvu Še vedno ni znano dokončno število mrtvih - Četniške provokacije na Dedinjah ob obletnici Titove smrti BOGO SAMSA LJUBLJANA — Po zadnjih vesteh je bilo na Hrvaškem relativno mirno. Uradna in poluradna poročila ne govorijo 0 novih žrtvah in o ranjenih, toda povsod so se culi streli, bilo je več močnih eksplozij, predvsem pa so po vseh vaseh barikade, ki jih sedaj postavlja tudi hudo prestrašeno hrvaš-ko prebivalstvo. Izredna napetost, strah in občutek nemoči prisotni na obsežni meji, ki se vije od Dalmacije preko Knina do robov Vojvodine. Hrvaška ima v bistvu obliko Vebke podkve, njen vzhodni krak pa je kot žareče področje stalnih spopadov in napadov. Vukovar je še vedno odrezan od sveta, vsa manjša mesta )n vasi so pregrajeni z barikadami. Poštne pošiljke ne prihajajo že dva dni, trije ambulantni vozovi z visoko dvignje-n° zastavo Rdečega križa so se včeraj spustili v Borovo fnlo, od koder so prepeljali v bolnišnico v Osijek bolnike, hi so nujno potrebovali dializo. Včeraj nekaj minut po 16. Ur' so Dvor na Uni zasedle oklopne enote JLA. Uradno so sporočili, da to spada v okvir vojaških vaj. Hrvati tega območja na meji z Bosno pa so prepričani, da je JLA pošeg-a tudi na tem območju, da bi preprečila ustanovitev policijskih postaj v hrvaškim vaseh, ki bi zaščitile Hrvate pred Cetniškim divjanjem. Po zadnjih vesteh je kar tretjina Hruške pod nadzorstvom JLA in Matičevih srbskih miličnikov. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Konkretni ukrepi šele po 10. maju? BEOGRAD — Pozno sinoči se je v Beogradu končala razširjena seja jugoslovanskega predsedstva, na kateri niso sprejeli nobenih konkretnih odločitev pri reševanju težkega položaja. V bistvu je prišlo le do izmenjave mnenj, v ocenah varnostnega položaja na Hrvaškem pa je prišlo do običajnega razhajanja, tako da bodo o celotni zadevi ponovno razpravljali 10. maja, ko naj bi vlada, zvezna sekretariata za ljudsko obrambo in notranje zadeve pripravili konkretne predloge. Vseeno pa je pozitivno dejstvo, da je predsedstvo priznalo, da političnih problemov ni mogoče reševati s silo, da jim je treba biti kos samo s političnimi in demokratičnimi sredstvi. Predsedstvo je obenem obsodilo vsako nasilno obnašanje in uporabo sile ter pozitivno ocenilo dosedanje zadržanje JLA, ki je v izredno težkih pogojih uspela vsaj zmanjšati in zajeziti širjenje mednacionalnih spopadov. Zahtevalo je tudi, da se takoj in brezpogojno prekinejo vse dejavnosti, ki bi lahko povzročile nove nerede in spopade. JLA bo take dejavnosti skušala preprečiti. Kako bo JLA ukrepala, pa niso navedli. Sodeč po pohvalah na račun dosedanjega zdržanja lahko Hrvaška pričakuje nove napade na svojo suverenost. Predstavnik Hrvaške in podpredsednik predsedstva Stipe Mesič pa je včeraj izjavil, da se bo vse pomirilo, ko bo on zamejal Joviča. 1941 1991 OB 50. OBLETNICI OSVOBODILNE FRONTE 10. MAJA 1991 OB 20.30 KULTURNI DOM V TRSTU SLAVNOSTNI GOVORNIK MILAN KUČAN UVODNA BESEDA KLAVDIJ PALČIČ PEVSKI ZBOR »IGO GRUDEN" VODI prof. ALEKSANDER ROJC REŽIJA MARIJ URŠIČ SCENA MARJAN KRAVOS Medtem ko Occhetto napada italijanski vodilni razred Spor med Kvirinalom in KD v zaostreni politični situaciji RIM - Popolo sicer minimizira, toda spor med KD in Kvirinalom se zaostruje. Predsednik republike je včeraj odpotoval v Reykjavik, odmevnost spora s KD.pa se ni polegla, tako da je predsednikov glasnik novinarjem, ki so sledili Cossigi na Islandijo, izjavil, da predsednik ne bo odgovarjal na vprašanja o tem problemu. Ob tem pa je dodal, da je Kvirinal zahteval od KD jasne odgovore, od načelnikov poslanske in senatorske skupine Gave in Mancina pa preklic intervjujev z novinarji Repubblice. V Anconi pa je Forlani prešel v protinapad in poudaril, da nekdo skuša ustvariti zmedo, kar ni v interesu KD. Po Forlanijevem mnenju ni osnovan sum, da je KD na nek način vpletena v manevre proti predsedstvu države, to bi moral razumeti vsakdo, ki ima dovolj razsodnosti. Sekretar večinske stranke je poudaril, da je KD nedvomno zavrnila vsak neupravičen napad na Cossigo, pripomnil pa je, da ima prav tako pravico zavrniti vse tiste, prav tako neupravičene napade na KD. Forlanijev ton je neobičajno rezek, kot če bi se sekretatr KD naveličal dosedanje vloge »gasilca«. Toda kdo bi moral imeti »dovolj razsodnosti«, da ne bi sprejel teze o vpletenosti KD v komplote? In kdo »neupravičeno napada KD«? Demokrščansko glasilo II popolo objavlja pomirjujoč komentar, v katerem trdi, da ni spora med stranko in predsednikom republike in da solidarnost KD s Cossigo ni splošna obveza pač pa »jasno politično stališče«. Toda Forlanijeva izjava, Cossigove pripombe pred odhodom v Reykjavik in predsednikove izjave odgovornemu uredniku radijskega dnevnika GR1 kažejo, da spor ni zglajen. Po obisku v Islandiji bo Cossiga odpotoval v ZDA, kjer se bo sešel z Andreottijem, ki je včeraj odletel v VVashing-ton na pogovor z ameriškim predsednikom Bushem. Politična situacija v Italiji ni dobra, saj polemika o načrtovanih gospodarskih ukrepih plamti. Včeraj so vsi izrekli solidarnost zakladnemu ministru Carliju, ki je zagrozil z odstopom. Toda solidarnost, ki jo je izrazil Altissimo je povsem različna od solidarnosti podpredsednika Martellija, ki je poudaril, naj Carli ne odstopi, obenem pa zavrnil ukrepe, ki bi oškodovali odvisne delavce in upokojence. Reforma pokojnin je po Martellijevem mnenju potrebna, vendar je ne more uresničiti vlada, ki »se je rodila v sedmem mesecu«. Spet se širijo govorice o predčasnih govoricah in spori o referendumu. Sekretar DSL Occhetto je včeraj zelo strogo ocenil dogajanje in menil, »je .vodilni razred sestavljen iz lutk« in da peha državo v kaos. DSL tudi kritizira Cossigo zaradi njegove polemičnosti, obenem pa pozitivno ocenjuje namen Kvirinala, da bi s poslanico spet sprožil vprašanje institucionalnih reform, saj meni, da s tem predsednik raz-krinkuje tihi sporazum večine, da bi vprašanje odstranili z dnevnega reda. G.R. w Posvet Pokrajinskega odbora SKGZ v Špetru Slovenov Življenjskost Beneških Slovencev RUDI PAVŠIČ ŠpETEE dne v^šrf? SLOVENOV — Posvet, ki ga je včeraj popol-uor sin, , Slovenov pripravil videmski pokrajinski od-j*i6nskoq?nske- kulturno-gospodarske zveze, je potrdil živela n A1 m željo po narodnostni uveljaviti tamkajšnjega Vsem vsehnar?dnostne skupnosti. Obravnavane teme, pred-prePričan' n!i °- bogata razprava, so v prirediteljih utrdile ?Pdabua ua je treba s takšnim pristopom iskati pot po-tl2acij0 jna ,?‘ovenskih organizacij, njihovo večjo demokracije j, učinkovitost v družbeno-gospodarskem tkivu Be-z a"alske dolme in Rezije. ,kGZ edanJu sta uvodna posega imela predsednik PO-Stavnik Dry,1iuemsko pokrajino prof. Viljem Černo in pred-, V svoiem va D0111 msy. Marino Oualizza. nUMurno-cr pose9u je Cerno razčlenil stvarnost Slovenske Pri vrsti odspodarske zveze na Videmskem in se zaustavil eh krajev vprašanj, ki so vezana na obstoj in razvoj !VendarSunatU^e™° za našo vlogo«, je nadaljeval Černo, ,.e zoper ,9otavljamo, da smo neobhodno potrebni, ker smo ln- Se zaved1 1 P°kbki duhovnega izkoreninjenja naših do-uamo, da sami ne moremo napolniti vsega naše- ga prostora. Zato smatramo, da občinske uprave, gorske skupnosti in sile, ki so formalno priznale obstoj slovenske bitnosti na tem območju in tudi slovensko predstavništvo, organizirano v društvih, odborih, inštitutih in časopisih, morajo prevzeti breme rasti in narodnostnega ohranjevanja, ustvarjalnosti in kulture in iniciative, ki so bile doslej samo naša skrb«. Msg. Marino Oualizza je z zaskrbljenostjo ugotovil, da število Beneških Slovencev naglo pada in da sam zaščitni zakon bo s tem v zvezi le malo pomagal. Bil pa je mnenja, da se premalo izkorišča potencial slovenske organiziranosti. Naloga vodilnih pa je, da združijo vse sile in da se Slovenci na Videmskem predstavijo kot homogena enota. Kar zadeva kulturo, ki je bistvene važnosti za obstoj neke manjšine, je bil govornik mnenja, da predstavlja špe-trska zasebna dvojezična šola pravo »kreditno banko«. Svoje izvajanje pa je Oualizza sklenil s predlogom, da bi se v Benečiji obnovila množična slovenska manifestacija, takšna, kot je bila svoj čas Kamenica. V razpravi (poseglo je kar 16 diskutantov) so prišla na dan predvsem vprašanja, ki so vezana na dejavnost organizacij, odnos do javnih uprav (izdelava statutov) ter na potrebo po reorganizaciji in demokratizacij znotraj SKGZ. Včeraj v Devinu zelo uspešna okrogla miza o 50-letnici ustanovitve OF v priredbi SSO NA 5. STRANI Imena voditeljev Komunistične prenove RIM — Na vsedržavni skupščini je Gibanje za komunistično prenovo včeraj imenovalo odgovorne za posamezna področja in predstavnike v državnih organih. 500 delegatov je razpravljajo tudi o splošni usmeritvi, mnogi govorniki pa so poudarili, da ni nobene težnje po omejevanju Cossuttove struje. Sergio Garavini je bil imenovan za vsedržavnega koordinatorja, a bo tudi direktor tednika Liberazione. Armando Cossntta se bo ukvarjal s stranko, Lucio Mag-ri bo verjetno predsednik poslancev (skupina še ni sestavljena), 12 senatorjev je že določenih. Izvršni odbor bo sestavljajo 17 oseb, 32 bo deželnih funkcionarjev, 98 članov bo pripravilo vsedržavni kongres, ki bo novembra. Dež, sneg in izredno nizke temperature še vedno pestijo skoraj vso Italijo Nadaljuje se val slabega vremena V kmetijstvu 1000 milijard lir škode Po Atonellijevi policija na sledi roducenta ira Ippolita P Ci RIM — Val slabega vremena, ki že nekaj dni pesti Italijo, je včeraj dosegel svoj višek. Na Južnem Tirolskem in Tridentinskem se je meja sneženja spustila pod 1.200 metrov, tako da so morali zaradi snega zapreti za ves promet prelaz Jaufenpass (Giovo), iz previdnosti je zaprt tudi prelaz Grodner-jock (Gardena), medtem ko so ostali prelazi in vse gorske ceste prehodni le z zimsko opremo. Sneg je pobelil celo Brener, kar pa ni povzročilo večjih težav. V Furlaniji Julijski krajini je bila meja sneženja na 1.500 metrih, podobne razmere so bile v vsem alpskem loku. Drugod po Italiji je v glavnem deževalo, snežilo je le v višjih predelih Apeninov, v Beneški laguni pa smo bili ponovno priča izredni plimi (na sliki AP Trg sv. Marka). Štabi civilne zaščite z zaskrbljenostjo nadzirajo vodne tokove, ker so povsod reke in potoki narasli in bi lahko vsak trenutek prestopili bregove. Vremenska napoved ni najboljša, saj ni znamenj, da se bo vreme v prihodnjih dneh bistveno izboljšalo. Danes se bo nadaljevalo nestanovitno vreme z občasnimi padavinami in plohami, ki bodo naj izrazitejše v severovzhodni Italiji. V popoldanskih in večernih urah bi morale padavine prenehati. Temperature bodo še vedno pod mesečnim povprečjem z vetrom s severovzhodnega kvadranta, nad našimi kraji bo prehodno zapihala burja. V ponedeljek bo izboljšanje izrazitejše, temperature se bodo nekoliko zvišale. V torek bo prevladovalo suho vreme, ki se bo nadaljevalo tudi v sredo, ko pod večer pričakujejo od zahoda novo poslabšanje. Ob vsem tem je lahko vsakomur jasno, da si ne moremo obetati večjih izboljšav. Kmetje so torej do skrajnosti zaskrbljeni. Že sedaj je škoda v kmetijstvu po začasnih in nedokončnih ocenah višja od tisoč milijard lir. Kot navaja združenje Coldiretti, je prejšnji teden neurje prizadelo predvsem vinograde in sadovnjake severne Italije. V zadnjih dveh dneh pa sta dež in zmrzal pestila srednjo Italijo. Prejšnjo noč je temperatura zdfknila pod ničlo v številnih krajih Toskane in Umbrije, da ni prizadet samo letošnji pridelek, temveč bodo morali marsikje nasade oljk in vinograde skoraj v celoti obnoviti. Težko je prizadet letošnji pridelek po vrtnin, zaradi razmočene zemlje pa ni bilo spomladanske setve. Kmetje opozarjajo, da bodo podražitve neizbežne, paziti pa je treba na špekulativne podražitve pridelkov iz uvoza. RIM — Da so mamila sestavni del tistega blišča, v katerem se sučejo igralci, režiserji, nogometaši, rock pevci in pač slavne osebnosti, ni nič novega, zato pa postane vsak poseg policije v vesolju spektakla zanimiva vest. Prigodam Diega Armanda Maradone in Laure Antonelli sledi po točno enem tednu preiskovalni pripor režiserja in producenta Čira Ippolita. Zdi se, da mu je policija prišla na sled prav ob raziskovanju primera Antonelli: v igralkini vili so karabinjerji našli 35 gramov kokaina, producentu očitajo na osnovi novega italijanskega zakona št. 73 »odstop mamila«. Ciro Ippolito, ki je star 44 let, se je pojavil kot filmski igralec v 70. letih v delih o posiljenih sirotah, sadičnih nunah in podobno. Potem se je lotil režije in scenarijev, postal pa je tudi producent dokaj uglednejših naslovov. Marsikdo se, recimo, spominja lanskega TV fjlma Disperatamente Giulia, v katerem je nastopala prav Antonellije-va. Z Ippolitom in Antonellijevo se je pred nedavnim kar precej ukvarjal bulvarski tisk, saj je bila njuna zveza precej razburkana. Med Ippolitovimi filmi je tudi eden z zgovornim naslovom I carabinieri colpiscono ancora. Papež o komunizmu in kapitalizmu Marini polemičen s Pininfarino RIM - Kapitalizem in komunizem nista enakovredna. Predsednik Confindustrie Sergio Pininfarina ni nič kaj navdušen, da je papež Janez Pavel II. v svoji encikliki »Centesimus annus« ob stoletnici prve vatikanske enciklike s socialno vsebino, vzporejal kapitalizem s komunizmom. V pogovoru z novinarji je sicer poudaril, da enciklike ni prebral v izvirniku in da je nevarno ocenjevati zgolj na povzetkih časopisov. Dodal pa je vsekakor, da ga je »vzporejanje kapitalizma in komunizma boleče prizadelo«. Zaradi tega je Pininfarimna, sicer s spoštljivostjo, ki jo čuti do papeža, odločno zavrnil to vzporejanje. Po njegovem mnenju je kapitalizem vendarle ustvaril sredstva, da se postopno uravnoveša razkorak med bogatimi in revnimi državami, medtem ko je komunizem zaprl cerkve in preprečil svobodo vere. Pininlarinove kritike so izzvale takojšen odgovor novopečenega ministra za delo Franca Marinija, ki je še do pred nedavnim vodil sindikat CISL. Na srečanju, ki ga je v Rimu priredila komisija za socialna vprašanja italijanske škofovske konference, je Marini poudaril pomen in aktualnost enciklike za vse, ki so se angažirali v politiki, saj po njegovem mnenju enciklika obravnava še odprta vprašanja političnega vodstva in družbenih neravnovesij. Kot primer je Marini navedel neravnovesja v nekaterih italijanskih deželah, v katerih je več kot polovica mladih nad 25. letom brez službe. In v planetarnem merilu so neravnovesja še večja, saj večina človeštva še trpi lakoto. Marini je dodal, da papež s svojo encikliko ni ubral neke tretje poti med kapitalizmom in komunizmom, pač pa je poudaril vrednost kapitalizma in svobode, pri tem pa odločno podčrtal, da mora politika narekovati pravila igre trgu ter nakazati cilje, in ne obratno. K problemom, ki jih je obravnaval v encikliki, se je papež povrnil včeraj med pogovorom s sindikalisti na srečanju o Delavcih, partecipaciji in solidarnosti, ki ga je priredila škofovska konferenca. V tem okviru je Janez Pavel II. ugotovil, da je delavsko gibanje v zadnjih sto letih veliko prispevalo k izboljšanju družbenih razmer. Dejal je, da so ponekod družbene razmere urejene, v številnih državah pa so pravice in etika dela hudo kršene. Pri tem je poudaril vlogo in pomen sindikatov v obrambi pravic delavcev in zato, da ne bo kapital povsem prevladal nad delom. Ob grozljivem opustošenju v Bangladešu še slaba organizacija in očitki Zahodu DAKA — Ciklon v Bangladešu, najhujši v zadnjih 20 letih, je dal povod za bitko med reveži: na protest, da sta Amerika in Nemčija zbrali milijone za Kurde, a je pomoč poplavljencem skromna, so iz ZDA (odkoder so doslej nakazali 2,2 milijona dolarjev) brez sprenevedanja odgovorili, da že strgajo po dnu. Pomoč prihaja v glavnem z letali (na sliki), predvsem pa je pomanjkljiva organizacija. Primanjkuje helikopterjev, zaradi razburkanega morja (osma jakostna stopnja) je nemogoče pristajanje, pristanišča so razdejana, ogromno ton živeža v Chittagongu je uničila voda, ki je poplavila skladišče. Zaradi razpadajočih mrhovin in trupel grozijo epidemije, primanjkuje pa predvsem pitne vode in razkužil. Število žrtev se suče verjetno okrog 500.000 mrtvih, čeprav je uradna številka za sedaj 103.086 mrtvih (od teh v samem okraju Chittagong skoraj 60.000); 10 milijonov ljudi je brez strehe. Zdržala so samo proticiklonska zaklonišča nemške izdelave, v katera se je zateklo kakih 150.000 oseb. Vsako zaklonišče lahko sprejme po 550 oseb, vendar se je vanje zateko tudi po 2300 ljudi. Potonil je tudi čoln reševalcev, pri čemer je izgubila življenje ena oseba. Temeljite preiskave in iskanje morilcev v dveh zaprepaščenih kalabrijskih vaseh in okolici Osem umorov v znamenju obračunavanja TAURIANOVA — Verjetno ni neos-novana domneva, da botruje umoru petih oseb v manj kot 24 urah v kalabrijski vasi Taurianova »vojna« med nasprotujočimi si družinami. 59-letnega Rocca Zagarija so ustrelili v brivnici. Samo nekaj ur kasneje so v avtu ustrelili 29-letnega Francesca Pasguale-ja, ki je bil pred časom vpleten v razpečevanje mamil, a ne izključujejo, da je bil povezan z nasprotno skupino ali bolje z eno od družin Asciutto-La Fi-cara-Alampi. V isti tabor naj bi spadale tudi naslednje tri žrtve: brata Giuseppe in Giovanni Grimaldi, ki so ju umorili pred trgovino (na sliki), katere sta bila lastnika, in 36-letni Rocco La Ficara, ki so ga ustrelili že v petek zvečer pred trgovino, v kateri je bil zaposlen. Druga dva brata La Ficara -Angela in Salvatoreja - so umorili septembra lani v neki gostilni v središču Taurianove. Iz varnostnih razlogov se je pogreba Rocca Zagarija lahko udeležila samo družina ob strogem policijskem nadzorstvu. 40 karabinjerjev je v petek ponoči začelo preiskovati vas in okolico. Včeraj so odkrili dva »sumljiva« avtomobila. Grozljiva je rekonstrukcija umora bratov Grimaldi: ustrelili so najprej Giovannija, ranili Giuseppeja, mu odrezali glavo, jo vrgli v zrak in jo vsaj še enkrat zadeli s puško. Sinoči malo pred 22. uro so v Laure-ani di Borello (30 km od Taurianove) umorili še 3 osebe: dve na pločniku pred barom, eno pa v lokalu. Dva fanta sta bila Roma, vsi trije pa so baje povezani z mafijo. Morilcev je bilo več, verjetno štirje, odsotnost prič pa za sedaj onemogoča rekonstrukcijo umorov. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din, mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG • Na Hrvaškem Zgovornejše in zanimivejše od vseh uradnih sporočil pa je poročilo o prometu na cestah Avtomoto-saveza Jugoslavije: prekinjen je promet na vseh cestah za Vukovar; iz varnostnih razlogov se odsvetuje vožnja na cestah proti Kninu; na odseku Gospič-Karlobag je zaradi preprek na cesti onemogočen promet za kamione in avtobuse, osebna vozila lahko vozijo, pogoji niso normalni. Predsednik vukovarske občine je poslal hrvaškemu vladnemu predsedniku nujnostno brzojavko, v kateri ugotavlja, da ne more več obvladati položaja in da potrebuje hitro pomoč. Pozornost Zagreba je bila včeraj usmerjena na Beograd, kjer je predsednik Jovič sklical za 18. uro zvezno predsedstvo, na katerem bodo poleg rednih članov prisotni še predsednik vlade Markovič, namestnik obrambnega ministra in načelnik generalnega štaba Adžič, povabljen je bil tudi hrvaški predsednik .Tudjman, ki pa ga nadomestil predsednik hrvaške vlade Josip Manolič. Kolegi z zagrebškega Vjesnika menijo, da ne bi smelo priti do nepričakovanih protihrvaških sklepov. Včerajšnja Politika pa je v svojem uvodniku pozivala JLA, naj posreduje po vsej državi in skr- bi za red. Grožnja splošnega izrednega stanja se torej spet približuje. Še vedno ni točno znano, koliko je pravzaprav mrtvih. Jasno pa je, da so hrvaške policiste zvabili v zasedo, češ da so tam njihovi prijatelji, ki so jih prejšnji dan prijeli. Tedaj naj bi se pričel poboj hrvaških policistov že v avtobusu. Nekatere so tako masakrirali, da jih kasneje niso mogli identificirati. V tem primeru očitno ni šlo za obrambo »golorokega srbskega naroda«, kot običajno poroča srbski tisk, temveč za četniško zasedo in poboj enot, ki niso ogrožale nikogar. V Beogradu so včeraj na grob bivšega predsednika Jugoslavije maršala Tita položili vence, najprej njegova soproga Jovanka s sinom Mišom in sorodniki, nato JLA z načelnikom generalnega štaba Adžičem na čelu, predstavniki predsedstva Zveze komunistov gibanja za Jugoslavijo in nekaterih drugih- organizacij. V bližini pa je bilo pročetniško zborovanje, ki ga je organiziral vojvoda Šešelj. Pobahal se je, da je njegov srbski dobroveljski četniški odred dosegel zmago v Borovem selu, in predstavil poveljnika, ki je pozval prisotne, da se mu pridružijo. Na mitingu so tudi protestirali proti imenovanju Stipeta Mesiča za predsednika predsedstva. Na Hrvaškem in v Beogradu se zastru-jejo odnosi in nič ne kaze, da bi lahko prišlo do pomirjenja. Slovenija pa se po- spešeno pripravlja na razdružitev. Tudi včeraj je zasedala slovenska vlada, ki se bo danes ponovno sestala. Na vseh teh sestankih pripravljajo zakonske predloge, ki jih bodo predložili v sredo slovenski skupščini. Vsi ti zakoni spadajo v okvir sistematičnega razdruževanja in pripravljanja slovenskega samostojnega pravnega sistema. Predsednik Peterle je napovedal, da bodo skupščini predložili predlog, naj se prične postopek za raz-druževanje. Predlog bodo poslali zvezni skupščini in vsem ostalim skupščinam. Slovenija želi na tak način pričeti postopek za mirno in dogovorjeno razdruževa-nje, kar je zelo pomembno za bodoče odnose, še zlasti glede odnosov do Zahoda. Na tiskovni konferenci so nato razni ministri konkretno obrazložili nekatere zakone. Tako je podpredsednik vlade Mencinger govoril predvsem o zakonskem predlogu o Narodni banki Slovenije. Med drugim je omenil tudi možnost uvedbe slovenskega dinarja, katerega vrednost bi določali na borzi. Denarne zadeve skratka še niso do kraja dogovorjene, so pa še vedno tudi predmet pogajanj in razgovorov. Notranji minister Bavčar je obravnaval vrsto zakonskih predlogov in med njimi možnost, da se avtomobilske tablice zamenjajo v dveh letih. Predvsem pa je pomembno nadzorstvo slovenske policije nad mejo z Italijo, Avstrijo in Madžarsko (o nadzorstvu meje s Hrvaško bodo s razpravljali) in nov zakon o drža vij am stvu, ki bo na osnovi plebiscitne izjave dobrih namenih urejal tudi status drža ljanov iz drugih republik, ki so ob Pjji biscitu imeli stalno bivališče v Slovenija Zunanji vsem o nje in o pa tudi o slovenskem potnem listu. minister Rupel je govoril pre naporih za mednarodno PrizPip zakonih, ki zadevajo to področl ■ REKA — Izvršni odbor Unije ItaliJf' nov za Istro in Reko je izrazil 9*, %-zaskrbljenost ob tragičnem razvoju o g godkov na Hrvaškem, saj bi se lan». izrodili v spopad, z neodpravljivo . posledicami za stremljenje po omi**.n družbi, demokraciji in evropeizac J tako v vrstah italijanske narodnps. skupnosti, kot v državni stvarnosti, » teri skupnost pripada. Unija P°azU-zato, naj bi vendar prevlada moč atič' ma, da bi z nenasilnimi in demokra nimi sredstvi zajamčili varnost y ^ državljanom, ob spoštovanju osnovnih načel, na katerih sloni a beni napredek in ki so bila vedno , dilo italijanski narodnostni skPP rnib in njenim ustanovam. Rešitev stv problemov državljanov je možna ra_ s spoštovanjem zakonov in dem l ličnih norm - poudarja sporočil al„ ohranjanjem suverenosti in teri n6 ne celovitosti republik, ob skbl, prevlada logika etničnih spopauo Na seji izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze Slovenskim ustanovam v težavah pomagati s konkretnimi dejstvi Dežela odobrila načrt za podpiranje Univerz Sredstva tudi za Zavod združenega sveta Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je na zadnji seji razpravljal o številnih vprašanjih, še zlasti o tistih, ki so za našo skupnost v tem trenutku najbolj pereča. Izražena je bila velika zaskrbljenost zaradi kritičnega položaja, v katerem se nahajajo pomembne slovenske ustanove. Za nekatere izmed njih, konkretno za Glasbeno matico, Slovenski raziskovalni inštitut, Narodno in študijsko knjižnico in Izobraževalni inštitut v videmski pokrajini že obstaja soglasje različnih komponent Slovencev, da je treba njihov kritični finančni položaj nujno rešiti. Ustanove so v ta namen že najele bančna posojila v Pričakovanju podpor, ki so predvidene v zakonu za obmejna območja. Vendar kljub temu, da je bilo v od-n°su do deželne uprave storjenih že ''eč korakov, da bi se ta sredstva lahko koristila, prihaja do zaskrbljujočih 'n nerazumljivih zamud, zaradi katerih še ni jasno, kdaj in v kakšni obliki oo mogoče z omenjenimi sredstvi razpolagati. Medtem so omenjene, za ži-vijenje Slovencev v Italiji izredno pomembne institucije iz dneva v dan v težjem položaju. Na izvršnem odboru ie bilo to stanje ocenjeno kot nedo- pustno, zaradi česar je nujna pospešena akcija strank in deželnega odbora, da se sprejete obveznosti izpolnijo. Člani izvršnega odbora so pri tem podčrtali obveze predsednika Biasutti-ja, kot tudi odgovornost slovenske vlade, ki je že pred časom v dogovoru z deželnim odborom FJK naglasila, da ima reševanje slovenskih ustanov v stiski prednost pred drugimi vprašanji. SKGZ je že nekaj mesecev neprestano v akciji za to, da se slovenske komponente dogovorijo o postopku za izvajanje zakona o obmejnih območjih, izražena pa je bila tudi ugotovitev, da razgovori med komponentami potekajo s prepočasnim ritmom. Izvršni odbor meni, da je na težki položaj treba odgovarjati z dejstvi, kajti nikakor niso dovolj le občasna tiskovna sporočila, ki dajejo javnosti vtis, da se vse premika, medtem ko se problemi v resnici zaostrujejo in obstaja tveganje, da se delo na pomembnih področjih manjšinskega življenja zaustavi. Na izvršnem odboru je bil govor tudi o kritičnih razmerah v Založništvu tržaškega tiska in Primorskem dnevniku, ki je bil sicer deležen mno- gih solidarnostnih izjav, doslej pa žal premalo konkretnih posegov. Bilo je tudi jasno rečeno, da se reševanje Primorskega dnevnika ne more omejiti zgolj na boleče restriktivne ukrepe, pa čeprav neizbežne. Nujna je zato čimprejšnja intervencija državnih in deželnih oblasti. Člani izvršnega odbora so razpravljali tudi o 50-letnici Osvobodilne fronte, ki predstavlja v zgodovini slovenskega naroda veličasten mejnik, začetek oboroženega protifašističnega upora. To dejanje bi moralo biti slehernemu Slovencu v ponos, saj je slovenski narod uvrstilo v zgodovino civiliziranih narodov Evrope in sveta. Tudi poznejše zablode in tragična dejanja, ki jih je prinesla vojna, nikakor ne morejo opravičiti tistih, ki skušajo OF prikazati v povsem drugačni luči, celo z obujanjem sovraštva in podlimi dejanji, kot se je zgodilo ob proslavljanju OF v Sloveniji. Slovenska kulturno gospodarska zveza bo obletnico OF proslavila v petek, lO. maja v tržaškem Kulturnem domu s slavnostnim govorom slovenskega predsednika Milana Kučana, partizansko pesmijo in družabnim srečanjem, na katerega toplo vabi slovensko javnost. TRST — Deželni odbor je po predlogu odbornika za izobraževanje in kulturo Silvana Antoninija Canterina odobril pojasnilni elaborat o izvajanju programa "univerza in višje šolstvo". Listina uvodoma prikazuje stopnjo izvajanja ustreznih posegov. Na področju "storitev" je deželna uprava, potem ko je prevzela pristojnosti glede univerzitetnih podpornih ustanov, nakazala slednjim skupno 14 milijard lir in sicer 9,5 milijarde Univerzi v trstu in 4,5 milijarde lir Univerzi v Vidmu. Na področju šolskih podpor oziroma pravice do študija je Dežela raztegnila olajšave, kakršne uživajo študentje, ki obiskujejo univerze v tujini, tudi na študente tržaškega in videmskega vseučilišča, ki se udeležujejo programov Erasmus. Za gradbene posege na univerzah so namenili 700 milijonov lir podpore Univerzi v Trstu za prenovo poslopja v Ul. Economo in podporo nekaj nad 1,5 milijarde lir Univerzi v Vidmu za preureditev območja, kjer je stala bombažna tovarna. Iz drugih naslovov so podelili še nadaljnjih 2,7 milijarde lir tržaški in 1,960 milijarde lir videm- ski univerzi pa še 250 milijonov lir Univerzitetnemu konzorciju v Gorici. Za delovanje Zavoda združenega sveta v Devinu so namenili dodatni izredni prispevek 500 milijonov lir, tem pa gre prišteti še 15 dveletnih študijskih štipendij (40 milijonov lir). Listina zajema nato predračun za triletje 1991/93. Univerzitetnim podpornim ustanovam (Trst in Videm) pojde 20 milijard lir na leto, obenem ostanejo v veljavi olajšave za študente, ki obiskujejo tuje univerze oziroma se udeležujejo programov Erasmus. Na področju gradenj je predvidenih za Univerzo v Trstu 5 milijard lir, za Univerzo v Vidmu 2,267 milijarde lir, za videmski ERDISU 1,960 milijarde lir in za Univerzitetni konzorcij v Gorici 1,250 milijarde lir. Za redno delovanje in razvoj Zavoda združenega sveta v Devinu pa je deželna uprava ponovno potrdila izredni prispevek v višini 500 milijonov lir na leto, sicer na račun stroškov, ki bodo obremenjevali devinski zavod vse dotlej, dokler ne bodo dokončno uredili bivališč vsem študentom. Uprava Furlanije-Julijske krajine je istočasno s tem še potrdila obveznosti v zvezi z rednim podeljevanjem študijskih štipendij. V zvezi s popisom prebivalstva na Koroškem Sosvet je odločno obsodil kampanjo Heimatdiensta ko CELOVEC — Narodnostni sosvet z a slovensko narodnostno skupnost na ,lon^em je na zadnji seji (na sliki) odločno obsodil poziv Heimatdiensta v Preh-U Der ^urtner glede vprašanja po občevalnem jeziku v okviru popisa »bistva: »Zapišite le nemško, če se ne čutite pripadnika slovenske narod-Sv te® skupnosti«. V soglasno sprejeti izjavi sosveta (vzdržal se je en zastopnik do; PCte/akov, drugi pa je glasoval za obsodbo KHD) je rečeno, da ta poziv krši izjn- a zakona o popisu, ki pravi, da je treba ob popisu povedati resnico. V slov',e fudi rečeno, da iz podatka, da nekdo v rubriki "občevalni jezik" navede „0 en^tino, ni mogoče sklepati, da je avtomatično pripadnik slovenske skup-£)'■. Sosvet je dobil tudi močno podporo osrednjega statističnega urada na števa!Y' čej da rezultat vprašanja o občevalnem jeziku ne pomeni ugotavljanja Ust(j ne mo<-1 narodnostne skupnosti. Na predlog ZSO je sosvet sprejel sklep o fod n°VJ,Vi posebne komisije, ki naj izdela novelo oz. popravek zakona o na-n^tnih skupinah iz 1. 1976. Osrednje slovenske organizacije ta zakon odkla-kon% ^er ne ustreza Slovencem. V prvem postopku bo komisija ugotovila za-sosv ° stanie in zatem sosvetu predlagala potrebne spremembe. Narodnostni Q « P°d predsedstvom dr. Matevža Grilca je tudi sklenil, da obvesti zvezno drul},Sii0 vtedo, da znašajo finančne želje oziroma realne potrebe slovenskih n0v ?.Y: ustanov in organizacij na Koroškem za leto 1992 nekaj nad 80 milijo-zakoSUmgoV; ta vsota pa da ne predstavlja samo želje po podpori na osnovi na 0 narodnih skupinah, temveč tudi iz drugih zveznih resorjev. K D: Brž izkoristiti prednosti zakona za obmejna območja VIDEM — Vprašanje albanskih priseljencev, problem vodilnih kadrov pri krajevnih zdravstvenih enotah in izvajanje državnega zakon za obmejna območja: to so bile osrednje teme, ki so jih obravnavali na včerajšnji seji člani deželnega vodstva krščanskodemokratske stranke pod vodstvom Bruna Longa, potem ko so počastili spomin preminulega senatorja Luigija Burtula. O albanskih beguncih je predsednik deželne vlade Furlanij e-Julij ske krajine Adriano Biasutti dejal, da se je treba spopasti s tem vprašanjem v duhu solidarnosti, ter izrazil nujo po tesnem sodelovanju med Državo in krajevnimi ustanovami za izhod iz zdajšnjih težav. Glede "prehodne faze, ki zadeva krajevne zdravstvene enote", je Longo naglasil potrebo po nagli opredelitvi drugega deželnega zdravstvenega načrta in po racionalizaciji storitev. V zvezi z zakonom o obmejnih območjih pa je Biasutti poudaril, da je potrebno čimprej izpolniti vse tiste obveze, za katere je pristojna deželna uprava, in to z namenom, da se čimprej sprostijo vse razvojne možnosti, ki jih vsebuje ta zakon. Paril: Južna Tirolska kot moderna inačica zgodovinskega Tirola INNSBRUCK — »Ne gre za vrnitev v preteklost "zgodovinske Tirolske" od Kufsteina do Ale, temveč za revitalizacijo tega obsežnega gospodarskega in kulturnega območja V moderno in Evropi primerno obliko«: to je izjavil včeraj tirolski voditelj Alois Partl med govorom na avstrijskem radiu o vlogi regij, o njihovi avtonomiji, o odnosih z osrednjimi vladami in Evropo. Partl je rekel, da v okrepitvi avstrijskih landerjev nikakor ne vidi »neke oblike separatizma, pač pa zdravo osveščanje samih sebe«. V tem pogledu, je nadaljeval, gre torej zahteva Tirolske po temeljiti prepo-razdelitvi pristojnosti in državnega bogastva v Avstriji vštric z razpoložljivostjo, »prevzeti nase tudi breme odgovornosti, ki iz vsega tega izhajajo«. Glede odnosov z Južno Tirolsko in Tridenskim je Alois Partl pripisal veliko važnost sestanku med zakonodajnimi telesi treh krajevnih ustanov, ki bo 21. maja v Meranu »kot izhodišče za obnovljeno globoko sodelovanje v osrčju Alp«. Prav takšen pomen je pripisal dejavnosti Argealpa in konferenci evropskih regij, ki bo 7. in 8. maja v Linzu. Odbornik Saro obiskal Rabelj TRBIŽ — Kakor je znano, naj bi če-dadska jeklarska družba Gruppo Civi-dale bistveno prispevala k ugodni rešitvi problema, kje in kako zaposliti rabeljske rudarje, potem ko bodo konec junija letos rudnik dokončno zaprli. Toda kje bo družba zgradila svoj novi obrat? Ze tedaj, ko so rudarji protestno zasedli rudnik, smo zapisali, da utegnejo namestiti novo tovarno na športnem igrišču v Predelu. No, da bo najbrž zares tako, kaže izjava tudi deželnega odbornika za industrijo Fer-ruccia Sara, ki se je predvčerajšnjim mudil ravno tam in takšno rešitev sam predlagal. Prvotno so pravili, da bi lahko zgradili tovarno, ki bo zaposlovala od 70 do 80 rudarjev, v bližini rudnika, toda nastali so problemi geološke narave pa tudi glede lastništva zemlje, zaradi česar bi se ustrezni stroški premočno povečali. Zaradi tega je odbornik Saro, ki ga je spremljal med drugimi trbiški župan Rosenvvirth, prišel do zamisli, naj bi obrat dvignili na več kot štirideset let starem športnem igrišču; seveda šele potem, ko mu je župan izrazil pripravljenost, urediti novo igrišče drugje, konkretno blizu pokopališča v smeri proti Rablju, kjer se že začenja območje zimskošportnih naprav, s čimer bi pravzaprav to območje še dodatno turistično ovrednotili. Uresničitev tovarne na starem igrišču bi bila bistveno .cenejša, a tudi hitrejša: namesto v naslednjem letu, kot so predvideli spočetka, bi jo lahko dogradili še letos. Sicer pa so trbiške oblasti našle še eno zemljišče, ki bi se ga dalo s pridom uporabiti v skladu z urbanističnim načrtom. Ferrucclo Saro Hotel Palače pod novo streho Palacp^1^®^ — v kristalni dvorani 80 let starega hotela trurizp S0,v Petek ob prisotnosti slovenskega ministra za CenZo n- nga Paša predstavniki italijanske firme Di Vin-pisaii ln° & C., Hotelov Palače in Casinoja Partorož pod-tiona] Pd°9odbo 0 ustanovitvi mešane družbe Palače Interna-cem sin-0'0' s sedežem v Portorožu. V nagovoru udeležen-rtien UsVesne3a P°dpisa pogodbe je Ingo Paš poudaril po-P°hUdhmeritve turističnega gospodarstva v kakovostnejšo kdan;a -j obnovo hotela naj bi v Portorož! zaživela ne-^ted sto 1 t-tna' Plemenita kakovost, ki je ta kraj krasila že 9a je - , e“- Portorož naj postane simbol tistega turizma, ki Z Ust Koč že ™el,« je še dejal minister za turizem. stajaj0 ™o vit vij o mešane družbe Palače International po-P°rtoro4t nost* za celovito prenovo ednega od simbolov Wi zanrt93 .turizma realne. Stari Palače, ki je od oktobra Lux kat„ ' naJ bi se do sezone leta 1994 spremenil v hotel iteenitni>?0nie s Petimi zvezdicami in zadovoljeval zahteve hjein e gostov, ki naj bi prihajali v hotel s posredovala bo paj oc mednarodnih hotelskih verig. Predvideno je, j 'letno na.fe International že v poldrugem mesecu podpisal tedi prj P 9odbo z eno od hotelskih verig, ki bo sodelovala bodo morr|Pravi Projektov prenove. Dejstvo je namreč, da standarde J-no1v' Projekti upoštevati posebne mednarodne YSa visok/ Kl ilh Pred svoje člane postavlja hotelska veriga, cun rentabi?°nu^a Pa bo morala biti tudi rentabilna. Izra-tesno pove nosti in projektiranje samo bosta v tem primeru !®ntabiino ?ana in_ če se za hotel z 260 do 300 posteljami teč. Sevedani lzračun ne bo izšel, potem s prenovo ne bo azličica v-,^e to v tem trenutku le zadnja, najbolj "črna" a°bro je'to J s° se predstavniki Palacea in Casinoja kar m dogovarjali z italijanskim partnerjem, ki v predvidenem poslu prav gotovo vidi možnosti za dobiček in delo. Družba Di Vincenzo Dino & C. SpA iz Pescare je znana gradbena in projektantska organizacija, ki želi prevzeti projektiranje in gradnjo, zagotavljajo pa tudi, da bodo pridobili kar 85% sredstev za prenovo hotela. Koliko bo ta stala, trenutno noče nihče napovedovati, saj je vse odvisno od novega projekta, ki bo nastajal tudi v sodelovanju s projektantskima organizacijama Kars iz Sežane in Ambient iz Ljubljane; ti imata za prenovo že precej rešitev, ki jih je vredno upoštevati pri najnovejšem načrtu. Če ne bo prišlo do kakšnih posebnih zapletov, potem je začetek prenovitvenih del mogoče pričakovati že letos oktobra. Prenovljeni Palače bo seveda obdržal sedanjo zunanjo podobo in tudi vse elemente, ki so spomeniško zaščiteni (kristalna dvorana in podobno), novi projekti pa bodo narejeni tako, da bodo čimmanj posegali v prostor za hotelom (ob projektu iz leta 1983 je bilo veliko razburjenja zaradi precejšnjega števila rušenj hiš za hotelom). Nad sedanjim bazenom naj bi na 2000 kv. m površine uredili igralnico zaprtega tipa (investitor bo Casino Portorož), v projektih bo treba najti ustrezno rešitev za hotelsko plažo in dostop do nje (sedaj namreč hotel in morje oziroma plažo "ločuje" štiripasovnica) itn. Italijanski partner bo, tako je predvideno s pogodbo, član mešane družbe Palače International 11 let in pol, potem pa družba ostane v lasti Casinoja in Hotelov Palače. Zanimivo je tudi to, da je italijanski partner pokazal dodaten interes za sodelovanje pri kakovostnem izboljševanju turistične ponudbe Portoroža. DUŠAN GRČA Priznanja za zasluge pri delu VIDEM — Na Gradu v Vidmu bo danes ob 10. uri na pobudo krajevne Trgovinske tradicionalna vsakoletna, tokrat že osemintrideseta slovesnost ob podelitvi priznanj priletnim in zaslužnim delovnim ljudem oziroma podjetjem v videmski pokrajini in sicer pod geslom: Podjetnik "Model Friuli" naproti tržni globalizaciji. Po pozdravnih nagovorih videmskega župana Piera Zanfagninija in predsednika pokrajinske uprave Tiziana Veniera bosta spregovorila predsednik Trgovinske zbornice Gianni Bravo in deželni odbornik za industrijo Ferruc-cio Saro, sklepni poseg pa bo imel predstavnik rimske vlade. °cr /catinare OASI01/6 Naredite nekaj korakov več in okusiti boste naše sladolede domače proizvodnje v senčnatem prostornem vrtu. Na pobudo civilne zaščite milanske občine Konvoj za pomoč Kurdom odpotuje danes iz Trsta Pobuda vzhodnokraških rajonskih svetovalcev SSk in DSL S srečanja na Opčinah predlogi za nov tržaški občinski statut Tudi Italija bo pomagala preganjanemu kurdskemu ljudstvu: danes zjutraj bo izpred Sedmega pomola odplul turški trajekt Yusuf Ziya Onis, na katerega je 26 milanskih prostovoljcev vkrcalo 12 vozil civilne zaščite. Med njimi sta dva tovornjaka s hrano, zdravili in otroškimi oblačili, terenska vozila, počitniške hišice, poljska kuhinja, električni generator in posebno opremljena sredstva za zdravniško pomoč ter druge logistične potrebe. Konvoj bo s trajektom plul štiri dni mimo Izmira do Mersine, od koder bo po zemlji nadaljeval pot (trajala naj bi 1-2 dni) do končnega cilja, to je iranskega mesta Urmie, ki je leži tik za turško mejo. Tja se je zatekla velika množica Kurdov in prav tam bodo prostovoljci postavili tabor, ki ga bo italijanska civilna zaščita v prihodnje opremila še z drugimi pošiljkami. Iz Milana naj bi že čez nekaj dni odletela štiri letala s petdesetimi tonami blaga. Prostovoljci, ki bodo opotovali iz Trsta, se bodo v taboru ustavili predvidoma dva tedna. Iz Milana je konvoj prispel v naše mesto včeraj zjutraj, da bi pravočasno opravil vse formalne obveznosti. Vodji Paolu Pilliju so pomagali predstavniki družbe S amer & Co. Shipping, ki oskrbuje trajekt na redni progi Trst-Mersi-na. Trajekt naj bi prispel v zgodnjih jutranjih urah, odplul pa okrog poldne. Včerajšnje popoldne in noč so prostovoljci preživeli v skladišču Sa-mer. Pobudo civilne zaščite milanske občinske uprave sta podprla zunanje ministrstvo in združenje italijanskih občin ANCI. Včeraj zjutraj je bila v skladišču S amer tudi manjša svečanost, med katero je predstavnica vladnega komisarja v trstu Maria Augusta Mar-rosu v imenu vlade izročila prosoto-voljcevv italijansko zastavo in prapor ANCI. Na sliki: vozila solidarnostnega konvoja V Prosvetnem domu na Opčinah je bila predsinočnjim razprava o novem statutu tržaške občine, ki sta jo priredili svetovalski skupini Slovenske skupnosti in Demokratične stranke levice v vzhodnokraškem rajonskem svetu, nanjo pa sta povabili tudi predstavnike vseh kulturnih, športnih in gospodarskih organizacij in združenj, ki delujejo na ozemlju vzhodnokraš-kega okrožja. Srečanja se je tako poleg šestih svetovalcev slovenske narodnosti SSk in DSL (ostale stranke namreč v rajonski svet niso izvolile Slovencev) udeležilo še več kot dvajset zastopnikov organiziranih dejavnosti na Vzhodnem Krasu, vključno s predstavniki jusarskih odborov. Namen srečanja je bil zbrati predloge in sugestije za sestavo posebnega dokumenta, ki naj bi ga nato čim številnejša delegacija izročila tržaškemu županu in članom občinske komisije za statut, v njem pa naj bi bili vsi predlogi in zahteve glede vsebine novega statuta. Z ozirom na to, da je slovensko prebivalstvo na Vzhodnem Krasu v manjšini, si pobudniki srečanja - po besedah rajonskega svetovalca SSk Petra Močnika - želijo, da bi se okrog tega dokumenta ustvarila čim širša politična mobilizacija. Čeprav petkova razprava ni izčrpala vseh vprašanj, ki jih zastavlja nov občinski statut, in bo torej potrebno vsaj še eno podobno srečanje, pa so udeleženci vendarle sestavili pet temeljnih točk, na katerih naj bi bodoči dokument slonel. Gre za zahtevo po enakopravnosti italijanskega in slovenskega jezika pri delovanju izvoljenih teles in v njihovih stikih z občani; za problem zunanje podobe občinskega ozemlja, kar pomeni vprašanja topo-nomastike, poimenovanja ulic in trgov in napisnih tabel ob vhodih v naselja, skratka za problematiko, na katere ureditev Slovenci po Močnikovih besedah čakamo že 20 let in ki je bila med drugim uvrščena med protivrednosti za gradnjo sinhrotrona pri Bazovici; nadalje gre za zahtevo po izdelavi pravilnika za jusarsko premožnje; za možnost sodelovanja organizacij in združenj, ki delujejo na ozemlju, pri odločanju o stvareh, ki jih neposredno zadevajo; in končno gre še za zelo pomembno zahtevo po uvedbi večjih in tehtnejših pristojnosti oziroma pooblastil za rajonske svete pri odločanju o krajevnih problemih. V razpravi je bilo še veliko drugih vprašanj in zamisli, od hipoteze o ustanovitvi samostojne občine na Opčinah in drugih problemov, ki zadevajo to središče (katerega prebivalstvo je že preseglo 10 tisoč enot), do vprašanja vzdrževanja in uporabe vzhodnokraških športnih objektov, ki so skoraj vsi v občinski lasti. Pri tem je iz petkove razprave izšla tudi splošna in zelo pomembna zahteva po zagotovit- vi mehanizmov in finančnih sredstev za ohranitev kulturne, spomeniške in narodne dediščine. Kot rečeno, bodo pobudniki openskega srečanja sklicali nov sestanek, na katerem naj bi dokument s predlogi za nov občinski statut tudi dokončno odobrili. Ob osnovnem namenu, da bi predramili javnost ob tako pomembnem vprašanju, kakršno je občinski statut - ki bo usodno vplival na bodoče delo izvoljenih krajevnih teles - pa si pobudniki tudi želijo, da bi njihov dokument podprli tudi ostali rajonski sveti, še zlasti zahodnokraški, kjer je precej več svetovalcev slovenske narodnosti (na Opčinah jih je namreč le šest na skupno 16 članov rajonskega sveta). Na sliki (foto Križmančič) udeleženci petkovega srečanja v Prosvetnem domu na Opčinah. Opozorila in predlogi predsednika Pokrajine glede dokončanja tržaške hitre cestne mreže Predsednik Pokrajine Trst Dario Crozzoli je poslal v javnost odprto pismo, v katerem je razgrnil svoja razmišljanja in stališča o dokončanju tržaške hitre cestne mreže, o katerem bo v kratkem razpravljal tržaški občinski svet. V uvodu pisma Crozzoli poudarja, da morajo diskusije in polemike pripeljati do poglobitve oziroma sprememb v načinu zasnavljanja in projektiranja posegov, ki zadevajo celotno skupnost. Priložnost za vrnitev k temu argumentu pa predsedniku pokrajinske uprave po njegovih besedah daje vloga, jo pokrajinam pripisuje zakon št. 142/90 o reformi krajevnih avtonomij in ki jim nalaga dolžnost družbeno-ekonomskega programiranja in ozemeljskega koordiniranja. V tem smislu Crozzoli opozarja na to, kako so bile opravljene izbire o prioriteti lotizacijskih posegov za tržaško hitro cestno mrežo, saj za njeno dokončanje še danes manjkata dve tranši, ki sta po njegovem mnenju, temeljnega pomena za pokrajinsko ozemlje in za odnose med nosilci različnih dejavnosti, kot tudi za relansiranje proizvodnega sistema in torej vsega tržaškega gospodarstva. Gre za tranši Katinara-Padriče in La-kotišče-Rabojez. Potek prve tranše, ki bo močno spremenila kraške obronke, je po Crozzolijevem mnenju še mogoče spremeniti glede na spremenjene tehnološke lastnosti tovornega cestnega prevoza, saj obstajajo veliki dvomi in zaskrbljenost za realizacijo trase in predvidenih inženirskih del, ki bodo za precej dolgo dobo zahtevali zaprtje mestne vpadnice, državne ceste št. 202. S tem bo namreč utrpel veliko škodo tovorni promet proti pristanišču in industrijski coni, posredno pa bo občutno prizadet že sicer težaven gospodarski položaj Trsta, in to ravno v trenutku, ko se mu odpirajo nove mednarodne možnosti. Crozzoli pri tem opozarja na nauk, ki ga je zapustila nedavna bela stavka carinikov in ki je znova dokazala, kako je naše mesto z vidika komunikacijskih zvez - še zlasti med pristaniščem in njegovim zaledjem - izredno občutljivo. Povrhu pa je treba upoštevati - opozarja Crozzoli - da bi tržiško pristanišče in Gorica s svojim tovornim terminalom gotovo v polni meri izkoristila to priložnost, s katero bi tudi bodoči avtocestni odsek med Razdrtim in Gorico nedvomno postal privilegiran kanal za tovorni promet, na veliko škodo tržaških komercialnih tokov. Enak problem se postavlja tudi glede tranše Lakotišče-Ra-bojez, saj je državna cesta do mednarodnega mejnega prehoda pri Rabojezu zaradi turističnega in obmejnega prometa že na robu zasičenosti. Z odložitvijo izgradnje te tranše bi močno prizadeli dostop do Milj in do industrijskega območja, na katerem že delujejo ali so v gradnji številni proizvodni objekti. Položaj je že dosegel skrajno točko - opozarja Crozzoli - na kateri tvegamo izgubo novih industrijskih priložnosti pri Orehu, ki predstavlja zadnje območje za industrijsko ekspanzijo v pokrajini. Posebnega razmisleka je potrebno tudi dejstvo, da so skladišča utekočinjenega plina družbe Monteshell v tesni zvezi z uresničitvijo hitre cestne mreže: ni si namreč mogoče predstavljati, da bi cisterne z utekočinjenim plinom lahko vozile po cesti, ki vodi skozi Žavlje in tako ogrožale tamkjašnje prebivalstvo. Predsednik pokrajinske uprave ob koncu svojega razmišljanja opozarja na nujnost temeljitega premisleka o tem, kako so bile doslej opravljene nekatere izbire o posegih na pokrajinsko ozemlje, pri čemer meni, da je dozorel čas za nov in do okolja bolj spoštujoč pristop, ki mora biti tudi bolje integriran s proizvodno stvarnostjo in s potrebami skupnosti. Prav zato Crozzoli v zaključku pisma zagotavlja, da bo njegova uprava še naprej dosledno opravljala svojo vlogo vmesne institucije med občinami in Deželo, in sicer tako na področju ekonomskega programiranja kot usklajevanja posegov in pobud, ki zadevajo okolje in ozemlje. Jurjevanje je velik praznik za novince tržaške slovenske skavtske organizacije Jurjevanje je za vsako skavtsko organizacijo največji praznik v letu, saj so na ta dan sprejeti v skavtske organizacije vsi novinci in novinke, ki so se skozi vse leto pripravljali in so pred tem opravili potreben izpit. Letošnje jurjevanje tržaškega dela slovenske zamejske skavtske organizacije je bilo v nedeljo, 28. aprila, na prostranem travniku v bližini Šempolaja. Veliko izvidnikov in vodnic, to je mladih med 11. in 16. letom starosti, se je na travniku zbralo že dan prej in kljub mrazu in vlagi prespalo na kraju jurje-vanja. Dela so imeli kar precej, saj so pripravili vse potrebno za naslednji dan, ko se je na travniku zbrala skoraj vsa skavtska družina, da bi medse sprejela nove člane in članice. Že zgodaj zjutraj se je na travniku zbralo okoli 250 skavtov in skavtinj. Dan so začeli s sveto mašo, ki so jo lepo izoblikovali tisti vodi, ki so prespali. Maši, ki jo je daroval g. Anton Bedenčič, je sledilo polaganje obljub novincev in novink. Najprej je spregovorila načelnica dr. Ana Batagelj Slobec, ki je poudarila važnost trenutka, saj je obljubilo 35 volčičev in veveric in 30 izvidnikov in vodnic. Posebno razveseljivo je dejstvo, da kljub vpadanju rojstev, število volčičev in veveric stalno krepko narašča. Kratkemu nagovoru načelnice so sledile obljube. Najprej so se zvrstili pred zastavo volčiči in veverice, ki so v minulem tednu uspešno opravili izpit srebrne zvezdice. Nato so bili na vrsti izvidniki in vodnice, ki so obljubili zvestobo Bogu in domovini, da bodo pomagali svojemu bližnjemu in da se bodo držali zakonov izvidnikov in vodnic. Tudi vsi novinci izvidniki in novinke vodnice so v dneh pred jurjevanjem polagali izpite in dokazali, kaj so se v letu priprave naučili. Na izpitih so voditelji z veseljem ugotovili, da njih trud ni bil zaman. Maši in obljubam je prisostvovalo nad 500 ljudi, posebno veliko je bilo staršev in prijateljev skavtske organizacije. Po maši in obljubah so bile na vrsti igre. Volčiči in veverice so imeli na programu celo serijo skavtskih iger. Prav prijetno jih je bilo gledati, kako so se s svojimi voditelji podili po travniku. Izvidniki in vodnice pa so imeli na programu veliko orientacijsko igro, pri kateri so morali dokazati določeno znanje iz orientacije, opazovanja narave in naravnih pojavov, zgodovine skavtizma in drugih področij, ki so za vsakega skavta zelo pomembna. Ob 16.30 je bil napovedan taborni ogenj, pri katerem so sodelovali vsi prisotni, saj so voditelji znali vključiti v program take točke, ki so pritegnile pozornost vseh. Pri tabornem ognju se je zbralo tudi veliko staršev in starih skavtov. Posebno prisrčna je bila preizkušnja, ki so jo morali opraviti štirje prisotni skavti, ki so obljubili pred točno tridesetimi leti. Dokazali so, da so kljub temu še vedno zelo spretni pri postavljanju šotorov in da bi lahko sodelovali na vsakem skavtskem tekmovanju. Ob koncu srečanja se je vsem prisotnim staršem zahvalil za udeležbo načelnik Teo Kralj, ki je obenem obvestil vse prisotne, da bodo tabori zadnja dva tedna julija za izvidnike in vodnice in prvih deset dni avgusta za volčiče in veverice. Srečanje se je zaključilo z že običajno Pesmijo slovesa in s čiščenjem travnika, saj je ustanovitelj skavtizma Robert Ba-den-Powel dejal, da mora skavt, ko odide s travnika, zapustiti samo dve stvari: zahvalo lastniku in popolnoma čist in urejen travnik. V Devinu okrogla miza ob prisotnosti predsednika skupščine Slovenije Bučarja Pobuda Sveta slovenskih organizacij o OF odprla marsikatero res zanimivo vprašanje Primorski Slovenci in 50-letnica Osvobodilna fronte. To je bil naslov včerajšnje okrogle mize Sveta slovenskih organizacij, ki je v prepolno dvorano devinskih pevskih zborov povabila zgodovinarje Jožeta Pirjevca, Slavico Plahuto, Branka Marušiča in Petra Stresa, književnika Alojza Rebulo in Borisa Pahorja ter predsednika slovenske skupščine Franceta Bučarja, ki je nastopil, kot je sam povedal, kot udeleženec OF in bivši partizan. Bilo je to vsebinsko gledano raznoliko in razvejano srečanje, ki je obletnico OF razsvetlilo in osvetlilo iz zelo različnih zornih kotov in istočasno odprlo marsikatero zanimive vprašanje, ki je zelo aktualno ne samo za matico, ampak tudi za našo manjšinsko stvarnost. Upati je, da bo v bodoče več takih priložnosti za odkrito soočenje, ki seveda ne sme dati povodov za politične spopade, ampak za trezno (in javno) izmenjavo mnenj, ki je pri nas posebno danes še kako potrebna. Včerajšnjo razpravo je uvedla predsednica SSO Marija Ferletič, vodil pa jo je Sergij Pahor, ki je rekel, da je bila OF na Primorskem nekaj drugega kot v ostalih predelih Sloveniji, saj so se pri nas ljudje uprli predvsem fašistični strahovladi in politiki narodne asimilacije, »vsa ta dogajanja pa je treba ocenjevati brez demagojije in retorike«. Jože Pirjevec je izhajal iz prepričanja, da je OF nastala na osnovi direktiv iz Moskve in da je zato prvenstveno odgovarjala težnjam sovjetske politike na Balkanu. Pri tem se je vprašal, koliko je bila pravzaprav OF res potrebna za slovenski narod, bistveno pa ie po njegovem dejstvo, »da so se Slovenci takrat opredelili za pravo stran, ne toliko za Stalina, ampak predvsem za Churchila in Roosvelta«. Fronta, kljub svojim številnim protislovjem in napakam, pomeni vsekakor odločilen korak na poti uveljavitve naše narod- Udeleženci včerajšnje okrogle mize SSO v Devinu (Foto Križmančič) ne zavesti, »tako da so današnja dogajanja v Sloveniji v marsičem tudi zasluga OF«. Pirjevec je glede tega rekel tudi, da je OF prispevala zelo važen delež, da se današnje meje Slovenije v glavnem pokrivajo s slovenskim narodnostnim ozemljem. Slavica Pluhutova, ki vodi novogoriški muzej, je predvsem kronološko obnovila potek dogajanj na Goriškem, na kar se je navezal tudi Branko Marušič, ki je med drugim opozoril na potrebo, da je treba na OF in na antifašistično gibanje na Primorskem gledati trezno in strokovno, medtem ko se dogajanja danes žal večkrat ocenjuje črnobelo. Protifašistični upor ima na Primorskem globoke korenine, ki segajo v začetke tega stoletja, ko so se Slovenci odločno uprli italijanskemu iredentizmu. O razmerah na Goriškem je govoril tudi Peter Stres, ki je osvetlil dragoceno in premalo poznano vlogo tigrovcev, ki so se tudi borili, da bi bila OF pluralistična in ne pod političnim monopolom komunistov. Rdeča nit, če jo lahko tako imenujemo, vseh posegov zgodovinarjev pa je bila Dolomitska izjava, po kateri so komunisti prevzeli vodilno vlogo v OF, kar naj bi bistveno in odločilno vplivalo na nadaljnji potek dogajanj. Alojz Rebula je prepričan, da je 50-letnica OF »obletnica velike prevare« in da je bilo okrog teh dogodkov doslej preveč retorike. Pisatelj je glede tega povedal, da se je več kot 40 let počutil kot Slovenec, »ki je živel v katakombah, prej pod fašizmom, nato pod komunizmom«. Rebula vsekakor doživlja to obletnico ne kot epopejo, ampak kot tragedijo slovenskega naroda. To ugotovitev pa je glasno kon-testiral Boris Pahor. Kritično je ocenil stališča nekaterih komponent Demosa, ki po njegovem neupravičeno napadajo OF, medtem ko bi morali po njegovem ta zgodovinska dogajanja ocenjevati resno in samostojno. Pahor je tudi kontestiral Pirjevčevo trditev, češ da je OF nastala dejansko po sovjetskih navodilih, njen izvor, vsaj na Primorskem, pa je treba iskati predvsem v hrepenenju tukajšnjega ljudstva, da se otrese jarma fašističnega okupatorja. Pisatelj, ki se idejno ima za socialdemokrata, je mnenja, da Demos ne sme nuditi komunistom (ali bivšim komunistom) pretvezo, da se slovenski javnosti v tem kočljivem trenutku predstavljajo kot edini zagovorniki idealov in vrednot OF. Tudi Bučar je bil, podobno kot Boris Pahor, mnenja, »da je bila OF velika epopeja slovenskega naroda, na katero smo lahko danes vsi ponosni«. On se vsekakor ne strinja s tistimi, ki pravijo, da je bilo takrat vse prav in dobro, a tudi ne s tistimi, ki omalovažujejo OF in celotno antifašistično gibanje. KPS se je po mnenju predsednika slovenske skupščine res ravnala izključno po direktivah iz SZ, »zmaga partije pa je tudi posledica nestrpne in ozke politike takratnih voditeljev uradnega katoliškega gibanja«. Zgodovino OF je treba vsekakor napisati povsem na novo, glavno besedo pa naj imajo predvsem zgodovinarji. Glede današnjih razmer v Sloveniji pa je Bučar naglasil, »da bodočnosti ne moremo graditi na nestrpnem antikomunizmu«, pri čemer je opozoril Demos, naj premosti sedanja nesoglasja in naj istočasno odpravi nevarnost »ponovne polarizacije slovenske politike«. Slovenski narod mora prebroditi marsikatero psihološko obremenjenost, ki izhaja iz preteklosti, in kot delajo drugi narodi trezno pogledati nazaj, v svojo zgodovino, »ki je taka kakršna pač je«. Obletnica ustanovitve OF naj bo zato predvsem postaja v dolgem miselnem procesu dozorevanja narodne identitete Slovencev v mejah ter izven formalnih meja republike Slovenije. S.T. V Dolini odprli razstavo vin Majenco odložili za teden dni Dolinska sekcija PSI ostro obsoja umor Cecchinija Marino Pečenik Zaradi slabega vremena bo majenca t . 'ki ■te.r®m bi govorili o jugoslovanski krizi in vlo-miroii11^ ki jo odigrali sosedje za zagotovitev njenega Pokra'* ne9a razreševanja. Tako je sporočil predsednik čiiu v£6 ^rst ®ario Crozzoli v daljšem tiskovnem poro-Saostr-« terem izraža veliko zaskrbljenost zaradi hude htid v *lVe napetosti v Jugoslaviji, ki je zahtevala tudi Krvni davek. ianske>ZZi°** v sy°iem sporočilu odobrava zadržanje itali-za rarrxde' N ni sprejela nobenega posebnega ukrepa lahkn K ,evanie jugoslovanske krize, saj bi takšni ukrepi he domh ' -*udi napačno razumljeni. Predsednik Pokraji-nikake 3ria' da tudi njegova pobuda noče predstavljati ga vmeševanja v notranje zadeve Jugoslavije. Finančni stražniki prijeli razpečevalca mamil Tržaški finančni stražniki so predsinočnjim v Barkovljah aretirali razpečevalca mamil. Imena niso objavili, vsekakor pa gre za Tržačana. Pri njem so našli 800 gramov hašiša, 10 navadnih in 3 vodne pipe, lekarniško tehtnico in vrsto lističev za konfekcijo doz. Finančni stražniki so razpečevalca ustavili v poznih večernih urah, ko se je s svojim avtomobilom po vsem sodeč vračal v Trst. Omeniti velja, da so ga že dalj časa imeli na muhi. Ko so ga ustavili, so njegov avtomobil natančno pregledali. Večjo količino hašiša so našli skrbno skrito pod armaturno ploščo. Takoj za tem so preiskali tudi njegovo stanovanje in v njem odkrili nekaj mamila in pipe. Imena aretiranca niso objavili očitno zato, ker so preiskave še v teku. Ni izključeno, da je aretiranec deloval v obsežnejši razpečevalski mreži. Spet bagri na Kolonkovcu včera^ Pr'sotn°sti karabinjerjev so bagri podjetja SNAM ^erševari ^ Ponovno skušali vdreti na zemljišče Vittoria dela za “a na Kolonkovcu, da bi zasedli vinograd in začeli stavil sflP0Sizavitev Plinovoda. Nasilnemu vdoru se je zoper-hikov Km Kerševan ob solidarnosti domačinov in predstavljati. Tai 6 zveze' tak° da so bili bagri prisiljeni odne-Zakona d • ^ Bukavec je še enkrat kontestiral kršenje krajevni1 zase.9aniu zemlje v javne namene ter pozval oseže. KZ in Kerševan R z zahtevo, da se do novi vdori. ta Vsekal, . svet, naj tum s . razčiščpm or ze vložila priziv m n)a.celotne zadeve prepr Tatinski pribežniki Tržaški karabinjerji so v noči med petkom in soboto aretirali 5 albanskih državljanov, ki so kradli stare gospodinjske stroje v skladišču podjetnika Roberta Veniera na Katinarski cesti. Včeraj so jih na preturi obsodili po hitrem postopku na 3 mesece pogojne zaporne kazni, takoj potem pa so jih izpustili, tako da so se lahko vrnili v javno spalnico Gaspare Gozzi, kjer so zasilno nastanjeni. Omeniti velja, da so karabinjerji že večkrat zasačili peterico Albancev pri podobnem poslu in so jih opomnili, naj takšnih reči ne počenjajo, očitno pa opozorila niso veliko zalegla. Letošnjega aprila znatno padel promet na mejnih prehodih V letošnjem aprilu se je znatno zmanjšal promet na mednarodnih ita-lijansko-jugoslovanskih mejnih prehodih v tržaški pokrajini. Število prehodov je padlo za skoraj 1,4 milijona enot v primerjavi z istim lanskim obdobjem, saj so lanskega aprila zabeležili 3.818.815 prehodov, medtem ko so jih letos samo 2.449.744. Najbolj je padel mednarodni tranzitni promet. Letošnjega aprila je bilo 1.453.843 takšnih prehodov, medtem ko jih je lanskega aprila bilo več kot 2,5 milijona. Nekoliko se je zmanjšal tudi krajevni promet (s prepustnico), in sicer za približno 300 tisoč enot. Izvedenci pravijo, da je treba ta upad pripisati predvsem politični napetosti v Jugoslaviji. ■ Nenavadno deževno vreme je v teh dneh povzročilo več težav in nevšečnosti, med temi tudi manjše poplave. Tako se je včeraj zjutraj voda nabrala tudi na začetku hitre ceste za Trst pod Katinaro, kjer so morali promet začasno preusmeriti. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Emilije Foraus vd. Kocijančič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. SVOJCI Prebeneg, 5. maja 1991 ZAHVALA Svojci pokojne Zofije Guštin se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali; Maša zadušnica bo v torek, 7. maja, ob 18.30 v cerkvi na Padričah. Padriče, 5. maja 1991 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Carla Pahorja (Gigita) se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala dr. Ivanu Hrovatinu, g. župniku in gospe Livii Kalc. SVOJCI Trebče, 5. maja 1991 V Ljubljani je umrl prof. Silvester Kopriva Pogreb bo jutri, 6. t.m., ob 12. uri na ljubljanskih Žalah - 12. mrliška vežica. Žalostno vest sporočajo bivša učenka Marjetka Badalič, njen mož Giovanni Longo in tržaški prijatelji. Ljubljana, Milan, Trst, 5. maja 1991 Zapustil nas je naš dragi Silvio Paoli Pogreb bo jutri, 6. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ric-manjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo sin Doria-no, hči Sarina, Milka in ostali sorodniki. Ricmanje, 5. maja 1991 Ob izgubi dragega Silvia Paolija izreka svojcem iskreno sožalje SKD Slavec Ob smrti dragega Silvia Paolija izreka Milki, Dorianu, Sarini ter vsem svojcem iskreno sožalje sekcija Demokratične stranke levice občine Dolina Zapustila nas je naša draga Ana Sosič vd. Taučer Pogreb bo jutri, 6. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče na Opčine. Žalostno vest sporočajo otroci Viktor, Srečka, Silvester in Giuliana z družinami, vnuki in ostali sorodniki. Trst, 5. n.aja 1991 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega Pavla Šuligoja Posebna zahvala g. župniku Jakominu. SVOJCI Trst, 5. maja 1991 ZAHVALA Ob izgubi dragega Karla Grudna se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Cerovlje, Salež, 5. maja 1991 7.5.1961 7.5.1991 Ob 30. obletnici smrti Mirka Sarduča se ga s hvaležnostjo spominjajo žena Zora in sorodniki Šempolaj, Samatorca, 5. maja 1991 Zaradi neobetavnega vremena bosta MAJENCA ’91 in XXXV. RAZSTAVA DOMAČIH VIN čez teden dni 11. - 12. - 13. - 14. maja v Dolini. KD RDEČA ZVEZDA vabi na ogled veseloigre SKUPNO STANOVANJE v izvedbi amaterskega odra I. Gruden iz Nabrežine Režija M. Lapornik Danes, 5. maja, ob 19. uri v Saležu. [uleiAja UL. SV. FRANČIŠKA 20 vas vabi v četrtek, 9. maja, ob 18. uri na otvoritev razstave NICOLA SENE grafični opus mali oglasi Slovenska skupnost in politične stranke Primorske, združene v Demosu, so se zavzele za PRIMORSKO POBUDO ZA OVREDNOTENJE TIGROVCEV OB 50-LETNICI smrti Danila Zelena in začetka oboroženega boja proti okupatorju. PROSLAVA v nedeljo, 12. maja, ob 16.00 na Mali gori pri Ribnici. OKROGLA MIZA pobudnikov in zgodovinskih pričevalcev v torek, 7. maja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v ulici Domzetti 3 v Trstu. gledališča GLEDALIŠČE VERDI Operna sezona 1990/91 Danes ob 16. uri (red G) ponovitev opere PITTORI FIAMMINGHI A. Sma-reglie. Dirigent Gianfranco Mašini; režija Lorenzo Mariani. Ponovitve do 16. maja. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. Nedeljski koncerti - Danes ob 11. uri bo v Mali dvorani gledališča Verdi nastopil Komorni orkester gledališča Verdi. Pod taktirko dirigenta Igorja Terčona bo izvajal Mozartove, Viozzijeve in bartoko-ve skladbe. Jutri ob 18. uri bo v Oficirskem krožku v Ul. dell'Universita 8 na sporedu recital turinske pevke Susy Picchio ob spremljavi pianista Paola Longa. GLEDALIŠČE ROSSETTI Danes ob 16. uri bo Stalno gledališče iz Turina ponovilo delo H. von Hof-mannsthala L'UOMO DIFFICILE. Režija Luca Ronconi. V abonmaju odrezek št. 10 - red I. nedelja. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitev jutri ob 20.30 (red prost). LA CONTRADA Gledališče Cristallo Danes ob 16.30 ponovitev predstave IL MEDICO DEI PAZZI E. Scarpette. Gostuje gledališče Teatro d'arte iz Rima. Nastopajo Carlo Giuffre, Angela Pagano in Aldo Tarantino. Jutri počitek. Gledališče Ul. Ananian Danes ob 16.30 bo skupina Amici di San Giovanni predstavila delo F. Anzel-lottija LA BROCA RIBALTADA. SSG Slovensko stalno gledališče gostuje s pravljico za najmlajše LEPOTIČKA v sledečih krajih: jutri ob 10. uri v Dolini in ob 11.15 v Mačkoljah, v torek, 7. t. m., ob 10. uri v Trebčah, ob 11.15 na Colu, ob 14. uri na Proseku (vrtec), v sredo, 8. t. m. ob 10. uri v Bazovici in ob 11.30 v Gropadi. Narodna in študijska knjižnica v Trstu vabi na razgovor o knjigi dr. Milice Kacin-Wohinz Prvi antifašizem v Evropi Trst - Gregorčičeva dvorana - Ul. sv. Frančiška 20 v četrtek, 9. maja 1991, ob 18.30 Spregovorili bodo: Milica Kacin-Wohinz, Jože Pirjevec in Branko Marušič. SLAVISTIČNO DRUŠTVO V TRSTU vabi na literarni večer MOJE DELO JE SLUTNJA ZARJE v petek, 10. maja 1991, ob 18.30 v Mali dvorani Kulturnega doma. Sodelujejo: Andrej Brvar, Tone Kuntner, Neža Maurer, Veno Taufer, Branko Hofman, Niko Grafenauer, Zora Tavčar, Ace Mermolja in Vera PejoviČ. Nastopajoče bo predstavila prof. Marija Cenda. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR sporoča, da bo v torek, 7. t.m., v Bazovici ob 20.30 GENERALNA VAJA za nastop, ki bo v soboto, 11. t.m., v kraju San Piero dTson-zo. Istega dne bodo ob 16. uri iz Bazovice odpeljali avtobusi. Pozivamo ves ansambel, da gremo v petek zvečer, 10. maja v Kulturni dom v Trst na prireditev ob 50. obletnici osvobodilne fronte slovenskega naroda. kino razna obvestila razne prireditve V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, Ul. Donizetti 3 bo jutri, 6. maja predavala dr. Helena Bizjak na temo "BIOENERGIJA IN NAŠE ZDRAVJE". Začetek ob 20.30. Slavistično društvo Trst bo v torek, 7. maja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani -Ul. sv. Frančiška 20 - predstavilo monografijo prof. Fedore Ferluga Petronio GRSKOLATINSKI VIRI V DRAMATIKI JUNIJA PALMOTIČA. O delu bo govoril dr. Zorko Harej. Vabljeni! Klub prijateljstva vabi na predavanje kot priprava na izlet na Bled, Brezje in Vrbo. Predavanje bo v sredo, 8. t. m., ob 16.30 v Ul. Donizetti 3. Govorila bo prof. Nadja Pahor - Verri na temo: GORENJSKA - ZEMLJEPISNA IN KULTURNA PODOBA. SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. V soboto, 11. maja, ob 20.30 PESEM V MAJU - koncert MoPZ in ŽePZ Tabor. Dirigent Sveto Grgič. Vabljeni! SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 vabi na KONCERT v nedeljo, 12 t.m., ob 18. uri. Nastopili bodo violinist Črtomir Šiš-kovič, sopranistka Rieko Katsumata, klavirska spremljava Aleksander Vodopivec. ARISTON - 15.30, 22.00 II fald delle va-nitž, i. Tom Hanks, Bruce VVillis, Me-lanie Griffith. EXCELSIOR - 16.00, 22.15 La recluta, i. Clint Eastvvood, Charlie Sheen. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 22.15 II portaborse, r. Daniele Luchetti, i. Nanni Moretti, Silvio Orlando. NAZIONALE I - 15.30, 21.45 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner. NAZIONALE II - 15.40, 22.15 Suore in fuga, kom. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Storie di amore e di infedeltš, i. Woody Allen. NAZIONALE IV - 15.45, 22.15 Le eta di Lulu, erot., □ □ GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Predator 2, r. Stephen Hopkins. MIGNON - 16.00, 22.15 Edvvard mani di torbice, r. Tim Burton, i. Johnny Depp. EDEN - 15.30, 22.00 La cosa che piace di piu... II bučo, porn., □ □ CAPITOL - 16.00, 22.10 Senti chi parla 2, i. John Travolta LUMIERE - 16.30, 22.15 Misery non deve morire, r. Rob Reiner. ALCIONE - 16.00, 22.00 Green card, matrimonio di convenienza. RADIO - 15.30, 21.30 Provocazione car-nale, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □ koncerti razstave MILJE - Gledališče Verdi Danes ob 11. uri bo v miljskem gledališču nastopil zbor gledališča Verdi iz Trsta. SKD Tabor - Openski glasbeni večeri V četrtek, 9. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, celovečerni koncert kitarista Marka Ferija. Na sporedu Giuliani, Ponče, Moreno-Torroba, Britten, Villa-Lobos in Rodrigo. Vabljeni! V TK galeriji je na ogled razstava Gi-orgia Valvassorija OBJEKTI IN RISBE. V galeriji Katoliške knjigarne SLO-VIMPEX - Gorica, Travnik - Trg Vittoria 25, je na ogled do 11. maja razstava KRAŠKE PODOBE Bogomile Doljak. Urnik vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30, razen ob ponedeljkih. OBVESTILO Tajništvo Primorskega dnevnika je na razpolago za stranke in sprejemanje prispevkov vsak delavnik od 10. ure dalje. TK čestitke Odborniki Sklada "M. Čuk" iskreno čestitajo komaj nameščeni nadzornici za osnovne šole dr. LUCIJI BAREJ-KRIŽMAN in ji želijo obilo uspehov na novi službeni poti. TRŽAŠKA KNJIGARNA Obvešča cenjene odjemalce, da bo OKTOBRA izšel 5. DEL SLOVARJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA Prosimo naročnike naj potrdijo prednaročilo na tel. št. 732487. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 5. maja 1991 ANGEL Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.16 - Dolžina dneva 14.29 - Luna vzide ob 1.25 in zatone ob 10.34. Jutri, PONEDELJEK, 6. maja 1991 DOMINIK PLIMOVANJE DANES: ob 7.51 najnižja -33 cm, ob 14.46 najvišja 15 cm, ob 21.15 najnižja 12 cm, ob 23.12 najvišja 12 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 9.03 najnižja -26 cm, ob 18.00 naj višja 21 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj, zračni tlak 1003,4 mb, raste, brezvetrje, vlaga 97-odstotna, v jutranjih urah je padlo 23,4 cm dežja, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 12,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Erik Haligogna, Ric-cardo Roberto, Agnese Stagni, Chiara Specchi, Chiara Centi, Alex Grinovero, Clarissa Melchionna, Carlo Ludovico Bruni. UMRLI SO: 80—letni Antonio Pipan, 79-letna Maria Ruftan, 85-letna Antonia Dubaz, 91-letni Carlo Sancin, 97-letna Francesca Zacchigna, 86-letni Luigi Mar-chesan, 83-letna Giovanna Gorenz, 85-letna Domenica Rocco, 79-letna Carmela Coretti, 65-letna Bruna Cirielli, 75-letna Albina Ivancich, 55-letni Silvio Paoli, 91-letna Anna Sosič. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 5. maja 1991 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Milje, Mazzinijev drevored 1, Sesljan. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (tel. 65959), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Milje, Mazzinijev drevored 1. Sesljan (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Milje, Mazzinijev drevored 1. Sesljan (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino (tel. 726835). Od ponedeljka, 6. do sobote, 12. maja 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Via Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). Boljunec (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11. Boljunec (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 302303). SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 15 87 38 30 10 CAGLIARI 43 27 52 74 84 FIRENCE 27 73 51 61 25 GENOVA 15 13 19 36 62 MILAN 80 46 65 83 56 NEAPELJ 61 48 7 4 3 PALERMO 17 52 51 62 5 RIM 30 23 72 70 5 TURIN 66 30 79 25 6 BENETKE 90 45 ENALOTTO 10 75 55 1X1 1 KVOTE: 2 2 1 1 2 2 X 1 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP D'Annunziov drevored 44 Miramarski drevored 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Žavlje (Milje) Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Devin-Nabrežina 129 Ul. DAlviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Sesljan (drž. cesta 14) Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drevored 267/1 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 API Passeggio S. Andrea SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramrski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP Devin (sever) Devin (jug) =!ll EDI MOBILI Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766 POHIŠTVO IN OPREMA Udeleženci izleta 50-letnikov so vabljeni v Prosvetni dom na Opčinah danes, 5. maja 1991 ob 15.30 na ogled filma, ki je bil posnet ob priliki praznovanja. KD Rovte-Kolonkovec sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 11. maja, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenem poslopju v Ul. Monte Sernio 27. Velja kot splošno vabilo. Občinska uprava in vinogradniki občine Devin-Nabrežina s sodelovanjem Kraške gorske skupnosti priredijo XXX. razstavo in pokušnjo domačih vin, ki bo na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini 5., 6. in 7. julija letos. Lahko sodelujejo vsi vinogradniki iz občine, ki so v zadnji letini pridelali najmanj 1.000 litrov vina s svojega posestva. Posebna komisija bo poskrbela za izbiro vin, ki naj bi bila pri-puščena na razstavo. Vpisovanje in vzorci (dve steklenici 7/10) se sprejemajo v občinskih uradih (soba št. 12) vključno do 15. maja. Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel sporoča, da je v teku vpisovanje za letovanje na RAKITNI (otroci do 12. leta) in v PTUJU (od 12. do 18. leta) ter za planinski pohod po Pohorju in Kamniških Alpah. Podrobnejše informacije dobite pri upravi doma, Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi, tel. 573141. OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu št. 18. OSMICO je odprl Renato Pieri v Sama-torci št. 1. Toči belo in črno vino. Tel. 229147. OSMICA je odprta - zajčja farma v Rep-niču. OSMICO je odprl Romano Purič - Repen 13. OSMICO je odprl v Sli vnem Frandoli. Toči domačo kapljico. OSMICO je odprl v Medji vasi Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino. ANDREJ FERFOLJA je v Doberdobu odprl osmico v Vrtni ul. Gostom streže prigrizek in pijačo iz lastne kmetije. OPEL CORSA bele barve, 16 mesecev staro, prevoženih 15.000 km, v dobrem stanju, prodam. Tel. 226588 - po 19.30. FIAT 127 letnik '80, v odličnem stanju, prodam. Tel. 226180 - od 13.30 do 15.00. PRODAM ford transit bele barve, devet prostorov, prevoženih 17.000 km, v dobrem stanju, po tržni ceni. Tel. 040/575145 v večernih urah. MERČEDES 190 E bele barve, letnik '83, prevoženih 77.500 km, v dobrem stanju, prodam. Cena po tržni vrednosti. Tel. 040/575145. CITROEN BX 16 TRS, letnik '88, v odličnem stanju prodam. Tel. 7796310 ali 213701. RENAULT SUPER 5, letnik '87, prevoženih 54.000 km, rdeče barve prodam za 5.000.000 lir. Tel. 53220 ali 912980 ob uri kosila. RENAULT SUPER 5 950, letnik '85 v dobrem stanju prodam. Tel. na št. 212074. IBIZO GLX 1.500, letnik '87, rdeče barve, 33.000 km prodam. Tel. 225696 ob uri kosila. MEHANIK proda fiat ritmo targa oro, letnik '80 v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 327342 v popoldanskih urah. RIBOGOJNICA Zobec iz Boljunča nudi odlične žive salmonirane postrvi. Urnik prodaje: vsak petek in soboto od 8.30 do 12. ure. DIPLOMIRANI TEHNIK nudi lekcije iz elektronike in merjenja za L, 2. in 3-razred poklicnega zavoda. Telefonirati v večernih urah na št. 232364 in vprašati po Igorju. BOLNIČARKA nudi pomoč in gospodinjska dela onemoglim bolnikom-Tel. 773440. IŠČEMO 35-45 letno otroško negovalko z izkušnjami z malimi otroci. Stalno delovno mesto s hrano, stanovanjem in primerno plačo. Tel. 040/364737 od 19.00 do 19.30 ali 040/214786 od 20.00 do 21.00. ZAVAROVALNA družba išče za novo agencijo na zahodnem Krasu sodelavce, tudi part- time. Možnost dobrega zaslužka. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Zavarovalnica". SEMENARNA išče delavca z opravljenim vojaškim rokom. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Semenarna". IŠČEM zanesljivo pomoč v gospodinjstvu, vsaj 2-krat ali 3-krat tedensko v dopoldanskih urah. Ponudbe na telefonsko št. 422172 ob času obedov. IŠČEM kakršnokoli zaposlitev. Končala sem tečaj za pomoč ostarelim na dofflU in tečaj tipkanja. Tel. 412543. DIJAKA/INJO zadnjih razredov višjih šol z dobro srednjo oceno, ki želi dobiti službo po končanem šolanju, sprejme na prakso dvakrat tedensko po dogovoru resno podjetje v Trstu za knjigovodske, tajniške in organizativne funkcije. Prošnjo z opisom šolskih uspehov in izvenšolske dejavnosti poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 34137 Trst, pod šifro "Po šoli". KNJIG OVODSKO/TAJNIŠKO delovno mesto nudimo resni delovni osebi, P° možnosti z delovnimi izkušnjami v družinskem trgovskem podjetju. Poslati natančno izdelan curriculum vita6 z izobrazbo in morebitnimi delovnim1 izkušnjami na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro ' ReS' nost". MEŠALEC za beton kupim, Poklicati v večernih urah na tel. št. 226415. Ob stoletnici rojstva pesnika Biagia Marina Ob stoletnici rojstva znanega narečnega pesnika iz Gradeža Biagia Marina je poseben odbor pripravil obsežen program kulturnih prireditev. Uradno bodo pobudo predstavili v sredo, S.maja °h 17.30 v kavarni Sv. Marka, dan kasneje pa bodo o prireditvah spregovorili v prostorih knjižnic® v Gradežu, ki je poimenovana p° sinu pesnika Falcu, ki je umrl v drugi svetovni vojni. 12 11 10 66.974.000.— 1.133.000,— 126.000,— MAFFOt'4 bonboniere artikli za poroke vabila - tiskovine SAMI Sl PRIPRAVITE POROČNE BONBONIERE Bajni popusti. Pri nakup3 bonbonier ACOUACHIAPA sodelujete pri nagradnern žrebanju enega avtomobil3 FIAT UNO TRST . Ul. Manzoni 18 - Tel. 72809*» C RAI 1 C RAI 2 /K RAI 3 ^ TV Slovenija 1 | (6^ TV Koper 7.00 Nadaljevanka: II cassetto segretto (2. del) 7.55 Risanke 8.15 Dokumentarec: Kvarkov svet 9.00 Otroški variete: Disney club 10.00 Zelena linija 11.00 Nabožna oddaja in maša 11.55 Iz Vatikana: papežev An- gelus 12.15 Zelena linija 13.00 Nedeljski tednik: TG Tuna 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica in... 15.50 Športne vesti 16.50 Športne vesti 17.50 Športne vesti 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.10 Športni pregled: 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Film: Nati con la camicia (kom., ZDA 1983, r. E. B. Clucher, i. Bud Spencer, in vreme 0.20 Avtomobilizem: nagrajevanje po dirki Mille mig-lia Terence Hill) 22.30 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik 7.00 Risanke 7.55 Mattina 2 10.00 Dnevnik 10.05 Aktualno: Praznični dan 11.20 Film: Canzone d amore (dram., VB 1986, r. Rodney Bennett, i. Michael Kit-chen) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Film: Rancho Bravo (vestern, ZDA 1966, r. Andrew McLaglen) 15.20 Glasbena oddaja 16.20 Nanizanka: Le inchieste del commissario Maigret 18.00 Športna rubrika: Studio Stadio, avtomobilizem in nogomet 19.45 Dnevnik in vreme 20.00 Šport: Domenica sprint (vodi Gianfranco De Lau-rentiis) 21.05 Nadaljevanka: Beautiful 22.15 Variete: Scrupoli 23.15 Dnevnik - nocoj 23.30 Rubrika o protestantizmu 24.00 Izobraževalna oddaja: Un paese scomparso 1.00 Miti in osebnosti iz zgodovine glasbe 1.35 Nanizanka: Reporter 10.00 Film: Se ci sei batti due colpi (kom., ZDA 1946, r. Charles Barton, i. Bud Abbott, Lou Costello) 11.10 Koncerti RAI 3 11.50 Film: La vita di O-Haru donna galante (dram., Jap. 1952, r. Kenji Mizoguchi, i. Toshiro Mifune) 14.00 Deželne vesti 14.10 Dnevnik 14.20 Variete: Good bye Gortina (vodi Piero Chiambret-ti, sodelujeta Romano Frassa in Tatti Sanguine- ti) 15.30 Šport: tenis 16.55 Film: La notte dei maghi (dram., ZRN-Madž. 1988, r. Istvan Szabo, i. Klaus Maria Brandauer) 18.35 Rubrika: Domenica gol 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželni šport 20.00 Šport: kolesarstvo 20.30 Aktualno: Chi l'ha visto? (vodita Donatella Raffai in Luigi Di Majo) 23.15 Nočni dnevnik 23.35 Filmske novosti 23.45 Deželni nogomet - 8.45 Otroška matineja: Živ Žav, 9.35 nadaljevanka Hči morskih valov 10.15 Dokumentarec: V znamenju zvezd - Vodnar 10.45 Muppet Show - Buddy Rich (pon.) 11.10 Po domače 11.40 Nabožna oddaja: Obzorja duha 12.00 Zelena ura (pon) 13.10 Ona + On (pon) 14.40 Nad.: Saga o Forsytih (16. del) 15.30 Sova (ponovitev, vmes nanizanka Na zdravje in nadaljevanka Twin Peaks) 16.55 Poslovne informacije in dnevnik 17.05 Film: Glavna cesta (Fr) 18.55 Risanka, Mernik in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nanizanka: Posel je posel 20.40 Zdravo 21.25 Pesmi za Eurosong '91 22.00 Dnevnik, šport in vreme 22.25 Nočni program Sova, vmes Kremplji in praske in Bluegrass 16.00 Športni pregled 18.00 Video glasba: Tutti friitti (vodi Alex Bini) 19.00 TVD Stičišče 19.25 Video agenda 19.30 Okrogla miza v studiu (pon) 20.10 Film: Profezia (dram., ZDA .1979, r. John Fran-kenheimer 21.40 Aktualno: II mappamondo 22.10 TVD Novice 22.20 Nan.: Dottori con le ali 23.10 Športna oddaja P TV Slovenija 2 13.30 Športno popoldne 19.30 Dnevnik 20.00 Bajke na Slovenskem: Usoda 20.25 Film: Obup- Potovanje v svetlobo (dram., ZRN-ZDA 1976, r. Rainer Wer-ner Fassbinder, i. Dirk Bo-garde, Andrea Ferreol, Volker Spengler, Klaus Lowitsch) 22.00 Motociklizem: Kvalifikacije za SP v speedwayu §3:4§ ŠE¥£ini Pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu,- 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Zgodba o zaspanem velikanu in njegovih sanjah (zadnji del, rež. Marko Sosič); 10.30 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas,- 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nedeljsko popoldne; 17.00 Šport, glasba in evergreeni; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.00 Jutranji koledar; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 radijska igra za otroke; 8.25 Pop rock za mlade; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Humoreska; 18.30 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba. __ CANALE 5 RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.30 Nabožna oddaja 9-15 Aktualno: Domenica 5 H-30 Aktualnosti: Nonsolomo-da, 12.00 Cerco e offro 12.30 Variete: Anteprima 12.55 Canale 5 News 13.00 Superclassifica Show 14.15 Variete: Rivediamoli 15-05 Aktualno: Agenzia matri- moniale, 15.35 Ti amo... parliamone 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.00 Kviz: O.K. II prezzo e giu-stcrf 19.45 Kviz: La mota della fortu-2n na ‘0.3o Aktualno: Controcorrente 20.35 Film: Corto circuito 2 (fant., ZDA 1988, r. Kenneth Johnson, i. Fisher Stevens, - Michael McKean) 2- 40 Nanizanka: Časa Vianello - - Delitto imperfetto 3- 25 Aktualnosti: Nonsolomoda no e flauto, 1.55 Operazio-ne ladro - L'esperimento mortale 3-55 Italija sprašuje, vmes (24.00) Canale 5 News 0-55. Nanizanki: Marcus Welby M. D. - La ragazza con zai- 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nad.: Marilena, 10.00 Pic-cola Cenerentola 11.30 Aktualno: Ciak 12.20 Vesti iz parlamenta 13.00 Nanizanka: Love Boat 14.00 Nedelja v kinu 14.20 Film: Toto e Carolina (kom., It. 1954, r. Mario Mo-nicelli, i. Toto, Anna Maria Ferrero) 16.30 Nadaljevanka: La mia pic-cola solitudine 17.30 Nadaljevanka: Manuela 19.40 Nadaljevanka: Marilena 20.35 Film: Lanima e la čarne (pust., ZDA 1957, r. John Huston, i. Deborah Kerr, Robert Mitchum) 22.45 Nanizanka: Alfred Hitchcock predstavlja 23.15 Koncert v Scali: Myung Whun Chung dirigira Beethovnovo simfonijo št. 2, op. 36 24.00 Film: La moglie di Fran-kenstein (groz., ZDA 1935, r. James Whale, i. Boris Karloff, Elsa Lanchester) 1.40 Nan.: Bonanza 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.00 Odprti studio 10.15 Film: Giulia e il mostro (fant., ČSR 1979, r. Jurai Herz, i. Zdema Studanko-va) 12.00 Odprti studio 12.30 Vodič za prvenstvo 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Nanizanki: Časa Keaton -Un segno dei tempi, 14.30 Nonno va a Washington -Grace va a Washington 15.30 Film: Dance - Voglia di successo (kom., ZDA 1984, r. Sidney Poitier, i. John Scott, Don Franklin) 17.30 Nanizanka: Star Trek -Umiliati per forza maggio-re 18.30 Odprti studio 19.00 Risanke 20.30 Nan.: I vicini di časa -Nudi, la pelle come un ves-tito 21.00 Rubrika: Pressing 23.00 Odprti studio 23.05 Variete: Mai dire gol 23.30 Variete: 1/2 pollice 0.20 Odprti studio 0.35 Rock opolnoči 0.35 Nanizanki: Kung Fu, 2.35 Samurai 13.00 Kabaret: Fiori di zucca 13.30 Nagrada poimenovana po Rinu Gaetanu 14.30 Film: 002 Operazione Luna (kom., It. 1965, r. Lucio Ful-ci, i. Franco Franchi, Cic-cio Ingrassia) 16.00 Film: I tromboni di Fra' Di-avolo (kom., It. 1962, r. Gi-orgio Simonelli, i. Ugo Tognazzi, Raimondo Via-nello) 17.30 Film: Una vita lunga un gi-orno (dram., ZDA 1973, r. Sam Livingstone, i. Mino Reitano, Eva Awlin) 19.30 Risanke 20.30 Film: Non sta bene rubare il tesoro (kom., It. 1968, r. Mario Di Nardo, i. Marie-France Pisier, Ingebor Schoner) 22.00 Kabaret: Fiori di zucca 22.30 Film: Stangata in famiglia (kom., It. 1976, r. Franco Nucci, i. Piero Mazzarella, Femi Benussi) TMC____________________ 8.00 Risanke: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Nedelja na TMC 14.15 Avtomobilizem: VN Italije prototipi 17.00 Film: La leggenda di Valentino (dok., ZDA 1961, r. Saul L. Turell, i. Rudolph Valentino, Frank Gallop) 19.00 Neurejeni potopis: Hong Kong 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Šport: Galagoal 22.30 Šport: jadranje 0.30 Film: Il carnevale della vita (kom., ZDA 1943, r. Ju-lien Duvivier, i. Charles Boyer, Barbara Stanwyck) TELEFRIULI_____________ 9.00 Telefriuli non stop 12.30 Nanizanka: Mago Merlino 13.00 Rubrika o športu 13.30 Aktualno: Album 14.00 Praznično ozračje 19.00 Športne vesti 20.30 Film: Il mosaico del crimi-ne (krim., ZDA 1968, i. Har-ry Gardino) 22.30 Športne vesti 24.00 Aktualno: Prva stran TELE 4__________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna; 14.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Dajmo naši; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 9.00 Avtorska popevka; 9.30 Mi-xage; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Športni pregled in glasba; 18.00 Lestvica Long Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Nedeljski športni pregled; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 13.00 Glasba po željah. C RAI 1 ,„'55 Aktualno: Uno mattina l1nn Nan.: Five Mile 11 ne ^utranji dnevnik 11 jn ^an-: I* sogno dei Novak ‘‘O Variete: Occhio al bigliet- 12 n t0 ^ariete: Piacere RAI 1 l4 nn ^nevnik in Tri minute 14 in Kvarkov svet 15 nn ^anašnji umetniki ls nn p°nedeljkov šport - ' 6 Otroški variete 17 in Mladinska oddaja: Big! Nabožna oddaja Z0 kratke vesti 'ua Nanizanka: Alfred Hit-18.4<: ^1C,ock predstavlja Dokumentarec: Trideset Ig 4n "I naše zgodovine 20an c *manah' dnevnik Film: Agente 007 Thun-derball (vohun., VB 1965, n Terence Young, i. Sean 22-45 & 23.Qq Dnevnik Gospodarski tednik: Em-23 i- Porion 24.0(1 0 gledališču Dnevnik, vreme in Iz paril. 3 5 fmenta Variete: Mezzanotte e dmtorni ^ RAI 2 7.00 Risanke in otroški variete 8.30 Nan.: Mr. Belvedere 9.00 Aktualno: Radio anch'io '91 9.50 Rubrika o judovski kulturi 10.20 Dok.: Amami Alfredo 10.50 Nadaljevanka: Destini 11.55 Aktualnosti: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes in Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanki: Beautiful, 14.15 Ouando si ama 15.15 Aktualno: Detto, tra noi, vmes rubrika Tua 16.25 Variete: La TV degli ani-mali 17.00 Vesti, Odprti prostor in Videocomic 17.30 Nanizanka: Alf 18.20 Šport, Rock cafe 18.45 Nanizanka: Moonlighting 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nanizanka: L'ispettore Derrick 21.35 Aktualnosti: Mixer 23.15 Dnevnik - Pegaz 24.00 Vreme in horoskop 0.10 Ciklus posvečen Mozartu 1.25 Nanizanka: Poliziot-ti alle Hawaii ^ RAI 3__________________ 11.00 SP v namiznem tenisu (prenos iz Japonske) 11.30 DP v bezbolu 12.00 Vsakodnevne kulturne vesti: Krožek ob 12. 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.40 Italijansko žensko državno pervenstvo v tenisu in Tednik A tutta B 17.45 Tuji dnevniki in TV 18.00 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Ponedeljkov deželni šport 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una cartolina 20.30 Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi) 22.25 Večerni dnevnik 22.30 Variete: Avanzi (pripravile Valentina Amurri, Linda Brunetta in Serena Dandini) 23.35 Nočni dnevnik 0.20 Film: Il sangue di Dracula (srh., Jap. 1971, r. Stuart Rosenberg, i. John Mason, Naomi Fleur) |{f' TV Slovenija 1 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Oddaja za otroke in mlade: Ciciban, dober dan - Čebelica leti z neba, 9.101utkovna igrica: Pojdi nekam, ne ve se kam, 9.25 Družinsko petje 10.00 Utrip (pon.) 10.15 Zrcalo tedna (pon.), 10.30TV mernik (pon.) 10.45 Video strani 15.10 Video strani 15.20 Nabožna oddaja: Obzorja duha 15.25 Sova (ponovitev) vmes nanizanka Kremplji in praske in nadaljevanka Bluegrass 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik 18.30 Spored za otroke: Radovedni Taček - Goba, 18.45 nanizanka Alf 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV film Operacija Cartier (M. Mazzini - M. Zupančič) 22.30 Dnevnik in vreme 22.50 400 let slovenske glasbe 23.10 Sova, vmes nanizanki ~PP| TV Koper_______________ 16.00 Športni pregled 18.30 Oddaja v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Video agenda 19.30 Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes nanizanka Le avventure di Stanlio e Ollio 19.45 Glasbena oddaja: Opereta (izbor najbolj znanih motivov) ■ 20.30 Rubrika: Ponedeljkov šport 21.00 Športni dokumentarec 21.30 TVD Novice 21.45 O zamejskem športu: 6. krog PIT TV Slovenija 2 16.00 Oddaja o filmu Povečava 17.30 Regionalni programi TV Slovenija: Studio Ljubljana 19.30 Dnevnik 19.55 Pesem je ženska 20.30 Po sledeh napredka 21.00 Športna oddaja: Sedma steza 21.20 Omizje, nato Yutel - eksperimentalni program -_CANALE Nanizani 8'30 fjlmni m ZD/ 1025 A,°wks'i ( U 45 ^tualno: 45 Kviza; Il r . č-onaie 5 Kviza: O sto!, 14 • 15 Os A-tnsc mira _____RETE 4___________________ 8.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Cosi gira il mondo, 9.40 Senorita Andrea, 10.10 Per Elisa, 11.00 Senora, 11.50 Topazio 12.45 Variete: Buon pomeriggio 12.50 Nadaljevanke: Ribelle, 13.35 Sentieri, 14.15 La mia piccola solitudine, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d’amore 18.30 Kviz: Čari genitori 19.10 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.40 Nadaljevanki: Marilena in 20.35 La donna del mistero 21.30 Nadaljevanka: Manuela 23.30 Športna oddaja: Cadillac 0.05 Film: La signora di Shan- gai (dram., ZDA 1948, r. Or-son VVelles,) 1.50 Nanizanka: Bonanza ITALIA 1______________ 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja Ciao Ciao in risanke 8.30 Odprti studio 8.45 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 10.00 La dpnna bionica, 11.00 Sulle sfrade della California 12.00 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz:Urka! 15.30 Variete: Mai dire banzai 16.15 Nanizanki: Simon & Simon 17.30 Mai dire si' 18.30 Odprti studio ' 19.00 Nanizanka: MacGyver 20.00 Risanke: Scuola di polizia 20.30 Film: Geppo il folle (glas., It. 1978, r.-i. Adriano Ce-lentano, i. Claudia Mori) 22.30 Aktualno: L’istruttoria 0.15 Studio aperto 0.30 Film: Avanzare fino al punto 0 (dram., ZDA-1989, r. Peter Markle) 2.30 Nanizanka: Kung Fu, 3.30 Samurai OPEON_______________ 13.00 Risanke 14.00 Film: Sciuscia (dram., It. 1946, r. Vittorio De Sica, i. Franco Interlenghi) 15.30 Nadaljevanka: Pasiones 16.15 Kabaret: Fiori di zucca 16.45 Film: Morirai a mezzanotte (dram., ZDA 1947, r. Antho- ny Mann, i. Raimond Burr, Steve Brodle) 18.30 Kabaret: Fiori di zucca 19.30 Risanke 20.30 Film: Šansone contro i pirati (pust., It. 1963, r. Ameri-go Anton, i. Kirk Morris) 21.45 Film: Ouattro matti cerca-no manicomio confortevo-le (kom., r. Raphael Gor-don, i. S. Anguillar) 23.15 Film: Il debito coniugale (kom., It. 1970, r. Franco Prosperi, i. Lando Buzzan-ca, Barbara Bouchet) TMC 8.30 Nanizanke: Le spie, I gior-ni di Brian, Il mondo fan-tastico di Mr. Monroe 11.15 Nad.:Potere 11.55 Kosilo z Wilmo 12.30 Nan.: Doris DayShow 13.00 Dnevnik in šport 13.30 Rubrika: Ženska TV 15.00 Film: Le verghe d'oro (pust., Kan. 1977, r. Harvey Hart, i. Tony Lo Bianco, Donald Pleasence) 17.00 Ženska TV 18.10 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Kviz: Corto circuito 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Montesano e il suo S.P.O.M. News 21.00 Oddaja o medicini: Ouando c'č la salute 22.15 Variete: Festa di comple-anno 23.15 Nočne vesti 23.35 Oddaja o motorjih 0.10 Jadranje 0.30 Film: Ouattro per Cordoba (pust., ZDA 1970, r. Paul Wendkos,) TELEFRIULI____________ 10.45 Telefriuli non stop 15.30 Nan.: Il calabrone verde 16.00 Risanke 17.50 Nan.: The Bill Cosby Show 18.20 Nadaljevanka: E’ proibito ballare 18.50 Nanizanka: Wayne and Shuster 19.20 Dnevnik 20.30 Dokumentarna oddaja 21.30 Rubrika in dnevne novosti 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Kronika iz parlamenta 0.30 Nočne vesti TELE 4 _________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00_ Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Življenje onkraj življenja; 8.40 Valčki in polke; 9.10 Instrumentalni solisti; 9.30 Metronom; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska- 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Prezir (Alberto Moravia, 19. del); 11.45 Glasba; 12.00 Utrip mesta; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Veselo na otroškem valu; 15.00 Evergreeni; 15.30 'Južnoameriška folklora; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Aladi-nova svetilka; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Zabavni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Pihalne godbe; 18.25 S popevkami po svetu; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Stud-io 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Naše sanje; 16.00 Srečanja; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Klasična kitara; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in tedenski horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.)- 18.00 Športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri. V torek novo srečanje med PSI in KD glede krize na Pokrajini Dosedanja koalicije tudi v prihodnje Načelno soglasje glede programa Mesec dni trajajoča kriza na Pokrajini, zaradi odstopa Predsednika Gian-franca Criscija se bliža razrešitvi. Pokrajinski svet naj bi se predvidoma sestal čez kaka dva tedna. Dosedanji pogovori med krščansko demokracijo in socialisti — nov sestanek je predviden v torek zvečer so pomagali razjasniti dvoje vprašanj: kako bo sestavljena nova uprava in prednostno lestvico odprtih vprašanj, ki naj bi jih nova uprava rešila v dveh letih, to je do konca mandata. Sprememb v sestavi koalicije ni pričakovati, kajti morebitna koalicija socialistov, nekdanjih komunistov in laičnih strank bi bila precej šibka. Z drugo besedo, ni številk, trdijo predstavniki ene od dveh najmočnejših strank dosedanje petstrankarske koalicije. Načelni sporazum glede programa zajema tri sklope vprašanj: kako preseči dokajšnjo prometno izolacijo Gorice -— zastaviti bo treba veliko naporov za ureditev in posodobitev cestnih povezav proti Trstu in proti Vidmu, rešiti zmeraj bolj zapleteno problematiko na področju javnih prevozov, saj postaja primanjkljaj podjetja APT za proračun Pokrajine že nevzdržno breme. Tretji sklop vprašanj se nanaša na okolje, točneje na osnutek pokrajinskega načrta za pobiranje in uničevanje odpadkov. Če je bil dosežen načelni sporazum o nadaljevanju dosedanje koalicije, pa ostaja nedorečeno vprašanje, kdo bo zasedel mesto predsednika pokrajinske uprave. To vprašanje bo, kakor smo zvedeli, na dnevnem redu prihodnjega srečanja med delegacijama KD in PSI, ki bo v torek zvečer. Socialisti so že pred časom dali vedeti, da jih to mesto vsekakor zanima, da pa ne nameravajo za to plačati vsakršno ceno. V vrstah KD pa je, kakor je slišati, tudi precej zagovornikov stališča, da mora biti Predsednik iz vrst te stranke. Odločilen bo, vsaj po napovedih, torkov sestanek, kjer bodo tudi dokončno izdelali program. Socialisti imajo danes v načrtu srečanje z delegacijo Stranke demokratične levice, ob koncu tedna ali v začetku naslednjega pa naj bi prišlo do kolektivnega srečanja vseh predstavnikov "obnovljene" petstrankarske koalicije. Do ugodnega razpleta krize naj bi torej prišlo še pred koncem maja. Seveda v kolikor ne bo medtem prišlo do novih zapletov, kar pa se trenutno zdi malo verjetno. V torek v Kulturnem domu ustanovni zbor z dr. E. M. Pintarjem Slovenska komponenta DSL Demokratična stranka levice - DSL prireja v torek, 7. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici ustanovni zbor slovenske komponente za goriško pokrajino. Uvodoma bo govoril deželni svetovalec Ivan Bratina. Kot pojasnjujejo v sporočilu za tisk, sodi ta pobuda v sklop nove politične usmeritve DSL, v okviru katere se uveljavlja težnja po čim večji tudi organizacijski avtonomiji slovenske komponente. V okviru stranke že avtonomno deluje klub slovenskih naprednih izvoljenih predstavnikov, ustanovitev pokrajinskega zbora slovenske komponente pa naj bi to avtonomijo še bolj poudarila. Ta notranja ureditev naj bi našla svoje mesto tudi v posebnem deželnem statutu stranke, kamor naj bi vnesli določilo o samostojni organiziranosti slovenske komponente v stranki. Torkovo srečanje slovenskih somišljenikov DSL se uokvirja tudi v kampanjo za včlanjevanje v stranko, pri čemer - poudarja Bratina - teži prenovljena stranka tudi k pomladitvi s pristopom novega članstva. Na torkov ustanovni zbor slovenske komponente DSL, ki je odprt vsej'javnosti, so povabili tudi predsednika slovenske "vlade v senci" in poslanca prenoviteljev v skupščini Slovenije dr. Emila Milana Pintarja. Gost bo govoril o naj novejšem političnem dogajanju v Sloveniji ter o perspektivah republike pred osamosvojitvijo, gotovo pa se ne bo mogel izogniti obravnavi sedanjih dramatičnih spopadov na Hrvaškem. Do 15. maja rok za prijave za natečaj Lipizer Mednarodno tekmovanje bo v Kulturnem domu Mednarodni natečaj za mlade violiniste, ki nosi ime znanega goriškega glasbenega pedagoga in skladatelja R. Lipizerja bo letos od 7. do 15. septembra. Celotna manifestacija se bo odvijala v Kulturnem domu. Zanimanje za mednarodno prireditev je iz leta v leto večje. Posebej velja to letos, ko bodo tekmovanje izpeljali desetič. Priprave so že v teku, 15. maja pa poteče rok, do katerega se lahko prijavijo tekmovalci, mladi violinisti, rojeni po 15. septembru 1956. Nastopajoče bo ocenjevala devetčlanska mednarodna žirija, pod predsedstvom Firmina Sifonie. Sočasno z mednarodnim tekmovanjem mladih violinistov, se bo v Gorici odvijalo tudi srečanje glasbenih strokovnjakov. Druga premiera Odra ’90 Gledališka skupina Oder '90, ki deluje s v sklopu katoliškega prosvetnega društva Mirko Filej, bo danes ob 18. uri imela drugo premiero z igro Frana Milčinskega Vesela igra o žalostni princesinji. Režiser predstave je Franko Žerjal, kot igralci pa nastopajo Aleksander Kosič, Tamara Kosič, Marko Černič, Elena Bensa, Valentino Pintar, Danijela Klanjšček, Ivo Špacapan, Kazimir Četnic, Anka Černič, Ivan Žerjal, Jan Leopoli in Enea Černič. Sceno si je zamisli Benedikt Kosič, glasbo Mirko Špacapan, kostume in maske je izdelala Snežiča Černič, luči vodi Fabijan Sfiligoj, kot šepetalka pa sodeluje Mirjam Obljubek. Današnji nastop Odra '90 bo ob 18. uri v Katoliškem domu v Gorici. V Štandrežu film o taboriščih V kulturnem domu Andrej Budal v Štandrežu bodo na pobudo kulturnega društva Oton Župančič jutri ob 20.30 predvajali zanimiv zgodovinsko-dokumen-tarni film o grozotah, ki so se med vojno dogajale v nacističnihh uničevalnih taboriščih Mauthausen in Dachau. Film so v prejšnjih tednih predvajali v goričkem Kulturnem domu ob razstavi združenja ANED o deportacijah v nacistična taborišča in so si ga z zanimanjem ogledali številni dijaki goriških šol. Fil® prikazuje originalno dokumentarno gradivo, ki so ga zbrali zavezniki takoj p° osvoboditvi. Njegov ogled bo zato zanimiv ne samo za starejše, ki so sam1 doživljali tiste čase in mnogi tudi okusili grozote koncentracijskih taborišč, ampak tudi za mlajše, ki bodo iz njega lahko bolje spoznali to tragično preteklost. V petek, 10. maja, ob 20.30 Kulturni dom v Sovodnjah PEVSKI VEČER Nastopata: Oktet Vrtnica iz Nove Gorice Vokalna skupina Sovodenjska dekleta Vabljeni! 5-KOVI ŠMARNI Gost prvega večera ANDREJ ŠIFRER V petek, 10. maja, ob 21.00 Diskoteka Euforia - Devin tel. (040) 208607 Vreme: v nižini obilica dežja Na Kaninu nad meter novega snega Zima se, kot kaže, vsaj v hribih še ne namerava posloviti. Po ohladitvi in močnem sneženju sredi aprila, so se podobne vremenske razmere spet ponovile ob koncu tega tedna. Najbolj zaskrbljeni nad takimi vremenskimi pogoji so seveda kmetje, saj je že ohladitev sredi aprila povzročila znatno škodo v vinogradih, na sadnem drevju in tudi na zgodnjih poljščinah. Meja sneženja se je na Trnovski planoti in Posočju včeraj spustila pod tisoč metrov, na Kaninu pa je zapadla nova debela snežna odeja. V ravninskem predelu Goriške, kjer že dva dni močno dežuje, obilica padavin zaenkrat ni povzročila večjih težav ali zastojev v prometu. Tudi ni poročil o težjih prometnih nesrečah, ki so sicer spremljajoč pojav ob takih razmeraj na cestah. Reke in hudourniki so sicer precej narasli, vendar neposredne nevarnosti, da bi prestopili bregove ni. Na območju Tržiča je v petek padlo okrog 32 milimetrov dežja, izdatnejše pa so bile padavine včeraj, ko so do sredine dopoldneva namerili že nad 21 milimetrov dežja. Dejavnost v tržiškem pristanišču je bila zaradi padavin povsem ustavljena v petek in včeraj. Na raztovarjanje čakajo štiri ladje v pristanišču, dve drugi pa čakata pred pristaniščem. Do prekinitve dejavnosti je namreč prišlo bodisi zaradi varnostnih razlogov, kakor zaradi vrste tovora (kaolin). Zaradi znatne ohladitve včeraj, se je sneg ponovno pojavil tudi na Lokvah. Neposredno smo se pozanimali po telefonu pri domačinih. Včeraj popoldne je bila v tem kraju prava snežna ploha. Sneg je bil sicer precej moker in je s težavo prijemal, vendar pa so bile razmere povsem zimske. Pri stalni službi sekretariata v Novi Gorici so nam povedali, da je zaradi snega spet zaprta cesta čez Vršič, na cesti med Colom, Črnim vrhom in Godovičem je na cestišču precej snega, na Idrijskem pa je v dolinah na cestišču snežna brozga, v višjih legah pa sneg. Zaradi snega je otežen dostop do mednarodnega mejnega prehoda na Predilu. Pravi snežni metež je, kakor je mogoče sklepati na podlagi zadnjih meritev, v dveh, treh dneh zajel Kaninsko pogorje. Zapadlo je nad en meter novega snega na dobra dva metra podlage. Zaradi nevarnosti plazov naprave na smučiščih trenutno ne vozijo, vendar se bo, kot kaže, smučarska sezona verjetno nadaljevala tudi po 19. maju, ko naj bi bila zadnja smuka v tej sezoni. Naprave bodo odprte sicer samo ob sobotah in nedeljah. Vremenska motnja se bo, kakor pravijo vremenoslovci, nad našimi kraji zadrževala še nekaj časa. Sedem milijard lir novih naročil za tovarno Ansaldo v Tržiču Tovarna Ansaldo v Tržiču si je v teh dneh zagotovila nova naročila v vrednosti preko 7 milijard lir. Podjetje, ki deluje v sklopu družbe IRI-Finmecca-nica, bo sodelovalo pri izvajanju del za novo veliko čistilno napravo za vodo v Kairu, za katero je podjetje Condotte IRI-Italstat podpisalo pogodbo v skupni vrednosti 320 milijard lir. V tržiškem obratu bodo v sklopu tega načrta sestavili dvanajst generatorjev in dvajset velikih motorjev za pogon črpalk, ki naj bi jih predvidoma oddali do konca leta. Še letos naj bi tudi sestavili petnajst motorjev za elektrarno v kraju Bisotoun v severnem Iranu. Ta naročila bodo nekoliko omilila krizo, ki je v zadnjem času prizadela tržiški obrat. Vodstvo Ansalda v Tržiču je namreč napovedalo, da bo že v prihodnjih dneh odpoklicalo iz dopolnilne blagajne 15 delavcev. Sled za razpečevalci v nočnih lokalih po Furlaniji Ponarejeni dolarji v Tržiču Prijava nekega tržiškega podjetnika je te dni privedla policijo na sled razpečevalcev ponarejenih dolarjev. Doslej so zaplenili že več kot tri tisoč dolarjev v spretno ponarejenih bankovcih različnih vrednosti, nadaljevanje preiskave pa naj bi omogočilo odkritje še večje kolfčine ameriške valute "domače" proizvodnje. Preiskavo je sprožila prijava, ki jo je pred nekaj dnevi vložil na tržiškem policijskem komisariatu 41-letni Adriano Fogal iz Tržiča, Ul. Eusebi 14, ki je skupaj z bratom solastnik pohištvenega obrata blizu ronškega letališča. Fogal je policistom izročil snop zelenih bankovcev in povedal, da jih je dobil od neke kolumbijske državljanke v Vidmu. Policija je kmalu izsledila žensko in jo zaslišala. Kolumbijka je dejala, da so ji dolarje dale rojakinje, ki so zaposlene kot plesalke v nekaterih nočnih lokalih v Furlaniji in ki naj bi kot plačilo dobile prav ponarejene dolarje. Preiskava, ki jo vodi goriški državni pravdnik dr. Raffaele Mancuso in je pri njej soudeleženo osebje tržiškega komisariata in letečega oddelka goriške kvesture, se nadaljuje. Zdi se, da so preiskovalci v iskanju ponarejevalcev ubrali sled, ki vodi v svet nočnih lokalov ne samo v Furlaniji, pač pa tudi v bližnjem Venetu. Izsledki obdukcije spreminjajo prvo uradno verzijo o umoru Gergoleta so zadele 4 krogle Obdukcija na truplu 30-letnega Fabrizia Gergoleta iz Tržiča, ki jo je včeraj v Gorici izvedel patolog prof. Bancheri, je dala nekoliko presenetljiv odgovor: od skupnih 7 strelov iz pištole policista Marca Piga ga nista zadela samo dva, pač pa štirje. Agent je streljal sedemkrat, najprej v strop in tla, nato v nogo Gergoleta, ki ga je napadel s sekiro, naposled pa še naravnost v trup napadalca. Prof. Bancheri je v truplu našel štiri krogle, ena od katerih je pretrgala aorto in povzročila Gergoletovo smrt. Izsledki obdukcije so delno demantirali prvo uradno verzijo, po kateri naj bi samo en strel bil uperjen naravnost proti napadalčevemu trupu. Namestnik drž. pravdnika dr. Trotta bo upoštevajoč te nove okoliščine moral oceniti, če je agentovo ravnanje ostalo v mejah legitimne samoobrambe ali pa je prekoračil pooblastila. Upokojenec umrl v poštnem uradu Obšla ga je nenadna slabost Uslužbenci poštnega urada na Kor-nu so bili včeraj dopoldne priča tragičnemu dogodku. Nenadna slabost je namreč obšla 81—letnega upokojenca Francesca Luisa iz Gorice, ulica Gi-belli 9. Luis, ki je prišel v urad po opravkih, je umrl kmalu zatem. Upokojencu je takoj priskočil na pomoč poštni uslužbenec Albino Šuligoj, ki sicer prostovoljno pomaga pri Zelenem križu. Pritekel je iz urada v prostor za občinstvo in z masiranjem skušal pomagati prizadetemu upokojencu. Kmalu zatem so prihiteli na kraj tudi člani ekipe Zelenega križa, vendar Lu-isu niso mogli več pomagati. Do podobnega slučaja je prišlo včeraj tudi v neki trgovini v drevoredu 20. septembra. Slabost je obšla 85—letnega Arriga Figarja. Reševalna ekipa Zelenega križa je upokojenca prepeljala v bolnišnico. Pomoč je, kot kaže, prišla pravočasno. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 28. aprila do 4. maja 1991. RODILI SO SE: Francesca delli Carri, Luca Brotto, Mateo Savarese, Veronika Beuciar. UMRLI SO: 83—letna Antonia Bene-detti vdova Li Gioi, 77—letni upokoje- nec Silvano Baresi, 66—letna upokojenka Elvira Costantin, 69—letna upokojenka Maria Uran vdova Picciulin, 78—letna upokojenka Dionisia Trevisan, 80— letna upokojenka Gabriella Cearo, 63—letni postrežnik Mario Domeniš, 42—letni uslužbenec Massimo Kramar, 81— letni upokojenec Adriano Birsa, 77—letna upokojenka Maria Rudolf vdova Zuljan, 70—letni upokojenec Angelo Sibau, 86—letna upokojenka Vittoria Fu-lignut, 80—letni upokojenec Pietro Caf-far, 86—letna upokojenka Maria Marin-zulich, 93—letna upokojenka Anna Pavlin vdova Brezigar, 72—letna upokojenka Amabile Candela vdova Levante, 90—letna upokojenka Veronica Matelič vdova Stih, 58—letni uslužbenec: Luciano Vecchiato. OKLICI: podoficir karabinjerjev An-drea Cancian in učiteljica Liliana Simio-nato, financar Eugenio Decet in Tania Zanolla, zidar Valter Doliach in trgovska pomočnica Nadja Pintar, zdravnik Gian-paolo Maso in zdravnica Antonella Deto-ni, delavec Alessio Braida in delavka Ro-sanna Caudek, uradnik Aniello Basile in profesorica Patrizia Stabon, uslužbenec Bruno Pauluzzi in delavka Barbara Ian-cig, tiskar Fabrizio Perio in Daniela Lo-perfido, obrtnik Mauro Bertossi in uradnica Gabriella Marchi. POROKE: uslužbenec Piergiorgio Col-lenzini in delavka Annamaria Pesarino, financar Giampiero Grussu in uradnica Gab.riella De Paoli. razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev sporoča vozni red avtobusov za izlet v Mantovo, 11. t.m. Prvi avtobus odpelje ob 7. uri iz Gorice (gostilna Primožič)^ preko Oslavj3; Števerjana, Podgore v Standrež. Drug) avtobus odpelje ob 7. uri iz Sovodenj v Standrež. SKRD Jadro vabi na predstavite nove knjige pravljic dr. Pavla Medveščka, ki bo v petek, 17. maja, ob 2°' uri na sedežu društva v Romjanu. Planinsko društvo Nova Goric® vabi na tradicionalno srečanje z zamejskimi planinci, ki bo v nedeljo, maja na Kuclju. Vodeni vzpon se začel izpred spomenika NOB v Vrte vinu ob 8. uri. Slovesnost bo na KudJ ob 11.30. Bolj izkušeni planinci s bodo nato lahko povzpeli na Modras0^ vec. Povratek preko kamniške plam11 ske poti in nato mimo lovske koče h® zaj do vrtovinske poti in do izhodišč . Okrepčevalna pijača in jedača bos . na razpolago pod Kucljem v sme proti Selovcu. Voznikom priporoča®' ' da avtomobil parkirajo na parkirisC izza vrtovinske osnovne šolev KD Otona Župančiča iz Štandre" prireja 1. in 2. junija tradicionalni ® torally Argoš 91. Tokrat bo cilj v N vem gradu. Prijave in podrobne ini0^ macije v uradu Kulturnega doma Gorici (tel. 33288) ali pri Sari Hoba» (tel. 521768). kino Gorica CORSO 15.30-22.00 »Un poliziotto aHe elementari«. A. Schwarzenegger. VERDI 16.00-22.00 »Balla coi lupi«. g VITTORIA 16.00-22.00 »Le proibitissi^j viziose novelle dl Canterbury«. Pre" vedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.00-22.00 »La setta«. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica a SOČA (Kulturni dom) 16.00 nevesta«. 18.00 in 20.00 »Bolnica r kestein«. SVOBODA (Šempeter) 18.00 »Air A®®,, ka«. 20.00 »Hudič in gospod Hom DESKLE 18.00 »Iz kože se ne da«. °b ' uri »Seks z duhom«. DEŽURNA LEKARNA V GORIČI- Provvidenti — Travnik 34 (Piazz la Vittoria 34) — tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽI«-1 Rismondo 410701. ul. E. Toti 52 tel pogrebi Jutri, 9.30 Angela Pascolat pm^eV tanzo iz splošne bolnišnice v. c giiš' v Podturnu in na glavno Pc*Vdo''a če, 10.10 Dionisia Trevisan )' ž,č, Clapiz iz splošne bolnišnice v. ye^e 11.00 Silvano Baresi iz mrlisK cer glavnega pokopališča v stom ^.30 kev in na glavno pokopališč ’ gal' Giuseppina Guazzoni vdova pa li iz bolnišnice Janeza od^B ^11® glavno pokopališče, 13. m Doliac iz splošne bolnišnice 13.15 1X" «r sp1' bolnišnice v cerkev na Plaču glavno pokopališče. -----------x--- _ . spi°šr1!' min, 14.00 Francesco Luis lZ^r V Kulturnem domu na pobudo potrošniške zadruge COOP Razstava o prehrambenih navadah kot zrcalu družbenega razvoja Prireditev bo 6. in 7. julija v Števerjanu Priprave na 21. festival narodnozabavne glasbe V Kulturnem domu so predsinoči odprli nenavadno vendar tudi zaradi tega dokaj zanimivo razstavo o prehrani »Occhio al cibo - Poglej, kaj Ješ«. Razstavo je na vsedržavni ravni Pripravila (gradivo sta zbrala Alberto Capatti in Cesare Colombo, koordiniral pa je Alberto Terzi) potrošniška zadruga COOP. V Kulturnem domu so 1? postavili s pokroviteljstvom pokrajinskega odborništva za kulturo. Razstava obsega kakih štiristo predmetov, ki dokaj nazorno in popolno Prikazujejo neštete spremembe in prehrambene navade v zadnjih sto letih, izbrano obdobje sega od leta 1891 (mejnik je izdaja knjige »Scienza in cucina — Znanost v kuhinji« P. Artusi-]a) pa do današnjih dni. Letaki, reklamni panoji, nalepke, fotografije in drugo gradivo nudijo prispevek k pro- učevanju prehrambenih navad in razvoja potrošnje v Italiji. To predvsem z namenom, da bi po ogledu razstave vsak obiskovalec še nadalje samostojno razmišljal o teh vprašanjih in prispeval k njihovemu poglabljanju s primeri povzetimi iz vsakdanjega življenja in reklame, zlasti televizijske. Kot je ob odprtju naglasila predsednica goriškega področnega odbora potrošniške zadruge COOP Tereza Peris-sutti, ponuja zbrano dokumentarno gradivo popolno in objektivno sliko o razvoju prehrambenih navad v Italiji, preko tega pa odkriva marsikaj zanimivega o družbenem razvoju v obravnavanem stoletju. Stare fotografije in drugo gradivo nam tako nazorno prikazujejo postopni prehod od revnega in preprostega, na kmečko družbo vezanega načina življenja in prehrane, preko fašistične tudi prehrambene av-tarhije, do medvojne lakote, Marshallovega plana z vdorom coca-cole in hrane v škatli pa do postopne rasti izobilja vse do današnjih dni. V tem prikazu so upoštevani razni zorni koti od družbenega in družabnega (funkcija pojedine) pa do zdravstvenega, ki nam vsiljuje misel o tem, da najbrž danes v tem pogledu nikakor nismo na boljšem kot pred sto leti. Lahko pa bi bili, ko bi k tako vsakodnevnemu vprašanju kot je prehrana pristopili z večjo mero informiranosti in kritične zavesti, k čemer teži razstava v Kulturnem domu. Razstava »Occhio al cibo - Poglej kaj ješ« bo odprta do 13. maja. Ogled je možen vsak delavnik med 9.30 in 13. uro ter med 15.30 in 18. uro (ob sobotah in nedeljah samo od 9.30 do 13.00). Na sliki (foto Marinčič) odprtje razstave v Kulturnem domu Prometna vzgoja V četrtek se bo zaključil letošnji tečaj prometne vzgoje za učence osnovnih šol v Gorici. Sodelovalo je nad tristo učencev iz dvajsetih razredov osnovnih šol v Gorici. 18., 19. in 20. aprila se je sklenil teoretični del tečaja, medtem ko bodo učenci 9.t.m. v praksi dokazali pridobljeno znanje. Najboljše bodo seveda nagradili. Nagradni sklad obsega, poleg pokalov in kolajn tudi dvajset koles. Tečaj je pripravila Občina, v sodelovanju z avtomobilskim klubom, v nagradni skald pa so prispevale Kmečka Banka, Goriška hranilnica, zavarovalnica IN A — Assitalia. V Števerjanu bodo v organizaciji SKPD Frančišek B. Sedej tudi letos priredili tradicionalni festival domače glasbe "Števerjan 91". Tokrat bo glasbeni natečaj slovenskih narodno-za-bavnih skupin že 21. zapovrstjo. Potekal pa bo 6. in 7. julija v Števerjanu. Festival je tekmovalnega značaja. Prijavijo se lahko slovenski ansambli, iz Slovenije, zamejstva in zdomstva,ki gojijo narodno-zabavno glasbo. Vsaka skupina bo nastopila z dvema skladbama. Prva mora biti izvirna in zato prvič izvedena na števerjanskem festivalu, drugo pa morajo ansambli črpati iz zakladnice najbolj priljubljenih uspešnic domače narodno zabavne glasbe. To se pravi skladbe, ki so jih najboljši slovenski narodno-zabavni ansambli napisali in izvedli najkasneje do leta 1980. Poslušalci bodo tako imeli priložnost prisluhniti poleg številnim novostim tudi uspešnicam Avsenikov, Slaka, Veselih planšarjev, Mihe Dovžana in drugih bolj ali manj zannih glasbenih skupin. Prvi večer bodo nastopili vsi prijavljeni ansambli, komisija pa bo prepustila na zaključni nedeljski nastop približno polovico, seveda najboljših, nastopajočih ansamblov. Tudi letos je nagradni sklad bogat. Najbolj uspešni ansambel bo prejel trofejo društva F.B. Sedeja in denarno nagrado dva milijona lir. Prireditelji pa bodo podelili še nagrado občinstva, nagrado za najboljšo melodijo, najboljšo izvedbo kvinteta, najboljšo izvedbo tria in najboljše besedilo. Posebne nagrade bo deležen tudi najboljši zamejski ansambel. Nedeljski nastop bodo tudi letos neposredno prenašali po radijskih valovih. Rok za prijavo ansamblov poteče, nepreklicno, 31. maja, prijave in do- datne informacije pa nastopajoči lahko prejmejo pri tajnici števerjanskega društva Franki Padovan (tel. 0481/536074). Zbora z Goriškega v Novem mestu Dva pevska zbora z Goriškega sodelujeta na letošnji reviji cerkvenih pevskih zborov Slovenije. To sta mešani pevski zbor Rupa — Peč in mešani pevski zbor Podgora. Prireditev se bo odvijala danes v Novem mestu. Lani je revija potekala na Bledu, na njej pa je prvo mesto dosegel zbor F.B. Sedej, ki je kot priznanje, oziroma nagrado, prejel izlet v Rim in avdijenco pri Papežu. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ GORICA prireja v mesecu juniju in juliju za slovensko mladino: — Slovensko poletno središče od 17. do 29. junija za šoloobvezne otroke — Letovanje ob morju v Poreču od 3. do 12. julija za otroke od 8. do 16. leta — Poletni tečaj računalništva, od 8. do 12. julija, na institutu Jožef Stefan v Ljubljani, za dijake višjih srednjih šol. Prijave in pojasnila v Dijaškem domu — ul. Montesanto 84 — tel. 533495 od 6. do 30. maja, ob delavnikih od 10. do 14. ure. Danes bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke: GORICA IP - Ul. Lungo Isonžo ESSO - Ul. Brass ESSO - Korzo Italia ERG - Ul. Brigata Re AGIP - Ul. Duca dAosta TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Boito API - Ul. Cosulich AGIP - Ul. Duca dAosta ESSO - Ul. Boito krmin API - Drevored Venezia Giulia gradišče IP - Trg Unita Škocjan AGIP - na pokrajinski cesti proti Čadežu ŠLOVRENC AGIP - na državni cesti štev. 56 Ronke MONTESHELL - Ul. Redipuglia ERG - na državni cesti štev. 14 Doberdob ERG - Palkišče VILEŠ ERG - na obvoznici zagraj API - Ul. Dante GRADEŽ id ' Obrežje Zaccaria *P - Drevored Moreri prispevki ]ey.amesto cvetja na grob Jožefa Fer-l0nCa darujejo sestre Juren s Poljan ialn ls°č Dr za sekcijo društva krvoda-Jaicev v Doberdobu. n j e - 5- obletnici smrti drage žene So-2qo ..1ozman daruje mož Zoro Škerk v c lir za Slovenski dijaški dom dru*;1 in 200 tisoč lir za Zavod svete 7 tbe v Gorici. nam želeni križ v Gorici so z raznimi s°č ijm darovali: Livio Foschina 20 ti- Predsednik deželne vlade Biasutti na obisku na Občini v Krminu Predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti se je ta teden sestal s kr-minskim občinskim odborom. Na srečanju je župan Alido Ambrosio nanizal vrsto perečih problemov, ki tarejo krminsko upravo. Gre za problem hid-rogeološkega stanja Krminske gore ter s tem v zvezi za ureditev grezničnega omrežja, za dodatno finančno pomoč, ki bi omogočila dokončno ureditev zgodovinskega dela mestnega središča. Tu mislimo predvsem na palačo Locatelli, pa na dokončanje rekonstrukcije občinskega gledališča in doma za ostarele. Biasutti se je strinjal z nujnostjo ureditve odvodnjavanja na območju Krminske gore in glede dodatnega fi- nanciranja prenovitvenih posegov v starem krminskem mestnem jedru. Kar zadeva dokončanje del na objektu gledališča je menil, da bo preveril denarno razpoložljivost, o posodobitvi doma za ostarele pa bo govor najverjetneje šele čez dve leti. Občinski odborniki so Biasuttija seznanili tudi z zaposlitveno problematiko, še posebej s težkim položajem v tovarni Mipot. Predsednik dežele je zagotovil, da se bo v prvi osebi angažiral za rešitev sedanjega kriznega stanja. Na srečanju so med drugim vzeli v pretres tudi t.i. razvojni načrt Brda, ki naj bi pospe—šil razvoj turistične dejavnosti na tem območju. Praznik v krminski zadružni kleti 25. maja bodo odpremili Vino miru V krminski zadružni kleti bodo 25. maja, s posebno slovesnostjo, poslali v svet, državnim poglavarjem, Vino miru 1990. Prireditev bo letos že šestič, odkar so v vinogradu, v neposredni bližini zadružne kleti, kjer je zasa-jaenih okrog štiristo trsov iz celega sveta, pospravili prvi pridelek. Pobuda je že od vsega začetka naletela na zelo topel sprejem in odmev, ne samo pri državnih poglavarjih, ampak tudi pri umetnikih, italijanskih in iz tujine, ki vsako leto sodelujejo pri oblikovanju posebnih nalepk za steklenice z dragocenim pridelkom. Letošnja prireditev ob odpremi Vina miru — za dostavo pošiljk bo poskrbela letalska družba Alitalia — bo trajala dan več kakor sicer, saj bo v nedeljo, 26. maja v Krminu tudi srečanje predstavnikov občin, članic Združenja virfskih mest. Tudi to srečanje bo ubrano na temo miru, sodelovanja in prijateljstva med narodi. Glede osrednje prireditve velja zabeležiti prisotnost uglednega predstavnika italijanskega kulturnega življenja, pesnika in misleca Davida Mario Turolda. Turoldo, je kakor znano, po rodu iz Furlanije. V vinogradu sveta je zasajenih, kakor znano, okrog štiristo različnih sort trsov iz vseh celin. Iz grozdja so zadnja leta, ko je vinograd dosegel polno rodnost, stisnili okrog sedem tisoč litrov odličnega pridelka, ki so ga, ustekleničenega poslali kot poslanico dobre volje in želja vsem državnim poglavarjem na svetu. Vsekakor pomembna in predvsem edinstvena pobuda, ki jo bodo seveda ponovili tudi tokrat. Minister za šolstvo Vencelj govoril mladim skupine Izvir Aprilski spored prireditev v Katoliškem je bil dokaj pester. Med raznimi pobudami vsekakor izstopa tudiobisk slovenskega ministra za vzgojo in izobraževanje dr. Petra Venclja. Minister se jenamreč odzval vabilu članov skupine Izvir, ki je priredila srečanje—pogovor na temo "Vzgoja - vkalupljena ali ustvarjalna? Vzgojitelj - institucija ali človek?" Na sliki (Foto Čubej): minister dr. Peter Vencelj med srečanjem v Katoliškem domu. Slovenska skupnost in politične stranke Primorske, združene v Demosu, so se zavzele za PRIMORSKO POBUDO ZA OVREDNOTENJE TIGROVCEV OB 50-LETNICI smrti Danila Zelena in začetka oboroženega boja proti okupatorju. PROSLAVA v nedeljo, 12. maja, ob 16.00 na Mali gori pri Ribnici. OKROGLA MIZA pobudnikov in zgodovinskih pričevalcev v sredo, 8. maja, ob 20.00 v okrogli dvorani izobraževalnega centra Delta v Novi Gorici. Deželna koordinacija pomoči psihičnim bolnikom V odboru tudi Goričani .Tudi hičniv/v?^1^0 Združenje svojcev psi-EalmprU?. k°v (e v prejšnjih dneh v . mm, . j — prejšnjih_____________ . deželnn°Vi sodelovalo pri ustanovitvi združp6®a koordinacijskega odbora Odbor - Za Pom°č umskim bolnikom. Kninom6 "astal zaradi potrebe po vza-skunnp obveščanju in sodelovanju ter Želtijv. ® nastopanju v odnosu do de-hnaj0 Zdravstvenih organov. Med cilji ga zrir=mreč dose9o takega deželne-trebnimVS^Vene^.a načrta, ki bi s po-Premn * denarnimi sredstvi omogočil Ulhobnlni L zdravljenja v zaprtih te mrež 1Catl ter uresničitev učinkovi-hioč in 6,struktur za prevencijo, po-Se Poburinm0 na teritoriju. Poleg tega s°delovp - 1 zavzemajo za tesnješe v zdravct^6 ™ed Poklicinmi operaterji . (Stacomo, 3 tel. 724218 V petek v organizaciji liceja F. Prešeren DOSP ’91 v Trstu Letošnje dijaško obmejno srečanje Primorske - DOSP - bo ponovno v Trstu. Po prvotno določenem razporedu bi se sicer moralo odvijati v Sloveniji, vendar so se tamkajšnji organizatorji zaradi družbenih in finačnih težav, ki jih doživlja trenutno tamkajšnja šola, prireditvi odpovedali. Da bi ne bila prekinjena skoraj dvajsetletna kontinuiteta te najpomembnejše dijaške vsakoletne prireditve ob meji, je v zadnjem trenutku vskočil kot organizator licej France Prešren iz Trsta, ki bo letošnjo DOSP izpeljal v petek, 10. t.m. Razumljivo je, da so naleteli organizatorji (zaradi izredno kratkega roka za pripravo tekmovanja) na velike težave in ovire. Tato bo prireditev tekla tudi skromneje kot v Prejšnjih letih pa tudi v bolj skrčeni obliki. Izvedbe tekmovanj in srečanj so se z veliko vnemo in navdušenjem lotili' zlasti dijaki liceja, ki so prevzeli na svoja ramena glavno organizacijsko breme. Kot vedno bo DOSP tudi letos razdeljen na dva glavna dela in sicer na kulturni in športni. V prvem bosta na sporedu dva literarna natečaja, likovništvo, glasba, predstavljena bodo šolska glasila, vmes pa tudi družbeno srečanje dijaškega zastopstva. V športnem delu bodo na sporedu ženska odbojka, moška košarka, moški in ženski namizni tenis, moški in ženski kros ter šah. Večina tekmovanj bo v Borovem športnem centru in pa v šolskih prostorih višjih slovenskih šol v Trstu. Začela se bodo predvidoma ob 10. uri zjutraj, sklepna slovesnost z nagrajevanjem pa bo ob 15. uri. Za prireditev se je javilo 11 reprezentanc iz treh držav. Poleg slovenskih in italijanskih šol, tako iz Italije kot iz Slovenije, bo namreč sodelovala tudi slovenska gimnazija iz Celovca. Če upoštevamo, da bo v petek prispelo v Trst skorajda 400 gostov in bo v organizacijskem odboru sodelovalo okrog 120 dijakov in profesorjev, potem pač ni dvoma, da bo DOSP tudi letos, kot vsa leta doslej, srečanje mladih, ki bo s svojo usmerjenostjo v sožitje in zdravo tekmovalnost ena najpomembnejših tovrstnih prireditev na vsej Primorski. (-boj-) V anticipirani tekmi 31. kola Roma ugnala Atalanto Danes odločitev v Milanu ROMA - ATALANTA 2:1 (0:1) STRELCI: Catelli v 42', Bonacina (avtogol) v 57' in Rizzitelli v 90’ ROMA: Cervone, Pellegrini, Carbo-ni, Berthold, Aldair, Nela, Gerolin, Pi-acentini (Tempestilli od 46'), Rizzitelli, Giannini, Salsano (Maini od 72'). ATALANTA: Ferron, Bonacina, Pas-ciullo, De Patre, Bigliardi (Porrini od 46’), Progna, Perrone, Bordin, Evair, Nicolini (Catelli od 25'), Caniggia. SODNIK: Trentalange (Torino); KOTI: 3:4, GLEDALCEV: 33.684. RIM — V pričakovanju današnjega odločilnega srečanja med Interjem in Sampdorio (3 milijarde 300 milijonov lir dobička), v katerem si lahko Geno-vežani že zagotovijo naslov prvaka (dovolj je, da zapustijo San Siro nepremagani), je Roma v anticipirani tekmi 31. kola z golom Rizzitellija v zadnji minuti premagala nevarno Atalanto in jo prehitela na lestvici. V izenačeni tekmi so imeli gostje celo več priložnosti za gol. Precej smole je imel Bonacina ob priliki avtogola, Caniggia pa je malo zatem v protinapadu zgrešil prazna vrata. Rizzitelli je zapečatil izid po strelu Nele, ki ga je vratar Ferron prestregel, a žoge ni zadržal. DANAŠNJI SPORED: Bari - Lecce, Bologna - Fiorentina, Genoa - Caglia-ri, Inter - Sampdoria, Juventus - Mi- lan, Napoli - Cesena, Parma - Torino, Piša - Lazio. Gostovanje Triestine brezupno? Gostovanje Triestine v Veroni je res nehvaležno. Tržačani si poraza v bistvu ne morejo privoščiti, ker bi jih pahnil v nižjo ligo, a Verona hoče zmagati, ker bi si z novo zmago že skoraj dokončno zagotovila povratek v A ligo. Enajsterica iz Veneta je v odlični formi, istega pa žal ni mogoče trditi za Triestino. Trener Veneranda ima sicer na voljo vse igralce, a postave še ni sporočil. DANAŠNJI SPORED: Avellino - Padova, Cremonese - Ancona, Foggia -Ascoli, Lucchese - Reggina, Messina -Cosenza, Modena - Salernitana, Pescara - Reggiana, Taranto - Brescia, Udi-nese - Barletta, Verona - Triestina. V San Donaju brezskrbno Pro Gorizia si je že zagotovila obstanek v meddeželni' ligi, zato je današnje gostovanje v San Donaju brezpredmetno, tudi zato, ker vse kaže, da se bo moral trener Trevisan odpovedati nameri, da preizkusi mladince. Brez tekme Osijek-Hajduk V tekmi 31. kola v 1. jugoslovanski nogometni ligi je vodilna Crvena zvezda v Zemunu zmagala s 3:1 (1:0). Strelci: Binič v 23', Jugovič v 48', Pan-čevi v 69' in Kitanov v 52' za Zemun. Zaradi dramatičnih dogodkov v Slavoniji pa so tekmo med Osijekom in Hajdukom odložili na prošnjo Osijeka in tamkajšnje Občine. DANAŠNJI SPORED: Osijek - Hajduk, Dinamo - Spartak, Rijeka - Rad-nički, Sarajevo - Vojvodina, Velež -Željezničar, Budučnost - Olimpija, Bo-rac - Proleter, Partizan - Rad. Polovični uspeh Izole in Kopra Obalna tretjeligaša Izola in Koper sta v okviru 27. kola 3. jugoslovanske nogometne lige iztržila polovičen izkupiček. Izola je doma pred okrog 300 gledalci z 2:1 premagala zagrebško Trešnjakovo; zadetke sta' dosegla Per-kat (11 m) in Dj uranovič. Močno oslabljeni Koper je gostoval v Cazinu, kjer je proti domači Krajini klonil z 1:0. Zadetek je prejel v 20. minuti po akciji Pjaniča, pred leti igralca Kopra. Maribor je v Ljudskem vrtu z 2:1 premagal Jugokeramiko. Še naprej vodi Zadar s 34 točkami, Maribor se je s 25 točkami prebil na 6. mesto, Izola je 9. s 24 točkami, Koper s točko manj 10. (Kreft) Tudi v povratni tekmi košarkarskega play offa premagal Messaggera Milanski Philips že v finalu Na prvi etapi mednarodne kolesarske dirke Alpe Adria Šmit (SZ) pred Erženom (Jug.) Danes Crikvenica - Nova Gorica RIM - Milanski Philips je prvi fi-'st italijanske košarkarske A-l lige. 'niški Messaggero je izločil po samih v®h tekmah in to dokaj gladko. Nasprotno pa bosta morala bolonj-Kl Knorr in Phonola iz Caserte odi-j*rati dodatno tekmo. V Bologni je norr v prvem polčasu z delnim izi-p/ 15:0 povsem nadigral Phonolo, ki y j® v drugem polčasu strnila vrste in sot (prvič) celo povedla, v zadnjih ..Kondah pa je Esposito zgrešil odlo-llni met za tri točke. Knorr . PHONOLA 75:73 (45:35) 5 k^ORR: Brunamonti 17, Coldebella In ^hardson 11, Binelli 12, Johnson ' °on 18, Gallinari 2, Cavallari. D iJjONOLA: Gentile 8, Esposito 18, je * Agnello 13, Frank 12, Shackleford pDonadoni 7, Rizzo, Tufano. p^M: Knorr 22:28, Phonola 10:18. Co,h: Binelli (34), Shackleford (36), (281 t ella (36). IZKLJUČEN: Frank UjJ' 'Rl TOČKE: Knorr 5:14 (Bruna-deh n Richardson 2:5, Bon 2:4, Col-ESne ™ 0:1), Phonola 7:17 (Gentile 1:4, "i 2°4)lt0 3:7' delFAgnello 1:2, Donado- M®SSAGGERO - PHILIPS 90:105 <«4:52) p^BSAGGERO: Lorenzon 4, Croce, lCc°li, Premier 20, Avenia, Nicco- lai 23, Radja 20, Cooper 13, Attraia 5, Ragazzi 5. PHILIPS: Bargna 6, Pittis 15, Am-brassa 3, Vincent 30, McOueen 14, Riva 25, Montecchi 12. Švedom SP v hokeju! TURKU (Finska) — V odločilni tekmi finalne skupine na svetovnem ho-kejskemprvenstvu je Švedska z 2:1 (1:1, 0:0:, 1:0) premagala Sovjetsko zvezo in osvojila naslov prvaka. Končni vrstni red: 1. Švedska 5, 2. Kanada 4, 3. SZ 3, 4. ZDA 0. Tolažilna skupina: 5. Finbska 13, 6. ČSFR 8, 7. Švica 5, 8. Nemčija 2. Prihodnje SP bo v Bratislavi od 29. aprila do 10. maja 1992. Messaggero za las RAVENNA — V prvi polfinalni tekmi odbojkarskega play-offa je zmagovalec regularnega dela sezone Messaggero iz Ravenne le s 3:2 (15:8, 16:17, 14:16, 15:8, 15:13) premagal Sisleya iz Trevisa. Danes pa se bosta v Milanu, s pričetkom ob 18.00 (Tele +2), pomerila še Mediolanum in Maxicono. V finale se uvrstita ekipi, ki bosta zmagali trikrat. Drugi polfinalni tekmi bosta v torek. Imet ugnal Teodoro PERUGIA - Imet iz Perugie je v.prvi finalni tekmi ženskega odbojkarskega Poletovi kotalkarji so dežein dnevi se je v Vidmu zaključila "ju. T t, ^aza mladinskih iger v kotalka-letov e™ne 50 se udeležili tudi štirje po-Majd i' Tanja Romano, Daniele Vitale, Zej jFZi 'n Marko Malalan, no, j^dobro se je odrezala Tanja Roma-dru,j ena zmaga je bila suverena, saj je *-°čke Uvr«®ena tekmovalka imela kar tri Vq za°stanka. O poletovki se bo goto-Pov Uk° 9°v°rilo. zi, (g :Sem s°Ldna je bila tudi Maja Ber-dober rez//3 ^ mes*'0, Kar ie zanjo res Vjta|^d dečki je bilo 10. mesto Daniele)a kurenco SR°d6udno glede na ostro kon- V kategoriji srednješolcev je imel Polet kot svojega predstavnika Marka Malalana, ki je prav tako pristal na zelo dobrem 10. mestu. Nasploh so Poletovi tekmovalci pokazali solidno znanje in upamo, da se bodo razvili v dobre tekmovalce. Pred kratkim pa sta Poletova predstavnika Chantal Tretjak in Francesco Mica-lessi nastopila na deželnem prvenstvu v kategoriji kadetov. Izkazala sta se v obveznih likih, saj sta v svojih kategorijah zasedla prvo mesto. Pri prostem programu pa sta imela smolo in sta pristala na 3. mestu, kar že predstavlja lep uspeh. Ta konec tedna Polet pripravlja deželno prvenstvo v kategoriji dečkov, na ka- M danes nEDELJA, 5. MAJA 1991 nogomet 16.00 *• AMATERSKA LIG/ tia - Sangi °r*C*' Baiamonti 16.00 2- AMATERSKA lig/ <6.00 v ,‘,ld Broseku: Primorje V*epnu v0Vici: Zar]a - Pra F' Vl' Vm / Vesna - Como; 16.00 “lanova - Gaja , 16.00/amaterska lig/ <6.00 v n /ebčah: Primorec - I°dnjah Qhm: Breg " Exner, 1, illi: Junior°Vwfje - Kras' 16-00 mor - Mladost 10.30 v 7 Naraščajniki ""orje, ln Č;avliah: Zaule Rabui ' 2arja. m 1nna Pr°seku, Ervatti 10 30 v Dolini; Costalur 9.30 v s ZAČETNIKI nese A; in?rdnaih: Sovodnje v Domju: Domio - 10.30 v Trstu, Sv. Sergij: Soncini A - Zarja TROFEJA ALPE ADRIA 10.15 v Trstu, na 1. maju: nastopajo cicibani Bora, Kranja, Rijeke in La Giare ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trst - Breg 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Ul. Zandonai: Volley Club - Sloga NARAŠČAJNIKI DEŽELNI FINALE 9.30 v Vidmu: nastopata tudi Sloga in Soča NARAŠČAJNICE DEŽELNI FINALE 9.30 v Bagnarii Arsa, občinska telovadnica: nastopa tudi Bor Friulexport PLAVANJE ZAČETNIKI A - B 16.00 v goriškem občinskem bazenu: nastopa tudi Bor play offa za naslov prvaka s 3:0 (15:11, 17:15, 15:10) Teodoro iz Ravenne. Poraz Primoraca TOKIO — Na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu se Zoran Primorac ni uvrstil v 4. kolo. S 3:0 (21:14, 21:11, 21:18) ga je premagal Kitajc Chen Xinhua, ki nastopa za Anglijo. Jugoslavija je tako ostala brez predstavnika v konkurenci posameznikov, a tudi v igri dvojic sta Primorac in Lupulescu v osmini finala potegnila krajši konec proti Švedoma Karlsonu in Von Scheeleju. Finale Graf-Seleš HAMBURG V finale tukajšnjega ženskega teniškega turnirja ATP sta se uvrstili Monika Seleš in Steffi Graf. Jugoslovanka je v polfinalu s 6:2, 6:4 premagala Španko Sanchezevo, Grafova pa VViesnerovo. Na moškem turnirju v Miinchnu pa je Ivan Lendl v polfinalu s 6:4, 7:5 izgubil proti Gustaffsonu. Davis cup: Francija vodi Po drugem dnevu zaostalega četrtfinalnega dvoboja svetovne skupine v teniškem Davisovem pokalu Francija proti Avstraliji vodi z 2:1. V igri dvojic sta Forget in Leconte s 6:7, 7:5, 5:7, 7:6, 6:4 premagala Kratzmanna in VVoodbridgeja. se izkazali terem bosta nastopila Cristiana Merlo in Maja Berzi. Upati je, da bosta pakazali, kaj znata. »Orel« tudi Kokorovcu Kot smo že poročali, je bilo v petek na tržaški Pomorski postaji podeljevanje »športnih orlov«. Med tistimi, ki so prejeli »zlatega orla, je tudi Poletov kotalkar Samo Kokorovec. Ob njem so to priznanje prejeli še Paolo Aita in Renzo Pasut ter Alessandro Kuriš. »Srebrne orle« pa so prejeli košarkarja Stefanela (evropska mladinska prvaka) Alessandro De Pol in Gregor Fučka ter evropški prvak v bez-bolu Massimo Pieri. CRIKVENICA — Na prvi, izredno težki etapi mednarodne kolesarske dirke Alpe Adria je v sprintu zmagal sovjetski tekmovalec Genadij Šmit, ki je na cilju prehitel člana jugoslovanske A reprezentance Milana Eržena. Slednji se je že veselil uspeha, visoko je dvigal roke, se ozrl na desno stran, a po levi ga je prehitel spretni Šmit. Izvedenci so pričakovali, da bo že v tej prvi etapi prišlo do velike selekcije, saj so kolesarji morali prevoziti 41 km vzpona na 1.004 m visoki Črni kal. Izkazalo pa se je, da je konkurenca zelo izenačena in na koncu je odločal sprint. Vsekakor so pri spustu s Črnega kala precej tvegali, saj je bila cesta spolzka. Bilo je tudi nekaj padcev, a še najhuje jo je skupil Robert Pintarič, ki si je zlomil ključnico. Na dirki nastopa skupno 96 kolesarjev v zastopstvu 16 ekip iz devetih^ držav (Jugoslavija, Italija, Avstrija, Češkoslovaška, Madžarska, Nemčija, Poljska, Sovjetska zveza in Španija). Današnja 2. etapa bo tekmovalce popeljala od Crikvenice preko Reke, Opatije, Ilirske Bistrice, Šežane, Štanjela do Nove Gorice. Etapa je dolga 180 km, start bo ob 12.30, a predvideni prihod na cilj okrog 17.00. Vrstni red po 1. etapi: 1. Šmit (SZ, Kazahstan), ki je 75 km od Crikvenice JK ČUPA organizira jadralne tečaje za otroke od 7. do 11. leta (prvi tečaj bo od 17. do 28. junija, drugi tečaj od 1. do 12. julija, tretji tečaj pa od 15. do 26. julija) ter dva tečaja za upravljanje vindsurfov (prvi tečaj bo od 15. do 22. julija, drugi tečaj od 22. do 27. julija). Vpisovanje na sedežu društva v Sesljanskem zalivu vsako soboto od 16. do 19. ure. Tel. 299858. SK DEVIN vabi člane in simpatizerje na občni zbor, ki bo 10. maja ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu v Cerovljah. ZSŠDI obvešča, da v torek, 7. t. m., odpade plavalni tečaj v Lipici zaradi vzdrževalnih del v bazenu. do Breze in nazaj prevozil v 2.0122"; 2. Eržen (Jug., ekipa A) po 0'02"; 3. Hah-nich (Nem.) po 0'04"; 4. Zmijevskoj (SZ, Kazahstan); 5. Steig (Madž.); 6. Del Blanco (It.); 7. Vuleta (Jug., Srbija); 8. Muraško (SZ, ekipa A); 9. Komijenko (SZ, Gruzija); 10. Dolinar (Jug., Šlove-nija), vsi po 0 05 ". Vrstni red ekipno: 1. Sovjetska zveza - Kazahstan 6.04 81'; 2. Jugoslavija A; 3. Nemčija; 4. Jugoslavija B; 5. Španija, vsi isti čas. Mauri Preat vztraja VALENCIA (Španija) Na 6. etapi kolesarske dirke po Španiji je zmagal Nizozemec Jean-Paol Poppel, ki je 236,5 km (Albacete - Valencia) prevozil v 5.09’49. Na vrhu skupne lestvice ni prišlo do spremembe, saj je vodstvo ohranil Spanec Melchor Mauri Preat v času 27.30'52". Sledijo: 2. Fuerte (Šp.); 3. Za-bala (Šp.), isti čas; 4. Weltz (Dan.); 5. Lejarreta (Šp.); 6. Villanueva (Šp.), vsi po 16”; 7. Chozxas (Šp.) po 33"; 8. Her-nandez (Šp.) po 56"; 9. Alcala (Meh.) po 1'03"; 10. Raab (Nem.) po 108 ; 11. Gas-ton (Šp.) i.č.; 12. Echave (Šp.) i.č.; 13. Cabestany (Šp.) i.č.; 14. Dominguez (Šp.) po 1'14'; 15. Mauleon (Šp.) i.č.; 42. Giovannetti (It.) po 3'43". TPK SIRENA organizira tečaj jadranja za odrasle. Predavanja bodo vsako sredo in petek ob večernih urah. Praktično vež-banje po dogovoru. Začetek 8. t. m. Prijave v društvenem baru ali na tel. 728604. TPK SIRENA -ŠPORTNI RIBOLOV Na sedežu TPK Sirena (Miramarski drevored 32) bo 11. in 12. t.m. sejem opreme za športni ribolov. SK BRDINA obvešča, da ponovno prične z rednimi treningi, in sicer v torek, 7. t. m., ob 19. uri. Zbirališče na Brdini na Opčinah. Na hipodromu »Montebello« DANES, 5. MAJA ob 15. uri MONT01/7 "X Velika nagrada »Giorgio Jegher« Na »Montebellu« je vedno spektakel! V_______________________________________________/ 6.k^(§)g v živo o našem športu vsak ponedeljek ob 21.45 na TV Koper-Capodistria ponovitev v torek ob 16.30 UPRAVA: Ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4 TRST - Tel. 768667 - 772002 jutri v oddaji: • nogomet: Zarja - kdo meče polena pod noge? NK Bor organizator turnirja Alpe Adria; • košarka: Kontovel - Autosan-dra; rezultat iz Repna; Jadran in Valter Vatovec o letošnjem prvenstvu; • tenis: Gaja v pričakovanju pomladi. za odgovore na nagradno uganko (003866) 25991 Po sinočnjem uspehu na težkem gostovanju pri doma nepremaganemu Ghemarju Borovke napredovale v B-2 ligo! Sloga Koimpex za las izgubila proti vodilni šesterki Latisane GHEMAR - BOR ELPRO CUNJA 1:3 (12:15, 15:9, 10:15, 5:15) BOR ELPRO CUNJA: Nacinovi, Maver, Traettino, Grbec, Vidali, Vitez, Stopper, Pučka, Foraus. PIOVE Dl SACCO Slovenska zamejska odbojka ima po nekaj letih spet svojega drugoligaša. Borovkam je namreč veliki met, napredovanje v B-2 ligo, uspel! Po sinočnji zmagi na težkem gostovanju v kraju Piove di Sac-co pri Padovi imajo kolo pred koncem še vedno samo dve točki prednosti pred zasledovalci, a toliko boljši količnik v nizih, da njihovega končnega drugega mesta nihče ne more več ogroziti. Tokratni nasprotnik borovk Ghemar je bil vse do sinočnje tekme nepremagan na domačih tleh, zato so se tega gostovanje v Borovem taboru še kako bali. Gostiteljice so na igrišču tudi pokazale, da svojo nepremagljivost želijo obvarovati prav do konca. Vendar so se borovke že od vsega začetka odločno vrgle v boj. Z odličnimi servisi so presenetile gostiteljice in v hipu je bilo 8:0. Igralke Ghemarja so si takoj opomogle in počasi zmanjšale zaostanek. Ekipi sta se borili za vsako žogo, Ghemar se je plavim približal vse do rezultata 11:10, vendar so borovke v skrajnem naporu set le osvojile. Zelo izenačen in lep je bil tudi začetek drugega niza. Borovke so vodile vse do rezultata 9:6, nato so zaradi manjšega učinka pri serviranju in nekaterih negotovosti popustile in Ghemar jim je zadal delni izidi 9:0 ter tako stanje v nizih izenačil. Odločilen za razplet tekme in celotnega prvenstva borovk je bil tretji niz. Začetek ni obetal nič dobrega. Ghemar je zlahka povedel s 7:0 in 9:2. Tedaj pa so plave »pokazale kremplje«. Z izredno zagrizeno obrambo in nekaterimi uspešnimi bloki Maverjeve in Vitezove so nadoknadile ves zaostanek in povedle kar s 14:9, do konca niza pa so zbeganim nasprotnicam prepustile le še točko. Ta delni uspeh je dal borovkam krila, Ghemar pa je uvidel, da z domačo nepremagalj ivostj o letos ne bo nič in je precej popustil, tako da je bil zadnji niz skorajda gola formalnost, čeprav je bilo za zadnjo, odločilno in »vročo« točko potrebnih kar pet menjav servisa, poslednji napad domačink pa je zaustavila mreža, nakar je na igrišču, kot se ob takih prilikah seveda spodobi, zavladalo nepopisno veselje med igralkami, trenerji in vodstvom naše ekipe. Tehnični direktor OD Bora Igor Može je po tekmi takole strnil svoje misli ob velikem podvigu ekipe: »Čestitam igralkam, ker so zdržale hud pritisk do konca sezone in pa trenerju Kalcu, čigar dveletno delo se je povsem obrestovalo. Mislim, da smo zasluženo napredovali, glede predvsem na igro, ki smo jo prikazali med letom. Mogoče so bile nekatere ekipe celo boljše od naše, a so bile manj konstantne kot mi. Odločilen je bil trenutek, ko so se igralke naposled zavedle, da lahko dosežejo ta cilj, kajti napredovanje v višjo ligo ni sodilo med naše predprvenstvene načrte. Zdaj je potrebno po tej poti nadaljevati, saj rezultati, ki smo jih letos dosegli tudi na mladinskem področju, kažejo, da obstajajo možnosti še za nadaljnji vzpon. Ta pa ne bo mogoč, če bomo še naprej prisiljeni delovati v takih razmerah in s sredstvi, kakršne smo imeli na razpolago doslej.« OSTALI SINOČNJI IZIDI: Kennedy - Sarmeola 3:2, Vicenza Tre - Montec-chio 3:1, Gamatex - Tregarofani 3:0, Ausa Pav Cervignano - Fincantieri 1:3. LESTVICA: Latisana 40, Bor Elpro Cunja 38, Vicenza Tre 36, Kennedy in Sarmeola 34, Ghemar 30, Conad 28, Sloga Koimpex 24, Tregarofani, Fincantieri in Dolo 18, Gamatex 16, Ausa Pav Cervignano 12, Montecchio 0. (Dolo in Conad imata tekmo manj). SLOGA KOIMPEX - LATISANA 2:3 (11:15, 17:15, 9:15, 16:14, 12:15) SLOGA KOIMPEX: Fabrizi, Lupine, Marucelli, Milkovič, Mijot, Pertot, Sosič, Starc, Škerk, Ukmar, Žbogar. Od zvestih navijačev, ki so sinoči zadnjič v letošnji sezoni prišli bodrit svojo ekipo, se je Sloga Koimpex poslovila z zares lepo tekmo, v kateri se ji je uspeh le za las izmuznil. Latisana je dokazala, da je povsem upravičeno na prvem mestu na lestvici, saj predvaja na mreži učinkovit napad, poleg tega razpolaga tudi z odlično obrambo. Igralke že vso sezono trenirajo štiri do petkrat tedensko in pri društvu so že pred začetkom sezone imeli za cilj napredovanje. Sloga Koimpex se je z bolj renomi-ranim nasprotnikom povsem enakovredno borila od začetka do konca, svoj doprinos k lepi igri pa so dale prav vse razpoložljive igralke, ki sta jih trenerja izmenično pošiljala na parket. Sloga Koimpex je takoj na začetku pokazala, da misli drago prodati svojo kožo. Takoj je povedla s 4:0 in 7:2, nakar je Latisana odločno reagirala in z močnim napadom in izredno obrambo set osvojila. Zelo ostro so gostje začele nato tudi v drugem nizu in tudi povedle s 14:7, ko je prišlo do preobrata. Martina Ukmar je nanizala sedem zaporednih neubranljivih servisov in stanje izenačila, v dramatičnem finišu je nato set pripadel slogašicam. Podobno razburljiv je bil tudi četrti, v katerem je Sloga Koimpex vodila z 10:5, nato je dopustila, da jo je Latisana dohitela in povedla s 14:12. Naša šesterka je nato z odločno igro izsilila tie-break, v katerem je Latisana, po pravi igri živcev, z majhno razliko osvojila tekmo, s tem pa tudi matematično napredovanje v B-ligo. Sloga Koimpex pa je kljub porazu še enkrat dokazala, da je v tej ligi povsem konkurenčna tudi najboljšim. (Inka) Sinoči v Trstu v košarkarski C ligi Po sinočnji zmagi v košarkarski promocijski ligi Jadranovci razočarali JADRAN TKB - LATTE CARSO 63:77 (33:46) JADRAN TKB: Crisma 7 (1:1), Ober-dan, Čuk 16 (4:7), Pregare 20 (5:9), Sosič 4 (2:2), Pertot, Merlin 8, Paulina 2 (0:1), Smotlak 6, Lesizza. LATTE CARSO: Černe 10 (2:4), To-nut 16 (5:6), Monticolo, Laudano 20 (7:12), Bertotti 4 (0:3), Trampuš 6, Menardi 4 (2:3), Briganti 10 (3:3), Bussani 7 (1:3). SODNIKA: Dallefeste in Zammuner iz Trevisa; SON: Jadran 24, Latte Car-so 19; PON: Sosič (37), Oberdan (39); PM: Jadran 12:20, Latte Carso 20:33; TEHNIČNE NAPAKE: Pregare, Oberdan in Paulina; 3 TOČKE: Pregare, Tonut, Laudano in Briganti po 1. TRST — Sinočnji spopad med Jadranom TKB in Servolano Latte Carso se je podobno kot prvo srečanje končal z zmago tržaške postave, ki je v večjem delu srečanja pokazala več odločnosti in volje do zmage. Srečanje se je začelo v znamenju precejšnjega ravnovesja in ekipi sta si bili do 15. minute enakovredni (27:30). Že minuto kasneje pa so si ''Škedenjci" prvič priborili večjo prednost (27:35), tako da so zmedli jadranovce s serijo uspešnih protinapadov. Oboji so v začetku predvajali mož-moža obrambo. Nato so se Škedenjci odločili za consko postavitev 2-3, nakar za consko obrambo 3-2, ki so jo tudi ohranili za dobršen del tekme. In prav conska obramba 3-2, vsaj zdi se tako, je našim košarkarjem povzročila največje težave, saj si je Latte Carso priigral naj večjo prednost že v prvem delu srečanja prav po zaslugi te obrambe. V Jadrandvih vrstah so v tej fazi vsi igrali znatno pod svojimi sposobnostmi, edina svetla izjema je bil Pregare, ki se je, kot je njemu lastno, boril za vsako žogo, medtem ko so bili Tržačani dosti bolj odločni in tudi prisebni pri prestrezanju vsake žoge in pri lovljenju odbitih žog pod obema košema. V drugem delu srečanja se slika ni bistveno spremenila. Naj navedemo, da so se jadranovci nekajkrat celo približali razigranim Tržačanom, ki pa so vsakokrat ohranili tisto prednost, ki jim je zagotavljala preudarno in smotrno graditev igre. V tem polčasu je nekoliko bolje zaigral tudi Mauro Čuk, ki je znatno popravil odstotek pri metu, vsi ostali z izjemo Pregarca pa so žal odpovedali. V nasprotnikovem taboru so vsi opravili dober nastop, v kočljivih trenutkih pa sta bila zelo dragocena veteran Briganti in Laudano, ki je vseskozi delal preglavice Jadranovi obrambi. Povejmo še, da je v zadnjih minutah srečanja, ko je bila živčnost več kot očitna, prišlo do protestov domačih igralcev, kar je povzročilo tudi ostro reakcijo sodnikov, ki so dosodili v sklepnih petih minutah tri tehnične napake. Tako so si torej jadranovci zapravili priložnost, da bi se oddolžili svojim mestnim konkurentom za poraz, ki so ga utrpeli v prvem delu srečanja. Vendar je treba še enkrat poudariti, da je Latte Carso povsem zasluženo osvojil zmago in da so bili jadranovci le bleda senca ekipe, ki se je izkazala na zadnjih dveh srečanjih v Pordenonu in doma proti Mestrini. (Cancia) Kontovel si je izboril prestop v D ligo! KONTOVEL - SANTOS 93:82 (49:43) KONTOVEL: Grilanc 8 (3:4), Civardi 6 (2:3), Budin 17 (3:3), Pahor, Gulič 25 (7:12), Starc 3LRebula 5 (1:2), Čuk 13 (7:8), Sterni 9 (1:2), Stoka 7 (3:3). 3 TOČKE: Gulič 4, Budin 2, Grilanc 1; PM: 27:37; PON: nihče; SON: 23; GLEDALCEV: 350. Kontovelu je uspelo! Z zmago nad Santosom je zasedel končno prvo mesto na lestvici in tako napredoval v D-ligo, ki jo je zasledoval že celih deset let. Vzdušje v repenski telovadnici je bilo res primerno za tako tekmo, saj so gledalci napolnili vsak kotiček, skupina mladih navijačev pa je stalno športno bodrila igralce. Ekipi sta začeli z umirjenim tempom ter s consko obrambo, nasprotni bek Valente pa je bele presenetil z atraktivnimi koši ter povedel svoje v vodstvo (12:6 v 5. minuti). Kontovelci so kmalu reagirali ter izenačili v 9. minuti (19:19) s trojko Guliča. V nadaljevanju prvega polčasa je bila tekma izredno izenačena. Prav v zadnji minuti pa so domači le povedli s 6 točkami razlike po zaslugi Kristjana Rebule. Pri gostih je odlično igral Walter Tomasin (ob polčasu 18 točk), vsi pa so presenetili z borbenostjo pod košema, kjer so bili objektivno šibkejši. Pri Kontovelu je nad pričakovanji Zaigral Peter Štoka, ki pa se je žal poškodoval v 16. minuti in odtlej ni več stopil na parket. Drugi polčas se je pričel v znamenju Guliča, ki je takoj zadel trojko, kmalu pa se je razigral Tomasin, ki je večkrat dosegel tudi nemogoče koše. V nadaljevanju sta bili ekipi enakovredni, Medenovi fantje pa so stalno vodili s 6 - 8 točkami naskoka. Iz minute v minuto je bilo vse bolj jasno, da bo Santos le z veliko težavo nadoknadil zamujeno, saj sta v njegovih vrstah dosegala koše le Valente (18 točk) in Tomasin (30), medtem ko so se pri Kontovelu razvrstili pri zaključevanju napadov skoraj vsi razpoložljivi igralci. Se zlasti je zablestel Jan Budin, ki je v zadnjih sedmih minutah bil neustavljiv. Zadnje minute so bile le formalnost, navdušena publika pa je vzklikala ob vsaki akciji Konto vela, ki je tako povsem zasluženo napredoval v D ligo. CUS - BOR RADENSKA 75:71 (43:34) BOR RADENSKA: Pettirosso, Perčič 2, Jogan 2 (2:3), Barini 10 (2:3), Smotlak 7 (1:1), Korošec 18 (4:4), Semen 7 (3:3), Furlan 4, Pieri 21 (4:4), Tul. PON: Barini, Korošec in Pieri v 20'; SON: 35; 3 TOČKE: Korošec 2, Pieri 1. Borovci so zaključili letošnje prvenstvo z novim porazom, tokrat v gosteh pri postavni ekipi CUS. Tekma je bila izredno borbena, občasno celo prekomerno napeta, saj so domačini znani kot ekipa, katere igra sloni na fizični moči nekaterih posameznikov. Čudno pa zgleda, da sta sodnika ob taki igri dosodila CUS-u v korist kar 50 prostih metov, a našim le 18. Ob vsem tem so belo-zeleni igrali dobro le občasno, zlasti v napadu so vse preveč grešili. Spodbudno je bilo le v obrambi, kjer pa so borovci morali »računati« še na sodniške odločitve. V zadnjih 7 minutah so domačini izvajali le proste mete, kljub vsemu pa so borovci prav na koncu zgrešili akcijo, ki bi jim omogočila izenačenje. CICIBONA - FINCANTIERI 93:66 (42:26) CICIBONA: Bogateč, Pressel 3, Berdon, Pregare, M. Pertot 12 (2:2), Lippolis 6 (2:2), Cupin 24 (4:6), Bajc 20 (0:1), B. Pertot 18, Coloniello 10 (4:7). PM: 12:18. 3 TOČKE: B. Pertot 4, M. Pertot 2, Pressel 1. SON: 17. PON: nihče. Cicibona je osvojila pomembno zmago, saj je z novima točkama začasno pre- hitela Libertas, ki ga čaka gostovanje pri solidni Stelli Azzurri. Ob morebitnem porazu Libertasa bi torej Cicibona zasedla končno 11. mesto, ki pomeni možnost repesaže, če bo Radioguattro nazadoval po ukrepu federacije. Naši so sinoči igrali zelo motivirano in odločno, Fincantieri pa brez nekaterih boljših igralcev in znatno pod lastnimi sposobnostmi. Cicibonaši so tako zlahka povedli že v 10. min. (25:11), zatem pa so razliko stalno večali do ( + 30 v 29'). Med posamezniki bi omenili Boruta Pertota in Andreja Cupina, pohvalo pa si zasluži vsa ekipa. (Vanja Jogan) DOM G OMETAL - POLISONTINA 66:68 (34:36) DOM GOMETAL: Gruzovin 4, Košuta 5, Semolič 4, Ambrosi 3, Bric 4, Battello 2, Dornik 2, Puiatti 19, Prinčič 2, Orzan 21. PON: Ceretti (26), Prinčič (33), Frances-chi J38). ON: Dom 22, Polisontina 25. 3 TOČKE: Puiatti 3, Ambrosi 1. Domovci so žal sklenili letošnje prvenstvo z nerodnim porazom na domačih tleh proti predzadnjeuvrščeni Polisontini iz Pierisa. Podcenjevanje nasprotnika je tokrat izdalo Brumnove varovance. Vendar so gostje dokazali, da so trdoživa ekipa, ki zna presenetiti tudi znatno boljše peterke, predvsem z dobro igro v obrambi. V prvem polčasu sta si bili p0-stavi sicer povsem enakovredni, v drugem pa je prišla na dan nekoliko boljša uigranost Polisontine, ki je najvišje vodstvo dosegla v 33. minuti (50:57). V nadaljevanju so belo-rdeči le zaigrali nekoliko bolje in po zaslugi razigranega Orza-na tri minute pred koncem celo povedh (60:59). V končnici sta se peterki stalno izmenjavali v vodstvu, gostje pa so 6 sekund pred končnim žvižgom dosegli °°' ločilni koš. S tem porazom se položaj do-movcev sicer ni bistveno spremenil, sa* so zasedli dobro tretje mesto, (mar) V zadnjem derbiju moške odbojkarske C-2 lige z borovci Zaslužena zmaga 01ympie CDR V ženski odbojkarski C-2 ligi proti sokolovkain Derbi Goričankam OLVMPIA CDR - BOR AGRIMPEK 3:1 (15:7, 15:13, 10:15, 15:0) OLVMPIA CDR: A., S. in J. Terpin, Sfiligoj, Cotič, Černič, Dornik, Mania, Komjanc. BOR AGRIMPEK: Stančič, Giacca, Meton, Palin, Starc, Paganini, Marega, Rudes. Igralci goriške Oiympie so se sinoči oddolžili tržaškim igralcem za poraz v prvem srečanju. Slovenski derbi je bil tokrat pod pričakovanji, saj so igralci Bora odigrali.kljub boljšemu igralskemu potencialu povsem podrejeno vlogo. S tem sicer nočemo zmanjšati zmage domačinov, ki so prikazali na trenutke res vrhunsko odbojko, vendar prepričani smo, da so Stančič in tovariši odigrali eno slabših srečanj v letošnjem prvenstvu. Najverjetneje so nasprotnika podcenjevali, kar jih je na koncu tudi drago stalo. Tržačani so si sicer še pred včerajšnjim srečanjem zagotovili prestop v višjo C-l ligo in jim zato zmaga ni bila imperativ. Igralci Glympie pa so stopili na igrišče trdno prepričani v končno zmago. To je bilo opaziti že od vsega začetka, saj so Jakopičevi varovanci pričeli dokaj poletavno in prvi set osvojili v borih 15 minutah dopadljive igre. V drugem setu smo bili priča reakciji borovcev, ki so domačine stalno zasledovali ter dohiteli pri stanju 13:13, V ključnih trenutkih pa jim je koncentracija ponovno upadla in tako so domačini vdrugo povedli. V tretjem setu je že kazalo, da bodo Goričani slavili s čistim 3:0, saj so bili stalno v vodstvu vse do rezultata 10:10, nakar so gostje s serijo uspešnih servisov osvojili tretji niz. Tržaški navijači so na tiho že upali, da bo njihovim predstavnikom le uspelo iztržiti tie-break, vendar borovci so po dveh nekoliko spornih odločitvah sodniške dvojice popolnoma odpovedali. Igralci 01ympie so izkoristili nepazljivost nasprotnika ter mu zadali čisti, vsekakor presenetljivi, 15:0. Zmaga Č)lympie je povsem zaslužena, borovci pa so tokrat povsem zatajili. (mar) ROZZOL- VAL PRAPOR IMSA 0:3 (11:15, 13:15, 9:15) VAL PRAPOR: Lutman, Vogrič, Lavrenčič, Berzacola, Uršič, Florenin, Buzzinelli, Paoletti, Feri, Petejan. Na gostovanju v Trstu so Goričani nastopili s pomlajeno postavo, saj poleg sta mladinca Uršiča igrala tudi naraščajnika Paoletti in Florenin. Tudi slednji je občasno zaigral. Čeprav se sezona bliža h koncu je bila tekma zelo lepa, zanimiva in borbena. Domačini se niso nikdar predali, gostje pa niso nikoli popustili. Skratka, lep na- stop naših igralcev, ki se skušajo otresti slabega položaja na lestvici. (ZIP) V moški D ligi Sočani dosegli obstanek v ligi! CUS TS - SOČA SOBEMA 2:3 (15:13, 9:15, 12:15, 15:13, 14:16) SOČA SOBEMA: Š„ I. in M. Cotič, Tomšič, Battisti, Klede, Čavdek, Černič, Muscau. Na gostovanju v Trstu je Soča Sobe-ma dosegla cilj - obstanek v ligi. Proti četrtouvrščeni tržaški ekipi je sovo-denjsko moštvo odigralo eno najboljših tekem letošnjega prvenstva. Z zbrano igro v obrambi in z učinkovitimi napadi je presenetilo nasprotnika. Po prvem nizu, ki so ga osvojili Tržačani, so v naslednjih dveh setih naši zaigrali bolj zagrizeno in povedli z. 2:1. V četrtem nizu sta se ekipf stalno izmenjavali v vodstvu do trinajstice, nakar so naši popustili. V tie-breaku pa so dali vse od sebe in strli žilavi odpor nasprotne ekipe. (Poldo) 1. MOŠKA DIVIZIJA BOR - LE VOLPI 3:1 (8:15, 16:14, 15:13, 16:14) AGOREST POSOJILNICA SOVODNJE - SOKOL INDULES 3:2 (15:8, 14:16, 5:15, 15:12, 15:12) AGOREST POSOJILNICA SOVODNJE: Zavadlal, Vižintin, Scozziero, Marassi, Braini, Krašček, Orel, Luvi-sutti, Fajt, Sošol. SOKOL INDULES: Pertot, Vidali, Škerk, Brumat, T. in L. Masten, Ušaj, Visentin, Drasič, Ciocchi, Conestabo. V sovodenjski telovadnici so po razburljivem in vročem slovenskem derbiju splahnela še zadnja upanja Sokola, da bi se lahko vključil v boj za napredovanje v višjo ligo. Odločitev je padla, kot je pač že običajno za tovrstna srečanja, v tie-breaku. V ključnih trenutkih so namreč Cejeve varovanke ohranile mirnejše živce in zasluženo zmagale. Nabrežinke so bile v prvem setu lahek plen domačink, ki so se zlasti razigrale v napadu. Tudi v drugem setu se slika ni bistveno spremenila in ko je že vse kazalo, da bo goriška šesterka povedla z 2:0, so se sokolovke le predramile ter izkoristile trenutek nezbranosti domačink. V valu navdušenja- je gostujoča ekipa zaigrala zelo prepričljivo tudi v naslednjem setu, ki ga je osvojila brez večjih težav. Pričakovana reakcija Cejevih deklet je v 4. setu, na trenutke navdušujočem in razburljivem, spet vzpostavila ravno- težje. V zaključnem nizu je prišla na dan živčnost v obeh taborih. Sicer ne-koliko manj živčne in v zmago prepričane domačinke so z bolj tvegano napadalno igro takoj povedle, gost]® pa so stanje izenačile na 12:12. V fin1' šu je s 3 zaporednimi uspešnimi nfPa0 di domača šesterka dosegla zaslužen zmago in tako potrdila, da je v 2. del^ prvenstva, ko je doživela samo dv poraza, res neustavljiva. (MAL) ŽENSKA D LIGA KONTOVEL - SOCOPEL 0:3 (0:15, 6:15, 15:17) t KONTOVEL: Garbini, Reg®”1' Kralj, Pertot, Černe, Legiša, Maver. . Kontovelke so sklenile nastope Pr domačimi gledalci z novim porazo Igra v prvem nizu je bila Pora,z ce toda v nadaljevanju so si gostitelj* vendarle opomogle in bi lahko z koliko več sreče in ob bolj ugodn ^ sojenju osvojile tretji niz, v katerem ^ bile stalno v rahlem vodstvu in imele na voljo tudi set-žogo. ^ Spodbuden je bil nastop mlajši ' ,e naj bi v naslednji sezoni sestav ] jedro ekipe. 1. ŽENSKA DIVIZIJA CLUB ALTURA - SLOGA SAGOR 1:3 (16:14, 1:15, 11:15, 15:17)