Štev. i 3 LETO II LENART, 26. julija 1962 IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Seja občinskega ljudskega odbora Lenart EDO Z0RKG-M1HEC Sprejetih več odlokov novi predsednik občinskega ljudskega odbora Lenart V petek. 20. julija sta se najprej sestala na ločenih sejah oba zbora občinskega ljudskega odbora. ki sta obravnavala vrsto novih predpisov. Dnevni red je bil izredno obširen, saj je imel kar 19 točk. Po ločenih sejali je bila skupna seja. na kateri so med drugim razrešili dosedanjega predsednika občine Ivana Alta in na njegovo mesto izvolili tovariša Zorka Eda-Miheca. Na seji občinskega ljudskega odbora so sprejeli odlok o občinskem prometnem davku, odlok o spremembi odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku, odlok o načinu izplačila odškodnine za nacionalizirane zgradbe, nadalje so sprejeli odlok o povračilu potnih stroškov in izdatkov odbornikov občinskega ljudskega odbora, sprejeli so tudi izredno važen predpis, ki določa pogoje pod katerimi smejo zasebna kmetijska gospodarstva sprejemati v delovno razmerje kmetijske delavce, ki bo na tem področju napravil red. V nadaljevanju seje so odborniki odobrili koriščenje stanovanjskega sklada brez natečaja, potrdili so zaključni račun proračuna skladov, v nadaljevanju Državljani, člani SZDL V nedeljo, 15. julija je toča občutno poškodovala velika področja v Voličini, Gočovi in Cerkve-njaku. Prebivavci teh področij so v večini primerov ostali brez potrebnih življenjskih potrebščin. Resno je ogrožena tudi živina. Da bi se posledice toče vsaj nekoliko omilile, pozivamo vse državljane naše občine in člane Socialistične zveze delovnih ljudi, da prispevajo v kmetijskih pridelkih ali denarju. Kmetijske pridelke bodo zbirale kmetijske zadruge po obratih. Denar pa je potrebno nakazati na tekoči račun, katerega številko bomo objavili v prihodnji številki našega časopisa. Državljani občine, pomagajte sodržavljanom. ki jih je prizadela težka elementarna nesreča. Občinski odbor SZDL Lenart pa so tudi potrdili gozdnogospodarski načrt, pogodibo o medobčinskem gozdnem skladu, pravila sklada za komunalne potrebe družbenega standarda. V nadaljevanju seje so še govorili o najetju kreditov za ureditev zadružnega doma Cerkven j ak in Drvanja. Sklenili so. da se odobri najetje kreditov v višini kot jo je predvidel družbeni plan. Poleg tega so še govorili o manj važnih vprašanjih. Ta seja ljudskega odbora sodi vsekakor med vsebinsko najbolj pomembne saj je 'bila sprejeta vrsta predpisov, ki urejajo nekatera trenutno najvažnejša vprašanja. ■Nekatere najvažnejše odloke objavljamo v tej številki. -ec Gibanje gospodarstva v občini Lenart v i. polletju 1962 Na gibanje gospodarstva v 1. polletju 1962 v občini Lenart so v precejšnji meri vplivale spremembe v gospodarskem sistemu oziroma v instrv:"'°»Jrh, ki so se v prvi polovici letošnjega leta pričeli izvajati. Gospodarske organizacije na območju občine sicer šele ugotavljajo dosežene rezultate v proizvodnji in storitvah v I. polletju 1962. ker šele sedaj sestavljajo periodične Obračune, vendar nam tudi podatki o doseženem celotnem dohodku po bančni evidenci ter podatki o izplačanih čistih osebnih dohodkih doma in\»0 5ve W Pred dnevi je zaključila z delom gospodarska konferenca nerazvitih dežel, ki je bila v Kairu. Številne delegacije azijskih, afriških, evropskih in latinsko-ameriških držav so objektivno in strpno Obravnavale vrsto važnih mednarodnih gospodarskih prOblemov. ki danes tarejo zlasti ekonomsko manj ali slabo razvite dežele. Osnovni smoter konference je bil zbližati stališča držav udeleženk o najvažnejših problemih zlasti o tistih, ki neposredno ogrožajo hitrejši gospodarski razvoj teh dežel. Na konferenci je bila dana dokaj objektivna ocena raznih gospodarskih grupacij. ki imajo izrazit blokovski značaj, znotra j katerih dajejo vsa j približno sliko, kako gospodarske organizacije izpolnjujejo letni plan proizvodnje in storitev. lleaiizacii a celotnega dohodka je v prvih šestih mesecih dosegla 43.49 % letnega plana, neto osebni dohodki pa 38,53 % letnega plana. Ta dinamika kaže. da so gospodarske organizacije upoštevale navodila za vskladitev razmerij med osebnimi dohodki im skladi ter da svoje pravilnike prilagajajo pravilnim razmerjem. (.Nadaljevanje na 3. strani) se formirajo zaprta tržišča. Za-prtoist tržišč v veliki meri občuti tudi Jugoslavija, zato je tudi podprla težnjo, da se trgovska menjava čimbolj sprosti na enakopravni osnovi. Merilo cene naj bi bila kvaliteta proizvodov. Konferenca nerazvitih je sprejela resolucijo in zahtevo, da se le-ta Obravnava na zasedanju Generalne skupščine združenih narodov. Konferenca ima vsekakor velik gospodarski in politični pomen zlasti za ndblokovske deželo. Važen dogodek je tudi zadnje zasedanje ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije na katerem so sprejeli priporočilo o nalogah na področju socialnega zavarovanja, ki je še dokaj neurejeno in izdatki presegajo naše materialne možnosti. Stanje v Alžiriji je še vedno nejasno. Visoki voditelji se sporazumevajo na raznih sestankih. \Ta skupni seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Lenart je bil dosedanji predsednik občine Ivan Alt razrešen svoje dolžnosti, ker odhaja na drugo dolžnost. Za novega predsednika občinskega ljudskega odbora Lenart so izvolili Eda Zorka-Mih-ea, odbornika ljudskega odbora, dosedanjega predsednika okrajne zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo ter znanega družbenopolitičnega delavca v mariborskem okraju. Tov. Zorko je domačin in ga naši ljudje že dobro poznajo. V imenu bravcev želimo novemu predsedniku veliko delovnih uspehov pri izgradnji socializma v naši občini. vendar do končnega sporazuma se ni prišlo. V Peruju je vojaška junfa prevzela oblast in aretirala predsednika republike Prada. Nova vlada, ki jo vodi Perez Godoy izjavlja, da bo storila vse, da bi bile naslednje volitve poštene. Na zadnjem zasedanju zvezne ljudske skupščine v Beogradu so med drugim tudi sklenili, da bo na septembrskem zasedanju razprava o osnutku ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije. Nekako v tem času bo o ustavi razpravljal tudi glavni odbor SZDL J. Na konferenci za razorožitev nekih praktičnih zaključkov niso sprejeli. Sovjetski predstavnik Zorin je na eni zadnjih sej predlagal, da se ustanovi ibrezatomski klub, medtem ko je ameriški predstavnik Dean govoril o nadzornih postajah. KMETOVAVCI POZOR! V TEJ ŠTEVILKI OBJAVLJAMO ODLOK O AGROMINIMUMU, NAVODILA ZA IZVAJANJE TEGA ODLOKA, PODROČJA PROIZVAJALNIH OKOLIŠEV IN POZIV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA LENART O SESTANKIH KMETOVAVCEV V PRVI POLOVICI AVGUSTA NA KATERIH SE BODO OBRAVNAVALA NAVEDENA VPRAŠANJA. NAVEDENE SESTAVKE SKRBNO PREBERITE, KER VAM BO KORISTILO. SEJA ZBORA PROIZVAJAVCEV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA LENART Analiza pravilnikov Klemosa, gradbenega podjetja V soboto, 14. julija je zasedal zbor proizvajavcev občinskega ljudskega odbora Lenart, ki je imel nalogo analizirati pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka v podjetjih Klemos, Gradbenem podjetju in Tovarni usnja. Uvodni referat je prispevala tov. Vida Brumen, ki dokaj podrobno in sistematično obdeluje tovrstno problematiko. Po pičli razpravi odbornikov zbora proizvajavcev so bili med drugim sprejeti naslednji sklepi: 1. delovnim kolektivom se priporoča, da nagrajujejo po ustvarjenem dohodku in količinski vred- nosti opravljenega dela; 2. sredstva, ki preteklo leto niso bila razporejena v skladu s pravilniki, naj podjetja letos uskladijo; 3. sredstva naj bi se prvenstveno delila na sklade, ker se bo le tako zagotovila razširjena reprodukcija; 4. v Klemosu je potrebno do konca julija izdelati analizo o perspektivi tega podjetja. Istočasno naj bi tudi izvedli kazenski postopek proti prejšnjemu vodstvu; 5. v Tovarni usnja je potrebno v desetih dneh izdelati analizo materialnih stroškov, da bi se pri- Predsedniki samoupravnih organov govorijo za »Domače novice« »Izbira" naj bi odprla poslovalnico v Lenartu Odločili smo se, da obiščemo trgovsko podjetje »Potrošnik« Lenart. Na nekaj vprašanj našega sodelavca je odgovoril predsednik delavskega sveta tov. Jože Caf. Kakšne korake je doslej naredil vaš delavski svet in kolektiv kot celota za znižanje cen v vašem podjetju? V letu 1961 je povprečna marža na prodajno ceno v našem podjetju znašala 11 odstotkov, na nabavno ceno pa 12,5 odstotkov. V istem letu je bilo okrajno povprečje na prodajno ceno 14, na nabavno pa 16,2 odstotka. Ti podatki kažejo, da je naše podjetje v letu 1961 poslovalo z znatno manjšim pribitkom na nabavno ali prodajno ceno kakor pa nekatera druga podjetja v okraju Maribor. V začetku letošnjega leta so se stroški občutno povečali. Zvišale so se najemnine za lokale, pora-stli so bančni stroški, poštni stroški kakor tudi ostale storitve. Vse to je vplivalo na to, da je podjetje moralo povečati tudi razliko v ceni. Glede formiranja novih maloprodajnih cen se strogo držimo povprečne marže, ki jo je določil svet za blagovni promet pri občinskem ljudskem odboru. Naše podjetje ima težave z obratnimi sredstvi. Zaradi tega nismo v stanju, da bi povečali izbiro blaga. Plan za prvo polletje letošnjega leta smo presegli za 5,5 milijonov dinarjev. Mišljenja sem, da bo potrebno povprečno maržo, ki jo je določil svet za blagovni promet ponovno proučiti, kajti že sedaj opažamo, da nam bo pri taki marži ostalo le malo sredstev za sklade. Morda bi bilo dobro določiti povprečno maržo po blagovnih skupinah. Kaj menite o eventuelni ustanovitvi prodajalne trgovskega podjetja »Izbire« Cerkvenjak v Lenartu? Naš kolektiv je mišljenja, da bi bila ustanovitev take prodajalne v Lenartu več kot potrebna. Tako bi lahko našo poslovalnico na »Križišču« razbremenili, zmanjšali bi se stroški poslovanja v tej poslovalnici, saj bi lahko bila odprta le 8 ur in bi bile zaposlene samo tri osebe, dočim jih je sedaj šest. Ali ste v vašem podjetju razpravljali kaj o tem, kako nuditi potrošniku sadje in zelenjavo? Glede trgovine s sadjem in zelenjavo sem mnenja, da bi lahko to ustanovila kmetijska zadruga. Zadruga sama odkupuje kmetijske pridelke in bi ti tako lahko prišli po najkrajši poti do potrošnika. Poleg tega je to blago hitro-pokvarljivo in zahteva hitro prodajo. Naše podjetje nima možnosti, da bi lahko to blago prodalo naprej, kmetijska zadruga pa to možnost ima. Kakšni so izgledi v vašem podjetju za izvršitev plana investicij? V zadnjih letih je naše podjetje uredilo nekaj poslovalnic. Tako smo sodobno uredili poslovalnice v Jurovskem dolu, Zg. Ščavnici, prav tako pa smo odprli novo poslovalnico v Lokavcu. Plana investicij v letošnjem letu v celoti ne-bomo izpolnili, ker ne moremo dobiti predvidenih investicijskih sredstev. Kaj menite o potrošniškem svetu, ali bi vam in potrošnikom lahko kaj koristil? Znano mi je, da potrošniški svet obstaja v Lenartu že nekaj let. Bilo bi prav, če bi se enkrat le sestal ter razpravljal o problemih našega podjetja, o naših težavah nasploh in nam skušal svetovati, kako čimbolje ustreči željam potrošnikov. M. K. stopilo k reševanju situacije v tem podjetju. Klemos ima zelo dobre pravilnike, vendar so premalo razumljivi. Kljub zagotovilu predstavnika Klemosa, da so vsi delavci seznanjeni s pravilniki in da jih razumejo, pa razgovor z njimi pokaže, da temu le ni tako. Precej je namreč takih, ki posameznih določil ne razumejo, ker so preveč zamotana. Sicer so pa pravilniki po oceni, ki je bila podana v referatu med najboljšimi v občini. V pravilniku je zagotovljeno načelo upravljanja po ekonomskih enotah, vendar je premalo precizen, ker ne določa v kakšnem razmerju delijo ekonomske enote. To je šele razvidno iz posebne dokumentacije. Pozitivno je v pravilniku zlasti to, da se sredstva formirajo v ekonomskih enotah, ki jih le te prispevajo v skupni poslovni sklad podjetja. Na drugi strani pa je dokaj pomanjkljivo obdelan način kako se formirajo sredstva za upravo. Podjetje je preteklo leto imelo 14 milijonov din izgube, deloma zaradi previsoko izplačanih osebnih dohodkov — v primerjavi z letom 1960 so bili lani večji za 78,4 % — deloma pa iz objektivnih vzrokov. Letos se gospodarsko stanje v podjetju znatno izboljšuje, o čemer smo že poročali. Stanje je boljše zlasti zaradi uvajanja nove proizvodnje. V GRADBENEM PODJETJU SO PRAVILNIKI LE FORMALNOST V Gradbenem podjetju so s pravilnikom določili, da se oddvoji od ustvarjenega čistega dohodka za osebne dohodke 90 % sredstev, skladom pa 10 %. V istem pravilniku pa je določeno, da se v letu 1961 zagotovi za sklade najmanj 4 milijone dinarjev. Če 10 % sredstev ne predstavlja omenjene vsote se delitev lahko spremeni tudi v škodo osebnih dohodkov. V podjetju so namenili za sklade v preteklem letu le 2,933.000 din kar predstavlja 5,6 % čistega dohodka od 52 milijonov din ustvarjenega. V tej delitvi je točno razvidno, da se v podjetju ne držijo pravilnikov in da za njih predstavljajo zgolj formalni akt, ne pa zakonski predpis, ki so ga sami sprejeli. V pravilniku so sicer obravnavane ekonomske enote, vendar o njihovih pravicah in dolžnostih ni govora, kar potrjuje že znano dejstvo, da praktično ekonomskih enot v tem podjetju ni. Število in tovarne zaposlenih se je v podjetju lani povečalo za 58 %, medtem ko je celotni dohodek porastel za 181 % v primerjavi z letom 1960. Ta primerjava bi bila zadovoljiva, če se ne bi materialni stroški v tem času povečali kar za 374 %. Na drugi strani se je dohodek povečal za 118%, čisti dohodek pa samo za 86,3 %. Deloma gredo visoki materialni stroški na račun zvišanja cen materiala. Neperspektivno je zlasti dejstvo, da so v Gradbenem podjetju odvedli preteklo leto 39 % manj sredstev kakor leta 1960, čeprav dohodek ni bil manjši. SKLADI NE SMEJO TRPETI NA RAČUN OSEBNIH DOHODKOV Kolektiv tovarne usnja ni določil konkretnega odnosa v pravilniku o delitvi dohodka na osebne dohodke in sklade, temveč pravilnik le splošno določa, da se da za osebne dohodke od dohodka največ 60 %. V pravilniku tudi manjka določba v kakšnem razmerju se delijo na posamezne sklade sredstva, ki so namenjena za sklade. Iz pravilnika o delitvi čistega dohodka nadalje ni razvidno koliko so na uspehu ekonomskih enot udeležene pomožne ekonomske enote, komerciala in uprava. V pravilniku je tudi določeno, da se dohodek formira in deli v podjetju kot celoti ne pa po ekonomskih enotah, kar kaže, da so samoupravne pravice ekonomskih enot v osnovi okrnjene. Pravilnik nadalje določa, da se morajo sredstva za osebne dohodke obračunavati mesečno in sicer do vsakega 25. v mesecu za pretekli mesec. To določilo pa se ne ujema z določilom v pravilniku o delitvi osebnega dohodka, ki določa, da se osebni dohodki izplačujejo vsakega 15. v mesecu za pretekli mesec. Čeprav pravilnik določa, da je osnovno merilo za določanje osebnih dohodkov analitična ocena delovnih mest, pa ta ocena iz pravilnika ni razvidna. V pravilniku je člen, ki določa, da lahko podjetje v primeru, če ne bi ustvarilo dovolj dohodka za izplačilo osebnih dohodkov lahko izplača nad 60 % celotnega dohodka tudi na škodo skladov podjetja. To določilo vsekakor ne spodbuja k večji delovni storilnosti. Skozi vrata ali okno? Dve navdušeni igravki namiznega 'tenisa sta pred nedavnim morali skozi okno v telovadnico. Ključe sta iskali precej časa. vendar nihče ni vedel kje se nahajajo. Primera ne bi bilo vredno omeniti, če se to ne bi pripetilo že večkrat. Muhe v mesnici 1 V lenarški imesnici se pasejo po mesu velike ali kakor pravimo mesarske muhe. Nekatere potrošnike moti to ibolj. druge manj, vsekakor pa muhe v mesnico ne spadajo. V isti mesnici pa se je pred kratkim zgodilo, da so neko starko odpravili s kostmi, ki niso bile užitne. Taki primeri prav gotovo niso zaželeni. Toča, ki je ne pomnijo VOLČ1NA, GOCOVA IN CERKVENJAK NAJHUJE PRIZADETA PO TOCl — SKODA JE VECMILIJONSKA — NA NEKATERIH PODROČJIH JE TOČA DOBESEDNO VSE UNIČILA — KOMISIJE ZE UGOTAVLJAJO ŠKODO — PRI OBČINSKEM ODBORU SZDL USTANOVLJEN STAB ZA POMOČ PRIZADETIM PREBIVALCEM. Na sliki vidimo, koliko toče je zapadlo. Pokrajina je zimska, ponekod je plast toče dosegla 30 cm. (Foto M. Brumen) (Nadaljevanje s 1. strani) Gibanje gospodarstva v občini Lenart v 1. polletju 1962 Po posameznih panogah in pod-jetjih je ibila realizacija celotnega dohodka v prvem polletju naslednja: v 000 din Podjetje j "H, o o a S _ ^ r- c — a, % C. « gC h- ca « - o -J C o ^o 1® N % Usnjarna 568.760 KZ Lenart 366.926 K Z ZG. Ščavnica 264.000 216.915 281.202 92.379 41.890 27.115 442.586 14.616 9.182 KC. Lenart 141.000 KG Selce 92 000 Skupaj kmet. 863.926 TP Potrošnik 43.200 TP Izbira 50.571__ Skupaj trgovina 73.771 23.798 C i ost. podj. Lenart 29.000 17.077 Remont Lenart 100.000 31.325 Klemos Lenart 189.500 52.632 Pekarna Lenart 34.000 14.263 Brest Voličina 19.116 9.121 Krojaštvo Lenart 2.860 275 Dimnikarstvo 3.600 1.190 Skupaj obrt 349.076 108.804 Skupaj gosp. 1.883.533 819.180 38.13 "6.63 34,99 29,71 29.47 19.430 41.900 8.700 32.000 17.500 7.204 16.452 5.269 11.705 8.800 39,09 39,26 60,56 36,58 50.29 51,23 33.83 30,03 100.100 7.830 5.116 42.226 2.498 2.148 42,18 31.90 41.99 32,36 58.89 31.32 27,77 41.95 47.71 9.62 33.06 12.946 2.500 20.000 30.900 3.700 2.850 1.260 1.593 4.646 1.408 6.606 9.332 1.218 1.768 77 461 35,89 56,32 33.03 30,20 .32.92 62.04 6,11 28.94 31,17 43.49 60.303 195.279 19.462 75.246 32.27 38.53 Dinamika po posameznih panogah nam pokaže, da so v nekaterih gospodarskih organizacijah izplačani osebni dohodki realizirani v večji meri. kakor je realiziran plan celotnega dohodka. Vendar moramo pripomniti to. da bo realizacija po periodičnih obračunih verjetno dala nekoliko drugačno sliko, ter da bo plan celotnega dohodka v gospodarskih organizacijah dosežen v večjem odstotku, kot ga izkazujemo po podatkih banke. V bančnih podatkih je zajeta samo tista realizacija, ki se je odvijala preko žiro računa gospodarske organizacije. Gospodarske organizacije pa del realizacije ustvarijo tudi preko lastne blagajne. Kljub tomiu pa lahko ugotavljamo, da v gospodarstvu kot celoti polletni plan -ni dosežen zadovoljivo, ker so nekatere gospodarske organizacije v prvih mesecih vložile premalo truda v dinamično izpolnjevanje plana, druge gospodarske organizacije pa so odvisne od sezone dela. A ko bodo gospodarske organizacije hotele izpolniti letni plan po družbenem planu občine, 'bodo v drugem polletju morale nadoknadili vise tisto, kar so v prvem polletju, predvsem pa v prvih mesecih leta zamudile. Prav tako bi bilo potrebno uskladiti dinamiko osebnih dohodkov z dinamiko celotne proizvodnje in realizacije, ker (bo le na ta način lahko v gospodarski organizaciji dosežen napredek, ki so ga gospodarske organizacije sprejele z družbenim planom. V. B. Neurja s tako točo, kot je bilo v nedeljo, 15. julija, ne pomnijo niti najstarejši ljudje v lenarški občini. Nekako v prvih popoldanskih urah so se začele nad Voliči-no, Lormarjem, Gočovo in Cerk-venjakom zbirati goste in temne gmote oblakov, ki so grozile z nevihto. In zares prav kmalu se je usulo izpod neba kakor že desetletja ne. Na področju Voličine, Gočove in Cerkvenjaka, kjer so bili najhuje prizadeti, je padala za palec debela toča ob veliki nevihti. Po prvih cenitvah je škoda ogromna in gre v milijone. Ljudje so bile prve dni sila potrti, kaj tudi ne bi bili, saj je toča domala uničila vse s čimer se preživljajo. Pogled na pokrajino po toči je bil žalosten. Iz zemlje so štrleli le koruzni štrelji, pšenica, ki je letos izredno dobro kazala, je bila zmla-čena in raztresena po njivah. Tudi sadju toča ni prizanesla. Večina debel je okleščenih. Na nekaterih drevesih je tudi lubje občutno odrgnjeno. Najbolj prizadeta je Zgornja Voličina, kjer ni ostalo prav ničesar. Tudi kmetijskemu gospodarstvu v Selcih toča ni prizanesla. Skoda je ogromna in skoraj ves pridelek je uničen. Sreča je le, da imajo pridelke zavarovane za okrog 18 milijonov din, kar je sorazmerno visoko. V Selcih nam je o škodi pripovedoval direktor, ki je imel solze v očeh. Problem pri njih je tudi, kako zaposliti in plačati delovno silo. Ze naslednji dan po nevihti so pri občinskem ljudskem odboru formirali ocenjevalne komisije, ki bodo ugotovile škodo na podlagi prijav kmetovavcev. Občinski ljudski odbor, pa tudi ostala politična vodstva so se takoj povezala z okrajnimi forumi zaradi pomoči. Pri občinskem odboru SZDL pa je ustanovljen štab, ki bo skrbel za pomoč v prehrani prizadetemu prebivavstvu. Taki štabi so tudi formirani pri krajevnih organizacijah socialistične zveze, ki bodo organizatorji zbiranja in razdeljevanja pomoči. Prebivavce s področij, ki niso bila ogrožena po toči vabimo, da prispevajo kmetijske pridelke za ogrožene prebivavce in jih dostavljajo obratom kmetijske zadruge Lenart in zadrugi Zgornja Sčavnica. -ec Dober odziv kolektivov za pomoč prizadetim po toči Hudo neurje s točo je v naši občini povzročilo večmilijonsko škodo. Prizadetim družinam bo potrebno nuditi pomoč. Dne 47. julija se je sestal izvršni odbor dbčinskega sindikalnega sveta z namenom, da organizira nabiralno akcijo po kolektivih. Tako so nekateri kolektivi že sklenili, da bodo kot pomoč prizadetim prispevali eno ali dvodnevni zaslužek, skoraj visi kolektivi pa Ibodo poleg tega prispevali še nekaj sredstev iiz svojih skladov. Kolektiv trgovskega podjetja »Izbira« Cerkvenjak je sklenil prispevati dvodnevni zaslužek in 100.000 dinarjev iz skladov, prav tako bo kolektiv trgovskega podjetja »Potrošnik« prispeval dvodnevni zaslužek in 50.000 dinar- jev iz skladov. Obe kmetijski zadrugi bosta prispevali iz skladov vsaka po 200.000 dinarjev, poleg tega pa bosta kolektiva prispevala še enodnevni zaslužek. Tudi v Zdravstvenem domu Lenart se je že sestala sindikalna podružnica ter so sklenili, da bodo prispevali enodnevni zaslužek, razliko do 100.000 dinarjev pa iz skladov. V Lekarni Lenart so: sklenili prispevati 25.000 dinarjev iz skladov in enodnevni zaslužek, kolektiv podjetja »Klemos« pa bo prispeval dvodnevni zaslužek. Pričakujemo, da bodo tudi ostali kolektivi pravilno razumeli to akcijo in šli po vzgledu kolektivov. ki so se tej akciji že odzvali, M. K. Prva seja štaba za pomoč prizadc temu prebivavstvu Izkoristiti kmetijske površine in zbirati pomoč v pridelkih V ponedeljek, 16. julija, to je dan po neurju, ki je povzročilo ogromno materialno škodo, je bila prva seja štaba za pomoč prizadetemu prebivavstvu, ki jo je sklical občinski odbor SZDL. Na seji so bili navzoči predsedniki, oziroma sekretarji KO SZDL iz vseh krajev občine, člani IO občinskega odbora SZDL in predstavniki obeh kmetijskih zadrug. Na seji so obravnavali dve osnovni vprašanji: kako v najkrajšem času zasaditi na površinah, ki jih je toča najbolj prizadela primerne kmetijske pridelke in kako organizirati zbiranje prispevkov, zlasti kmetijskih pridelkov na področ- jih, ki niso bila ogrožena. Na seji so sklenili, da naj takoj Delavska univerza skliče predavanja na katerih bi strokovnjaki seznanili prebivavce ogroženih področij, kaj je potrebno storiti v strokovnem pogledu, da bi se nekateri posevki obvarovali. Na seji je bil tudi sprejet sklep, da se začne takoj z zbiranjem kmetijskih pridelkov in denarnih prispevkov na področjih, ki niso bila prizadeta po toči. Pridelke bodo zbirale kmetijske zadruge po obratih. Na seji so tudi sklenili, da se po vseh krajevnih centrih takoj formirajo štabi, ki bodo zbirali pomoč za prizadeto prebivavstvo. -ec proslava 13. julija avtomehanikov DNEVA ŠOFERJEV IN lepa prireditev Šoferji in avtomehaniki občine Lenart so tudi letos kakor vsa leta nazaj na svečan način proslavili 13. .julij, ki ga pri nas v Jugoslaviji praznujemo kot dan šoferjev in avtomehanikov. Tega dne so leta 1943. naše prve motorizirane enote — več tankov in kamionov — vdrle v središče Suhe Krajine, kjer se je okupator z domačini iz- osvoboditvi. Sledili so tudi pozdravni govori raznih predstavnikov. Zatem pa so razvili prapor združenja, ki ga je prevzel praporščak v trajno čuvanje. Več šoferjev in avtomehanikov je bilo ob tej priliki tudi nagrajenih in pohvaljenih. Srebrne značke združenja šoferjev in avtomehanikov LRS so prejeli Franc Slavinec, Tribuna pred zadružnim domom med razvijanjem prapora Združenja šoferjev in avtomehanikov občine Lenart. (Poto M. Brumen) dajavci močno utrdil. V neenaki borbi so partizani na večer 13. julija izvojevali zmago nad sovražnikom. Okrog osme ure so se začele zbirati skupine ljudi v centru trga pred zadružnim domom. Videli pa smo tudi več okrašenih kamionov in osebnih avtomobilov. Občinska godba na pihala pa je igrala koračnice, medtem ko je krenila iz parka povorka kamionov in osebnih avtomobilov. Na tribuni pred zadružnim domom so bili zbrani predstavniki javnega in političnega življenja občine, združenja šoferjev in avtomehanikov okraja Maribor in TNZ Maribor. Na prireditvi je imel slavnostni govor Vinko Kramberger, predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov občine Lenart, ki je med drugim tudi govoril o dosežkih forumov te organizacije po Konrad Polič in Vinko Kramberger. Za vzorno vožnjo na cestah in za spoštovanje prometnih predpisov je TNZ Maribor podelilo devetim šoferjem plakete »vzorni voznik«. Plakete so dobili Anton Železni kar, Vinko Čeh, Vinko Kramberger, Kari Horvat, Ivan Gungl, Ferdo Mehle. Konrad Polič, Jože Grahornik in Jože Leto-nja. Kmetijsko gospodarstvo Selce je nagradilo pet svojih šoferjev. Nagrade so podelila tudi nekatera druga podjetja in ustanove. Za najlepše okrašen avtomobil v povorki pa je združenje šoferjev in avtomehanikov občine Lenart podelilo prvo nagrado šoferju Vla-dimirju Skuhali. Prireditev, ki jo je pripravilo Združenje šoferjev in avtomehanikov, je bila skrbno pripravljena in je potekala v najlepšem redu -ec SEJA OBČINSKEGA ODBORA RDEČEGA KRIZA Pester program de Nekoliko pozno se je v nedeljo, 15. julija sestal na prvi seji po občnem zboru občinski odbor Rdečega križa Lenart, ki je razpravljal o nekaterih organizacijskih vprašanjih in sprejel obširen program dela. Na seji so izvolili upravni odbor in sekretariat. Za predsednika pa je bil ponovno izvoljen dr. Franc Gabršček, dosedanji predsednik, medtem ko bo tajniške posle še dalje opravljala tajnica Pepca Gumze. Progma, ki so ga sprejeli, sega na vsa področja delovanja organizacije Rdečega križa. V glavnem je razdeljen po komisijah, ki jih je enajst. Program predvideva, naj bi v bodoče občinski odbor Rdečega križa imel tesnejše stike z občinskim odborom SZDL, komitejem LMS, delavsko univerzo, gospodinjskim centrom in drugimi. Nameravajo tudi ustanoviti koordinacijski odbor, ki naj bi usklajeval posamezne akcije Rdečega križa in tudi pomagal pri delu. Najbolj obširne naloge imajo komisija za male asanacije, za borbo proti TBC in borbo proti alkoholizmu. Podrobneje bomo o programu poročali kdaj drugič. MISIJE pri občinskem odboru Rdečega križa Pri občinskem odboru Rdečega križa dbstoja 11 komisij, ki so pred kratkim sprejele obširen program dela. Komisija za zdravstveno prosveto med drugim namerava prirediti 60-urni tečaj za prvo pomoč. Poleg tega bo priredila več tečajev RK v višjih razredih osniovnih šol. Poselimo pozornost namerava komisija posvetiti (pripravam proslav 100-letnice obstoja Rdečega križa, ki bo prihodnje leto. Predavanja, ki jih ibo ta komisija s pomočjo Delavske univerze prirejala, bodo opremljena z diufilmii in ozkotračnimi filmi. Komisija za krvodajavstvo namerava povečati število krvoda-javeev. ker je potreba po krvi vedno večja. Komisija za borbo proti alkoholizmu namerava sestaviti sezname kroničnih alkoholikov. Posebno pozornost bo ta komisija posvetila zlasti žen- skam. ki se preveč vdajajo alkoholu. V večji meri naj bi se tudi propagiralo uživanje sadnih sso-kov iti sad ja. Tuberkuloza je za naše področje še vedno pereč problem, isaj jo število obolelih še vedno nad republiškim povprečjem. V toni pogledu bo svoje storil tudi Zdravstveni dom Lenart, ki bo zaposlil še eno medicinsko sestro. Komisija predvideva vrsto preventivnih ukrepov, ki naj bi vsaj zajezili širjenje tuberkuloze. Komisija za prvo pomoč bo predvsem izpopolnila omarice prve pomoči. V bodoče namerava posebno skrb posvečati tudi vzgoji bolničark v gospodarskih organizacijah; kjer so nesreče dokaj gost pojav. Tudi ostale komisije imajo bogat program dela in bomo o njem morebiti kdaj drugič poročali. Analiza ucnovzgojnili uspehov v šolskem letu 1961-62 1. Učni uspehi V celotni občini imamo 8 šol s 84 oddelki. Od teh je pet popolnih šol, dočim so tri še nepopolne (s kombiniranim poukom v 7. in 8. razredu). V letošnjem letu je obiskovalo vse šole skupno 2.665 učencev (in sicer 1.307 možkih in 1.350 žensk), kar je nekaj več kot v lanskem šolskem letu. Od vseh navedenih je bilo 124 ponavljavcev. V letošnjem šolskem letu so 3 nepopolne šole postale popolne, v perspektivi pa je, da bo prihodnje leto postala popolna zopet vsaj ena šola. Vendar je treba upoštevati, da so te šole ostale v bistvu neizpremenjene: kot popolne šole so podedovale isti inventar, učila, kader in marsikje tudi iste delovne navade. Predvsem je pereče stanje prosvetnega kadra za višje razrede, saj so trenutno v celi občini komaj štirje predmetni učitelji, da o profesorjih ne govo- rimo. Vrhu tega je skorajda četrtina vseh prosvetnih delavcev odpadla na honorarce — ljudi brez pedagoške izobrazbe — in pa še praktikante učiteljišča, ki jih je bilo v občini kar trinajst. Kljub taki zasedbi je še vedno manjkalo preko 30 učiteljev. Na šolah so problem reševali tako. da so učitelji delali celodnevno, oziroma z nadurami. Na nekaterih šolah so si pomagali tako. da so združevali razrede v številčno močnejše (preko 46 otrok) oddelke, s čemer so umetno zvišali število oddelkov za osem. Ob taki zasedbi se seveda dogaja tudi, da se učitelji na višji stopnji neprestano menjavajo ter so redke šole, kjer bi en učitelj več let zapored učil svojo skupino predmetov. Poleg kadrovskih problemov je na pouk prav gotovo vplivalo tudi pomanjkanje učnega prostora in to ne le za redno šolsko leto, ki se itak odvija v dveh izmenah. temveč tudi za tehnični pouk, telesno vzgojo, gospodinjstvo, svobodne dejavnosti, organizacije na šoli ter seveda tudi za dopolnilni pouk. Toda dopolnitev učil bi morala biti večja, da si je treba poudariti, da so šole v zadnjem letu v tem pogledu dokaj napredovale. Pomanjkanje le teh se kaže predvsem v predmetih, ki so na novo uvedeni (tehnični pouk, gospodarsko tehnični, gospodinjstvo, spoznavanje prirode, družbe itd). Či-nitelji, ki so vplivali na učne uspehe so bili dokaj močni tudi izven šole. Stik s starši se je sicer okrepil, vendar pa še vedno ni tako močan, da bi šole mogle to v dovoljni meri izkoristiti. Sole so imele sicer precej roditeljskih sestankov na katerih pa ni bilo staršev tistih otrok, ki imajo najslabše učne uspehe. Pri takih starših tudi obiski na domu ne zaležejo. Predvsem v zaostalih predelih Slovenskih goric je še močno zlo alkoholizem, ki tudi po svoje vpliva na družinske prilike, šolski obisk, sposobnosti otrok itd. V razvitejših krajih pa opažajo, da se otroci premalo uče doma, kar je posledica prezaposlenosti otrok na drugih privlačnejših področjih, (televizija, šport, kino, klubi itd). Kljub vsem navedenim objektivnim in subjektivnim oviram je v letošnjem šolskem letu uspešno dokončalo razred od 2.665 učencev 2.164 — brez negativnih ocen (81,2 %). Z negativnimi ocenami je napredovalo 150 učencev ali 5,6 %. Skupno je torej napredovalo v višje razrede 2.314 učencev ali 86,8 %. Razred bo ponavljalo 342 učencev ali 12,9 °/0. (Pri tem je treba upoštevati, da je 12 učencev ali 0,5 % v osmem razredu uspešno položilo popravne izpite in se torej odstotek neuspešnih učencev za toliko zmanjša). (Nadaljevanje prihodnjič) Piše: Milan Močnik CERKVENJAK V Cerkvenjaku so nabavili novi ozkotračni kinoprojektor. Ta projektor bo služil za potrebe šolskega pouka kakor tudi za predvajanje celovečernih filmov. Dno 15. julija so predvajali v dvorani zadružnega doma film -Svojega telesa gospodar«. Odslej bodo imeli vsako nedeljo filmske predstave. F. Š. PARTINJE V noči med 20. in 21. julijem je izbruhnil požar, ki je uničil gospodarsko poslopje, last Ploj Karla iz Partinja. K. 1'. je pred štirinajstimi dnevi pobegnil iz Topolšiee. kjer je bil na zdravljenju. Domneva se, da je poslopje sežgal sam. (Njega so našli obešenega na bukvi 25 m od pogorišča. M. K. GRADIŠČE Po daljših pripravah bo ga-sivsko društvo Gradišče pričelo z izgradnjo gasivskega stolpa. V priprave so člani vložili že precejšnje število prostovoljnih ur. Z izgradnjo stolpa bo društvo dobilo primerne prostore za sušenje cevi. S. Š. LENART Okoli 24 mladincev iz Lenarta se je udeležilo pohoda po poteh XIV. divizije. Pohod je trajal štiri dni. Ob povratku v Maribor so udeleženci pohoda pripravili slavnostno akademijo. S. P. Obvestilo kmetovavcem Kmetijski zadrugi Lenart in Zg. Ščavnica — Velka ibosta organizirali sestanke in strokovne razgovore o izvajanju odloka o osnovni obdelavi zemljišč in agrotehničnih ulkrepih za pridelovanje visokorodnih sort pšenice ter o akcijskem programu kmetijske proizvodnje v času od t. do 15. avgusta. Kmetijske proizvajavce pozivamo. da se teh sestankov udeležijo in so seznanijo z odlokom in strokovnimi navodili, izdanimi na podlagi odloka. Čeprav izvajamo odlok že od 1960. leta niso (bili doseženi vidnejši uspehi, niti se niso izvajali vsi predvideni ukrepi. Zaradi pomanjkanja krušnih žit in vedno večjega uvoza je potrebno hitreje povečati proizvodnjo žit ter v ta namen izvajati vse predvidene agrotehnične ukrepe. Inšpekcijska služba bo zato dosledno izvajala vse zakonite predpise in uvajala postopke zoper kršitelje. Zato ponovno objavljamo vse tozadevne predpise in pozivamo vse kmetijske proizvajavce, da se udeležijo sestankov kmetijskih zadrug. Oddelek za gospodarstvo in finance ObLO Lenart Pogodbeno sodelovanje Kljub temu. da se je pri neka-terih kulturah dvignil hektarski donos, opažamo, da je pogodbena proizvodnja po obsegu močno padla od prejšnjih let. Vzroke, ki pogodbeno proizvodnjo zavirajo je treba odstraniti ter jo spraviti vsaj na tako širino oziroma na tak obseg, kot jo predvideva družbeni plan občine Lenart. Pojem pogodbenega sodelovanja mora ibiti ekonomsko interesan-ten za zadrugo kakor tudi za kmotovavca. Cilj pogodbenega sodelovanja je jasen in je njegovo prvo načelo in namen dvigniti in poceniti proizvodnjo. Vse večja vključitev strojev, uporaba mineralnih gnojil, uporaba zaščitnih sredstev pred boleznimi in škodljivci je to. kar nam pomaga poceniti in izboljšati samo delo v proizvodnji. Dohodki, ki nastajajo pri pocenitvi kmetijske proizvodnje in povišanje donosov pa naj koristi procentualno kolikor je kdo vlagal v proizvodnjo. Napačno je sklepanje pogodb ne da se poveča in poceni proizvodnja. Različne načine pogodbenega sodelovanja od najvišjih do najnižjih, naj si izberejo proizva-javci po želji. Najenostavnejši način je. da kmetijska zadruga daje proizva-javcem na razpolago strojne usluge, reprodukcijski material. zaščitna sredstva itd. Zadruga pa si zagotovi s pogodbo tržne viške od proizvajavca. Predvsem je potrebno zopet povdariti. da je ustvarjenih kakor tudi odkupljenih tržnih viškov čimveč. Garantirani pridelek sklenjen s pogodbo je tudi ena izmed oblik, ki je mogoče ena najboljših načinov, je pa tudi za zadrugo negotov, ker riziko zmanjšanja hektarskega donosa itd. nosi sama kmetijska organizacija. Ta način kooperacije pa prisili kmetijski strokovni kader, da predhodno dobro spozna lastnosti zemljišča oziroma sestav dosedanjega kolo- barja ter gnojenja, kajti le na ia način lahko vsaj približno oceni koliko pridelka se garantira kmetovalcu. Delitev proizvodov po vloženih sredstvih je tudi oblika kooperacije, vendar pa iz tehničnih razlogov zelo težko izvedljiva, zlasti pri ugotovijanjn pridelkov, ker ni na razpolago dovolj tehtnic oziroma jih ni na mestu proizvodnje. Kmetijska zadruga je dolžna dosledno izvajati akcijski program za katerega je potrebno, da si pravočasno oskrbi vsa potrebna sredstva zlasti tedaj, ko stojimo pred jesensko setvijo. Tudi v lenarški občini je žetev v polnem teku. Nekoliko sicer moti slabo vreme. Letos je zlasti dobro obrodila italijanka. (Foto Brumen) Otroška igrišča >Zdrav duh v zdravem telesu ,< — tak rek so pravilno pojmovali že v Stari Grčiji. Vendar se še tega pri nas v dovoljni meri. kljuib visoko razviti družbeni zavesti ne zavedamo. Za uspešen duševni razvoj mladega državljana je kot pogoj dolbro razvito in neobčutljivo telo. To se pa lahko razvija le v okolju, ki je temu primerno. Otroška igrišča so postala nenadomestljiv činitelj pri vzgoji in rasti človeškega telesa. Otroku nudijo, da razvija svoje telesne spretnosti. Vendar še mi nismo v tem pogledu veliko storili. Še stalno je v Sloveniji veliko šol in drugih vzgojnih ustanov, ki nimajo ustrezajočih prostorov za razvijanje telesne kulture. Reformirana šola zahteva tudi te prostore kot nenadomestljiva vzgojna sredstva. V zgodnjih otroških letih se mora otroku nuditi, da se tudi telesno razvija. Zato so potrebe, da imajo v,se šole in vsi otroški vrtci otroška igrišča. Nekatera igrišča imajo tudi vzgojitelja, ki preko celega dne nadzira in vodi malčke pri igranju. Igrišča so opremljena s potrebnimi predmeti, ki vzbujajo otroku ustvarjalno moč. Pri taki igri se v otroku budi tudi čut za pomoč in to-variška ljubezen. Taka igra je predpriprava za vstop v šolo in vključitev v skupnost. Otrok se v urejenem igrišču dobro počuti, je pod nadzorstvom in mi prepuščen slabemu vplivu ceste. Če pa so igrišča ibrez vzgojitelja, pa ni zaželeno, da pustimo na igrišču otroka samega. Lahko bi se oddaljil na cesto, kjer je polno nevarnosti, ki kvarno vplivajo na otrokov duševni in posredno tudi telesni razvoj. Zato je naj- pametneje. da stanovanjske skupnosti zadolžijo matere, da izmenoma pazi jo na svoje in tudi otroke iz soseščine. Z organiziranim in povezanim delom, bodo pomagale sebi.. svojemu otroku in skupnosti. Otroci se v toplem, tovariškem vzdušju dolbro počutijo in se duševno izpopolnjujejo. Zavedajo se. da jo skupina otrok s katero so igrajo neka skupnost, kateri se morajo pokoravati in kateri so odgovorni za nepravilno ravnanje. Navadijo se občevati s sovrstniki in ostalimi ljudmi v družbi; niso plahi, nedostopni in zaprti sami v sebe. temveč imajo pravilen pogled v življenje in odnose med ljudmi. Naučijo so pravilnega obnašanja ter postanejo tovariški in umirjeni. Ceniti znajo delo in prizadevanja drugih, prav tako pa se nauče na športno disciplino. Ne- kaj podobnega kot otroška igrišča so pa dnevna zavetišča, le s to razliko, da se tam otrok zadržuje v dopoldanskem času v zaprtem mostom, so ne igra temveč uči. V popoldanskem času pa je delovni prostor igrišče. Največkrat so v takih zavodih organizirajo tudi dopoldanske tople malice1 ter vzgojitelji, ki otroka pripravljajo za šolo. Mislim, da lahko le sistematično delo in absolutna doslednost vzgojitelja rodita zaželeno uspehe. Če bomo vedno vztrajali pri svojih zahtevah, se bo otrok navadil zaželenih lastnosti. Takšne oblike vzgajanja in izobraževanja so najefektnejše. S temi vzgojnimi ustanovami pa Društva prijateljev mladine ne bodo koristila samo otroku, temveč tudi otrokovim staršem in celotni skupnosti. Rajonizacija kmetijske proizvodnje Osnovni načrt je na podlagi dosedanjih pokazateljev kmetijske proizvodnje pokazal smer bodočega razvoja. Iz prirodnih pogojev občinskih in okrajnih perspektivnih planov ter rajoni-zacije živinorejske in sadjarske proizvodnje je razvidno, da sta osnovni panogi kmetijske proizvodnje živinoreja in sadjarstvo, katerim so ostale kmetijske proizvodne dejavnosti (poljedelstvo, travništvo, predelava itd.) podrejene. V tem smislu je izdelan tudi osnovni načrt, ki obravnava in nakazuje konkretne določene komplekse za živinorejska, poljedelska središča ter področja, nadalje sadjarske komplekse ter nakazuje smer proizvodnje za nezajeta področja. Načrt tudi obsega gozdarski del nalog t perspektivi. Za živinorejsko, poljedelsko področje so v načrtu predvidene površine zlasti v nižinskih predelih. to so zlasti pesniška dolina z njenimi pritoki oziroma dolinami, ki jih ti potoki imajo. Kljub velikim investicijam, ki jih bo terjala ravno ta površina, že laliko sedaj v mnogočem napravimo in usmerimo proizvodnjo v živinorejsko-pol jedelsko smer. Zaradi preglednosti in zaradi gospodarskih ter komunalnih naprav, cest itd., je ta površina razdeljena na posamezne komplekse. Tako predvideva osnovni načrt sedem takih poljedelskih oziroma živinorejskih kompleksov: 1. kompleks obsega vse področje od Sp. Zerjavec ob Vel ki in Pesnici do Čagone. Primernih površin 1.617 ha. Kmetijsko gospodarstvo Lenart si že sedaj usmerja proizvodnjo pitane živine v dveh gospodarskih središčih in sicer v Porčiču in Cagoni. Kme- tijska zadruga pa mora v teh ka-tastralnih občinah na zasebnem sektorju prav tako po načrtu usmerjati gospodarstvo v živinorejsko smer in poljedelstvo usmeriti temu primerno. 2. kompleks — živinorejsko-poljedelski je dolina Zg. Ščavni-ce, ki zajema 99 ha površin. Obsega v glavnem področje doline na območju občine Lenart. 3. živinorejsko-poljedelski kompleks je zgorn ja dolina Velke in obsega 828 ha površin. 4. živinorejsko-poljedelski kompleks je dolina Pesnice z par-tinjsko ter viničko ravnino. Zajema v glavnem k. o. Zainarkova. del Partinja in Močo. Ta rajon obsega 596 ha. 5. živinorejsko-poljedelski kompleks je južno od Lenarta in obsega del k. o. Zamrakova — Lor-manje. Šetarovo in Sp. Voličino. Obsega 632 ha zemljišč. 6. živinorejsko-poljedelski kompleks obsega ravnino okrog Go-čove, ki je vezana s Trnovsko vasjo in Bišem. Ima površine 270 ha. 7. živinorejsko-poljedelski kompleks obsega dolino Dr vanje od začetka pa do Oseka. Ima pa 542 ha površine. V načrtu je sedmi kompleks tudi pisana dolina Globovnice. t. j. dolina, ki je vezana predvsem lia Lenart in se jo posebej v načrtu ni označilo temveč je priključena k drugim kompleksom. Izmera te znaša 432 ha. Sadjarski kompleksi so predvideni v višjih legah gričevnatega predela občine Lenart in jih jc prav tako sedem. 1. sadjarski kompleks obsega površine 380 ha na področ ju Selc, Volieina, Zavrha. Cermljenšak. Nadbišec, Gočovski vrh in Rogoz-nica. 2. sadjarski kompleks obsega 400 ha, t. j. Partinje, Varda, Močna din Jurovski dol. 3. sadjarski kompleks obsega 200 ha površine, t. j. Zerjavci, Porčič, Benedikt. 4. sadjarski kompleks obsega 400 ha površin t. j. Osek, Bren-gova, Cogetinci, Cerkvenjak. An-drenči in Cagona. 5. sadjarski kompleks obsega 100 ha površine na področju Mal-ne in Gasteraja. 6. sadjarski kompleks obsega 50 ha površine na področju Kremberg, Krivii vrh in Ročica. 7. sadjarski kompleks obsega 400 ha površine na področju Trate — Dražen vrh. Plodršnica, Zg. Velka, Sladki vrh. Lokavec in G rabe. Pri vseh teh katastralnih občinah je le delno sposobno za sadjarstvo za to je izmera teh k. o. veliko večja, kajti za intenzivno sadjarsko proizvodnjo so predvidene najugodnejše lege. Na podlagi tega načrta je potrebno, da se rešu je kompleksno usmerjene kmetijske proizvodnje zlasti je to možno v živinorejsko-poljedelskih kompleksih. V sadjarskih kompleksih pa je potrebno reševati vprašanje intenzivnih nasadov popolnoma načrtno in je zato sajenje na najboljših in najugodnejših legah v bodoče za neintenzivne nasade prepovedati. Kmetijski strokovni kader mora na podlagi osnovnega načrta zadati vse sile, da se do skrajnosti izvedejo naloge pogodbene proizvodnje zlasti pa odgovarja za povišanje proizvodnje v skladu z petletnim planom gospodarskega razvoja občine Lenart. V to svrho je potrebno kmetijsko proizvodnjo v živinorejsko-polje-delskih kompleksih komasirati USTVARJENI POGOJI ZA KOMASACIJO ZEMLJIŠČ VEČ NAČRTNOSTI PRI POGODBENEM SODELOVANJU NOVE NALOGE PO OSNOVNEM NAČRTU KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA NA PODROČJU OBČINE LENART na ta način, da se uvede načrtni kolobar na večjih površinah tudi v zasebnem sektorju. Na ta način bi prišla v poštev cenejša agrotehnika in bi se pocenili tudi ostali stroški. Ce vzamemo za primer, da (bi .se v enem kraju (vasi) sadil na določenem mestu ves krompir na njivskih površinah skupaj, bi lahko vsa strojna dela bila opravljena z veliko večjim efektom. Odpadli bi vsi ne-željeni premiki strojev, zlasti pa še škropilnic za zaščito nasadov pred škodljivci in boleznimi. Iz tega razloga je pti uvajanju vse večje strojne obdelave komasacija oziroma usmeritev vaškega kolobarja nujna za cenejšo in višjo proizvodnjo. Občinski ljudski odbor Lenart je že sprejel odlok o minimalnih ukrepih, ki se morajo izvrševati pri pšenici in travnikih, kar se pa le delno izvaja, za to bo potrebno temeljiteje izvajati ukrepe, ki so predpisani, ter tudi kaznovati itiste, ki za lastni dohodek oziroma za višjo proizvodnjo nočejo izvesti predpisanih agrotehničnih mer. ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI - Na podlagi 4. in 6. člena zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Ur. 1. FLR, štev. 43-707/59), mnenja kmetijskih strokovnjakov o potrebnosti, možnosti in gospodarnosti agrotehničnih ukrepov z dne 5. 9. 1960 ter sklepa seje Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora Lenart z dne 1. 9. 1960 je občinski ljudski odbor Lenart na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajav-cev dne 22. septembra 1960 sprejel odlok o agrotehničnih ukrepih za pridelovanje krme na travnikih. 1. Na celotnem območju občine Lenart je potrebno vsako leto očistiti vse travniške površine krtin, mravljišč, kamenja, vejevja, da bodo sposobne za strojno košnjo. Razen tega je potrebno travniške površine očistiti raznega grmičevja, ki ovira normalno obdelavo travnikov. 2. Na vseh zamočvirjenih travniških površinah so lastniki in solastniki dolžni, s čiščenjem dna in brežin v obstoječih in z napravo novih odvodnih jarkov zagotoviti neoviran odtok odvisne talne vode. Prav tako so dolžni lastniki obrežnih zemljišč ob potokih redno čistiti strugo in brežine, tako da bo odtok vode neoviran. Pri vseh zemljiščih, ki jih je treba osušiti in ki zaradi obliko-vitosti tal zahtevajo enoten sistem odvodnih jarkov vkljub različnim lastnikom, so se le-ti dolžni zaradi organizacijske pomoči povezati s kmetijsko zadrugo. 3. Za pridelovanje večjih količin kvalitetne krme je obvezna pravočasna košnja. Cas košnje določi vsako leto upravni organ. 4. Vsako leto je obvezno gnojenje travniških površin z dušičnimi, kalijevimi in fosfornimi umetnimi gnojili z najmanj 500 kg po ha. Vse travniške površine je gnojiti vsako tretje do četrto leto s hlevskim gnojem ali kompostom z najmanj 15.000 kg po ha. Gnojenje travnikov se mora izvršiti do konca marca. Od obveznega gnojenja po tem členu so izvzete površine, ki so zamočvirjene, poplavljene in strme lege. Oprostitev odobri svet za kmetijstvo in gozdarstvo na predlog upravnega organa ali upravnega odbora gospodarske organizacije. 5. Upravni organ je pooblaščen izdati podrobna navodila za izvajanje tega odloka. 6. Zoper kršilce predpisov tega odloka lahko izreče pristojni državni organ prisilne ukrepe v skladu s predpisi členov 24 do 35, 92, 93 in 95 zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Ur. 1. FLRJ, štev. 43-707/59) na stroške pridelovalcev izročitev zemljišč, ki niso obdelana po predpisih tega odloka, v prisilno upravo za dobe l do 5 let. 7. Ta odlok začne veljati takoj, ko ga potrdita oba zbora občinskega ljudskega odbora na ločenih sejah. Odlok se objavi na krajevno običajen način in v »Uradnem ve-stniku okraja Maribor«, izvaja pa se od 1. 10. 1960 dalje. Številka: 04-35-111/6. V Lenartu, dne 22. 9. 1960. Predsednik ObLO: Ivan Alt Po 4. in 6. členu zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43-707/59), mnenju kmetijskih strokovnjakov o potrebnosti, možnosti in gospodarnosti agrotehničnih ukrepov z 5. septembra 1960 ter sklepu seje Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo z dne 1. septembra 1960 je Občinski ljudski odbor Lenart na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajavcev dne 22. septembra 1960 sprejel ODLOK o osnovni obdelavi -zemljišč in agrotehničnih ukrepih za pridelovanje pšenice. 1. Na celotnem območju občine Lenart smejo vsi pridelovavci pšenice uporabljati samo priznano sortno seme pšenice, ki ga lahko zadržijo za nadaljnje pridelovanje najdalje 4 leta. 2. Za pridelovanje pšenice je uporabljati letno po ha najmanj 200kg dušičnih gnojil. Osnovno gnojenje se mora opraviti pred setvijo, dognojevanje pa v času. ki ga določi strokovna služba preko kmetijske zadruge. ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOK 3. Sejati se mora očiščeno in razkuženo seme pšenice priznanih sort, ki jih določi strokovna služba. Setev mora biti opravljena najkasneje do 25. oktobra. Kjer terenski pogoji dopuščajo strojno setev, mora biti setev opravljena strojno. Obvezno je zatiranje plevela. 4. Kmetijske zadruge so dolžne za svoje območje preskrbeti in pravočasno dobaviti seme in potrebne količine umetnih gnojil. 5. Po žetvi je obvezno plitvo pre-orati vsa strnišča, ki niso zasejana s posevki. Na vseh njivskih površinah, ki v jeseni niso obsejane, je potrebno izvršiti globoko oranje do najmanj 25 cm. če talne prilike to dopuščajo. 6. Upravni organ je pooblaščen izdati podrobna navodila za izvajanje tega odloka. 7. Zoper kršilce tega odloka lahko izreče pristojni državni organ prisilne ukrepe v skladu s predpisi členov 24 do 35, 92, 93 in 95 zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ. št. 43-707/59) na stroške pridelo-vavcev in izročitev zemljišč, ki niso obdelane po predpisih tega odloka, v prisilno upravo za dobo 1 do 5 let. 8. Ta odlok začne veljati takoj, ko ga sprejmeta oba zbora občinskega ljudskega odbora na ločenih sejah. Odlok se Objavi na krajevno običajen način in v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, izvaja pa se od 25. septembra 1960 dalje. St. 04/6-35-111/5. Lenart, dne 22. septembra 1960 Predsednik ObLO: Ivan Alt 1. r. Na podlagi 6. člena odloka o osnovni obdelavi zemljišč in agrotehničnih ukrepih za pridelovanje pšenice, ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor Lenart na 24. seji občinskega ^bora in zbora proizvajavcev dne 22. septembra 1960, izdaja oddelek za gospodarstvo in finance naslednja podrobna NAVODILA 1. Da bo možno pričeti z redno zamenjavo priznanih sort pšenice po tretjem členu odloka se izvrši obvezna zamenjava semena na celotnem območju naslednjih k. o.: Zamarkova, Rade-hova, Setarova, Brengova, Zg. Ščavnica. Sp. Senarska, Zg. Senarska, Sp. Verjane. Zg. Voličina, Sp. Voličina, Jurovski dol. Malna. Benedikt. 2. Strokovna služba je za področje občine določila naslednje priznane sorte: SAN PASTORE, PRODUTORE. LEONARDO, HELKORN. U-l, TASILO. Pride-lovavci pšenice prosto izbirajo navedene sorte. Smatra se, da je ibila zamenjava izvršena, če je pridelovavec od leta 1957 izvršil nabavo priznanega semena pri gospodarskih organizacijah, ki se bavijo s prometom s semenskim blagom. Taka nabava mora (biti dokazana. 5. Ne oziraje se na točko 1. tega navodila je na območju celotne občine za vso setev pšenice uporabiti predpisane količine umetnih gnojil v drugem členu odloka. 4. Ne upošteva se zamenjava semen med pridelovavci, ne glede na sorto. Smatra se, da je obveznost po odloku izvršena, če pridelovavec pri kmetijski zadrugi naroči potrebna umetna1 gnojila in semena za pridelovanje pšenice v k. o., navedenih pod točko 1. tega navodila, na podlagi pismene naročilnice do 1. 10. 1960. 5. Da (bo možno zasledovati izvajanje ukrepov po odloku, kmetijske zadruge: 1. uredijo evidenco o nabavi priznanega semena od leta 1957 dalje: 2. nastavijo evidenco pridelo-vavcov pšenice na svojem Območ j u: 3. vodijo pregled naročenih semen, umetnih gnojil in ostalih ukrepov po odloku na podlagi pismenih naročilnic. 6. Obvezno je zatiranje plevela. Kjer ni podsevka, se zatiranje izvrši s herbecidi. 7. Globoko zimsko oranje, predvideno po 5. členu odloka, mora ibiti opravljeno do 30. decembra. Smatra se. da je obveznost globokega oranja vseh njivskih ornih površin v jeseni izvršena, če je oranje naročeno pri kmetijski zadrugi s pismeno naročilnico do 25. oktobra. Številka: 04/6-35-111/12 V Lenartu, dne 22. 9. 1960 Načelnik Oddelka za gospodarstvo in finance Rudi Pen 1. r. Na podlagi 6. člena odloka o osnovni obdelavi zemljišč in agrotehničnih ukrepov za pridelovanje visokorodnih sort pšenice (Uradni vestnik OLO Maribor št. 33-332/60), v skladu z izdanim navodilom št. 04/6-35-111/12 z dne 22/9-1960 izdaja odelek za gospodarstvo in finance naslednja navodila: 1. V kmetijskem letu 1962/63 se opravi obvezna zamenjava semena pšenice na celotnem območju naslednjih k. o.: Selce. Rogozni-ca, Osek, Zg. Porčič, Varda. Zg., Sp. in Srednja Gasteraj, Loka-vec, Ledinek. Kremberg, Ihova, Štajngrova, Trotkova, Zg. in Sp. Zerjavci ter Vinička vas. 2. Strokovna služba je za kmetijsko leto 1962/63 določila naslednje priznane sorte: SAN PASTORE. HELKORN, U-1, ETOIL DE CHOISY. 3. Smatra se: da je obveznost po odloku izvršena, če pridelovavec pri kmetijski zadrugi naroči potrebna semena, umetna' gnojila in globoko oranje do 15. 8. 1962. 4. V vsem ostalem ostanejo v veljavi navodila oddelka za gospodarstvo in finance št. 04/6-35--111/12 z dne 22/9-1960. Številka: 4/7 320-14/62-18 Datum: 14/7-1962 Načelnik oddelka za gospodarstvo in finance Rudi Pen I. r Po 2. odstavku 4. člena zakona o delovnih razmerjih kmetijskih delavcev v zasebnih kmetijskih gospodarstvih (Uradni list LRS, št. 9-46/60), 15. in 50. členu zakona o Občinskih ljudskih odborih (Uradni list FLRJ. št. 19-88/52), 26. člena Statuta občine Lenart, je Občinski ljudski odbor Lenart na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajavcev, dne 19. julija 19,62 sprejel O D L O K o sprejemanju kmetijskih delavcev v delovno razmerje pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih. 1. člen Zasebna kmetijska gospodarstva smejo sprejemati v delovno razmerje kmetijske delavce samo z dovoljenjem pristojnega* občinskega upravnega organa za delo. Dovoljenje za sklenitev delovnega razmerja se izda ob pogojih, določenih v 2. členu tega odloka. 2. člen Primeri, v katerih sme zasebno kmetijsko gospodarstvo sprejeti v delovno razmerje kmetijskega delavca so: 1. bolezen, starost ali nedolet-nost kmetijskega gospodarja ali njegovih družinskih članov; 2. upravičeno (bivanje kmetijskega gospodarja in njegovih družinskih članov izven kraja, kjer leži posestvo (dvolastniki in podobno); 3. odsotnost kmetijskega gospodarja ali njegovih družinskih članov zaradi odsluženja vojaške obveznosti; 4. lega posestva, ki onemogoča strojno obdelavo; 5. lega posestva, zaradi katere ji i možna kooperacija s kmetijsko zadrugo. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«. Številka: i/l 010-11/62-1 Lenart, dne 19. 7. 1962 Predsednik Obč. LO: Edo Zorko Po 12. členu zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Uradni list FLRJ, štev. 17-300/61, 44-650/61 in 52-766/61) 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 26. členu Statuta občine Lenart, je Občinski ljudski odbor Lenart na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajavcev dne 19. julija 1962 sprejel ODLOK o spremembi odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev, ki so zaposleni na območju občine Lenart. 1. člen Spremenita se 1. in 2. člen odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev, ki so zaposleni na območju občine Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor, štev. 9-118/62) itn glasita: 1. člen: Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev po stopnji 10 % rednega proračunskega prispevka plačajo vsi delavci in uslužbenci, ki so zaposleni pri gospodarskih organizacijah, bankah, državnih organih, ustanovah. družibeniih in drugih organizacijah ter pri zasebnih deloda-javeih v občini Lenart. 2. člen: Dopolnilni proračunski prispevek je dohodek proračuna občine in se deli kot ostali dohodki proračuna. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Maribor, uporablja pa se od 1. avgusta 1962. Številka: 010-3/62-4 Datum: 19. 7. 1962. Predsednik Obč. IX): Edo Zorko Po 47. in 48. členu zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52-890/58) po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19/88-52), 26. člena Statuta občine Lenart, je Občinski ljudski odbor Lenart na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajavcev dne 19. 7. 1962 sprejel O D L O K o načinu izplačila odškodnine za nacionalizirane zgradbe, dele zgradb in gradbena zemljišča v občini Lenart. 1. člen Odškodnina za nacionalizirana in iz posesti prejšnjih lastnikov odvzeta zemljišča in za nacionalizirane zgradbe ter dele zgradb se izplačuje po predpisih III. poglavja zakona o nacionalizacij! najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. Za izjemne primere, ki so navedeni v tem odloku se uporabljajo določbe tega odloka. 2. člen Izjemoma se sme prejšnjemu lastniku nacionaliziranega gradbenega zemljišča, zgradbe ali dele zgradbe izplačati ugotovljeni odškodninski znesek v večjih letnih obrokih, katerih skupna višina ne sme presegati zneska 200.000 dinarjev. Tak način izplačila odškodnine je dopusten, če se ugotovi socialna ogroženost ali težja bolezen prejšnjega lastnika. 3. člen Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka se odškodninski zneski za nacionalizirana gradbena zemljišča, za nacionalizirane zgradbe ali dele zgradb do zneska 500.000 din in zneska, ki se ne izplača v obveznicah, izplačajo naenkrat. 4. člen Za odobravanje izjemnih primerov po tem odloku je pristojen svet za družbeni plan in finance. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Maribor. Številka: 010-8/62-1 Lenart, dne 19. 7. 1962 Predsednik Obč. LO: Edo Zorko lf „fartizanu" ni čutiti življenja V poletnih mesecih bi človek pričakoval več živahnosti tudi na športnem področju. Cisti zrak in voda, pa tudi sonce, vse to privlačuje mlade. Tako bi pričakovali, da se bodo mladi partizani kaj bolj razgibali, kot pozimi. Vendar smo se zmotili. Igrišče je prazno, le v parku se vsak dan popoldne najde gruča fantov, ki vneto nabijajo žogo. Mogoče bi bila ob vodi večja udeležba. Tudi tam bi lahko igrali vrsto iger. Samo čista voda je za Lenart še problem, ker kot izgleda se kmalu ne bomo imeli kje ko- pati, ker so vse vode nasičene z nesnago. V deževnem vremenu se mladina zbira v telovadnici in igra namizni tenis. Večkrat pa se nam je že primerilo, da ključa od telovadnice nismo dobili in tedaj smo premišljevali, kam naj se damo. Marsičesa smo sami krivi. Vse preveč se nanašamo na druge, namesto da bi si sami organizirali športno izvajanje v tem času. Morebiti bi bilo dobro, če bi tudi upravni odbor Partizana o nedejavnosti povedal svoje. Nagradna uganka Odločili smo se. da v prihodnje nagradne uganke ne bomo več objavljali, ker nam je zmanjkalo gradiva za to rubriko. \'a drugi strani pa tudi reševavci v zadnjem času niso kdove kako so- delovali z odgovori. Najlepše se tem potoni zahvaljujemo vsem, ki so odgovarjali na našo uganko in obljubljamo, da bomo nekaj podobnega začeli objavljati enkrat v jeseni. Uredništvo V nedeljo 15. julija sta se pomerili ekipi iz Ormoža in Lenarta v streljanju z malokalibrsko puško v vseh treh stavih. Zmagal je Ormož. Na sliki: Strelišče na Poleni. (Foto T. Štefanec) Izid žrebanja nagradnih kuponov Trgovsko podjetje »Izbira« Cerkvenjak je imelo žrebanje nagradnih kuponov dne 8. julija 1962 v prostorih Zadružnega doma Cerkvenjak pod nadzorstvom posebne komisije in zastopnika občinskega ljudskega odbora Lenart. Izžrebani so naslednji kuponi: 1. Nagradni kupon št. 01016 na ime Kukovec Jožef, Osek št. 55. p.: Gradišče, ki prejme moško kolo znamke »Rog«. 2. Nagradni kupon št. 00626 na ime Ornik Jožef, Zavrh št. 3. p. Voličina, ki prejme radijski sprejemnik znamke RR. 3. Nagradni kupon št. 01411 na ime Pečovnik Vinko, Gočova, p. Gradišče, ki prejme blago za moško obleko. 4. Nagradni kupon št. 00614 na ime Simonič Terezija, Čermlen-šak št. 10, p. Voličina, ki prejme prešito odejo. 5. Nagradni kupon št. 01406 na ime Opeka Franc, Gradišče št. 63, p. Gradišče, ki prejme blago za žensko obleko. 6. Nagradni kupon št. 01419 na ime Senekar Lenčka, Gradišče, ki prejme uro budilko. 7. Nagradni kupon št. 00641 na ime Alt Ivan, Rogoznica št. 20, p. Voličina, ki prejme električni li-kalnik. 8. Nagradni kupon št. 01012 na ime Tušek Katica, Cerkvenjak št. 32. p. Cerkvenjak. ki prejme vinski servis. Vse srečne dobitnike prosimo, da s predloženimi kuponi dvignejo dobitke v naši poslovalnici •»Gradišče« v Gradišču. Drugi imetniki nagradnih kuponov, ki niso bili izžrebani, pa prejmejo tolažilne dobitke v vrednosti 200 din v poslovalnici, v kateri so izvršili nakup, oziroma so prejeli kupon proti vrnitvi istega. Trgovsko podjetje se Vam za sodelovanje iskreno zahvaljuje in se za drugič lepo priporoča. Kolektiv TP »Izbira« Cerkvenjak AU 71H POZNATE t Kopavci pozor! počitnicah pa se ukvarja z izkopavanjem zgodovinskih in izredno dragocenih predmetov. Sodi med na Štajerskem najbolj znane arheologe — amaterje. Kje vse že ni kopal! Domala vse Slovenske gorice je prepotoval s kolegi in odkril vrsto dragocenosti. Med te vsekakor sodi tudi zob neke prastare že nekoč izumrle živali, ki mi ga je s ponosom pokazal, »Človek mora biti strokovnjak, če hoče najti to kar predstavlja zgodovinsko zanimivost-«, je dejal in navedel primer iz Benedikta, kjer je neki kmet zaradi nevednosti pri kopanju neke jame razbil dragoceno ilirsko žaro. Njegova nekajletna odkritja so našla prostor v strokovnem tisku, ki ga bero tudi na tujem. Ni čudno, da se zanima za naše ljudi povsem nenavadno delo. Namreč prav pod njegovo hišo na Andrenskem vrhu, odkoder je lep razgled tja proti Cerkvenjaku, je pred leti odkril temelje rimske zgradbe. In odkritja so se izredno hitro zvrstila. Odkritje pred domačim pragom ga je močno spodbujalo. »Letos smo obdelali že vse Slovenske gorice. Dela se približujejo h kraju«. To mi je povedal in še pristavil, da so tudi že izdelane karte na katerih so označena važnejša najdišča. Od Andrencev, preko Benedikta. Oseka do Voličine se vije črta temeljev rimskih hiš, ilirskih grobišč in drugih zanimivosti, ki nas spominjajo na preteklost. Preden sva se poslovila, je še obljubil, da bo tudi za naše bravce napisal kakšno zanimivost s področja arheologije. Njegove prispevke bomo začeli objavljati septembra. -ec Vse prebiva vce Lenarta in bližnje okolice obveščamo, da je kopanje v potoku Volka strogo prepovedano. Vodo ni dovoljeno uporabljati za umivanje in pranje. sme se uporabljati samo kot industrijska voda. Zaradi odpadnih vod. ki dotekajo v potok Velka. je voda močno okužena s klicami, ki povzročajo različne nalezljive bolezni. Izvid o bakteriološki preiskavi vode je skrajno neprimeren. \d-da v omenjenem potoku vsebuje preko 24.000 klie v enem kubičnem milimetru vode. kar je 240-krat več kot je dovoljeno. V večji množini so prisotne klice, ki povzročajo črevesne nalezljive bolezni — (tifus, paratifus, grižo), nalezljivo zlatenico (hepatitis). otroško ohromelost (poliomveli-tiis). različna kožna obolenja ter vnetja ušes in oči. Ker je sanitarni ukrep odrejen zaradi preprečevanja in širjenja nalezljivih bolezni, prosimo vse prebiva vce. posebno pa starše, da dosledno upoštevajo prepoved kopanja in uporabo vode. dokler ne bo drugače odločeno. Občinski ljudski odbor bo v najkrajšem času dal namestiti vzdolž potoka Velike opozorilne table o prepovedi kopanja. Prav tako bo Vlado Lorber Čas dopustov je. Tudi učitelji so se porazgubili na vse vetrove. Nekateri so šli v kolonije kot vzgojitelji. nekaj pa jih je ostalo tudi v kraju službovanja. Kam neki se je podal Vlado Lorber iz Andrencev, me je imelo, ko sem se namenil k njemu, da bi izvedel kaj več o njegovem »konjičku« — arheologiji. Na srečo je bil doma In že sva bila sredi razgovora v sobi obloženi z dragocenimi starinami, kamni in kopico najrazličnejše znanstvene in poljudne literature. Vlado Lorber že nekaj let učiteljuje na Cerkvenjaku, kjer uspešno vzgaja mladi rod. V prostem času, posebej pa sedaj \ Obvestil postajo LM. ki bo nadzirala izvajanje tega zahtevka. Pričakujemo, da bodo prizadeti upoštevali opozorilo in z razumevanjem sprejeli prepoved kopanja. ki je v epidemiološkem pogledu in za zaščito zdravja na^ vseli. nujen ter neodložljiv ukrep. Referent za zdravstvo in sanitarno inšpekcijo: Metod Tekavec 2(). julija ob 20. uri: »PIKO — DIRKA ZA MOTORJEM«, slo-\ enski film 5. avgusta Ob 20. uri: »RISARKA MODELOV«, ameriški barvni film VOLIČINA: 29. julija ob 16. in 19.30: »-NATALIJA«, francoski film 5. avgusta ob 16. in 19.30: »OSMA VRATA«, jugoslovanski film —drama iz NOV GRADIŠČE: Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Štefanec — Uredništvo Lenart, Ptujska c. 3. tel. 21 — Izhaja drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Naročila sprejema uprava »Domačih novic«, Lenart. Ptujska c. 3 — Naročnina se nakazuje na tekoči račun pri NB štev.604-14-3-973 — Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis — Tiska "Celjski tisk« Celje.