TRST, petek 18. maja 1956 Leto XII. - Št. 115 (3353) PRirlOISKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93-808, 37*338 Mollet in Pineau obrazložila u Moski/i načrt za pomoč nezadostno ra/.uilim deželam Sovjetska vlada bo načrt skrbno proučita - Včeraj so govorili tudi o razorožit• vi in z njo povezanih vprašanjih, ter o Srednjem in Daljnem vzhodu - Sovjetska *yoza želi izboljšati odnose s Francijo, a ne v škodo njenih prijateljskih držav »OSKVA. 17. — Sovjetska | »■**. J. I • ouvjctsna d, anc°ska delegacija sta se E. es. sestali na uradnih raz-zjutraj in popoldne. Ohr Sedai so med razgovori tožit,nSVa^ vprašanje razo-p^Jte, evropska vprašanja. Nerazvitim državam, V2h d * vzhod in Daljni poročilo o današnjih .^fadno »tgororib pravi da ttijf1V°fov udeležili predsed- . sovjetske vlade Bulganin, 1 tajnik KP SZ Hruščev ledn|^vt. ministrski podpred- 1jT“s m zunanji minister ‘Otov ter francoski mini-in '..Predsednik Mollet minister pineau. Ptav jutranjem sestanku, tik ■ poroeilo, sta si delega-^a izmenjali splošna staliti v° vPrašanju razorožitve in ve2^rašanjih, ki so z njo pobij. ' Popoldanska seja je Učit ?osveeena predvsem pro-itia Vl gospodarske pomoči Polo-- . razvitiin deželam ter Iu,.2aiu na Srednjem in na vzhodu, isjja °beh sejah je prišlo do etle in koristne izmenja- li -*'811 ^nik SPttjel prijateljskem o- ite ki se tičejo razorozit-!e n ukrepov Sovjetske zve-H O&ev, Bulganin in Molo-so pokazali, da ne cenijo t>a e9. evropske politike tnt Clie, bodisi kar se tiče 'Vto ■ kakor tudi glede it .pske integracije. Mollet is i tem v 2vezi izjavil, da 'biae' da 'e Nemčija vklju-, .v Evropo «šestih» ,nego kal bila izolirana. !»20r -se ti(ie nadzorstva nad išl r“Zitvijo, je Hruščev de-War a prepoved termonu-»tij. nih poskusov že sama na y, Predstavlja nadzorstvo, k,® 1 taka prepoved onemo-1(3 spopolnitev atomskega Vfa- Mollet je odgovoril, V „ bilo težko napredovati Jamski industriji, če bi do take prepovedi. °r se je nadaljeval v Vi smiflu dve uri in pol-MHip bi prišlo do zbližanja Vsekakor je bilo o- ttav, so razgovori šele v pri-Ha lalni fazi. % Popoldanskih razgovorilo?') Mollet in pineau ob-sovjetskim vodite-šo , bzedlog, ki ga je nedav-V lavil pineau na zaseda-*čeWeta NATO v Parizu. Vj bjk tiskovnega urada Jhtv ga zunanjega mini-%tif a Iljišev je na tiskovni Hju- rfrnci izjavil, da so se tov ®y, Bulganin in Molo-tfjjpinjali, da je ideja in-v)6[s?atna in da jo bo so-**4ai vlada, ker ji je bila 'tila bredloženu skrbno pro- sporočil, A?vljenrazSovorih ni bilo po-vprašanje Severne vi5 i'eglty.or na neko vpraša-Bjišev dejal, da so I Niišev . , thVrn Vlada noče škoditi ja,A. med Francijo in K ,‘Sov 'as K' iB-JUVietsika zveza, je de- V:.“ v dobrd odnosih s ln nJen namen je IjScn^očiti nasprotij med VSoviJ'l njenimi prijate-j,*liati s*ca zveza hoče iz-0(lnose s Francijo, to-jjf z v, škodo njenih odno-fšVa^, ruSimi prijateljskimi ^i r>an':>> j «« . h minister Molotov, P° današnjih popol-fli... razgovorih udeležil VjNa S&vu N?!i>u ’ na norveškem ie tu izjavil; po- «Za- Žaiaiv sm° nad potekom im linjih razgovorih sta 'i alV(w Pineau prisostvova-i«6 kitiie * razstave franco- ki jo l^^ralo sovjetsko mi- {g Za kulturo. Ob otvo- vil.tretti au kratek govor, v • -je med drugim izja-bi, da bi francoske hnel zunanji rnini- LONDON, 17. — Britanski ministrski predsednik Eden je danes v spodnji zbornici v odgovoru na vprašanje laburističnega poslanca Bellengerja, ki ga ie vprašal, ali bi ((radikalno znizanje konvencionalnega orožja« v Sovjetski zvezi na kak način vplivalo na načrte britanske vlade o angleški oborožitvi, izjavil, da londonska vlada sprejema z velikim zadoščenjem znižanje sovjetskih oboroženih sil. «Ce bodo vsi sprejeli podobne pobude, se mi prav gotovo ne bomo temu uprli,« je dodal Eden, «in mislim, da lahko rečem, da smo mi prvt začeli.« Eden je zavrnil predlog nekega laburističnega poslanca, naj bi sklicali konferenco štirih «z namenom, da se odpravijo zadnje ovire za sklenitev takega sporazuma, ki bi omogočil izvedbo splošne in nadzorovane razorožitve«. Glede tega je izjavil: «Odbor OZN za razorožitev bo v kratkem proučil poročilo pododbora o razorožitvi. Britanski vladi je na tem, da v celoti izkoristi mehanizem, ki so ga pripravili Združeni narodi.« Laburistični poslanec War-bey je zatem izjavil, da edino resno oviro za sporazum o razorožitvi glede konvencionalnega orožja predstavlja Veto kanclerja Adenauerja, in je pozval Edena, naj da osebno pobudo, da se premaga mrtYa točka. Eden je izjavil, da ne more sprejeti, kar je Warbey izjavil, ter je pojasnil, da mu ni znano o kakem vetu kanclerja Adenauerja proti predlogom o razorožitvi. Dodal je: «Ce želimo napredovati v razorožitvi preko določene točke. je potrebno izvesti politično ureditev.« Danes je skupina 55 laburističnih poslancev objavila izjavo, ki pravi, da ugodno sprejemajo sovjetski sklep o demobilizaciji 1,200.000 vojakov. ((Sovjetska odločitev, pravi izjava, je ustvarila nov položaj, ki je temeljne važnosti, kai dokazuje, da namerava komunizem tekmovati na gospodarskem, socialnem in političnem področju in ne na vojaškem«. Britanski finančni minister Mac Millan je včeraj na združenju tujega tiska dal razumeti, da Velika Britanija morda ne bo mogla brezkončno prenašati sedanjih bremen za vojaške izdatke. Ta bremena so eden bistvenih vzrokov britanskih gospodarskih težav. Mac Millan je izjavil, da so gospodarski ukrepi, ki jih je on letos sprejel, že dali nekaj omenjenih rezultatov, dodal pa je, da so ti rezultat, nezadostni. Gospodarske težave Velike Britanije je pripisati dvema glavnima činite-ljema: bremenom za obrambo in prekomorskim investicijam (kolonije in dominioni). Mac Millan je dejal, da posveča Velika Britanija devet odstotkov svojega narodnega dohodka obrambi, t. j. skoraj dvakrat toliko, kakor znaša povprečje (5 odst.), ki ga države članice OEEC posvečajo obrambi. «Ce bi Velika Britanija lahko zmanjšala svoje vojaške izdatke na 5 odstotkov je dodal Mac Millan, bi od 1500 milijonov šterlingov na 800 milijonov. Tedaj bi lahko 700 prihranjenih milijonov posvetila velikemu znižanju davkov, kar bi temeljito spremenilo gospodarsko fiziognomijo dežele«. Mac Millan je dodal, da se Velika Britanija nikakor ne misli odtegniti svojim mednarodnim obveznostim in se odpovedati svojemu položaju velesile. Finančni minister je dalje sporočil, da bo del prihrankov sto milijonov šterlingov, ki jih vlada misli doseči letos, «prihajal gotovo od izdatkov za obrambo«. Na koncu je Mac Millan ponovno omenil gospodarske težave Velike Britanije dejal pa je, da se ne bi obotavljal sprejeti nove ukrepe za vzpostavitev ravnotežja. Tudi ZDA zapletene v afero Crabb? MOSKVA, 17. — Uradno glasilo sovjetske mornarice ((Krasnij flot« se danes ukvarja z afero Crabb ter pri tem omenja govor nekega laburista. ki je dejal, da je bil «človek-žaba« tako v ameri-šži kot angleški tajni službi. Ne da bi stvar kaj komentiral, piše list, da je zanimivo, kako so nekateri ameriški reakcionarni listi skušali opravičevati tiste, ki so odgovorni za operacijo Crabb. To je prvič, da sovjetski tisk onu nja, da bi lahko bile tudi e | ZDA na kak način zapletene njen vojaški proračun znižal | v afero Crabb. zunanje zadeve Walter Hall-stein je izjavil glede pogajanj, ki so bila tri dni na bjuai d'Orsayu, da so se vršila ta pogajanja v ozračju popolne odkritosrčnosti, lojalnosti in obojestranskega razumevanja. Dostavil je: ((Čeprav nismo uspeli pri pogajanjih, to še ne opravičuje pesimizma. Obe vladi mislita, da je treba najti sporazum za rešitev težkih problemov. Našli smo že veliko število rešitev, v katerih smo soglašali ir) aniu, da bomo prišli tudi do skupnega sporazuma.« Ko je poudaril, da so še odprta nekatera važna politična m gospodarska vprašanja, je Hallstem izrazil trdno upanje, da bodo ta vprašanja lahko rešena ter je,omenil, da se bo moral ponovno sestati s Faurom v Benetkah 29 maja na konferenci Kuratoma in da bosta morala imeti državna tajnika še eno konferenco pred 2. junijem, ko se v Luksemburgu sestaneta predsednika nemške in francoske vlade. Iz virov,_ ki so navadno dobro obveščeni, se je izvedelo, da sta se Francija in Nemčija zedinili, da se v štirih letih Posarje politično priključi Nemčiji. Sukarno poziva ZDA naj pomagajo Aziji proti kolonializmu WAS'HINGTON, 17. — Predsednik indonezijske republike Ahmed Sukarno je danes pozval ZDA, naj pomagajo prebivalstvu Azije in Afrike, «ki je še podvrženo kolonialnemu režimu«, da doseže svobodo. Odločno je tudi poudarjal pra. vico Indonezije do Nove Gvineje, ki je še vedno pod nizozemsko upravo. Sukarno, ki je to izjavil v govoru na skupni seji obeh zbornic ameriškega kongresa, je dalje dejal, da njegova država računa na sodelovanje ZDA in na vsako pomoč. «naj pride od koder koli«, za pospešitev obnove indonezijske republike. «Ta pomoč, je de-ja1 Sukarno, se mora podeljevati v obojestransko korist in izključeno je, da bi jo Indonezija sprejela na škodo svojih pridobljenih pravic«. Na koncu je Sukarno izjavil, da je v programih za pomoč tujini treba dajali prednost gospodarskim platem pred vojaškimi. Avstrijski socialisti za dosedanjo koalicijo DUNAJ, 17. — Medtem ko je že včeraj izvršni odbor avstrijske ljudske stranke poveril svojemu predsedniku Ju-liusu Raabu nalogo, da začne pogajanja z drugimi strankami za sestavo nove vlade, — potem ko je že prej prejel zadevni mandat od predsednika republike, — se je danes tudi vodstvo avstrijske socialistične stranke izreklo za obnovo vladne koalicije z ljudsko stranko ter izdalo pooblastilo za pogajanja v tem smislu. Po še enkratnem pregledu rezultatov štetja glasov v Gornji Avstriji so sucialisti izgubili en sedež, tako da jih imajo 74, medtem kio so liberalci en sedež pridobili iri jih imajo torej 8. Položaj ljudske stranke je ostal nespremenjen: 82 sedežev. jaškemu vozilu na neki ulici v Famagosti. Pri tem je bil ubit neki angleški podoficir, dva druga Angleža pa sta bila ranjena. Ena izmed bomb ni eksplodirala. Popoldne pa so štiri britanska vojaška vozila padla v zasedo blizu Py-rosa okrog 6Q km zahodno od Nikozije. Pri tem je bil en angleški vojak laže ranjen. Dva ciprska mladeniča, prvi 16-leten in drugi 17-leten, sta bila obsojena na 10 udarcev s palico in na 5 šterlingov globe, ker sta trgala obvestila, s katerimi je policija objavljala, da razpisuje nagrado 10.000 šterlingov za tistega, ki bi pomagal aretirati polk. Grivasa. ki ga imajo za vodjo organizacije EOKA. Iz Aten prihaja vest, da so pristaniški delavci v Pireju v znak protesta proti usmrtitvi Karaolisa in Demetriou odklonili razkladanje blaga z britanske ladje »Cunas«. Sovjetski sind kalisti pri maršalu Titu BEOGRAD, 17. — Maršal Tito je sprejel danes člane sovjetske delegacije, ki je na obisku v Jugoslaviji. Sprejemu je prisostvoval -tudi predsednik centralnega sveta sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj. Voditeljica sovjetske sindikalne delegacije Korobo-va je izjavila na današnji tiskovni konferenci, da je splošen vtis delegacije, da so de lavski sveti v Jugoslaviji demokratičen sistem upravljanja. Korobova je poudarila, da je imela sovjetska delegacija možnost seznaniti se z delom delavskih svetov, da se je pre. pričala, da delavci v delavskih svetih razširjajo svoje gospodarsko znanje in da bodo sovjetski sindikati proučili to vprašanje. Korobova je dalje podprla predlog predsednika sindikatov Jugoslavije Djura Salaja o potrebi izmenjave sindikalnih funkcionarjev in je dodala, da bi bila koristna izmenjava delegacij sindikalnih in strokovnih zvez in sorodnih podjetij. Še en angleški vojak ubit na Cipru NIKOZIJA, 17. — V današnjih, prvih jutranjih urah so nekateri ciprski nacionalisti Nenaklonjeni vetrovi ameriški vodikovi bombi MOUNT MACK1NLEY, 17. — Z ladje ((Mount MacKmley» prihaja vest, da je zaradi neugodnih vetrov ponovno odložen poskus odmeta vodikove bombe z letala. Zdi se, da do poskusa tudi v naslednjih dneh še ne bo moglo priti. Iz mesta Onslow, avstralskega pristanišča, ki je najbližje otočju Montebello, kjer se izvajajo britanski eksperimenti z atomskim orožjem, se je izvedelo, da nameravajo britanske oblasti razstreliti prvo angleško vodikovo bombo v novembru. Ghamson novi Dlan Francoske akademije PARIZ, 17. — Pisatelj An* dre Chain soji je bil danes izvoljen za člana Francoske akademije. Izbran je bil med devetimi kandidati s področja znanosti in umetnosti. Chamson se je rodil l. 1900 v Nimesu. Po študijah je postal muzejski konservator. Izdal je več romanov. Med dni-go svetovno vojno je bil zelo aktiven v odporniškem gibanju. Z Andrejem Malrauxom je organiziral alzaško-lorensko brigado, s katero je šel v sklopu j. armade v Nemčijo. Po vojni je postal konservator v pariškem muzeju lepih umetnosti. Napisal je še več romanov, ki se nanašajo na letu okupacije. tajnika dosedanji tajnik Har-ry Pollitt, ki je bil zagrizen izvrševalec stalinske komin-formovske politike. Plodni razgovori Vukmanovič-Erhard BONN, 17. — Danes so se v Bonnu zaključili jugoslovan-sko-zahodnonemški gospodar, ski in politični razgovori. U-radno poročilo o razgovorih ugotavlja, da so se med razgovori izmenjale misli o političnih in gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. ((V daljšem razgovoru z za-hodnonemskim ministrom /a gospodarstvo Erhardom je Svetovar Vukmanovič proučil možnosti razširitve gospodarskih stikov. Doseženo je bilo soglasje, da so ustvarjeni pogoji, da se v bodoče blagovni in denarni promet formira na svobodnejši in večstranski osnovi. Svetozar Vukmanovič, — poudarja poročilo — je med razgovori opozoril na številne možnosti razširitve nem-ško-jugoslovanskih trgovinskih odnosov«. Svetozar Vukmanovič je v razgovoru z novinarji izjavil, da so med razgovori proučili vsestransko vprašanje medsebojnih gospodarskih stikov, zlasti vzroke, ki so povzročili zmanjšanje medsebojne blagovne izmenjave zadnja leta. Ugotovili so, da bi se medsebojno gospodarsko sodelovanje lahko povečalo z razvojem neizkoriščenih gospodarskih možnosti in z novimi oblikami gospodarskega sodelovanja, med drugim z dolgoročni, mi posojili in z izgradnjo industrije aluminija in električ. nih central v Jugoslaviji in s finansiranjem izgradnje drugih objektov. Ta posojila bi Jugoslavija izplačala s tekočo proizvodnjo. «V tem smislu, je poudaril Svetozar Vukmanovič, se vodijo pogajanja tudi z zastopniki ZDA, pri čemer se proučujejo možnosti uporabe ameriških kmetijskih presežkov pod obliko kredita v večstranskih, sporazumih:. Zahodnonemški minister za gospodarstvo Erhard je izjavil jugoslovanskim novinarjem, da so med razgovori dosegli soglasje o kompleksu gospodarskih vprašanj. Razgovori so bili zelo plodni in so ustvarili ugodno ozračje, ((Čeprav so ti načrti medsebojnega gospodarskega sodelovanja zelo drzni, so realistični«, je izjavil Erhard in dodal, da Zahodna Nemčija lahko nudi pomemben prispevek za uresničenje načrtov za gospodarsko sodelovanje Jugoslavije in ino. zemstva. Erhard je nadalje poudaril važnost medsebojnih stikov in potrebo podobnih sestankov med zastopniki Jugoslavije in Zahodne Nemčije tudi v bodoče. Sinoči je torej .šovinistična | je žalil in jih nesramno zmer- ' ’ ’- ' ' jal. Dejstvo je namreč, da so pri Sv. Jakobu doslej nastopili celo fašistični misini in monarhisti in da jih pri tem ni nihče motil, kakor ni motil niti republikancev niti socialdemokratov niti liberalcev. Toda Bartoli je hotel izvesti svoj načrt do kraja. Kot je bilo pričakovati, je s pomočjo Alessijevega «11 Piccolo» včeraj zjutraj pokazal s prstom na dejstvo, da bo na Terracinijevem zborovanju tudi krajši govor v slovenščini, na kar je že na seji odbora za volilno premirje o-pozoril Bartolijev predstavnik. Popoldne pa je Alessi v popoldanski izdaji svojega glasila kljub nepobi tni ugotovitvi enajstih predstavnikov strank, da je motenju svojega zborovati ja bil kriv Bartoli sam, objavil nov hujskaški člane k z ogabno in nesramno lažjo, da so motenje organizirali Slovenci, komunisti in indipendentisti pa da so jim nasedli, pri gemer je poudaril, da so ti Slovenci «titovci». S tem je poveliče-ralec požiganja slovenskih uarodtiih domov po Bartolije-vem nalogu uporabil zločin-sko sredstvo netenja nacionalne rnržnje, da bi z njegovo pomočjo poskušal rešiti potapljajočo se Bartolijevo volilno barko. In kot je bila že v prejšnjih letih’ navada, je poslal na sinočnje zborovanje iste dninarje, ki so mu že nekoč služili. Toda doživel je neuspeh. Zborovanje se je vršilo kljub motnjam in kljub manjšim incidentom, in tudi kratkega slovenskega govora niso preprečili. drhal poskušalu onemogočiti Terracinijevo zborovanje na Trgu Un itd. Zopet smo po skoraj dveh letih slišali skandiranje psovke uščavis; ponovno so se pojavila stara obrabljena gesla na ustih one osamljene skupine pobalinov, ki jo poznamo iz predlanskega in predpredlanskega leta; pobalinov, ki so za 5000 lir Burtolijevegu tako imenovanega odbora za obrambo ita-lijunstvu zaman skušali zanetili šovinistični boj med pripadniki obeh tržaških narodnosti. Toda pojdimo po vrsti. Ze po prvih predvolilnih zborovati jih, na katerih so opozicijski govorniki z nepo-bitnimi dokuzi o falimentarni kamoraški upravi Bartolijeve-ga občinskega odbora povzročili — v kolikor je bilo to sploh potrebno — da se je javno mnenje volivcev nagnilo na stran opozicije, je Ales-sijev «11 PiccoUm potegnil prvič za alarmni zvonček. Objavil je opozorilo, d« je v nevarnosti nič manj in nič več kot italijunstvo Trsta, m hkrati odkrito priznal, da je Barlohjeva kumoru edina sposobna kršiti obveze londonskega memoranduma. Ze takrat smo na hujskaški člančič opozorili tržaško javnost. Toda la prvi Aless ijev alarm očitno ni imel zaželenega uspeha in luč sveta je zagledal drugi, močnejši poziv na pomoč kamori, ki je ponovno ugotovila, da se ji tla majejo pod nogami. Na ponovno hujskanje se nismo ozirali, ker je medlem Bartoliju uspelo na trgu pred tribunalom prepričati precejšnjo množico Tržačanov v , dveinpolurnem govoru s pomočjo dičenju s pavovim perjem in zamolčevanja dejunskegu stanja sedemletnega upravljanja občine, da stari obč. odbor prav zares ne sme več priti v našem mestu na oblast. To prepričanje so nato po tržaških trgih opozicijski govorniki tudi poudarjali, kur pa je župana tako razjezilo, da je pretekli četrtek za četrt ure s topil pred skupinico Tržačanov na Trgu Garibaldi in opozicijske voditelje nesramno in histerično ozmerjal in že tedaj obljubil, da pride po podobnem opravku tudi k Sv. Jakobu v ponedeljek zvečer. Ni nobenega dvoma, da je hotel župan z zmerjanjem Sentjakobčanov, z žalitvami in tudi prostaškimi psovkami doseči ogorčeni odpor delavske množice, Nobenega dvoma ni, da je to storil povsem preračunano, da bi si na ta način preskrbel izgovor za motenje napovedanega zborovanja najmočnejše opozicijske, stranke na največjem .tržaškem trgu. Njegov predstavnik je naslednjega dne nujno sklical odbor za volilno premirje in se pritožil zaradi motenja. Toda ostal je osamljen, kajti predstavniki ostalih enajstih strank so odločno pobili njegove trditve in mu povedali, da motenje ni bilo vnaprej pripravljeno, temveč da so Bartolija Sent-jakobčani izžvižgali, ker jih Ostrine le vprašanje; ali bosta Bartoli in Alessi nadaljevala z uporabljanjem tega zločinskega sredstva za reševanje svojih strankarskih interesov? Po našem mnenju je njuno početje v najodloč-nej šem nasprotju z ustavnimi načeli, še posebej pa z določbo londonskega memoranduma, ki pod kaznijo prepoveduje netenje narodnostne rnržnje. In vladni generalni komisar ter ostale oblasti bi morale tako župana kot A-lessijevo glasilo pozvati na odgovornost. Zelo verjetno je, da bo Bartoli-z Alessi jem vred vztrajal v protizakonitem početju. Toda uspel ne bo. kot ni u-spel niti doslej. Predolgo je vedril in oblačil! Čeprav je predvidel ogromno zmanjšanje svojih glasov in si pripravil nit manj kot 22.000 novih, bo ostal osamljen z vsemi svojimi šovinisti vred, kot je ostal osamljen že njegov predstavnik na predvčerajšnji seji odbora za volilno premirje. V nedeljo in ponedeljek, 27. in 28. maja pa ga bodo volivci postavili z njegovim glasilom vred med staro šaro, kamor tudi spada vse, kar je v nasprotju z mogočnim napredovanjem notranje in zunanjepolitične pomiritve, ki je prav pri nas v Trstu prvi pogoj za razvoj in napredek našega mesta. Egiptovska vlada priznala vlado Ljudske republike Kitajske Obe vladi bosta navezali diplomatske odnose - », ki nbsi v nekaterih knjižnih izdajah tudi hudomušno pripombo: Popolnoma neverjeten dogodek. Stalnim obiskovalcem našega gledališča je ta odlična komedija gotovo ziuana, saj jo je ansambel Slov. narodnega gledališča že igral z velikim u-spehom pred osmimi leti- Vrednost te Gogoljeve komedije in želja, da bi svojemu občinstvu ustreglo tudi s kakšnim vedrim delom, sta bila gbavna vzroka, ki sta vodila umetniško vodstvo gledališča, da to delo ponovno postavi na oder. Delo je na novo zrežiral in izpopolnil režiser Jože Babič, načrte za novo inscenacijo je pripravil inscenatnr Vladimir Rijavec. Tudi zasedba vlog je nekoliko spremenjena in prepričani smo, da So uprizoritev tudi za o-biskovalce, ki so delo že videli pred osmimi leti, popolnoma nova. V treh slikah komedije nas Gogolj popelje v ssilon meščanske družbe carske Rusije pred sto leti, predstavi nam vrsto ženinov, ki pride- IZ PODATKOV TRGOVINSKE, ZBORNICE ZA MAREC Znaten padec p obutve in podobnih Na zmanjšanje prodaje je vplivalo predvsem zvišanje cen živil, Kar je omejilo Kupno moč na drugih področjih Predstavniki vladnih krogov radi v okviru predvolilne propagande kričijo, da se v Trstu gospodarski položaj izboljšuje, odnosno da v Trstu še nikoli ni bilo tako dobro, kot le sedaj. Uradni statistični podatki, katere vsak mesec redno objavlja tržaška trgovinska zbornica, zanikajo vse take in podobne trditve. Po zadnjih podatkih, ki se nanašajo na marec, so bile prodaje na drobno zelo nizke, in to predvsem prodaje oblačil. obutve in podobnih predmetov. Pred velikonočnimi prazniki so tržaški trgovci prodali nekaj Več, vendar znatno manj kot so pričakovali in mnogo manj blaga kot v istem razdobju preteklih let. Iz teh razlogov se je ponovno povečal obseg zalog neprodanega blaga, obrat blaga je bil počasen in številne trgovine so bile prisiljene na izredne razprodaje, saj so se LISTA DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI za repentaborsko občino V nedeljo, dne 20. t. m. ob 16. uri bo volilno zborovanje na križišču pri občinskem poslopju. Po zborovanju bo ples s prosto zabavo. Poskrbljeno bo tudi za pristno domačo kapljico. tega načina prodaje morali poslužiti tudi znani «trdni» trgovci. Znaten vpliv na znižanje obsega prodaj so imele podražitve cen skoro vseh živil in drugih neobhodno potrebnih predmetov. Porast cen so gospodinje krepko občutile, saj je resno prizadejal proračun skoro vseh tržaških družin. Pa tudi uradni statistični podatki so odrazili dvig cen, saj je indeks življenjskih stroškov narasel od felluarja do marca kar za 2,3 odstotka. Pri tem pa moramo upoštevati, da indeks življenjskih stroškov stalno raste in se je v zadnjih dveh letih povečal za več kot 6 odstotkov. Se vedno odražajo žalostni položaj prebivalstva podatki o številu zastavljenih predmetov. čeprav se je v marcu to število znižalo za 0,7 odstotka, medtem ko se je vrednost zastavljenih predmetov povečala za 0.2 odstotka. Te spremembe niso bistvene in samo odražajo nekoliko ugodnejši sezonski položaj, ker se je v marcu končal najhujši val mraza. Naravnost kritično pa se je povečala vrednost protestira-nih menic, katerih dolžniki zaradi gospodarskih težav niso mogli pravočasno plačati. V marcu so namreč zabeležili kar za 68 milijonov protesti-ranih menic in torej za 66 od. stotkov več kot v februarju, ko so prijavili le za 41 DAhbS VOLIH L f TRŽAŠKEM AKZEJSALV Program struje I IOM za bodoče delovanje Obračun dosedanjega delu članov tovarniškem ga odbora struje LG1L je vsekakor pozitiven Danes bodo delavci in nameščenci Tržaškega arzenala izvolili nov tovarniški odbor. Ob tej priložnosti je izdala FIOM letak, v katerem poudarja nujnost enotnega nastopa vseh delavcev in omenja kaj vse so napravili in dosegli predstavniki dosedanjega tovarniškega odbora struje FIOM CGIL v podjetju. Odločno so se borili za poenotenje mezd, za preureditev akordnih dodatkov, za sp> polnitev delovne pogodbe, za zaračunavanje doklade za menzo na vse pogodbene postavke, za izplačilo zaostankov doklade za menzo, za izenačenje mezd tržaških kovinarjev z mezdami kovinarjev v Genovi, za ločitev IRI od Confindustrie itd. Delavci so dosegli proizvodno nagrado, ki jim je bila izplačana o veliki noči, dodatek za menzo, da se ni poslabšala hrana zaradi podražitve olja in zelenjave, minimalne mezde za delavce zunanjih podjetij, ki delajo v arzenalu, raztegnitev posebne nagrade za odpuščene delavce, ki še niso dosegli 65 let starosti, zaposlitev novih delavcev v raznih delavnicah, zaposlitev določenega števila vajencev, ki pa je še vedno premajhno, preklic nekaterih odpustov in disciplinskih u-krepov, priznanje določenega minimalnega odstotka nagrade na poenoteno plačo. Program bodočega delovanja FIOM pa vsebuje poleg zahteve po izenačenju mezd tržaških kovinarjev z genovskimi tudi poletno nagrado v višini 100 plačanih ur dela za delavce in pol meseca plače za uradnike, izstop Tržaškega arzenala iz Confindustrie, zvišanje akordnih dodatkov, bilančno nagrado, doklade za delavce, ki delajo v slabih higienskih razmerah, spoštovanje notranjih komisij itd. Pogajanja na uradu za delo Danes bo na uradu za delo sestanek predstavnikov delavcev in podjetja Pastificio Trie. stino. Zdi se, da se bo vprašanje rešilo, ker ni tovarna zaprta zaradi pomanjkanja naročil, marveč zaradi nekaterih upravnih motenj. O poteku današnjih pogajanj bodo predstavniki sindikatov poročali delavcem na enotni skupščini, ki bo jutri ob 12. uri v menzi podjetja. milijonov neplačanih menic. Tudi brezposelnost ne kaže znakov o izboljšanju, razen nekaterih sezonskih izpre-memb. V marcu je urad za delo registriral 19.494 brezposelnih delavcev in delavk. To število je rekordno visoko, čeprav je nekaj nižje, kot je bilo v februarju. Tudi zaposlenost še vedno ni dosegla ravni preteklih let, saj so v marcu zaposlili le 85.791 delavcev, medtem ko je v preteklih letih to število presegalo 90.000. MisNa pevskega zbora Koncert Invalidskega zbora iz Ljubljane, ki bi mo'al biti dne 19. maja t. 1., je zaradi tehničnih ovir preložen na poznejši čas. Kdaj bo zbor nastopil, bomo pravočasno javili. Huda prometna nesreča včerai zvečer na Proseku Na cesti na Proseku nasproti hiše št. 309 je sinoči ob 2040 prišlo do hude prometne nesreče Proti Nabrežini sta se namreč vozila takrat na vespi 24-letni Umberto Fi-lippi iz Ul. Udine 65 in na zadnjem sedežu 24-letnj Al-do Zeari z Istrsike ceste 161, ki sta se z vso silo zaletela v tri pešce, ki so skupaj hodili po desni strani ceste. Vespa se je pri sunku prevrnila, pri čemer je bilo vseh pet resneje poškodovanih. Tri so sprejeli v bolnici in jih tam zadržali, ker imajo zelo resne pošleodbe, tako da zdravniki niso izdali poročila, kdaj bodo ozdraveli. Z avtomobilom RK so tako odpeljali v bolnico 22-letnega Maria Codarina, ki ima zlomljeno desno nogo in pretres možganov. Samo sedem dni pa se bo zdravil Aldo Zeari, ki se je opraskal po rokah in po obrazu. Z zasebnim avtomobilom pa po odpeljali v bolnico 2l-letnega Camila Chermaza s Proseka 381, za katerega se zdravniki niso hoteli izreči o njegovem zdravstvenem stanju ter so ga sprejeli na prvem kirurškem oddelku. Pet dni pa se bo zdravil 19-letni Natale Bembi s Proseka 381 zaradi manjših prask. ihtite in tila j,te Piimolhlii dnemik I ZLATA PO t Dne 12. t. ni. sta slavila zlato poroko v Ljubljani tov. ANTr GUŠTIN in njegova žena DRAGICA roj. MILIC, oba po rodu iz Zgonika odnosno iz Gabrovca. Ante Guštin je upokojen uradnik, dobro znan v Trstu in tudi n Ljubljani kot izvoznik. Predvsem pa sla obu zakonca znana kot trdi kraški korenini, ki sta pošteno in v zorno živela ter vzgojila celo vrsto otrok, od katerih je še sedaj petorica živih. Kličemo temu vzornemu paru, ki je bil posebno tudi v Ljubljani slavljen; na mnoga letal jo snubit trgovčeva hčer A-gatjo Tihonovno. Z ostrimi potezami razkrinkuje vso njihovo duševno plitkost, doniiš-Ijavost in lenobo. Ti ženini so predstavniki tako imenovanega srednjega stanu.- Podko-Ijosin. aktivni dvorni svetnik, eksekutor Jajčnica, pehotni častnik v pokoju Anuč-kin, pomorščak Zevakin in trgovec Starikov. Vse te figure je Gogolj orisal z ostro karakterizacijo in psihološko razčlenil posamezne značaje ter tako dosegel neprisiljen, logičen in življenjsko verjeten razvoj komedije. V komediji inuita veliko besedo tudi dva ženitna posredovalca: Fjokla lvanovna, kateri je posredovanje in iskanje ženinov ter nevest vsakdanji kruh, in vedri, neugnani Podkoljosinov prijatelj I-lija Fomič Kočkarjov — tu dela vse to zaradi zabave. Po vsej sili hoče oženiti večnega in zanemarjenega samca Pod-koljosina. Ze, že mu to skoraj uspe, vse je urejeno, dogovorjeno, drugi ženini izpodrinjeni, vse pripravljeno za poroko, ko — glej ga zlodja: ženin Podkoljosin pobegne in to skozi . . .? Vseeno kam in kako, pobegne pred tistim novim... pred odgovornost- jo... pred življenjem.. V vseh osebah te Gogoljeve komedije in njihovih mo- mentih je polno dragocene komike, tiste globoke komike, ki človeka ne samo nasmeje, pač pa ga tudi pretrese, ga poglablja in sili k razmišljanju. In to je bil tudi glavni namen zopetne uprizoritve Gogoljeve »Zenitne«, J. L-— Obvestilo sanitarne inšpekcije iz Kopra V Piranu so te dni zabeležili nekaj primerov manjše epidemije meningitisa. To je nalezljiva bolezen, za katero obolijo predvsem otroci, in ki s-e prenaša od bolnika ali kliconosca z okuženimi kapljicami sline na okolico. Povzročitelj se zadržuje na sluznici ust, žrela in nosu. Večina okuženih oseb ne zboli, pač pa ostanejo kliconosci in širijo bolezen dalje. Zdravstvena služba v Kopru. Piranu in Izoli je pod-vzeia vse ukrepe, da se širjenje bolezni čim bolj omeji. V Piranu, Kopru in Izoli so do nadaljnjega zaprli tudi vse šole. Okrajna sanitarna inšpekcija je do nadaljnjega prepovedala potovanje otrok do 15. leta starosti iz Pirana, Izole in Kopra iz svoje občine. Enako je prepovedala tudi prihod otrok do iste starosti od drugod. Tatvina prazne torbe iz ustavljenega avta Tatvina navadne aktovke, v kateri ni našel ničesar vrednega. bo stala 52-letnega Lo-dovica Lacchija s Kolonkovca kaj drago. Predvčerajšnjim so agenti opazili v Ul Flavia nekega moža, čigar vedenje je bilo precej sumljivo. Pri sebi je imel aktovko in možje postave so začeli postajati radovedni: seveda so moža, ki so ga kasneje identificirali za Lacchija, ustavili in ga povprašali, kaj ima v aktovki. To nedolžno vprašanje pa je zmedlo Lacchija, ki je zajecljal, da ne ve, ker aktovka ni njegova. Agentom ni preostalo drugega, kot Lacchija povabiti s seboj na poveljstvo, kjer so mu dali priliko, da se izpove. In res je mož jrojasnil, da je aktovko ukradel iz »Fiata 600», ki je bil ustavljen v Ul. Flavia, in se nato oddaljil. Sedaj se Lacchi že kesa v koronejskih zaporih v pričakovanju razprav.e, na kateri se bo moral zagovarjati zaradi tatvine. Brzojavka delavcev Kraflmelal minislru za delo Vigorelliju Delavci podjetja Kraftmetal so po svojem sestanku poslali ministru za delo brzojavko, v kateri pravijo, da so njihovo tovarno, ki je imela dovolj naročil, zaprli samo zaradi prepirov med delničarji. V brzojavki prosijo ministra, naj posreduje, da se prepreči dokončna odpustitev 160 delavcev Po brzojavki so poslali ministru tudi pismeno obrazložitev vprašanja. Kos Železa delavcu na nogo Žrtev nezgode na delu je postal včeraj zjutraj tudi 34-letni težak Giuseppe Paoletti iz Ulice Costalunga, kateremu je padel na nogo velik kos železa, ko je z varilnim aparatom razdiral star kotel v kurilnici ubožnice v Ulici Pa-scoli. Minister za delo posreduje v sporu tiskarskih delavcev Včeraj je minister za delo Vigorelli v Rimu ločeno sprejel predstavnike tiskarskih delavcev in podjetnikov. Oboji so pojasnili ministru svoie stališče do sklenitve nove de lovne pogodbe za tiskarske delavce dnevnikov. Stališči obeh strank sta še daleč vsaksebi, vendar se razgovori nadaljujejo Kasneje bodo predstavniki delavcev in delodajalcev ponovno obvestili ministra Vi-gorellija o svojih stališčih. V teku dneva aretiran ljubitelj tujega denarja 16. t. in. je 19-letni Vid Brajko od Sv. M.M. Sp. prijavil policijskim agentum, da mu je dan prej neznani zlikovec ukradel iz žepa denarnico, v kateri je imel poleg osebnih dokumentov tudi 2 tisoč 400 lir. Brajko je obrazložil, da ' je bil suknjič obešen na obešalniku v notranjosti šole ENALC v Ul. Rossini 4. Na podlagi teh podatkov so policijski organi, ki so takoj uvedli preiskavo, ugotovili, da je več ljudi prišlo v teku dneva v šolo in med temi je bil tudi 28-letni Umberto Pe-trucci iz Ul. Pondares. Na tega je padel sum in agenti so se po njegovi aretaciji prepričali, da se niso zmotili. Petrucci je namreč priznal, da je prišel v stavbo :n ker je opazil suknjič, ga je zamikalo, da bi pogledal, če je bilo v njem kaj denarja. Ko je našel denarnico, jo je spravil v žep in jo kasneje vrgel v poštni nabiralnik, seveda brez denarja, ki ga je pridržal zase. Denarnico so agenti dobili in jo vrnili lastniku, denarja pa slednji ni več videl tfliG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes, 18. t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska c. 7, premiera Nikolaj Vasiljevič Gogolj ŽBiVITUV Komedija v treh dejanjih Prevedel JOSIP VIDMAR Režiser JOŽE BABIC Scenograf VLADIMIR RIJAVEC V nedeljo 20. t. m. ob 17. in ob 20. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7, ponovitev N. V. Gogolj Ž E N ITUV Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-338 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni dvorane. V soboto 19. t. m. ob 20. uri v prosvetni dvorani pri Sv. Barbari Ivan Cankar Martin Kačur 00 UČERAJ 00 DAOES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 1’7 maja 1955 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 8 olseb, porok pa je bilo 9. POROČILI SO SE: šofer Orlando Bencich in gospodinja Maria Giurici, inženir Mario Zarat-timi in gospodinja Armida Ussai, natakar Alfeo De Toni France-schin in gospodinja lleana Bu-sechian, uradnik Omero Vascot-to in gospodinja Lucia Suran industrijski izvedenec Cleofe De Francescbj in gospodinja Odetta Kriszliiak, električar bario Pegan in prodajalka Ada Bogateč, uradnik Cosimo Alberto Žito in uradnica Maria Vellcogna. strojnik Bruno Cocchietto in gospodinja Carlotta Barbate. geometer Alcide Gombani in učiteljica Pie-rina Predonzami. UMRLI SO: 53-letni Vittorio Rooco. 82-letn.i Antonio Colom-biin, 64-letna Roma Massaro por. Tomšič, 66-letna Apna Scabar por. Perossa. 79-Ietna Ernesti Doria por. Fulizio, 72-letna Giu-seppina Giurco por. Illincich. Roberto Mattei star 2 dni. Paolo Rossetti star 1 uro. Razna obvestite PD «1. Cankar« sporoča, da bo pevska vaja v torek 22. t. običajni uri in priporoča ker bo vaja za proslavo niče rojstva I. Cankarja. IZLET SPDT V GUN5CJC0 V nedeljo dne 20. t m* SPDT izlet v Glinščico. V počastitev spomina pok. ^ guština Coka daruje druzm« lir za Dijaško Matico. ( OtEPAHSčA GLEDALIŠČE VERDI ^ Pri gledališki blagajni s* 40r,. ljuje prodaja vstopmez • ^ cert Tržaške Hlhar2£",^ MoH-vodstvom dirigenta -j N> teuxa, kj bo jutri ob ' sporedu so: Weber, Malipiero in Strauss. lili ■ W0 Rossetti. 16.00; «Cebelja in**'*' Joan Cravvlord. . . m>- Excelsior. 16.00: «BeleLnl< C,rol. jorja Thompsona«. M. J. Buchanan mIHKi Fenice. 16.00: »Vihar na Av Steel. L. Harwey. ne Naziouale. 16.00: «Nihče g, bo ustavil«, s. Hajki«1. Booth. - „„ „noBčdiv' Filodrammatico. 16.00: ”QereK, ščine Hasija Babe«, «• E. Stevvart. , P°" Supercinema. 1600: «L3??!i.»n. gum«. E. Ta.vlor, F. - pjri-Arcobaleno. 16.00: »Zakla« ^j|V irii,-. i, r^ihoud. =• NOČNA SLUŽBA LEKARN V MAJU Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul. Settefonta-ne 39; dr Giulia 14: Al Llovd, tL ^ °So ogi° 6: dr- Sienori, Trg Ospedale 8; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Obsojen na dva meseca ker je pretepel sestro Oproščen pa je bil obtožbe nasilneqa vdora v sestrino stanovanje Nenadna smrt neke starejše ženske je vnesla v krog njenih dedičev precejšen spor, ki se je sedaj zaključil pred rodiščem. Zenska ni namreč zapustila nobene oporoke in po njeni smrti sta se 43-let-ni sin pokojnice Riccardo Furlani iz Ul. Broleto 22 in njegova sestra Bruna por. Babič, stanujoča v isti ulici št. 26, začela prepirati, komu kaj pripada. 8. oktobra 1954 zjutraj je Bruna Babič odšla v bratovo stanovanje, kjer je do smrti stanovala tudi njena mati, in ker Furlanija ni bilo doma, je njegovo sostanovalko obvestila, da bo odnesla nekaj stvari, med katerimi naj bi bila tudi žimnica, katero je pokojna mati obljubila prav njej. V resnici pa se Babičeva ni dotaknila ne žimnice ne drugega blaga, temveč je odnesla samo svoje perilo, ki ga je shranjevala pri materi. Seveda je to Furlanija ob povratku domov močno razjezilo ter je sklenil oditi k sestri. Mož pa je bil vinjen in že na certi pod oknom stanovanja svoje sestre je kričal in grozil, zaradi česar se je Babičeva zaklenila v stanovanju ter odločila, da brata ne pusti noter. Seveda je napravila račun brez... brata, kajti ta je našel lestev in s to večkrat silovito udaril po vratih, nakar se mu je posrečilo vdreti v notranjost. Kaj se je v stanovanju točno zgodilo, ni vedel nihče povedati. Dejstvo je, da je Babičeva pograbila stol z namenom. da se brani pred morebitnim napadom, a tega ni rabila, ker ji je brat iztrgal stol iz rok in z njim sestro večkrat udaril ter jo tako tudi ranil. Spor bi se Uhko slabše končal, če ne bi posegli vmes policijski agenti, po katere je otekel sin Babičeve Remigio. Seveda je moral Furlani v zapor, medtem ko so Babičevo odpeljali po zdravniško pomoč in jo nato poslali domov. Pred sodiščem, kjer se je moral Furlani zagovarjati zo-radi nezakonitega vdora v tuje stanovanje in povzročitve telesnih poškodb sestri, je Babičeva prosila, da bi oprostili brata, ker ni slab človek, a da je surov le, če se napije- Seveda njene prošnje niro mogli upoštevati in medtem ko je solišče prekinilo postopek glede prve točke obtožnice zaradi pomanjkanja tožbe, ga je obsodilo zaradi povzročitve telesnih poškodb na 2 meseca in 5 dni zapora ter na plačilo sodnih stroškov. Preds. Gnezda, tož- De Franco, zap. Urbani, obramba odv. P. Sardos. V resnem stanju zaradi nezgode na delu Kljub hudi nezgodi na delu, ki se je 53-letnemu delavcu Antoniu Minci iz Ul. Zorutti pripetila predvčerajšnjim, se je mož zatekel domov v upanju, da mu bo počitek zadostoval za okrevanje. Včeraj pa je bil prisiljen zateči se v bolnišnico in tu so ga nujno sprejeli na IV. zdravniškem oddelku, kjer so si zdravniki zaradi njegovega resnega stanja celo pridržali prognozo. Minca je bil zaposlen v ladjedelnici «Sv. Justa« na pomolu F. Bandiera in včeraj zjutraj je prisostvoval dvigu z žerjavom debele železne plošče. Naenkrat pa je plošča stisnila delavca ob zid in mu s tem zmečkala prsni koš. Poškodba se je možu zdela le lažjega značaja, a v bolnišnici, kamor se je zatekel z rešilnim avtom, so mu zdravniki ugotovili tudi notranjo krvavitev VOLILNA ZBOROVANJA DANES Neodvisna socialistična lista: Ul. Campanelle ob 17. uri Stoka: Trg Sv. Jakoba ob 20.39 Dekleva in Petronio; Prosek na trgu ob 20.30 Samsa; Dolina na trgu ob 20.30 Kosmina. Lista občinske enotnosti za nabrežinsko občino: Križ - Nabrežina ob 20.30 Slavec in Colja. Lista demokratične enotnosti za zgoniško občino: Gabrovec ob 20. uri. KP: ob 18.30 v Ul. Corrido-ni Sajovitz in Juraga; ob 19 na Gornji Greti Grbec in Spa-daro: ob 20.30 Ul. Koštalungn Zidar in Marija Cesar; ob 20.30 pri Sv. Ani (občinske hise) Poga*si, J. Deferri: ob 20.30 Pončana Ul. Doda Tonel in Spagnul, ob 20 Sv. Jakob Ul. Sv. Marka Cattonar in Ugrin, ob 20 Skedenj Vidali, Kodrič in Weiss; ob 20.30 Pa-driče Gombač; ob 20.30 pri mostu v Ul. Orlandini Sema in Zobec; ob 18.30 Ul. Veru-da Pugliese in Bravin: ob 20 Ograda v Podlonjerju Ron-celli in Wilhelm; ob 20 pred krožkom »Pečar« v Kolonji Radich in Zuzek; ob 19.45 pri izseljenskem domu pod Skednjem Sema. Lista ((Frausinn ob 19.30 v Camporah Prodan in Bressan; ob 20 Sv. Barbara Bernetič in Postogna; ob 18,30 v Miljah na sedežu «Amici del Calen-dario del Popolo« zborovanje za upokojence, govori Luc-chesi. Volilna obvestila Volilni urad obvešča, da lahko vsi volivci, ki iz zdravstvenih razlogov ne bi mogli glasovati, glasujejo s pomočjo drugega volivca, v katerega imajo zaupanje. V primeru, da je zapreka na zunaj vidna (slepota, paraliza in podobno), dopusti predsednik volilnega okoliša brez vsakih drugih postopkov izvršitev glasovanja pooblaščenemu volivcu. V primeru, da zdravstveni zadržek ni razviden. pa mora tak volivec predložiti zdravniško potrdil^ pokrajinskega zdravnika, za kar naj se obrne na higienski urad v Ul. Cavana 18 ali na zdravnike pri občinskih ‘delegacijah, ki bodo izdajali potrebna potrdila brezplačno. Prometno ministrstvo je o-dobrilo za volitve 40 odst. po. pusta na železniških tarifah, kar velja tudi za volivce, ki stanujejo v tujini, vendar se upošteva samo prevoz po italijanskih železnicah. Tudi ministrstvo za trgovinsko mornarico je odobrilo znatne popuste, ki veljajo za proge po Sredozemskem morju. ters. „ „v«iica I*- Astra Rojan. 16.00: potica«. A. Soidi, S. nini. teH^i* Capitol, 16.00: «Zločin v ziji«. E. Robinson. ianeC»’ Cristallo. 16.00: «Kentuc«yJ B. Lan-caster, D. Lyn[6 jna», Grattacieio. 15.30: «PaNk G Grahame. R. W>*Ji Alabarda. 15.30: «Rdc*' J. Wayne, L. Bacal'i,„ka», 8. Ariston. 16.00: «Damašcani« Hudson, P. Laurie. ,veta»> Armonia. 15.00: »Norosti E, Pavvlik. , jasi*' Aurora. 16.00: «Moderni C. Chaplin. , rdpf Moderno. 15.30: »Ljubimca jut. titi morjih«, J. Wayne, - Savona. 15.30: «Brigadood»' Johnson, G. Kell.v. ,ptO-Viale. 16.00: VValt Disne.V-stran-a prerija«. o„na I** Vittorio Veneto. 16.00:/B5f^it.v. vica«, H. Bogart, G. 1 Po9 Belvedere. 16.00: «Primu|a gt,f, sa z Juga«, J. Payn«. J-llng. irseU^' Marconi. 16.00- «Pesem " ’ ca«, L. Tajoli, M. ^'-enC*' Massimo. 16.00: «Rumeoe »- ........ . . Ue- . Novo cine. 16.00: sZna sem bil v Parizu«. E. TayIor. ., „.,«i F R. Conte, P. Castle. g» Invn rin> KUKI* »Zadn^^gfl, e. raylor. , „hezen L” Odeon. 16.00: »Kruh, ^Ug*c>, <*■ ljubosumnost«. V. De Lollobrigida. „ ort' Radio. 16.00: ((Pustolovec \ kongu«, C. Gable, b. "jojeH*11 Venezia. 16.00: «or1,LwlH'lHn 11», N, Bramd. Mlad« prepov. nebd’’ Skedenj. 18.00: «Otok PETEK, II. maja 1*** Tltei I’ roN«'AJA prr„ 11.30 Lahki orkestri: r n«' davanje; 12.10 Za v^tlire; 1^‘L kaj; 12.45 V svetu kult po Operni dueti; 13-30 kJ; 1*-Željah: 17.30 Plesna čaja«1 Mozart: Koncert St. ^ .vctci: 5*.oq in orkester; 18.22 Čajk«'** i».3 ki iz »Labodjega OP«-,; Z začarane police: **■ , Alk . arije poje basist JOKoStelad*3i) 19.00 Orkester Andre K«£ i9J 19.15 Radijska d|Vlv®,n o0 Priljubljene melodije. 've in 20.05 Porierjeve m Keri gre«1 lodiie: 20.30 .Saksofonist (,n» Dražil: 20.51 Rahmamjo^etr^ iz koncerta Št. 2: ' 2I.I5 . iiol in prireditve v Trstu. caprjcc ski Korsakov: Španski50 SC^j 21.30 Vokalni kvintet. « :,2.oC1 marin: Manfred, uvod. svetovne književnosti nosti: 22.15 SostakoVC. ■ v|* 11.45 Komorna Igra orkester Canfora. sjnrfom > ba na pihala: s|rnrod|i%* koncert radijskega jiri«ira 1,„ ,.„ Turinu. « orkestra v Turinu rlo Rossi. ■4 tl V l> 11 Slovenska poročila-llahlanska poročil«- 17 a'* porot.il®:, j.4*1’1 5.00-6.00 Spored 1* g 40 6.00 Jutranja in '.'-ijO za dobro jutro; 70v ^jan« ,r,a- 12.00 Spored iz LJu j ■ to? Lj Ugani z nami. kal,4() ž**# gradila oddaja); H- cd izHjJ glasba; 15.00-16.00 SP« mi. y liane; 16.00 Me®"',-iT.lO Anje. dueti In zb« ' l»žfr"jun*: beno okno: l7' LJu?,,»uS' 18.00-19.30 Spored Str* p. 19.30 Dve skladbi lZ DLr sa; 20.00-22.15 bPOrein p«* ,t« Ijane; 22.15 R' ,h.ven: gl*' 22.45 L. v. Beethoven^ gl št. 9 v A-dtiru z« ‘ ba. vir: 23.20 Plesna t ' ' ° ’ V 'w' tit.* V 327,1 lil, 2*2.1. m. d(W Poročila 1J A 22.lW i.oJ I3.IIH 15.110 17'» Koledar, gr-11.00 RadiJskl k suita Bela Bartok. I ry -’■* .oi, Bela Bartok: frJ' nolT1 -*■ n0vJ»* kester: 11.45 Cmiba K0m» godali! - vošči Mam podrt* j-ra* 12.00 Slovenske Pe la»a Skl zbor HPU j rski K.f in ženski Mari ylasseoeoperdi. zbor; 12.40 Ju'e;5 pe«ter -laSO*' un. nuriobe: 13.33, rt . tie san e podobe; * P«; spored; 15.15 ,j,eraturt,iMnlK' 15 40 Utrinki iz0reiioWC^\ god' pul 16.1 ,5.15 nabavna,, 6.00 Popoldanski m ^ Kjj. 16.00 Popojaa"*'- cert: 17.15 Zel e« //,„0 V*,m* Salte!; 18.00 Fr<,r7dfavle J, V«5*; Spol. starost n * nt|e čaj- 18.15 PoJdFf p a 18.45 ImprovzaciJ' rUt u melodije izvaja pdigr«v3 20.15 Glasbena dj^vensFjdi.-* France Marolt jnsk* rodna pesem .(sPTrtl). ot, 5. obletnici , 17.30 uživajmo20.30^5; Modelarski k(>tl C05ta i?« te: 21.15 Beppe ^ zo Benti: «L>orn. veseloigra. SREDNJEVEŠKA MENTALNOST DOLOČENIH VLADNIH KROGOV ■■ °n.'. sestankov med tehnični-111 upravnimi voditelji te rske veje, sestankov s 0 ‘bčnimi osebnostmi »n Ptsčstavniki drugih proizvodih sektorjev, ki so pove- >ani 1 slaščičarsko industrijo, Hav; ®n®go se je diskutiralo o nent ;n bistvenem vpraša- nju te gospodarske dejavno- ' Uamreč o sladkorju. ^ ačeva z italijanskem slad-»r iea> 2e*° zan'miva in je ‘ ana. da o njej spregovorijo nekaj besed. Italija spa-, B>ed dežele, kjer se pora- , najmanjša količina tega počenega hranila. Morda je Jtei? vzrolc tu^' podnebje, dvsem pa gre to na račun Kilte cene. Sladkor stane ®re<; več, kot more potroš-* sanj izdati, in tako se tonogi odpovedo in ga tt- ?.0rabljajo v zelo omejenih ko- liči. ni nič da bi povečali po- ,'®ah. Do sedaj se ^nilo pnj° sladkorja, najmanj pa )e napravilo v smeri, da tik * .Ustrezneišo davčno polili,. ln modernizacijo indu-t»i naprav prispevali k V(-Zaniu cene in s tem k po- niu potrošnje sladkorja. * se v Italiji potroši zelo Mo sladkorja, se ga pa pri- k«t* mno?0’ zel° mnogo več, Se ga dejansko potroši. ]!v i* na pr. v letu 1955 pro-j(, nia sladkorja presegla Hjv.nsl50 potrošnjo za cele 4 k„ '^ne kvintalov, medtem bi ‘Me normalne rezerve ne Presegati največ 2 mi- To stanje bo jt * Posledice, in to na ško- imelo v .^Ppnosti. Kam s tem «od-. n»nl ((j^Semo, kot so v podob-t(l;.. Primeru napravili v Bra-jj .8 kavo? ll a^afavnejša rešitev bi hi- sladkorjem? Ali naj bjv„ )e>n, da bi pozvali pre- k. ''ftvo, da naj poveča pora- sladk ^-•»ukorja, da bi povečali _.ezno propagando in da bi to ^oni znižali njegovo ce-’ ar bi imelo za takojšnji v,iokar dospele knjige: ^sr: Cvetje v jeseni L 250 r- Klement Jug: Meliki slovenski °lpinist L 200 Vralt: Deček kontni L 250 to '3ht: Otroci stri-c“ Toma L 350 Mič; Zbrana 4«la vil L 570 ^ntan; 2a oblaki a° zvezde h 330 !**, tu. ‘*ll, Sv. FraučiSUn 2.0 l'elelou 87-»»» I KNJIGARNA učinek povečanje potrošnje. To znižanje bi mogli doseči s skladno akcijo vladnih organov in zainteresiranih gospodarskih kategorij, proizvajalcev sladkorne pese in tovarnarjev, in to tako, da hi prvi znižali pretirano takso na proizvodnjo sladkorja, drugi pa poskrbeli za znižanje proizvodnih stroškov, ki so posledica zastarelih industrijskih naprav. 30 odstotno znižanje bi bilo ustrezno in ne bi prizadelo nikogar, ker bi znižanje cene povečalo potrošnjo in s tem dohodek. Toda preproste rešitve niso po italijanskem okusu; boljša je kompliciranost in absurdnost. In prav to se dogaja tudi s sladkorjem. Ko so odbili predloge, ki so stremeli za tem, da se poveča potrošnja z znižanjem cene, so se odločili za to, da zmanjšajo površino, na kateri se prideluje sladkorna pesa. Proizvajamo prevej sladkorne pese? Zadeva je preprosta: zmanjšajmo pridelovalno površino, ki je postajala vedno večja spričo velikih dobičkov, ki jih nudi ta gospodarska veja, in tako bi izginila »odvečna« proizvodnja sladkorja. Ce pa pri tem pomislimo na okoliščino, da se je proizvodnja sladkorne pese od leta 1954, ko je znašala 60 milijonov q, z donosom 20 q na ha, lansko leto dvignila na 88 milijonov q, z donosom 400 q na ha, nam postane koj jasno, da se z nameravanimi ukrepi ne bo moglo rešiti to vprašanje. V načrtu je namreč 15-odstotno zmanjšanje površine, kjer se prideluje sladkorna pesa, in to izključno na severu, medtem ko bodo pridelovalne površine na jugu ostale nedotaknjene. Nameravano zmanjšanje bi šlo torej izključno na škodo italijanskega severa. Nekaj podobnega so v Italiji že poskušali s proizvodnjo riža, ki pa ne obeta nič dobrega- Tudi v ZDA so poskusili nekaj sličnega, a so zaradi neugodnih posledic to prakso kasneje opustili. Nasilno omejevanje neke kultuie in umetno pospeševanje nexe druge utegne namreč povzročiti iste nevšečnosti z novo kulturo, kot so nastale s kulturo, ki se namerava nasilno omejiti. Iz členov omenjenega zakonskega osnutka, ki naj bi dosegel zmanjšanje proizvodnje sladkorne pese pa izhaja zelo jasno, da bi zainteresirane gospodarske kategorije rade dosegle rešitev tega vprašanja tako, da bi jih to ne stalo niti ene same lire niti začasno. In da pri tem ne omenimo okoliščine, zaradi katere no nameravano zmanjšanje obdelovalne površine ostalo brez praktičnega učinka, kajti zgoraj navedeni podatki o proizvodnji sladkorne pese v letih 1954 in 1955 jasno dokazujejo, da bo nameravani u-krep pustil povsem nedotak- njeno bistvo tega vprašanja. 15-odstotno zmanjšanje obdelovalne površine ne bo dalo nobene koristi, ker se bo medtem povečal povprečni hektarski donos Komu torej koristi nameravano zmanjšanje obdelovalne površine? To vprašanje bi bilo treba nasloviti na avtorje ,n pobudnike omenjenega zakonskega osnutka, ki toliko obeta, a ki ne bo prinesel prav nič. Ostal bo le kot primer in izraz tiste čudne mental-nosti določenih vodilnih krogov, po kateri se vse potroš-ne dobrine, ki niso žito, smatra za luksus. Za te ljudi je luksus tudi mleko, in s takimi predsodki ni nič čudnega, če se v Italiji potrošnja sladkorja, čokolade in drugih slaščic smatra celo za pregreho in razvado! Na otroka, ki liže «mottarello» gledajo tako, kot bi šlo za nabolj zagrizenega pivca whiskyja! Za sladoled, piškote, slaščice, naj-navadnejši maslen kruh ,n najnavadnejše. bonbone velja ista davčna strogost, kakor za tuja vina in likerje! Ce pa gre za čokolado, je ta strogost še večja. Zaradi tolikih in tolikih taks na sladkor, na kakao, na končni proizvod itd., je italijanska čokolada najdražja na svetu in se zato tudi najmanj proda. Proti taki srednjeveški men-talnosti je zdrava pamet brez moči. Zaman je tudi opozoriti na okoliščino, da je na slaščičarski industriji zainteresirana ogromna delovna sila. da gre za več kot 100.000 delavcev. Kar sliši po sladkem, sliši po pregrešnosti in razvadi! Zato je treba to zelo drago plačati začenši s sladkorjem. Italija mora biti ena najbogatejših dežel na svetu, če vzdrži tako državno upravo. Toda do kdaj bo to šlo? Parlamentarne volitve v Avstriji Luigi Broggini je letos dobil nagrado Fila, ki se vsako leto dodeli tistemu umetniku, ki se je v tem letu najbolj uveljavil. Broggini se je rodil 1908 in se je pred 24 leti že s prvo svojo razstavo uveljavil Avstrijski volivci so po vojni že četrtič oddali svoj glas, a prvič po tem, ko je Avstrija dosegla svojo neodvisnost. Kljub temu pa zanimanje za te parlamentarne volitve ni bilo večje kot takrat, ko je bila Avstrija še okupirana dežela. Nekateri pojasnjujejo to s pomanjkanjem temperamenta, drugi spet s pomankanjem stvarnih problemov in bistvenih razlik med dvema največjima strankama, ki sta postavili svoje kandidate v vseh 25 volilnih okrožjih. Volitev se je udeležilo kar deset političnih skupin, med njimi celo neka skupina, Ki se je predstavila za »stranko zdrave pameti«, a sami štiri so mogle računati na določen uspeh; Ljudska stranka kanclerja Raaba, socialistična stranka, komunistična partija in neodvisna liberalna stranka, ali stranka svobode. Pri prejšnjih volitvah je prva dosegla 1.781.777 gla sov, socialistična stranka 1,818.517 glasov, neodvisna liberalna stranka 472.866 glasov in komunisti 228.159 glasov. Ljudska stranka je takrat dobila 74 poslanskih VELIKA BRITANIJA V STRAHU ZA SVOJ POLOŽAJ MED INDUSTRIJSKIMI DEŽELAMI Angleški delavci zah pri prednostih, ki jih daje avtomatizacija Razstava v «Express Hallu», kjer elektronski inženir igra šah - Odpust 3500 delavcev povzročil stavko, ki je vzbudila nenavaden odmev - Edenova iniciativa za sestanke, na katerih naj se razčistijo tudi družbeni odnosi kot posledice avtomatizacije V dvoranah Express Halla v Londonu je razstava, ki nosi naslov »Mehanično vodenje«. Ta razstava prikazuje vse dosežke moderne tehnike in skuša obiskovalcu prikazati, kaj vse se da v tehniki doseči in koliko lahko mehanika pomaga človeku v njegovih naporih. V. tej velikanski palači je vrsta dvoran, ki so natrpane s pravimi pravcatimi gozdovi .dvigal, žerjavov, zračnih elevatorjev in najrazličnejših drugih naprav. Siedi velike dvorane elektronski inženir igra šah. Posamezne figure mu premika več avtomatičnih žerjavov, ki jih poganja ali bolje jim ukazuje elektronski inženir s tem, da je v posebno napravo vtaknil primerno prirejen trak. po katerem žerjavi avtomatično premikajo figure, seveda po vseh pravilih šahovske igre. Po 29 potezah je partijo dobil beli in partija je trajala točno pol ure. Vsakdo bo že iz navedenega ugotovil, da gre tu za razstavo avtomatizacije. V sklopu te razstave je bilo tudi več »letečih tiskovnih konferenc«. Na eni teh je tehnični direktor znane britanske tovarne traktorjev Fordson ;z-javil, da je njihovo podjetje pred osmimi leti zaposlovalo' skoraj dvakrat več delavcev kot danes, ko jih podjetje šteje 40.000. Z modernizacijo podjetja in z uvajanjem avtomatizacije pa se je kljub tolikemu zmanjšanju delovne sile proizvodnja povečala za 300 odstotkov. Te naprave so sicer- terjale investicij za 70 milijonov funtov, toda ta sredstva niso bila slabo investirana. arkovljanski in konfovelski faborniki s svojo priredifvijo kar presenetili Je odprl zastor za prireditev v kon- d *« spominu premaknil dvorani, sem se v 4°b r‘h petdeset let na- so naša pevska •%e'’a Prirejala svoje ve- k, V/a ttiinln ‘ti n \ '*>t do osem pevskih %ilr katerim je navadno je enodejanka, večino- Urka, Za uprizoritev X. bu rke je bila oprema I Mdusg primitivna. Mita tr‘ st°I'ce ‘n ko tani kaka stara oma- V. In So- igralci? Njihovo Po odru je bilo in vsem so bile SC/ nadlego Ce si •(j* u stran m si si auljal nekaj ljudi na imet vtis, da vsi svoje vloge iz knji- -h •» je danes? Pr i Vjj ,e kaže nenavaden N . ek. Veliko zaslugo teni naše gledališče. . l'eaBra*ct. ki so nastopili k« j ko slišiš z odra slovenščino, ki bi '*• Počasi prodreti v sle- ^%SI°Vensko hišo. |i ji Pa k tabornikom. ^ojanju posameznih 1fnel občutek, da so t O* g(I'vtavili vse svo~ ^1 risa 1,« ssv ira/ / i #/>11 J* prireditev % j uspela. Oprema s *' \'-k 1‘ila naravnost si- o, . stanje po odru pa Verino srečaš le pri s« *-■■■ H ei«uka jiijuu lopova* je bila podana izredno dobro. Precej zahtevne vloge so podali Ljuba, Drago in Emil, ki so se, prav vsi trije, zares dobro odrezali, kar sta Ljuba in Drago ponovila tudi v skeču nOdda se soba«. Toliko Ljuba kakor Drago kažeta izrazit odrski talent, ki bo prišel do pravega izraza pri prihodnjih nastopih. Nekaj skečev sta podala Ladi in Inko, katerima je dobro sekundiral Jožko. Prvima dvema, katerima gori ogenj pod petami, priporočam malo umerjenosti, kar bo njunim nastopom prav gotovo koristilo. Krona vsega večera pa je bila uprizoritev enodejanke «Nahod». uTi salamenski o-trocil Ti pa so tiči«, je pripomnil starejši možakar, ki je sedel zraven mene. In res. Nikdar ne bi verjel, da so tako mladi numetni-ki» brez vsake vodeče roke sposobni nastopiti tako brezhibno. Hči Gracijela, zet La- di, hišna Neva in mož Inko, vsi od prvega do zadnjega so prav lepo etrepe-talin pred zlodjevo taščo, ki jo je imenitno podala Nora. Kihanje, ki je napadlo vse igralce na odru, se je razširilo tudi na otroke, ki so prisostvovali igri Za zaključek so nam taborniki prikazali življenje ob taborniškem ognju. Prisrčna slika, ki bi prišla še bolj do veljave, ko bi se dodalo še nekaj petja in s šalami prepletenega pogovora, ki so ga taborniki prav gotovo Ksolili* večer za večerom. V splošnem je potekel večer v kontovelski dvorani prehitro in vsa čast gre kon-tovelskim in barkovljanstcim dijakom, ki prav sedaj ob koncu šolskega leta, ko sledi izpit izpitu, najdejo še toliko časa, da se posvetijo prosvetnemu delu. Na tako mladino smo lahko ponosni. n. P. V Prizor iz enodejanke »Dva lopova« To je seveda njegovo mnenje, niso pa povsem istega mnenja delavci tovarne traktorjev »Standard Motor Com-pany» v Coventryju, ki so napovedali stavko, ki je trajala dva tedna in se je je udeležilo 12 tisoč delavcev. Ce vzamemo v poštev trajanje stavke in število udeležencev, bi re mogli reči, da je to za britanske razmere zares velika stavka. Kljub temu pa je vzbudila izredno mnogo zanimanja in o njej so razpravljali, razpravljajo in bodo še dolgo razpravljali vsi britanski krogi. Gre za industrialce, za delavce odnosno sindikalne or-ganiazcije in celo za same predstavnike vlade. O tej stavki je zelo mnogo pisal tudi ves angleški tisk in ocenjeval to stavko kot enega najbolj značilnih dogodkov zadnjih let. Posamezniki so skušali očitati stavkajočim delavcem, da so vprav taki, kot so bili tako imenovani ludisti, ki so pred 150 leti začeli razbijati prve stroje v angleških tovarnah, ker so se bali, da jim bodo stroji odvzeli delo in kruh. Prizadeti delavci tovarne »Standard Motor Compa-ny» pa so ta očitek odločno zavrnili, ker so ie preden so stopili v stavko predlagali, naj se namesto odpustitve 3500 delavcev, kolikor je bilo v načrtu podjetja, skrajša delovni urnik. Hkrati so ti delavci odločno poudarili svojo upravičeno zahtevo, da mora napredek znanosti in tehnike, kateremu tudi oni pripomorejo, koristiti tudi delavcem in ne le delodajalcem in delničarjem. Čeprav je znano, da Velika Britanija »trpi zaradi preobilice dela« in pomanjkanja delovne sile in bi zato teh 3500 odpuščenih delavcev takoj dobilo zaposlitev drugje, je to vprašanje precej resno in tega ne prikriva nihče niti sindikati niti laburistična stranka in celo sama angleška — konservativna — vlada ne. V zvezi s tem je nastalo v Veliki Britaniji pravo velika vprašanje, ki povezuje kai več problemov skupaj. Ne gre torej, kot smo že rekli, le za onih nekaj tisoč delavcev, ampak za načelno rešitev vprašanja, ki se z avtomatizacijo industrije nakazuje za daljšo bodočnost. Angleži pravijo, da smo na pragu dobe, ki jo bo obeleževala avtomatizacija. Ta problem je še posebno važen za Veliko Britanijo kot tipično industrijsko deželo. Čeprav je njena industrija zelo močna, je — računano samo za zahodni svet — industrijska zmogljivost Zahodne Nemčije zelo velika in, kar je še najvažnejše, jo v avtomatizaciji in modernih industrijskih napravah nasploh povsod prekaša, Se večjo nevarnost za Veliko Britanijo predstavljajo ZDA, ki so glede tega tudi daleč pred Veliko Britanijo, Ce se hoče torej Velika Brita- nija obdržati na površju, se mora lotiti avtomatizacije ’n vsestranske obnove svoje industrije z vso naglico, da ne estane predaleč zadaj in ji omenjeni deželi ne pobereta vsa tuja tržišča, kjer bi ona iz omenjenih razlogov ne mogla z njimi tekmovati. Da je to vprašanje zelo važno in hkrati pereče, nam najbolj jasno dokazuje dejstvo, da je vodstvo teh proučevanj prevzela sama vlada. Predsednik angleške vlade Eden in minister za delo Mac-leod bosta v prihodnjih tednih imela vrsto razgovorov s predstavniki sindikatov in delodajalcev, kjer naj se razčisti' problem avtomatizacije ne e s tehnične strani, ampak tudi s plati družbenih odnosov in nadaljnjega gospodarskega razvoja dežele. Nobena od omenjenih strank, ki bodo sodelovale na teh razgovorih, sicer še r>ima neke jasne podobe, kako naj se ta vprašanja vskladijo, kljub temu je jasno, da so vse tri soglasne v tem, da mora avtomatizacija zajeti čim več industrije, ker je to edina pot napredka. Za to pa je potrebno soglasje vseh produktivnih sil in vsesplošno sodelovanje, kajti delavci Coven-tryja so na očitke, da postopajo enako, kot so ravnali ludisti pred 150 leti, jasno Tekli, da povsem soglašajo z napredkom tehnike, torej tudi z avtomatizacijo, le da mora vsak napredek, ki je dejansko proizvod tudi njihovega truda, koristiti tudi njim in ne le delodajalcem in morebitnim delničarjem. Kar se pa tiče samih sindikatov in laburistične stranke ki so skušali v zadnjem ča- su vsa taka in podobna sporna vprašanja reševati v nekakem kompromisnem vzdušju z Edenovo vlado, je simptomatično to, da vidijo tako Trade Union, kot laburisti pri reševanju tega vprašanja velike težkoče, v kolikor delodajalci ne bodo spoštovali zahtev delavcev. mest, socialisti 7.3, Neodvisni liberalci 14 in komunisti 4 postanska mesta. Vse se je torej zreduciralo na borbo med «rdečimi», kakor ovstrij ski demokristjani nazivajo socialiste, in «črnim’» kakor spet socialisti nazivajo pristaše ljudske stranke, kljub temu, da Ljudska stranka ni tako «črno-reakoionarna», kakor bi to hoteli prikazati njeni nasprotniki niti je sociali stična stranka tako «rdeče-komunistična«, kakor bi to hoteli prikazati ljudem Raa-bove stranke. Tudi v sedanji predvolilni kampanji je bilo osnovno vprašanje isto, kljub temu, da je bilo težko opaziti bistvene razlike v programu obeh tekmecev, predvsem kar se tiče zunanje politike, kjer sta obe stranki za neodvisnost dežele, za normalne od-r-ošaje z vzhodnoevi-opskimi deželami, kljub temu, da je treba priznati, da so ljudje iz Raabove stranke nekoliko aktivnejši v tem pogledu. Glede notranje politike sta si obe stranki edini, da ie treba graditi več stanovanjskih hiš, kot v preteklosti, da je treba povečati starostne pokojnine in izboljšati sistem socialnega zavarovanja. Glede nacionalizacije so mnenja deljena: medtem ko socialisti zahtevajo, da ostanejo v rokah države industrija nafte, železa, premoga in jekla, se ljudska stranka nagiblje k zamisli, da naj so določene tovarne predajo zasebnikom. Ekonomisti pa so mnenja, da iz te moke 'ie more biti kruha, ker ni zasebnikov, ki naj bi prevzeli upravljanje teh podjetij. Kljub temu, da ni bilo bistvenih razlik v programu obeh strank, pa .je bila predvolilna kampanja ena med najostrejšimi v povojni avstrijski zgodovini. Rezultat? Bistvenih sprememb ni vsaj kar se tiče obeh najmočnejših strank. Ljudska stranka je dobila 2,000.068 glasov n 82 poslanskih mest, socialistična stranka 1.873.250 glasov in 75 poslanskih mest, neodvisna liberalna stranka je dobila 189.153 glasov manj in ima sedaj, namesto prejšnjih 14, le še poslanskih mest, komunisti in levi socialisti pa so izgubili okrog 35.000 glasov in bodo imeli v sedanjem parlamentu namesto prejšnje štiri le tri poslanska mesta. Edina večja sprememba je torej le občutno nazadovanje neodvisne liberalne stranke, ki je izgubila kar devet poslancev. Z njenimi prejšnjimi volivci se je v glavnem okoristila ljudska stranka, delno pa tudi socialisti, h katerim so prešli tudi tisti tisoči volivcev, ki to pot niso več glasovali za komunistično partijo. Naj omenimo še nekatere drobne zanimivosti iz rezultatov, ki so jih došegla manjše politične skupine, kakor «stranka zdrave pameti«, ki je dobila vsega 284 glasov in »stranka onih. ki niso mogli voliti«, ki je dobila vsega, reci in piši, šest glasov! Kdo in kako bodo sestavili novo vlado? Mandat je dobil bivši kancler Raab, in tav vodi sedaj pogajanja s socialisti in drugimi skupinami za sestavo vladne koalicije. Kljub temu, da je ljudska stranka izšla okrepljena iz volitev, ni zadostno močna, da bi mogla tvegati sestavo enobarvne vlade, morda s podporo desničarske neodvisne liberalne stranke, ali neodvisne stranke svobode. kakor se imenuje; odkrila koalicija s to stranko pa bi neodvomno škodila, ugledu ljudske stranke, in zato m verjetno, da bi prišlo do take kombinacije, kljub timu, da je bivši kancler Raab namignil, da je prepričljiva zmaga ljudske stranke načela vprašanje o nujnosti velike koalicije s socialisti. V tem namigu ni verjetno nekega dejanskega namena, da bi se ljudska stranka povezala z desničarji, ampak gre pri tem le za taktični pritisk na socialiste, da bi zmanjšali svoje zahteve za sodelovanje v vladi. Spričo dejstva pa, da sama ne more vladati, in da je povezava z desničarji tudi zanjo precej nesimpatična, ostane za ljudsko stranko le še obnovitev sodelovanja s socialisti. Po drugi strani pa socialisti ne smejo odbiti povabila, tudi pod slabšimi pogoji, če nočejo zlesti v politično nedejavnost. Na Koroškem so dobili večino socialisti, tako bo socialist Ferdinand Wedenig š» nadalje na čelu deželne u-prave. V deželni svet so izvolili 18 socialistov. 12 demokristjanov. 5 pristašev desnice in 1 komunista. Tako j» tudi to pot izključena možnost. da bi deželna vlada prešla v roke klerikalcev, ici bi s pomočjo nacionalistične in do koriških Slovencev nacionalno nestrpne desnice kaj rada vodila neprijatelj-sko politiko do sosedne Jugoslavije. Newyorški inženir Morris Berman je izdelal načrt za gradnjo 11 km visokega stolpa, ki naj bi bil nekak sanatorij. Streha tega stolpa pa bi služila, kot vidimo iz gornje slike, tudi za letališče. Za izvedbo tega načrta bi potrebovali »komaj« 300 milijard lir 25. ODDAJA TELEVIZIJSKE RUBRIKE ..ODNEHAS ALI NADALJUJEŠ" Scanagatta ni pi res ta! preizl k ušli je Malo je manjkalo, da se ne bi 25. oddaja televizijske rubrike «Odnehaš ali nadaljuješ« končala s splošno zmešnjavo, ker je Luigi Scanagatta,, ki je bil tik pred ciljem, odgovoril točno le na prvo vprašanje, pri katerem je šlo za školjko zelo redkega mehkužca z imenom isognomostoma iso-gnomostoma, na drugo vprašanje pa, pri katerem je bilo treba povedati, kakšna je razlika v nogah med dvema vrstama deževnika. Tu je Scanagatta poskusil z raznimi postranskimi razlikami, ki se ni- i Luigi Scanagatta, ki je omagal tik pred ciljem 5 milijonov so nanašale na bistvo vprašanja, in šele ko ga je Mike Bongiorno opozoril na to, da razlika zadeva prste, je najprej poskusil z razliko, ki naj bi bila v tem. da ima eden kožico med prsti, drugi pa ne. Sele ko je po udarcu na gong poskusil z dolgostjo prstov, je bil na pravi poti, vendar pa razlika, ki jo je povedal, ni predstavljala u-streznega odgovora. Pri vsem tem cincanju pa se je obnašal z neko odvratno ošabnostjo, kakor da gre za dlakocepstvo in kakor da bi se hotelo namerno zaplesti vprašanje samo zato, da bi ga izločili Iz nadaljnjega tekmovanja. Ko ;e komisija odločila, da Scanagatta preizkušnje ni prestal, se je v vso zadevo vmešala še publika, ki je na ves glas zahtevala rezervno vprašanje. Vodstvo oddaje pa je vztrajalo pri svojem. Ob protestu publike je Mike Bongiorno skušal vplivati pomirjevalno in dejal, da bo komisija izvedencev vso zadevo proučila in da bo prihodnjič sporočila svoj sklep. Na začetku oddaje je Mik» Bongiorno sporočil, da prihodnja oddaja rubrike «Odnehaš ali nadaljuješ« ne bo v četi-tek, ampak prihodnjo sredo ob isti uri, ker bo televizija v četrtek oddajala iz Švice evropski festjval pesmi. Kot ■ prvi je nastopil Paolo Giretti, komercialist iz Rima, a po rodu iz Turina, ki je odgovarjal na vprašanja iz simfonične in komorne glasbe-Na pet vprašanj, ki so zadevala glasbena dela Beethovna, Schuberta, Berliozovo Fantastično simfonijo, Chopinov Ciklus preludijev in Franka, je odgovoril točno; pri šestem vprašanju pa, pri katerem bi mc-ral iz plošče ugotoviti, za katerega komponista gre in kako se imenuje delo, ni vedel povedati, da je to Schumannov Preroški ptič. Za njim je nastopil dr. Gad-do Treves, iz Benetk, a po rodu iz Trsta in psihiater po poklicu, ki je odgovarjal na vprašanja iz zgodovine kinematografije od začetkov do leta 1950. Na vprašanja je odgovarjal z veliko sigurnostjo in je napravil vtis človeka. ki je na tem področju povsem doma- Za njim je nastopil Giuseppe Calcagno iz Turina, in trgovec po poklicu, ki si je izbral za svoje področje zoologijo, predvsem živeče sesalce. S svojim nastopom ni iiovsem prepričal in že pri prvih vprašanjih smo opazili tako očitno negotovost, da smo si bili ta- koj na jasnem, da bo mož v kratkem odpovedal, in res, že po prvih vprašanjih ni vedel povedati italijanskega imena neke afriške opice, in se ie moral tako posloviti od nadaljnjega tekmovanja. Za temi tremi novinci so nastopili naši že stari znanci. Kot prvi se je pojavil Enrico Merlini, učitelj iz Casale Mon. ferrata, ki zna na pamet celotno Dantejevo «Božansko komedijo«, in za katerega smo zvedeli, da je tudi tri leta služil orožnike. Vprašanje, ki so mu ga zastavili, je zadeva, lo 30. spev iz Pekla. Mike Bongiorno mu je prebral nekaj stihov, Merlini pa je takoj povedal, da gre za Adama iz Brescie, hkrati pa je recitiral še nekaj stihov iz istega speva, ker je to izhajalo tudi iz zastavljenega vprašanja. za njim je nastopil, prav tako za 640.000 lir, neapeljski odvetnik Ugo Rossi, ki je moral povedati še ostali dve manjkajoči sestavini švedske solate. Brez vsakega oklevanja je dejal, da gre za slanike in škarlatni jezik. Za 1,280.000 lir pa je Gian-carla Lucchini povedala, da dolgujemo Jakobu Sansovinu notranji del, Carlu Fontani pa pročelje rimske cerkve sv.l Marcella na Korzu, J gMfteO-dO-klikC v&sli____________ Na osnovi gospodarskih *-ranžmajev, sklenjenih med KZ in Ljudsko republiko Kitajsko, bo ta do leta 1960 zgradila s sovjetsko pomočjo drugo transazijsko železnico. Kovjetska zveza pa je vložila velika investicijska sredstva tudi v mnoge druge k'-tajske industrije.' Med največja dela sodi zgraditev 91 novih industrijskih tovarn. Z najnovejšim sporazumom se je SZ obvezala zgraditi v Kitajski še 55 velikih podjetij. Skupni sovjetski delež pri graditvi kitajske industrije bo znašal nič manj kot 3Q odst. celotnih investicij, ki jih bo Kitajska v teku petletnega načrta realizirala za dvig svoje industrije. « » • Da bi zmanjšala nevarnost inflacije, bo morala Avstralija — kot je razvidno iz poročila avstralske narodne banke — zmanjšati svoje izdatke ter jih postaviti na stabilnejšo raven. Avstralske težave izhajajo iz konjunktur-nega razvoja, ki ga je bilo opaziti takoj po končani vojni. Pomanjkanje, ki je ta ča*, kot posledica vojne, obstajalo v svetu, je omogočilo Avstraliji, da navzlic dvigu lastnih proizvodnih stroškov m ne da bi povečala kapaciteto svojega izvoza, ohrani u-voz na dotlej običajni višini, kar v naprej ne bo več mogoče. » * • Japonska avtomobilska industrija se na vse pretege trudi, da bi s svojimi osebnimi avtomobili osvojila prekomorska tržišča. Sporazum, ki so ga njeni predstavniki pred kratkim sklenili s Tai-landijo, predstavlja znaten napredek v tej smeri. Gre za sporazum o izvozu kompletnih japonskih osebnih avtomobilov v to deželo. Japonski proizvajalci pošiljajo svoje avtomobile na ogled v domala vse dežele Jugovzhodne Azije, na Srednji ter Bližnji Vzhod, pa tudi v Srednjo in Južno Ameriko. i PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 18. maja 1&56 USPELA ENOTNA STAVKA TEKSTILNIH DELAVK V tJ()U(H)Hl IM ROIMKAH DILODAIMEC SVOIEVOIIAIO lil ohralnviBiiB v nniltforslii predilnici Govori sindikalnih predstavnikov ■ Ugorčenje delavk zaradi nepotrebne prisotnosti velikega števila policajev - Stavka bo trajala do sobote Včeraj zjutraj se je pričela tridnevna stavka tekstilnih delavk v Podgori in v Ron-kah. Stavko so skupno proglasile vse tri sindikalne organizacije: CG,IL, CISL ;n UIL. Proglašena je bila po štiri ure za vsako izmeno. Jutranja , in dnevna izmena sta stavkali. Ko pa so hotele priti na delo tiste delavke, ki pričnejo z delom ob 14. uri, so vhodna vrata zaprli. Ravnateljstvo je v skladu v svojo grožnjo v sredo zaprlo tovarno. Vse kaže, da ne bo dovolilo vstopa v tovarno do sobote, ko bo zadnji dan stavke, Včeraj popoldne so se vse delavke zbrale na trgu pred tovarno, kjer so izražale svoje nezadovoljstvo zaradi ravnanja ravnateljstva, ki misli, da bo lahko delalo z delavkami po mili volji, misleč, da si ne bodo upale uveljaviti svoje volje. Policija je poslala na kraj izredno veliko število oseb skupno z vodilnimi ljudmi, da bi ščuvali red». V resnici so bile delavke disciplinirane, zaradi česar ne bi bilo treba prisotnosti policije. Na sindikalnih zborovanjih, na katerih, sta govorila predstavnika Delavske zbornice Fulvio Bergamas in Marija Seličeva ter predstavnik CISL Vodicer, so govorniki poudarjali veliko silo, ki jo tekstilne delavke predstavljajo, kadar se zavedajo svojih pravic in kadar te pravice zahtevajo enotno, kot se je pokazalo ravno v sedanjem trenutku. Fulvio Bergamas je dejal, da so delodajalci mislili, da si delavke ne bodo upale stavkati zaradi grožnje delodajalcev. Vendar je zavest, da je njihova borba pravična, močnejša od groženj delodajalcev; to je obenem jamstvo, da bo njihova borba uspešno zaklju. čena. Govornik je dalje prikazal upravičene razloge FlOT po izplačilu proizvodne nagrade v znesku 25.000 lir in mesečnem mezdnem povišku 3.000 lir. Toniella je edini industrialec iz tekstilne stroke v Italiji, ki uživa državno podporo za premostitev tekstilne krize, obenem pa je bil tudi deležen pomoči proste cone, in sicer pri nakupu strojev ter pogonskega goriva. Tudi Vodicer je poudaril važnost enotnosti v tej borbi podgorskih tekstilnih delavk. Stavkale so tudi delavke Toniellove tovarne v Ronkah. Za razliko od Podgore ravnateljstvo v Ronkah tovarne ni zaprlo. Uspeh stavke tekstilnih delavk moramo iskati tudi v dejstvu, da so pred njimi stavkali kovinarji tovarne SA-FOG, ki so svoje zahteve prav tako utemeljevali s koristmi, ki jih ima tovarna s prosto cono. Tudi delavci SAFOG so svoje zahteve uresničili z enotnostjo, ki zasluži vso pohvalo, saj je izpričala delavsko zavednost. ŠOLSKA PRIREDIIEV Goriški srednješolci pripravljajo kakor vsako leto svojo običajno šolsko prireditev, ki. bo v nedeljo 27. maja ob 20.30 na šolskem dvorišču v Ulici Croce. Ponovitev na praznik 31. maja ob isti uri. Srednješolci vabijo na to svojo prireditev vse ljubitelje slovenskih šol, da jim pokažejo, česa so se še naučili razen rednega šolskega znanja Vstop bo prost; zahvaljujejo se pa že vnaprej vsem tistim, ki bodo prostovoljno kaj darovali za revne dijake. -tHHi '‘•T"1 -«. iffigi -• s!S«l! i« --I::,:-::::* k ' V .J:; :5 - Julri se začne v Milanu 39. dirka «Giro d’ltalia» „Gira" se bo udeležilo 15 eRip s Včeraj se je prijavil tudi Copp KINO CORSO. 17.00: »Dober dan Miss Dove«, cinemascope, J. Johns. VERDI. 17.00: »Uranova mrzlica«, R. Basehart in P. Kirk CENTRALE. 17.00: «Alamo». v barvah, S. Haydn. VITTORIA. 17.00: «Ti si moja usoda«, v barvah, D. Day in F. Sinatra. MODERNO. 17.00: »Strelci Bengalije«. ODGOVOR NA INTERPELACIJO SOC ALISUČNEGA POSLANCA MARANGONIJA Italcementi bo 15. junija odpustila delavce v Cemurju Kam bodo šli delavci, ko bodo dogradili poslopje v Monseli * cah in pokopa išče v Kravarju? - Za emigracjo so prestari Kakor smo v našem listu že poročali, je «Italcementi» ukinila obratovanje tovarne cementa v Cemurju v šentle-nartski občini, zaradi katerega je več desetin delavcev izgubilo zaposlitev. Poslanec PSI Marangoni ie poslal s tem v zvezi ministru za delo in socialno skrbstvo interpelacijo, v kateri ga vprašuje, kakšne ukrepe namerava podvzeti, da prepreči odpustitev petdesetih delavcev, ki so delali v tovarni, katero je družba pred kratkim porušila. Minister odgovarja, da je »Italcementi« ukinila obratovanje v tovarni zaradi previsokih stroškov za pridobivanje surovine na kraju samem. Za zadevo se je zanima1 tudi pokrajinski urad za SESTANEK PREDSTAVNIKOV OBMEJNIH OBLASTI V SOLKANU Za dvolastnike najbrž nov blok pri Vrtojbici S tem bi bil precej razbremenjen blok pri Rdeči hiši V kratkem se bo sestala posebna tehnična komisija V sredo so se v Solkanu sestali italijanski in jugoslovanski predstavniki obmejnih ob lasti, med katerimi so bili dr. Andreassi, dr. de Julians, dr. Piciani in drugi načelniki na italijanskem obmejnem področju, z jugoslovanske strani pa so biii poleg dr. Lukmana načelnika obmejne službe, tudi dr. Lovše, dr. Span in drugi. Na sestanku so po’eg vprašanj tranzitnega prehoda, o katerem govori videmski sporazum, razpravljali tudi o obmejnih propustnicah, predvsem pa o možnosti potovanja po ozemlju, ki je vključeno v obmejni pas. Največ časa pa so predstavniki obmejne službe obeh držav posvetili novemu dvo-lastniškemu bloku, ki naj bi ga odprli pri Vrtojbici. O tem bloku, ki bi precej razbremenili mednarodni blok pri Rdeči hiši je bilo govora že lansko leto. Kot znano je promet skozi blok prve kategorije pri Rdeči hisi zelo visok, kljub novemu bloku na Pristavi, ki se ga lahko poslužujejo dvolastniki in imetniki propust-nic. Predvsem se skozi mednarodni blok vrši ves blagovni promet in je pri bloku vedno veliko tovornih avtomobilov, zaradi katerih je sploh ves promet zelo zapleten. Preden pa bo prišlo do odločitve o postavitvi novega dvolast-niškega bloka, ki bo zahteval tudi precej stroškov, se bo v kratkem sestala tehnična komisija, ki bo podrobno pregledala možnost ustanovitve novega bloka. delo. Minister je odgovoril, da bodo delavci, ki so sedaj zaposleni s podiranjem tovarne, v delovnem razmerju z Italcementi do 15. junija, ko bodo tovarno dokončno podrli. Po tem dnevu bodo 20 delavcev zaposlili v kraju Monselice pri podjetju Di Stefano, kjer bodo gradili neko poslopje, nadaljnjih 24 delavcev pa bodo zaposlili v delovnem centru, kateremu bo zaupana gradnja pokopališča v Kravarju. Urad za delo v Vidmu je namreč v tem smislu dal predlog, katerega pa bodo morale višje oblasti šele potrditi. Odgovor ministra za delo in socialno skrbstvo je torej povsem jasen in se glasi: nobene možnosti ni, da bi Italcementi tovarno ohranil pri življenju in s tem kot edino industrijsko podjetje v kraju zaposlilo delovno silo, ki bo v kratkem času brez dela in ki ne bo mogla niti emigri-rati, ker so povečini vsi delavci prestari za zaposlitev v inozemstvu. Ta primer uam pove, kako lahko industrijci po mili volji ravnajo z delavstvom, ne da bi upoštevali, da so kljub zasebni iniciativi vendarle podvrženi nekaterim družbenim zakonom in da ne morejo delati na svojo roko. kadar je nad tem tudi interes skupnosti. Ce bi demokristjanska oblast nekoliko bolj gledala na in-teiese prebivalstva, tedaj ne bi nikoli dovolila, da bi nekateri ljudje svojevoljno premeščali tovarne, delavce pa pustili v brezposelnosti Zaradi tega Benečani ne bodo glasovali za ljudi, katerih oblast v občinskih in pokrajinskih upravah ne bo dajala nobenega jamstva za spremembo sedanje politike, ampak bodo glasovali za posamezne kandidate, o katerih so prepričani, 'da so demokratični in da se bodo ozirali na potrebe ljudstva, in ki bodo obenem gledali, da se izvedejo pravice, ki jih imajo tamkajšnji prebivalci tudi v narodnem pogledu. MILANO, 17. — V soboto 19. t. m. bo v Milanu start udeležencev 39. kolesarske dirke po Italiji — «Girc dlta-lia«, ki bo trajala vključno s počitki do 10. junija. Te, poleg francoskega «Toura» največje dirke profesionalcev, se bo udeležilo 15 ek>p, od katerih 10 domačih in 5 inozemskih s skupno 105 dirkači. Med prijavljenimi letos ni slovitih imen. ki so dominirala na «Gi-rih« zadnjih let kot so Koblet, Kubler, Bobet, Van Steenber-gen, Robič itd. Namesto njih pa so se pojavila nova imena, ki danes gotovo še ne pomenijo toliko kot imena starih asov, od katerih pa so se mnoga že uveljavila na raznih manjših, a zato prav nič manj težkih in zahtevnih dirkah Naj omenimo od ItaMjanov le Montija, Fornaro, Nencinija Astruo. Grossa, Padovana, Co-letta, Ranuccija, Filippija, Mo-serja, Mauleja ter od starih Magnija, sigurnega zmagovalca dirke po Piemontu, ter Cop-pija, ki se je prijavil v zadnjem trenutku s svojo ekipa «Carpam - Coppi« ter Gaula. Clericija, Pobleta, Bahamon-tesa, Wagtmansa, Noltena Brankarta, Dotta in druge od inozemcev. Težko je med vsemi temi predvidevati zmagovalca. js vendarle se lahko kar največ pričakuje predvsem od Magnija in Fornare, pa Nencinija Moserja, Montija, Filippija. Coletta, Wagtmansa in še katerega. Značilnosti letošnje proge obetajo nervozno dirko, polno negotovosti in presenečenj. Začelo se bo že v Alessandrii s fftalno 32 km dolgo dirko za motorji na dirky'išču. Dan pozneje bo v Genovi nočna ekipna dirka, po treh dneh pa na dirkališču v San Marinu dirka štafet. V Lucci bo prva individualna dirka na kronometer, V Bologni pa individualna dirka- na kronometer na vzpetini.Ce k vsem tem značilnostim dodamo še vrhove Stelvio (2757 m), Co-stalunga (1750 m), Rolle (1970 m), BrCcoil (1616 m) in končno Bondone (1300 m) potem je jasno, da bo to ena od najbolj zanimivih »dirk po Italiji od 1. 19to dalje. Seznam ekip in posameznikov NI VEA - FUCHS Magni, Baroni, Martini, Piazza, Baffi, Boni, Zampini. LEO - CHLORODONT Nencini, Benedetti, Minardi, Pintarelli, Serena, X., X. ATALA Monti, Astrua, Fantini, Gros-so, Barozzi, Padovan, Coletto, LEGNANO Albani, Fabbri, Zucconelli, Ranucci, Grassi, Bartolozzi, Massocco. FREJUS Coletto, Messina, Rossello, Gervasoni, De Rossi, Bartali-ni, Fallarini. IGNIS - VARESE Filippi. De Santi, Chiarlone, Giacchero, Del Rio, Crippa, Martino. ARBOS - BIF Fornara. Ponzini, Pezzi, Giu-dici, Assirelli, Bertoglio, Fer-lenghi. TORPADO Moser, Maule, Zamboni, Zu-liani, DalFAgata, Gismondi, Petrei. BIANCHI Defilippis, Favero, Pettinati, Michelon, Carrea, X., X. CARPANO - COPPI Coppi, Cainero, Gaggero, Nascimbene, Scudellaro, Ne-gro, Guerrini. Mednarodna FAEMA - GUERRA Gaul (Luks.f, Clerici (Švica), Schaer (Švica), Graf (Švica), Ernzer (luks.), Kemp (Luks.), Hollenstein (Švica). Španija GIRARDENGO - ICEP Poblet, Botella, Bahamontes, Ruiz, Galdeano, Serra, Bover. Holandska ITALCOVER Wagtinans, Nolten, De Groot, Van de Brekel, Schoenmaker, Borgmans, Stolker. Belgija ELDORADO - ELVE Brankart, Janssens. Cou-vreur, Cerami, Sorgelos Schoubben, Van Dormael. FRANCIJA Dotto, Lauredi, Redolfi, Re-my, Coste, Bober, Vitetta. 105 tekmovalci, i s svojo ekipo prestopu dobil 25 milijonov lir, prav toliko pa tudi društvo »Austria«, ki bi Ocvvirka odstopilo. Vodstvo kluba «Au-stria« je že izreklo svoj pristanek na odstop Ocwirka in pozvalo zastopnika italijanskega moštva na Dunaj k pogajanjem. Tudi avstrijska nogometna zveza naj ne bi imela nič proti Ocwirkovi preselitvi, posebno še. ker je OcwirK že prekoračil 30. leto, po katerem je preselitev avstrijskih nogometašev v tujino dovoljena. Ocwirk v Italijo? DUNAJ, 17. — List «We!t-presse« je objavil senzacionalno vest, da je kapetan avstrijske državne nogometne reprezentance Ocwirk sklenil sprejeti ponudbo za angažma. ki mu ga je postavilo neko južnoitalijansko ligaško moštvo. Ocwirk naj bi pr. I*. maj: 20. maj; 20. maj: 21. maj: 22. maj: 23. maj: 23. maj: 24. maj: 23. maj: 26 maj: 27 maj: 20. maj: 29. maj: 30. maj: 31. maj: 1. Junij: 2. junij: 3. junij: 4. junij. 3. junij: 6. junij. 7. junij: 5. junij: 9. junij- 10. junij: ETAPE MILANO - ALESSANDRIA ALESSANDRIA - GENOVA V krogu okoli LIDO D ALBARO GENOVA - SALICE TERME VOGHERA - MANTOVA MANTOVA - RIMINI V krogu okoli SAN MARINO RIMINI - PESCARA PESCARA CAMPOBASSO CAMPOBASSO - SALERNO SALERNO - FRASCATI ROMA - GROSSE!O GROSSETO - LIVORNO Počitek v Livornu LIVORNO LUCCA (kronom. posam.) LUCCA - BOLOGNA BOLOGNA - SAN LUCA (vzpetina, kronometer posamezniki) BOLOGNA - RAPALLO RAPALLO - LECCO LECCO - SONDRIO Počitek v Sondriu SONDRIO MERANO MERANO TRENTO BONDONE TRENTO - SAN PELLEGRINO SAN PELLEGHINO - MILANO 210 km 96 km 12 km 132 km 198 km 228 km 13 km 245 km 205 km 152 km 283 km 195 km 230 km 54,4 km 168 km 2,6 km 275 km 278 km 98 km 162 km 242 km 191 km 113 km SKUPNO 3803 km Tenis v Parizu PARIZ, 17. — V drugem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Parizu sta Italijana Merlo in Pietrangeli premagala svoja nasprotnika A-meričana Dorfmana in Francoza Deniaua. Prvi je odpravil svojega nasprotnika s 6:0, 6:3, 6:2, drugi pa s 6:2, 6:0, 6:1. Tretji Italijan Sirola jc-izgubil proti Švedu Davidso-nu s 6:3, 6:4, 7:5. Davisov pokal v evropski coni (po 2. kolu) Do 15. maja Do 5. junija Do 19. junija Do 24. julii3 CSR ___________ Pakistan Danska CSR 5:0 Danska 4:1 Italija , . . Finska , i Irska , . i Luksemburg Švica....... Nemčija . . Irska 4:1 Francija . . Švica 3:2 Monaco ... I 5panija 3;2 Španija , . | Belgija . . .. Norveška . . 1 Norv< 4;1 Izrael . . . . | Švedska . .. Jugoslavija .1 jUgosl. 4:1 Egipt | Vel. Britanija Turčija 1 -Joland. 5:0 Holandska . .| Cile .... [talija 5:0 Nemčija 4:1 Francija 3:0 Belgija 4:1 Švedska 5:0 V. Britan. 5:0 Cile 5:0 Se o dirki karšava-Berlin-Praga boks Velika kolesarska dirka amaterjev Varšava-Berlin-Praga je končana. Čeprav smo že objavili končni vrstni red posameznikov in ekip, so vendar zanimive še nekatere naknadne ugotovitve o tej, doslej največji amaterski kolesarski dirki. Zaradi ostre konkurence in težkih cest je bilo tekmovanje zelo naporno in zasluži zmagovalec Poljak Krolak največje priznanje. Imel je največ moči, največ sreče — tudi ^ta je bila potrebna — in znal je voziti taktično. Skoro bi se ponovil primer iz leta 1952, ko je zmagal Anglež Steel, ki ni prišel niti v eni etapi prvi na cilj. Krolak je zmagal le enkrat: v osmi etapi od Leipziga do Karl Marx Stadta, ko je po petih urah vožnje prvi prevozil 187 km, osvojil rumeno majico in jo obdržal do konca sprinta v Pragi. POTEK DIRKE Spočetka so stvari povsem drugače kazale. V prvih etapah so Italijani presenetili s tako sijajno vožnjo, da so bili skoraj vsi prepričani v njihov uspeh, tako pri posameznikih kot pri skupinski vožnji. Toda njihovo zmagoslavje je bilo zelo kratko. Potem ko je Bruni osvojil dvakrat prvo mesto v prvih treh etapah in ko je Cesta-ri izgubil rumeno majico v peti etapi, je začelo iti navzdol. Bruni je odstopil v šesti etapi — na polovici poti — Cestarija pa je spremljala dan za dnem smola. V deveti etapi je bil že skoraj spet pred zmago. Le kilometer pred ciljem pa je padel, pretrgal verigo in prepustil mesta bolj srečnima Nizozemcu Van Et Hoju in Francozu lnguelu. To ga je tako potrlo, da si kasneje ni mogel več opomoči, pa tudi italijansko moštvo se ni uspelo preveč visoko u-vrstiti — šele na deseto mesto med 22 moštvi. Niso pn bili samo Italijani nesrečni in prezgodaj o-pevani. Zmagovalci etap so sploh slabo nadaljevali. Nekateri niso imeli sreče, drugi so popustili zaradi prevelikih naporov- To je kaj razumljivo, saj je bila povprečna hitrost na prvih petih etapah stalno okrog 40 km, kar je precej tudi za dirke poklicnih kolesarjev-Resda so bile te etape rav- ninske in da so se težave z vzponi začele pravzaprav šele v etapi Karl Marx Stadt-Karlovi Vary, ko so kolesarji prekoračili češkoslovaško mejo. Tudi lanski zmagovalec Nemec Schur je zablestel le v začetku. Zmagal je v drugi in četrti etapi, oblekel v eni etapi tudi rumeno majico, kasneje pa izginil s spiska najboljših. Le Kolumb jet (SZ) in Dumi-trescu (Romunija), ki sta se odlikovala že v prvih etapah in osvojila vsak po eno prvo mesto, nosila rumeno majico, sta vzdržala do konca; Dumitrescu je zasedel drugo, Kolumbjet pa tretje mesto. Nihče ni popuščal zlepa■ Do šeste etape so odstopili le trije tekmovalci. Pozneje so utrujenost, poškodbe in druge težave prevladovale, tako da je do konca odstopilo 38 kolesarjev, še vseeno pa so prispeli rut cilj 103, kar je za tako naporno dirko zelo veliko. KAJ SO DOSEGLI JUGOSLOVANI Od Jugoslovanov ni bilo preveč pričakovati. S takimi nameni in željami so že odhajali v Varšavo in s takimi se tudi vračajo. Uvrstitev v prvi polovici je u-spela le Petroviču (37), Vuk-sanu (52) in Jugu (55). Volčič in Varga sta odstopila v deveti etapi pred Karlovimi Varg. Varga je bil dotlej najboljši jugoslovanski kolesar, nekje na 30. mestu. Prejšnjega dne je imel neverjetno smolo. Namesto da bi privozil na cilj med vodečimi, je moral zadnje kilometre prepešačiti s praznim kolesom in je tako izgubil precej dragocenih sekund. S svojim odstopom je precej oškodoval jugoslovansko moštvo, ki pa je s svojo u-vrstitvijo tik za Italijo kljub temu doseglo večji uspeh kot se je pričakovalo. Za Jusposlavijo so se namreč plasirale še: 12. Francija, 13. Finska, 14. Zah. Nemčija, 15. Madžarska, 10. ekipa Poljakov iz Francije, 17. Finska 11., 18. Švica, 19. Avstrija, 20. Norveška, 21- Albanija, 22. Egipt. VZHOD ZAHOD Če primerjamo rezultate kolesarjev vzhodnih držav s tistimi, ki so prišli z veliko tradicijo z zahoda, vidimo, da se je ta dvoboj končal s popolnim porazom Italijanov. Francozov in ostalih, ki sodijo med najboljše kolesarje na svetu. Čast so rešili le Belgijci, ki so se u-vrstili na tretje mesto, medtem -ko je pri posameznikih Italijan Cestari šele osmi. To je kolikor toliko razumljivo, saj so na zahodu kolesarji le toliko časa amaterji, dokler niso dovolj dobri za prestop med poklicne kolesarje. To pa je bila amaterska dirka in je zanimivo, da ni bil dovoljen nastop Avstrijcu Schneiderju samo zato, ker je že enkrat vozil na eTour de France#. Zanimanje gledalcev za dirko je bilo ogromno. Po vseh stadionih v mestih, kjer so bili etapni cilji, so bili prostori razprodani. Se več pa je bilo gledalcev ob progi. Na poti od Lodža do Stalingorodc so ocenili, da je gledalo dirko kar pol milijona gledalcev. Na vmesnih postajah so prirejali tudi druge športne prireditve kot nogometne tekme, atletske mitinge, rugbg in podobno, tako da je bila v tem dirka podobna tekmovanjem profesionalnih kolesarjev, kjer spremlja dirkače prava karavana spremljevalcev, ki skr be za propagando, organizacijo in vse, kar je potrebno kolesarjem. Radio Varšava je organiziral posebno športno stavo,- uganiti je bilo treba moštvenega zmagovalca in iz katerega moštva bo zmagovalec med ■samezniki. Robinson Ols°n v noči NEW VORK, 17. b„ v med petkom in soboto ^ Los Angelesu boksars t f boj med Rayom «SuSa qjs0. Robinsonom in Carlom ^ nom, veljaven za nas*° ■, jca-tovnega prvaka v sre n ‘ ~ la na- tegoriji. Kot znano, Je slov odvzel Robinson ^j. nu 9. decembra lan^ V « v cagu, ko ga je Pr*™*wpi. drugi rundi s knock- ^ Jutrišnje srečanje bo * trto med obema boK- ^son V vseh prejšnjih je u zmagal, enkrat po t°c dvakrat s knock-outom. ^ Robinsona, ki je v svoj ^ sedanji karieri f*ose®e^noc',!' zmag. od katerih 88 s ^ outom. u: le 4 poraze, trajo za favorita s 7- • ^30- je doslej zmagal ® rgje( krat s knock-outom) P pa je bil 8-krat. ^ Vsak od obeh bok^ar' ^ n\ d o- dobil 30 odstot. i*1'18*11, Q prt" odstot,. od televizije, kl našala dvoboj. Partizan-Koeln 4:2^ BEOGRAD, 17. pred je bila v Beogradu ^ 10.000 gledalci medna10 rjjz8-gometna tekma mec( . se ie nom in «Koelnom», ** (0;1) končala z rezultatom 'jgsegli' za Partizana. Gole so yaj0k Schaefer v 6. n'inUtlg3 m1' v 60., Mihajlovič v gcMe' nuti iz enajstmetrovke> j(j- fei v 68., Valok v 71-loperovič v 87. mm ^, Tekma je bila sam° vjjjnj r.jih 30 minutah na prel mednarodnega sreč ,a'0ča^' pa so se gledalci ”gome*' saj so gledali slab n jn »8’ brez sleherne P°*ez?.a cije, ki bi jih navdusu • oagovorni oreal"*n STANISLAV REN _ t,il Tiska Tiskarski zavod * NOGOMET FIRENZE, 17. — Nogomet- • na tekma A lige med Napoli-jem in Lanerossijem. ki bi morala biti po odločitvi FIGC v Firencah, bo verjetno v Arezzu, ker bodo istega dne na stadionu v Firencah lahko-i atletske tekme. KINO ŠK liliji 18 t. ***’ predvaja danes « • ob 18- ,,rl.im. VVarner Bros Otok na nebu OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOO00000000000000000000000000000000000000000000700 aOCSOOOO(J(JOOOOOOOOOOo0' Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 77. = Četrto poglavje« Alamut: privid, spočetje, rojstvo in usoda Zmaja Tega nisem vedel, da ne morem utelesiti drugače kakor v veliki zgodovinski prispodobi. Z «Don LorenzonU sem bil napravil prvi poizkus, zdrkniti v zgodovino po snov in jo potegniti s seboj na beli dan, v sodobnost. Zdaj sem trepetal in se tresel pred nalogo, ki sem jo imel pred seboj in ki mi je bila po tako čudnih, naravnost fantastičnih okoliščinah naložena. Kako naj jo izvršim, nisem imel nobenega jasnega pojma. Samo neizprosna volja je bila, da »svojo snov» realiziram. Kajti rok, ki sem si ga bil zastavil, je potekal: jeseni 1936 je minilo devet in pol let, ko je bil Alamut »spočet«. Pravzaprav mi je bilo vse to, ko sem se končno pripravljal na realizacijo načrta, dokaj nejasno. Saj še takrat nisem točno vedel, ali naj napišem snov v dramatski ali samoizpovedni obliki in sicer tako, da bi se protagonisti zapored in tudi istočasno izpovedovali. Niti se takrat še nisem spomnil na prvo bliskovico ali prvi preblisk snovi, ki me je spreletel kot otroka pod Razklanim hribom. Takrat ko še v sanjah nisem mislil, da bom kdaj pisatelj. Medtem sem si bil nagrmadil lep kup zgodovinskih, filozofskih, islamsko verskih izpiskov in imel sem precej beležk in opažanj, Z urednikom Modre ptice, ki sem ga seznanil na splosno s svojo namero, da bom pisal »roman«, sva se dogovorila, da bom prejemal mesečno skromen predujem na svoje delo. Ko sem tako taval obtežen s snovjo, ki sem Jo moral «roditi>, kakor izgubljen po Ljubljani, se nekega dne ustavi pred menoj težko motorno kolo. Z njega stopi moj primorski znanec, vesel fant s pšenično zlatimi lasmi in vijolično plavimi očmi in me smeje pozdravi; »Kaj tako zamišljen, doktor?« »Iščem, kje bi odložil neko breme, ki me teži. Rad bi v miru napisal neki večji tekst.« «Kakor nalašč. Sedi za mano na motor in te popeljem v Kamnik. Tam je mir in neki tvoj sošolec in moj prijatelj.« Sedel sem prijatelju na motor in ko me popeljal v Kamnik in sva obiskala najinega znanca, sem se takoj odločil. Sošolec se je pobrigal za sobico, peljal sem se nazaj v Ljubljano, pobral v en kovček svojo borno garderobo in zapiske, v drugega zalogo knjig in se preselil v Kamnik. Glede prijatelja, ki me je vzel na motor in popeljal v Kamnik, sem se spomnil neke okoliščine, ki se mi je zdaj zazdela če že ne fantastična, pa vsaj zelo nenavadna Imam jo sicer v svojih zapiskih. Bil je ta prijatelj eden od tistih gorečih «primorstvujuščih», ki so tvegali vse, da bi prišlo do osvoboditve primorskih bratov. Padel je tudi takoj na začetku okupacije. Ko sem prijatelju omenil, da Iščem kraj, kjer bi mogel napisati neki večji tekst (vsebine mu kajpada nisem zaupal), mi je rekel, da Ima zame snov za roman in da me bo spotoma seznanjal z njo. Tikala se je ta snov kajpada borbe naših zamejskih bratov. Zelo pazno sem ga poslušal in mu obljubil, da se bom, ko bom končal svoj opis, poglobil v snov in ga takrat zaprosil, da bi mi stvar podrobneje prikazal. Žal do tega ni prišlo, ker sem ga bil pozneje le parkrat mimogrede srečal. Sicer se mi je po prvih vtisih dozdevalo, da snov, čeprav dovolj tipična za dobo in čas, vendarle ne pada povsem v okvir mojega stvariteljskega prijema. Knjige, ki sem jih' vzel s seboj in pozneje pri svojih obiskih v Ljubljani postopoma dopolnjeval, sem si v glavnem izposodil iz dveh knjižnic: iz Licealke (sedaj univerzitetne knjižnice) m iz filozofskega seminarja. Razdelil sem jih v dve kategoriji; v take, ki bi mi neposredno sluzile pri oblikovanju alamutske snovi, in v take, ki bi me v svoji samoti duševno podprle. Tu so bila nekatera .temeljna dela iz perzijske, arabske in islamske zgodovine (in zemljepisa) kot na primer: Spiegel: Eranische Altertumskunde (lransko-perzijsko starinoslovje), Weil: Geschichte der Araber (Zgodovina Arabcev) Michaud: Histoire des Croisades (Zgodovina križarskih vojn) itd. Potem cel kup raznih prevodov iz arabske in perzijske poezije, francoski, nemški in pozneje še hrvaški prevod Korana. Grški predsokratiki (filozofi); Platon; Diogenes Laertius (življenjepisi, anekdote, nauki grških filozofov). Itd. itd. Za svojo intimno tolažbo pa; ves Spinoza z «Etiko» in zlasti z nad vse globoko in zanimivo korespondenco. Temeljna Descartesova dela. Kant: Kritika čistega razuma. La Mettrie: Človek - stroj, Biblija. Od evropskih pisateljev in pesnikov nobenega, celo «Fausta» ne. Nič Freuda ali Nietzscheja. Sploh ničesar sodobnega ali iz bližnje preteklosti. Zgodovinsko snov sem imel v glavnem v glavi. Koran tudi, razmerja verskih sekt islama in njihove nauke sem poznal približno tako, da bi imel izglede na uspeh pri »Odnehaj ali podvoji«. Svoje izpiske in beležke sem si čez dan razporedil po pisalni mizi, po postelji ali kjerkoli. Vedel sem za vsak spisek in za vsako beležko, kje je in če sem samo vanjo pogledal ali se jih dotaknil, mi jih ni bilo treba prečita ti. Prav tako sem si razporedil temeljne knjige s stotinami že prej pripravljenih listkov med stranmi. V prvi dobi svojega pisateljevanja, preden sem odpotoval 00° ,dfl° jeseni 1933. v Beograd, sem pisal svoje produkte g0st° j v kavarni, pri čemer me niso motili niti P°?ovor0ltt P*5,« niti glasne debate, niti hrupna godba. Včasih s' yat tudi lahkn nri nnl nn vocoHan« w>ir»i an S6 F .... in sobica, v kateri sem stanoval, je^ bila tako dm da spm 1n»i.a -_____________ T,:, r»a se ne*.. pp tudi lahko pri polno zasedeni mizi, kjer so se V ^ okrog mene lahko pogovarjali. Res je; dčma nis ,A in sobica, v kateri sem stanoval, je bila tal da sem hodil vanjo lahko samo spat. Bil je pa razlog, ki sem se ga instinktivno in na pol ‘"^(>iuje pisanju sem imel nekakšen moten občutek, da a distr„. organizem kot nekakšen akumulator, kondenzator ,r^ jnč^ butor psihičnih ali bioloških energij, ki so izhajal -žice. Zlasti sem bil to opazil ob nekih volitvah v -e pii j čim bolj so se ljudje okrog mene razburjali, teio 'začude„o teklo pero in tem zbraneje sem pisal (v veliko z ja®1 mojih znancev). Toda v lokal sem prišel vselej v glavi izdelano snovjo. tajco ' j V Beogradu sem potem ta način pisanja Prjfvlu pa !*!. stinktivno opustil. Poskušal sem bil pisati v 1°* -]ti ni šlo od rok. Doma, v sobici, sem bil zbran: _tuj je D . na publika v lokalu me je motila. Moje občin ^ v glavnem v Ljubljani in Sloveniji in naenkr gobic* . pri pisanju začutil, da ml je ostal tudi doma, ^ tak Beogradu, stik s tem občinstvom. Vendar sem s g tega le motno zavedal. ,]Va> ki V Kamniku sem moral kajpada še zaradi §*^isiiti sv obsegalo poleg zapiskov od 80 do 100 knjig- 11 notc‘^el na delo doma. Tu sem imel «snov«, nekaj se -L ge zl? pe njej že zibati, toda imel sem občutek, kot da h vidcev- pod Himalajo, sicer za silo opremljen a nisem e na ^ vedel poti, kako bi preplezal na vrh. Začela o celo ^ nost nečloveška borba s snovjo. (O tej P° o0 r>je^%iia pisanju Alamuta in o prvih reakcijah javnosti P ^ J^tJ0 izidu sem podrobno in vestno poročal dami, k ^po* ze ves čas v duhu ob strani v Beogradu). Izločil s . trt gCii osnutek za osnutkom. Dramatsko obliko serP gen1 P1 prej, samoizpovedno obliko protagonistov po neizprosne borbe. sied*1 (Nadaljeval6