•1 PROBANKA PE KRANJ - tel.: 064/380-160 Kranj, koroška 2, (Stara pošta) Gorenjska y Banka lianktt posluhom UGODNA POSOJILA za jesenske nakupe Coming center Kranj, Bleiweisova 14, tel: 064 212-274 MENJALNICE Kranj, jeienice, Radovljica, Triič ie! .360-260 (KMEM^oMEIIGLAS GORENJSKA 1800 2000 t«to Lil - ISSN 0352 - 6666 - št. 97 - CENA HO SIT (10 HRK) Kranj, torek, 7. decembra 1999 Spet "teater" okoli kranjskega teatra Ne želimo si težav z gledališčem, najmanj pa v Prešernovem letu 2000 Tako meni župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj, potem ko smo ga povprašali o zadnjih "živahnostih", ki jih je bilo zaznati okoli Prešernovega gledališča. Za razburjenje so pravzaprav poskrbeli svetniki kranjskega mestnega sveta, ko so sklepali - v enem letu kar štirikrat - o ravnateljski funkciji v Prešernovem gledališču. STRAN 3 Gorenjska tega stoletja Brdo pri Kranju - Dvorana Hotela Kokra je bila minuli četrtek ob predstavitvi letopisa Gorenjska 1900 - 2000 nabito polna. Prišla je večina od okoli sto avtorjev, ki so prispevali tekste za ta veliki knjižni projekt Gorenjskega muzeja Kranj in Gorenjskega glasa, pa tudi več županov gorenjskih občin in predstavnikov političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. • L.M., loto: Tina Doki Cerkev sv. Kancijana kliče po temeljiti prenovi Se kranjska cerkev podira? Obnovitvena dela, ki so se začela oktobra, sproti odkrivajo dotrajanost cerkve, ki jo je že močno načel zob časa. M ranj, 6. decembra - Kranjski dekan Stanislav Zidar en Lavrič, ki je zadolžena /a nadzor, pri ogledu poškodb c«rkvi sv. Kancijana. Severna in južna stena cerkvene lad-Se vse bolj razpirata, to pa so opazili že pred približno pet-aJstimi leti. Starost zgradbe je pustila sledove tudi na s*rešni konstrukciji, saj so ležišča ostrešja že popolnoma ^gnita. To pa bi lahko povzročilo zrušitev strehe v notranjost stavbe. Zato so kot najnujnejše najprej do nadaljnjega aPfli cerkev in z notranjimi opornimi zidovi preprečili nje-0 zrušitev, oziroma zavarovali okolico in predvsem ljudi. S e|n bo nepričakovano prišlo do razširitve nujnega obsega j ' saj je v najkrajšem možnem času potrebno začeti z in-erventnimi deli. • Besedilo: P. B., foto: T. D. Minister dr. Marinček v Kranju V treh letih naj bi zrasel stolpič ^'ada naj bi za gradnjo stolpiča za podiplomske študente in gostujoče profesorje Fakulteti za organiza-c,jske vede Kranj namenila 150 milijonov tolarjev, je °t> petkovem obisku v Kranju zagotovil minister za znanost in tehnologijo prof. dr. Lojze Marinček. POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Miklavž razveseljeval z darili Vodice, 6. decembra - Na saneh, kočijah, z avtomobilom in celo z letalom je Miklavž v nedeljo po Gorenjskem v spremstvu angelov in hudob razveseljeval otroke. V Vodice, pred občino, je Miklavž v nedeljo popoldne prišel kar z letalom. Doskočil je s padalom in potem v spremstvu angelov, hudob, konjenikov na kočiji obiskal številne najmlajše, ki so ga pričakali pred občino. Po igrici, ki so jo pripravili člani Prosvetnega društva v dvorani v Vodicah, pa je obdaril najmlajše, potem pa se je zvečer podal po domovih v občini. • A. Ž. Lovci imajo novega predsednika Kranj, 6. decembra - Konec tedna je bil v Kranju na Gorenjskem sejmu izredni občni zbor Lovske zveze Slovenije. Na njem so delegati iz 17 območnih lovskih zvez, ki imajo 22 tisoč članov, izvolili novega predsednika slovenske lovske organizacije. Jože Stric je namreč še pred koncem mandata, za katerega je bil izvoljen, odstopil. Za novega predsednika je bil izvoljen dosedanji podpredsednik mag. Stane Kranjc, ki je dobil 61 glasov, njegov protikandidat Franc Golja pa je dobil 52 glasov. • A. Ž. lučarska regija Dobrač in Tromeja! d"T» do 24 decembra 1999 Tn otrok brezplačno! Smučarske karte s popustom pri: Skipass Travci Kranjska Gora, v poslovalnicah v Kranjski gori v Hotelu Komik, tet.: 0| 879100 in na avtocesti nrecl Kar predorom v stavbi Petrof, tel.; J Internet: http://pmax.j; Libe|;is)/sk Z veljavno smuCarsko karto dobite Sftih po* 'pusta v toplicah „Frtcbnisrhentte Wartnbad'4 Beljak m „Kristallbad" v Bad BJcibeiSM. Informacije o snegu: 00^4255-25 "So 19 5115 STRAN 5 9770352666018 PO SLOVENIJI ureja: Jože RoSojek SLOVENCI PO SVETU Praznik Slovencev na Hrvaškem Jubilej Slovenskega doma Društvo Slovenski dom iz Zagreba je najstarejše društvo Slovencev po svetu. Pretekli teden so proslavili 70-letnico delovanja. Zagreb, 7. decembra - Na Hrvaško, še posebej pa v Zagreb, je prišlo zaradi najrazličnejših razlogov (delo, študij, ženitev) veliko Slovencev. Zagrebu so pravili "drugo največje slovensko mesto". Leta 1929 so slovenski intelektualci v Zagrebu ustanovili Narodno knjižnico in čitalnico, ki je bila predhodnica sedanjega slovenskega društva Slovenski dom. Z razpadom Jugoslavije so Slovenci na Hrvaškem postali narodna manjšina. Njihov položaj se je povsem spremenil. Slovenski dom deluje naprej, položaj Slovencev pa je odvisen tudi od odnosov med Slovenijo in Hrvaško. Slovenska manjšina je bila do nekaj let nazaj med tistimi manjšinami, ki so bile posebej omenjene v Ustavi, potem pa je bila iz nje črtana. Slovenski dom je konec preteklega tedna proslavil 70. obletnico delovanja. Prireditev je bila na visoki ravni, žal pa ni potekalo vse po načrtih. Pokroviteljstvo nad jubilejem je prevzel hrvaški Sabor in njegov predsednik Pavlctič, ki sedaj nadomešča tudi predsednika Tudjmana. Pavlctič in predsednik slovenskega državnega zbora Janez Podobnik naj bi se udeležila proslave. Ker je Podobnik udeležbo na zboru odpovedal, tudi Pavletič ni prišel. V vodo je padla izjemna priložnost, da bi se v prazničnem razpoloženju srečala dva pomembna politika. V Zagrebu (zaradi bolezni) tudi ni bilo državne sekretarske za Slovence po svetu Mihaele Logar. Zagrebški Slovenci so spoznali, da Ljubljana nima vedno dovolj izostrenega čuta za Slovence po svetu, sodelovanje med Slovenskim domom in slovenskim veleposlaništvom v Zagrebu pa je zelo dobro. • J. K. Bloudkova plaketa v Celovec Ljubljana, 7. decembra - Slovenska športna zveza iz Celovca, kije krovna organizacija vseh slovenskih športnih društev na Koroškem in slavi letos 50. obletnico delovanja, je prejela Bloudkovo plaketo, eno najvišjih slovenskih odlikovanj za področje športa. Slovenska športna zveza je pomembno prispevala tudi h krepitvi slovenske narodne zavesti na Koroškem. Zveza je vpeta v športno sodelovanje sosednjih držav. Visoko odlikovanje so v imenu Športne zveze prejeli predsednik Marijan Velik, sedanji podpredsednik Danilo Prušnik in tajnik Ivan I ukan. Bloudkova priznanja so doslej na koroškem prejeli Športno društvo Zahomc, dr. Janko Wiegele, Lubo Urbajs, Danilo Prušnik in Franci Wiegele st. • J.K. Dobrih sto milijonov za Posočje Ljubljana, 7. decembra - Vlada je na četrtkovi seji znova odločala ludi o sredstvih za popotresno obnovo Posočja. Za obnovo 33 objektov v zasebni lasti je vlada odobrila dodatne 104 milijone tolarjev, upravičenci pa bodo lahko dobili še za 95,5 milijona tolarjev posojil. Za obnovo kinogledališča v Tolminu, ki je kulturni spomenik, je vlada odobrila 8,1 milijona tolarjev in za obnovo osnovne šole Soča v občini Bovec 34,2 milijona tolarjev državne pomoči. Doslej je vlada za popotresno obnovo objektov v zasebni lasti odobrila tri milijarde 689 milijonov tolarjev. • J.K. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si r KUPONZAMALI OGLAS D010 BESED1 - BREZPLAČNO - Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči meseci Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. Uporabite lahko tudi KUPON VI. - XII. 99 iz LETOPISA GORENJSKA 98/99. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVUEN VSAK PRVI TOREK V MESECU 1 Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor sprejema zakon o pokojninskem zavarovanju Za opozicijo je zakon zanič, za vlado pa dober Sprejemanje novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se bo nadaljevalo ta teden. Poslanci se morajo odločati še o okrog 70 dopolnilih. Ljubljana, 7. decembra - Predlog novega zakona je v tretji obravnavi. Ta teden naj bi bila razprava končana. Zakon bi lahko začel veljati 1. januarja prihodnje leto. Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Tone Rop je na začetku tretje obravnave dejal, da se z njo končuje triletno zahtevno delo. Za uspeh je štel usklajevanje s socialnimi partnerji o ključnih elementih reforme (odmera pokojnine, postopnost uvajanja novega zakona, dodatna zavarovanja ob davčnih olajšavah). Zakon ne posega v pridobljene pravice, kar je osnovno pravno in civilizacijsko pravilo. Na predlog zakona je bilo vloženih okrog 150 dopolnil. Za odločanje ta teden jih je ostalo še dobrih 70. Za opozicijo, zlasti za socialdemokrate in krščanske demokrate, je novi zakon zanič, saj po njihovem mnenju ne rešuje ključnih vprašanj reforme. Sprejemamo ga tudi prepozno. Zlasti jih motijo izjemne pokojnine. Njihova kritika ni uperjena zoper borce, niti zoper izobražene ljudi, ampak zoper tiste, ki so "zganjali revolucijo", kot je dejal poslanec SKD Vincencij Demšar. Med drugim je bila sprejeta lestvica odbitkov in pribitkov pri upokojevanju. Pri upokojitvi z 58 leti bo za vsak mesec do zahtevane starosti pokojnina manjša za 0,3 odstotka, če pa bodo Še leto do konca mandata Kako bodo izvoljeni novi poslanci, še ni znano. Ljubljana, 7. decembra - Poslanci državnega zbora so v soboto, 4. decembra, začeli zadnje, četrto leto svojega mandata. Začeli so ga namreč 4. decembra leta 1996, koje bil izvoljeno sedanje vodstvo državnega zbora s predsednikom Janezom Podobnikom na čelu. Kako bomo volili poslance v naslednjem mandatu in koliko jih bo (90 ali več), še ni znano. Na komisiji za volilni sistem in ustavne spremembe državnega zbora, ki jo vodi predsednik parlamenta Janez Podobnik, pomagala pa ji bo posebna skupina strokovnjakov, je več predlogov, od čistega dvokrožnega večinskega, za kar se zavzemajo socialdemokrati, kombiniranega, za katerega je Združena lista, in sedanjega, za kar se zavzema Slovenska nacionalna stranka. Slednja v pismu Janezu Podobniku poudarja, da v Sloveniji kot mladi državi še ni čas za spremembo volilnega sistema. zavarovanci ob upokojitvi sta-rejši od 63 oziroma 61 let, pase bo pokojnina povečevala ^ sečno za 0,3 odstotka. Precej razprave in tudi nje1 prekinitev sta povzročila dv" predloga socialnih in kršča*1; skih demokratov. KrščansK1 demokrati so predlagali, da ^ se za zakonca z več otro''1 zmanjšali prispevki za pokojni"' sko in invalidsko zavarovanji za 6 otrok in več pa naj prispevke odpisali. Državflj zbor o tem predlogu zara^ prekinitve seje ni glasoval-tem se bo odločal ta tedC1-Poslanci pa so zavrnili predli socialnih demokratov, da bi z* zakonca z več otroki ma™ plačeval tudi delodajalec. P0 mnenju parlamentne večine s^ olajšave za družine z več otroj" del družinske politike, za kar Je državni zbor že sprejel resd11 cijo o družinski politiki. • J. Košnji Reforma plačilnega prometa v Sloveniji Agencija za plačilni promet bo ukinjena Reforma plačilnega prometa bo končana leta 2002. Takrat bosta začeli delovati na novo Uprava Republike Slovenije za javna plačila in Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Ljubljana, 7. decembra - Na vprašanje, zakaj ho reforma plačilnega prometa končana šele leta 2002, saj je bila začeta že pred leti, sta predstavnika ministrstva za finance Igor Umek (generalni sekretar) in Stanko Štrajn (državni podsekretar) odgovorila, da je postopnost nujna. Plačilni promet je pomemben za delovanje države, zato kljub reorganizaciji pri njem ne sme prihajati do zastojev. Agencija Republike Slovenije za plačilni promet je po zakonu monopolna pri plačilnem prometu. Njene funkcije bodo postopoma prenesene na druge organe. Na poslovne banke bo treba skladno z načelom o prostem pretoku storitev prenesti nad 50.000 računov. Reforma plačilnega prometa ima tudi socialni element. V Agenciji za plačilni promet je zaposlenih okrog 1800 ljudi, ki bodo prerazporejeni v banke, v novi ustanovi, ki bosta prevzeli nekatere naloge Agencije in v finančno ministrstvo oziroma v Davčno upravo. Ker bo ostalo neizkoriščenih tudi nekaj prostorov, bodo ti dani v najem. Takšne rešitve po sedanjih izračunih ne bo mogoče najti za 300 do 400 ljudi. Agencija za plačilni promet je konec leta vodila 92.534 računov, od tega 66.241 žiro računov. Agencija je leta 1998 preštela 475,2 milijona bankovcev in dobrih 39 milijonov kovancev. Do leta 2002 bomo dobili dve novi ustanovi: Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve in Upravo Republike Slovenije za javna plačila. Tako predvideva predlog zakona o plačilnem prometu, ki ga je pretekli teden sprejela vlada. Agencija bo zbirala, prevzemala, vodila in pripravljala javnopravne podatke, vezane na register poslovnih subjektov. Prav tako bo zbirala, obdelovala in objavljala podatke iz letnih poročil kapitalskih in gospodarskih družb. Prevzela bo nekatere nadzorne funkcije, ki jih ima sedaj Agencija za plačilni promet. Uprs,Vj Republike Slovenije za javna plačila bo*! Agencije za plačilni promet prevZe nekatere zakladniške naloge. Vodila ho (C gister oseb javnega sektorja in sprejema plačilne instrukcije oseb javnega sektor)*1 Posredovala bo plačilne naloge izvajale^ plačilnega prometa. Sprejemala bo ifl*y£ macije od izvajalcev plačilnega prometa opravljenih plačilih in zagotavljala in'0 macije o odhodkih in prihodkih os^ javnega sektorja in o javnofinančn1 vplačilih in izplačilih iz proračun Republike Slovenije. Predlagani zakon obeta še druge nov(w*j Med drugim bo plačilni promet enosta nejši in preglednejši. Posamezni ude' j ženec plačilnega prometa bo lahko i'11 račun pri več bankah, vendar na vsa samo enega. Banka pa bo lahko zavrn' plačilo, ki ne bo imelo kritja. • J. Košnje Pobuda ministra Jožefa Školča Zmaga vseh za vse Prve demokratične volitve so bile zmaga vseh za vse in ne enih nad drugimi. Ljubljana, 7. decembra - Minister za kulturo Jožef Školč je predlagal vladi in koordinacijskemu odboru za izvedbo protokolarnih pravil, naj se deseto obletnico prvih demokratičnih volitev prihodnje leto obeleži kot enega najpomembnejših in ključnih dogodkov v kratki zgodovini slovenske države. S sodelovanjem vseh, ki so takrat prispevali k uspešnim volitvam, bo obeležitev praznik slovenskega naroda in vseh državljank in državljanov Republike Slovenije, je zapisal minister Školč. Prve volitve 8. aprila leta 1990 so bile prvi in odločilni korak pri osamosvajanju Slovenije. Poslanci so bili sposobni kljub pogosto hudo nasprotnim stališčem spoštovati mnenje drugače mislečih, podpreti osamosvojitev, sprejeti novo ustavo in se odločiti za upor zoper vojaško agresijo. Odgovornost za prihodnost Slovenije je bila skupna, demokracija pa je zaživela kot skupna vrednota. Zato je 8. april leta 1990, dan prvih demokratičnih volitev, zmaga vseh za vse in ne zmaga enih nad drugimi, je zapisal Jožef Školč. • J.K. STRANKARSKA NOVICA Socialdemokratska stranka Slovenije Minister Frlec naj odstopi Ljubljana, 6. decembra - Predsednik SDS Janez Janša je na ko*ni konferenci pretekli teden najostreje obsodil izjave slov6^ skega zunanjega ministra dr. Borisa Frleca ob njegovem neda nem obisku na Kitajskem, po katerih naj bi bilo vprašanje Tv*m in s tem povezano nespoštovanje človekovih pravic in temelj11 svoboščin, kitajska notranja zadeva. Na tak način prvi mož s venske diplomacija po mnenju SDS podpira teror, ki mu ni Pa ■ v zgodovini, še tako diplomatski govor pa ne sme podpr režima, ki preganja, zapira, muči, nasilno obračunava z dem°n tranti, onemogoča zdravniško pomoč, preganja in uničuje verSie voditelje in menihe. Samohvala, da uradni predstavniki Slovel niso sprejeli tibetanskega duhovnega voditelja Dalai LaA1 Nobelovega nagrajenca, ki si prizadeva za neodvisnost Tibeta, more biti v čast slovenski državi. Tako ravnanje ministra Fri^jjj ki je ravnal v nasprotju z osnovnimi načeli Ustanovne list^(, OZN, predstavlja po mnenju SDS v demokratičnih držav dovolj tehten razlog, da ponudi svoj odstop. • Š. Ž. GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ -—---- l redniška politika: neodvisni nestrankarski polilično-inlbrmativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavec / Odgovoru« urednici: Leopoldina Bogataj / Novinarji in nre*"*1, ^ Jelovčan. Igor Kavčič. Jok Košnjek. Lea Mencinger. Urša Pelernel, Stojan Saje. Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / lektoriranje: MlO* ^ / Fotografija: Tina Doki / Priprava za tisk: Media An Kranj | Tisk: DELO ■ TĆR. Tisk časopisov nn revij, d.d., Ljubljana / l rednistvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova I, Kranj, telefon: 064/223-111, teWax: 0W ^ E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon; 064/223444 • sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od). do 15. ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih-1* ^ trimesečni obračun • individualni naročniki (fizične osebe • občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračuni bja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM; Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa. / CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). Spet "teater" okoli kranjskega teatra Ne želimo si težav z gledališčem, najmanj pa v Prešernovem letu 2000 Tako meni župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj, potem ko smo ga povprašali o zadnjih "živahnostih", ki jih je bilo zaznati okoli Prešernovega gledališča. Za razburjenje so pravzaprav poskrbeli svetniki kranjskega mestnega sveta, ko so sklepali - v enem letu kar štirikrat - o ravnateljski funkciji v Prešernovem gledališču. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Prešernovo gledališče je za i ranj, hoteli ali ne, občutljiva °čka. Če dela dobro, če ljudje zadnje čase derejo v gledaoče, ga vsi hvalimo, ne le .0rria. pač pa se upravičeno j*hamo z uspehi še daleč izven plinskih meja tja do Borštni-£0vcga Maribora. Kadar pa gre N narobe ali pa se vsaj tako SP» potem Kranjčane zaskeli udi stara brazgotina, zaceljena rana, ki si jo je mesto (oziroma njegova "nekulturna birokracija", kot je v svoji knjigi PcGe med včeraj in jutri v letu 1993 označil dogodek iz leta 1957 dolgoletni umetniški vodja gledališča Matija Logar) zadalo z zdaj že zgodovinsko odmevno ukinitvijo (oziroma uradno imenovano "reorganizacijo") poklicnega teatra v poznih petdesetih letih. Tako kot ob vre- Mohor Bogataj Ne telimo si težav z gledališčem... Tako zagotavlja župan Mesnic občine Kranj Mohor Bogataj in razlaga: "Ni dvoma, da si tako sam kot tudi Mestna občina Kranj prizadevamo stvari v Prešernovem gledališču urediti kar najbolje. Pred kratkim je bilo na seji Mestnega sveta izdano soglasje k statutu Prešernovega gledališča, v njem pa so pogoji, kijih mora izpolnjevati ravnatelj. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je ugotovila, da je treba v skladu z novim statutom ponoviti tudi razpis za ravnatelja. Dotlej pa je mag. Kukavica imenovan za v. d. ravnatelja, ker je po mnenju komisije izpolnjeval veči-tj° zahtev, le delovnih izkušenj na gledališkem področju nima toli-|o, kot se zahteva. Kdaj bo novi razpis, se za zdaj še ne ve. To je v kratkem vse, kar zadeva razpis. Nobenih političnih igric ni v ozadju, le za izvajanje določb statuta in odloka gre. Gospod Kukavica Petletnih izkušenj nima, vendar pa želimo, da na tem mestu za s?daj ostane in zato ga je Mestni svet tudi imenoval za v. d. rav-nWelja." 4li se razpis ne ponavlja tudi zaradi napake? Tudi. Komisija, ki je prvič predlagala mag. Kukavico za ravna-Wa> je spregledala določilo v statutu, ki zahteva petletne izkušnje $8 vodilnih mestih, zato so o tem na komisiji še enkrat razpravlja-1 in predlagali potem Mestnemu svetu mag. Kukovico za vršilca *°lžnosti ravnatelja. Drži, da so ta argument spregledali, in prav Z(*to predlagajo ponovni razpis. Sam se seveda zavedam te neprijet-2? situacije, zaradi katere je, v to sem prepričan, tudi težko delati. to mesec se bova z mag. Kukovico na delovnem sestanku pogo-Vr'r>hi, kako najbolje izpeljati zadevo. Računani tudi na sodelovan-JePredsednika sveta Prešernovega gledališča Borisa Kristana." Tudi sieer kot župan pomagate gledališču? Brez dvoma. To seje še posebej pokazalo pri problemih denacio-nolizacije, skupaj smo obiskali tudi ministra za kulturo glede tega Pr°blema. Sicer pa gledališče dobro deluje, zalo ga tudi osebno Qnko samo podpiram in me ne skrbi, saj so doslej znali premaga-tl marsikatero težavo. Tudi glede vzdrževanja stavbe, za kar občina trenutno ne prispeva denarja. Bolj pa bi me skrbelo, če bi kolektiv Sedanje dvigovanje prahu vzel preveč dobesedno, slabo vzdušje pa fl1 dobra popotnica za uspešno delo. Mislim celo, da ni nobenih Osebnih vzrokov za kakšno malodušje. " mislite o tem, da bi gledališče zaposlilo še nove igralce? . Lahko, toda iz občinskega proračuna zato ne bo kaj več denar-Oa &re 2 lastnimi sredstvi in sredstvi donaforjev, zakaj pa ne "Čina ne omejuje rasti gledališča, omejuje le rast proračunskih St?dstev, treba pa je najti primemo ravnovesje. Denarja iz proraču-tudi v prihodnje ne bo dovolj za vse potrebe. Treba je tudi vedenj da kranjsko gledališče jinančno podpira le Mestna občina Kranj, ruRc občine, ki so po reorganizaciji postale samostojne, kot na pri-I er Naklo. Šenčur, Cerklje in druge, pa seveda nič. Pa ne velja tO * Za- gledališče, pač pa tudi sicer ne prispevajo za ilruga področja, * 2q knjižnice ne za gasilec. Pogajanja z novimi občinami se odo glede delitvene bilance v kratkem začela, upam, da bo že pri- ^^hje leto po dogovoru za marsikatero področje že lažje." menskih spremembah boleče zacuka revmatikom po kosteh, tako se v gledaliških krogih še zdaj v devetdesetih vzbudi bojazen, ali niso morda nedavne razprave na občinskem svetu in obeti o zmanjševanju proračunskega denarja v prihodnje tudi napoved slabših časov za gledališče. Občutek je najbrž kar pravi, če ga merimo po nenehnem zmanjševanju deleža iz občinske proračunske vreče; ukinitev teatra pa bi bila dandanes najbrž nekaj tako bogokletnega, kot če bi iz kdove kakšnih razlogov Prešernov spomenik iz središča mesta prestavili na sotočje Kokre in Save ali še kam drugam. Dvigovanje prahu -zaradi uspehov? Kaj se pravzaprav dogaja, da se okoli Prešernovega gledališča komaj po enem letu in treh mesecih, odkar je bil v tej kulturni ustanovi za ravnatelja imenovan mag. Tomaž Kukovica, dviguje prah? Je mar gledališka dvorana prazna, ali igralci odhajajo, je v gledališki blagajni izguba, se sponzorji, brez katerih kulturne ustanove v današnjem času lažje preživijo, na daleč izogibajo gledališču? Ne eno ne drugo niti tretje. Tako je prepričan sedanji v.d. ravnatelja mag. Kukovica, ki se samo čudi, da dobro delo lahko nenadoma ne vzbudi pohval, priznanj ali nagrad, pač pa zgolj nekakšen hladen tuš. "Naj ne zveni neskromno, toda v petnajstih mesecih, odkar sem bil imenovan, je gledališče lahko uspešno rešilo kup prejšnjih dolgo časa odprtih vprašanj. Gledališče ni imelo urejenih pravnih aktov in s tem tudi pravnega statusa, igralska ekipa je bila premajhna, umetniški nivo se je nižal, vpis abonentov se je manjšal, organizacija dela ni bila najboljša. Za povrh še ni bil zaključen denacionalizacijski postopek, zaradi katerega ni bilo mogoče investirati v stavbo. To slednje je še bolj strašljivo, če vemo, da je bila zadnja posodobitev gledališke stavbe opravljena pred dvajsetimi leti," pravi mag. Kukovica, ki je na razpisu za vodenje gledališča pred poldrugim letom konkuriral z ambicioznim delovnim programom, v katerem je bilo med drugim navedeno povečanje števila zaposlenih igralcev, povečanje konkurenčnosti gledališča, povezovanje z marketingom in živahnejši odnosi z Tomaž Kukovica javnostjo, pa še zmanjšanje stroškov in seveda obnova in posodobitev stavbe. Takšnemu programu je seveda veljalo samo zaploskati, razumeli in podprli pa so ga tudi zaposleni, ki jih razumljivo preveva želja, da "delajo" dober teater. To se je v bistvu začelo tudi uresničevati. Če je namreč gledališče ustanova, ki se delno financira iz proračuna, mora široko odpirati svoja vrata. Skoznje pa gledalci ne prihajajo, če jih gledališka ponudba ne privlači. "Mislim, da so se po kadrovskih dopolnitvah predvsem v igralski skupini in ob reorganizaciji dela hitro začeli kazati rezultati. Po zmanjšanju števila abonentov v prejšnji sezoni s 1682 na 1220, so se stvari že ob zaključku sezone 1998/99 začele obračati na bolje. Novo vodstvo se pravzaprav predstavlja šele z letošnjo sezono 1999/2000. Samo veseli smo lahko, da se je način, s katerim smo okrepili stike z javnostjo, pokazal kot uspešen, v abonmaje je to takoj prineslo novih 400 stalnih obiskovalcev, kar 1538 jih je skupaj," zatrjuje ravnatelj. Gledališče trka na vrata Ljubljane Med abonenti letošnje gledališke sezone v Prešernovem gledališču je tudi 200 Ljubljančanov. Če je bilo še pred leti iluzorno govoriti o kakšni konkurenčnosti kranjskega gledališča ostalim slovenskim, še posebno tistim nacionalnega pomena, pa zdaj teater že veselo pomaha s številom nekranjskih abonentov, ki naj bi bilo v prihodnje, tako vsaj upajo, še malo večje. "Da ne govorim, kako so naše predstave po pravilu vedno razprodane. Za igralski ansambel in sploh vse v gledališču je to vsekakor fantastičen občutek. Za večji obisk smo se seveda tudi zelo potrudili. Šolam, pa ne le kranjskim, smo ponudili tudi šolski abonma, kot ga je gledališče v preteklosti, pred kakimi d*>nctimi leti že imelo. Odziv je bil dober, zdaj imamo kar tri šolske abonmaje z okoli 3000 abonenti, ki seveda vstopnico plačujejo po subvencionirani polovični ceni," je zadovoljen ravnatelj. Ne skriva pa tudi zadovoljstva, da si je gledališče lahko povečalo dohodek tudi ob sodelovanju z najrazličnejšimi sponzorji; pravzaprav je bil odziv podjetij kar presenetljiv, po drugi strani pa razumljiv, da želijo na ta način vlagati denar v razvoj gledališča in kulture. Prihodek bi bil verjetno lahko višji, če bi bila višja cena vstopnic. Nobeno slovensko gledališča pa ne ponuja obiskovalcem predstav po ekonomski ceni, saj bi jim to v hipu spraznilo dvorane. Na proračunskih jaslih Medtem ko se delež ministrstva za kulturo za izvedbo gledališkega programa - za štiri premiere v sezoni - povečuje z indeksom 110, pa se delež i/, kranjskega proračuna zmanjšuje: lani je gledališče prejelo le osemdeset odstotkov denarja glede na leto prej, letošnji odstotek bo verjetno še nižji. Zato gledališče kot dober gospodar nujna vzdrževalna dela na stavbi, ki je v občinski lasti, pokriva kar iz lastnih sredstev, čeprav so le-ta po zakonu namenjena kot investiranje v nove predstave. Prvi po lastnem ustvarjenem dohodku Vendar pa gre 35-odstotncmu povečanju lastnih prihodkov v tem letu pripisati predvsem ogromnemu številu ponovitev. Tolikšen skok v deležu lastnega prihodka je kranjsko gledališče zavihtelo prav na vrh slovenskih gledališč. Kako so to dosegli? V gledališču po lani premierno uprizorjeni tudi zdaj kot nori igrajo svojo superuspešnico Teto Magdo, dopoldne za šolske abonmaje, popoldne na gostovanjih in seveda še za odraslo domačo publiko. Ob novih predstavah te sezone se seveda v vrtoglave višine povečuje tudi obremenjenost ne le igralskega ansambla, pač pa tudi vseh gledaliških služb, saj na primer gledališka tehnična ekipa komaj še lovi hud gosto-vanjski tempo. "Pravzaprav bi morali imeti se eno tehnično ekipo," ugotavlja ravnatelj, "da o tem, kako ne zmoremo zadostiti vsem povabilom za gostovanja niti ne govorim, saj igralci, ki nastopajo v predstavi na gostovanju, seveda ne morejo igrati tudi v predstavah, ki tečejo na domačem odru. Še vedno nismo presegli situacije, ko vsi igralci igrajo v vseh predstavah." Kako naprej? Trenutno je v najmanjšem slovenskem poklicnem gledališču, Prešernovem gledališču z dvaindvajsetimi zaposlenimi, zaposlenih le osem igralcev. V drugem najmanjšem slovenskem gledališču pa kar - triindvajset igralcev. Nekatere stvari so trenutno pri kranjskem gledališču takšne, da trdo trkajo ob take in drugačne limite. V gledališču se zavedajo, da bo treba z ustanoviteljico Mestno občino Kranj sesti za mizo in najti poti bodočega razvoja. Trenutno se zdi tako, da bi lahko povečali število igralcev vsaj na dvanajst. Ko bo postopek denacionalizacije zaključen, pa bo treba končno obnoviti zdaj že od zoba časa načeto stavbo, ki ji pušča streha, odpovedujejo instalacije, in ki jo je glede tehnične opreme že zdavnaj povozil čas. I >;i ne omenjamo tako imenovanega malega odra, ki ga kranjsko kot edino med poklicnimi gledališči seveda še nima. Kranjsko gledališče najbrž ni edino pri nas, ki s sedanjimi pogoji sploh ne bi izpolnjevalo standardov, ki bodo obveljali pri vstopu v EU: zaprli bi ga za nekaj se/on. tako AMZS Delavci AMZS so imeli od petka do danes 30 intervencij ob okvarah vozil gorenjskih voznikov, Kar 25-krat so morali zaletena ali močno okvarjena vozita odpeljati /. vlečnimi vozili, 5-krat so nudili pomoči ob okvarah, kjer je do njih prišlo. GASILCI Kranjski gasilci so odstranjevali nevarne gmote ledu in snega, ki so se najprej zagozdile med sne-golov in rob strehe na Kidričevi 2 in 4. Del "materiala" je žc /grmel v globino ter padel na nadstrešek ter uničil več stekel. Na pomoč so jih poklicali /, Reševalne postaje Kranj, ker se pacientka ni javila na dializo. Gasile) so odšli na njen dom, da bi morda po potrebi na silo odprli vrata, vendar je gospa sama odprla stanovanje. Opravljali požarno stražo na Gorenjskem sejmu, ker je imela Policijska postaja Kranj poka/ varne uporabe pirotehničnih sredstev. Pogasili so še dimniški požar v Zadragi 1 v Naklem, na pomoč pa so jih poklicali tudi zaskrbljeni prebivalci Podbre/.ij 62, ki so v kaminu po njihovem mnenju malo preveč zakurili in so se bali, da se ne bi pregrel oziroma vžgal. Pomagali so tudi pri dveh prometnih nesrečah, in sicer so obakrat reševali vkleščene osebe. Ima nesreča se je pripetila na cesti Sp. Brnik -Vodice, druga pa na cesti Britot -Šečur. Jeseniški gasiilci so 11 -krat spremljali vozila, ki so skozi Karavanke vozila nevarne snovi, enkrat so črpali vodo v železarni, posredovali pa so tudi ob požaru odpadnih plastičnih trakov v podjetju C iradis. GORENJSKI NOVOROJENČKI Gorenjci smo od petka do danes dobili 16 novih prebivalcev. V Kranju je na svet prijokalo 12 otrok, od tega enako število dečkov kol deklic, torej vsakih po šest. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 4 kilograme in pol. najlažja pa je bila deklica, ki ji je tehtnica pokazala 3.220 gramov. Na Jesenicah so se rodili 4 novorojenčki, med njimi so bile 3 deklice in 1 deček. Tokrat je bila najtežja deklica s 4.220 grami porodne teže, deček pa je bil najlažji, tehtal je 3.450 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na kirurgiji 159 urgentnih primerov, na internem oddelku 43, na pediatriji pa 24. SMUČIŠČA Krvavec: do 50 cm pomrznjene-ga snega, vozijo vse naprave razen Vrha Krvavca in Kržišča A in B. Kabinska žičnica vozi od 8. do 16. ure. Kranjska (Jora: do 30 cm snega, obrat ujeta Mojca I in Rožic in sicer od 9. ure do mraka Urejene so tekaške proge Kranjska Gora - Tamar. Kobla: vozi vlečnica Kozji hrbet, snega je do 30 cm. KRAZY KIPLING STORE, Na Skali 4, Kranj tel.: 212-868 Torbice, denarnice, nahrbtniki... Nova kolekcija že v trgovini! kiplž\iq>^ IZ GORENJSKIH OBČIN GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Minister Bavčar na obisku v Bohinju V četrtek, 2. decembra, je bil na obisku v občini Bohinj minister za evropske zadeve RS Igor Bavčar. Minister seje sestal z občinskim vodstvom, ki mu je predstavilo razvojni program občine. Minister je pohvalil bohinjski projektni pristop k prihodnosti občine ter obljubil svojo pomoč pri izvedbi programa. Zatem seje minister v hotelu Zlatorog sestal z gorenjskimi župani, podžupani in svetniki ter jim predstavil aktivnosti, ki jih vodi Ministrstvo v zvezi s približevanjem Evropski uniji. Posebej jim je priporočil večjo regijsko povezanost ter pripravo ustreznih projektov za črpanje denarja iz EU skladov. Kanalizacije v Gorjah letos še ne bo Bled - V blejski občini so letos načrtovali tudi gradnjo kanalizacije od Zgornjih do Spodnjih Gorij, za kar so v proračunu rezervirali 45,3 milijona tolarjev. Ker eden od lastnikov zemljišča, po katerem naj bi potekala kanalizacija, ni dal soglasja za poseg, so morali spremeniti traso in načrte, to pa je tako upočasnilo postopke pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, da letos z gradnjo ni bilo nič. Tudi ves denar, ki so ga v proračunu namenili za čistilno napravo, ne bo porabljen. Po sklepu občinskega sveta bodo namreč letos plačali le 30 odstotkov vrednosti zemljišča na lokaciji načrtovane čistilne naprave, ostalo pa do konca januarja prihodnje leto, • CZ. Prenovljeni Ski hotel Ukane - Na Voglu, kjer so se letos lotili gradnje nove nihalne žičnice, a jo zaradi zapleta s financiranjem niso dokončali, bodo do sredine decembra ali najkasneje do božiča usposobili za prevoze smučarjev staro nihalko. Na smučišču ne bo novosti, v Ski hotelu, ki gaje lanski velikonočni potres precej poškodoval, pa so letos nadaljevali z obnovo in posodabljanjem. Športno društvo Srednja vas je na smučišču Scnožeta postavilo novo vlečnico, v zimski ponudbi zgornje bohinjske doline pa letos ne bo vožnje z motornimi sanmi. Poleg nočnega sankanja z Vogarja bo v letošnji zimi tudi sankanje s planine Suha, dosedanjim podjetnikom, ki ponujajo tovrstno razvedrilo, pa sta se pridružila še Penzion Ksenija s Polja in Okrepčevalnica Ančka iz Stare Fužine. Ranč Mrcina iz Studorja, ki se je z islandskimi konji lepo uveljavil v poletni sezoni, tudi pozimi ne bo miroval. V njegovi zimski ponudbi so skijoering - konjska vleka smučarja, nočno jahanje in vožnja z božičkovimi sanmi. • CZ. Denar za ureditev učilnic v vrtcu Bled - Občinski svet je na nedavni seji sprejel rebalans proračuna, s katerim je načrtovane prihodke zmanjšal za 74 milijonov tolarjev, temu pa je prilagodil tudi porabo, ki bo letos predvidoma znašala nekaj več kot eno milijardo tolarjev. Z rebalansom so iz proračuna med drugim črtali izgradnjo kanalizacjje od Zgornjih do Spodnjih Gorij ter nakup propadajoče Vile Rikli ob Blejskem jezeru, v proračun pa so vnesli ureditev treh učilnic na podstrešju Vrtca Bled v vrednosti nekaj manj kot 15 milijonov tolarjev in zagotovili še dobrih sedem milijonov tolarjev za finančno pokritje naložbe v obnovo in dograditev pokopališča na Bledu. Ker letos ne bodo izdelali načrtov za gradnjo severne obvoznice, so za štiri milijone tolarjev zmanjšali tudi postavko za prostorsko urejanje. • CZ. Dražje pogrebne storitve Tržič, 7. decembra - Na predlog Komunalnega podjetja Tržič so se tržiški občinski svetniki odločili za povečanje cen pogrebnih storitev. Podjetje je namreč ugotovilo, da že lanski prihodki na tem področju niso pokrili stroškov. Na pokopa-iiščih Tržič in Križe seje nabralo za okrog 5,6 milijona tolarjev nepokritih vlaganj. Ker bi za investicije na pokopališčih Tržič, Križe, Kovor in Lom v naslednjih šestih letih potrebovali skoraj 27 milijonov SIT, tega ne bi bilo mogoče finančno pokriti ob sedanjih cenah. Skupna najemnina za enojni grob bo tako v letu 2000 stala 5.529,29 SIT oziroma 460,77 SIT na mesec. Plačevanje najemnine grobov bo še naprej potekalo z mesečnimi položnicami skupaj z ostalimi komunalnimi storitvami. • S. Saje NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O O o D Logatec • Tržaška 148 • tel.: 061/741 632 • fax:061/741 612 iS ROTARY CLUB BLED v svoj program dobrodelnih akcij vključuje tudi zbiranje sredstev za varovance DOMA MATEVŽA LANGUSA RADOVLJICA. V Domu so posebej za Vas ročno izdelali prekrasne božično novoletne čestitke, ki so naprodaj samo v naslednjih najboljših gorenjskih papirnicah: - KARUN, Koroška cesta 35, Kranj - LIST, L Hrovata 4/c, Kranj - Planina - LARA, Trgovski center Deteljica v Bistrici pri Tržiču - DOMINA, Kranjska cesta 7, Radovljica - DOMINA, Titova 53/b, Jesenice Z nakupom ročno izdelanih božično-novoletnih čestitk boste tudi Vi pripomogli, da bodo imeli v Domu Matevža Langusa v Radovljici še prijetnejše pogoje bivanja. Za večje količine čestitk so vam na razpolago v Domu Matežva Langusa v Radovljici, Cesta na Jezerca 17, telefon 064/700-020. Rotary Club Bled Javno vprašanje predsedniku vlade Jeseniška občina brez vladne podpore Zgornji del Gorenjske in Jesenice kot obmejna občina so izpadli iz državnega razvojnega programa 2000 - 2002. Jesenice, 6. decembra - Jeseniška občina je ostala brez igralniških koncesijskih dajatev, čeprav ima z občino Kranjska Gora več skupnih točk kot občina, s katero si zdaj Kranjskogorei delijo igralniški denar. Zdaj so gorenjsko regijo črtali iz razvojnega programa. Jeseniški župan dipl. inž. Boris Bregant je predsedniku in podpredsedniku vlade Slovenije pisno postavil vprašanje, zakaj so Jesenice ostale spet brez podpore vlade. Na Jesenicah so namreč izvedeli, da so na seji vlade 18. novembra iz gradiva Slovenije o prehodnem državnem razvojnem programu za obdobje 2000 in 2002 črtali gorenjsko regijo ter s tem onemogočili tudi občini Jesenice financiranje pripravljenih projektov v okviru pristopne pomoči Evropske unije. Jeseniški župan sprašuje, če to pomeni, "da je torej zgornji del Gorenjske odpisan iz nekdanjih vladnih razvojnih programov ter da tudi občina Jesenice kot obmejna občina ob vstopu Slovenije v Evro- psko unijo ne bo deležna podpore slovenske vlade ob nujnem prestrukturiranju zaradi odpravljanja meja, prenehanja delovanja brezcarinskih prodajaln in podobno? Prosim - nadaljuje župan - da tudi zaradi občank in občanov občine Jesenice javno pojasnita razloge za tako ravnanje, saj je občina Jesenice doslej v sodelovanju z ustreznimi ministrstvi namenila veliko pozornost pripravi projektov, da bi čimprej premagali težave, s katerimi se srečujemo kot staro industrijsko središče ob meji z Evropsko unijo. To je že drugi primer, da je občina Jesenice ostala praznih rok brez obrazložitve. Kljub pripombam in dejstvu, da sta turizem in kmetijstvo dopolnil' ni razvojni priložnosti občine Jesenice, občina ni bila deležna koncesijskih igralniških sredstev, četudi ima z občino Kranjska Gora vec skupnih točk kot pa občina, s katero si sedaj Kranjskogorei delijo igralniški denar." • dJ Dopolnili zazidalni načrt za središče Lesc Gasilski dom bo Na žagi Iz zazidalnega načrta so črtali objekt, za katerega je lastnik že pridobil lokacijsko dovoljenje. Radovljica - Ko so leski gasilci po končanem denacionalizacijskem postopku ostali brez gasilskega doma, so v občini na predlog društva začeli iskati novo lokacijo. Občinska služba za urejanje prostora je preverila več možnosti, v društvu in na javni obravnavi v kraju pa so kot najprimernejšo rešitev podprli lokacijo Na žagi. Občinski svet je na nedavni seji že spremenil in dopolnil zazidalni načrt za Lesce - center, pri katerem je izdelovalec tudi že upošteval nekatere predloge iz natečaja, ki so ga razpisali, da bi urbanistično preverili primernost območja in pridobili različne oblikovalske rešitve. Po sprejetem odloku naj bi poslovno stanovanjska stavba Gasilski dom stala Na žagi, to je na območju med Alpsko cesto, trgovskim objektom Murke Lesce, stanovanjskimi bloki, vrtcem in družbenim centrom. Zgradili naj bi jo na lokaciji severno od stanovanjske stavbe Alpska cesta 54, kjer naj bi odstranili drvarnice, ropotarnice, zasilne garaže in ostale pomožne objekte. V kletni etaži bodo prostori gasilskega društva (garaži za gasilska avtomobila, skladišče ter upravni in pomožni prostori) ter prostori z garažo za gorsko reševalno službo, v pritličju društveni in stanovanjski prostori, v zgornjih etažah pa stanovanja. Obstoječe drvarnice in garaže naj bi nadomestili vzhodno od stavbe Alpska cesta 54, ki jo bo po odloku možno posodobiti ali jo porušiti in na njenem mestu zgraditi novo in za eno nadstropje višjo; nekatere spremembe pa so predvidene tudi pri prometni ureditvi. Iz zazidalnega načrta, ki so ga sprejeli 1983. leta in ga potlej še dvakrat dopolnili, so na nedavni seji občinskega sveta na pre- dlog župana in ob soglasju krajevne skup" nosti in odbora za urejanje prostora in vafs tvo okolja črtali delno podkleteno stavb" (gostinski objekt), ki bi močno prizadel korenine stare lipe, za katero ugotavljajo, ^ daje posebno kakovost prostoru ob staf| pošti, nasproti železniške postaje. \ndtej Golčman, direktor Razvojnega cenfjj Radovljica, je še pred odločanjem opozof. občinski svet, daje zemljišče, na katerem ^ bi stal objekt, v zasebni lasti in da je lastm* po veljavnem zazidalnem načrtu že pridob' za gradnjo lokacijsko dovoljenje. Izločitev >z načrta je po njegovem mnenju pravno l°J malno sporna in lahko spodbudi odškoj*, ninske zahtevke ali celo ustavni spor, ki verjetno za nekaj časa odložil začetek gf^n' je gasilskega doma. • C. Zaplotnik Svetniška skupina LDS v Škofji Loki opozarja Uporaba prometne študije bi bila škodljiva Izdelana prometna študija za območje Škofje Loke obravnava tisočletno mesto le kot vozlišče regionalnih cest. Škofja Loka, 6. decembra - Po več kot dveh mesecih odkar je bila Prometna študija Škofje Loke dana na dnevni red občinskega sveta te občine, vendar zaradi prekinitve seje obravnave na svetu ni dočakala, so se svetniki škofjeloške LDS v soboto odločili predstaviti svoja stališča do predloga tega dokumenta. Menijo namreč, da študija ne ustreza naslovu, saj ne ureja notranjega prometa v Škofji Loki. Prebivalci v okolici Zdravstvenega doma že protestirajo proti predlogu enosmernih cest. Ker je od uvrstitve Prometne študije za ureditveno območje Škofje Loke na dnevni red občinskega sveta občine Škofja Loka minilo že več kot dva meseca, študija pa zaradi prekinitve seje ni bila obravnavana, niti se ne ve, kdaj bo seja ponovno sklicana, so se na občinskem odboru LDS Škofja Loka odločili, da predstavijo svoja stališča o tem dokumentu. Pri tem so poudarili, da so tako študijo, ki naj bi bila sinteza številnih dokumentov, zahtevali že ves čas od ustanovitve nove občine, jo težko pričakovali, sedaj pa so nad dobljenim hudo razočarani. Prepričani so namreč bili, da bo študija upoštevala vrsto zanimivih razvojnih dokumentov, ki so bili v tem času pripravljeni: od poroči! strokovnjakov Sveta Evrope, Pilotnega projekta razvoja in prenove mestnega jedra, do predlogov dobljenih na urbanističnem vvorkshopu, v prenovljenem družbenem planu 2000 in nenazadnje v lokacijskem postopku za vzhodno obvoznico ter ob rekonstrukciji Kidričeve ceste. Tako ostajajo našteti dokumenti nepovezani, nimajo operativne vrednosti za kvalitetno prostorsko odločanje, obljube župana, da bo temu posvečena posebna seja občinskega sveta, pa niso dočakali. Glavni očitek izdelani prometni študiji je v tem, da po mnenju škofjeloške LDS vsebina študije sploh ne ustreza naslovu, saj obravnava Škofjo Loko le kot vozlišče regionalnih (državnih) cest, notranjega prometa, ki bi moral biti planiran v skladu z razvojem, pa se ne obravnava in s tem tudi ne rešuje. Za prihodnjih dvajset let so namreč pričakovane rasti prometa v 31 conah povsem enake, to pa kaže na to, da je bila odsotna vsaka razvojna ocena, ocena o tem, kje se bodo razvijala nova delovna mesta, kje bo večja stanovanjska gradnja itd.. Že samo podatek, da se načrtuje v dvajsetih letih 92-odstotni porast tranzitnega prometa in le 35-odstotna rast notranjega prometa vzbuja vprašanje, ali se morda zavestno nočrtuje nadaljnja stagnacija in zaostajanje v razvoju Škofje Loke. Nerazumljivo se jim v LDS zdi varčevanje pri naročilu tako pomembne študije, saj ocenjujejo, da za tako skromna sredstva (okoli 5 milijonov tolarjev), kot jih je župan predvidel za prometno študijo, boljšega rezultata niti ni mogoče pričakovati. Za študijo, ki bi dala kvalitetne odgovore na to, kako urejevati promet kot posledico razvoja, bi bilo po oceni LDS potrebno nameniti vsaj trikrat več. Ob takem pristopu se po mnenju LDS niti ni potrebno čuditi, da že sedaj prihajajo protestna pisma, kakršno je pismo nad 100 prebivalcev v okolici škofjeloškega Zdravstvenega doma, saj ljudje niso imeli možnosti za to, da bi se seznanili z načinom načrtovanja, ocenami bodočih razmer, zato protestirajo tudi proti predlaganim rešitvam. Na odsotnost vsake razvojne strategije pa kažejo tudi še bolj zaskrbljujoča dejstva: ena najbolj perspektivnih tovarn v Škofji Loki TCG Unitech Lth-ol seje odločila, da zaradi nemogočih prostorsko ureditvenih razmer v Škofji Loki novo tovarno s 400 novimi zelo produktivnimi delovnimi mesti postavi v Ljubljani, celo na svojo ponudbo po ureditvi ceste in komunalne infrastrukture v Vincarjih po več kot letu dni ni dobila z občine nobenega odgovora. Irl kaj predlagajo v škofjeloški LDS? Najprej opozarjajo, da bi bila uporaba take prometne študije, kot je pripravljena, 2 Škofjo Loko škodljivJ; Ocenjujejo, da je nujno potreb" na temeljita strokovna revizij'1 izdelanega, nato pa organizi^ nje vrste razširjenih razgovor^, o razvojni in prometni uredil' Škofje Loke. Jaka Koman, ki s vendar to zgolj zaradi °dnirznitve PID-ov, investitorjev, W-bi povpraševali po večjih ko-"činah delnic, pa je bolj malo. 'akšno stanje se bo po vsej verjetnosti nadaljevalo do konca letošnjega leta, zato ne moremo C optimizmom trditi o kakršnikoli rasti delnic. V preteklem tednu se vrednosti delnic niso bistveno spremenile. Slovenski °°rzni indeks se je znižal za 7,7 lt'deksnih točk oziroma za 0,1 odstotka. Njegovo vrednost, ki tr?nutno znaša 1815 indeksnih toc'k, slabijo skoraj vse pomemb-Ipfe delnice uradne borzne kotacije. Delnica Leka kljub ugodnim novicam za podjetje o Prevzemni dejavnosti podjetja na poljsk em še vedno izgublja na Svoji vrednosti. V preteklem ted-nu se je njena vrednost znižala Zq 0,2 odstotka, tečaj se je ko-N/ ujel pri 34.000 tolarjih. Rav-1° nasprotno od Leka seje giba-'o delnica Krke. Ta je pridobi/a "65 odstotka in teden končala M 26.223 tolarjih. Na poti navzdol sta se Leku pridružili tudi mfini podjetji. Istrabenzje izgu-11 0,7 odstotka, njegova vrednost je v petek znašala 2.840 to-lQrjev. Izguba Perola je bila pol manjša. Vrednost delnice je zdrsnila za 0,35 odstotka na w$?339 tolarjev. Negativni trend n° trgu je potisnil navzdol tudi delnici primorskih podjetij Luke yjper in Intereurope. Lukina delnica se je znižala za 0,4 odstotka na 3.146 tolarjev, Intereu-*opa pa je izgubila 0,2 odstotka, zgodba glede združevanja primorskih podjetij bo kmalu dobi- la svoj konec. Vsi večji delničarji ntereurope so dan pred skupščino delničarjev obvestili vladno Pogajalsko skupino, da se stri-n)ajo z novim predlogom vlade o Menjalnem razmerju. Proces združevanja podjetij se bo tako n°-daljeval, Globalni logistični [enter pa bo verjetno ugledal luč z? ob koncu prvega polletja leta r"00. Trenutno se med delnicami Pomembnejših podjetij le red- TRGOVINA Tcl.:326-995 J ko najde tiste, katerih rastje nekoliko večja. Med njih v preteklem tednu sodijo delnice Ko-linske, Moravskih Toplic in Droge. Kolinska je v tednu dni pridobila 4 odstotke in pol, Moravske Toplice so se povzpele za 4,15 odstotka, Drogi pa se je vrednost prav tako zvišala za dober odstotek. Na trgu poob/ašečnih investicijskih družb seje pretekli teden nadaljevalo obdobje prodaj delnic. Fizični lastniki delnic PIDov so po odmrznitvi trgovanja planili s prodajnimi naročili v borz-noposredniške hiše, kar je sprva znižalo tečaje, v preteklem tednu pa je trg že absorbiral povečano ponudbo. Indeks, ki meri gibanje PIDov, se je v preteklem tednu nekoliko zvišal. Pol odstotna rast ga je ponesla na 1440 indeksnih točk. Polni PIDi so z izjemo Zvona I, ki je v enem tednu izgubil 0,1 odstotka, pridobili. Triglav steber I se je zvišal 0,63 odstotka na 91,4 tolarjev. Enak odstotek rasti je zabeležila tudi delnica prvega pomorskega sklada, ki je teden končal pri 90,7 tolarja. Prav tako z rastjo ni razočarala Zlata moneta I, saj je v tednu dni porasla za pol odstotka na 72,1 tolarja. Podobno kot polni PIDi so pridobili tudi prazni. V povprečju so se njihovi tečaji povišali za približno pol odstotka, povprečne cene praznih PIDov pa so se ustalile nekaj stoti nov nad 30 tolarjev. Rast praznih PIDov so spodbudili predvsem pokojninski boni, ki so se zopet malo občutneje povzpeli nad 50 tolarjev. Nizka likvidnost, ki tepe slovenski trg kapitala, ne vpliva najbolje na tečaje delnic. Njihove vrednosti trenutno stagniraj o, vrednosti pa se verjetno ne bodo premaknile v pozitivno smer, dokler na trg ne bo prišel svež kapital. Do konca leta se ne pričakuje bistvenih sprememb, trg se bo po vsej verjetnosti gibal na podobnih ravneh kot sedaj. Matjaž Bernik Ilirika BPH www.ilirika.si LIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: s« opravom rMONA Merkur, Km PETOL MEKOM PRWARNAlM0N IN LAŠ&tL *prodajamo delnice na borzi ^upravljamo portfelje JESENICE Tel 064/861 511 KRANJ Tel 064/221 722 / Nadzorni svet podjetja LIMOS - Loška industrija mesno-predelo-valne opreme in strojev, d.o.o., Kidričeva c. 51, ŠKOFJA LOKA skladno s sklepom redne seje z dne 1. decembra 1999 razpisuje delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE ^oleg pogojev, ki jih za imenovanje direktorja določata 4. in 5. odstavek 246. člena Zakona o gospodarskih družbah, morajo kandida-" izpolnjevati še naslednje: ~ v'soka, višja ali srednja izobrazba ustrezne tehnične smeri ? najrnanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih * ?nanje enega tujega jezika ~ vozniški izpit B kategorije kandidati morajo predložiti poslovni načrt družbe. Osnovni podatki *a izdelavo načrta so od dneva razpisa na razpolago na sedežu aružbe LIMOS, d.o.o., Škofja Loka. prijave s kratkim življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev n Poslovnim načrtom naj kandidati naslovijo na naslov; Nadzorni svet družbe LIMOS, d.o.o. ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 51, 4220 ŠKOFJA LOKA v zaprti ovojnici z oznako "PRIJA-VA ZA RAZPIS" v 15 dneh po objavi. Izb vešč rani kandidat bo imenovan za 4 leta, kandidati bodo o izbiri ob- eni najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Kot izgleda, se nam na vseh področjih bliža obdobje okroglih številk. Najprej je začel drseti tečaj dolar/jen, ki seje spustil pod I0l jen za l dolar. Japonske monetarne oblasti so reagirale verbalno, saj jim strm spust tečaja v zadnjih dveh letih iz najvišjih 148 jenov za l dolar zaradi zmanjšane izvozne konkurenčnosti prav nič ne diši. Obratno se dogaja z evropskim evrom, katerega vrednost je proti dolarju iz dneva v dan nižja, to pa vsaj na videz ne skrbi evropskih finančnih veljakov, ki jim očitno šibak evro godi iz obratnih razlogov kot krepak jen ne godi Japoncem. Tečaj evro/dolar seje tako sredi tedna spustil do rekordno nizke vrednosti 1,0034 dolarja za 1 evro, torej mu pariteta zaradi psiholoških dejavnikov, večno prisotnih pri deviznih trgovcih, ne bi smela uiti. Padec evra je deloma posledica hladnosti evropske centralne banke (ECB), ne preveč spodbudnih podatkov o gospodarstvu, predvsem nemškem in pa ponovno "napihovanje" ameriškega kapitalskega trga. Indeks Dow Jones, ki je imel v tem letu najnižji trenutek pri 8.600 točkah, je te dni spet posegel po okrogli številki 11.000 in lepo okreva po nedavnih spodrsljajih. Afera giganta Microsoft ga sploh ne zanima in povsem možno je, da bo Dow Jones še pred koncem tisočletja zajadral v smer novega rekorda, ki sedaj stoji pri 11.365 točkah. Od svetovnih valut je najbolj miren britanski funt, ki seje ustalil pri 1,60 dolarja za 1 funt in 1,58 evra za 1 funt, podporo pa mu dajejo namigovanja o vnovičnem zvišanju britanskih obrestnih mer, ki so že tako med najvišjimi v Evropi. Skratka: drage 3 marke za 1 funt in 2 marki za 1 dolar utegnejo koga celo odvrniti od poti čez Atlantik. LP, Matej Rančigaj Nagrada časnika Finance dr. Ivanu Ribnikarju Kranj - Na prvi slovenski Poslovni konferenci, ki seje končala prejšnji petek v Portorožu, so podelili tudi prvo nagrado časnika Finance za izjemne dosežke na področju gospodarstva. Prejel jo je dr. Ivan Ribnikar, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in dolgoletni član Sveta Banke Slovenije. Kot so zapisali v obrazložitvi, je dr. Ribnikar izreden profesor, predavatelj in mentor, pronicljiv analitik trenutnih ekonomskih razmer, zanesljiv napovedovalec posledic vpeljave elementov ekonomskega sistema in odličen svetovalec. Iz njegovih prizadevanj veje nenehna skrb za kredibilno centralno banko in trdno valuto. Poleg tega pa s kulturo argumentiranega dialoga pomaga graditi zaupanje in premagovati strah, ki gaje čutiti pred odločitvami in odgovornostjo. Prenovljen fotoatelje v Medvodah Medvode, 6. decembra - Poznano ime v svetu fotografije, Dejan Dubokovič je minuli teden pod naslovom Z novimi idejami v večje prostore v Medvodah odprl prenovljeni atelje za različne namene in dejavnosti. Poudarek je na modni in komercialni fotografiji, ob odprtju novega ateljeja pa je predstavil tudi digitalno fotografijo tisočletja, ki prihaja. Fotoatelje na površini 110 kvadratnih metrov Je odprl medvoški župan Stanislav Žagar. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Zaradi preureditve trgovine ne zamudite ugodne priložnosti Prodaja razstavnih eksponatov Znižanje od 10 % do 50 % TRGOVINA ALPR0M, d.o.o., TRŽIČ NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU tel.: (064) 222-268 od 9.-12. ure / 15.-19. ure - KUHINJE - SEDEŽNE GARNITURE - DNEVNE SOBE Prodaja na več čekov, KREDIT T+0 % d.o.o.. TRŽIČ Bffža se čas obdarovanj, obdarujte svoje najbliinje x lepim iti koristnim darilom. ^ TEKSTILNA TRGOVIMA "SABINA SVOJE KUPCE PONOVNO PRESENEČA Z VELIKO IZBIRO ARTIKLOV IN NIZKIMI CENAMI ŽENSKE IN MOŠKE SP. HLAČE OD 200,00 sit ŽENSKE IN MOŠKE SP. MAJICE OD 520,00 sit OTROŠKE TRENIRKE OD 1.650,oosit NEDRČKI OD 590,oo sit OTROŠKI PULOVERJI OD 1.350,oosit KAVBOJKE OD 4.650,oo sit BOKSERICE OD 750,00 sit OTROŠKE BUNDE OD 5.9 50,00 sit ŽENSKI PULOVERJI OD 2.850,oo sit MOŠKI PULOVERJI OD 3.950,00 sit BUNDE OD 10.950,00 sit ŽAMETNE HLAČE OD 4.990,00 sit NOGAVICE 1/5 OD 750,oosit ŽENSKI KOSTIMI OD 9.900,oo sit POLPULI IN PULI OD 1.950,oosit SP. DELI TRENIRK Z ŽEPI OD 1.390,oosit ŽENSKA KRILA OD 2.850,oo sit ŽENSKE BLUZE OD 4.100,oosit VELIKA IZBIRA KAP, TRAKOV, HLAČ. PIŽAM. SPALNIH SRAJC. JUTRANJIH HALJ. MAJIC IN VELIKO DRUGIH ARTIKLOV DOBITE V TRGOVINI "SABINA" NA KRANJSKI 02. ŠENČUR - V DOMU KRAJANOV VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE U TRGOVINI "SABINA" ŠtNČttKM. (06*) *n-9r* KOLIKO JE VREDENTOLAR KRANJ, 6.12.1000 nakupi i/prodajm nakupiu/prodap pa *, k Loka 100,43 101,08 1 4,27 14,36 10, H 10,21 R0BS0N Mengeš 100,80 101/20 1 4,30 1 4,37 10,17 10,22 PBS dd. (no vseh poštah) 99,85 101,15 13,36 14,36 9,54 10,19 PRIMUS Medvode 100,60 101,00 1 4,29 1 4,36 10,15 10,20 PUBUKUM Ljubljana 100,70 101,10 1 4,25 14,31 10,17 10,23 PUBUKUM Kamnik 100,80 101,25 1 4,22 1 4,35 10,15 10,23 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 100,40 101,00 14,27 14,37 10,12 10,22 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 100,31 101,12 14,23 1 4,40 10,11 10,23 SL0VBNUATUR1ST Boh. Bistrico 100,11 14,23 mRM .10,11 SLOVENUATURIST Jesenice 100,65 101,00 1 4,26 14,34 10,15 10,20 SZKB Btog. mesto Žiri 100,30 101,00 14,22 14,35 10,12 10,22 ŠUM Kranj 362-600 TALON Škola loko 100,70 101,10 14,25 14,33 10,15 10,23 TENT0URS Domžale 100,60 101,40 1 4,24 14,35 10,14 10,22 TRG Bled 100,50 101,00 1 4,24 14,34 10,12-10,22 TR0P1CAL Kamnik-Bakovnik 100,95 101,00 1 4,28 14,31 10,18 10,21 VflLfAN Jesenice supermarket UNION 862-606 VVILFAN Kranj 360-260 WtlfAN Radovljico, Grajski dvor 704-040 (8.h.l3.U3.45M84t) VVILFAN Tržič 563-816 POVPREČNI TEČAJ 100,52 101.04 1 4,22 14,35 10,12 10,21 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih kthko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. KREKOVA BANKA UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOM1TENTE PE Krary, Zoisova 1, PE Škofja Loka, Kapucinski trg 2, www.krekova-banka.si Tel..-(064) 380-70-11 Tel.: (064) 624-540 "£z€L bo de,>j?-y v fl^žbi chv&fe. Žrebanje pri Šparovcu Pri Skubrovih v Dolenji vasi bo še najbolj vesela mama Struga/Strau - Izmed kuponov izrezanih iz Gorenjskega glasa, na katerih je bil pravilen odgovor, daje od mejnega prehoda Ljubelj do Spar marketa Sparovec 15 kilometrov, je g. Špa-rovec takole izžrebal nagrade: pralni stoj VVhirpool: Janez Skuber, Dolenja vas 61, Selca gorsko kolo: Avguštin Kavčič, Tenetiše 5a, Golnik stereo radiokasetofon: Maks Bizjak, Dobro polje 18, Brezje radijska budilka: Blaž Pestar, Voklo 70, Šenčur 10 litrov olja: Joža Švegelj, Pokopališka 28, Kranj 2 kg čokolade: Ignac Aljančič, Čirče 6, Kranj 5 kg praška Persil: Alojz Nastran, Studeno 12, Železniki 5 kg praška Persil: Vanja Legat, Alpska 12, Lesce 5 kg praška Persil: Jurij Pfajfar, Češnjica 30, Železniki 5 kg praška Persil: Tomaž Peternel, Davča 7, Železniki Nagrajence čakajo nagrade v Spar marketu Sparovec. Čestitamo! OB IZBORU TOYOTE YARIS ZA EVROPSKI AVTO LETA 2000 VAM VAS 10. ALI VEČ LET STAR REGISTRIRAN AVTOMOBIL ODKUPIMO ZA 200.000,00 SIT, ČE SE ODLOČITE ZA NAKUP YARISA ALI VERSA. KMETIJSTVO ureja Cveto Zaplotruk Kmetijsko svetovanje Priznanje Dušanu Joviću Bohinjska Bistrica - Na nedavnem posvetu kmetijske svetovalne službe na Bledu so podelili tudi priznanja za kmetijsko svetovanje v letu 1998. Z Gorenjskega gaje kot edini dobil bohinjski kmetijski svetovalec Dušan Jović. Kot so zapisali v obrazložitev, ga je prejel predvsem za prizadevanja pri urejanju kmetijskih zemljišč in planin ter za delo v različnih organih in organizacijah. Jović je tudi član bohinjskega občinskega sveta in predsed- nik komisije za kmetijstvo in gozdarstvo ter strokovni tajnik letos ustanovljenega Združenja ekoloških kmetov Gorenjske. Priznanje mu je podelil Boris Jež, direktor republiške uprave za pospeševanje kmetijstva, čestitala pa sta mu tudi podpredsednik vlade Marjan Podobnik in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj. • C.Z., slika: T. Doki Občna zbora Mladi na Pokljuki, žene v Železnikih Blejska Dobrava, Železniki - Predsednik Društva podeželske mladine Zgornjesavske doline Boštjan Rekar sklicuje za ta konec tedna občni zbor društva. Na zboru, ki bo v soboto ob pol osmih zvečer v Penzionu Jelka na Pokljuki, bodo obravnavali poročilo o dejavnosti v letošnjem letu in usmeritve za delo v prihodnjem letu, sklepali pa bodo tudi o višini članarine. Po občnem zboru bo še družabni večer. Že jutri, v sredo, ob sedmih zvečer se bodo v kulturnem domu v Železnikih zbrale na občnem zboru članice Društva podeželskih žena Selške doline. Zborovanje bodo popestrile s kulturnim programom. • CZ. Kmetijska svetovalna služba Predavanje o ekološkem kmetovanju Žirovnica - Jeseniška enota kmetijske svetovalne službe vabi v četrtek ob desetih dopoldne v Čopovo hišo v Žirovnici na predavanje o ekološkem kmetovanju. Predaval bo Dušan Jović, kmetijski svetovalec v Bohinju in hkrati strokovni tajnik gorenjskega društva ekoloških ekoloških kmetov. • CZ. NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Triaška 148 • tel.:061 /741 632 • fax:06 1/741 612 ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota: BLED, Krajevne enote: Bohinj, Grajska 10, Boh. Bistrica, tel. 721 230 Pokljuka, Triglavska 47, Bled, tel. 741 241 Jesenice, Tomšičeva 68, Jesenice, tel. 831 002 Radovljcia, Šercerjeva 37, Radovljica, tel. 715 861 Zavod za gozdove Slovenije po območni enote Bled izdaja na podlagi prvega odstavka 17. člena Zakona o gozdovih (Uradni list št. 30/93) lastnikom gozdov na področju UE Jesenice in Radovljica v upravni zadevi določitev usmeritev in pogojev za pridobivanje okrasnih dreves GENERALNO ODLOČBO O DOLOČITVI USMERITEV IN POGOJEV ZA PRIDOBIVANJE OKRASNIH DREVES Lastnikom gozdov na gozdnogospodarskem območju Bled oziroma na področju UE Jesenice in Radovljica se v njihovih gozdnih parcelah dovoli posekati do 5 okrasnih dreves smreke ali bora. Višina posekanih dreves ne sme presegati 4 metre. Okrasna drevesa morajo biti izbrana po principu nege in varstva gozdov. S posekom ne sme biti moten razvoj gozda in ne ogrožene poudarjene socialne in ekološke funkcije. Okrasno drevo je treba takoj po poseku opremiti z oranžno samolepilno nalepko, kjer je poleg izvornega območja (OE Bled) tudi letnica 1999. Nalepke lastniki lahko dobijo na gornjem naslovu brezplačno. OBRAZLOŽITEV Po prvem odstavku 17. člena Zakona o gozdovih in na podlagi usmeritev iz gozdnogojitvenih načrtov se ZGS, OE Bled in lastniki gozdov na območju UE Jesenice in Radovljica strinjajo, daje pod zgoraj navedenimi pogoji mogoč posek okrasnih dreves. Strokovno pomoč dobi stranka pri ZGS na gornjih naslovih. Na podlagi 80. člena ZOG je za dejanje, ki je v nasprotju z gornji izrekom zagrožene kazen najmanj 15.000 sit. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo je dovoljena pritožba na Ministrstvo za kmetijstvo in godzarstvo RS v Ljubljani. Pritožbe se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri organu, ki je izdal to odločbo v roku 15 dni po objavi odločbe. Pritožba na odločbo je takse prosta. Odločba je na podlagi Zakona o upravnih taksah (UL 18/90) takse prosta. Datum: Bled, 1. december 1999 Postopek vodil: Vida Papler-Lampe, univ. dipl. inž. gozd. Odločil po pooblastilu direktorja: Andrej Avsenek, univ. dipl. inž. gozd. Slovenija in Evropska unija: znana pogajalska izhodišča za kmetijstvo Osem prehodnih obdobij in pet izjem Slovenija v pogajalskih izhodiščih za kmetijstvo predlaga Evropski uniji osem prehodnih obdobij in pet izjem. Za mleko in mlečne izdelke je pripravljena sprejeti evropsko pravno in tržno ureditev, ne strinja pa se s tem, da bi dodeljeno kvoto za mleko še pred izboljšanjem posestne sestave kmetij razdelila med pridelovalce. Ljubljana - Slovenska vlada je v četrtek sprejela še zadnji dve (od skupno devetindvajsetih) izhodišč za pogajanja o pristopu Slovenije k Evropski uniji, in sicer za področje financiranja in proračuna ter za kmetijstvo, ki je najobsežnejše, saj zajema kar tretjino evropske zakonodaje. Izhodišča bodo v teh in naslednjih dneh obravnavali še parlamentarni odbori in komisija za evropske zadeve, predvidoma do 17. decembra pa naj bi jih že oddali v Bruselj. Pogajalska izhodišča za področje kmetijstvo so dokument, v katerem država predstavlja sprejeto reformo kmetijske politike, predvsem njen izvedbeni del, in hkrati napoveduje, da bo do konca leta 2002 normativno in institucionalno pripravljena za prevzem pravnega in tržnega reda Evropske unije - in s tem tudi vseh pravic in denarnih podpor iz različnih skladov, ki so jih deležne članice unije. Ker so posestne in tržne razmere v slovenskem kmetijstvu vsaj na nekaterih področjih precej drugačne kot v državah Evropske unije, zahteva za kmetijstvo osem (različno dolgih) prehodnih obdobij in pet odmikov od evropskega pravnega reda. Za gorenjsko kmetijstvo so najpomembnejša prehodna obdobja, ki jih predlaga za mleko, goveje meso ter za drobnico (ovce in koze). Najprej posestna reforma, potlej kvote Po pravnem redu Evropske unije je nacionalno kvoto za pridelavo mleka treba razdeliti med pridelovalce, ki so potlej tudi dohodkovno kaznovani, če jo presežejo. Slovenija je sicer pripravljena prevzeti evropski tržni red za Izjema za kranjsko čebelo in za uporabo nekaterih pesticidov Pogajalska izhodišča za kmetijstvo poleg osmih prehodnih obdobij izpostavljajo tudi več izjem, ki naj bi jih Evropska unija priznala naši državi. Slovenija predlaga, da za naše vinarje ne bi veljala obvezna destilacija stranskih proizvodov grozdja, da bi namizna in kakovostna vina lahko označevali na etiketah tudi v enem od jezikov Evropske unije in da bi ji skozi "prste" pogledali tudi pri vinu cviček, ki nastaja z mešanjem belega in rdečega grozdja (kar unija prepoveduje) in ne izpolnjuje zahtev po alkoholni stopnji. Da bi zaščitili avtohtono kranjsko čebelo in preprečili križanje z drugimi pasmami, Slovenija predlaga omejitev prometa s čebelami. Ker je pri nas veliko kraškega sveta in območij s podtalnico, tudi predlaga, da bi še naprej veljala prepoved uporabe nekaterih pesticidov, ki so sicer v Evropski uniji dovoljeni. mleko in mlečne izdelke, vendar pa se ne strinja s tem, da bi kvoto za mleko že takoj razdelila med pridelovalce. Predlaga, da bi to storila šele po letu 2012, prehodno obdobje pa naj bi izkoristila za preobrazbo kmetijstva in izboljšanje neugodne posestne sestave. Slovenija predlaga petletno prehodno obdobje (do 31. decembra 2005) tudi glede deleža mlečne maščobe v svežem (konzumnem) mleku. Po standardih Evropske unije mora polnomastno mleko vsebovati 3,5 odstotka maščobe, delno posneto od 1,6 do 1,8 in posneto 0,5 odstotka, v Sloveniji pa želijo v prehodnem obdobju kot polnomastno ohraniti mleko s 3,2 odstotka maščobe. Predlog utemeljujejo s tem, da so porabniki navajeni na takšno mleko in da bi hiter prehod zmanjšal porabo mleka in s tem (ob velikih presežkih mleka) povzročil mlekarnam precejšnje gospodarske težave. Medtem ko tržna ureditev Evropske unije zahteva, da je nacionalno kvoto premij za krave dojilje ter za ovce in koze treba porazdeliti med posamezne rejce, Slovenija v pogajalskih izhodiščih predlaga, da bi jih zaradi neugodne posestne sestave kmetij začeli razdeljevati šele po končanem desetletnem prehodnem obdobju - to je po letu 2012, ko naj bi bilo tudi število ovc in koz bistveno večje od sedanjega. Slovenija tudi zahteva, da dve leti (do konca leta 2004) za našo državo še ne bi veljala določila, ki opredeljujejo naloge rejskih organizacij na področju selekcije in kontrole proizvodnje domačih živali; prehodna obdobja pa zahteva tudi za nekatere uskladitve v gozdarstvu in za pravico do oprostitve plačila licenčnine za uporabo pridelka zavarovanih sort za nadaljnjo setev. • C Zaplotnik Gorenjska mlekarna Kranj Rekordni izvoz in rekordne terjatve do države Za Gorenjsko mlekarno Kranj bo zadnje leto samostojnosti zapisano kot leto rekordov. Odkup mleka je bil spet rekorden (blizu 44 milijonov litrov), prav tako izvoz, rekordne pa so tudi terjatve do države, ki bodo do konca leta narasle na približno pol milijarde tolarjev. Kranj - V mlekarni so po prvih letošnjih mesecih pričakovali, da bo letos odkup približno za desetino večji od lanskega, vendar se je potem naraščanje iz neznanih razlogov ustalilo, še vedno pa bo rekorden in za slabih šest odstotkov večji od lanskega. Mlekarna bo do konca leta odkupila približno 43,8 milijona litrov mleka, od tega dobrih 40 milijonov litrov od sedmih kmetijskih zadrug, ostalo pa večinoma od KŽK-ja in malenkost tudi od šolskega posestva Srednje mlekarske in kmetijske šole Kranj. Vse zadruge z izjemo KGZ Tržič in KGZ Gozd Bled bodo letos dobavile mlekarni več mleka kot lani, najbolj (približno za deset odstotkov) bosta lansko količino presegli KZ Naklo in KGZ Sava Lesce, precej pa tudi KGZ Sloga Kranj in KZ Cerklje, ki bosta letos skupno dobavili mlekarni polovico mleka. M -KŽK Kmetijstvo Kranj bo zaostal za lansko količino približno za tri do štiri odstotke. Kot je na tradicionalni predno-voletni novinarski konferenci povedala direktorica mlekarne Ivanka Valjavec, je odkupljeno mleko po kakovosti boljše od državnega povprečja. Kar 95 odstotkov vsega mleka je v ekstra in prvem kakovostnem razredu - to pomeni, da vsebuje v mililitru manj kot sto tisoč mikroorganizmov in manj kot štiristo tisoč somatskih celic in da že ustreza standardom Evropske unije, ki veljajo od začetka lanskega leta. Med tisoč govedorejci, ki mleko oddajajo v Gorenjsko mlekarno, je približno sto pretežno manjših, katerih kakovost mleka še ne ustreza evropskim standardom. Ker so bile države z območja nekdanje Jugoslavije lani začasno plačilno nesposobne, je Gorenjska mlekarna prvič znatne količine surovega masla izvozila v Rusijo in v Združene države Amerike, mleko v prahu pa na Nizozemsko in v Nemčijo. Izvoz bo letos rekorden (približno 30 odstotkov proizvodnje), takšne pa so tudi terjatve do države, ki mlekarni dolguje že 450 milijonov tolarjev "izvoznih spodbud". Ta znesek bo do konca leta narasel na pol milijarde tolarjev, v mlekarni pa dvomijo, da jim bo država še letos lahko poravnala dolg, saj je intervencijski "sklad" za zdaj še prazen. Od tega bo tudi močno odvisen poslovni rezultat. In kaj so letos v mlekarni naredili iz odkupljenega mleka? Na predelavo so vplivale predvsem tržne razmere. Če so lani kar 7,2 milijona litrov mleka prodali kot surovino, ga bodo letos dobro tretjin0 manj (le 4,5 milijona litrov), zato pa bodo naredili kar 740 ton mleka v prahu (štiri' krat več kot lani) in 434 ton surovega masla v blokih. Skute in smetane bodo letos naredili več kot lani, (pakiranega) surovega masla in sirov približno petin0 manj, manjša bo tudi prodaja svežeg3 mleka. V Gorenjski mlekarni so bili letos delavn1 tudi na domačem dvorišču in že dokoni' jejo naložbo, vredno 400 milijonov tol<*r' jev. Skladiščno proizvodni objekt, v katf' rem bosta distribucijski center in predelav3 mleka v jogurt in napitke, je namreč gra°' beno končan, zdaj montirajo le še oprem0-V naslednjih letih bodo mlekarno (tedaj ze kot obrat Ljubljanskih mlekarn) usposobi" za industrijski obrat in za prodajo na za"' tevnem evropskem trgu. • C. Zaplotnil1 Spremenili zakon o veterinarstvu Odgovornost od vrha navzdol Ljubljana - Državni zbor je v sredo po skrajšanem postopku sprejel spremembe zakona o veterinarstvu in s tem še pred prihodom evropske veterinarske inšpekcije doslej veljavni zakon predvsem na področju organiziranosti veterinarske službe in določitve pristojnosti in odgovornosti uskladil z evropskim pravnim redom. Zakon določa, daje osrednja veterinarska oblast v državi republiška veterinarska uprava, ki daje in jemlje pooblastila pooblaščenim veterinarjem in laboratorijem, uvaja t.i. piramidalno odgovor- nost (od vrha navzdol) ter zagotavlja enotnost delovanja državnih organov in veterinarstva. Po spremenjenem zakonu je uradni veterinar doktor veterinarske medicine, ki opravlja dejavnosti javne veterinarske službe in je zaposlen na veterinarski upravi, katere del je tudi poseb; na enota veterinarske inšpekcije. Delavc' veterinarskega zavoda, ki opravljajo t.i-sekundarno veterinarsko službo, bodo \-januarja prihodnje leto (skupaj s prostori, opremo in tehničnim osebjem) prešli p°" veterinarsko upravo. • CZ. DEZURI Blagoslovili novo kapelo v jeseniški bolnišnici Oaza tišine in miru za človeško dušo Ljubljanski nadškof dr. Franc Rode blagoslovil kapelo in pediatrični oddelek v jeseniški bolnišnici - Ena od 14 bolnišničnih kapel v Sloveniji - Pobudnik gradnje jeseniško župnišče, denar prispevale župnije radovljiške dekanije - Kapela stala dobre 4 milijone tolarjev. Jesenice, 7. decembra - Miklavževa nedelja je bila za jeseniško bol-Jjjšnico in njene bolnike v znamenju omenjenega dobrotnika, zato je "Ho tudi veselje in zadovoljstvo temu primerno. Bolnišnica je bogatejša za novo kapelo, ki so jo uredili v kletnih prostorih, skupaj z "ovim pediatričnim oddelkom pa jo je blagoslovil ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. 2 novo pridobitvijo se jeseniška bolnišnica pridružuje trinajstim slovenskim bolnišnicam, ki imajo kapele in med katere spadata tudi bolnišnici v Kranju in na Golniku. Pobudo Zanjo je dalo jeseniško župnišče ,n pri vodstvu bolnišnice naletelo na razumevanje. Kapeli so namenili del nekdanjega skladiščnega prostora in v njem Pred dobrim letom začeli urejati prostor molitve in notranje nieditacijc. Domiselna in akets-ka opremljenost prostora je delo arhitekta Bogdana Dacarja, ki je prezbiterij približal bolniku-molilcu, stekleni yitražni tabernakelj je izdelal Stojan Višnjar, Križanega je v bronu mojstrsko upodohil akademski kipar Stane Kolman, slika brezjanske Marije Pomagaj na stranskem oltarju in velika °ltarna slika J ezusa in slepega ^artolomeja pa sta umetniško delo slikarjev in restavratorjev zarije Bersan ter Nikolaja ^tašukova. Kapela je plod prostovoljnega dela domačinov in osebja holnišnične tehnične službe, levji delež pri usklaje- vanju del in uresničitvi zamisli pa ima zagotovo jeseniški župnik Jože Milčinovič. Ureditev kapele je stala dobre 4 milijone tolarjev, ki so jih prispevali župl-jani radovljiške dekanije, približno 200 tisoč tolarjev pa je dala tudi jeseniška bolnišnica. Slovesne blagoslovitve so se med drugimi udeležili tudi Boris Bregant, jeseniški župan, dr. Janez Remškar, direktor omenjene bolnišnice, dr. Janez Zajec, državni sekretar Ministrstva za zdravstvo, Martin Erk-lavec, radovljiški dekan in dekanijski župniki ter Jože Milčinovič, jeseniški župnik. Nadškof dr. Rode je kapelo blagoslovil med slovesno mašo, ki jo je spremljalo ubrano petje jeseniškega župnijskega zbora, v pridigi pa je med drugim izrazil občudovanje do vseh, ki so sodelovali pri njeni gradnji, direktorju bolnišnice pa za razumevanje človeka in vseh njegovih potreh. "Jeseničani ste dokazali, da na človeka ne gledate kot pripadnika omejene politične strukture in ideologije, ampak ga dojemate kot celovito oseb- Kapelo v jeseniški bolnišnici je blagoslovil ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. nost. Jezus bo v tej kapeli darovan za zdravje vsem bolnim in bo središče te hiše ter prošenj in upov. Bo prostor velikega upanja." je še dodal dr. Rode. Posebne zahvale vseh, ki so do zadnjega kotička napolnili ne le kapelo ampak tudi kletne hodnike, jc bil deležen župnik Milčinovič, ki je vidno ganjen dejal, da je to velik dogodek za mesto in bolnišnico, ki je dobila oazo tišine in miru za človeško dušo, dr. Janez Remškar, direktor bolnišnice, pa je dodal, daje kapela pomembna tako za verujoče kot neverujoče, saj bolnemu človeku v njegovi stiski tudi duhovni del lahko predstavlja moč za zdravljenje. Obiskovalci so v kapeli z molitvijo poskrbeli za duševni mir, po blagoslovitvi pa nadstropje višje s kulinaričnimi dobrotami, ki so jih pripravile jeseniške gospodinje in kuharji jeseniške bolnišnice, še za telesno ugodje, k dobremu počutju pa so svoj delež prispevali tudi pevci Moškega pevskega zbora Vintgar. • R. Škrjanc Dobrodelni koncert za Savo Dolinko Bo dolina gluha in nema? S koncertom opozorili javnost na možne posledice gradnje jezu na Savi Dolinki jezero zalilo dolino Brje? - Blejskega župana na prireditvi ni bilo. Bo izravnalno Bled, 7. decembra - Prizadevanja Odbora za rešitev Save Dolinke, y je bil ustanovljen v začetku letošnjega leta in ima več kot 1500 elanov, rojevajo sadove. Čedalje več je namreč ljudi, ki jim ni v$eeno, če prelepe in z odlokom zaščitene doline Brje, skozi katero teče Sava Dolinka, ne bo več. Minulo soboto so do zadnjega kotička napolnili veliko blejsko Festivalno dvorano, kjer je omenjeni odbor skupaj z blejskim Društvom za varstvo okolja pripravil dobrodelni koncert za rešitev Save Dolinke z naslovom Kdo zna noč temno razjasnit, ki tare duha?. . Na prireditvi so nastopili: go-Jenke Internacionalne baletne šole Bled s plesi Reka, Črne misli ln Labodi, angleška pevka Shirlie Roden, flavtistka Alenka Zupan, lupina Trutamora Slovenica, Pevka Ljoba Jenče, Matija in ^itja Reiehenberg sta poskrbela 2a zvočno sliko, pretresljivi odlomek o umiranju Slovenskega Dvornika je prebrala Bernarda Gašperšič, igralka Milena Zupančič je doživeto predstavila Iha-novo pesem Moja dolina, Lado Jakša je poskrbel za rečno spremljavo in diapozitive Save Dolinke, Aleksander Mežek je za to priložnost napisal pesem z naslovom Srce na elektriko, scenarist koncerta pa je bil France Cegnar. Janko Rožič, predsednik omenjenega odbora, je pojasnil, da Nastopajoči podprli projekt ohranitve doline Brje. so bile dosedaj tri javne obravnave, odbor je podal kritične pripombe k osnutku lokacijskega načrta, pomembno vlogo pa ima javnost. Zaradi načrtovane grad- Revitalizacija mestnega jedra na grafičnih podobah Vsebina arhitekture so ljudje Tržič, 7. decembra - Kot prvi dogodek v okviru občinskega praznika, so v petek odprli grafično razstavo Mirka Majerja z naslovom Četrta fasada starega mestnega jedra v Tržiču ob vodotokih Tržiške Bistrice in Mošenika. Razstava Prikazuje stanje nekaterih sedanjih objektov in odnos do vrednosti stare meščanske arhitekture. Je spomin na stavbarstvo, ki je oblikovalo Tržič Po usodnem požaru v današnjo arhitekturno Podobo. Avtor z razstavo želi prikazati nujnost in Potrebo po rednem vzdrževanju in investicijski obnovi objektov in vodotokov, dotaknil pa seje tudi objektov, ki so odraz dolgoletnega odnosa do te dragocene meščanske arhitekture. To je 2e šesta samostojna umetniška mapa izpod risalnega peresa Mirka Majerja in hkrati peta P° vrsti, ki jo posveča stavbni kulturi v tržiškem Prostoru. V letošnjem letu se je v Tržiču nadaljevala revitalizacija starega mestnega jedra, in sicer z vi-falno prenovo komunalne infrastrukture, uvajanjem novega energenta - plina in s prenovo stavbnega fonda v starem mestnem jedru, skladno s prenovo notranjosti objektov se prenavljajo tudi fasade, poseben dosežek pa predstavlja prenova občinske atrijske fasade, ki Predstavlja lep primer manieristične fasade. Z Vgradnjo novega šolsko-špoi tnega kompleksa ter z nadaljevanjem gradnje tržiške obvoznice pa se v mestno jedro vračajo že uveljavljeni programi. V letih 1998 in 1999 je bilo v revitalizacijo vloženih med 8 in 10 milijonov nemških mark, sem pa sodijo tudi sredstva posameznikov. Za leto 2000 trend revitalizacije ostaja popolnoma enak, poleg tega pa bo prenovljena tudi Mallvjeva hiša, v dvorani Perkove hiše pa bodo postavili smučarski muzej. • P. Bahun nje izravnalnega jezera za hidoe-lektrarno Moste bi bila dolina Brje, naravni rezervat in prostor neokrnjene narave, potopljena. Načrt predvideva zajezitev in potopitev Save Dolinke z bazenom, pripombe odbora pa jc dosedaj podpisalo že 1530 podpisnikov. Ministrstvo za okolje in prostor bi moralo na pripombe odgovoriti do konca julija, vendar do danes tega še ni storilo. Savske elektrarne si še vedno prizadevajo pridobiti dovoljenja za potopitev doline. Predstavniki elektrarn so se sestali z občinskimi svetniki, omenjenemu ministrstvu pa predlagali, naj naroči projekt turistične ureditve okolice umetnega jezera. Odbor meni, da je nerazumljivo, da bi občina, ki je Brje priznala kot naravni spomenik, z drugim projektom zavarovano izničila ter načrt uničenja še drago plačala. Protestnega koncerta so se udeležili udeleženci z vse Slovenije, ob tem pa je zanimivo, da tistih, ki naj bi o tem odločali, nanj ni bilo. Tudi blejski župan Boris Malej se prireditve ni udeležil in med drugim zamudil predstavo, ki se je ne bi sramovala niti slovenska prestolnica. Bo dolina gluha in nema? Jo bo preglasil kapital? "Dolgo je reka kopala zemljo z bistrozele-no deročo vodo... Morda že kmalu ne bo več tako. Bo mar srce na elektriko?," se v svoji pesmi sprašuje Aleksander Mežek. • R. Škrjanc PIVOVARNA UNION S&LprJjatelje! LNTH3RAL Leto 1999 zaključite na prijetnem izletu Kristal za novoletno darilo Integral turistična agencija Tržič in Janez Ambrožič - Zidan k iz Zgornjih Gorij, dva izmed najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, sta Vam pripravila nekaj ekskluzivnih decembrskih avtobusnih izletov z zares zanimivimi programi. Za vse programe v tej rubriki velja, da so cene za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko nižje kot za nenaroč-nikel Zato: prvič, ker na vseh teh izletih GORENJSKI GLAS sodeluje kot medijski pokrovitelj; in drugič, ker PIVOVARNA UNION, d.d., Ljubljana poskrbi, da na izletih nihče ni žejen. Lenti in Lendava - to soboto Za vse. ki za prvi lak izlet niste uspeli dobiti prostega sedeža, bo Integralov nakupovalni izlet na Madžarsko - z nadaljevanjem na najbolj vzhodnem delu Slovenije, v Lendavi v naravnem zdravilišču - spet to soboto, II. decembra. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Radovljicd-(Lescej-Kranj-Škof-ja Loka-Vodice-Moste- MengeŠ-Domždle. Cena izleta jc 4.900 tolarjev na osebo, za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane Zgolj 3.700 tolarjev. Za Izlet je prostih še nekaj sedežev - a s prijavo je treba pohiteli! Kras pozimi - izjemno doživetje Avtobusni prevoznik Janez Ambrožič - ZI DAN K iz Zgornjih Gorij Vam v koledarsko še jesenskih dneh, ki pa imajo že prav vse značilnosti prave zime. predlaga to soboto, 11. decembra, zanimiv izlet: ogled Škocjanskih jam in obisk največje pršutarne Kobjeglava s pokušino najboljšega pršuta. Kajpak sodi zraven tudi kozarček najboljšega kraškega terana. V teh dneh. koje zunanja temperatura zlasti zjutraj krepko pod ničlo, je v Škocjanskih jamah prijetno toplo. Janezov avtobus bo to soboto peljal na relaciji Zg. Gorje-Bled- Lesce-Radovljica-Kranj-Skojja Loku-Medvode-1jubljana. Cena izleta je 4.100 tolarjev na osebo,- za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane samo 3.100 SIT. /udi za ta izlet IZJEMOMA danes še sprejmemo nekaj prijav; vendar le do zasedbe razpoložljivih prostih sedežev v avtobusu. Terme Rogaška in vrhunski kristal Turistična agencija Integra/ Tržič ponuja imenitno idejo za božično novoletni nakup, oh njem pa še za prijetno sprostitev v zdravilni termalni vodi v Termah Rogaška. Izlet v Rogaško Slatino bo naslednjo soboto, 18. decembra, z obiskom steklarne in prodajalne Steklarne Rogaške/, kopanjem in večerjo v termah, zatem pa še predsilvestrskp zabavo. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Bled-Radovljica-Kranj-Škoj/a Loka-Smlednik-Vodice-Mostc-Men-geš- Rogaška Slatina. Cena izleta ju 4.600 tolarjev. Integral bo zagotovil izjemno ugodnost naročnikom Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi člani: samo 3.600 tolarjev na osebo. Pred božičem še enkrat v /talijo Integral turistična agencija Tržič Vas vabi v nakupovalni center Alpe Adria v kraju Cassacco tik pred Vidmom/Udi ne v italijanski deželi Eurlaniji Julijski krajini. Na željo vseh, ki še niso nakupili božično novoletnih daril, bo izlet naslednjo soboto, IS. decembra. Poleg centra A-A bo dovolj časa za pregledovanje cen (in nakupe) tudi v marketu Lidl in zatem še v LD marketu. Avtobus bo j>eljal na relaciji Tržič-( Medvode j-Škofja Loka-Za bnii a-STRA ŽIŠČE-Kra nj-Radovljh a-L esce- Z in > vn i-ca-Jescnice-Kranjska Gora. Cena: 3.300 tolarjev. Posebna decembrska ugodnost za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa z ožjimi družinskimi člani: samo 2.200 SIT. Prijave sprejemamo 24 ur na dan Za informacije in prijave sta Vam, poleg telefonskih številk organizatorjev teh izletov, vselej na razpolago, 24 ur dnevno, telefonski številki 064/ 223-444 in 223-111, za vse navedene IZLETE najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi tudi Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj, lahko dobite tudi po telefonu 064/ 223-444 v tnalooglasni službi Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 v tajništvu Gorenjskega glasa. Na obe navedeni telefonski številki tudi evidentiramo prijave, skupaj s podatki, na kateri postaji želite počakati organizatorjev avtobus, itd. Ob prijavi je možno tudi rezervirati izbrani sedež v avtobusu, vendar izključno le z vplačilom celotne cene izleta! INTEGRA^ PIVOVARNA UNION ^aprijr/tcljt! KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V prostorih Mestne hiše je na ogled razstava Dekleta in šola, razstavo sta pripravila Zgodovinski arhiv Ptuj in Gorenjski muzej Kranj. V Galeriji Prešernove hiše sta na ogled razstavi Tema smrti v Prešernovi poeziji in razstava Pedagoški opus mag. Slavka Brinovca. V Mali galeriji razstavlja kipe akad. kipar Metod Frlic. V Šmartinskem domu razstavlja slike akad. slikarka Klementina Galija. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slikar samorastnik Konrad Peternelj - Slovenec. V Cafe restau-rantu Yasmin razstavlja Jože Trobec. V razstavnem prostoru Pokus bara v Kranju razstavlja fotograf Damian Gazvoda. V Galeriji Sava razstavlja akad. slikar Franc Vozel. V poslovni stavbi Ržišnik&Perc v Šenčurju razstavlja najnovejše slike akad. slikar Klavdij Tutta. PREŠEREN ZDAJ ŠE V ANGLEŠČINI Kranj - V kranjski Mestni hiši so včeraj predstavili že četrto knjigo iz zbirke Prešernova pot v svet, s katerimi kranjska občina pošilja v svet sodobnejše prevode Prešernove poezije. Po prevodih izbrane poezije v nemški, francoski in italijanski jezik je v čast pesnikovih jubilejev zdaj izšel še prevod v angleški jezik. Knjigo sta založili MO Kranj in Mohorjeva založba Celovec ob donaciji ministrstva za kulturo. Na predstavitvi sta bila tudi oba prevajalca prof. dr. Tom Priesth/ iz Kanade in prof. dr. Henry Cooper iz ZDA in tudi prevajalci prejšnjih knjig. Najnovejšo knjigo sta ob prisotnosti župana Mohorja Bogataja predstavila urednika zbirke prof. France Pibernik in prof. Franc Drolc, prisotni pa so prisluhnili tudi krajšemu koncertu pihalnega kvinteta Korffej. • L.M. Foto: Tina Doki BOŽIČNA CARMINA SLOVENICA Mladinski zbor Carmina Slovenica bo konec tedna nastopil v stražiški cerkvi sv. Martina. Božični koncert se bo v soboto, 11. decembra, začel ob 20. uri. >- ....V.J-r....^.:........rC ^. .__ Vstopnice za koncert, ki ga s skupnimi močmi organizirata Klub študentov Kranj in Mestna občina Kranj, prodajajo na študentskem servisu ob kranjskem vodnjaku. Carmina Slovenica (ime zbora predstavlja "slovenske pesmi") sodi med najboljše mladinske zbore na svetu. Na evropskem prvenstvu, ki se je lani odvijal na Danskem, je mladinski zbor dosegel absolutno prvo mesto, saj so vsi člani žirije nastopu slovenskega zbora dodelili najvišje možno število točk. Zbor je stal na prvih stopničkah velikih mednarodnih tekmovanj, nastopi Carmine Slovenice pa so brez izjeme dobro ocenjeni in odlično obiskani. Karmina Šilec, vodja Carmine Slovenice, je ob koncu lanske sezone razkrila delček skrivnosti uspeha zbora z besedami: "Zbor ni neorganska masa, pač pa kolekcija mladih ljudi, vsak od njih je drugačen in edinstven. In bolj, ko lahko prepoznamo vsakega od njih kot posameznika, več dajejo nazaj kot ansambel, kot kolektiv." • Špela Ž. Osnovna šola Stražišče Kranj Šolska ulica 2 4000 Kranj razpisuje za določen čas prosti delovni mesti - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA NA PODRUŽNIČNI ŠOLI ŽABNICA (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) in - UČITELJA MATEMATIKE (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Nastop dela 3. 1. 2000. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 94. člena Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku. Knjiga gorenjske samozavesti GORENJSKA TEGA STOLETJA Brdo pri Kranju - Na predvečer Prešernovega rojstnega dne sta Gorenjski glas in Gorenjski muzej Kranj v Hotelu Kokra na Brdu predstavila svoj skupni knjižni projekt letopis Gorenjska 1900-2000. Če ne bi eden od mnogih avtorjev v tem zajetnem letopisu - Miha Naglic že pred dobrim letom, ko je bil načrt knjige še na svojem začetku, zapisal, da gre brez dvoma za knjigo gorenjske samozavesti - bi se bilo treba ta izrek izmisliti zdaj ob izidu knjige. Kot je povedal eden od govornikov na predstavitvi, se s to knjigo Gorenjska kol regija predstavlja v vseh svojih posebnostih, značilnih in gorenjskih. Toda večina avtorjev, kar okoli sto jih je prispevalo svoj del, si je prizadevala, da ne bi Gorenjska v knjigi postala nekakšna zaprta dolina, kjer ljudje ljubosumno varujejo pred drugimi svoje posebnosti. Prav nasprotno, prizadevanja urednikov, naj bo regija predstavljena kot na vse strani odprto področje, dojemljivo za vplive od drugod, za registriranje sodobnih tokov. Toda letopis bi bil najbrž preveč suhoparen, če ne bi med pogledom daleč nazaj v zgodovino, pa v malo bližnjo preteklost in tudi sedanjost, avtorji ne odstirali še pogleda na tisto, čemur bi lahko rekli gorenjska duša. Ne samo čili stoletniki, kijih ne manjka tudi drugod po Sloveniji, pač pa ritem nekdanje robate hoje v podalpskem svetu, ki je ujel sedanji hiter korak tudi po asfaltu, pa širok nasmeh in povabilo, ki brez gorenjskega "ejga" morda ne bi bil prepoznaven, vse to se vpleta med stvarne in strokovne poglede na regijo v tem stoletju. Se je stoletje, ki se bo čez štiriindajset dni že izteklo, res začelo s tako počasnim tempom, ki ga danes že ne prepoznamo več, četudi so pred sto leti in nekaj več po zgornjem koncu Gorenjske že drdrali vlaki nezadržnega napredka? Na predstavitvi je urednik letopisa Jože Dežman slikovito predstavil knjigo kot poskus, kako biti različen, poseben in zato tudi opazen. Dejstvo je namreč, da se vsaj na tako obsežen način doslej še ni predsta- Ravnateljica Gorenjskega muzeja Kranj Barbara Ravnik - Toman je predstavila tudi nekaj predmetov najnovejše zgodovine - prestreljeno kolo iz slovenske vojne. Letopis Gorenjska 1900-2000 na več kot 700 straneh prinaša prispevke, ki jih je napisalo okoli sto avtorjev. Posebej je predstavljenih dvesto podjetij in ustanov. Knjiga prinaša okoli /300fotografij, od tega okoli 800 barvnih, razen tega pa še tabele, grafikone, dokumente in zemljevide. Knjigo so vzorno natisnili v Gorenjskem tisku Kranj, priprava za tisk MedlaArt. Knjiga je uvrščena v serijo Gorenjski kraji in ljudje pri Gorenjskem muzeju Kranj. vila nobena slovenska regija. Knjiga je razdeljena na več z barvnim robom označenih razdelkov, naslovljenih kot Narava, Ljudje, Med revolucijo in demokracijo, Preživetje in razvoj, Družbene dejavnosti, Vsakdan in praznik ter Priloge. Vsak razdelek pa vsebuje več vsebinskih sklopov s prispevki različnih avtorjev. Prav pri slednjih gre pravzaprav za izjemno pester sestav tako strokovnjakov (več kot polovica avtorjev) kot tudi publicistov in novinarjev. Narava je začetno poglavje v knjigi-predstavljeno s prispevki o spremembah v naravi od podnebja, voda, do izkoriščanja naravnih virov in vse bolj aktualnega varovanja narave. Večji del knjige je sicer namenjen družbenemu dogajanju - od vojne na začetku stoletja, do vseh naslednjih, predstavljene so nekdanje srenje in sedanje upravne enote, posebej je predstavljeno politično dogajanje tako na začetku stoletja kot tudi kasneje in danes. Obsežen razdelek predstavlja razvoj gorenjske regije, se dotika nekdanjih hranilnic, prometa, kmetijstva, jeseniškega plavžarstva in arhitekturnega ter urbanističnega razvoja, trgovine in turizma. Od družbenih dejavnosti velja posebna pozornost razvoju kulture, pa zdravstvu, šolstvu in tudi športu, pa seveda društvom in medijem. Predstavitev letopisa na Brdu so s svojim prispevkom obogatili: Jože Mihc/ič z diapozitivi iz Triglavskega narodnega parka, mladi harmonikar Matjaž Ko-kalj in mojster citer Dejan Praprotnik. Prireditev je povezoval Andrej Žalar. Kristini Kobal, direktorici Gorenjskega tiska Kranj, se je Marko Valjavec, direktor Gorenjskega glasa, za sodelovanje pri nastanku knjige zahvalil s priložnostnim darilom, majolika ETI Svit Kamnik. Ste vedeli? - da na Gorenjskem piha severni veter, predvsem v poznih zimskih mesecih. Suh padajoč veter, pravijo mu tudi karavanški fen. Izjemoma ima tudi rušilno moč, tako kot v dneh med 9. in 11. februarjem 1984, ko je ruval in lomil drevje iz gozdnih predelov, odkrival strehe, lomil kozolce. Podoben veter je bil februarja leta 1936. - Poraba nafte na hektar obdelovalne površine na Gorenjskem je glede na intenzivnost kmetijstva dokaj majhna. Povprečna poraba 216 l/ha je pod slovenskim povprečjem (344 l/ha). Na Kranjskem polju je sicer višja - 271 . l/ha, v Deželi pa le 100 l/ha. - Bohinjski železniški predor so začeli graditi septembra 1900, prebili pa so ga maja 1904; dolg je 6339 metrov. - Slovensko romarsko središče Brezje obišče letno več kot 220.000 romarjev. Od leta 1800, ko je bila v cerkvici sv. Vida postavljena kapelica Marije Po* magaj, je Brezje obiskalo več kot 13 milijonov romarjev. - V 20. stoletju so plazovi na Gorenjs- f kem pokopali pod seboj okoli 490 /jit- | di. Najhujši je bil plaz na Vršiču, kije | leta 1916 pokopal več kot 270 ruskih \ ujetnikov in avstrijskih stražarjev. \ - Prva umetna skakalnica za smučarske \ skoke je bila zgrajena decembra 1920 v f Bohinju, kasneje še v Mojstrani, Trebežu I v Kranjski Gori, na Bledu itd. Marca leta | 1934 so v Planici na Bloudkovo pobudo f in po načrtih Ivana Rozmana dogradili I največjo skakalnico na svetu. - Prvi dokumentarni film in sploh prvi | film na Gorenjskem je nastal 26, fe- j bruarja 1922 - Smučarska tekma za | prvenstvo Jugoslavije v Planici, prvi ce- | lovečerni film pa je bil posnet leta 1931 I z naslovom V kraljestvu zlatoroga, leto \ kasneje pa še Triglavske strmine. - Na Gorenjskem deluje s svojimi ekspo- \ ziturami sedem bank: Gorenjska ban- j ka, Nova Ljubljanska banka, SKB | banka, Abanka, Krekova banka, Pro- I banka in Poštna banka Slovenije. Tu- f jih bank (še) ni. Čeprav so simboli na naslovnici splošno znani in niso samo gorenjski, pač pa predvsem tudi slovenski, pa so predstavljeni v takšnem kontekstu povsem skladni s pod' naslovom knjige, ki govori o samozavesti. Predstavnik Ministrstva za kulturo, mag-Gojko Zupan je celo omenil simbolno gorenjsko predrznost, zaradi katere lahko na ovojnici knjige stopi Gorenjka v narodn' noši pred Leonardovega Človeka. Simbole na ovitku je plastično z muzejskimi predmeti - od nakita iz staroslovanskih grobov na Bledu do Štremfljevega puloverja, s katerim je stal na najvišji gori sveta, do prestreljenega kurirskega kolesa iz slovenske vojne - predstavila ravnateljica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik - Toman. Knjig0 dopolnjujeta tudi izbora iz Gorenjskega kdo je kdo in Gorenjskega biografskega leksikona. Še beseda o slikovni opremi: knjigi sta dodana dva zemljevida Gorenjske, na začetku in na koncu, s pogledom od juga in od severa, geografsko predstavljivost pa bralen ponujajo še preostali, okoli trideset jih je-zemljevidi v knjigi. Brez prispevka Jake Čopa, ki se je desetletja s fotoaparatom čudil lepotam gorenjske pokrajine, seveda m mogla nastati ta knjiga. Ob tem pa je seveda še cela vrsta fotografskih imen, ki so po-membno prispevala k nazornejši predstavitvi tekstov. Pomemben del likovne opre' me knjige je tudi izbor likovnih del, kakof jih je odbral slikar Črtomir Frelih. • Lea Mencinger, foto: Tina Dok' OBISK NA BREZJAH Rudi Praprotnik, predsednik sveta krajevne skupnosti Brezje: Podpiramo (le) jugovzhodno traso "Severna varianta avtoceste za nas ni sprejemljiva, tudi če bi jo čez brezjansko polje vkopali v zemljo in jo prekrili," pravi Rudi Praprotnik in dodaja, da vztrajajo pri gradnji po jugovzhodnem koridorju. y občini še ni odločitve o tem, ^e naj bi potekala avtocesta. "•"Uštvo za varstvo okolja in se-~etosto krajanov Radovljice in f^sc zahteva "premik" ceste iz Jugovzhodnega v severni kori-°°r. Se z njimi strinjate? Krajevna skupnost je že v P^jšnjem mandatu na podlagi 2°ora krajanov podprla iz-8radnjo avtoceste v jugovzhod-nern koridorju in hkrati pouda-r"a> da nasprotuje izgradnji cestn inske postaje. Severna va-r'anta za nas ni sprejemljiva, udi če bi jo čez brezjansko P°lie prekrili. Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti smo Vstopili od takšne možnosti, ako da zdaj podpiramo le še zadnjo po jugovzhodnem kondorju. Izgradnja avtoceste je nuJna, ugotavljamo, da se pro-^t povečuje in da se nekateri VsaJ v konicah že raje peljejo P° stari cesti. Za sedanjo "ma-8'stralko" pa predlagamo, da bi J0 Po izgradnji avtoceste ods-j,ranili, ker ne bi bila več fur>kcionalna." Brezje so doma in v tujini zna-J*e predvsem kot božjepotni *raJ. Po nekaterih podatkih se ysako leto pripelje k svetišču °krog šestdeset tisoč osebnih aytomob ilov in več kot šeststo Avtobusov. To je za kraj velika ^bremenitev, a hkrati tudi pridnost za zaslužek... Velik obisk ima dobre in sla-^ strani. Ob Marijinih prazni- Rudi Praprotnik kih in ob drugih priložnostih, ko pridejo na Brezje množice romarjev, so predysem velike težave s prometom. V kraju razmišljifrno o tem, da bi uvedli krožni promet, vendar to ni lahko. Ceste so namreč ozke, paziti bi morali tudi na to, da z enosmernim prometom nc bi okrnili prometa znotraj vasi. Ob normalnem obiskuje urejenih parkirišč dovolj, v izjemnih primerih omogočamo parkiranje še na dodatnih površinah. Kraj ima od tako velikega obiska že zdaj nekaj koristi, še več bi jih lahko imel, če bi izboljšali gostinsko in ostalo ponudbo. Ker se romarji večinoma zadržujejo v vasi le nekaj ur, ni potreb po novih pre- nočiščih, potrebovali bi jih le, če bi Brezje vključili kot vmesno postajo na romarskih potovanjih v Medžugorje." Prvo leto štiriletnega mandata sveta krajevne skupnosti se končuje. Kaj vse ste naredili? "Letos smo obnovili približno tri četrtine obzidja na pokopališču na Brezjah, v sodelovanju s podjetjem Elko-term, samostanom in turističnim društvom smo uredili cesto na zahodni strani bazilike, asfaltirali smo cesto na Do brem polju ter na Črnivcu od Adrijana do športnega igrišča, začeli z adaptacijo doma krajanov, se vključili v geodetsko iz-mero zemljišča na trasi ceste Brezje - Peračica - Tromostov-je, obnovili fasado in lesene dele na mrliških vežicah, v sodelovanju z Vzgojnovarstve-nim zavodom Radovljica uredili igrišče za potrebe vrtca..." Plazovi ogrožajo hiše in varnost ljudi In kaj načrtujete za prihodnje leto in do konca mandata? "Obnovili bomo še preostali del obzidja na pokopališču, razširili cesto od Brezij do pokopališča in na tej relaciji poskrbeli tudi za javno razsvetljavo, nadaljevali z obnovo doma krajanov... Načrtujemo tudi ureditev ceste od Cvenklove zage do Peračice, obnovo stare romarske poti od Otoč do Brezij in ureditev bližnjice s spodnjega na zgornji konec vasi, popravilo pred štirimi leti zgrajenega opornega zidu na Brezjah, zamenjavo robnikov na glavni cesti od podvoza do Brezij, sanacijo zemeljskega udora na Dobrem polju in divjih odlagališč, ki so "oživela" po zaprtju odlagališča odpadkov na Črnivcu... Še v tem mandatu bi radi uredili kanalizacijo v vaseh Črnivec, Noše in Brezje in dočakali zaključek sanacije nekdanjega odlagališča odpadkov na Črnivcu. Želimo si tudi začetek urejanja središča Brezij, vendar je to odvisno predvsem od Cerkve." Tudi v občinskem merilu je slišati o plazovih na Brezjah in v okolici... "Na vzhodnem delu Brezij se približno štiri hektarje zemljišča pomika proti strugi Peračice in v spodnjem delu vasi ogroža nekaj hiš. Da bi ugotovili, kaj je razlog za drsenje zemlje, smo letos na plazu posekali drevje in sanirali bližnji vodovod, ki je puščal in močil teren, v prihodnosti pa bo bržkone treba urediti struge in dobro poskrbeti za odvodnjavanje. Poleg tega plazu sta še dva manjša, oba na relaciji Brezje - Peračica. Eden ogroža vodotok Peračice in varnost na cesti, drugi tudi dve, tri hiše." • C. Zaplotnik Živahna društvena dejavnost Gasilci srečali Abrahama in naslikali Florjana ¥ gasilskem društvu so letos praznovali 50-letnico, drugo leto pa bi radi začeli graditi prizidek. ^a Brezjah (in v vsej krajevni skupnosti) je •""štvena dejavnost zelo živahna. Društva *adnje čase dobro sodelujejo s krajevno ''kupnostjo in med seboj, vsa so praznovala udi jubileje. Casilci so srečali Abrahama, ."•"•stično društvo je proslavilo 40-letnico, ?Portno dvajset let obstoja in delovanja, kul-*|Ho pa dvajset let ponovne poživitve kultur-1,6 dejavnosti. v prostovoljnem gasilskem društvu so Ppl stoletja obstoja in uspešnega delovanj9 proslavili ob koncu junija, ko so med rugim pripravili meddruštveno gasilsko ^aJo in na gasilskem domu blagoslovili resko sv. Florjana, darilo frančiškanskega ^arnostana. Kot je povedal predsednik ruštva Izidor Arih z bližnjega Črnivca, je ^'hova operativna enota s 95 člani ena ^jvečjih v radovljiški občini. Za gašenje ^°žarov in posredovanje ob drugih nes-j"ečah niso najbolje opremljeni. Motorna r'2galna ima častitljivih trideset let, orod-^P vozilo je staro dvanajst let in po seda-^'h predpisih že ni več primerno za prešanje pionirjev, za katere je znano, kako |"adi se vozijo z gasilskimi vozili. Zadnja ta na njihovem območju ni bilo požara, fedno pomagajo cestarjem pri črpanju c iz podvoza, po potrebi pa poskrbijo i za čistočo kraja. Lani so obnovili no-'lar\jost doma, letos so se ukvarjali predam z vzdrževalnimi deli in s praznova-Jern obletnice, prihodnje leto bi radi pri-°oili dokumentacijo in že začeli z gradio Prizidka k domu, na osamljeni kmetiji L.T»8r na Peračici pa vkopali cisterno, ki ' °b morebitnem požaru omogočila hitro Miro Potočnik Izidor Arih Aleš Čebavs Dušan Kocjančič lUdi redovanje. Osvetlili bodo parkirišče ^ božjepotnem kraju, kot so Brezje, je cjr Pomembna tudi vloga turističnega £Ustva. Kot je povedal predsednik Aleš l^eDavs, se društvo vključuje v ponudbo j.dJa, upravlja s parkiriščem, pobira par-^ nino (tristo tolarjev za osebna vozila), .eJa promet, vlaga denar v gostilno rijan, sodeluje pri naložbah za boljšo urejenost kraja, skrbi za lepši izgled vasi, pomaga tudi drugim društvom... Ob tem, ko se trije krajani samostojno vključujejo v prodajo na stojnicah pred baziliko, ima društvo osem stojnic, na katerih ponuja spominke, igrače, sveče in še marsikaj drugega. Prejšnja leta so namenjali denar predvsem za asfaltiranje parkirišča, lani so prenovili eno od stojnic, prihodnje leto bodo osvetlili parkirišče in preuredili skladišče v bližini papeževega spomenika, načrtujejo pa tudi nakup stroja za pometanje in se pripravljajo na izdajo prospekta o Brezjah. Ustanovili tamburaško sekcijo Kulturno društvo je po besedah Dušana Kocjančiča letos praznovalo 20-letnico ponovne poživitve kulturne dejavnosti. Ko so krajani 1979. leta dogradili večnamensko dvorano, so člani na novo registriranega kulturnega društva (po petnajstih letih kulturnega mrtvila) uredili še oder, na katerem so že naslednje leto uprizorili prvo gledališko predstavo, Linhartovo Županovo Micko. Doslej so "postavili" na oder že štirinajst iger, okrog božiča pa bo premiera njihove petnajste predstave, igre Naši ljubi otroci. Poleg dramske skupine, ki je v tem času kar 134-krat gostovala po Gorenjskem, delujeta tudi folklorna in glasbena sekcija, letos pa so ustanovili še tamburaško sekcijo, ki jo obiskuje deset osnovnošolcev in se bo prvič javno predstavila prihodnje leto. V glasbeno sekcijo so vključeni mladinski mešani pevski zbor, otroški zborček in cerkveni pevski zbor, v folklorno pa plesna skupina osnovnošolcev in skupina Mlinček, ki združuje predšolske otroke in deluje v okviru vrtca. Društvo že sedemnajst let sodeluje s slovenskim prosvetnim društvom iz Radiš na Koroškem, s katerim si izmenjuje gledališke predstave in pevske nastope. Nov športni center za Adrijanom Športno društvo je letos praznovalo 20-letnico obstoja in delovanja. Kot je povedal predsednik Miro Potočnik, je usmerjeno predvsem v rekreativno dejavnost. Največ je zanimanja za nogomet in košarko, krajani pa radi igrajo tudi odbojko in namizni tenis, smučajo in tečejo na smučeh, se razgibavajo na zimskih urah aerobike... Njihove ekipe nastopajo v občinskih ligah in na različnih turnirjih, prirejajo pa tudi vaške tekme. Ob tem, ko je na Brezjah ob domu večnamenska asfaltna ploščad, že več let urejajo za gostilno Adrijan na Črnivcu športni center, ki ga bodo prihodnjo pomlad tudi uradno odprli. Poleg nogometnega igrišča in igral za otroke bo tam tudi prijeten prostor za različne proslave in piknike. • C. Zaplotnik Brezje Najbolj znane kot božjepotni kraj Še posebej veliko romarjev pričakujejo na Brezjah prihodnje leto, ki ga je papež razglasil za sveto leto. Brezje so v Sloveniji in tudi zunaj njenih meja znane predvsem kot Marijino svetišče. Vsako leto ga obišče več sto tisoč ljudi, med drugim gaje ob svojem prvem prihodu v Slovenijo 17. maja 1996 obiskal tudi papež, ki je sicer tej osrednji slovenski božji poti že 1988. leta podelil častni naziv basilica minor (manjša bazilika). Glavni romarski shodi so oh Marijinih praznikih, na praznik Marije Pomočnice (24. maja) in na angelsko nedeljo (prva v septembru), zelo množično je prav vsakoletno srečanje invalidov, bolnikov in ostarelih. Še posebej veliko romarjev pričakujejo na Brezjah prihodnje leto, ki ga je papež razglasil za sveto leto. Vas ima več kot sto hiš, je središče krajevne skupnosti, kamor sodijo še vasi Črnivec, Noše, Dobro polje in Peračica, in šteje okrog petsto prebivalcev. Tako kot večina krajev na Gorenjskem je doživela precejšnjo preobrazbo. Nekdaj je bila pretežno kmečkega značaja, danes so v vasi le še tri večje kmetije ter nekaj manjših, večina je zaposlena v okoliških krajih, močno pa se je razvilo tudi podjetništvo. Najbolj znana so podjetje za proizvodnjo pijač Vipi, podjetje za elektroinstala-cije, klimo ogrevanje, proizvodnjo in inženiring Flkoterm, Športna oblačila Mira, šivanje oblačil iz jeansa Roman Babic, poleg njih pa je še več manjših obrtnikov. Na kmetiji Iranca Šolarja in Ivanke Frelih se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom, na kmetiji Vilija Babica pa doma namolzeno mleko doma predelujejo v mlečne izdelke. Gorenjski glas v Zvirčah Naš naslednji obisk bomo usmerili v najbolj južno naselje tržiške občine na desnem bregu Tržiške Bistrice. Čeprav so Zvirče majhna vas, živi v gručastem naselju kar okrog 350 ljudi. Med njimi bomo poiskali nekaj takih, ki imajo povedati kaj zanimivega o sebi in življenju v kraju. Reportažo si boste lahko prebrali prihodnji torek. • S. Saje ŠPORTNA OBLAČILA OBLAK MIRA BREZJE 4 tel.: 738 065 POSLOVALNICA DOMŽALE SAVSKA C. 1 - DOMŽALE tel.: 061/715 187 Vsem našim strankam se zahvaljujemo za obisk in nakupe in se priporočamo! VIPI, d.o.o., Brezje IZDELOVANJE IN PRODAJA PIJAČ PRI NAKUPU V NASI INDUSTRIJSKI PRODAJALNI NA BREZJAH V A IVI NUDIMO IO °/o POPUST. VIPI, d.o.o, Brezje 76D, 4243 Brezje IHARKEU AVTOSERVIS, KLEPARSTVO, AVTOVLEKA, VULKANIZERSTVO, TRGOVINA Z AVTODELI PRODAJA IN SERVIS VOZIL PROTON SLO, 4243 Brezje 78a tel./fax: 064/738 233, GSM: 041/639-543 GORENJSKI GLAS • 14. STRAN va HAM IM flDII7IMA 4»#% M M IVI IIMI VKIIAINV ureja: Danica Dolenc Torek, 7. decembra 1999 Moda Poskusimo Zlato in srebrno nai se sveti se mi Seveda je vse uperjeno v najdaljšo noč v letu, ki nas bo ponesla v novo tisočletje. Hočete posebno eleganco? Potem naj bo to dolga oprijeta črna obleka brez rokav, ki lepo poudari postavo, krasijo pa naj jo valovite črte iz svetlečih se trakov, na katerih so nanizane perle ali kakršnakoli svetleča se vezenina. Nakit naj bo srebro ali zlato. Če smo se odločile za zlato, naj bodo tudi nohti lakirani z zlatim lakom, v laseh pa naj bodo zlata pramena (dobe se maškare z zlatim efektom; samo potegnete po laseh, pa se bodo lasje takoj pozlatili in taki ostali do prvega pranja). Srebrni nakit pa zahteva, seveda, srebrne nohte in srebrna pramena v laseh... Za nohte svetujejo, da jih najprej namažemo z osnovnim - prozornim lakom - nato pa dvakrat z zlatim lakom; le tako bo lesk pravi. December je tu in priprave za božične in novoletne praznike so se že začele. Razmišljamo tudi o tem, kaj bomo kuhali za praznike. Morda pa bi pripravili tudi kakšno dobro enolončnico, ki jo bomo lahko skuhali že dan prej in morda v večjih količinah, da bi je del zamrznili in med prazniki le vzeli iz skrinje, prevreli in postregli. In zakaj ne bi za spremembo pripravili kakšne dobre divjačine?! Zajčji paprikaš 750 g domačega zajca -hrbtišče, 80 g masti, 300 g čebule, 50 g mesnate slanine, 20 g ostre paprike, 30 g paradižnikove mezge, 30 g moke, 3 stroki česna, 1/2 dl belega vina, 1 dl kisle smetane, juha iz koncentrata za zalivanje, lovor. Sesekljano čebulo pražimo na masti in drobno narezani slanini, da zarumeni. Dodamo strt.česen in paradižnikovo mezgo. Tudi to nekoliko pre-pražimo, nato dodamo lovor, kose mesa ter prilijemo malo juhe. Dušimo, da se zmehča. Meso preložimo v drugo posodo, dodamo podmet iz moke in smetane, prevremo in omako pretlačimo. V omako zložimo spet meso, primerno zalijemo, dolijemo vodo in ponovno prevremo. Zraven ponudimo dušen riž ali kruhove cmoke. Jelenov golaž s kislim zeljem Potrebujemo 50 dag jelenovega mesa z vratu ali trebuha, brez kosti, kože in kit, narezanega na kocke, 2 dl kuhane ma-rinade iz rdečega vina, 5 dag svinjske masti, 15 dag puste Naredimo sami Darilni škorenjci Božiček naj bi navadno puščal darila v rdečih ali belih škorenjcih. Naj dobi vsak svojega. Mimogrede bo sešit, le usesti se morate za šivalni stroj. Koncev blaga, primerne- ga za škorenjčke, je v vsaki hiši dovolj. Potem jih pa okrasite z aplikacijami - zvezdicami, pentljami, starimi gumbi, srčki, gobicami... Vsak naj bo drugačen! UKUXIN9lil NA9VEII Damjana Šmid (socialna pedagoginja) Ljubezen za večno? (2) "Zakon ni tekmovanje, da bi presegli moči drugega, sodelovanje je, ki potrebuje naše različnost L " (R. Bach) Ko enkrat mine zaljubljenost in ko se soočimo z resničnostjo nam preostane prilagajanje. Pustimo pričakovanja ob strani in stvari bodo lažje. Moški (ženska), ki je pred nami, to je resničnost. Tisto o rožah vsak dan in o dolgih pogovorih, to so bile le naše sanje. Vsak izmed nas si ustvari sanje o partnerju, ki si ga želi in potem vse življenje upa, da ga bo sreča/. Na svetu smo ljudje, živali in rastline. Idealnih stvari ni. če bi bile, bi bilo verjetno zelo dolgčas. Potrebujemo različnost drugih. Ko si priznamo, kako različni smo si in šele ko sprejemamo to različnost smo na dobri poti, da zaživimo v dobrih in uspešnih odnosih. Večina moških je v svojih ravnanjih drugačna kot ženske. Kadar smo ženske v stiski, jočemo, govorimo, iščemo nekoga, ki bi nas razumel. Za moške v stiski velja, da se kot jamski ljudje zapre/o v svoje votline, dokler ne najdejo rešitve. Različnost. Zakaj bi silili moškega, naj prileze iz svoje votline in se nam z/oče na rami, če pa on na svoj način išče rešitev problema? Življenje z drugimi je prijetnejše, če jih sprejemamo takšne kot so. Strokovnjaki ugotavljajo, da imajo največ težav v zakonu in v odnosih tisti ljudje, ki skušajo druge ljudi prisiliti k drugačnemu vedenju, mišljenju, ravnanju. Zakaj se ne bi rajši prilagodili drug drugemu? Prilagajanje partnerju pomeni, da spoštujemo njegove potrebe, ki so po vsej verjetnosti drugačne od naših. Nekdo ima večjo potrebo po ljubezni, drugemu je veliko do športa, tretji ima rad veliko denarja.... Pogovorimo se o naših potrebah in o tem, na kakšen način biji/i lahko zadovoljevali, da ne bi bil pri tem nihče ogrožen. Seveda ne bomo ves dan na igrišču, če smo zagrizeni športniki. Nekaj športnega navdušenja lahko prenesemo na otroke, da bomo združi/i prijetno s koristnim. Organizirajmo družinski izlet ali večerno telovadbo. V vseh priročnikih za zakonske pare bomo našli nasvet - vsak dan si vzemimo nekaj časa zase. Zakonski oz. partnerski odnos je le del našega življenja. Ko se poročimo, ne pomeni, da moramo prekiniti s starimi prijatelji, s hobiji In stvarmi, ki nas veselijo. Le uskladiti se je treba z drugimi družinskimi člani pa je dovolj časa, prostora in veselja za vse. K dobremu zakonskemu življenju nas bi moralo spodbujati dejstvo, da se otroci od nas učijo kasnejših partnerskih odnosov. Nekdo je dejal, da biti družina pomeni - voditi skupaj, kar spada skupaj - držati skupaj, kar je medsebojno povezano - rešiti, kar se zdi izgubljeno. Okusne mesne jedi prekajene slanine, narezane na pol cm velike koščke, 2 sesekljani čebuli, 25 dag svinine, narezane na kocke, 1 žlico paprike, 2,5 dl mesne juhe, 2 narezana korenja, 1/2 žličke kumine, 5 sesekljanih strokov česna, 5 žličk popra, 50 dag opranega kislega zelja, konkase (mezga) iz 10 paradižnikov, 2 dl mesne juhe, 5 žlic sesekljanega pe-teršilja, sol, poper, ca-venski poper, sladkor, 1.5 dl smetane. Priprava: Jelenovo meso pustimo v mari-nadi 12 ur (glej recept za kvašo pri srninem stegnu po lovsko!), nato ga vzamemo iz nje in osušimo. Mari-nado precedimo. Svinjsko mast segrejemo v posodi, popečemo slanino in čebulo, dodamo meso in ga tudi popečemo. Potresemo s papriko, premešamo in dolijemo marinado in mesno juho. Nato dodamo korenje, kumino, česen, poper in prevremo. Posodo pokrijemo in 30 minut dušimo. Dodamo kislo zelje, paradižnik in kuhamo še 20 minut. Potresemo s peteršiljem ter začinimo s soljo, poprom, belim poprom in sladkorjem. Na koncu dodamo smetano. Zraven priložimo krompir ali jajčne testenine. Srnino stegno po lovsko 1,5 kg srninega stegna brez kosti. Kvasa: 100 g čebule, 100 g korenja, 100 g gomolja zelene, 50 g peteršiljevega korena, lovorov list, timijan, majaron, še-traj, 10 brinovih jagod, 10 celih poprovih zrn, 1/4 1 črnega vina, 1/4 I vode. Omaka: 80 g masti, zelenjava in začimbe iz kvase, 20 g gorčice, 100 g prekajene slanine, sok iz kvase, sok 1/2 limone, Zajčji paprikaš 10 dl kisle smetane, 30 g moke, 150 g poljubnih gob (če ni drugih, vzemite šampinjone iz konzerve), 20 g masla. Oprano in zbrisano stegno položimo v skledo in ga obložimo z na kolobarje narezano zelenjavo in z vsemi začimbami. Prilijemo vino in vodo, pokrijemo s pokrovko in pustimo, da se kvasi v hladilniku vsaj 4 do 5 dni. Vmes meso enkrat do dvakrat obrnemo. Mesu odstranimo kožico, če tega nismo storili že pred kvašenjem, ga pretaknemo z rezinam slanine, solimo, na tanko namažemo z gorčico $ na masti rjavo opečen^ Opečene kose mesa nato pre; ložimo v drugo kozico, na is*1 maščobi pa pražimo ožeto Ze' lenjavo iz kvase. Ko se začne zelenjava rumeno barvati, doli' jemo sok iz kvase in dodamo opečeno meso. Vse skupaj dušimo, večkrat premešam0' kose mesa obračamo in pazi' mo, da se omaka ne prime. Če se je sok P0" vrel, prilijemo nekolik0 vode ali juhe iz koncentrata. Ko je meso meh' ko, ga preložimo v drug0 posodo, po zelenjavi p0" tresemo moko, še malo prepražimo, primerno zalijemo, omako prevrfr mo in pretlačimo skozi gosto sito. V omako vložimo posebej narezane in na maslu pre-prežene gobe, prevremo-po potrebi dodamo še limonin sok in kislo smetano. Kose mesa narežemo na rezi; ne položimo jih na ovaln1 krožnik polijemo s polovico omake in obložimo z jabolki' Drugo polovico omake ponudimo v omačnici. Pri pretikanju mesa s slanino zarezujemo s tankim nožem vzporedno z mesnimi vlakni. 1 zareze porinemo rezine sl3' nine. Pretaknjena divjačina je izredno okusna. ©(Q)IMira©II3IGLAS vsak torek in petek Sladica za danes Mini makovi kolački Predlagamo vam sladico, ki bi izredno lepo okrasila tudi božično ali silvestrsko praznično mizo. Da bo zares uspela, jo poskusite speči že sedaj. Posebnost je ta, da je spečena v posebnih modelčkih za mini potičke, lahko bi si pa omislili tudi drugačne oblike. Potrebujemo: 100 g masla, 100 g sladkorja, 4 jajca, 150 g zmletega maka, 25 g bele moke, 25 g moke za paniranje (malo bolj grobo mlete), malo masla in moke za modelčke; Pečico segrejemo na 190 stopinj C (plin na 3. stopnjo). Maslo penasto vmešamo skupaj s 70 g sladkorja. Rumenjake ločimo od beljakov. Drugega za drugim vmešamo v maslo rumenjake, mak, moko in panirno moko. Iz beljakov in 30 g sladkorja naredimo trd sneg in ga narahlo vmešamo v maso. 4 male modele kolačkov (10 cm premera) namastimo in na tanko posujemo z moko. Zdaj modelčke napolnimo s testom in jih damo v ogreto pečico na srednjo mrežico. Pečemo 20 do 25 minut pri 190 stopinjah C. Makove kolačke še v modelčkih na hitro ohladimo, jih zvrnemo na desko in posujemo s sladkorno moko. Zraven postrežemo kompot iz 200 g izkoščičenih suhih sliv, ki smo ga obogatili s 5 žlicami limoninega soka, 10 žlicami pomarančnega soka, 1 čajno žličko naribane limonine lupinice, 1 do 2 nageljnovima klinčkoma in s polovico cimetove paličice. Vse to skupaj zavremo in pustimo na malem ognju vreti 10 minut (tekočina je le sok, vode dodamo morda le kakšno žlico). Lonček sladke smetane (125 g) in 10 g sladkorne moke stepemo in prelijemo z žlico ruma. Kompletna sladica so torej makovi kolački s slivovim kompotom ter stepeno smetano, za povrh pa še skodelica kave. Taka sladica bi prijala tudi tedaj, ko se premraženi vrnete domov od polnočnice, za novoletno sladico pri kosilu ali pa kadar boste hoteli vaši družinici ali prijateljem še posebej od srca lepo postreči. Pet minut za boljše počutje Privoščimo si kopel - za mirno spanje Če ne moremo in ne moremo zaspati, pojdimo v kopalnico in potopimo noge za deset ali petnajst minut v zelo mrzlo vodo. Ponavadi je dobro pojesti še kocko ali dve sladkorja za pomiritev želodca, kajti živčen želodec je tudi kriv za nespečnost. Druge spet pomiri vroč kozarec mleka, v katerem smo skuhali listič žajblja in malce ohlajenega osladili z medom. Včasih zadostuje tudi le žlica medu. - za okrepčilni počitek Po športu, po izletu v gore, daljši hoji ali težkem dnevu v službi se spoČyemo in hkrati okrepimo s kopeljo pri 37 do 38 stopinj C, v katero damo 2 ali 3 pesti grobe soli. Danes so v modi aromatične kopeli; nekaj kapljic ete- ričnega olja v kadi zadostuje, da pridemo iz kopeli kot preojeni. Tudi le nožna kopel v slani vodi je zdravilna in pomirjujoča. PREPOVEDANO ZA ODRASLE Ureja: Hefena Jetovčan Učenci OŠ Straž išče na EKO sejmu v Celju Kako si pravilno umivamo zobe Ce voda ob umivanju zob teče, porabimo 36 lončkov vode; če je zaprta, pa le enega. Igranj - Na nedavnem EKO sejmu v Celju so sodelovali tudi štirje učenci 4. b razreda iz OŠ Stražišče: Katja, Aleksandra, Jaxniin, Benjamin. Kot nam sporočajo, so razstavljali na temo Voda, z njimi pa je bila tudi mentorica Metka. In bilo je nadvse zanimivo ter poučno. Veste, kđo je Max X? Škofja Loka - Peto- in šestošolci Osnovne šole Cvetka Golarja iz Škofje Loke so si na Loškem odru ogledali predstavo Ma\ X. In nad predstavo so bili tako navdušeni, da jih je Max X zaposloval še nekaj dni. Kako in zakaj? Vse nam sporoča šestošolka Marta Frlic. TRAVIINO ffrrtTriti Urn rTTirn ittiittI NA VRTILJAKU Z ROMANO =?ADiO Vsako soboto ob 9.10 na Radiu Kranj. (>7,3 FM .Obiskovalcem sejma so Stra-2lšani predstavili eko utrinek iz Sv°jega razreda. Najbolj so se Utrudili z raziskavo, kako si ^avilno umivamo zobe in *ak.o pri umivanju zob po JjePotrebnem porabljamo vo- °- Vsak izmed učencev je 'Zrneril, koliko vode porabi, če v°da neprestano teče. In kaj so j|8otovili? Če voda teče, porabo kar 36 lončkov vode! Če Je zaprta, pa le enega. In če si ^uvamo zobe trikrat na dan, b| Porabljeno vodo imeli kar za clvanajst dni! To so učenci Povedali tudi obiskovalcem in Hm Pokazali, kako izgleda pralno umivanje zob: tako, da si ^°do natočimo v jogurtov '°nček in s to vodo umijemo ž°be. Stražiški učenci so prikazi tudi vrečko iz koruznega ^roba, ki se razgradi ali zgnije *°t solata, in koš za smeti, J^rejen iz odpadnih tetrapa-*°v> naredili pa so ga na Vedskem. Izdelali pa so tudi *nak za eko šolo, in sicer iz PaPirnatih kroglic. Ogledali pa so si tudi razstave J^encev ostalih sodelujočih šol er Predstavo, ki je prikazova- la, kako ljudje danes uničujemo naravo. In kot pravijo Katja, Aleksandra, Jasmin in Benjamin, je bilo sodelovanje na eko sejmu zelo zanimivo in bili so prav ponosni, da so se ga lahko udeležili. Zgodba v predstavi se je dogajala v družini Levičnik, ki jo je računalnik tako prevzel, da so pozabili celo na takšne običajne stvari, kot so družinski pogovori, praznovanja rojstnih dni, sprehodi, obiski muzejev... Šele ko seje računalnik pokvaril, so ugotovili, da se imajo lahko lepo tudi brez njega. In ker se podobno kot pri Levičnikovih dogaja v marsikateri pravi družini, so učenci po vrnitvi v šolo sestavljali pesmice, pisma, besedne družine, se s psihologinjo in socialno delavko pogovarjali o odnosih v družini, v dramski delavnici so uprizorili nekaj utrinkov iz družinskega življenja, ustvarjali so v likovni delavnici, manjkala pa ni niti računalniška delavnica, v kateri so spoznavali nove korake v svet računalništva. Na koncu so predstavniki posameznih delavnic vse, kar je nastalo, predstavili sošolcem, obiskali pa so jih tudi trije mladi igralci iz predstave Max X. Na kulturni dan pa bo vse še nekaj časa spominjala razstava izdelkov v avli šole. Happy - svet kot ga živijo otroci V petek, 11. decembra, bo izšla prva svetovna revija za otroke, ki jo bodo brali v različnih jezikih po vsem svetu. Ob njenem izidu bo prva Happvjeva planetarna konferenca, ki bo prek računalnika povezala otroke vsega sveta, revija pa bo ta čas predstavljena tudi na sedmih slovenskih šolah, med njimi na osnovni šoli dr. Franceta Prešerna v Kranju. V tej novi otroški reviji, ki bo izhajala v različnih jezikih po vsem svetu, bodo lahko otroci brali o življenju vrstnikov iz kulturno in geografsko povsem različnih okolij, in to ne v obliki dolgočasnega naštevanja običajev in kulturnih razlik, temveč skozi resnične in vznemirljive življenjske zgodbe otrok. Revija Happy bo predstavljala svet, kot ga živijo otroci, obljubljajo njegovi ustvarjalci, ki imajo svoja založništva po vsem \llBOI,ls\y,\|(-\ V V>V1.M TISOČLETJI svetu, tudi v Sloveniji. 28 strani vsebine bo enotne, brali jo bodo lahko hkrati otroci v različnih jezikih, 8 strani pa bo nacionalne priloge, tu pa bo vsebina različna. In kdo je Happv? Nekakšen zaščitni znak revije jc vesoljček Veselko, večni optimist, ki želi tudi otroke okrog sebe narediti srečne in vesele. Revija bo ponudila možnost, da se na njenih internetnih straneh predstavijo celi šolski razredi, iščejo na ta način partnerske razrede iz vsega sveta, se z njimi dopisujejo po elektronski pošti ali klepetajo po IRC-u, sodelujejo na planetarnih konferencah in se pogovarjajo z znanimi osebnostmi. Tisti, ki bi radi o novi reviji še pred njenim izidom zvedeli kaj več, naj jo poiščejo na spletnih straneh: www.HappyGroup.org in www.HappyGroup.si. • D.Ž. Sredi veselega decembra se bomo ^JjCaM^2 ^Jtel lotil' daril. Že slišim, saj sploh nimam ^^^^^^^^^^^^ denarja, žepnina je že v kinu. No, mi vam bomo pomagali, da boste sami naredili darila, s katerimi boste razveselili starše, babice, dedke, prijatelje. Torej, v nedeljo le pripravite papir, da si boste zapisali naše predloge. Veseli bomo tudi vaših idej, zato nas poslušajte in klepetajte z nami. Lep teden želijo radijske klepetulje. MIRIN VRTILJAK Miri in Dedek za prihodnjo nedeljo spet pripravljata obilo zanimivega. Po jutranjem pozdravu za otroke in odrasle vas bosta povabila na matinejo in Čufarjeve dneve, v okviru katerih pripravljajo predstavo Zajčkov zvonček. Miri in Dedek vam bosta zaupala odgovor na prejšnji teden zastavljeno uganko in izžrebala enega od vas, ki je pravilno odgovoril. Sledilo bo novo nagradno vprašanje, nato pa seveda telefoni in glasbene željice. Pokličite, Miri in Dedek vas že nestrpno pričakujeta! ■^1 Rodio Triglav m Mk (M <-SWM L -i -Xi L,L^ .1.... LH'I'i.l 'il.'lif 1 MJM.IIIJMI4 Up** RADIO SORA BRBOTAVCEK Hej, pozdravljeni! Danes je dan, ko nimam nobenega časa. Mudi se mi! Sveti Miklavž mije prinesel toliko dobrot, da ne vem, kje se me glava drži. Poleg tega je bila vmes tudi blazno zanimiva in napeta knjiga. Komaj čakam, da jo preberem do konca. Zato danes zelo na kratko: z nami gre na izlet KRISTINA PRIMOŽIČ, POLJANE 132, POLJANE. Vsi, ki se še radi igrate z Barbikami in lego kockami, imejte se lepo in uživatje. Še malo, pa bo na vrata potrkal dedek Mraz! To bo še zanimivo! Vaša Brbotavčka **T£#A*MA DCIAVMCA LfTEK AKNA DCLAVNfCA Pisali ste nam: Marta Frlic, Nika ^adovac, Tatjana Dolenc, Tina Dolenc, Petra Kuhar, Nika Mirnik, Dlana Vujič, Andreja Triler, Tanja Arsov, Tina Berton-cg0\ Špela J a komin, Eva Primožič, Neža-Sttbic, Grega Selak, Vid Jan, Maja Dobrajc, Ana Ceferin, Tj asa Andrenšek, Luka Murn, Ajda Miklavčič, Špela Oblak, Ksenija Mravlja, Nina Podobnik, Ana Krpic, Nataša Weber, Aljoša Hafner, Andraž Škrabar, Dagmar Hoblaj, Via Brank, Grega Jamnik, Anel Mešinovič, Matic Ambrožič, Matija Rimahazi, Aleks Kruis, Luka Serianz, Mojca Lindič, Jasmin Saličinovič, Benjamin Kraševcc, Katja Koren, Aleksandra Laz tč, Ti len Habjan, Maja Triler. Na nagradni izlet vabimo Ano Ceferin iz Škofje Loke. bodo znova rodili. Čez sto let pa bo spet vse enako, kot na naši preljubi Zemlji. Ni pa rečeno, da bo sploh ta dogodek in jaz upam, da ga res ne bo. Aleks Kruis, 4.d OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Bled Risbico je narisal Žiga Drnovšček. Borka za otroška življenja Intervjuvala sem Ireno Likozar. Po poklicu je medicinska sestra - babica. ^arofoe svet .e kosilnica kosi očeta, . Ketla mamico pometa, , Qlmnik dimnikarja ometa, ce... . •-'tena po plezalcu pleza, ■ Učenci učiteljico učijo. f. CoPati nosijo Marijo, l torta speče teto Mino, 5 'utka v roke vzame Tino, ^ l°nec lončarja naredi, nf)i<-a visoko poleti. ^ V pa ljudje so se začeli spraševali, Sen svet je pred njihovimi vrati. Poten, „ . "< pa zvonec pozvoni Pred njimi narobe svet stoji. Vid Jan, 4.a OŠ Ivana Groharja Kanec sveta Jaz bi vam zdaj kratkomalo opisal konec sveta. To se bo zgodilo leta 2000, naslednje leto torej. In ko bo konec te vesoljske eksplozije, bomo ljudje dobili nadnaravno moč in nihče nas ne bo premagal. Plavali bomo po vesolju in če nas bo pograbila lakota, nam bo hrana sama od sebe padla v naročje. Tudi s pijačo bo tako. Nobene vojne, to bi bilo šele lepo. Pa nihče ne bo umrl. Ne bomo se niti stara/i. Lepe sanje, škoda, da ni res. To veselje pa se bo ravno tako pre-nehalo, saj pregovor pravi, da ima vsaka sreča začetek in konec. Tisti, ki so že umrli, se NAGRAJENA PESMICA zz zzz zzzz zzzzz zebe me zelo, zato zzzmrzujem hudo, in ne vem, če bom preživela to mrzlo zimo. Zobje mi šklepetajo, kosti mi ropotajo, ko tresem se močno. zzzz Ana Ceferin, OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka Ste si vedno želeli opravljati ta poklic? "Že od petega razreda osnovne šole sem si želela biti babica, saj je rojstvo otroka najlepša stvar, ki se lahko zgodi staršem. Težavnost poroda je res različna, vendar ima vsaka mati na obrazu sijoč smehljaj, ko dobi v naročje svojega novorojenčka." Kje ste se šolali? "Šolala sem se v Ljubljani, v majhni leseni hiški. Imenovali smo jo kar 'baraka'. Imela je samo štiri učilnice, vendar čudovite zdravnike, medicinske sestre in nekaj učiteljev, ki so nas vsa štiri leta pripravljali na ta prelep poklic. Kot babica sem delala samo med šolsko prakso in med počitnicami, da sem nekaj malega zaslužila in si obenem pridobila še več delovnih izkušenj." Zakaj ste se odločili zamenjati medicinsko smer? "Pravzaprav niti nisem zamenjala smeri, saj je moj naziv medicinska sestra - babica. Še vedno delam z otroki. Sicer ne spremljam poroda, vendar takoj po njem prevzamemo novorojenčka, ki je bolan." Kakšno delo opravljate zdaj? "Opravljam delo medicinske sestre v enoti za intenzivno terapijo. V naši enoti se vsi otroci borijo za svoja življenja. Medicinske sestre smo neprestano ob bolniku. Otroci so priključeni na aparat za dihanje, saj zaradi poškodbe, operacije ali vrste bolezni niso sposobni sami dihati. Na monitorju imamo njegov srčni utrip, krvni tlak, dihanje in telesno temperaturo, da takoj opazimo vsako spremembo. Ker so otroci v nezavesti, jih moramo vsako uro obračati, da ne dobijo preležanin. Vsak dan jim moramo narediti posteljno kopel, jim preobleči posteljo, namazati s kremo in skrbeti /a njihovo ustno nego. Največjo pozornost posvečamo zdravljenju. Vsak dan ob istem času morajo dobiti vsa zdravila, ki jih predpiše pediater. Otrokovi starši so lahko pri otroku štiriindvajset ur na dan, zato nekaj časa posvetimo tudi njim. Najbolj veseli pa so, kadar jih vključimo v nego. saj tako pomagajo svojemu otroku." Zakaj ste se odločili za delo z dojenčki? "Ni lepšega kot delo z dojenčki. Za medicinsko osebje je nekoliko težje, ker moramo sami ugotoviti, kaj otroka boli ali kako se počuti, medtem ko odrasel človek sam pove svoje težave. Otroka lahko potolažiš, stisneš k sebi, mu prebereš pravljico ali se z njim malo pohe-caš. Zadnje pride pri nas v poštev šele, ko se njihovo zdravstveno stanje izboljša." Kakšen je vaš delovni čas? "Moj delovni čas je zelo razgiban. Uradno delam dva dni popoldan, dva dni dopoldan, dva dni ponoči in potem imam en dan prosto. Neuradno pa delamo glede na potrebe oziroma na število bolnih otrok. Zanesljivo vsak mesec naredim devet nočnih, devet popoldanskih in nekaj dopoldanskih izmen. Ne smem pozabiti, tudi celodnevna nedelja mi ne uide." Se vam tak urnik zdi naporen? "Precej naporen. Predvsem zato, ker sem malo doma, takrat pa ima moja hči več časa za 'neučenje'. Moj bioritem je povsem neurejen." Vas smrt pacienta zelo prizadene? "Vsaka smrt, še posebno otroška, me vedno zelo prizadene. V vseh triindvajsetih letih službe smo imeli veliko seminarjev, na katerih smo se pogovarjali o smrti. Nekoliko prisilno so nas hoteli naučiti sprejeti smrt tako kot zdravje. Vendar ko si že zabredel tako globoko, da smrt sprejemaš kot nekaj vsakodnevnega, si postal človek brez čustev. Tega si medicinska sestra ne more nikoli dovoliti." • Špela Likozar, 8. c. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka OGLASI NE OBRNITE HRBTA OTROKOM - POMAGAJTE Z NAKUPOM NOVOLETNIH VOŠČILNIC IN KOLEDARJEV foto Oaudia JESENICE, tel.: 064/831-387 f^^j *vVOLETNt OŠČILNJCE ■pet; < s '/mezaPrifateljev MladineSlovmije Prihaja čas praznovanj, ko bomo otroke obdarili in jim zaželeli vse najlepše v novem letu. Žal so med nami tudi otroci, ki živijo v revščini in pomanjkanju. Ti otroci so med nami, vsak dan se z njimi srečujemo. Voščilnice in koledarje lahko naročite po telefonu na številki: 06U323 353, 316 760 ali kupite na sedežu Zveze prijateljev mladine Slovenije na Miklošičevi 16, v Ljubljani ali vseh večjih knjigarnah. f ^^VAMIZNI ^ VEDEŽEVANJE m 090 4642 NON-STOP (156 Sn/min) RAVALs.p. Silvestrovanje 2000 na KRFU z GORENJSKIM GLASOM in turistično agencijo JI rito. -n. .. _____ -—,—___ ; i OVSENIK ALOJZ, s.p. MIZARSTVO IN ŽAGARSTVO ODKUPUJEMO HLODOVINO SMREKE IN BORA tel. 041 T56 OOT, 064 242 481, 242 110 29. december 1999 ■ 2, januar2000, OPOZORILO! Zaradi izjemnega zanimanja je prostih le še nekaj mest, zato pohitite s prijavami! CENA 5-dnevnesa potovanja 49.000 + ijumtii (silvestrska večerja) DARILO, vsem, ki se boste prijavili na Gorenjskem glasu do 9. 12. 1999. CORFU HOUDAV PALAČE A kat. Hotel je bil do nedavnega člen v verigi Hilton hotelov. V svoji ponudbi vključuje 3 restavracije, bare, zunanji in notranji bazen, savno, solarij, masažni in kozmetični salon, fitness, dve teniški igrišči, bovvling, casino, golf igrišče (oddaljeno 20 km), trgovine s spominki. Sobe so prostorne in lepo urejene. Vse sobe imajo telefon, mini bar, radio, TV in so klimatizirani ter ogrevane. LADJA VENIZELOS SOFOKLES Je pravi plavajoči hotel, zgrajen v letošnjem letu. Bari, restavracije, Pokličite brezplačno telefonsko številko 080 3000 in se dogovorite za nakup ^JjJjl Brezplačno Vam ga v rdeči vrečki dostavimo na dom. Paket vključuje digitalni telefon, ^Vnflk ki omogoča izpis številke m kličočega, paket SiOL 23 ^ostoP ^° interneta, modem ISDN ter nadgradnjo analognega priključka v priključek ISDN. Brezplačna priključitev terminalske opreme je zagotovljena! S se stroški Vašega pogovora ne spremenijo. Hitrost prenosa podatkov se poveča. Cena je 49.900,00 SIT Zdaj je čas! Telekom^O Slovenije in vključuje DDV. c T O V študentje celo vstopnino koristijo A ^^Jp B kot konzumacijo %) kranjskimi vaterpolisti še^žuri v tem tisoč teti u klub študentov I OS U SD 0Đ J LU© 22.00-24.00 dnevne cene pijač do 24.00 barman shovv s pokušino coektailov študentski servis gorenjski center mtafih TR|333 diskoteka club trezor koroška cesta 5 v hotelu creirta ^ i KURILNO OLJE VAM PRIPELJEMO Skladišče: Medvode 061 611 340 Bencinski Servis: Radovljica 064 715 242 Moste pri Komendi 061 843 010 Ekstra lahko kurilno olje naročite po telefonu. diskoteka, casino, igralnica Za otroke, številne razgledne palube, brezcarinska prodajalna. Ladja je opremljena s stabilizatorji, tako da nemirno morje ne more vplivati na dobro počutje. Seveda je ladja v celoti tudi klimatizirana in ogrevana. Vse podrobnejše informacije dobite na Gorenjskem glasu, tel.: 223-111 ali turistični agenciji Intours 061/130-35-50 Gradbeno podjetje Grosuplje d.d., Emonska 8, 1000 Ljubljana, objavlja: JAVNI RAZPIS z zbiranjem ponudb za prodajo nepremičnin 1. Predmet ponudbe: Počitniški dom, ALP PENSION v turističnem naselju Kranjska Gora, Podbreg 26. 2. Osnovni podatki o predmetu ponudbe: stavbi šče 223 m' klet 130 m2 mansarda 156 m2 dvorišče 589 m7 pritličje 179 m2 parcela 812 m1 nadstropje 190 m2 3. Izhodiščna cena predmeta ponudbe je 87.000.000,00 SIT 4. V razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki morajo predložiti izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni oz. potrdilo o državljanstvu. Pravne osebe morajo tudi predložiti potrdilo, da v zadnjih šestih mesecih niso imele blokiranega žiro računa. Vsakemu ponudniku bo omogočen ogled predmeta ponudbe. Ogled predmeta ponudbe je mogoč po dogovoru s pooblaščeno osebo razpisovalca. Premoženje se proda v celoti po načelu »videno-kupljeno«. Prodajalec ne daje nikakršnih jamstev za predmet ponudbe. Varščina mora biti vplačana na račun št. 50130 601 3023 pri APP Ljubljana, v korist GPG d.d., s pripisom »varščina«. Varščina se izbranemu ponudniku vračuna v kupnino, drugim pa je vrnjena v 8 dneh po končani izbiri brez obresti. Pogodba mora biti podpisana najkasneje 15 dni po opravljenem izboru ponudnika. Če izbran ponudnik odstopi od podpisa pogodbe se varščina ne vrne, temveč jo razpisatelj obdrži kot skesnino. Višina varščine znaša 2% od izhodiščne cene predmeta ponudbe. 1 a Ponudbe se označi: PONUDBA ALP PENSION KRANJSKA GORA. Priloge k ponudbi: • potrdilo o plačani varščini • potrdilo o plačanih davkih in prispevkih • potrdilo o neblokiranju žiro računa v zadnjih šestih mesecih • potrdilo o državljanstvu, če je ponudnik fizična oseba 11. Polni naslov, kamor je treba poslati ponudbe: GPG, d.d., Emonska 8, 1000 Ljubljana. 12. Pisne ponudbe morajo prispeti na naslov iz 10. tč., v 10 dneh po objavi v časopisu. 13. Plačilni pogoji bodo opredeljeni v pogodbi. 14. Prednost pri izboru bodo imeli ponudniki, ki bodo ponudili najugodnejšo ceno ter plačilne pogoje. 15. Lastninska pravica se prenese na kupca, ko je kupnina v celoti plačana. 16. Dajatve in stroške prepisa plača kupec. Rok prevzema nepremičnine v posest se določi v pogodbi. 17. Ponudniki dobijo podrobnejše informacije po pooblaščeni osebi g. Pervanje Zvone, na telefon 061 12 54 300, int. 68. 18. Lastnik si pridržuje pravico, da ne sklene pogodbe z nobenim od ponudnikov, zavezuje pa se, da bo o svoji odločitvi ponudnike obvestil najkasneje 15 dni po objavljenem razpisu. 19. Nepremičnina je v najemu do konca septembra 2000. Najemniku je bila vročena sodna odpoved najemne pogodbe. 20. V zemljiški knjigi je naveden kot imetnik pravice uporabe oz. lastnik pravni prednik GPG d.d. 21. V predmetu ponudbe poteka kontinuirana poslovna dejavnost. 5. 7. 8. 9. ** AVTOMOBILSKI TRG Na cesti: (prenovljena) Seat Ibiza in Cordoba Španski temperament z novo svežino Avtomobili, ki prihajajo iz sPanskega Seata, so znani po Svoji oblikovni svežini, športom temperamentu in preverjeni tehnologiji, ki jo zagotav-matični koncem Volksvva-8en. Da bo tako tudi v prihodnje, dokazuje pred kratkim nova limuzina toledo, od ktošnje jeseni pa še prenovljena modela ibiza in cordoba. Ibiza in cordoba sta v Seatovi dužini najbolj priljubljena avtomobila, vendar pa je od zadnje obnove obeh preteklo že več kot pet let, zato je razumlji-vo, da so se v tovarni odločili za °svežitev. Osnovno obliko obeh avtomobilov so pustili pri miru, Posvetili so se številnim podrobnostim in skupaj opravili yeč kot 2000 lepotnih in tehničnih sprememb. Prenovljena modela sta razpoznavna po izrazitejšem sprednjem delu, kjer kraljuje nova maska hladilnika s povečanim Seatovim logotipom, končni pečat pa dodajajo še novi žarometi in preoblikovani odbijači z zajetno črno letvijo. Na zadnjem delu je izginila do sedaj značilna odsevna plastika med lučmi, ki so zato po novem večje, vendar med njmi še vseeno zeva kar velika pločevinasta praznina. Karoserijske različice ostajajo nespremenjene, ibiza ima tri- ali petvrat-no obliko, cordoba pa je limuzina ali kombijevska različica vario. Konstruktorji so poskrbeli za boljšo čvrstost karoserij in dinamično togost. Vsem modelom je skupna preoblikovana notranjost, z lepšo in bolj pregledno armaturno ploščo ter boljšimi notranjimi oblogami. Tudi pri motorjih je nekaj novosti: ljubitelji športne vožnje bodo bržkone veseli 1,8-litrskega štirivaljnika s turbinskim polnilnikom, ki iztisne iz sebe kar 156 konjskih moči. Vstopni model ibize ima 1,0-litrski motor s 37 konjskimi močmi, nato pa so skupni še 1,4-litrski s 60, in dva 1,6-litrska s 75 oziroma 100 konjskimi močmi. Pri Seatu so v motorno paleto vključili tudi vse 1,9-litrske dizelske motorje, atmosferskega z 68 in turbinska z 90 in 110 konjskimi močmi. K vsemu je potrebno prišteti še tri pakete opreme stclla, signo in sport, medtem ko bo pri najšibkejši ibizi na voljo tudi najcenejša in nekoliko bolj oskubljena verzija se-lect. Pod oznako ste-lla se skriva že kar solidna oprema, na primer obe čelni varnostni vreči, osrednja ključavnica, volana servoojačevalni-kom ter električno pomična stekla v sprednjih vratih. Signo in sport sta še bo- Danes objavljamo drugo glasovnico, s katero lahko izberete GORENJSKI AVTO LETA 2000 Glasovnice, s katerimi bralci Gorenjskega glasa izbirate Gorenjski avto leta, so že začele prihajati v naše uredništvo in danes objavljamo že drugo. Izbirate lahko med 24 avtomobili, izpolnjeno glasovnico pa pošljite na naš naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. GORENJSKI AVTO LETA 2000 GLASOVNICA 2 Glasujem za: ........................................................ Ime in priimek: ...................................................... Naslov: ................................................................ Kandidati za osvojitev naslova so: 1 ALFA ROMEO 166 - 2 DAEVVOO CHAIRMAN - 3 DAIHATSU SIR ION - 4 FIAT MULT1PLA -5 FIAT PALIO VVEEKEND - 6 FORD COU-GAR-7 FORD FOCUS - 8 FORD PUMA - 9 HONDA HR-V- 10 HVUNDAIACCENT'-11 HYUNDAI XG - 12 KlA CARNIVAL - 13 ___________, LADA 110 - 14 MAZDA PREMACY- 15 - MERCEDES-BENZ CL - 16 MITSUBISHI SPACE STAR - 17 OPEL ZAFI-RA - 18 ROVER 75 - 19 SEAT TOLEDO - 20 TOYOTA YARIS - 21 TOYOTA YARIS VER-SO - 22 VOLKSVVA-GEN BEETLE - 23 VOLKSVAGEN BORA -24 VOLVO S80. I r Mlakar & Podboršek BDEtO \ Jesenski popust 170.000 SIT BRAVO, BRAVA, MAREA, MULTIPLA + DARILO Fiat Uno samo 1.099.000 SIT Punto Sole Plus 3 * Airbag, eloktro paket samo 1.358.000 SIT 2 x zračna blazina, servo volan, centralno zaklepanje, električna stekla, blokada vžiga, barvni odbijači in ogledala, deljiva klop + DARILO - nosilci prtljažnika Prodaja rezervnih delov in dodatna oprema Kleparstvo in ličarstvo Ugodni krediti Možnost plačila tudi na položice Staro za novo gatejša, medtem ko bosta ibiza in cordoba cupra po volji predvsem zelo športno nastrojenim voznikom. Maloprodajne cene so pri prenovljenih ibizah in cordobah skoraj nespremenjene, ibiza se-lect je naprodaj za maloprodajnih 1,57 milijona tolarjev, luksuzna izvedba cupra pa je skoraj enkrat dražja. Vstopna 1,4-litrska cordoba stane 2,02 milijona, cordoba vario pa je za nekaj tisočakov dražja. Pri Porsche Slovenija so v prvih desetih mesecih prodali 2.246 avtomobilov znamke Seat. Natanko tretjino prodajnega kolača pripada cordobi, naslednja je ibiza in na tretjem mestu cordoba vario. Tudi novi toledo gre kar dobro v promet, največ kupcev se odloči za različico z 1,9-litrskim turbodizels-kim motorjem s 110 konjskimi močmi. Prihodnje leto prodajni načrt obsega prodajo okoli 3000 avtomobilov, s čimer naj bi osvojili 4 odstotke tržnega deleža. • M.G., foto: Seat Ford za "Natakar, taksi prosim!" Fordov slovenski zastopnik Summit Motors je prevzel pokroviteljstvo nad aktivnostmi akcije Natakar, taksi prosim!, ki jo izvaja Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Akcija v zadnjem letošnjem mesecu poteka s pomočjo študentov in prostovoljcev, ki bodo v nekaterih lokalih, kjer se zbirajo mladi, nudili možnost brezplačnega preizkusa alko-holiziranosti. Vsak konec tedna so na delu tri ali štiri ekipe, pri Fordu pa so se za sponzorstvo odločili zaradi ugleda avtomobilske znamke, ki skrbi za varnost v prometu. • M.G. Nov mejnik v avtomobilski proizvodnji nemškega Opla Ob koncu tisočletja 50 milijonov Nemški Opel sodi med tiste avtomobilske proizvajalce, ki jim gre v zadnjih letih posel dobro od rok. Pred nekaj dnevi so zabeležili še en pomemben mejnik: s tekočih trakov domače tovarne je zapeljal 50-milijonti avtomobil, srebrna ornega s prestižno opremo executive, jubilejni avtomobil pa so skupaj pozdravili zaposleni v tovarni, Oplovi vodilni ljudje in politiki. Opel je ob stoti obletnici obstoja skupaj s svojo britansko podružnico Vauxhall izdelal kar 47 milijonov avtomobilov za evropski trg. Ameriški del Oplove tehnologije predstavlja 2,2 milijona avtomobilov pod blagovno znamko chevrolet, v Avstraliji se vozi 700.000 holdnov, medtem ko je bilo v Južni Afriki prodanih 100.000 avtomobilov delta. Oplov prvi mož Robert W. Hendrv je ob pomembni prelomnici dejal, da je "Oplova prihodnost odvisna od tehnologij, ki jih razvijamo za naše drugo stoletje obstoja", poleg tega pa je poudaril še pomen prednosti, ki so pomagale Oplovemu uspehu v prvih stotih letih. Opel je svoj milijonti avto pospremil na pot že leta 1940, to je bil takratni kadet. Leta 1956 je opel kapitan zaokrožil drugi milijon, 15 let kasneje pa je častno mesto 10 milijontega vozila pripadlo Oplu rekordu. Maja 1983 so pri Oplu zabeležili še en pomemben mejnik, postavil gaje 20-milijonti avtomobil, srebrni Opel Senator. • M.G., foto: Opel det KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22 Alpetour Remont Kranj RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ Tel., fax: 064/222-624 http: / /www. alpetour-remont. si PONUDBA TEDNA Znamka in tip vozila Letnik in barva vozila Cena v SIT Cena v DEM Daihatsu Charade TS 1990 rdeča 290.000 2.900 Renault 5 Campus/3V 1991 rdeča 297.000 2.970 Fiat Uno 90 1991 met. modra 390.000 3.900 Lada Samara 1300 1995 met. siva 390.000 3.900 Renault 19 Chamade 1990 grafitno siva 553.000 5.530 Renault Clio RN 1.2/5V 1993 rdeča 617.000 6.170 Renault 19 GTS 1991 met. modra 639.000 6.390 Renault 5 Five /3V 1994 bela 640.000 6.400 Renault 19 1,4 RT/5V 1993 rdeča ' 881.480 8.820 VW Transporter 1,9 D 1992 modra 892.080 8.920 Lada Niva 1700 I 1996 zelena 933.600 9.340 Renault Clio RT 1.4/5V 1994 met. viola 966.000 9.660 Renault Tvvingo base 1,2 1996 modra 982.800 9.830 Renault Clio 1,4 RT 1998 bela 1.596.000 15.960 Renault Laguna RT 1,8 1995 opal 1.899.870 18.990 Renault Megane Classic RN 1,4 1998 modra 1.920.000 19.200 Renault Megane Coupe 1,6 E 1998 met modra 1.999.200 19.990 Renault Megane Coupe 1,6 1999 met. črna 2.380.000 23.800 Renault Espace 2,0 1997 srebrna 3.465.000 34.650 Renault Šafrane 2,4 1998 zlatorjava 3.584.000 35.840 Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit z obrestno mero T + 4,25 %. Kranj, 6. 12. 1999 ASTRA YOUNG. Prihranite do 222.000 SIT Še vedno je tu zato, da vas razvaja. S serijsko vgrajeno KLIMATSKO NAPRAVO, ABS ZAVORNIM SISTEMOM icr izredno privlačno ceno je ASTRA YOUNG točno to, kar pričakujete - veliko zadovoljstva za manj denarja. 100 let izkušenj v mladostni podobi. AVTOTEHNA VIS in PINTAR Koroška cesta 53a, KRANJ, telefon: 064/224-621 f*leiweissova 10, 224-540, Servis, Struževo 1, 224-244 KRONIKA ureja: Helena Jelovčan NESREČE GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Usodno trčenje v drevo Šenčur - V nedeljo ob 22.30 uri se jc na lokalni cesti Britof -Šenčur zgodila huda prometna nesreča, ki je zahtevala že 34. letošnjo smrtno žrtev na območju Policijske uprave Kranj. Do nesreče je prišlo izven Šenčurja, ko je 18-letni voznik Janez D. iz Kranja z jugom glede na vozne razmere (spolzko cestišče) prehitro pripeljal iz desnega, slabo preglednega ovinka na ravnino. Tam je avtomobil zaneslo, 18-letnik ga ni uspel več obvladati, tako da ga je s prednjim delom zaneslo desno. Vozilo je začelo drseti proti robu desnega voznega pasu. čez bankino ga je vrglo na zasneženo površino, kjer je drselo še okoli dvanajst metrov, nazadnje pa z levim bočnim delom sunkovito trčilo v drevo. Voznik je ostal vkleščen v vozilu. Zdravnica je lahko le še ugotovila, da je umrl zaradi notranjih poškodb. • S. Š. Trčil v avto in pobegnil Cerklje - V nedeljo popoldne ob 15.45 uri je neznani voznik trčil v parkirani avtomobil na cesti iz smeri restavracije Rozka na Krvavcu proti naselju Ambrožu pod Krvavcem, nato pa pobegnil. Koje neznani voznik, domnevno je vozil osebni avtomobil lada samara (barva ni znana), pripeljal po klancu navzdol v desni nepregledni ovinek, je vozilo zaradi spolzkega vozišča z zadnjim levim delom začelo drseti v smeri vožnje. Nato je trčil renault clio, ki je bil parkiran ob desnem robu vozišča. Po trčenju je odpeljal naprej proti Ambrožu po Krvavcem. Policisti sedaj iščejo neznanega voznika, osebnega vozila neznanih registrskih številk, neznane barve. Glede na sledi, najdene na kraju trčenja, naj bi šlo za osebni avtomobil lada samara, ki naj bi bil poškodovan na zadnjem levem delu. Kdorkoli bi kaj vedel o tej nesreči, naj pokliče na Postajo prometne policije v Kranju. • S. Š. Prerezal trinajst cerad Polica pri Naklem - Neznani storilec je med 4. in 5. decembrom na makadamskem parkirnem prostoru na Polici pri Naklu sedmim tovornjakom in šestim priklopnikom prerezal cerade. Iz vozil ni vzel ničesar, je pa povzročil za skupno okoli 380 tisoč tolarjev škode. • S. S. "Ukraden" avto vozila hčerka Bistrica pri Tržiču - Tržiška policijska patrulja je 4. decembra nekaj pred prvo uro zjutraj med kontrolo prometa na Kovorski cesti v Bistrici pri Tržiču ustavili tudi avtomobil zastava jugo, za katerega je lastnica dan prej prijavila, da je ukraden. Ugotovili so, da za volanom sedi njena 15-letna hčerka, ki je mami prejšnji dan okoli 11. ure iz bunde vzela ključe in se z avtomobilom odpeljala proti Kranju, o tem pa nikomur povedala. • S. Š. AL Vlomi v avtomobile Kranj - Neznani storilci so v prejšnji teden vlamljali v osebne avtomobile na območju Kranja, Radovljice in Žirovnice. Vlomili so v avtomobil zastava jugo, ki je bil parkiran na parkirišču nad podzemno garažo v neposredni bližini stanovanjskega bloka Trg Prešernove brigade. Lastnik je bil oškodovan za okoli dvanajst tisoč tolarjev, saj so mu vzeli prtljažno polico z zvočniki. V jugo so vlomili tudi v Kranju, pred Osnovno šolo Matija Čop. Iz vozila je bila odtrgana plastika pod armaturno ploščo in avtoradio, kar je lastniku povzročilo za okoli 25 tisoč tolarjev škode. V BMW 320 D so vlomili v Zapužah pri Radovljici. V manjšem predalu pod volanom je imel lastnik shranjeno denarnico, v kateri je imel denar in dokumente. Ko seje lastnik kasneje usedel za volan, je le žalostno ugotovil, da je oškodovan za okoli 80 tisoč tolarjev. V Žirovnici je bilo vlomljeno v fiat punto, ki je stal pred stanovanjsko hišo. Iz njega je izginila usnjena denarnica z denarjem in dokumenti, lastnik pa je bil oškodovan za okoli 28 tisoč tolarjev. Vlomljeno je bilo še v citroen xsara brcak, kjer je tat našel denarnico in mobilni telefon eriesson. Lastnik je bil oškodovan za okoli 110 tisoč tolarjev. V Žirovnici je bilo vlomljeno tudi v volksvvagen polo in peugeot 405. Iz prvega ni bilo ničesar odneseno, lastniku pa je vlomilec povzročil za okoli petnajst tisoč tolarjev škode. V pcugeotu pa je neznanec našel deset zavojev cigaret boss, povzročil pa je še za 40 tisoč tolarjev materialne škode. • S. Š. Ukradli kamionet Orehek - Neznani storilec je v noči s 1. na 2. december ukradel kamionet furgon znamke peugeot boxer, reg. št. LJ E4-60J, ki je bil parkiran na dvorišču pred stanovanjsko hišo nasproti pekarne Orehek. Vozilo je bilo izdelano leta 1997 in je bele barve. • S. Š. Stisnil ga je železni kvader Naklo - V skladišču Merkurja v naklem je v četrtek zvečer prišlo do delovne nezgode. 23-letni G. D. iz Lesc in 33-letni IM. O. z Jesenic sta na tovorno vozilo nakladala železne kvadre. Pri tem je prvi z rokami nalagal na vilice viličarja majše dele materiala. Zaradi kondenza je s police zdrsnil železni kvader, kar je opazil IVI. O. in o tem opozoril G. D.-ja, a je bilo prepozno, ker je kvader že stisnil G. D.-ja in ga podrl na tla. Pri tem je z glavo udaril ob tla in tam obležal. M. O. mu je nudil prvo pomoč, nato poklical pa reševalce, ki so poškodovanega delavca odpeljali v Klinični center v Ljubljani. Tuja krivda za nesrečo je bila izključena. • S. Š. Ovaden direktor kranjskega podjetja, ki naj bi zlorabil svoj položaj Neupravičeno sofinanciral promocijo prodaje telefonov 54-letni direkor kranjskega podjetja M. D. je osumljen zlorabe svojega položaja, ker naj bi omenjeno podjetje sofinanciralo promocijo prodaje telefonskih aparatov, ne da bi preveril, kolikšni so dejanski stroški promocije. Kranj, 7. decembra - 54-letni Tržičan M. D. (po naših podatkih naj bi šlo za Marjana Dežmana, direktorja Iskre Sil), direktor in tehnični direktor podjetja v Kranju, je utemeljeno osumljen, da je storil kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic in na ta način svoje podjetje oškodoval za več kot 2,6 milijona tolarjev. Osumljeni naj bi kaznivo dejanje storil v obdobju od 13. oktobra 1998 do 21. januarja letos. Z drugim kranjskim podjetjem je namreč podpisal pogodbo o sofinanciranju stroškov povečanih promocijskih, prodajnih in distribucijskih dejavnosti. Pri tem pa ni zahteval, da izvajalec predstavi podrobnosti ponudbe na posameznih trgih, kljub temu je odobril dobropis, ki naj bi predstavljal znesek sofinanciranih stroškov, ni zahteval poročila ali analize v zvezi s promocijo, zato je bilo njegovo podjetje oškodovano za 2 milijona 662 tisoč 220 tolarjev. Podjetji sta marca leta 1998 podpisali pogodbo o medsebojnem sodelovanju, na podlagi pogodbe sta 13. oktobra sklenili še pogodbo o sodelovanju pri izvozu telefonskih aparatov, s tem da naj bi prvo podjetje telefone dobavljalo, drugo pa izvažalo. Tako naj bi "izvozno" podjetje kupilo enajst tisoč telefonskih aparatov v skupni vrednosti 27 milijonov 360 tisoč tolarjev. 15. oktobra naj bi se podjetji dogovorili še o sofinanciranju stroškov izvoza, tako daje oškodovano podjetje pogodbenemu podjetju plačalo nekaj čez 2,6 milijona tolarjev, Varnost naj bo na prvem mestu nihče od udeleženih strank pa ne zna pojasniti, kako so do omenjenega zneska sploh prišli, prav tako pa ne obstaja nikakršna dokumentacija. Kot pravijo kranjski kriminalisti, naj bi se denar po nekaterih podatkih moral porabiti za plačilo prostorov na sejmih v Mostarju, Skopju, Zenici in predstavništvih v Tuzli in Sarajevu, torej za promocijo podjetij, vendar pa o tem ne obstaja nobena dokumentacija. Prav zaradi tega je bil M-D. ovaden, ker naj bi kot direktor podjetja podpisal fiktivno pogodbo o financiranju izvozne kampanje, pogodbo pa naj bi v resnici sklenil z namenom, da izvoznemu podjetju zagotovi premoženjsko korist. Na ta način naj bi zlorabil svoj položaj. • S. Šubic Četrtošolci najbolj ogroženi Uporaba pirotehničnih sredstev, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le med 26. decembrom in 2. januarjem Kranj, 7. decembra - Že stari Egipčani, Kitajci in Arabci so ognjemet uporabljali za slavnostni začetek, višek ali pa zaključek praznovanj in slavij, tej čarobni moči ognja pa se ljudje še danes ne znajo upreti. Zato je vsako nagovarjanje, naj letošnje novoletno praznovanje mine brez petard, raket, bengalskih ognjev idr., odveč. Lahko pa vsaj opozorimo, da naj bo varnost vedno na prvem mestu. Varno ravnanje s pirotehničnimi sredstvi so tako minuli petek popoldne na Gorenjskem sejmu predvsem otrokom prikazali policijski strokovnjaki z Oddelka za bombno zaščito pri MNZ. Prisotne so opozarjali, na kaj naj bodo pozorni, ko prižigajo petarde, rakete, fontane, vulkane, bombice in ostala pirotehnična sredstva. Otroci so predstavitev z zanimanjem spremljali in upajmo, da so si vsaj del napotkov tudi zapomnili. Ob tem naj vas pomnimo, da je uporaba pirotehničnih sredstev I. in II. razreda (to so sredstva, katerih glavni učinek je pok) omejena na čas od 26. decembra do 2. januarja. Tudi v dovoljenem obdobju pa je njihova uporaba prepovedana v strnjenih naseljih, vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, Mlajši od 16 let lahko pokajoča pirotehnična sredstva uporabljajo le oh navzočnosti odraslih. Policijski homhologi so na Gorenjskem sejmu predstavili varno ravnanje s pirotehničnimi sredstvi. šol vrtcev, kino dvoran, cerkva in prevoznih sredstev, namenjenih potniškemu prometu ter na površinah, ki so namenjene športnim in kulturnim priredit- vam. Nakup in uporaba pirotehničnih sredstev I. in II. razreda pa je mladini do 16. leta starosti dovoljena le v navzočnosti odraslih. Gorenjske policijske postaje bodo s preventivnimi akcijami na temo pirotehničnih sredstev decembra še nadaljevali. Obiskali so že vseh 35 osnovnih šol na Gorenjskem, kjer so četr- tošolcem, ki so po mnenju Ministrstva za zdravstvo najbolj ogrožena populacija med šolsko mladino, predstavili nevarnosti in možne posledice pri uporabi pirotehničnih sredstev. Otroci pa bodo v akciji sodelovali tako, da bodo narisali risbe na to temo, najboljši izdelki pa bodo po napovedih tudi nagrajeni. • S. Šubic Šestnajstletnik z mamo obiskal Radovljičanko, kasneje pa jo s kolegom oropal Obiskal, slišal, oropal Radovljičana oropala soobčanko - Oškodovala sta jo za 832 tisoč tolarjev -Šestnajst letnika dobili, medtem ko 25-letnega N. V. še iščejo Radovljica, 7. decembra - Kriminalisti utemeljeno sumijo, da sta šestnajstletnik in 25-Ietni N. V., oba iz Radovljice, 29. novembra oropala neko Radovljičanko. V njenem stanovanju sta našla 832 tisoč tolarjev, oškodovanko pa sta tudi fizično napadla, ji grozila in tudi poškodovala. Šestnajstletnik naj bi bil s svojo mamo pri oškodovanki novembra na obisku. Takrat naj bi slednja povedala, da ima v spalnici večjo količino denarja, kar naj bi mladoletnik tudi slišal. Kasneje je o tem govoril drugemu osumljencu 25-letnemu N. V, s katerim sta se v gostinskem lokalu zmenila, da jo bosta oropala. Naslednjega dne naj bi N. V. prišel po mladoletnika, s seboj pa je imel tudi nahrbtnik, v katerem je imel shranjenih več kosov vrvi in širši samolepilni trak. Med potjo do oškodovančinega stanovanja sta se pomenila, kako bosta rop izvedla. Okoli 14. ure sta se tako povzpela v prvo nadstropje večstanovanjske hiše, potrkala na vratih in oškodovanka jima je odprla. Takoj naj bi jo porinila v stanovanje in ji začela groziti, kaj ji bosta storila, če ne pove, kje skriva denar. Nato sta jo odnes-ia na kavč, ji zvezala roke in noge ter jo po celem telesu oblepila s samolepilnim trakom. \ Potem naj bi odšla v spalnico, kjer sta denar našla, ga vzela in zapustila stanovanje. Ko se je Radovljičanka rešila traku, je o ropu obvestila policijo. Ko so policisti in kriminalisti ugotovili, kdo naj bi po vsej verjetnosti bil mlajši ropar, so poklicali njegovo mamo, ki ji je nato sin priznal svoje dejanje. Še istega dne so ga pridržali. 2. decembra je bil priveden k sodniku za mladoletnike na kranjskem okrožnem sodišču, osumljenega N. V. pa še vedno iščejo. • S. Š. Prikrila, da ima avto na leasing Škofja Loka, 7. decembra - Kriminalisti Policijske postaje Škofja Loka sumijo 29-letno S. K. iz Hrastnika, da naj bi med 25. avgustom in 1. septembrom neupravičeno spreminjala prometno dovoljenje za osebni avtomobil. S tem si je pridobila kredit v višini 6.851 DEM v tolarski protivrednosti, a v zmoto spravila posojilodajalca. Hrastničanka je imela namreč avtomobil kia pride na leasing, zato je imela na prometnem dovoljenju pripisano, da je prodaja avtomobila oziroma njegova odtujitev prepovedana do avgusta 2002, saj je bil do tega datuma njegov pravi lastnik mariborsko podjetje, pri katerem je avto kupila. To opombo je z neznano snovjo zbrisala. 1. septembra naj bi osumljenka v Škofji Loki najela posojilo. Z lažnim prikazovanjem oziroma prikrivanjem dejanskih okoliščin, je spravila posojilodajalca v zmoto, saj je avto zastavila kot garancijo. Oškodovancu je avto izročila, kakor tudi ključe in prometno dovoljenje. Avto jc oškodovanec zadržal kot garancijo, da bo posojilo res vrnjeno, in ga jc parkiral na svojem dvorišču v Škofji Loki, v noči z 8. na 9. november pa gaje Hrastničankii na skrivaj odpeljala. Oškodovancu še do danes ni vrnila posojila. • S. Š. BAZEN - SAVNA Na kresu 25, Železniki Tel.:064/646/381 Del. ćas: pon.,sred, pet. od 15.-21. ure tor, čet., od 15.-22. ure in obsob. ter ned. od 10. - 20. ure totinkA UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canyoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme ST 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 Na Pokljuki se je začela druga letošnja tekma svetovnega pokala v biatlonu ŠEST TEKEM V PETIH DNEH Uspešen nastop Slovencev na prvi tekmi letošnjega svetovnega pokala v biatlonu v avstrijskem Hochfilznu obeta dobre rezultate tudi na drugi tekmi sezone na naši Pokljuki, ki bo tudi v prihodnjih dveh biatlonskih sezonah v središču pozornosti. Bled, 7. decembra - Sinoči so na Bledu svečano otvorili dru-8° tekmo v tej sezoni svetovnega pokala v biatlonu, ki se danes začenja na modernizira-nih in dobro pripravljenih bia-Uonskih napravah na Pokljuki, ^anes bo na Pokljuki uradni trening, od jutri naprej pa bo s'o zares. V petih tekmovalnih ^neh bo na sporedu šest tekem, ki bodo zaradi televizijskih pre- nosov, vključno z Eurosportom, zelo odmevne. Glavni cilji prireditve so uspešen nastop slovenskih biatloncev, nadaljnja popularizacija biatlona z zagotovitvijo čim številnejše udeležbe občinstva na tekmah na Pokljuki in utrditev slovesa Pokljuke, kjer bodo v prihodnjih dveh sezonah pomembne tekme vključno s svetovnim prvenstvom, so na petkovi čas- V /:■ r- str -J BLED POKLJUKA Jill.MKfcfc? SVETOVNI POKAL V BIATLONU BI ATHLON VVORLD CUP 6. - 12.12.1999 BLED - BOHINJ - POKLJUKA PONEDELJEK MONDAV TOREK TIJESDAY SREDA WKDNESDAY ČETRTEK rHURSDAV PETEK FRIDAV SOBOTA SATURDAY NEDELJA Sl?NDAY 6. DECEMBER 7. DECEMBER 8. DECEMBER 9. DECEMBER tO. DECEMBER 11, DECEMBER 12. DECEMBER 11.30 10.45 11 00 12.00 11.30 11.00 CTI5 OTVORITEV v TTC OPEN ING CEREMONV 1 RADNI TRENI NG OKK1C .TATTRAINING SPRINT MOŠKI SPRINT MEN SPRINT ŽENSKE SPRINT WOMAN ZASLEDOVALNO MOŠKI PliRSI.ilT.MEN . ZASLEDOVALNO ŽENSKE PL'RSUIT VVOMAN ŠTAFETA MOŠKI REEAV MAN ŠTAFETA ŽENSKE REEAV VVOMAN Iskra Eleklrozveze < 1000 LinMj.i"^. Stfton.11 DTrimo Krombacher Naše najboljše biatlonke: Lucija Larisi, Andreja Grašič, Tadeja Brankovič in Urška Dolinar so na prvi štafetni preizkušnji v Hochjilznu osvojile 11. mesto, še boljši rezultat pa si obetajo na domači Pokljuki. Foto: V. Stanovnik banes se tekme začenjajo z uradnim treningom, jutri bo sprint koških, v četrtek žensk, v petek se bodo zasledovalno pomerili lQko fantje kot dekleta, v soboto bo štafefa moških, v nedeljo pa "°do pokljuški tekmovalni spored zaključile ženske štafete. nikarski konferenci povedali predstavniki organizacijskega komiteja in občine Bled Borut Farčnik, Eva Štravs in Franci Globočnik. Bled je namreč vključen v pokljuške prireditve, šahovska Olimpiada leta 2002 in Evropski olimpijski dnevi mladih leta 2003 pa bosta priložnosti za njegovo novo afirmacijo. Udeležba na pokljuški tekmi za svetovni pokal je vrhunska: blizu 250 biatloncev iz 33 držav. Spremlja jih okrog 150 novinarjev in snemalcev. V Hochfilznu je bilo zastopanih 31 držav, na naslednji tekmi v Osterbliu na Slovaškem pa jih bo 29. Organizator se je dogovoril z Integralom Tržič in Alpetourom Kranj za cenene prevoze na Pokljuko. Tja bo mogoče tudi z osebnimi avtomobili. Parkirišča so urejena za okrog 1000 osebnih vozil. Posebno šolarji so zaželeni obiskovalci na Pokljuki. Ob tek-movališčii jih bodo čakali topli napitki, vstopnine pa zanje kot tudi za druge obiskovalce ni. Pokljuka naj bi bila za organizatorje uspešna tudi po tekmovalni plati. Začetek sezone na prvi tekmi v Hochfilznu je bil uspešen, zlasti pri fantih. Na Pokljuki naj bi vrhunske rezultate dosegli oboji, čeprav je osvajanje točk v svetovnem pokalu zaradi rastoče konkurence vedno zahtevnejše. Tokratna tekma za svetovni pokal je pomembna preizkušnja tudi za Pokljuko in organizatorje tekem. Je prva med pomembnimi tekmovanji, ki bodo v naslednjih dveh sezonah. Decembra prihodnje leto bo tekma svetovnega pokala v biatlonu, februarja leta 2001, torej isto sezono, pa svetovno prvenstvo. I, eta 2002 bo v Sloveniji svetovno vojaško prvenstvo, ki obsega po novem vse smučarske discipline. Leta 2003 pa bodo na Gorenjskem s središčem na Bledu (vključena bo tudi Pokljuka) Evropski olimpijski dnevi mladih. Danes je na Pokljuki uradni trening. Jutri bo prvi tekmovalni dan s sprintom za moške ob II. 30, v četrtek ob 10.45 pa se bo začel sprint za ženske. Potem bodo na sporedu zasledovalni teki in štafete. Zadnja tekma bo tekma ženskih štafet v nedeljo ob 11. uri. • J. koš nje k Tudi letos izbiramo najboljše gorenjske športnike, športnice in ekipe 17. DECEMBRA SREČANJE V ŽELEZNIKIH ^etos bomo zaključno prireditev s podelitvijo priznanj najboljšim športnikom Gorenjske in občine Železnikov pripravili prihodnji petek v kinu v Železnikih. Kranj, 7. decembra - Danes v našo redak-£'J0 prihajajo še zadnje glasovnice, na katerih športni novinarji in dopisniki z Gorenjskega glasujejo o tem, kdo so ^ajboljši športniki, športnice in ekipe Gorenjske za leto 1999. Svoje najboljše izbirajo tudi pri Športni komisiji občine Železnike, nagrajence in seveda tudi obiskovalce pa bomo v kino v Železnike povabili prihodnji petek, 17. decembra, ko bomo pripravili slovesno razglasitev. Seveda ste delavni tudi bralci naše Kupon Vprašanje za športnika(co): 2ani nima me: ^oj naslov: Kupončke z vašimi vprašanji pošiljajte do 15. decembra 1999 na naslov: Gorenjski 9'as, Zoisova 1, 4000 Kranj - športna redakcija. Oddate jih lahko tudi na malooglasni s|užbi Gorenjskega glas v Kranju na Zoisovi 1. Seznam nagrajencev bomo objavili v novoletni številki Gorenjskega glasa. Stotinke, saj v našo redakcijo zadnje dni pridno pošiljate vprašanja za gorenjske športnike in športnice. Kar lep kupček se jih je nabralo, seveda pa ste k sodelovanju in postavljanju vprašanj vabljeni še vse do 15. decembra, ko bomo vaše kupone dobro pregledali in seveda razdelili tudi tri nagrade, ki so že pripravljene v naši redakciji. To pa so najnovejše knjige znanega svetovnega popotnika Zvoneta Šcruge z naslovom "Poti v neznano". Dobili jih boste trije, ki boste postavili najbolj zanimiva vprašanja. Če bo teh vprašanj preveč pa smo se odločili, da bomo knjige podelili s pomočjo žreba. Seveda pa se vse ne bo končalo z žrebom, saj bomo vaša vprašnja in misli (nekateri pošiljte tudi te) posredovali gorenjskim športnikom in športnicam, odgovore nanje pa boste našli v naši novoletni številki. Kakšno od vaših vprašanj bomo seveda zastavili tudi na slovesni podelitvi priznanj najboljšim v Železnikih, kamor ste seveda vsi vabljeni že tokrat. Natančneje pa bomo o programu in vsem, kar se bo dogajalo v Železnikih, pisali še danes teden in seveda v petek, 17. decembra, ko bo tudi prireditev. • V. Stanovnik PLAVANJE Naši najboljši plavalci odhajajo na EP V LIZBONO OPTIMISTIČNO Slovenska plavalna reprezentanca odhaja na Evropsko prvenstvo v kratkih bazenih v Lizbono res optimistično razpoložena, saj je vseh deset tekmovalcev in tekmovalk zdravih in pripravljenih za najboljše rezultate Kranj, 7. decembra - Od četrtka, 9. decembra, do nedelje, 12. decembra, bo na Portugalskem potekalo letošnje svetovno prvenstvo v kratkih bazenih. Slovenci in Gorenjci imamo iz lanskega tekmovanja v Sheffieldu lepe spomine, saj so naši plavalci in plavalke kar sedemkrat plavali v finalnih nastopih, najbolje pa se je odrezala Nataša Kejžar, ki je domov prinesla srebrno kolajno v disciplini 100 metrov mešano. Letos je potnikov na evropsko prvenstvo deset, saj se je po odpovedi Metke Sparavec, ki sicer trenira v Avstraliji in je bila pred kratkim bolna, ekipi pridružila mlada Pia Prosen. Seveda so glavni aduti selektorja Cirila Globočnika znani: Nataša in Alenka Kejžar, Urša Slapšak, Tanja Blatnik (vse Radovljica Park hotel Bled), Urška Roš (Marines Neptun Celje), Peter Mankoč, Matic Lipovž, Blaž Medvešček (vsi Ilirija) in Emil Tahirovič (Ljubljana). "Zavedamo se, da nas v štirih dneh čaka naporno tekmovanje, saj bodo plavalke in plavalci nastopili v svojih disciplinah tako v predtekmovanjih kot polfinalih in nato v finalih. K sreči smo se tega v zadnjem času že navadili in k sreči jc naša ekipa pred odhodom na Portugalsko zdrava in res opimistično razpoložena. Vzrok za to so tudi zadnje uspele priprave v Celju in upam, da bomo z Lizbone v ponedeljek prišli z dobrimi novicami," je pred odhodom povedal selektor Nataša Kejžar se je lani z EP v naše reprezentance Rad-Shefjieldu vrnila v srebrno ovljičan Ciril Globočnik. kolajno. • V. Stanovnik ŠPORTNO PLEZANJE MARTINA V FINALU Birmingham, 5. decembra - Zaključek letošnje tekmovalne sezone v športnem plezanju je bila tekma za svetovno prvenstvo v Birminghamu. Po zaslugi naše najboljše plezalke Martine Čufar, ki je kar 4-krat stala na zmagovalnih stopničkah in ji je skupni seštevek svetovnega pokala prinesel skupno 3. mesto, je bila to najuspešnejša sezona slovenskega športnega plezanja nasploh. Reprezentanca je v Birmingham odpotovala že v četrtek, saj so bile kvalifikacije na sporedu v petek dopoldan. V polfinale seje v moški konkurenci od naših uvrstil samo mladi Tržičan Tomaž Valjavec in je na koncu osvojil 21. mesto. V ženski konkurencije bila tokrat udeležba najštevilnejša, saj je v kvalifikacijah nastopilo kar 72 deklet. V polfinale sta se uvrstili Eva Tušar, ki je na koncu osvojila odlično 14. mesto in Martina Čufar, ki je v polfinalu dosegla vrh smeri in bila po seštevku iz kvalifikacijskih bojev na 3. mestu. Tako se je Martina uvrstila v finale in je skupaj z Liv Sansoz in Muriel Sarkanv tudi edina tekmovalka, ki se je v letošnji tekmovalni sezoni uvrstila v vse finalne nastope. V finalu Martini ni uspelo razvozlati vseh zank v smeri in je na koncu dosegla še vedno odlično 6. mesto. Zmagala pa je Liv Sansoz pred Muriel Sarkanv. Rezultati ženske: 1. Liv Sansoz (FRA), 2. Muriel Sarkanv (BEL), 3. Llena Ovčinikova (ZDA), 6. Martina Čufar, 14. Eva Tušar (obe SLO). • T. Č. JIU-JITZ TILEN OSTIR 5. NA EP Hrušica, 7. decembra - Tilen Oštir doma s Hrušice, sicer pa član kluba SHINTO Ljubljana, seje spet izkazal v borilni veščini JIU-JITZ. Na evropskem prvenstvu v Leedsu v Veliki Britaniji je bil znova med najboljšimi. V kategoriji do 77 kilogramov je osvojil zelo dobro 5. mesto. Po povratku domov je povedal, da je sicer s tem dosežkom zelo zadovoljen, ni pa skrival razočaranja nad sodniki. Oškodovali so ga že lani, ko je v Berlinu v Nemčiji na svetovnem prvenstvu osvojil bronasto medaljo, tudi tokrat pa so bile posamezne odločitve čudne, nekateri sodniki preprosto niso bili dorasli sojenju na evropskem prvenstvu. Tilen Oštir ima sedaj pred seboj dva nova velika cilja. Na naslednjem svetovnem prvenstvu leta 2000 v Italiji ima načrt, da se uvrsti med prvih pet v svoji kategoriji, dober rezultat pa pričakuje tudi na olimpijskiih igrah neolimpijskih športov leta 2001 na Japonskem. • J. Rabič NOGOMET NAJBOLJŠI NA GORENJSKEM Kranj. 6. decembra - Medobčinska nogometna zveza Gorenjske nam je poslala končni jesenski vrstni red nogometnih ekip, ki nastopajo v Gorenjskih nogometnih ligah. Tako je v L gorenjski članski ligi nastopalo 10 ekip, z 28 točkami pa je jesenski prvak postala ekipa Save. Po 27 točk imata ekipi Ločana in Britofa na 2. in 3. mestu, sledijo pa 4. Domel Železniki 25, 5. Protectgl Šenčur 16, 6. Velesovo 15, 7. Naklo 14, 8. Horvej Jesenice 12, 9. Lesce 11 in 10. Polet z 8 točkami. V 2. gorenjski članski ligi je jesenski prvak ekipa Visokega, ki je v devetih tekmah zbrala 22 točk. Sledijo: 2. Bohinj 21, 3. Podgorje 19, 4. Bitnje 19, 5. Alpina 16, 6. Hrastje 9, 7. Kranjska Gora 8, 8. Trboje 8, 9. Kondor 4, 10. Podbrezje 4. V mladinski gorenjski ligi je po jesenskem delu tekmovanja na prvem mestu ekipa Save z 19 točkami. Prav toliko točk ima tudi Ločan na drugem mestu. Slediji: 3. Zarica 17, 4. Železniki 17, 5. Bohinj 14, 6. Hrastje - Triglav 12. 7. Britof 11, 8. Naklo 10, 9. Casino Bled 5, 10. Lesce 2. Jesenski prvak v kadetski gorenjski ligi je ekipa Indramat Železniki s 24 točkami. Sledijo: 2. Lesce 18, 3. Izol. Kepic Velesovo 12, 4. Britof 4, 5. Polet 1. V L ligi starejših dečkov so odigrali 10 krogov, na lestvici pa vodi ekipa Triglava Creine A, ki ima popoln izkupiček 30 točk. Sledijo: 2. Jesenice 22, 3. Sava 19, 4. Triglav Creina 2 18, 5. Zarica 16, 6. Polet - Bled 9, 7. Lesce 3, 8. Naklo 0. V 2.ligi starejših dečkov je jesenski prvak ekipa Ločana, ki ima iz 8 tekem 24 točk. Sledijo: 2. Alpina 18, 3. Britof 17, 4. Šenčur - Todivo 14, 5. Velesovo 14, 6. Podgorje 6, 7. Bohinj 6, 8. Preddvor 3, 9. Bitnje 3. V 1. ligi mlajših dečkov je jesenski prvak ekipa Triglava Kokrice, kije zbrala 25 točk. Sledijo: 2. Jesenice 22, 3. Sava 15, 4. Ločan 15, 5. Zarica 15, 6. Britof 14. 7. Triglav - Hrastje 6, 8. Niko Železniki 1. V 2. ligi mlajših dečkov je po 7 tekmah na prvem mestu ekipa Poleta z 21 točkami. Sledijo: 2. Visoko - Preddvor 13, 3. Kondor 11,4. Lesce 11,5. Casino Bled 7, 6. Velesovo 7, 7. Kranjska Gora 6, 8. Vinojug Šenčur 4. • V.S. KOŠARKA LOČANI SO SE PRITOŽILI Škofja Loka, Kranj, 7. decembra - Konec tedna je v Škofjo Loko prišla novica, daje ekipa Loka kave izločena iz pokalnega tekmovanja, čeprav je v četrtfinalu ugnala Savinjske Hopse. Loka kava namreč naj ne bi poravnala finančnih obveznosti do Košarkarske zveze Slovenije. "Mi smo takoj dali pritožbo na nadzorni odbor, saj nam je Zveza dala tekmovalni kartonček, čeprav se z Ilirijo nismo sporazumeli glede prestopa Kešlja. Zato seveda po 37. členu lahko nadaljujemo s tekmovanji in nam prekrška ne morejo očitati," je včeraj povedal sekretar loškega košarkarskega kluba Boris Cajič, ki seveda pričakuje rešitev zapleta v korist Loka kave. Sicer pa so Ločani tekmo v Ligi Kolinska z ekipo Rogle Atrasa konec tedna prestavili na ta četrtek, 9. decembra, ob 20. uri. Ekipa Triglava, kije v soboto doma gostila Slovan, pa je izgubila s 66:80 (37:38). Liga Kolinska se bo nadaljevala že v soboto, ko Triglav doma gosti ZM Maribor, Loka kava pa gostuje pri Savinjskih Hopsih. V l.B ligi za moške je ekipa Simp Radovljice po domači zmagi v prejšnjem kolu tokrat gostovala pri Radenski Creativ in izgubila z 80:69 (45:28). V soboto doma gostijo Novo Gorico. Redni, K), krog, so odigrale tudi ženske v l.SKL. Ekipa Odeje Marmorja je doma gostila ADD Ilirijo in po podaljšku zmagala s 83:79 (71:71, 36:36). V soboto Ločankc gostujejo v Mariboru. • V.S. ATLETIKA V KRANJU BO DP Kranj, 7. decembra - Ob koncu tedna so bili v Zrečah dnevi slovenski atletike, na katerih so tudi določili koledar prireditev za prihodnje leto. Atletski klub Triglav iz Kranja je uspel s kandidaturo za člansko državno prvenstvo, ki bo v Kranju 15. in 16. julija. Ker je leto 2000 tudi olimpijsko leto, bodo v konkurenei 200 do 300 atletov nastopili tudi slovenski olimpijci, med njimi Gregor Cankar, Brigita Bukovec in Brigita Langerholc. Poleg državnega prvenstva, za katerega bo štadion treba opremiti z manjkajočimi rekviziti, bosta prihodnje leto v Kranju še dve tekmovanji: 10. junija bo mednarodni atletski miting mladih, 27. avgusta pa še atletski miting za mlajše in starejše mladince. • CZ. R O K O IVI ET CHI0 BESNICA OSTAJA POD VRHOM Kranj, 7. decembra - Jesenski del prvenstva se počasi bliža koncu. Do odmora bodo odigrali še dva kroga. Vendar za najboljše igralce ne bo počitka, saj se začenjajo priprave za EP na Hrvaškem. Prule so za Ločane pač premočan tekmec, zato nov poraz "izolaterjev" ni presenetljiv. Veseli pa veliko boljša igra kot v preteklih krogih. V prvem polčasu so favoriziranim Ljubljančanom močno dihali za ovratnik. Na koncu so odločile izkušnje in kakovost. V 1. B ligi sta gorenjska ligaša iztržila polovičen uspeh. CHIO Besnica je gostila Pomurko in z novo zmago ostala med kandidati za sam vrh. V drugi ligi vzhod je bil v središču pozornosti gorenjski obračun Dupljanccv in Jezcrjanov. Zmagali so prvi in se še bolj utrdili na sredi lestvice. V manjši krizi pa so rokome-taši Žabnice, ki so v zadnjih treh krogih nanizali tri poraze. Nenačrtovane točke so tokrat osvojili Savčani, ki so presenetili favorizirane Kočevce. Tržičani so bili bolji od Alplesa. Rezultati: 1. liga moški: Dobova - Prevent 24-26; Izola - Inles Riko 24-23; Termo - Prule 67 22-26; Slovan - Celje P.L. 22-34; Radeče - Jadran 28-24; Gorenje - Trebnje 23-26; I. B liga - moški: Sevnica - Preddvor 35.24; CHIO Besnica - Pomurka 30-26; Nova Gorica - Atom Krško 33-28; Velika Nedelja - Šmartno 33-28; Dol TKI Hrastnik - Krim 29-21; Rudar - Ormož 31-25; 2. liga - vzhod moški: Maribor - DOM Žabnica 28-22; Razkrižje - Ptuj 21-34; Kras - Arcont Radgona 28-30; Duplje - Jezersko 29-24; 2. liga -zahod moški: Alples - Tržič 23-28; Grča Kočevje Sava 21-24; Radovljica - Mokerc 21-33; Ajdovščina - Jestvina Koper -preloženo; Sviš - Grosuplje 20-27, Mitol Pro-Mak - Črnomelj 31-22. • M. Dolanc MLADI USPEŠNI V MOSKVI Bled, 7. decembra - Prejšnji teden so se mladi blejski hokejisti (fantje rojeni leta 1985 in 84), okrepljeni z igralci Olimpije in Triglava, udeležili močnega mednarodnega hokejskega turnirja v Moskvi, ki ga organizira priznani ruski vratar Vladislav Tretjak. Mladi slovenski hokejisti v Moskvi - prva vrsta: Andrej Hebar, Anže Krivec, Žiga Svete, Grega Bole, Borut Strašnik - druga vrsta: Andrej Hočevar, Jure Kralj, Jernej Klemenjak, Matej Badiura, Gregor Krivic, A. Hadiisulejmanovič, Jakob Milovanovič, Gašper Župan, Igor Smole j. Bor Ladi ha, Marjan Man/reda, Metod Bevk. Poleg hokejistov so na sliki tudi funkcionarji, med njimi tudi Vladislav Tretjak (drugi v drugi vrsti). Pod vodstvom trenerja Valerija Šahraja so naši kadeti najprej (po podaljšku) premagali ekipo Junost Minsk iz Belorusije 5:4 (strelci so bili Hadžisulcjmanovič dvakrat ter Manfreda in Krivec po enkrat, gol v podaljšku pa jc dal Strašnik), nato so tesno s 5:4 (dva gola je zabil Hadžisulcjmanovič, dva pa Badiura) izgubili z rusko ekipo CSKA iz Moskve in bili za gol slabši od ekipe Kanade, ko so izgubili s 3:2, strelec obeh zadetkov pa je bil Manfreda. Na koncu so v boju za tretje mesto z rezultatom 2:1 (gola sta dosegla Hebar in Krivic) premagali Bcloruse. Na turnirju je zmagala ekipa Manheim Islanders iz Kanade, hokejisti CSKA iz Moskve so bili drugi (v finalu so Kanadčani 8:6 premagali Ruse), Blejci pa so bili tretji. Andrej Hočevarje bil razglašen za najboljšega vratarja na turnirju. Metod Bevk pa za najbolj koristnega igralca ekipe. Prihodnji konec tedna, od 18. do 26. decembra, se bo v mednarodni areni preizkusila tudi ekipa dečkov H K Bled - mlade kategorije (rojeni leta 1986 in 87). Udeležili se bodo namreč mednarodnega hokejskega turnirja v Chicagu v Ameriki. • V.S. DVA PORAZA JESENIČANOV Jesenice, 7. decembra - Minuli konec tedna sta slovenski ekipi v mednarodni hokejski ligi odigrali po dve tekmi. Hokejisti Acroni Jesenic so v petek 5:2 (2:0, 2:2, 1:0) izgubili pri Dunaferju, oba gola za Jesenične pa je dosegel Sodja (na podaji Mahkovica). V nedeljo so nato Jeseničani doma gostili VSV in znova izgubili brez danega gola. Rezultat v Podmežakli je bil 0:5 (0:1, 0:1, 0:3). Tudi hokejisti Olimpiji ta konec tedna niso blesteli. V petek so jih v Beljaku premagali hokejisti VSV-ja s 6:3 (3:1, 2:1, 1:1), v nedeljo pa so doma izgubili s KAC-jem 1:7 (0:6, 0:1, 1:0). V državnem prvenstvu sta bili odigrani dve tekmi. Ekipa Triglava je 8:2 (1:0, 5:1, 2:1) izgubila v Zalogu s Slavijo, MARC Interieri Tivoli pa so 4:9 (0:4, 1:2, 3:3) premagali Celje. Tekme na Bledu med domačo ekipo Bleda in Hit Casinojem ni bilo, saj naj Blejci ne bi imeli poravnanih obveznosti do sodnikov. Državno prvenstvo se danes nadaljuje s tekmo med Olimpijo in Acroni Jesenicami v Ljubljani. V četrtek pa je na sporedu pokalno tekmovanje. Pari so: Medveščak - Slavija, Tivoli - Bled in v Kranju Triglav - Hit Casino Jesenice. • V.S. ZA ZAČETEK ZMAGI FAVORITK Jesenice, Maribor, 7. decembra - Konec tedna so z igranjem I. državnega prvenstva začele tudi hokejistke. V Podmežakli sta se pomerili domača ekipa Jesenic in gostje iz Celja. RKUK Jeseničanke so na igrišču dokazale, da se dobro spoznajo na vse elemente hokejske igre. Domačinke so bile boljše, saj so zmagale kar 13:1, največ golov pa je dosegla Nives Bergant, ki je mrežo nasprotnic zadela trikrat. Dva gola za svoje moštvo je prispevala tudi Teja Lahajnar, po enkrat pa so bile uspešne Nataša Pagon, Katarina Haus, Teja Pretnar, Sanda Kustelj, Katja Mark, Leja Terseglav, Lidija Močnik in Sandra Razinger. Tudi hokejistke Term Maribora, ki so doma gostile ekipo Bleda, so dokazale, da upravičeno štartajo na naslov državnih prvakinj. Blejke so premagale kar s 16:1, edina za Blejke pa je zadela Boža Torkar. Državno prvenstvo članic se bo nadaljevalo prihodnji konec tedna, 19. decembra, ko bo ekipa Bleda doma gostila Celje, v Mariboru pa bo derbi med domačo ekipo Term Maribor in Jeseničankami. • V.S., foto: T. Doki ODBOJKA KAMNIK ZOPET V VODSTVU Kranj, 7. decembra - Po prvem krogu drugega dela prvenstva v 1-DOL moški so se odbojkarji Žurbi team Kamnika z zmago v Murski Soboti zopet povzpeli na sam vrh prvenstvene razpredelnice. Kamničani so dobro začeli in povedli z 2:0 v nizih potem pa> tako kot že mnogokrat do sedaj, popustili in gladko izgubili tretji niz. V četrtem nizu so gledalci videli pravo dramo, ki pa seje s 33 točko bolje končala za goste. Pomurje : Žurbi team Kamnik 1:3 (-23, -20, 14, -31). Tekma med gorenjskima prvoligašema je bila praktično odločena v naprej, odbojkarji Bleda pa so se po zanesljivi zmagi nad vrstniki iz Kranja povzpeli po lestvici in so trenutno na tretjem mestu z istim številom točk kot drugouvrščeni Eužinar GOK IGEM. Bled : Astec Triglav 3:0 (19, 19, 11). Ženska ekipa Jeti sport Bled pa igra vse slabše. Tudi tokrat, v derbiju ekip še brez zmage, praktično niso nudile odpora ljubljančan-kam, ki so ponujeno priložnost seveda temeljito izrabile. ASlCS Tabor : Jeti sport Bled 3:0 (11, 16, 17). Odbojkarjem Termo Lubnika ni uspelo presenetiti še ene od vodilnih ekip, čeprav niso bili prav daleč od tega, saj so domači povedli, nato pa naslednje dva niza izgubili na razliko. Škofjeloča-ni so po 9. krogih na 7. mestu s 13 točkami. Termo Lubnik : IG M Hoče 1:3 (20, -23, -34, -17). Uspešnejši pa sta bili obe gorenjski ženski ekipi v 2. DOL. Mladi Jesenice so doma tesno premagale Kemiplas Koper II s 3:2 (21, - 20, 19, -22, 6), odbojkarice ASICS Kamnik pa so se očitno specializirale za dolge tekme, saj so letos več kot polovico tekem zaključile šele po petem nizu. Tokrat so bile na gostovanju uspešnejše od Mežice - 2:3 (16, - 23, -16, 10, -9)-Kljub zmagi pa kamničanke (v družbi s še štirimi ekipami s 4 zmagami) še vedno zasedajo 9. mesto. Rezultati gorenjskih predstavnikov v 3. DOL zahod - moški -Gostilna Jarm Kropa : Portorož 3:1, Salonit Anhovo II : Bled II 3:0, Termo Lubnik II : Žurbi team Kamnik II 3:2, Logatec : Bohinj 3:0, Mokronog : Astra Telekom 3:0, Izola : Astec Triglav II 3:0. V vodstvu je še vedno Salonit Anhovo II (24), 3. Gostilna Jarm Kropa (19), 7. Žurbi team Kamnik II (13), 8. Astra Telekom (11). 9. Astec Triglav II (10), 10. Bled II (9), 11. Termo Lubnik II (6) in 12. Bohinj (1 točko). 3. DOL zahod - ženske - Kemiplas Koper III : Bohinj 3:2, Kočevje : Astra Telekom 3:0, Partizan Šk. Loka : Magro Grosuplje 3: L V vodstvu je Kočevje (26), 5. Bohinj ( 18), 7. ŽOK Partizan Šk. Loka (10), 11. Astra Telekom (6 točk). • B. M- KEGLJANJE SILVANA BELCIJAN V "KLUBU 500" Kranj, Celje, Ravne, 3. decembra - S tekmami 9. kroga se je končal jesenski del v kegljaških tekmovanjih. V l.A ligi za moške je naslov jesenskega prvaka osvojil ISKRAEMECO, ki letos ne pozna poraza. Drugi kranjski klub LOG-Steincl je z dobrimi okrepitvami postal zanesljiv prvoligaški klub, saj je trenutno na 6. mestu z osvojenimi devetimi točkami. Jeseniški Inter-Commerce je kot novinec v ligi trenutno deveti z osvojenimi tremi točkam« ,n ima vse možnosti za obstanek, saj so fantje prikazali veliko mero borbenosti in so predvsem na domačih stezah zelo neugoden nasprotnik. V Kranju so kegljavci ISKRAEMECA gostili Gorico-Tekstino iz Nove Gorice in tudi tokrat visoko zmagali s 7:1 (6037:5740). Kar štirje domačini so presegli 1000 kegljev (Benedik 1052, Bratina 1037, Štrukelj 1032, Bortek 1018). Gledalcev je zato na kranjskem kegljišču vedno več, saj vsi želijo videti, kako je mogoče, da ekipa podre več kot 6000 kegljev. To je Kranjčanom, kot edini ekipi v Sloveniji, uspelo v letošnji sezoni že tretjič. Inter-Commerce je na težkem gostovanju na Ravnah moral priznati premoč Elektrarni Dravograd. Domači so zmagali s 6:2 (5680:5540), točki za Jeseničane pa sta osvojila najboljša Niko Brejc (986) in Cveto Zalokar (930). Najprijetneje pa je presenetil LOG-Steinel iz Stražišča, ki je na celjskih stezah premagal ekipo Cestnega podjetja Celje z 1:7 (5408:5485). Gostje so takoj povedli z 0:3 in po zaslugi Boštjana Miheliča (969) naredili tudi veliko prednost v kegljih, ki jo do konca niso več izpustili. V 9. krogu l.A SKL za ženske so kegljavke Triglava z rezultatom 6:2 (2669:2491) premagale kegljavke Gorice-Tekstine iz Nove Gorice. Silvana Belcijaa.se je s 503 podrtimi keglji vpisala v "Klub 500" in postavila tudi rekord kranjskega kegljišča. Triglavanke so tako druge na lestvici in zaostajajo pet točk za Miroteksom iz Celja. Rezultati v l.B Slovenski kegljaški ligi za ženske: 9. krog: Ljubelj Tržič:Slovan Ljubljana 7:1 (2522:2433) - Ema Zaje 433, Birgit Scheffmann 432. Rezultati v l.B Slovenski kegljaški ligi za moške: 9. krog: Ljubelj Tržič:Adria Convent Ankaran 7:1 (5343:5129) - Rudi Nunar 938, Štefan Ahačič 913. Druga moška ekipa Triglava, je v 3. ligi - zahod na domačih stezah z 8:0 (5675:5218) premagala Rudar iz Črnomlja in tako ostaja v boju za vrh in vstop v drugo ligo. Tone Založnik (1006) in Damjan Hafnar (990) sta okrepila domače vrste in uprizorila vrhunsko prvoligaško predstavo. • V.O. VATERPOLO V BAZENIH BREZ PRESENEČENJ Kranj, 7. decembra - V prvem srečanju v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju smo v prvi četrtini gledali zanimiv vaterpolo, V katerem so bili za odtenek boljši vaterpolisti iz Ljubljane. V tej četrtini sta se moštvi bolj tipali in iskali mesta, kjer sta ranljivi. Ze v nadaljevanju so to hitro ugotovili vaterpolisti pod vodstvom trenerja Vojka Podvrščka, ki so začeli polniti mreže vratarja Uroša Čimžarja. V drugem srečanju smo videli tekmo med dvema generacijama iz Kranja. Seveda so bili po pričakovanju boljši starejši in izkušenejši vaterpolisti pod vodstvom trenerja Igorja Štirna. Izenačeno srečanje smo videli le v tretji četrtini, ko so varovanci trenerja Rada Čer-melja trikrat zapored zadeli (Šenica, Švegelj, Šenica), a so starejši hitro odgovorili, tako ta seje ta del končal z neodločenim izidom 3:3. V zadnji četrtini so Triglavani igro vzeli v svoje roke in na koncu brez večjih težav zmagali z desetimi zadetki razlike. Rezultati: Kamnik : Tivoli 8:14 (2:3, 0:3, 3:6, 3:2); Kokra : Triglav 4:14 (0:3, 0:4, 3:3, 1:4), Probanka Leasing : Koper 5:5 (2:1, 1:1? 1:3, 1:0). Trenutni vrstni red: 1. Tivoli 8, 2. Triglav 6, 3. Probanka Leasing 4, 4. Kamnik 3, 5. Koper 3, 6. Kokra 0. Razpored tekme za peti krog: 11. december: Trst - Bianchi 19.00 Koper - Kokra, Ljubljana - Tivoli 20.30 Tivoli - Probanka, Kranj" POB 17.00 Triglav - Kamnik. • J. Marinček SMUČARSKI TEKI Naša najboljša tekmovalka v deskanju na snegu Polona Zupan je odlično startala v novo sezono ZE ZA ZAČETEK NA ZMAGOVALNEM ODRU j^klanka Polona Zupan je že na prvi letošnji tekmi Mednarodne Snovvboarding zveze osvojila drugo to, njen letošnji nacrt pa je, da bo v duelu in veleslalomu vedno med najboljšimi deskarkami sveta. Naklo, 7. decembra - Letošnjo sezono so Prejšnji konec tedna začeli tudi najboljši des-*arJi in deskarke na svetu, ki tekmujejo v ^etovnem pokalu ISF (Mednarodne snow-"°arding zveze). Z odličnim nastopom je, če-Prav sama prvi, da še ni v vrhunski formi, us-Pela tudi naša najboljša deskarka vseh časov, Polona Zupan, ki je osvojila drugo mesto. Polona je bila pred nadaljevanjem tekmovanj nekaj dni tudi doma v Naklem (vmes je bila tudi na snemanju oddaje Adrenalina), kjer Sva klepetali o njenih letošnjih načrtih. Je dober rezultat na začetku sezone tudi od-Sev dobrih poletnih priprav? "Prek poletja sem tudi letos, že peto leto, sodelovala s trenerjem Sergejem Rozmanom. Vendar pa sva letos malce spremenila način treninga. Monotone priprave sem poostrila tako, da sem se ukvarjala z več špor-Predvsem s tenisom in odbojko na mivki. To se je izkazalo kot zelo dobro, tako fizič-n° kot predvsem psihično, saj sem bila do sedaj vajena, da kondicijske priprave opra-v'rn sama, letos pa sem imela* veliko družbe." Ekipa, za katero nastopaš, je letos tudi nova? "Odkar se resno ukvarjam z deskanjem, Sem letos prvič spremenila ekipo. Sedaj sodelujem s slovenskim trenerjem Tomažem Polona Zupan se je za nekaj dni ustavila Brnikom, ekipa pa se imenuje "Snovvboard doma v Naklem. race departmant". Ekipa je sestavljena iz desetih tekmovalk in tekmovalcev iz več začela trenirati konec avgusta. Najprej smo držav, v njej pa sta tudi Brigitte Kek, tretja se septembra pripravljali v Hintertucksu, 12 olimpijskih iger in svetovni prvak v slalo- nato smo šli v Studeltal, tik pred prvo tekmo mu Kari Heinz Eingerer. S to ekipo sem v Laaxu pa smo spet trenirali v Avstriji." Kako se počutiš v ekip, kjer so tekmovalci od vsepovsod? "Moram reči, da se v ekipi zelo dobro počutim, vzdušje jc zelo prijetno in to je zame zelo pomembno. Zelo dobro se razumem s trenerjem s katerim res dobro sodelujeva in to se je pokazalo že na prvi tekmi, kjer sem - kljub temu, da še nisem v formi -dosegla res odličen rezultat." Ostajaš letos pri istih tekmovalnih disciplinah? "Ja, tudi letos bom tekmovala v duelu in veleslalomu. Vendar pa v letošnji sezoni, razen Evropskega prvenstva, nimamo večjih tekmovanj, zato tudi nimam posebnih ciljev. Seveda pa je moj načrt, da se redno, na vseh tekmah svetovnega pokala, uvrščam med najboljših osem, oziroma če bo mogoče med prve tri." Na katere tekme odhajaš sedaj? "Še pred božičnimi prazniki med najprej čakajo krajše priprave v Avstriji, nato pa konec tedna nastop na kontinentalnem pokalu, prav tako v Avstriji, v Larnusu. Sledil bo spet trening, nato pa 18. in 19. decembra prva tekma svetovnega pokla v duelu v Grin-delvvaldu v Švici." Boš nastopala tudi na kakšni domači tekmi? "Teh tekem je na žalost letos zelo malo, pa še koledar je sestavljen tako, da bodo te tekme hkrati z nastopi, ki me čakajo v svetovnem pokalu. Če pa bom le doma, bom rada šla tudi na domače tekme." • V. Stanovnik, foto: T. Doki s slovesno razglasitvijo rezultatov se je v soboto končala letošnja kolesarska sezona STARE ^ladi kolesarji Save so v točkovanju za Pokal Slovenije v kategoriji do 23 let osvojili vse tri plakete in pokal - Med dečki A prvi in tretji Grega Bole in Vid Ogris iz KK Bled Ljubljana, 7. decembra - Kar pre-CeJ dela so imeli funkcionarji Koparske zveze Slovenije, ki so ""nulo soboto v Mercatorjevem Centru v Ljubljani na slovesni Uglasitvi rezultatov podeljevali p°kale in plakete najboljšim v točkovanju Pokala Slovenije za Cestno kolesarstvo in v točkova-za Kriterij slovenskih mest. Najprej so bili priznanj deležni naJrnlajši, dečki, ki so tekmovali v bokalu Slovenije, ki se je ime-J°val "Pokal Meblo Jogi." Med dečki A je pokal in plaketo za 1. Jesto in 70 točk dobil Grega °°le (KK Bled), drugi je bil Ti-en Červek (KK Tropovci) z 61 ^kami, 3. pa Vid Ogris (KK B,ed) s 60 točkami. Tudi ekipno Rog) z 81 točkami, tretji pa Tadej Križnar (Sava Kranj) s 40 točkami. Med ekipami je bila Sava tretja, zmagala pa je Perutnina Ptuj & Radenska Rog. V točkovanju za kolesarje pod 23 let pa smo na odru za najboljše videli kar tri Savčane: plaketo in pokal je za 1. mesto ter 119 točk osvojil Matej Stare, drugi je bil z 91 točkami Marko Žepič in tretji s 75 točkami Uroš Šilar. Pri starejših mladincih priznanj za Gorenjce ni bilo, med mlajšimi mladinci pa si je plaketo in pokal za 1. mesto v cestnem kolesarstvu zaslužil Janez Rozman (KK Sava Kranj). Ekipa Save je bila prva tudi v skupni p° bilj pri dečkih A prvi Blejci. uvrstitvi. r> dečkih B in C med dobitniki V Kriteriju slovenskih mest je v Priznanj ni bilo gorenjskih kole sarjev. y skupni kategoriji elite in pod ~~ Je v točkovanju za Pokal Slo-^n'je prvo mesto osvojil Uroš fn (KD Krka Telekom), s 85 f°ekami, 2. je bil Igor Kranjec Perutnina Ptuj & Radenska ekipnem točkovanju v kategoriji elite in pod 23 let Sava osvojila drugo mesto, v posameznem točkovanju za tekmovalce pod 23 let pa je Matej Stare osvojil drugo mesto, Uroš Šilar (oba Sava) pa tretje. Zmagal je Borut Božič (Perutnina Ptuj&Raden- V pokalu Slovenije je v absolutni konkurenci slavil Uroš Murn pred Igorjem Kranjcem in Savčanom Tadejem Kriinarjem. ska Rog). Plaketo za drugo mesto med mlajšimi mladinci je dobil David Rozman (KK Sava Kranj). Tudi v ekipni razvrstitvi mlajših mladincev za Kriterij slovenskih mest je bila Sava druga. Kljub temu, da se je sezona za kolesarje prejšnji mesec šele končala, pa so Savčani te dni že začeli priprave na novo. Kot je povedal glavni trener Marko Po-lanc, so že opravili prve kondicijske treninge in tudi treninge na kolesu. • V. Stanovnik TEN IS NAMIZNI TENIS Uspešni nastopi Gorenjcev gorenjska namiznoteniška liga *a^ranJ' 6. decembra - Na uvodnih dvoranskih tekmovanjih, ki so se teCe'a Prejšnji teden, se je dobro odrezalo kar nekaj gorenjskih riisacev. V Ljubljani je bil med člani najuspešnejši Domžalčan 8°r Ogrinc, ki bo treniral pri kranjskem Triglavu. V polfinalu je bil ^ Resnejši od Šantla, zaključno srečanje pa je z rezultatom 6:4, 6:4 q "d proti Lenarju (Protenex Merkur). Med dekleti je prav tako na * radiantu v Ljubljani zmagala Joksovičeva, ki je v finalu ugnala Jakovo (Kranjska Gora). 'Ja ^T1'3-^1 pionirji in pionirke do 12 let so moči merili v dveh ljubiteljih klubih. Največ uspeha med punčkami je imela Radovljičan-^ Uršu|a Klemene, v finalu uspešnejša od Ozebkove (Kranjska strra^' pr* fantih pa se je do polfinala prebil Teraž (Top Ten Moj-rana). • B. M. Kranj, 7. decembra - Na vrhu nič novega, lahko zapišemo po sedmih odigranih krogih v 1. gorenjski namiznoteniški ligi. Brez poraza še naprej vodi Picerija Bazen iz Križ, s točko zaostanka je na drugem mestu Kondor-Flamme z Godešiča, na tretjem mestu pa je ekipa Edigs Mengeš. Sicer pa je bil sedmi krog odigran po pričakovanju z izjemno srečanja v Stražišču, kjer je Gumar zaman čakal mengeško ekipo Edigs. Rezultati sedmega kroga: Duplje : Merkur 2:8, Gumar : Edigs Mengeš 10:0, Kondor - Flamme : Šenčur 1 8:2, Picerija Bazen : Sava 8: 2 in Šenčur 2 : Škofja Loka 1 1:9. Odločilen krog za naslov prvaka bo ta teden, ko se bosta na Godešiču v osmem krogu srečali ekipi Kondor - Flamme in Picerija Bazen iz Križ. • J. Starman SEJEM RABLJENE ZIMSKE OPREME Radovljica, 7. decembra - Smučarski klub Radovljica bo ta kosim lecl"a' od ^' ^° l^ decembra, organiziral sejem rabljene ^msko-športne opreme. Potekal bo v telovadnici športnega ^ Va v Radovljici. Začel se bo s četrtkovim sprejemom opremi!?6''* 16. in 19. uro. Sprejem opreme bo še v petek (med 15. Pr ,.ur°) in soboto (med 9. in 19. uro), ko bo tudi prodaja. °daja pa bo še v nedeljo med 9. in 13. uro. • V.S. ALPSKO SMUČANJE FEBRUARJA XXV. POKAL LOKA Škofja Loka, 7. deeembra - V mesecu novembru je z delom začel Organizacijski odbor XXV. Pokala Loka. Tudi v letošnji zimi se namreč pri Smučarskem klubu Alpetour pripravljajo na tradicionalno srečanje in tekmovanje mladih smučarjev in smučark, ki naj bi bilo 12. in 13. februarja na Starem vrhu. Predsednik "Pokala Loka 2000" je Janez Šter, pokrovitelj tekmovanja pa NLB. • V.S. KAVALAR 14. NA TAUPLITZU Tauplitz, 7. decembra - Namesto odpadle pregledne tekme naših smučarskih tekačev Logatcu so se mladi tekači Olimpije, kranjskega Merkurja in "veteran" Jožko Kavalar udeležili močne FIS tekme v avstrijskem pripravljalnem centru Tauplitz. 31 -letni Ratečan je tekel zelo dobro, zaostal za Mihailom Botvinovom, svetovnim prvakom iz Ramsaua, za minuto in 40 sekund. Le nekaj sekund je zgrešil mejo 50 FIS točk, ki mu odpira vrata za nastop na tekmi svetovnega pokala. Med večinoma člansko zasedbo so se visoko prebili tudi mladinski reprezentantje Nejc Brodar (51.), Martin Ponikvar in Klemen Lauseger, med dekleti pa največja mlada upa slovenskega ženskega teka 14-letna Vesna Fabjan (27. mesto) in tri leti starejša Renata Podviz. V idealnih pogojih so bili med 122 člani in 65 članicami iz 16 držav po pričakovanjih najhitrejši domačini, poleg Botvinova in drugouvrščenega Chrisa Hoffmanna, je konkurenco deklasirala tudi Maria Theurl. Rezultati: člani, 10 km prosto: 1. Botvinov 24:35, 3. Hoffmann (oba Aut) + 13, 3. Davidovich (Blr) + 15, 4. Marent (Aut)+54, 5. Semejko(BLR)+58, 6. Urain (Aut) + 1:10, 14. Kavalar+ 1:40, 51. Brodar +3:15, 62. Ponikvar +3:48, 66. Lauseger +3:56, 79. Re-beršak +4:41, 83. Jesenovec +4:46, 86. Brvar (vsi Slo)+5:01. Ženske, 5 km prosto: 1. Theurl (Aut) 14:19, 2. Havrančikova (Češ) +29, 3. Skwasny (Pol)++31. 4. Roider (Aut)+4(), 5. Skrip-nik (BLR)+54, 27. Eabjan +2:19. 29. Podviz +2:19.3, 37. Žibert + 2:50, 41. Benedičič (vse SLo) + 3:12. • M. Močnik SMUČARSKI SKOKI ZMAGA BENKOVIČU Gorenje Sava, 4. decembra - V skakalnem centru na Gorenji Savi je bila prva tekma sezone za pokal M1P v smučarskih skokih. Na prenovljeni skakalnici je nastopilo 67 skakalcev iz 12 slovenskih klubov, ki so se pomerili v skokih v kategoriji mladincev do 16 let. Na odlično pripravljeni skakalnici je prvo zmago dosegel Mengšan Rok Benkovič. Med desetrico je kar 10 Gorenjcev in od tega kar 6 Triglavanov. 17 tekmovalcev se je pomerilo še v teku na 5 kilometrov v nordijski kombinaciji, kjer se je z 8. mesta po skokih prebil na prvo mesto Triglavan Anže Brankovič. Rezultati: mladinci do 16 let: 1. Rok Benkovič (Mengeš) 208 t. 53 in 55,5 m, 2. Rok Urbane (Triglav) 201,5 t. 53 in 53 m, 3. Gašper Mlinar (Alpina Žiri) 196,6 t. 54 in 51,5 m, 4. Jure Bogataj, 5. Boštjan Burgar, 6. Jan Tomazin, 7. Marcel Klemenčič, 8. Matevž Sparovec (vsi Triglav), 9. Bine Zupan (Stol Žirovnica), 10. Jure Kumer (Alpina Žiri). Nordijska kombinacija: 1. Anže Brankovič (Triglav), 2. Damjan Vtič (Zabrdje), 3. Dejan Plevnik (Mislinja), 4. Matevž. Sparovec, 5. Aleš Uršič (oba Triglav), 6. Gašper Mlinar (Alpina Žiri). • J. Bešter UMETNOSTNO DRSANJE SPET USPEH JESENIČANOV V ZAGREBU Jesenice, 7. decembra - Tekmovalci in tekmovalke Drsalnega kluba Jesenice v tej sezoni nizajo uspeh za uspehom. Letos so že drugič nastopili v Zagrebu, tokrat na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju v umetnostnem drsanju Zlati medved. Gregor Urbas je pri mladincih že drugič letos v Zagrebu stal na najvišji stopnički. Pri mladinkah je bila Teodora Poštič 14. Razveseljiv pa je spet uspeh Jeseničank v mlajših kategorijah. Pri deklicah do 14 let je bila Nena Stojanovič 2., pri deklicah do 12 let Ana Kovačič 8., pri deklicah do 10 let Kaja Otovič 4., pri deklicah do 9 let je Silvana Kovač zmagala, v najmlajši skupini tekmovalk do 7 let pa je bila Katja Topič 6. »J. Rabič Franci - Rado Razinger 1944 - 1999 Mrzlo sobotno jutro, v slovenskem hokejskem hramu je po običaju živahno. Po ledu se za ploščico poganja jeseniška mladež, sliši se piščalka trenerja, ploščica se glasno odbija od ograde. To je običajen dan v Podmežakli. toda prejšnja sobota je bila drugačna. Bilje lep zimski dan, toda vse, ki imamo radi jeseniški hokej je prizadela spet ena tistih žalostnih novic. Čeprav smo vedeli, da je Franc RAZINGER - RADO hudo bolan, saj smo ga pogrešali že vse od začetka letošnje sezone, nas je novica, daje izgubil boj z zahrbtno boleznijo prizadela. RADO RAZINGER se je rodil na Jesenicah 3. 12. 1944. Živeti v znameniti in popularni Kurji vasi je za dečka pomenilo lahko samo eno - drsalke, led in hokejska palica. In tako je bilo tudi z Radom. Kot vsi njegovi vrstniki v generaciji, kije prihajala za prvim zlatim rodom jeseniških hokejistov se je moral zelo potruditi, da je uspel. Kar nekaj časa seje kalil v drugem moštvu, preden mu je uspel preboj v prvo jeseniško ekipo. Joda s trudom in velikim srcem je uspel. Sodeloval je pri osvojitvi, kar sedem naslovov državnih prvakov. V prvi državni ligi je za Jesenice odigral, kar 256 tekem. Bilje branilec, toda s svojim strelom iz modre linije je v državnih prvenstvih dosegel tudi 45 golov. Dobre igre pri Jesenicah so ga pripeljale tudi v državno reprezentanco: leta 1968 je sodeloval na Olimpijskih igrah v Grenoblu, kjer je reprezentanca tedaj osvojila zgodovinsko deveto mesto. Sodeloval je tudi na dveh svetovnih prvenstvih. Svojim Jesenicam je ostal zvest vso svojo kariero. Bilje ponosen na to, da je Jeseničan. Po končani hokejski karieri se je najpej vključil v delo z mladimi, toda službene obveznosti v Železarni, kjer je delal na izmene, mu trenerskega dela niso dovoljevale, zato pa seje, potem ko je postal hokejski sodnik, z vsem srcem posvetil sojenju. Najraje je sodil mlajšim kategorijam, za te je vedno našel čas, tako da smo ga še v lanski sezoni srečevali v sodniškem dresu. Zal pa je bila bolezen močnejša. Le nekaj dni pred svojim 55. rojstnim dnem je Rado omagal v boju s hudo boleznijo. Rado Razinger se je z velikimi črkami zapisal med tiste, ki so z zlatimi črkami pisali jeseniško športno zgodovino. Ostal bo v naših srcih, spominjali se ga bomo po njegovi borbenosti, dobri volji in ljubezni do jeseniškega hokeja. Branko Jeršin Konec javne televizije Branko Grims, državni svetnik Francoski pisatelj Charles P. Duclos je izvedel, daje živalski vrt v Parizu kupil slona. Pogovor o svobodi javne besede je naslednjič začel takole: "Danes se bomo pogovarjali o slonu. To je edina velika živina, o kateri se človek lahko svobodno izraža." Orvvell ima od prejšnjega četrtka v Sloveniji praznik. Na področju javnega obveščanja v Sloveniji že od sredine leta 1992 (od imenovanja prve Drnovškove vlade) obstaja nekakšen medijski srednji vek. Njegove značilnosti so neprenehno sataniziranje opozicije ter "pranje možganov" javnosti s trditvami, da je strankarstvo "nekaj slabega", da so sami "prepiri" vsepovsod. Predvsem pa je značilnost tovrstne "srednjeveške"publicistike kronično pomanjkanje vsaj minimalne kritične distance do oblasti - vlade in kontinuitete v celoti. Dejstvo, dn se večina vplivnih slovenskih glasil obnaša kot trobila vladajočih (beri. kontinuitete), kaže na dejstvo, da večina urednikov še vedno vlogo novinarja pojmuje kot "inženirja človeških duš". Edina (častna) izjeme/ je bila zadnjih nseni let (javna) RTV Slovenija, lani je prvemu demokratično izvoljenemu Svetu RTVS leta 1991 uspelo, da je vsaj do neke mere zamen/al kardeljanski uredniški kader z odgovornimi uredniki, ki niso bili v sramoto novinarskemu poklicu. Večina nižjega kadra (ki neposredno ureja program) je sicer ostala prav laka, kot je nekoč bila. Toda kljub temu se je vsaj odprl prostor, v katerem se je oblikovala ekipa mladih novinarjev, ki so svoj posel opravljali profesionalno in RTV Slovenija v zadnjih osmih letih ni bila trobilo nobene politične skupine, ampak se je že zelo približala pravi evropski javni televiziji, ki jc (bila!) sposobno uravnoteženo in zato objektivno poročati o dogodkih, /'oje pomembno vplivalo na celoten medijski prostor, saj si tudi druga javna glasila niso mogla privoščiti, da bi zgolj pristransko manipulirala z javnostjo, kadar pa so, pa te manipulacije niso bile tako uspešne, saj jih je R1V Slovenija s SVOJO objektivnostjo vsaj do neke mere razgalila. Zato je bilo zgolj vprašanje časa, kdaj bo kontinuiteta poskušala odstraniti tO - za njen manipulalorski medijski orkester - tako motečo sled demokracije v Sloveniji. Prvi poskus kontinuitete, da RTV Slovenija znova v celoti preoblikuje v svoje trobi/o, je bil novi zakon o RTV Slovenija iz leta /994. Pod krinko "velike demokratičnosti" sestave novega sveta RTV Slovenija je bil namreč vzpostavljen neuravnotežen in predvsem skrajno spolitiziran svet, kar doka- zuje izvolitev g. Janeza Kocijančiča na čelo RTV Slovenija. Toda med novinarji RTV Slovenija, ki za razliko od manipu/atorskega uredniškega kadra kontinuitete! - želijo predvsem profesionalno opravljati svoje delo, je bilo toliko odpora proti poskusom prevzema kontinuitete, da ta le ni povsem uspel. Na čelu informativnega programa ter uredništva za kulturo sta namreč zaradi načela soglasja članov uredništev!!) ostali osebnosti, ki soju tja predlagale stranke slovenske pomladi: g. Lado Ambrožič in g. Jaroslav Skrušny. Smrtni udarec javni televiziji pa je prišel s spremembo zakona o RTV Slovenija letošnjo jesen. Pod krinko reševanja pobiranja naročnine se je v zakonu odpravilo soglasje zaposle-ni/i pri imenovanju odgovornih urednikov in se spremenilo v neoh-vezujoče(l) mnenje Pri tem je kar nekaj elanov strank slovenske pomladi kljub pravočasnim svarilom naivno nasedlo kontinuiteti in prej šnji teden razočarano ugotavljalo, da kontinuiteti ni mogoče nikdar verjeti na besedo. Na predlog programskega direktorja Lombergerja je namreč Svet RTV Slovenija (kljub temu da je podporo večine članov uredništvu dobil samo g. Ambrožič..!) izvolil g. Uroša LipUščka za odgovornega urednika informativnega programa RTV Slovenija. To pa je natanko isti gospod, ki je opravljal uredniško funkcijo na čelu informativnega programa ob koncu prejšnjega režima! Kontinuiteta je RTVS v četrtek vrnila natanko tja. kjer je bila leta /990 - nazaj v prihodnost, v čas totalitarnega režima. To seveda pomeni še nekaj. Javna radiotelevizija, ki opravlja kritičen nadzor nad vlado in njeno koah\ijo ter Je hkrati odprta za vse poglede in stališča, je evropska kategorija. Večina v Svetu RTV Slovenija pa je pod taktirko g. Janeza Kocijančiča poskrbela, da javne televizije v Sloveniji ni več! Proces preobrazbe javne RTV Slovenija v vladno trobilo po vzoru s Strani Evrope tako kritizirane HTV je končan. Poslej bo od "velikih 'ivin" v programih RTV Slovenija mogoče kritizirani samo se slona (in pa seveda poljubno blatiti opozicijo ter ignorirati vse njene dobre predloge, kurje tudi tipični slovenski ba/kanizem). Ameriški strokovnjaki za človekove pravice so Slovenijo že pred časom uvrstili med države, kjer so mediji izrazito enostranski (v korist "starih sil") in svarili, daje v državi, kjer državljanom niso dosegljive uravnotežene in zato objektivne informacije, demokracija samo navidezna in je torej farsa. Sedaj bo farsa popolna. PREJELI SMO Mleko, mleko Te dni smo priča zapleta okrog odkupa in prodaje mleka. Tako je veterinarska uprava RS izdala odločbo o prepovedi izvoza mleka in mlečnih izdelkov v države ES, češ da bi mlekarne poostrile kriterije za odkupljeno mleko. Res, da mlekarne /obirajo pri kmetijskem ministrstvu in vladi, da bi znižala odkupne cene za kravje mleko. Ta ukrep in novinarsko napihovanje v medijih ali zaradi nevednosti ali po naročilu je v prvi vrsti povzročil zmanjšano prodajo mleka in mlečnih izdelkov v Sloveniji in posmeh v očeh tuje javnosti, kot mi je oni dan dejal prijatelj iz Francije, ko je rekel, da naša država očitno ne podpira slovenskega kmetijstva in v škodo slovenskega kmetijstva in izvoza hrane v ES sprejema, na vrat na nos, muhaste ukrepe ES in dokazuje nesposobnost in klečeplazenje slovenskih pogajalcev pri vstopanju v ES. V zadnjih nekaj letih so se pogoji odkupa mleka zelo zaostrili in pravilnik, ki so ga pripravili na vladi v sodelovanju z mlekarji, zal brez upoštevanja rejcev, je zelo prizadel rejce in tako se je zelo zmanjšalo število kmetov, ki oddajajo mleko in povečala se je socialna stiska med njimi. Mediji po naročilu Mlekarn pogosto z neargumentiranim'! članki zavajajo javnost, da je v Sloveniji mleka preveč, čeprav je pri nas najnižja poraba mleka i/i mlečni/i izdelkov v Evropi, tudi zaradi propagande, ki ni naklonjena porabi mlečnih izdelkov. V zadnjili dneh so krožile po časopisih novice, kako ne kakovost u o je slovensko mleko, da vsebuje 3000000 mikroorganizmov v ml. To ni res in po krivici so bili obloženi slovenski rejci, ki v resnici dosegajo mleko v prvem kakovostnem razredu nad 70 odstotkov in več (v Gorenjski mlekarni več kot 90 odstotkov), žal mlekarne pogosto navajajo ekstreme ne povejo pa povprečja. Mlekarne pogosto navajajo, kakšno imajo izgubo v primeru odločanju <> odkupni ceni mleka, kadar se pa merijo gospodarski kazalci uspešnosti poslovanja, so v vrhu med uspešnimi, čudno kajne. Mlekarne imajo sklenjeno odkupno pogodbo s kmetijskimi zadrugami in povprečje odkupljenega mleka je vedno v mejah mlečnega pravilnika v nasprotnem primeru je vedno prikrajšan rejec, kaznovan je za nedoseganje normativov in tudi ni dobil regresa, ki ga je (sedaj že tri leta nič) namenjala država za razvoj, oziroma na demografsko ogroženih področij; tega denarja ni bilo malo in je ostal v mlekarnah -morda za posodobitev ali... Mlekarne izkoriščajo slabo organiziranost rejcev, ker gove-dorejske zveze vlada ne upošteva kot sogovornika, KGZ še ni ustanovljena, in /obirajo pri vladi in kmetijskem ministrstvu za znižanje stroškov predelave mleka zopet na račun rejcev za nižjo odkupno ceno mleka. To za rejce ni sprejemljivo, ker že sedanja cena pokriva le 85 odstotkov stroškov v čredah z 20 in več kravami, v manjših čredah še manj. Kljub inflaciji, dražjih storitvah in uvedbi DDV je cena že dve leti nespremenjena. Mlekarne so do sedaj pogosto iskale dohodke pri strožjih kriterijih odkupa. Prav bi bilo, da bi iskale dohodke v večji storilnosti, npr. evropske mlekarne predelajo na zaposlenega trikrat več mleka. Pohvalno je, da so mlekarne v zadnjih letih ponudile na trg veliko kakovostnih mlečnih izdelkov in tudi povpraševanje po njih raste. Uvedba kvot je za Slovenijo nesprejemljiva, ker poraba narašča, izvozne možnosti se povečujejo, naravne danosti so še daleč neizkoriščene in tudi struktura slovenskih kmetij se zelo hitro spreminja. V nasprotnem primeru bi bilo zaraščanje še izrazitejše, kar bi posledično najprej poslabšajo socialni položaj kmetov in tudi turizem bi se zmanjšal. Verjetno se turisti ne bi veselili pogostih srečanj z medvedi v gozdovih (zaraslih pašnikih in planinah). Primer: Italija je imela pri vstopu v ES nizko prirejo mleka, zato danes, ko ima mnogo večjo porabo, ne sme povečati prireje mleka in je primorana uvažati iz ES. Zaradi nizke kvote mleka ima onemogočen razvoj prireje mleka iti ima izpad dohodka. Osnovna cena, kot jo predlaga kmetijsko ministrstvo 45 sit za I mleka plus 15000 regres na ha trav inja, je za nas rejce nesprejemljiva zato, ker: - sedanja cena 56 sit l pokriva le 85 odstotkov stroškov in to v intenzivnejših rejah nad 20 krav, -odkupna cena mleka se že dve leti ni popravila, kljub inflaciji, dražji energiji, dražjim surovinam, dražjim storitvam dragi krediti za kmetijstvo in povrhu še uvedbi DDV, - veterinarske storitve so v Sloveniji višje za 15 - 20 %, kot so v ES; poleg tega plačujemo še veterinarsko sanitarne preiskave, ki znašajo 35 sit od litra mleka in močno presegajo dejanske stroške vet. preiskav, - rejci plačujemo tudi stroške prevoza in zbiranja mleka l sit I mleka vključno z DDV, ki razbremeni mlekarne, -rejci imamo mleko plačano v litrih in ne v kg, kot imajo to druge države, kar predstavlja 3 odstotke v škodo rejcev, - je struktura slovenskih kmetij premajhna, še posebej zaradi razbi-tosti zemljišč (država ne opravlja zložb zemljišč), rejci nimamo nobene akumulacije sredstev za razvoj, - geografska razgibanost kmetijskih površin zahteva veliko ročnega dela, - Navedel bom še nekaj primerov odkupne cene mleka evropskih držav, mleko s 3,7 % masti, 3,4% belj. in pod 100000 mo/ml, - Nemčija okt 99 53-6()pf+ 2 -4 pf povračila davka država daje še podporo, odkupna cena mleka narašča! -Avstrija 46 ats in več in različne podpore, - Italija 70 sit/l, Nizozemska poleti 70 sit/l, pozimi 90 sit/1. Regres, ki ga ponuja vlada, je nezanesljiv, kot je izplačilo izvoznih spodbud mlekarnam, ki so upravičene, v zadnjem času se dogaja neiz-plačilo tudi pri kravah dojiljah. Če bi rejci pristali na te pogoje, bi bilo podobno, kot da bi delavci namesto dvanajstih plač prejeti samo letni reges. Država nas bi (ne prvič) žejne peljala čez vodo. Ni prav, da se država umika s področja, ki še ni dorečeno in je ključno v slovenskem kmetijstvu in pomembno za posejenosti slovenskega prostora in ohranitev kulturne krajine. Še posebej sedaj v času, ko se pripravljamo za vključitev v ES. V Sloveniji se še vedno malo mleka pridela na možnosti, ki so nam na voljo. Nizozemska ima 14 milj. prebivalcev in pridela 14 milijard kg mleka, v Sloveniji komaj 400 milj. litrov. Trgovina si reže v mlečni verigi velik kos kruha, kljub temu da nima velikih vlaganj in rizika. Zato bi bilo prav, da bi se v tem procesu pogajali rejci mlekarji, država in trgovina. Ustvarjanje kriznega ozračja je opozorilo in pogoj, da se rejci bolje organiziramo in odločno zastopamo svoje interese in se bolj dejavno vključimo v govedo-rejska društva oziroma zvezo govedorejcev. Le združeni in enotni bomo lahko preživeli v obdobju nekontroliranega in nenadzorovanega liberalizma. Namesto nas se nihče ne bo potegnil za nas, tudi od KGZ v začetku delovanja ne moremo kaj dosti pričakovati. Zdrava prehrana temelji na meku in mlečnih izdelkih zato poraba teh v svetu In tudi v Sloveniji narašča. S spoštovanjem: Jakob Kopač Ali prihaja čas črnega enoumja? Pod tem naslovom je 19. n°l izšel članek g. Janka Fona. Res prihaja čas enoumja, M*1' dar ne po krivdi Cerkve, antp^ po krivdi oblastne garniture, * nam vlada po balkansko. Gospod Rode ne zahteva vrti'1' ve premoženja zase, ampak w potrebe cerkve. Cerkev ni saffl<>. škof, ampak vsi kristjani. treba biti posebno bister, da W razumeš. Glede zvonov pa tole: "Ubog' fara ni jih kupijo po polnoč prostovoljno, nihče jih v to ^ sili. Darovati je najlepše takr^ ko daš prostovoljno. Da bi ia denar namenili za soliddfm namene? Pobrati bi ga morali maso? nim tatovom in ga nameniti so>\ idarnosti. Mogoče bi precv otrok ne bilo nikdar več lačlM Cerkev vzame tisto, kar ji .f podarjeno, država pa, kar hod- Kljub majhnim sredstvom cC> kev vzorno skrbi za svoje objd' te. Gradovi, ki so državni mnogi propadajo. Pa i'"1' država poleg svojih še cerkve^ gozdove. Da vera v prejšnjem režimu 1,1 bila zatirana je pa debela laž Zaplenjeno je bilo premožen duhovnike so zapirali in pobP li, škofa zasliševali in eel° zažgali, podirali sakralne objete. Verujoči niso mogli zasedM visokih položajev, niti v gosp0" darstvu še manj v politiki. Kaj je vse to, če ne zatiram vere. Pa seje vseeno obdržala se bo obdržala. Bog je sU'tr dober, ni pa nor. Razume, da hočete lagati drtl' gim, ne razumem pa, da laže^ sebi. "Je Kristus učil tako?", sprašujete. Kako so učili koMf nisti? Tudi to, da ne smeš krašj1 Zato ima sedmica na sredi'11 črtico, ker za nekatere to ni' velja. Vida Rihtarsic Odgovor na članek "Ali prihaja čas črnega enoumja" Ker Janko Fon postavlja vprašanje: Ali je Kristus Uw tako. mu odgovarjam, da tak0 že ne kot on v tem članku piše- Primerjati govore ljubljanske^, nadškofa Rodeta z govof[ Hitlerja pomeni sramom Kristusovega namestnika. JetK je dejal učencem "Kdor Vm posluša mene posluša, kdor v$ zaničuje, mene zaničuje! Nadaljevanje na 23. strani USODE Piše: Milena Miklavčič 375 j Tak sem, pa kaj mi kdo more?! Slavka sem vprašala tudi o tem, kako se je ženil. "Ah, veliko deklet jc bilo mojih, preden sem našel pravo," mi je dejal, s prsti pobohnal po mizi in začel gruntati, kako bi mi svoje fantovsko obdobje najlažje opisal. "Včasih je bilo tako, da se ni bilo preveč "kardihtno" hoditi ženit drugam, davorili so, da je s takim ženinom nekaj narobe, ki ne zna "ta prave" najti na svojem dvorišču. Toda mene je že od nekdaj gnalo, da sem rad tvegal. O, saj sem poznal domača dekleta! In to še kako dobro! Marsikateri večer smo preplesali skupaj. In tudi kaj drugega se je potem zgodilo. Saj se niso zmeraj branile, kot danes tako rade trdijo, ha ha! Prav Sijih moral zagrabiti in je šlo. Se kaj obljubiti... Hitro so bile za to, a "podležejo!" Če po pravici povem, mi je bila ena zelo všeč. Ni bila najbolj lepa, toda z njo se je dalo kakšno reči. Na žalost me njeni domači niso pre-I več obrajtali. Da nisem primeren za njihov hišo, SO I govorili. To me je zel razjezilo. /. Nežko (tako ji je bilo I ime) sva kovala načrte, da bi pobegnila in si nekje | drugje ustvarila dom. Oba sva jokala, kadar so jo I zaklenili, da ni mogla v družbo. Oče jo je tudi namla-I tU, grdobnež! Hm, jaz sem pa kar čakal, da se bo zgo-1 dil čudež... Toda ni se. Kot strela z jasnega so vame I udarili oklici. Moja Nežka se je motila z drugim, bolj I bogatim. To je bilo takrat v navadi, toda nikoli si nisem i mislil, da bo tudi mene doletelo..." :; Slavkov glas je postal ototen in mi/lo zasanjan. I Nežka V življenju ni bila srečna. Številni otroci so jo I izinozgali, možje bil surov do nje, in pri zadnjem poro-I dit je umrla. Mož niti toliko ni čakal, da bi se ohladi/a I v grobu, takoj Je našel drugo, s katero je ravno tako surovo ravnal. "Še menije bilo hudo, ko sem izvedel," nadaljuje Slavko. "Čeprav sem bil takrat že več let tudi sam v zakonskem jarmu. Kadar sem jo srečal, dokler je bila še živa, je pogledala stran. Bala se je, da bi jo kaj vprašal. Nikoli nisem izvedel, kaj so ji zagrozili, da je privolila. Pa pohlep po denarju, ki uničuje srečo! Z menoj bi ji bilo lepo. Kot je bilo moji ženi... Nič ji ni manjkalo. Niti ljubezni..." Spozna/a sta se na nekem žegnanju. Pela je na koru in imela je zelo lep glas, ki je Slavku takoj "padeVv ušesa. S prijatelji se je postavljal pred cerkvijo in izbin/l kaj pametnega med šaro, ki so jo s seboj pripeljali kramarji. Naneslo je tako, da se zraven njega ustavi tudi tisto dekle. Slavko ji je, malce nerodno, stisnil v roke glavnik, ki ga je pravkar kupil. Vzela gaje in se zahvalila ter ga povabila, naj kaj pride v vas. Slavku ni bilo treba dvakrat reči. Že naslednjo nedeljo je s seboj pripeljal fante in čeprav so tvegali, da bodo tepeni od domačinov, so pri tistem dekletu zapeli pod oknom. "Njen oče je bil znan veseljak. Prinesel nam je vina in potem je še on zapel, skupaj z nami. Tako smo se navadi/i. da smo hodili vsak teden tja na nekakšne "pevske vaje". Z Roziko sva se le od daleč gledala, toda oba sva vede/a, za kaj gre. Če je le mogla, mi je malo ponaga-jala." Šele čez dve leti sta se tudi poročila. In to iz ljubezni. Bilo jima je lepo v zakonu. Najlepše je bilo, ker se nista dolgočasila. Veliko dela in skrbi je bilo, posebno z otroki. Sinove sta imela zelo rada. Nikomur nista dovolila, da bi šel služil. Slavko je iz dna srca sovražil misel, da hi kdo z njegovimi otroki grdo ravnal. Tega pa ne! Je pribil kot amen, ko sem malo podrezala v to smer. Vsakemu je pomagal, da se je izučil poklica. Najmlajši, ki je bil bolj veseljaške narave in mu učenje ni dišalo, je moral doma, na kmetiji, trdo delati, daje imel ob koncu tedna za kakšen kozarec vina. Slavko jih ni razvajal, to ne. Delovne navade so pa morali imeti! "Žena ni marala brati, to je bila še ena stvar, ki mi na njej ni bila všeč. Jaz sem knjige ob večerih kar požira/. Ali ne bi šla raje spat, meje podila, ko sem še zmeraj bujil v kakšno "bukvo" in se delal, da je ne slišim. Nazadnje je morala iti sama. Ko sem potem hotel "imeti kaj od nje", seje obrnila stran in mi ni pustila blizu, ha ha! Taka je bila! Tudi z mojo materjo sta se včasih počili. Po pravici povedano, ni bilo kaj prida imeti dve gospodinji pod eno streho. Druga drugi sta gledali pod prste in moja je mislila, da bo imela kaj besede, ker je garala od jutra do večera, toda moja mati ni hotela dati vajeti iz rok. Šele oče je naredil red pri hiši in njegova je potem obveljala. " Štelo seje, da bo Slavko prevzel kmetijo, in dokler se to ni zgodilo, je bil pri hiši prav toliko vreden kot kakšen hlapec. Denar je shranjeval oče in delati je moral, stiskati zobe in molčati, da se ne bi premislil. To mu ni bilo najbolj po volji, posebno ne, ko je bil že enkrat oženjen in imel otroke. "Ko ne bom več mogel pri materi spat, bom dal ključe tebi, mi je govoril oče, ko sem ga pobaral, kdaj bo prepisa/ name. Tiho sem bil in delu/ kaj mi je drugega kazalo?! Z Roziko sva bila bolj malo sama. Razen ponoči. Nobenega postopanja ni bilo. Pri hiši je bilo še malo gmajne, in ni MMMNMNNNNRNMMMMMMMMN^ kazalo, da bi držal roke stran od dela." Z leti, koje postal pravi gospodar, je pri hiši marsikaj preuredil in posodobil. Bil je med prvimi na vasi, kije v hišo napeljal vodo. Ko sem ga vprašala, kolikokrat so se včasih pri njihovi hiši umivali, se je zasmejal M rekel, da se ne spomni najbolje. Ve pa, da mrzli kopeli' vsaj ob sobotah, ni nihče ušel. Rozikaje bila zelo natančna, s kakšnimi nogami je kdo lezel v posteljo. In zato, je bilo, če ne še kaj drugega, treba splakniti vsaj te. "Z ženo mije bilo zelo lepo. Na stara leta se mi je kar prav zdelo, da me tista druga ni marala. Rozikaje bilo precej svojeglava, toda to je življenje v hiši bolj pozivih' \ kot ne. Zmeraj sva našla kakšen razlog, da sva se "ruk-nila". Vsak na svojem koncu sva godrnjala in "trmarilci '■ nazadnje, ko sva šla spat, je pa postelja "vse poglihala • j ha. ha!" Ko mu je žena umrla, gaje zelo potrlo. Kar pogreznil se je vase in čakal, da bo šel za njo. Toda Bog mu je, očitno, namenil, da še tlači zemljo. Ko je bil enkrat vdovec, mu je sem in tja katera namignila, da bi mu prišla gospodinjit. Toda nobene ni maral. Raje je ostal sam, s svojimi spomini. Dela ima še zmeraj dovolj, čeprav 0 tisti, nekoč veliki metiji, ni več niti sledu. Hlev je oddal j za skladišče, kozolec je vzel v najem nekdo drug, prav tako travnike in njive. Slavko je vesel, če ga sinov' obiščejo. Posebno vnuki so zmeraj dobrodošli. "V dom ne grem, raje "crknem", mi je dejal. Kuhal ^ bom sam. dokler si bom lahko. Tudi prati znam. I'1 zlikati. Nobenega komandiranja ne bom prenašal r>a j stara leta," se je namuznil in po svoje sem mu dalo prav. Zakaj ne bi živel, tako kot mu godi? BICIA JI bj%|%i |#«EI# PISMA, PODLISTEK Nadaljevanje z 22. strani Najprej se obrega v to, v kaj vse SeCerkev vmešava? V demokratični ureditvi ima vsak pravico, da se lahko zanima za vse in daje svoje predloge, pa tudi zah-pfc, zakaj naj bi bila Cerkev izvzeta? Kdo ji ima pravico kratiti nJene pravice! Naj si bo, da se ji vrne ukradeno premoženje? Ali Pa da ne bi smela govoriti o šol-stvu. Ce se pa govori o politiki, je treba vedeti to, da je čisto vsaka stvar političnega značaja, pa naj Počnemo karkoli. Ko nadškof govori o šolstvu, je gotovo to poli-ttčnega značaja, ker se tu gre za vzSQjo mladih ljudi, vendar ni Vseeno, v kakšnih rokah so otroci. Če so v vseh časopisih na slikah duhovniki, cerkve itd., se s tem da vedeti ljudem, da je v naši družbi prisotna tudi cerkev, "lene bolj moti, ko v vsakem Glasu piše "Kriminal in pod tem velikim naslovom opisuje primere kraje, ubojev, nasilja itd. Prejšnji režim je imel zadosti °asa, da je "prisejal ljulko nad Pšenico" in zdaj gre v klas., rdeče enoumje. Velikansko delo si je naložil P[sec, ko pravi, da bo vsakemu z argutnenti dokazal, da vera v Prejšnjem režimu ni bila zatirala, ne vem, kje si je on te argumente nabral? Mogoče med tis-tlfn, ki so in še tiščijo glavo v Pesek, da ne vidijo in ne slišijo, *aj se je delalo z ljudmi, ki so °branjali in ohranili vero nas dedov. Potem se J. F. zdi škoda denarja za nove zvonove, naj nima teh skrbi, ko se sprašuje, kaj je Jezus učil, naj ve, da je učil goliti in ne nehati. Prav zvon je tlsti, s katerim cerkev vabi k Molitvi svoje farane. Koliko se po cerkvah blešči zlato, naj se pa tudi ne samo on, vsi, ki so njegovega mišljenja, vPrašajo, koliko sem jaz dal za cerkev. Kdor nič ne da, naj ga to ne skrbi, saj ni nič njegovega v cerkvi. Kar se tiče lačnih v naši državi, Pa bi jaz raje predlagal, naj država vzame tistim, ki imajo Velike partizanske penzije in jim j0 zniža na tisto vsoto, kot jo prejema en povprečni delavec, ki je °d prvega do zadnjega dne vplačeval v pokojninski sklad, če so se res borili za narod ne bodo lfn,eli nič proti. Tudi pšenično Zrno se najde v temu članku, ki ga je napisal Janko, namreč da da lepo oceno SKD, njeni stranki in njenim voditeljem. On govori celo o zaslugah, če že ne zasluge, smo mogoče člani te stranke vsaj v oporo Cerkvi, ker ima tudi to, da obstaja ta stranka na Slovenskem prostoru svoj politični pomen. Tega nisem napisal v imenu stranke SKD, katere član tudi sem, ker nisem bil zato pooblaščen in za moje pisanje sam odgovarjam. Andrej Demšar, Studeno Najprej razkošno - potem dolgovi Občinski odbor LDS Tržič ponovno odgovarja županu Pavlu Ruparju na njegove javne trditve, da je za slabo stanje občinskih financ kriva država. Te izjave so popolnoma netočne. Z njimi Pavel Rupar v svoji zagati zavaja javnost in vali krivdo na drugega. Še enkrat poudarjamo, da je nov zakon o financiranju občin omogočil občini Tržič skok proračuna s 1000 milijonov SIT na 1300 milijonov SIT. Dejstvo pa je, daje Pavel Rupar na začetku leta in poleti trosil denar za vse mogoče. Spomnimo se samo 40 milijonov SIT za nogometno igrišče in razkošnih poletnih iger. Vprašanje je tudi, koliko nas je stala njegova volilna kampanja za ponovno izvolitev za župana. Kot vsak slab gospodar, sedaj čuti posledice. Žal z njim tudi vsi občani Tržiča, saj gre za naš denar. Edina rešitev za občinske finance je, da čimprej Pavla Ruparja zamenja bolj strokovna oseba. Prej se bo to zgodilo, manjša ho luknja v občinskih financah! Anton Horvatič Bomo volili večinsko ali proporcionalno V zadnjem času je bilo v tiskanih medijih veliko strokovnih, kot ludi laičnih razprav v zvezi z našim volilnim sistemom. Veliko napisanega je bilo objektivnega, nemalo pa tudi nestrpnega in navijaškega. Sam želim predstaviti nekaj svojih pogledov, ki mislim, da temeljijo na objektivnosti. Najprej se bom dotaknil odločitve ustavnega sodišča, kije o stvari razsodilo s preglasovanjem v razmerju 5 proti 4, v korist večinskemu sistemu. O tako pomembni stvari, ki lahko usodno vpliva na bodoče stanje v državi in celo na njeno stabilnost, je bil sprejet sklep ustavnega sodišča z enim glasom večine. Ce se izrazim malce metaforično, lahko ugotovim, da pet sodnikov pozna pravo, štirje pa ne. Kaj bi bilo, če bi bilo med sodniki pet nepoznavalcev prava? Odločitev bi bila, da referendum ni bil izglasovan s potrebno večino in da ni osnov za spreminjanje volilnega sistema. To sem izpostavil zato, ker sem mnenja, da bi ustavno sodišče, pri tako pomembnih odločitvah, moralo odločati s konsenzom ali vsaj z dvotretjinsko večino. Menim, da je pri razmišljanju o volilnem sistemu, prvenstveno treba upoštevati nacionalne koristi, ki se kažejo v stroških volitev, konkurenci strankarskih programov in stabilnosti države. Prav gotovo je vsakomur jasno, da bi bila izvedba volitev po dvo-krožnem večinskem sistemu skoraj dvakrat dražja, kot po dosedanjem proporcionalnem, ko gremo volivci na volišče samo enkrat. Teza, da volivci v proporcionalnem sistemu ne vedo, kdo jih bo zastopal v parlamentu in da je to glavni razlog za uvedbo večinskega sistema, tudi nima popolnega kritja. Hipotetično, se pri večinskem sistemu lahko zgodi, da ima poslanec, ki je izvoljen, podporo samo 20 odstotkov volilne baze. Največja pomanjkljivost večinskega sistema pa je, da so v igri pomembnejši kandidati, kot programi strank. Velikokrat je bilo že povedano, da bo z uvedbo večinskega sistema prišlo do bipolarnosti volilnega telesa, kar je lahko največja nesreča za državo. To zgodbo v slovenski zgodovini že poznamo, kakor tudi njene posledice. V proporcionalnem sistemu je sicer težje sestaviti homogeno vlado, kar pa je morda tudi prednost, saj se operativno izvaja več političnih opcij. To seveda pomeni, da vladna politika zastopa večji sloj državljanov - volivcev. Prav tako pomembna pa je vloga kompenzacijske mase, ki nevtralizira totalitarno obnašanje večjih strank in ki jo sestavljajo prav manjše stranke. Rekli bi lahko, da manjše stranke režejo vrhove na gornjem in spodnjem robu amplitude. Prisotne primerjave, ki p/ed i rajo za večinski sistem, ne upoštevajo pomembnega kriterija, to je, velikost volilnega telesa. Pri velikem volilnem telesu je dvopo/nost manj vplivna na mentalno stanje prebivalstva, ker gre za efekt obračanja križarke. Za primerjavo naj navedem, da ima na primer Izrael proporcionalni volilni sistem in vstopni prag za parlament 1% dobljenih glasov. Gotovo ne brez razloga. Menim, da se kar nekaj gospo- dov v vseh vejah oblasti gre v zvezi z volitvami nesrečno igrač-kanje z državo in državljani. Parlamentarci so dolžni ščititi koristi države in v zvezi z volilnim sistemom sprejeti volilno zakonodajo, ki bo najbolj koristila državljanom, ne glede na dvomljiva stališča vplivnih institucij sistema. Iz povedanega sledi, da bi bil za državo boljši proporcionalni volilni sistem z določenimi modifikacijami, ki bi bile vezane na volilni rezultat kandidatov. Jože Novak, Gorenja vas Moj opozorilni protest Sporočamo vam, da sem se odloči/ stati pred vhodom v zgradbo urada varuha človekovih pravic in temeljnih svoboščin (nadalje varuh) v Ljubljani, Dunajska 56, ki mu načeluje g. Ivan Bizjak v znak "Opozorilnega protesta z Adventnim postom" v času od 7. do 17. ure, 6., 8. in 10. dec. 1999. UTEMELJITEV 1. pri varuhu sem že 5. feb. 1998 vložil vlogo za zaščito svojih starševskih pravic, ki mi po mojem mnenju kratijo mati moje hčere Maje Carmen Ferčec ob pomoči Centra za socialno delo Ljubljana - Šiška (CSD-LŠ) z direktorjem Jožetom Klopčičem -stanujoč v Logatcu ter pod okriljem Ministrstva za delo, družino in soc. zadeve z ministrom Antonom Ropom na čelu tako, da so mi s pomočjo raznih manevrov in trikov onemogočeni stiki med menoj in Majo. Tako početje pa s svojo pasivnostjo in pod-pranjem zatečenega stanja posredno odpira tudi varuh g. Ivan Bizjak. O vsem, kar počne, pa ne da nobenega pisnega odgovora, kljub temu da so ga polna usta graje tako sodnih kot upravnih organov slovenske države. Še več, g. Ivan Bizjak mi je osebno spomladi 1998 ustno obljubil v MICu na Mirju v Ljubljani, da tudi, če se ne da nič storiti, da pa njegova stranka vedno dobi najmanj odgovor, če že rešitve ne. Vsaj moj primer kaže, da temu ni tako. Pred njim pa mi je njegov pomočnik g. Butala podobno objubljal in me celo spodbudil (na sestanku, ki je bil med varuhom in Forumom za pravice otrok do obeh staršev, še na stari lokaciji), da vložim vlogo pri varuhu, v kolikor menim, da so mi kršene starševske pravice ter da bo varuh energično ukrepal v okviru njegovih pristojnosti in tudi na vlogo odgovoril. Do sedaj temu ni tako. 2. v avgustu sem varuhu dal tudi vlogo za pomoč zaradi sodnih manevrov Okrožnega sodišča v Ljubljani zaradi zastaranja kazenske zadeve obrekovanja matere hčere v zvezi s stiki. O tem pa nič ne vem, kaj je g. Ivan Bizjak sploh storil. 3. ravno tako usmerjam protest pred varuhom, ker sumim, da so v te nečedne posle vključeni nekateri podtalni elementi države. Mene in Marka Šubica je za ugrabitev svojega otroka nagovarjal nekdo, imenoval ga bom Alex. Alex mi je sam celo dejal, da je bil neko obdobje kandidat za Sovo ter da dobro sodeluje z Ministrstvom za notranje zadeve in da se celo tedensko dobiva z direktorjem CSD-LŠ Jožetom Klopčičem S prijaznimi pozdravi! Drago Novak Logatec, Tovarniška 12c Klic nemočnih otrok Medtem ko v Sloveniji vse bolj razsaja mrzlica vsemogočih ženskih gibanj in akcij za večje pravice žensk in mater, pa v Forumu za pravico otrok do obeh staršev prihaja po pomoč vse več od žena potrtih in izigranih očetov. Vsem po vrsti so onemogočeni stiki s svojimi otroki, posledice le-tega pa občutijo prav otroci. Za tovrstno kršenje pravic otrok in očetov, vse bolj pridno skrbijo nekatere otrokove matere. Večina prizadetih otrok ni imela običajnih stikov z enim od svojih staršev več mesecev, pa tudi več let. Znan je primer očeta Draga Novaka iz Logatca, ki kljub intenzivnemu prizadevanju za ureditev stikov na mnogih slovenskih ustanovah, ne more urediti in izpeljati normalnih stikov s svojim otrokom že polnih 12 let. (Vprvi polovici decembra bo organiziral opozorilni protest pred Uradom varuha človekovih pravic v Ljubljani.) Še posebej velike stiske in travme doživljajo prizadeti otroci in njihovi očetje zdaj, v pred-prazničnih dneh. Očetje bi radi obdarili svoje otroke na predvečer Sv. Miklavža, jih razveselili za božič in novo leto - še posebej letos ob prehodu v novo tisočletje. Skupno doživljanje praznikov so lahko čudovita doživetja za otroke in starše. Praznično vzdušje hkrati tudi nudi možnost sprave ali vsaj ublažitev zadreg in težav. Nemi klici otrok in njihovih očetov pa se ne uresničujejo in ostajajo le na ravni želja. Za tako stanje so krivi tako centri za socialno delo, ki v mnogih primerih delujejo prepočasi in neučinkovito, kot (poleg očetov!) tudi nekatere matere otrok, ki se rade maščujejo tako, da onemogočajo stike med otrokom in njegovim očetom. Me tod o I oglja o n cm ogča nja stikov je znana: Zaklepanje vrat pred obiski; skrivanje otrok pri sorodnikih in prijateljih (na Kočevskem je mati skrivala otroka pri 30 km oddaljenih znancih, sama pa z ljubimcem potovala v Italijo za tedne ali več dni); ne pošiljanje otrok na dogovorjena srečanja; menjava stanovanj, vrtcev, šol; vračan je In uničevanje pošte in paketov... V javnosti je znan, žal spet kočevski primer, ko je otrokova mati prijavila na policijo očeta, ker je otroku posla/ paket za Miklavža. Otrokova mati je na policiji, pošti in v šoli trdila, daje v paketu nastavljena bomba. Raziskava je materino trditev ovrgla. (Ob takih in podobnih nerazumnih dogodkih bi bilo od ustreznih ustanov pričakovati odločno ukrepanje, pa tudi strokovno ugotovitev glede prištevnostl matere.) Za otroke je boleče tudi to, ker morajo materam verjeti in očete sovražiti. Veliko otrok je zato zbeganih in ne vedo, kaj storiti. Vsi pa trpijo. Na kršitev otrokovih pravic opozarja tudi pismo skupine otrok iz razvezanih družin, objavljeno 23. novembra v prilogi Dela ONA. Citiramo le nekaj misli: "Sem 13-letna hči razvezanih staršev. V mojem razredu, ki šteje 22 učencev, je kar 7 učencev razvezanih staršev. Zdaj živim pri babici in dedku, ker pri mami nisem več vzdržala, oče pa me ni smel vzeti k sebi. Večina mojih sošolcev razvezanih staršev živi pri materah, vendar se ne počutijo dobro. Res je, da so mame skrbne, toda tudi prevzetne, češ da smo otroci le njihovi, blatijo očete, kot da so oni vsega krivi. Radi bi skupaj opomnili starše in tiste socialne službe, ki tako krivično odločajo, kje moramo živeti po ločitvi; radi bi dosegli, da se starši in vsi, ki odločajo o našem življenju spremenijo, nam dajo več pravic, in da se bolj odgovorno obnašajo do nas." Otroci iz razvezanih družin so povedali vse. Povedali so, da potrebujejo očeta in z njim veselje do življenja. Pogrešajo očetov lik in vzor, očetove napotke, kako premagovati ovire in gojiti pravo ljubezen, kije temelj bivanja. Prazniki se približujejo in z njimi spoznanje, da so titie želje mnogih otrok, le vsakoletne neuresničene sanje. Kdaj bodo klice nemočnih otrok slišali zakonodajalci, predvsem pa tisti, ki naj bi skrbeli za izvajanje zakonov v praksi?! Na dlani je, da je prej ali slej potrebno spremeniti stare miselne vzorce o nadv/adju mater. Očetje se vse bolj vključujejo v družinska in vzgojna dogajanja in tako prispevajo svoj delež k oblikovanju novih, drugačnih odnosov. Otroci jih zaznavajo, zato jim gre prisluhniti. Je že tako: nekatere ženske se borijo za svoje pravice - nekateri očetje pa se v Forumu za pravico otrok do obeh staršev borijo izključno za otroke. FORUM ZA PRAVICO OTROK DO OBEH STARŠEV, LJUBLJANA C„ radio Piše: Miha Naglic , Franc Jesenko, botanik Škofja Loka je dala tudi enega največjih slovenskih botanikov. V Karlovcu, zdaj Kopališki Ulici, se je 14. marca 1875 rodil FRANC JESENKO, tretji od osmih otrok Franca in Uršule. Otroštvo je preživel v lepi stari hiši, v kateri je stoletja domovalo in delalo pet rodov uglednih članov loškega ceha ključavničarjev in umetnih kovačev. Na gimnazijo je hodil v Ljubljani, kot °smošolec doživel potres 1895, še istega leta ntaturiral in šel jeseni na Dunaj, študirat naravoslovje. Preživljal se je z inštrukcijami. Pisatelj Josip Stritar, ki je živel v Aspangu, južno od Dunaja, ga je najel, da bi njegovega sina učil slovenščine. A ta ni do očetovega jezika kazal nobenega veselja. Ko ga je Jesenko vprašal, ali si ne zfli, da bi v izvirniku prebral, kar je oče napisal, •le odvrnil, da ne. Ko je tega dunajskega otroka Pripeljal na počitnice v Loko, so Karlovčani komentirali, tla je napravljen "ket afna". Doktoriral je leta 1900 z disertacijo, katere naslov je bil (v nemščini): Odnosi med jakostjo svetlobe in anatomsko zgradbo asimilirajočih rastlinskih organov. S svojimi bogatimi gojenci, f,ted katerimi so bili tudi perzijski princi, je nato Prepotoval skoraj vso Evropo, v letih 1904-08 je raziskoval floro Egipta in Maroka. Leta 1908je Posta/ asistent demonstrator na dunajski univer-Zl- 19/3 docent, po I. svetovni vojni redni profesor botanike na univerzi v Ljubljani. Njegova strokovna specialiteta je postala genetika, križanje Uličnih rastlinskih vrst, ki je dalo tudi izredne Parktične rezultate, zlasti pri križanju pšenice in Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon rži. V tej disciplini si je pridobi/ svetovni s/oves, na ljubljanski univerzi pa je organiziral botanični inštitut, laboratorije in knjižnico. Po njem se imenujejo Jesenkova priznanja, kijih za vrhunske dosežke podeljuje Biotehniška fakulteta. Leta 1907 seje poročil z bogato Švedinjo in zaradi nje prestopil v evangeljsko cerkev augsburške izpovedi (1914 se je vrnil v katoliško). Zakon ni bil za dolgo, prevladala so nesoglasja med njima. Francetova mati pa je zatrdila: "Saj si dosti študiran in bi lahko vedel, da je Kranjec samo za Kranjico." Med svetovno vojno je bil kot častnik najprej v preiskavi, zaradi rusoftlstva, nato na ruski fronti hudo ranjen in ujet ter zamenjan za ujetega ruskega oficirja. Umrl je 14. julija 1932 v ljubljanski bolnišnici; tri dni pred tem se je ponesrečil na kraju, ki ga je imela za enega najlepših na svetu. Šel je čez Komarčo v Dolino Triglavskih jezer in omahnil v globino, ko seje nagnil čez rob in utrgal cvetlico! Jesenko velja za pobudnika ustanovitve Triglavskega narodnega parka (TNP). Dolina sedmerih jezer je bila že 1924 razglašena za Alpski narodni park, za dobo 20 let. Ministrstvo za gozdove in rude je Češnjičanom izplačalo odškodnino 60.000 dinarjev za opustitev paše v tej dolini in hkratno izboljšanje paše na planini Komna. Toda Češnjičani so "v letu /925 spet popasli planino Lopučnico in planino Na kalu in prignali čredo 50 krav do Koče pri Triglavskih jezerih. Pri tem so se sklicevali na zakon o planinah, ki je vseboval določbo, da je 'planinski svet le za pašo inje vsaka trajna uporaba planin v druge namene prepovedana'. Prof. Jesenko in drugi kulturni ljudje, ki so vedeli, da znanstvena in turistična korist narodnega parka daleč presega gospodarsko korist, ki jo ima vas Češnjica od paše, so se nato vse do 2. svetovne vojne potegovali za uveljavitev TNP. Pri Šestem Triglavskem jezeru je Jesenko najel lovsko bajto za svoje študente, da so tam preživljali poletne tedne, prirejali pohode po vseh delih parka do njegovih mejnih vrhov, proučevali gorsko,foro, hkrati pa opravljali tudi službo gorske straže, s posvečenih tal narodnega parka odganjali živino in opozarjali nedisciplinirane turiste na določila o varstvu narave. Tudi profesor sam je energično nastopil, če je na mizah v planinski koči opazil šopek zaščitenega cvetja ali v drvarnici nasekano vejevje ruševja ali naletel na planinca, ki je v parku pobil gada. Druga svetovna vojna je vprašanje o parku in paši potisnila v pozabo, po vojni pa je ljudska oblast to vprašanje kulturno rešila in je TNP sedaj živo dejstvo ..." (Besede iz govora, ki ga je imel prof. France Planina ob odkritju spominske plošče na Jesenkovi rojstni hiši v Škofji Loki, Loški razgledi XXIII, 1976.) Franc Jesenko ftADEM IC ITI Al A C l/AT f ACABIC WVKBHJ9l%l V EV IVW I VA9Url9 Prešeren pod Šmarno goro Vodice, 6. decembra - Točno leto pred 200-letnico rojstva dr. Franceta Prešerna so se sestali predsednik Kulturnega društva Tacen Jože Debeljak, predsednik Prosvetnega društva Vodice Damjan Stanonik, ravnateljici osnovne šole pod Šmarno goro Minca Peršič in osnovne šole Vodice Tatjana Bizant ter župan občine Vodice Anton Kokalj. Pogovorili so se o ideji Jureta Šilca iz KUD Tacen, da bi pripravili skupno praznovanje 200-lctnice rojstva dr. Franceta Prešerna v letu 2000. Sporazumeli so se, da bodo v Vodicah in Tacnu pripravljali skupne kulturne večere in sicer 8. in 9. decembra prihodnje leto in skupno spominsko prireditev 2. in 3. decembra leta 2000 na Šmarni gori. Naslov prireditev bo: Vi, ki hodite na sveto Šmarno goro, blagor vam. France Prešeren 1800 - 2000. Rdeča nit vseh prireditev bo vpetost Prešerna v kraje pod Šmarno goro. • A. Ž. ■ IS M nemo UKV - STEREO 97,2 99,5 90,9 Mhz, AM 594 kHz Tel.: 065 173 808 AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA decembra 1999 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Ansambel iz vrst najmlajših Spomladi smo se prvič srečali z njimi. Bili so na prireditvi Veselo v pomlad na Sovodnju, na Kokri-ci in v Preddvoru. Da smo jih takrat povabili, je bil pravzaprav najbolj "kriv" harmonikar Klemen Leben, s katerim smo se že pred tem srečali, ko jc nastopil v duetu s sestro Barbaro. No, po letu dni pa so Mengeški muzikanti že ansambel, ki ima kar nekaj izkušenj, čeprav so na primer na Mihaelovem sejmu letos v Mengšu bili najmlajši med nastopajočimi ansambli. Čeprav so skupaj še ne leto dni (obletnico bodo imeli februarja prihodnje leto), imajo člani ansambla že kar lepo bero svojih skladb. Trenutno jih imajo že deset; dovolj za samostojno kaseto. Vendar pravijo, da se bodo začeli o kaseti pogovarjati po novem letu. Resno pa se pripravljajo tudi na nastop na prihodnji Mengeški mareli leta 2000 v Mengšu. Mengeški muzikanti so ansambel, ki podobno kot številni pred njimi iz tega dela Gorenjske, ki se ga je prijelo ime evropsko glasbeno središče, izhaja iz glasbene oziorma bolj natančno iz sestave Mengeške godbe. Številni ansambli so se rodili v vrstah med Mengeškimi godbeniki. Ena od značilnosti le-teh pa je, da so izredno delavni. Zato ni čudno, da še ne ob letu Mengeški muzikanti že lahko nastopijo samostojno na domala tudi tistih največjih prireditvah ob sobotah ali nedeljah na prostem. "Za zdaj imamo za dobre štiri ure repertoarja, ki je sestavljen iz narodne in zabavne glasbe. Igrali smo že na nekaterih prireditvah. Začeli pa smo pravzaprav z Gorenjskim glasom. To nam je bila tudi nekako največja spodbuda, saj smo prav po teh nastopih začeli dobivati pohvale in tudi ugodne kritike. Veseli pa smo, da smo tokrat našli tudi prostor v Gorenjskem glasu in na prireditvah, ko bo Gorenjski glas s krajani in prireditelji v raznih krajih na Gorenjskem proslavljal konec tega in začetek leta, ko se bo številka 19 za celih tisoč let preimenovala v 20..." Tako nam je nastopi Mengeških muzikantov v Gorenjskem glasu zadnji mesec v letu predstavil vodja ansambla Gregor Žun, basist v ansamblu, doma iz Mengša. Ostali člani ansambla pa so še: Klemen Leben (svetovni prvak leta 1998), harmonika, iz Mengša; Rok Novak, trobenta, s Homa; Uroš Gocenc, klarinet, iz Kamnika; Tomaž Kušar, kitara in Barbara Leben, pevka, iz Mengša. GLASBENIKI MESECA - KUPON Kje ste prvič zasledili Mengeške muzikante? Ime in priimek:_;_ Naslov:_ Pošta:_ Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. ARION ODGOVARJA ŠIFRA: STUDU V poslu, v katerem sem sedaj, se bojim, da ne bom dovolj uspešen, zato sem se začel zanimati za novo službo. Glede izobrazbe mi manjka samo še zaključni izpit. Nova služba bi bila v povezavi z ljudmi in delal bi tisto, kar me res veseli, ni mi pa še čisto jasno, kako bi od novega dela preživel. Veliko stvari je namreč prostovoljnega značaja, gre za svetovanje, za katerega se ljudem ne obračunava. ARION: Idejno ste si zastavili vse odlično in lahko rečem, da imate zeleno luč za menjavo dela. Vidim, da delo, ki ga želite opravljati, pri nas predstavlja noviteto, je pa popolnoma v skladu z novo dobo vodnarja, ki prihaja. Perspektiva na tem področju je izredna in trenutno ste med pionirji. Seveda vam trenutni vplivi niso najbolj naklonjeni, zato se tudi ne odločite prehitro. Vsega se je potrebno lotiti zelo sistematično, predvsem pa energijo usmerite v zaključni izpit. Ko se boste čustveno sprostili in odpravili blokado, ki jo imate v zvezi z vprašanjem eksistenčnega preživetja, je primeren čas, da začnete z novim delom. Vsekakor pa to ne more biti vaš edini vir preživljanja, saj vam, še posebej od začetka, ne bo prinašal toliko zaslužka. Zato svetujem, da službo obdržite vsaj še pol leta, kasneje se bo izkazalo, da je vaš položaj že toliko trden, da boste brez strahu preklopili v samo drugo delo. Osebno vam želim, da ste pri svojih prizadevanjih uspešni. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:..........................................Ura in minuta rojstva:....................... Kraj rojstva:............................................................................................................ Ime in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 40001 Kranj, Zoisova ASTROLOGINJA GORDANA nudi svetovanje uj odpravo blokad •T-T. OSEBNO, PISNO inf. 041/404 935 ASTROLOGIJA PREROKOVANJE v PRIVOŠČITE SI NAJBOLJŠE, Sfi § SVETUJE VAM DOLORES NON-STOP § % 041/519-265 I DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC - Prodajalna obutve Fastcoop, Pod srnjakom 24, Rakek, 061 701 410 Vprašanje. Napišite vsaj en pogovor povezan s čevlji? Nagrada: darilni bon v vrednosti 3.000 SIT - Časopis 99, p.p. 99, 1370 Logatec, 061 790 360, casopis99 @siol.net Vprašanje: kako se imenuje glavna cesta, ki pelje skozi Logatec? Nagrada: šestmesečna naročnina Odgovore pošljite do sobote, 11. 12. 1999 NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle" Nagrajenca z dne 21. 11. 1999: - Optika Prime, Kranj: Marija Kordež, Zg. Besnica - Časopis 99, Logatec: Hedvika Draksler, Tržič Iskrena čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije po tel. 061 790 360. Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107.1 & 91.1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23, uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Trlaika 148 • tel.;0« I /74 I 632 • fax:061 /741 612 TUDI DRUGJE JE LEPO ... popotnlška oddaja ... - 4-tetno tradicijo .... Vsaka (ležeta je kot lisi v knjigi. Vsak popotnik ga obrne po svoje, spomine pa zapiše v svoje sne. Kojim potrkamo na vrata, jih odprejo. To so trenutki, kijih delimo z Vami... ... vsak četrtek od 17.-IS. ure na valovih.... 88,9 MHz Radia Gorenc... In kam se odpravljamo 9. 12. 1999? V Rusijo - deželo kontinentalnih razsežnosti ter še višje v deželo brezmejnih lepot in skrivnosti - mi Norveško; v družbi prijetnega gosta Borisa Tomašiča iz Skojje Loke. K temu bomo dodali še veliko glasbe in podelili nagrado... Za zaključek naslednji rek in sporočilo pokrovitelju: Kipliitg je zapisal: "imam šest služabnikov, ki so me naučiti vsega, kar vem. Ime jim je: kaj, zakaj. kdaj. kako. kje in kdo." Ml... dodajamo... ZADETEK V POLNO... TUDI DRUGJE JE LEPO Boštjan Užar, s.p. trg svobode Ma. 4290 Trtic. Slovenija iel./la.\: 064 563 651, gsm: 041 500 897 Nagradno vprašanje. Koliko let že oblikuje tiskarna t:zar? Pišite na naslov: Radio Gorenc, za "Tudi drugje je lepo", Halos 4, Trtic, do I j. 12. 1999. Pozdrav Janja Hudič in Prvin Povulej ■ - raofio ^rette do ta- CISTA IO-KA RADIA GORENC ... zabava, razveseljuje, nagrajuje... ... vsakič ob sobotah ob 14.30 na 88,9... Čisto jasno je, da računamo na vašo družbo in pomoč že 11. t. m., krat si pridite na čisto in pišite na naslov: RADIO GORENC, Balos 4, 4290 Tržič Naše čestitke tokrat veljajo S. Rovan iz Kranja in J. Galin iz Kamnika Do prihodnjič srečno vsem prijateljem dobre volje in glasbe! Lestvica Čista 10-ka Radia Gorenc 1. Faraoni - Ti znaš (2) 2. Eva Sršen - Ljubi, ljubi, ljubi (2) 3. Helena Blagne in Zlatko Dobrič - V soboto (6) 4. Tinkara Kovač - Ko bo prišel (3) 5. Janko Ropret in Don Mentonv band - Kaj je to (4) 6. 4 FUN 4W - Pravljica (novost) 7. SIMONA WEISS - Milijon vabimo (novost) 8. VLADO KRESLIN - Marko skače (novost) 9. AVIA BAND - Nora krila (novost) 10. ROK'N'BAND - Popularen par (novost) KUPON Čista 10-ka Radia Gorenc Glasujem za: Rad-a bi slišat-a: Moj naslov: VAŠA PESEM JjjjjL, RADIO OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajio po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 06.12.1999 Popevke: Zmagovalni pesmi i Bog te živi - Alfi Nipič prejšnega tedna: 2. Kje ste vsi - Supernova 1. Najin dan - Veter 3. Ženska dela čudeže - Presstige & Blue 2. Vračam se domov - ans. Franca Miheliča Šlager: 1 Najinim bregovom - Jolanda Anžlovar 2- Kar Bog je združil - Stane Vidmar 3. Dan stkan iz sanj - Valentin Antonio VASA PESEM » GLASUJEM ZA Popevko: NaicHlno/.ibiivno vi/.o: Ime in priimek: Naslov: Posta: LESTVICA IN NOVOSTI ODDAJE NEVV POVVER 1. VValking - SOUNDLOVERS 2. Just Teli Mc Why - CASSANDRA 3. Alla Console - MIMMO AMERELLI 4. Inside To Outside - LADY VIOLET 5. Kiss (When The Sun Don't Shine) - VENGABOYS NOVOSTI: 1. Se Ti Sale - ART OF LOVE 2. I keep On Dreaming - GAYA 3. The Second Anthem - LEVEL — ^0~rž ^er-'c vse v znamenJu novega leta in novega tisočlet- — ja, bo tako obarvana tudi sobotna oddaja. V našem = megamixu vam pripravljava DJ Toni in MC" Dacnnis SSS mix skladb, ki so bile to leto na prvem mestu lestvice RADIO SORA New Povver. Torej: v soboto megamix najboljših! GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE Koaovalova 29,1410 Zagorje, tstofon/fajc (OBOI) 71-300 ) Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišča Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: 2ATI ZVOKI, p.p. 46,1410 ZAGORJE. NAGRADE SO PREJELI: - Kristina Štinjek, Čečovje 59 b, 2390 Ravne na Koroškem - Marinka Jenko, Zg. Brnik 75, 4207 Cerklje - Milica Hribar, Goriška ul. 6, 2000 Maribor Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ST. 48 1. NATALIJA VERBOTEN - Naj bog mi oprosti 2. DRUŽINA GALIČ - K tebi želim 3. JOŽE BOHORČ S PRIJATELJI - Beli venček 4. PETOVIO - Želim si 5. vok. inst. skupina STRUNE - Sem deklic vesel HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 ločilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. Po pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT TEČAJI CPP - OD MOPEDA DO AVTOBUSA: B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 13. decembra, ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel 714-960, 13. decembra, ob 18.00 B&B JESENICE, tel 86-33-00, 6. decembra, ob 18.00 B&B AMD ŠK. LOKA, tel 657-000, 20. dec. ob 9.00 in ob 17.00 STROKOVNA ŠOLA ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE V CESTNEM PROMETU http://www.bb-kranj.si Rozman bus | Rozman, tel: 064/715-249 .Šenčur: 411 S87 HO KO - kombi prevozi T*l.: 563-876, 557-757 Meteor Cerklje I #emic, tel. 422-781 GSM: 041/660-658 AVTOIU SNI PREVOZI "KlSOVEC PAVEL tel: 731-050, 0411744-160 pokriti olimpijski bazen k ran j borza znanja \ Podrobnejše informacije o j Ucnih ponudbah so vam na voljo: "a telefonski številki (061) 12 66 197 r osebno v Delavski knjižnici na \ Tivolski c. 30 v Ljubljani ' "a spletni strani: }vtvw.horzaznanja.mss.edus.si »sak delavnik od H. do 15. ure, °b sredah do 17. ure vsa gorenjska drsališča obratujejo, pestra ponudba rekreacijskega drsanja Madžarska - Lenti 18.12.,Trst 16.12., Udi - Alf STROVANJE - 28.12.-2.1.2000 Adria, 21.12., Madžarske toplice - SILVE- Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Videm - Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 4.12., 18.12. Lenti 21.12. popoldanska Italia (tovarna čokolade) 16.12. Trst, 18.12. Lenti Palmanova - Portoguaro Rekreacijsko kopanje od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in od*20. do 22. ure, sobota, nedelja in prazniki od 8. do 22. ure. Cena: odrasli pon. - petek 600 SIT, sobota - nedelja 800 SIT; otroci, dijaki, študentje, upokojenci 400 SIT, temperatura vode: olimpijski bazen 27 stopinj C, otroški bazen 30 stopinj C. Tel.: 22-40-40 PONUDBE znanj in informacij: • Naš član vam ponuja znanie pletenja košar, izdelovanja okrasnih predmetov iz ostankov lićkanja koruze in slame, slamokrovstvo. pa tudi nasvet za čebelarje • Po kar dveh letih iskala znanja kitajske verzre radestezije. imenovane Feng V vam sedai to znanje lahko tudi ponudimo, poleg tega pa tudi znanje Wing Chuna eno od zvrsti samoobrambnih veščin. - Poklical nas ie tudi prijazen gospod, ki vam ie pripravljen razložiti vse o vzreji činčil - Naši člani vas lahko naučijo risati in slikati, tako ilustracije m portrete kot različne motive na tkaninah steklu in drugih materialih Pomagajo vam okrasno prebarvati vašega jeklenega konjička tistim ki so se lotili prenove stanovanja ali garderobe pa svetujejo pn izbin barv Nekateri med njimi svoje likovno znanie uporabljajo pn izdelovanju prekrasnih vitražev. drugi so mojstn izdelovanj mozaikov m mozaičnih slik. spet tretji pa svoie pnjatelje razveseljujejo z unikatnimi voščilnicami ali z graviranjem na steklo Vsi pa so pripravljeni svoje znanie deliti z drugimi Vse ostale informacije so vam na voljo na Borzi znania. v Delavski knjižnici na Tivoslki c 30, v Ljubljani. Pokličete nas lahko na telefonsko številko 061 12 66197 ali se osebno oglasite, kjer vas pričakujemo vsak delavnik med 8 m 15 uro. ob sredah pa do 17 ure KRANJ: vsako soboto od 15 30 do 17., vsako nedeljo od 15 30 do 17. ure. Cena: otroci do 7 let - 300 SIT. otroci nad 7 let in odrasli 600 SIT, spremljevalci 300 SIT JESENICE - PODMEŽAKLA: vsako soboto od 14. do 15 ure; NOVO: od 20.30 do 22. ure, vsako nedeljo od 14 do 15. ure Cena: pop drsanie: otroci, dijaki 200 SIT, odrasli 400 SIT, večerno drsanje 400 SIT. BLED: vsako soboto od 16.30 do 18. ure, vsako nedeljo od 10. do 11.30 prednostno za manjše otroke v spremstvu staršev ter od 16.30 do 18. ure. Cena: odrasli 600 SIT, dijaki - študentje 500 SIT, otroci do 14 let 400 SIT, šolske skupine - osnovne šole 350 SIT, srednje šole 450 SIT, izposoja drsalk 500 SIT Za rekreacijsko drsanje v sezoni 1999/2000 so v prodaji sezonske karte! TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA, FOTOGRAFSKI TEČAJ, ZAVIJANJE DARIL, RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE. Izobraževalni center Freising, tel.: 064/655-880 - masam* iiiiiiiiii.i»iii»iiiiiii)iiiiiiiiiii......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMMiiiiiiiiiiiiiii ni.....\wmmnmm1 111 .....n—— V poslovni stavbi v Zg. Bitnjah je pred kratkim začela obratovati ZASEBNA ZOBNA AMBULANTA. Vse informacije 064/312 181 ali 041/ 210 627. v dobrni se vedno hekaj dogaja SLIKARSKA RAZSTAVA v avli hotela Dobrna: do 22 decembra so na ogled dela slikarke Irene Pevnik s Polzele GLASBA ZA PLES IN RAZVEDRILO v KAVARNI hotela DOBRNA: - ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah od 20.00 do 24.00 ure V VINSKI KLETI pod vilo Higiea, ki je odprta vse dni od 15.00 ure - ob petkih in nedeljah od 20.00 ure narodna glasba HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 vor s pisateljico, ki ga bosta vodila Špela in Toni, dijaka kranjske gimnazije. Pogovor z Vero Kozmik Kranj - Od prejšnjega tedna je v prostorih Mestne hiše v Kranju razstava Zgodovinskega arhiva s Ruja Dekleta in šola, v času trajanja razstave pa se odvija tudi več prireditev. V četrtek, 9. decembra, bo v Modri dvorani gradu Khislstein ob 18. uri pogovor z Vero Kozmik, direktorico Urada za žensko politiko republike Slovenije o položaju žensk v naši državi. Pogovor bo vodila Tjaša Mrgole Jukič. Praznik občine Tržič Tržič - 12. decembra občina Tržič praznuje svoj praznik in zato bodo v teh dneh organizirane številne prireditve. V petek, 10. decembra, bo ob 16. uri v rotundi Abanke otvoritev razstave Srečka Kreseta Pod slovensko zastavo od leta 1848 do danes, ob 19. uri bo v Osnovni šoli Bistrica Slavnostna akademija in podelitev priznanj, v nedeljo, 12. decembra, ob 9. uri bo maša za Tržič v farni cerkvi, mašo bo daroval slovenski metropolit in nadškof dr. Franc Rode, ob 10.45 uri bo blagoslovitev prenovljene kapelice sv. Jakoba in cerkve v Krizah. Ob 15. uri bo svečana vzidava temeljnega kamna za Osnovno šolo Tržič in dvorano Tržiških olimpijcev. 50 let PD Bled Bled - V Grand hotelu Toplice bo v petek, 10. decembra, ob 18. uri proslava ob 50-letnici Planinskega društva Bled. Nastopili bodo: Polde Bibič, Oktet Lip Bled, ŽPZ Bled, Maya Fuerst in učenci OŠ Bled. Športnik leta 1999 Bled - V Festivalni dvorani bo v petek, 10. decembra, ob 20. uri prireditev-Športnik leta občin Bled, Bohinj in Radovljica. Povezovalec bo Črt Kanoni, gost pa Andrej Šifrer in seveda številni športniki. Številne prireditve v Podsredi Podsreda - V dvorani uprave Kozjanskega regijskega parka bodo pod skupnim naslovom Božič 1999 v Podsredi potekale številne prireditve. Jutri, v sredo, 8. decembra, bo ob 16. uri Božični sejem in razne delavnice izdelovanja adventnih venčkov ter pripovedovanje pravljic, ob 18. uri bo otvoritev razstave Okras božičnega drevesca. V petek, 10. decembra, se bo ob 16. uri začela delavnica izdelovanja daril in sveč, GLASOV KAŽIPOT GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si ^>isk Božička bisk Božička na dom za posamezni-^ ali skupine. Tel.: 064/326-362 -^ečer. paznikov večer . "tofja Loka - V prvem nadstropju ^če na Sp. trgu bo v četrtek, 9. ecembra, ob 19. uri Blaznikovvečer, ' 9a Muzejsko društvo Škofja prireja ° izidu knjige prof. Tomaža Pavšiča Ob stari meji. *a otroke I rarii - V Pionirski knjižnici Kranj bo r'. v sredo, ob 16. uri ura pravljic z Ulovom pravljice Tiho, tukaj beremo. Bohinjska Bistrica - V Knjižnici A.T Linharta v Bohinjski Bistrici bo jutri, v sredo, ob 17. uri pravljična ura za otroke z naslovom Ta čudovita zemalja. Pravljična ura je namenjena otrokom starim vsaj 4 leta, pripravil pa jo bo Rudi Meden. Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici bo v četrtek ob 17. uri na programu ura pravljic za otroke s pravljico Miha Mazzinija Čas je velika smetanova torta. Pravljico bo avtor pripovedoval otrokom, starim vsaj 4 leta. Škofja Loka - V škofjeloški knjižnici bo danes, v torek, ob 17. uri ura pravljic Princ Peter in njegov medvedek. Jesenice - Na otroškem oddelku jeseniške knjižnice bo ura pravljic za otroke v četrtek, 9. decembra, ob 17. uri. Pravljica Vilma in zima je namenjena otrokom od 5. leta starosti dalje. Tržič - V Knjižnici Toneta Pretnarja bo v četrtek, 9. decembra, ob 17. uri ura pravljic. Naslov pravljice je Žametni zajček. Nevsakdanje literarno srečanje Kranj - Na malce nenavadnem literarnem srečanju (v sredo, 8. decembra, ob 12.35 v knjižnici kranjske gimnazije) bo mlada pisateljica Nina Kokelj dramsko predstavila odlomek iz svoje knjige. Predstavitev odlomka bo začinila še makedonska glasba, po Nininem nastopu pa bo še pogo- MEGAMILK Tel Te| Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija e'on blagajne (064) 222-681 efon uprave (064) 380-490 Faks (064) 380-49-33 ^nall: presern-gled@s5.net 9 Prešernovo gledališče Kranj ^'agajna gledališča obratuje: ^ Ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, sobotah od 9. do 10.30 ure, ob 'er eno uro pred predstavo, ,e|efonska številka blagajne: 222 681 J. B. Moliere: SKOPUH sreda, 15. 12., ob 19.30 za IZVEN in konto- RAZPRODANO sreda, 29. 12., ob 19.30 za IZVEN in konto - RAZPRODANO S. Makarovič: TETA MAGDA, komedija sobota, 18. 12., ob 19.30 za IZVEN in konto četrtek, 30. 12., ob 19.30 za IZVEN in konto SILVESTRSKA PREDSTAVA J. B. Moliere: SKOPUH 31. 12. 1999, ob 19.00 uri, za IZVEN Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti najkasneje do 15. decembra 1999 sicer jih posredujemo v redno prodajo! podeželske mladine vabijo na strokovno ekskurzijo v Prekmurje, ki bo 11. decembra 1999. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred Doma krajanov na Primskovem. Prijave z vplačili sprejemata kmetijska svetovalka Milena Črv, tel.: 242-736 in predsednik društva Matej Purgar, tel.: 730-095 do torka, 7. decembra. Spominski pohod na Tišje Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira udeležbo na spominskem pohodu na Tišje, ki bo v nedeljo, 12. decembra. Zbor bo na železniški postaji v Kranju, odkoder bo vlak odpeljal ob 6.07 v Litijo. Pohod je organiziran v spomin na boje 24. decembra 1941 naTisju. Pohod bo v vsakem vremenu. Zmerne hoje bo za 4 ure. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. DU Naklo vabi Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na izlet v Milje, Izolo in Šavrine v četrtek, 16. decembra. Odhodo bo ob 7. uri zjutraj iz Nakla. Od Socerba do Ankarana Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi planince na izlet po zadnjem delu slovenske planinske poti od Socerba do Ankarana v soboto, 11. decembra. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina, povratek pa v večernih urah. Lahke hoje bo približno 5 ur. S seboj vzemite tudi malico, ker se boste lahko okrepčali šele na koncu izleta. Prijave z vplačili sprejemajo do jutri, srede, 8. decembra. Informacije dobite po tel.: 225-184. Oddih v Termah Topolšica Kranj - Društvo upokojencev Kranj tudi v letu 2000 organizira 7-dnevni oddih v Termah Topolšica in sicer od 17. do 24. januarja 2000. Prijave z vplačilom akontacije sprejemajo v društveni pisarni do 17. decembra 1999. V neznano s PD Jesenice Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi na zadnji letošnji planinski izlet v neznano. Odhod avtobusa bo v nedeljo, 19. decembra, ob 6. uri izpred Čufarja na Jesenicah in bo odpeljal proti Trajanom. Izlet bo kombinacija planinskega vzpona in drugih aktivnosti. Hoje bo za 3 do 4 ure, zahtevnejše zaradi zimskih razmer. Pohodniki naj bodo zimsko opremljeni, s seboj naj vzamejo tudi potrebščine za kopanje. Povratek na Jesenice bo v večernih urah. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do 16. decembra. Strokovna ekskurzija v Prekmurje Ljubljana - Kmetijski zavod Ljubljana in Društvo kranjske in tržiške RADIO GORENC ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ TRŽIČ POLKE IN VALČKI POD KOZOLCEM sodelujejo ansambel ZARJA ansambel NAGELJ ansambel OBZORJE ansambel ŠALEŠKI FANTJE ansambel BORISA RAZPOTNIKA in humoristična skupina SMEH program vodi JEKICA GABER PETEK, 17. 12. 1999, ob 19. uri dvorana kina Tržič prodaja vstopnic: Informacijska pisarna OBČINE TRŽIČ, prodajalni TOBAKA v Bistrici in Tržiču, Zveza kulturnih organizacij Tržič, Cankarjeva 1 in uro pred prireditvijo pri blagajni kina. MIR Mesna industrija Gornja Radgona - MERCATOR, trgovina Ljubljana INTEGRAL Tržič -GORENJSKE MLEKARNE Kranj -GORENJSKI GLAS - PEKO Tržič -Restavracija RAJ - Frizerstvo JANA PAVEC, Podbrezje - Tekstil MODA Zvirče, Boutigue B - OBČINA TRŽIČ Predavanje bo v Kinu Center jutri, v sredo, 8. decembra, ob 20. uri. O Dhaulagiriju Radovljica - O letošnji spomladanski himalajski odpravi, ko je na vrhu 8167 m visoke gore Dhaulagiri stalo kar sedem slovenskih alpinistov, bo danes, v torek, ob 19.30 uri v radovljiški knjižnici predaval alpinist Miha Marenče ml. Ljudje Sri Lanke Kranj - V Modri dvorani gradu Khiselstein bo jutri, v sredo, ob 20. uri predavanje Barbare Burja Ljudje Sri Lanke. Vstop je prost. O žganjekuhi Spodnja Besnica - Kmetijski zavod Ljubljana, Kmetijsko svetovalna služba Kranj vabi na predavanje o žganjekuhi, ki bo v četrtek, 9. decembra, ob 15.30 uri v gasilskem doku v Spodnji Besnici. Predaval bo g. Hanzi Mikel iz Avstrije. Predavanje bo popestreno z diapozitivi. Na predavanje prinesite vzorce žganja, da jih boste preizkusili in skušali ugotoviti napake. O Filipinih Škofja Loka - Jutri, v sredo, bo ob 18. uri v škofjeloški knjižnici predavanje z diapozitivi o Filipinih. O manj znanih kotičkih Karavank Tržič - Planinsko društvo Tržič vabi na predavanje z diapozitivi o manj znanih kotičkih Karavank. Dolgoletni markacist pri PD Tržič Janko Meglic vam bo predaval danes, v torek, 7. decembra, ob 19. uri v Glasbeni šoli Tržič. O odpravi v Tibet Kranj - Kranjski alpinisti bodo s prikazom diapozitivov in kratkim alpinističnim filmov pokazali pot kranjske alpinistične odprave v Tibet in sicer na sedemtisočak Kanboquen. Odprava je bila organizirana v počastitev 100-letnice kranjskega planinstva. Javna tribuna o razvoju kmetijstva Bled - Turistično društvo Bled vabi na javno tribuno o razvoju kmetijstva v občini Bled pod sloganom Kmetija -partner turizmu pri vstopu v EU. V Javni tribuni bodo sodelovali: prof. dr. Jože Osterc, dipl. ing. gozdarstva Jože Skumavec, dipl. ing. kmetijstva Majda Loncner, ga. mag. Špela Remec Rekar in številni drugi strokovnjaki. Večer pihalne godbe Kranj - V dvorani Šmartinskega doma v Stražišču bo danes, v torek, 7. decembra, z začetkom ob 18.30 uri Večer pihalne godbe. Nastopil bo Pihalni orkester MOK pod vodstvom Tomaža Završnika. Koncert cerkvenih pesmi Kamnik - V Župnijski cerkvi na Šutni v Kamniku bo jutri, v sredo, po večerni maši koncert cerkvenih pesmi Bodi nam pozdravljena. Vstop je s prostovoljnimi prispevki. Nadaljevanje na 31. strani 89,7 eoss GOSTILNA RESTAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje GAIJURIJA vse glasbene prireditve so ob 19. »ri. VEČERI NARODNO ZABAVNE GLASBE v četrtek. 16.12.1999- BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT Z ŠTAJERSKIH 7 sponzor večera je mesarija Kalan 1 vinogradništvo Zaloščan - de Adami INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA 064/707 030 AU 064/733 402 GTZ in Turistično društvo Bled vas vabita na JAVNO TRIBUNO v četrtek, 9. 12., ob 17.00 uri v prostore KINA Bled (stavba GG) pod sloganom "KMETIJA partner TURIZMU" pri vstopu v EU. Predavali bodo, vi pa spraševali gospode: prof. dr. J. Osterca, dipl. ing. gozd. J. Skumavca, dipl. ing. kmet. M. Loncnar, ga. mag. Š. Remec Rekar ter številne druge strokovnjake. ISKRENO VABLJENI! MALI OGLASI TRGOVINA KRANJ d.o.o. ^-EKSOTIČNI PARKET AFRIŠKI TEAK VRATNA KRILA LIKO VRHNIKA, KUHINJSKI PULTI MAX, STEKLENI ZIDAKI, SANITARNA KERAMIKA... Pokg mizarskih materialov tudi hoby usluge! Delovni čas od 7.30 do Iti. ure, sobota od 8. do 13. ure Mirka Vadnova 9, 4000 K KANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 MALI OGLASI S 223-444 APARTMA-PRIKOLICE Za novoletne praznike (26.12.-2.1) oddamo v Čatežu LESENO HIŠICO. "B 041/278-802 24445 APARATI STROJI IZPOSOJA MINI BAGROV! IT 041/651-818 22544 KOMBINIRANO PEČ za centralno kurjavo, z bojlerjem, Stadler, 35 KW, ugodno prodam. "H" 242-237 24135 REZKALNI STROJ 1200 x300, I. 86, stružnico 500/2000, I. 80, vrtalni stroj SB 3, I 89, ŠTANCA 40 T in regalni VILIČAR 1,5 t, prodam. IT 041/726-503, 062/687-235, zvečer 24399 KMETOVALCI - UGODNO TRAKTORJI UNIVERSAL od 30 do 330 KS z 5% popusta, teh. pregledom, zavarovanjem in gratis avtomatsko kljuko. UGODNO snežne freze, plužne deske, gume Ba-rum, vitle, cepilci, akumulatorji, rezervni deli. Servisiramo in vršimo popravila traktorjev, motokultivatorjev, kosilnic itd. AGROMIX - SERVIS IN TRGOVINA, Ljubno 29, 731-009 24432 Kupim rabljeno CERADO, ohranjeno. C 451-516 LOKALI Rodio Triglav 96 GORCnjfKnl 89.8 Jesenice. iui.3 nrnlnj ivi 1 IV.»...j/rt«.. UOIU SNEŽNE ROLBE za motokultivatorje noev, cena 65000 SIT, CEPILEC drv. agregat 2 KW in KOSO 135 cm za Gorenje Muta rabljeno, prodam. "B 061/639-320 24437 AVTODVIGALO 4 steberno, močnejše izvedbe, za mehanike ali avtokleparje, prodam. U 736-686 24479 Prodam FREZO za sneg 8 KM. V dopoldan 471-749, popoldan 471-870 24488 Prodam v kompletu - kovčku VRTALKO, kotno BRUSILKO in brusilko za les (lepo darilo). V 891-029 24497 Ugodno prodam REDUKTOR za pogon mesoreznice 1:20. V 061/750-110 24498 GR. MATERIAL SNEGOLOVILCI iz rostfrea 1,5 mm tudi barvani! Ugodna cena, možna dostava, možnost plačila na več čekov. V 725- 319 24078 PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE, pohodne REŠETKE in ograje. GELD.d.o.o., Jesenice, "B 806-026 24291 IZOBRAŽEVANJE Kvalitetno in poceni instruiram NEMŠKI in ANGLEŠKI jezik za OŠ in SŠ. « 040/220-678, (451-512) Alenka 23349 KUPIM Kupim MEŠALEC za beton, rabljen, še uporaben. V 718-610 24406 KRANJ POSEBNA PONUDBA!!! na odlični lokaciji (neposredna bližina sodišča) oddamo poslovne prostore v izmeri 180 m2 (lahko po delih), ugodno. PIA NEPREMIČNINE 212-719, 212-876 21760 Kamnik - prodamo samski dom na 450 m2 zemljišča, skupaj z najemnimi pogodbami, 105 ležišč, prevzem možen takoj, cena 57 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Oddamo: KRANJ (center)- opremljen gostinski lokal 141 m2 + terasa, cena * 150.000,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ skladiščni prostor 300 m2, cena • 600,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ (v bližini) - poslovni prostor (mirna dejavnost) 20 m2, cena ■ 20.000,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ (center)- poslovni prostor (trgovina) 63 m2 v 1nad. in pisarne 70 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 NA GORENJSKEM, prodamo izredno dobro vpeljani gostinski lokal z vso opremo cca. 220 m2, veliko parkirišče, dobra lokacija, vsi priključki. Cena po dogovoru. GRADEX nepremičnine, 064/362-681, 041-607- 014, 041-836-003. RADOVLJICA okolica, na lepi lokaciji prodamo ali oddamo poslovne prostore 290 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 23490 KRANJ CENTER, Trubarjev trg 10, TRGOVSKI LOKAL 72 m2 oddam po ceni 15 DEM/m2. C 041/226-479 24327 V centru Kranj - Glavni trg oddam v najem manjši TRGOVSKI LOKAL. V 227- 037 24419 KRIŽE pri Tržiču prodamo poslovne prostore v hiši 72 m2 v 1. nadstropju za 14.100.000 SIT (140.000 DEM). rt 061/188-50-50 ali 041/728-188 24464 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Glavni trg trgovski lokal 24 m2, 1000SIT/mes, letno predplačilo, KRANJ Planina III oddamo opremljen trgovski lokal 25 m2, 60.000 SIT/mes, POSLOVNE PROSTORE PRODAMO: KRANJ Planina III manjši opremljen trgovski lokal 25 m2, vsi priklj. 9 mio SIT, KRANJ Center poslovno stan. hiša, 540 m2 uporabne površine + parkirišča, ugodno prodamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 24477 Prodam opremo za trgovino, primerno za urarstvo, zlatarstvo ipd. Informacije petek, sobota, nedelja Naslov v oglasnem oddelku. OBVESTILA OBVEŠČAM krajane Besnice in ostale, da denarja, ki si ga izposoja pri njih moja žena Lucija Knific, NE BOM VRAČAL, ker izposojeni denar ni za mene. Joža Knific 24519 • RAMJbHAUOH« V THŽIČ mtoovon t RADOVLJICA I >^.KRANJ •',( NĆ< 'H ' " " " PROGRAM VSAK DAN OD 19 00 DO 23 00 OB NFDfrl JAH OD 9 00 DO ?3 00 NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE ! ZATO NAROČITE I Videospot, videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo. tv reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj... UGODNE CENE OBJAVE I K19 n i GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nlkoki Tesle 2. p.p 181 4001 Krani E-posta tole »v ki @ »iol not intemet http://wvyw.tola tv.si Tilofon 064/331-155 lelefax. 064/327-313 Kontaktni tel -TV STUDIO: 064/331-156 UREDNIŠTVO 064/331 159 FAX-POROČII A DFSK 064/331 231 HVI^dldllll ŽIROVNICA OSTALO MADŽARSKA, NAGYKANIZSA (Blatno jezero), hotel Touring, nakupovalno središče, terme Zalakaros, novoletni sejem, posebno ugodne cene za skupine in študente. Pokličite "Marika", "B 0036 30 9 161 191, fax 0036 93 320 194 24287 PANJSKE KONČNICE - poslikava kmečkih skrinj, zbielk, naročite na 212-168, 222-657 24414 OBDELOVALNO ZEMLJO VZAMEMV NAJEM V OKOLICI BRNIKA. ?T 422- 673 24422 PRIDELKI Prodam domače RDEČE VINO iz okolice Jeruzalema letnik 1999. "B 245- 165 24250 POSESTI KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, lahko večje kvadrature, odkupimo za gotovino. 064/368-000,041/640-949 6226 Preddvor, okolica prodamo zazidljivo parcelo, cca 600 m2, sončna lega, na robu naselja, voda in elektrika v bližini, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365- 361 Prodamo: v SENIČNEM pri Golniku na parceli 1.200 m2 začeto gradnjo (temelji) za 13,5 mio sit, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini TRŽIČA 12 let staro hišo visoko pritlično podkleteno hišo na parceli 727 m2, cena - 33,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, G7Z in Turistično društvo Bled vas vabita na JAVNO TRIBUNO v četrtek, 9. 12., ob 17.00 uri v prostore KINA Bled (stavba GG) pod sloganom "KMETIJA partner TURIZMU" pri vstopu v EU. Predavali bodo, vi pa spraševali gospode: prof. dr. J. Osterca, dipl. ing. gozd. J. Skumavca, dipl. ing. kmet. M. Loncnar, ga. mag. Š. Remec Rekar ter številne druge strokovnjake. ISKRENO VABLJENI! Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: TRŽIČ - 18 let staro hišo na parceli 640 m2 za 28,0 mio SIT s celotno opremo, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Čirče) - hišo dvojček 13 x 6 m na parceli 540 m2 za 32,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v KRANJU 25 let staro atrijsko hišo na parceli 500 m2, sončna lega, cena - 48,0 mio sit, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini KRANJA podkleteno visokopritlično hišo z izdelano mansardo na parceli 570 m2, možna menjava za več stanovanj, cena - 39,0 mio sit, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo. KAMNIK - hiša 9,5 x 10 m, poleg garaža in skladišče, na parceli 500 m2, cena - 28,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini NAKLA - atraktivna, moderno grajena hiša 13x9 ms prizidkom garaže, stara 9 let, zraven je dotrajana hiša za nadomestno gradnjo, na sončni parceli 2.100 m2, cena - 54,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: RADOVLJICA - dvostano-vanjska hiša z dvema ločenima vhodoma, z ločeno garažo in drvarnico, parcela 1300 m2 za 40,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: BISTRICA PRI PODBREZJU - stavbno zemljišče 1.575 m2 po 44.000,00 SIT/m2, CERKLJANSKA DOBRAVA - 2.500 m2, možno deliti na več parcel; v okolici TRŽIČA - zazidljivo parcelo 2.400 m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v PODUUBELJU počitniško hišico z gradbenim dovoljenjem, zgrajeno do lll.gr.faze, tri etaže po 60 m2 na parceli 535 m2, cena »11,0 mio sit, K3 KERN d.o.o . Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v PODUUBELJU počitniško hišico staro 28 let, vel. 7 x 7 m na parceli 750 m2, cena = 12,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 JESENICE Prodamo 1/2 st.hiše 130 m2 upor.p., parcela 300 m2, garaža, CK, renovirana mansarda. Cena 13.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 - 048 PLANINA POD GOLICO (Jesenice) Prodamo vikend ali manjšo stanov, hišo ( tloris 9 x 7 m ), parcela 686 m2, garaža. Cena : 15.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673-048 SMOKUČ - Rodine Prodamo dvostanov. hišo, 500 m2 upor p., parcela 929 m2, CK, možnost tudi za poslovno dejavnost. Cena : po dogovoru. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673-048 PLANINA POD GOLICO ( Jesenice ) Prodamo enostanov. hišo 70 m2 st.p., parcela 600 m2, stara 15 let. Mirna ter sončna lokacija s pogledom na Julijce. Cena : 8.300.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673-048 JESENICE - center Prodamo dvostano-vanjsko hišo 345 m2, parcela 8000 m2, telefon, CK, ima dve garaži, možnost poslovnih prostorov. ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 POTOKI pri Jesenicah Prodamo manjšo enostanov. hišo 60 m2, parcela 300 m2, poleg hiše še zidana garaža. Cena : 6.500.000 SIT ASGARD Tel.: 064 863 312;041 673-048 TRŽIČ, okolica, luksuzna hiša 400 m2 na parceli 1200 m2, 9 let, v urejenem naselju, komplet opremljena, za zahtevne kupce. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 RADOVLJICA, nadstandardna, 220 m2 na parceli 500 m2, praktično nova, z vsemi priključki, zelo urejena hiša in okolica, takoj vseljiva, vredna nakupa. Cena: 35 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 BLED samostojna hiša, 220 m2 na parceli 650 m2, 20 let, vsi priključki, sončna lega, mirna in urejena okolica. Cena: 37 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 Na Gorenjskem prodamo več zazidljivih parcel različnih cenovnih razredov. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 MOJSTRANA na odlični lokaciji prodamo starejšo hišo potrebno adaptacije, 755 m2 zemljišča, zanimiva ponudba. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212- 87 6 23492 BRNIK na lepi lokaciji prodamo dvosta-novanjsko hišo, 1600 m2 zemljišča, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 _23924 Skupina mladih študentov za Novo leto najame KOČO. V 241-683 ali 041/561-369, Primož_24317 ZAZIDLJIVO PARCELO v Kranju ali okolici do 5000 SIT kupim. V 323-663 24412 STRAŽIŠČE dvostanovanjsko hišo na odlični lokaciji s parcelo 550 m2, ugodno prodamo. V 315-600, 315-610 PIA-NOVA NEPREMIČNINE 24439 PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 tel.:064 656-030, 622-318 P.L KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 www.mo-nepreimcnne.si/ DRULOVKA, vrstna hiša stara 8 let, podkletena, vsi priključki, vredno ogleda. Cena po dogovoru, prodamo. "B 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 24440 DOLENJSKA (Mirna), vikend-bivalni (6 let), s parcelo, ugodno prodamo. Cena 4,1 mio SIT. "B 315-600 PIANOVA NEPREMIČNINE 24442 Kranj - prodamo vrstno hišo na Primskovem. BON NEPREMIČNINE "B 362-990, GSM 041/331-886 24458 KRANJ - okolica; kupimo ZAZIDLJIVO PARCELO od 750-1000 m2. BON NEPREMIČNINE C 362-990, GSM 041/331-886 24459 KRANJ okolica Besnica prodamo eno-nadstropno hišo (9,80x10,20 m) na parceli cca 1000 m2, hiša je potrebna obono-ve in ima nedokončano zgornjo etažo, 25,5 mio SIT, KRANJ Drulovka v prijetni soseski prodamo novejšo, vrstno, visokopritlično hišo na manjši parceli(6,5x12,5 m), KRANJ Primskovo v mirni soseski prodamo vzdrževano, vrstno, enonadstropno hišo (8x10 m) z izdelano mansardo, podkletena, CK olje, 28 mio SIT. KRANJ Primskovo ugodno prodamo dvostanovanjsko hišo dovjček na lastni parceli 500 m2, podkletena garaža, CKolje(24let), 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 24473 UKV - STEREO 97,2 99,5 90,9 Mhz, AM 594 kHz Tel.: 065 173 808 _ —■——-----" KRANJ 13. septembra so se ponovno odprla vrata ŠPORTNO-REKREACIJSKEGA in BEAUTY centra Monika šport v objektu POKRITEGA OLIMPIJSKEGA BAZENA. Delovni čas: od pon. do pet.: od 8. do 22.30 ure sob., ned., prazniki: od 15. do 22. ure Na BRDU PRI KRANJU so 13, septembra začeli obratovati l jesenskim delovnim časom, to je: od pon. do pet.: od 9. do 13. in od 16. do 22.30 ur« sob., ned., prazniki; od 16. do 21. ure VA B l_ J E N KRANJ Center prodamo poslovno stan. hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem in garažo, 65 mio SIT, RADOVLJICA v urbanem mirnem naselju prodamo novejšo visokopritlično hišo na parceli 480 m2 (11x8m) 36 mio SIT, SENIČNO v mirnem, zelenem okolju prodamo novejšo pritlično stan. hišo na parceli 402 m2, uporabne porvršine 212 m2+100 m2 gospodarskih površin, 33 mio SIT, BLED center novejši GOSTINSKO TURISTIČNI OBJEKT 11 apartmajev z vsemi pomožnimi prostori in velikim parkiriščem prodamo. Cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 24474 RADIO SORA tel.:064/605 605,624 039 11 (11 >: //w \\ \\;. ra< lio - sora .si HIŠE KUPIMO GORENJSKA enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ kupimo vrstno hišo na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 24475 PARCELE PRODAMO BLED okolica sončno zazidljivo parcelo ob zelenem pasu, 1005 m2, 9500 SIT/m2, VISOKO prodamo več zaz.parcel z gradbeno dokumentacijo, infor. v agenciji, GORICE Zalog prodamo zaz. parcelo 455 m2, 8000 SIT/m2, HOTEMAŽE prodamo večjo zaz parcelo ob zelenem pasu, 10.000 SIT/m2, ŠKOFJA LOKA okolica prodamo lepo zaz. parcelo z nadomestno gradnjo, 973 m2, 9 mio SIT, PARCELE KUPIMO GORENJSKA zaz. parcele za gradnjo hiš ali vikendov. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 24476 PRIREDITVE GLASBA ZA OHCETI in SILVESTROVANJE nudi trio BONSAJ. Tt 421-498, 041/885-044 24156 PEVCA, lahko začetnik, išče skupina iz okolice Šk. Loke za petje zabavne in narodne glasbe. rt 041/432-805 24424 POZNANSTVA 29-letna VZGOJITELJICA, ljubiteljica otrok, išče prijatelja, možna resna zveza. Če si tudi ti osamljen me pokliči. rt 090- 42-17 24465 RAZNO PRODAM "NOVOLETNE LUČKE" zunanje in notranje, v različnih barvah, cena ugodna. rt 431-67 3 23830 Bi radi imeli ARANŽMA - VENĆEK, nekaj posebnega za praznike? Pokličite "B 634-813 24128 DRVA meterska ali razžagana, možnost dostave, prodam. rt 222-636 24332 BOŽIČNO - NOVOLETNE LUČKE, 100 lučk z melodijami. 17 041/531-265 24337 Prodam SMUČI dolžine 1,20 m in ŠKODO FAVORIT, I. 91, vinsko rdeče barve, reg. je do marca 2000. rt 330-631 ali 041/826-451 24429 Prodam dva krznenA plašča "PERZIJA-NAR", 1 siv, 1 črn št. 40-44., en štedilnik 4 plin 2 elektrika. "B 061/739-307 24499 STAN. OPREMA Prodam ovalno jedilno mizo CELES, DIMENZIJE 90x170 cm, nova še zapakirana. Cena 35.000 SIT. "B 040/202-589 23618 Prodam 25 let staro, dobro ohranjei* rjavo spalnico (postelja, nočni omaric petdelna omara), cena 15.000 SIT Kokrškega odreda 21 b, Kranj 041/774-137 "NOVE KUHINJE" po ugodni ceni 431-673 2382* ŠPORT Prodam nove smuč. hlače Colmar (* 52) rdeče. "B 323-852 Ugodno prodam SMUČI Elan RC cing z okovjem Tvrolia (180 cm) ter PW CERJE št. 35-36 Alpina. rt 742-630 24401 ^ FREESTYLE SNOVVBOARD dol. ^ cm, okovje, ČEVLJI št. 41, prodat* Cena po dogovoru. "B 891-917 2^ SNOVVBOARD nov 17.600 SlT DRSALKE, SMUČI, PANCARJI- UGOO NE CENE! Rabljeno! RUBIN Kokric* 245-478 244^ SMUČARSKE ČEVLJE št. 38, okovi« Salomon Driver 997, SMUČI 170 cC' prodam. "B 563-268 244«' STORITVE TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi | domu. Montaža in servis TV in SAT Al* TEN, PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH - bre? plačna dostava in priklop. rt 738-333 ali 041/628-616___ SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Pff pravila pralnih, pomivalnih, sušilnih stn? jev, štedilnikov, bojlerjev. TT 242-037 ir 041/691-221____I ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLlS^ ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ K* BINE - lahko naročite na "B 211-418 a" 714-519 TOK - Telefon Odvisnosti Krani Vsako sredo od 17.00-19.00 SENČILA ASTERIKS, Senično 7,Križe. rt 555-170, 557-874, 041/733-709" ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, P® LOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestav"1 in nadomestni deli za rolete in žaluzU0, Id Izdelovanje, svetovanje, montaža servis. Dobava in montaža v najkrajše"1 rasni 1^ KANUF IZDELAVA podstrešnih St»| vanj in predelnih sten, montaža strešni'1 oken Velux, stropnih in stenskih oblog I polaganje laminatov. rt 686-055' 041/765-842_226^ OLJNE GORILNIKE, regulacijske avtomatike, montiramo, dobavljamo z gara^ cijo, servisiramo, izkoristek peči izmerimo z elektronskim registrirni''1 instrumentom. BETA-S,d.o.o., 874-059' 041/704-851_226^ VEDEŽEVANJE PO POŠTI. Postavit" jasno vprašanje, rojstni datum. Plačil" po povzetju 1500 SIT+PTT za pi^0 vprašanje. Storžek-MC.d.o.o., PqM zanska 2, Poljčane_227^ VODOVODNE INSTALACIJE in CšM kurjave z bakreno napeljavo IZDELUJ^' MO na novo in popravljamo stare. Kof' pletno obnavljamo kopalnice. "B 83^' 124,041/58-22-44 2: ROLETE, ŽALUZIJE lamelne in plisS* zavese, izdelamo, kvalitetno, po konKf renčnih cenah. Na zalogi motorji za rol*-te, žaluzije in roloje. "B 061/651-247 23040 VEDEŽEVANJE - svetovanje, "šloga|Jj je" iz kave, razlaga sanj, izračun srečn^ številk, zaščita proti negativnim vplivom' vse to na našem naslovu! "B 041 /821' 395, DANIELLA 23196 MONTAŽA SAT ANTEN (analognih i" digitalnih), avtomatski in ročni motofl' dekorderji, kartice, obročno odplač^ vanje brez obresti. Garancija 12 mes^ cev, NOVOLETNI POPUST! * 061/823-176,041/736-701 236^ ELEKTROINSTALACIJE, ADAPTACIJ ali NOVOGRADNJE, PRIKLOP GOSP^ DINJSKIH APARATOV, ZAMENJAVA W ROVALK z avtomatskimi. ELTOM v 041/428-968 2*^ 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz Rft I VSI L. studio 161 31 30 marketing 161 30 60 Nudimo kvalitetne in hitre RAČUNOVODSKE STORITVE, cena zelo konkurenčna. Tt 041/254-235 24410 poštena, pridna ženska nudi OSKRBO starejšim osebam na njihovem domu. Tt 2^/532-299_24428 POPRAVLJAMO vse vrste traktorje in ^otokultivatorje. Na zalogi imamo obnovljene in nove motorje za motokultiva-toHe in kosilnice. Tt 061/639-320 ?1438 VODOVODNO INSTALACIJO V HIŠI ALI KOMPLETNO ADAPTACIJO KOPALNICE MODA+ZIDAR+PEČA) TER MANJŠA POPRAVILA VAM NAREDIJO STROKOVNJAKI. CENE KONKURENČ-^GARANCIJA. Tt 041/564-946 2446? Zidarska dela, adaptacije, polaganje Ploščic, montaža lesenega opaža, ^ožen takojšen pričetek del. Tt 632-437, po 17. uri 24502 ^delava Knauf sistema, opaža, adpta-c,ie, notranji ometi, razne fasade. Tt 241-013 24523 89,7 radio EOSS STANOVANJA JESENICE na dobri lokaciji prodamo 2 Ss, 54 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 21 2-71 9 , 21 2-87 6 23048 Kranj, Zlato polje ali Planina, kupimo 9arsonjero ali manjše enosobno stano-vanje, obvezno CK. AGENT Kranj (064) ^65-360 ali (064) 365-361_ Kranj, center - prodamo adaptirano enosobno stanovanje cca 36 m2 v 2-nadstropju, kopalnica z oknom, k sta-novanju pripada še cca 18 m2 neizdela-ne mansarde, vseljivo takoj, cena 8 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361_ Kranj, okolica - prodamo enosobno sta-novanje s kabinetom 45,60 m2 v 2-nadstropju, Z lega, vseljivo po dogovoru, cena 9 mio SIT. AGENT Kranj (064) ^65-360 ali (064) 365- 361 Kranj, Planina I - prodamo dvosobno stanovanje 63,10 m2 v 5.nadstropju, balkon, kopalnica in WC ločena, vselji-vost in cena po dogovoru AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 > Kranj, Zlato polje, okolica Vodovodnega Stolpa - kupimo dvosobno stanovanje, vsaj 50 m2, obvezno CK in balkon, za že znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 •Kranj, Zlato polje - prodamo popolnoma adaptirano trisobno stanovanje 62,60 1^2 v 1.nadstropju z balkonom, vsi prikl-JUčki, vseljvo po dogovoru, cena 11,8 nio SIT AGENT Kranj (064) 365-360 ali [064)365-361 ■_ Kranj, Planina I - prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 65,50 m2 v 10.nadstropju, bivalna kuhinja, v sobah Parket, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 11,8 mio SIT. AGENT Kranj [064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina II - prodamo urejeno dvosobno stanovanje s kabinetom 70,90 ^2 v 3. nadstropju, balkon, na oknih so r°lete, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 21,7 mio SIT. AGENT Kranj [064) 365-360 ali (064) 365-361 Prodamo: KRANJ (Planina 2) - 2 SS 68 ^2 v 6.nad., cena z delno opremo = 12,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov tr9 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 ^66, fax 221 785_ Prodamo: v bližini TRŽIČA stanovanje v [^ansardi in poslovni prostor v prizidku I1'še, cena 22,5 mio sit, možno tudi °čena prodaja poslovnega prostora ali stanovanja, K3 KERN d.o.o., Maistrov tr9 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: ŠKOFJA LOKA - Podlubnik 1 SS 38 m2 v 3.nad, izselitev spomladi, cena z opremo - 8,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ (Planina) - 1 SS 42 m2 6.nad. z vso opremo, cena = 50.000,00 SIT/mes in varščina, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ v bližini - starejša podkletena hiša 100 m2 stanovanjske površine, klasično ogrevanje, vsa oprema, cena = 35.000,00 SIT/mes, 1 letno predplačilo, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 BLED ALPSKA prodamo garsonjero z balkonom, vsemi priključki, za 5 000.000 SIT. POSING 064 863 150 JESENICE NA DELAVSKI prodamo enosobno stanovanje, v vrstni hiši, z neizdelano mansardo, vsemi priključki, 41 m2, za 4.500.000 SIT. POSING 064 863 977 ( www.posing.si) BLED ALPKI BLOKI prodamo lepo, renovirano enosobno stanovanje 35 m2, delno opremljeno, čudovit razgled, za 8.500.000 SIT. POSING 064 863 150 ( www.posing.si) BOHINJSKA BISTRICA obnovljeno dvosobno stanovanje v hiši, 56 m2, CK, prit., garaža, prodamo za 8.300.000 SIT. POSING 064 863 977 ( www.posing.si ) JESENICE prodamo dvosobno stanovanje v nizkem bloku, 52 m2, vsi priključki, za 5.500.000 SIT. POSING 064 863 150 ŽIROVNICA v Mostah prodamo trisobno stanovanje, z balkonom, 67 m2, KATV, TEL, za 9.200.000 SIT. POSING 064 863 150 BLED alpska, lepo trosobno stanovanje, 80 m2, v nižjem nad , z balkonom in vsemi priključki, prodamo za 200.000 SIT / m2. POSING 064 863 977 (www.posing.si ) JESENICE oddamo enosobno stanovanje v hiši, 45 m2, CK, tel., za 35.000 SIT/ mes. POSING: 064 863 977 (www.poisng.si ) KRANJSKA GORA v Bezjah oddamo trisobno stanovanje, 72m2, vsi priključki, v celoti opremljeno za 50.000 SIT/MES. POSING 064 863 150 VEČJE ALI MANJŠE STANOVANJE NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIMO! TEL: 064 863 150 KRANJ PLANINA I v višjem nadstropju prodamo komfortno enosobno stanovanje 44 m2, za 8.500.000 SIT ali zamenjamo za dvoinpolsobno. POSING 064 224 210 ( www.posing.si ) Verjemite ali ne... -A- w RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina 104.? 91.2 105.9 91,2 KAMNIK BAKOVNIK ugodno prodamo takoj vseljivo enosinpolsobno stanovanje 53 m2 + balkon + klet, 9.800.000 SIT. POSING 064 224 210 ( www.posing.si) KRANJ PLANINA I dvosobno stanovanje, 60 m2, 2. nad., balkon, vsi priključki, takoj vseljivo, prodamo. POSING 064 222 076 KRANJ VODOVODNI STOLP dvosobno stanovanje, 54 m2, nizek blok, balkon, vsi priključki, prodamo za 5.000.000 SIT. POSING 064 222 076 KRANJ PLANINA II lepo dvoinpolsobno stanovanje, 82,4 m2, dva balkona, vsi priključki, prodamo. POSING 064 224 210 ( www.posing.si ) 5. GALA KONCERT RADIA OGNJIŠČE dvorana Tivoli v Ljubljani - četrtek, 9. 12., ob 19.00 NASTOPAJOČI Komorni orkester Vrhnika Zorica Fingušt, sopran Andreja Zakonjšek, sopran Marjan Trček, tenor Cerkveni mešani zbor Vrhnika cerkveni mešani zbor Adoramus Loyuiec ženski zbor A. Vavken Cerklje na Gorenjskem Slovenski oktet Vok. skupina Savinjski rožmarin Vok. skupina Ragle Ans. Gašperji Ans. F. Miheliča Ans. Nagelj Ans. Slapovi Karmen Stavec Romana Krajnčan Vera Trafela Damjana Golavšek /Mv .. |K. l l tuli I icu t Nuša Derenda Alfi Nipič Vili Resnik Edvin Fliser Tadej Sadar Ivan Hudnik Čuki Gianni Rijavec & Vladimir Čadež Sašo Mugeri & Robi Rolih Vstopnice so na voljo v ljubljanskem uredništvu (Zavod sv. Stanislava, Šentvid) od ponedeljka do sobote med 7.00 in 19.00 uro! ŠKOFJA LOKA IN KRANJ TAKOJ KUPIMO VEČJE ALI MANJŠE STANOVANJE. POSING 06 4 3 6 8 740 BOH.BISTRICA - Prodamo 3s.st. v bloku - l.nad., 90,30 m2 , 2 x balkon, možnost odkupa še mansarde - 30 m2. Cena : po dogovoru. ASGARD Tel.: 064 863 - 312 ; 041 673 - 048 KR. GORA Prodamo apartma v hiši - lasten vhod, 47 m2 , CK, opremljeno, adaptirano. Cena: 8.000.000,00 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 - 312 ; 041 673 - 048 RADOVLJICA - Cankarjeva ul. Prodamo 3s.st. v bloku, visoko pritličje, CK, 66 m2 upor.p., zastekljen balkon, tel. s št., stanov. je adaptirano. Cena : 12.500.000,00 SIT ASGARD Tel.; 064 863-312 ; 041 673-048 GOLNIK pri Kranju Prodamo 3s.st v bloku 86 m2, lastna etažna CK, visoko pritličje, tel., balkon - 8 m2. Cena: 11.500.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 BEGUNJE Prodamo 3.s.st. v bloku, 79, 52 m2, CK, balkon - pogled proti Bledu, 1nad., KTV, nadstrešek za avto. Cena : po dogovoru. ASGARD 064 863 - 312 ; 041 673 - 048 SMOKUČ Manjše mansardno, 1 sobno stanovanje - novo, 30 m2, CK, tel., balkon, lepa sončna lokacija. Cena 4.500.000 SIT ASGARD TEL: 064/ 863-312 GSM 041 673 048 KR.GORA - Tgc Prodamo 2,5 s.st., 75 m2, CK, tel., balkon, KTV. Cena : 17.500.000 sit. ASGARD Tel.: 064 863 - 312 ; 041 673 - 048 KRANJ - Planina I Prodamo dvosobno stanovanje, 60 m2, II. nadstropje, balkon, CK. Cena: 10.700.000 SIT ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 -048 KOROŠKA BELA Trisobno stanovanje, II. nadstropje, blok, balkon, CK, lepa sončna in mirna lokacija. Cena: 7.800.000 SIT ASGARD Tel.: 064 863 - 312 ; 041 673 - 048 JAVORNIK Prodamo dvosobno stanovanje v bloku, 60 m2, pritličje, CK, balkon. Cena: 6.200.000 SIT ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 - 048 Zlato polje- prodamo večje 3ss, lepa lokacija, 2.nad, Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Kranj- smer Golnik: prodamo pritličje hiše,85m2, na parceli 500m2, 9 mio sit Frast- nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Škofja Loka-Podlubnik: prodamo 2ss, 62m2, vzdrževano, 10,4 mio sit Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Radovljica: prodamo 2ss+kabinet, l.nad, izredna lega, hitro vseljivo, Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Radovljica:prodamo 1ss, 38m, pritlično, hitro vseljivo, Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Radovljica- prodamo manjše 2ss,50m2, funkcionalno, balkon, Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Kranj-prodamo prostorno 2ss v obnovljeni meščanski hiši, enkratna lokacija. Frast- nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Golnik:prodamo hitro vseljivo 3ss, 85m2, cena 11,5 mio. Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Vodovodni stolp- prodamo 2ss, l.nad, enkratna lokacija. Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Vodovodni stolp, Šorlijevo naselje-kupimo garsonjero, ter večja stanovanja. Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Šenčur, Kranj- najamemo in kupimo stanovanja ter hiše, hitra realizacja Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Škofja Loka- Frankovo naselje- prodamo garsonjero v visokem pritličju, balkon, Frast- nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Planina 1- prodamo 1ss, funkcionalna razporeditev, mirna lokacija Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 ODDAMO: Radovljica-garsonjera, 1ss, 2ss; Škofja Loka-2ss, Planina 2ss, Vodovodni stolp- 2ss, Medvode-3ss, Primskovo-samostojna in vrstna hiša, Ljubno- hiša, Frast-nepremičninska hiša 415 491, 041/ 734198 TRŽIČ, prodamo dvosobno stanovanje, 58 m2, staro 8 let. Cena: zelo ugodna. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 RADOVLJICA, novejše, popolnoma obnovljeno 2 sobno stanovanje, 56 m2, z vsemi priključki. Cena: 12.7 mio SIT. an/»>DCM iic^icihi&iiitna, uo<+/ joz-idB i RADOVLJICA oddamo 1 ss, 40 rn2, vsi priključki, ugodno! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 KRANJ na dobri lokaciji prodamo večje 2 ss, 68 m2, CK, tel., CATV. PIA NEPREMIČNINE, 212-876, 212-719 ?3498 KRANJSKA GORA - na odlični lokaciji prodamo adaptirano 1 ss, 35 m2, priključki, ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 23604 KRANJ - Gogalova; prodamo ali menjamo 2 ss, 65 m2, za 1 ss ali garsonjero. BON NEPREMIČNINE Tt 362-990, GSM 041/331-886 24055 Na območju Gorenjske kupimo za gotovino več stanovanj različnega cenovnega razreda BON NEPREMIČNINE Tf 362-990, GSM 041/759-003 24056 KRANJ - Planina kupimo 1 ss ali 2 ss. Plačilo takoj. BON NEPREMIČNINE Tt 362-990, GSM 041/759-003 24059 KRANJ - PLANINA II; prodamo zelo lepo 2 ss s kabinetom, 82 m2, dva balkona, klet, vsi priključki. BON NEPREMIČNINE Tt 362-990, GSM 041/759- 003 24061 JESENICE - prodamo 3 ss, 64 m2, cena ugodna. BON NEPREMIČNINE S 362-990, GSM 041/759-003 24063 KOROŠKA BELA - POSEBNA PONUDBA prodamo lepo, adaptirano 3 ss, CK, tel., CATV, ugodno. Tt 212-719, 212-876 24286 ŠKOFAJ LOKA garsonjera (20 M2), cena 35000 SIT/mes, 6 mes./predpi Tt 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 24295 rmmsKi SALON "IVANKA" Stražišče Te L: 064/315-935 Železniki - Na Kresu; prodamo GARSONJERO, 24 m2, 2. nadstr., vsi priključki, CK ogrevanje in toplovod. PIA NEPREMIČNINE Tt 656-030, 622-318 24340 Škofja Loka - Groharjevo naselje; prodamo GARSONJERO, 23 m2, 3. nadstr., vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE Tt 656-030, 622-318 2434? KRANJ 1,5 sobno, 2 sobno, 3 in 4 sobna stanovanja opremljena oddamo Tt 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 24441 ŠKOFJA LOKA prodamo GARSONJERO 28 m2. rt 212-719, 212-876-24448 Škofja Loka - Mestni trg; prodamo dvosobno stanovanje v dveh etažah, 70 m2, CK, vsi priključki, nova gradnja. PIA NEPREMIČNINE rt 656-030, 622-318 TRŽIČ - SLAP; prodamo 1 ss, 37 m2, cena 3.9 mio SIT. BON NEPREMIČNINE Tt 362-990, GSM 041/759-003 KRANJ - kupimo 2 ss, Planina II ali III. BON NEPREMIČNINE Tt 362-990, GSM 041/749-501 24457 KRANJ - Šorlijevo naselje; prodamo lepo, vrstno HIŠO. BON NEPREMIČNINE Tt 362-990, GSM 041 /331 -886 24460 JESENICE - kupimo 2 ss ali 3 ss na Bokalovi ali v okolici. BON NEPREMIČNINE Tt 362-990, GSM 041/759-003 24461 KRIŽE pri Tržiču prodamo 3 ss v hiši 72 m2 v 1. nadstropju za 14.100.000 SIT 8140.000 DEM). Tt 061/188-50-50 ali 041/728-188 24463 NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE IN GRADBENE DOKUMENTACIJE, SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj KRANJ Stražišče novejše 1 ss, 39 m2/IL, vsi priključki, nizek blok, KRANJ Planina II 2 ss/VII. vsi priklj., balkon, 68 m2, 11 mio SIT, KRANJ Planina I lepo 2 ss, 63 m2/lll., obnovljeno, vsi priključi., zast. balkon, 10,8 mio SIT, KRANJ Zoisova 1,2 ss obnovljeno, 54,5 m2/L, CK plin, 10,7 mio SIT, KRANJ Planina I, 2 ss 63,5 m2/VIII, vsi priključki, balkon, 10,5 mio SIT, ŠKOFJA LOKA Podlubnik obnovljeno 2 ss, 62 m2/XII., nova kuhinja, vsi priključki, cena po dogovoru, KRANJ Planina I, ugodno 3 ss, 78,90 m?/ll., vsi priključki, balkon SZ, 12,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 24469 KRANJ Planina I vzdrževano 3 ss, 79 m2ZV , prodamo ali menjamo za 2 ss z do- riloAH^m, l/.nAMJ Plai-vina 1 Z m ' Z K, 89,90 m2/PR+atrij, vsi priključki, 16,5 mio SIT, TRŽIČ 4 ss v hiši/l., 100 m2 + neizdelana mansarda 50 m2, CK olje, 11,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 24470 STANOVANJA KUPIMO. KRANJ. ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVLJICA, LESCE, ŠENČUR: kupimo več manjših stanovanj za znane kupce, stanovanja so lahko tudi starejša ali potrebna večjih popravil. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 24471 STANOVANJA ODDAMO: KRANJ Bitnje 1 ss v hiši, cca 40 m2, ogrevano, balkon, 35 000 SIT/mes, oddamo ženski, BRNIK lepo 1ss, cca 30 m2, opremljeno, CK, tel., 50.000 SIT/mes, tekoči stroški vključeni, KRANJ Vodovodni stolp, 3 ss,opremljeno, vsi prikjučki, 65000 SIT/mes, letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 24472 ODDAM ENOSOBNO STANOVANJE, Kranj Planina III, 42 m2 na novo urejeno in komfortno opremljeno, cena 50.000/m + stroški, varščina 200.000 SIT. Tt 061/134-1015 od 10.do 15. ure 24495 ŠKOFJA LOKA oddamo 2 sobno stanovanje v hiši, 60-70 m2, lepo opremljeno, 45000 SIT/mes., polletno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 24521 tekst na disketi 24526 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. Tt 66- 50-50 23415 Na zalogi tudi AVTOPREVLEKE za vozila znamke SUZUKI IN HYUNDAI. AV-TOHIŠA Lušina, Gosteče 8, Šk. Loka, 652-200, 652-202 24436 Prodam AVTOPRIKOLICO z A testom, možnost prevoza manjših živali. Suha 24, Kranj, Tt 431-424 24486 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE Tt 241-168, GSM 041/730-939 22162 ODKUPUJEM vse vrste karamboliranih vozil od letnika 90 dalje. Prepis in prevoz na moje stroške. Tt 041/325-128 23927 Kupim TOVORNJAK nosilnosti do 2,5 t. «311-026 24423 NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O ^DoD o D®^oD [M]IHIs Logatec •Tržaška I48*tel.:06l/74l 632 • fax:06l/74l 6I2 vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri AVTO ŠOLA utf. *%umm 311-035 221-222 VOZILA ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Škofja Loka (bivša vojašnica) Tt 634- 148 in 0609/632-577, 041/632-577 4 R 21 1.4 TL, I. 91, bela, 5 vrat, s. streha, reg. 6/2000, 570.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 19638 KIA SEPHIA 1,5 I GTX, I. 98, met.modra, 5 v, ABS, reg. 4/2000, 1. last., elek. oprema, 1.395.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 «606 MEGANE 1.4 RL, I. 98, rdeč, 5 v, 35000 km, reg. 3/00, servo, 1. last,servisna, 1590.000 SIT. AVTO LESCE 71 9-118 22408 MARUTI 800 CITY STAR, I. 96, 50.000 km, 1. last., reg. 7/00, ohranjen, 470.000 SIT. AVTO LESCE 719- 118 22409 DAEVVOO NUBIRA 1.6, I. 98, 1. reg. 99, 18000 km, 4 v, AR, CZ.ES, SV, met zlata, nov model, 1.660 000 SIT AVTO LESCE 719-118 22683 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, nov model garancija 3 leta ali 100.000 km. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. Tt 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBELJ, Obrtniška 6 Domžale 23117 HYUNDAI LANTRA VVAGON 1.6 GLSI, novo vozilo, dvojna zračna blazina, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. Tt 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBELJ. Obrtniška 8, Domžale 23118 HYUNDAI GALLOPER 2.5 TDS, servo volan, delna zapora diferencijala, deljivi zadnji sedeži, zelo ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. Tt 061/716-221 AVTOCENTER šUBEU, Obrtniška 8, Domžale 23119 HYUNDAI COUPE, nov model, dvojna zračna blazina, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, strešno okno, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. Tt 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBELJ Obrtniška 8, Domžale 23120 MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXI,nov, 4x zračna blazina, ABS, klima, elek stekla, el ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena, možna menjava staro za novo. Tt 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBELJ, Obrtniška 8, Domžale 23121 MITSUBISHI SPACE STAR 1.3 GU. 2x zračna blazina, servo volan, elek.. stekla, cen.zakl., multi displev (trenutna poraba goriva, zunanja temperatura, ura.) ugodna cena. Možna menjava staro za novo. Tt 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBEU, Obrtniška 8, Domžale HYUNDAI SONATA 2.5 V 6, I. 99, novi model, prvi lastnik, reg. do 4/00, 17000 km, tri lota garancije, barva perla beln, vsa oprema+usnje+Tempomat, CD,..garažiran, kot nov, ugodno prodam. TT 041/644991 23123 LOŠKA KOMUNALA OSKRBA Z VODO IN PLINOM d,d„ ŠKOFJA LOKA 4220 ŠKOFJA LOKA, KIDRIČEVA G 43 A vabi k sodelovanju EKOLOGA Pogoji: -VII. stopnja strokovne izobrazbe naravoslovne smeri - 3 leta ustreznih delovnih izkušenj - znanje uporabe računalnika - Office 97 - vozniški izpit B - kategorije - odgovorno izvajanje nalog ter pripadnost družbi, tako glede izvajanja poslovnih odločitev, kot lastniškega deleža Zaželeno: - aktivno znanje enega tujega jezika (nemško, angleško) - poznavanje dela na področjih: čiščenja odpadnih voda, ravnanja z odpadki in drugih gospodarskih javnih služb Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 6 mesecev. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjih delovnih izkušenj in kratkim življenjepisom, pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: Loška komunala, oskrba z vodo in plinom, d.d., Škofja Loka, Kidričeva c 43 a, 4220 Škofja Loka. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav. MALI OGLASI ZAHVALE PEUGEOT 306 S 16, prvi lastnik, letnik 98, reg. do 10/00, kov. bordo rdeč, 24000 km, servisna knjižica, klima, ABS, elek. paket, športni usnje-velur sedeži, ALU 17", avtoradio. garažiran, lepo ohranjen, ugodno prodam. Tt 041/644-991 Jernej 23124 TVVINGO I 94, zelen. DCZ, ES, EO, reg. 4/00, 770.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 23222 ODKUP, PRODAJA. MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN PRENOS LASTNIŠTVA. MARK MOBIL.d.o o., Tt 242-600, 242-300, 041/668-283 23402 ESCORT 18 GHIA, I 93, črn, 5 v, SV. CZ, ES, ohranjen, 895.000 SIT. AVTO LESCE 71 9-118 2363/ FIATSCUDO 19 D, I 97, 111.000 km, servisna, met srebrn, reg. 11/2000, furgon 815 kg + 3 osebe, 1.495.000 SIT AVTO LESCE 71 9-118 2383« ESCORT 1.6 16 V karavan, I. 93, met srebrn, 1. last., servisna, SV, CZ, SS, rolo, sani, ohranjen, 895.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 23796 Odkup prodaja rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, uredimo prepis. Tt 323-298,041/773-772 . 24007 GOLF III 1.8 GL, 1.93, bel, 115 000 km, reg. do 10/00, 3V. SV, CZ, SS, AR, EO, 1.285.000 SIT. AVTO LESCE Tt 719-118 24088 VECTRA 1,7 TD, 1.96, bela, 5 V, klima, ABS, 2 x air bag, DCZ, AR, servisna, 1.895 000 SIT AVTO LESCE d.o.o., Tt 719-118 24090 PONY 1.3 LS, 1.90, met. siv, 4 V, AR, zelo dobro ohranjen, 320 000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., Tt 719-118 24091 MAZDA 121, 1.90, bela, 3 V, reg do 3/00. 320 000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., Tt 719-118 24092 AVTO AS, d.o.o., ob glavni cesti Kranj - Naklo, ODKUP, PRODAJA, PREPIS VOZIL Možna takojšnja izplačila TT 472-092 ali 041/404-960 24093 VW POLO 55, I 95, 5 vrat, kovinsko zelene barve, 79000 km, lepo ohranjen, servisna knjižica Tt 431-142 24260 PEUGEOT 406 SV 2.0, I. 96, kovinsko modre barve, ABS, servo volan, 2x AB, elektro paket, lita platišča, meglenke, servisna knjižica, lepo ohranjen. Tt 431- 14 2 24261 RENAULT CLIO 14 RT, I. 92, kovinsko sive barve, 5 vrat. Tt 431-142 24262 MONDEO 1.8 I CLX KARAVAN, I, 94, rdeč, 1 last , servisna, ABS, AIR BAG. SV.CZ,ES, ROLO, sani, reg. 10/00, 1.395.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 24271 /i/10 .si odšla od nas solza, bolečina te zbudila ni ostala je praznina. ZAHVALA ki lako zelo boli ko tebe iatjana med nami ni. Ob prerani i/gubi TATJANE DOLENC rojene Mohorič se zahvaljujemo vsem. ki ste ji ob hudi bolezni stali ob strani in kakorkoli pomagali. Iskrena zahvala tudi vsem. ki ste jo pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. VSI N J KINI Gorenja in Dolenja Dobrava, Žiri ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in tašča MARIJA PINTAR rojena Hafnar, 23. 12. 1911 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Barbari Vavken ter patronažni sestri Francki. Lepa zahvala gospodu Cirilu Isteniču za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevskemu zboru in pogrebni službi Navček. VSI NJENI Šenčur, 30. novembra 1999 ZAHVALA ŽIVLJENJE JE VEČNO! NISI li M KI.A! Nepričakovano nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga hčerka, sestra, teta, nečakinja in sestrična MATEJA PUSTAVRH Zahvaljujemo se dobrim sosedom za vsestransko pomoč, sorodnikom, prijateljem, znaneem, njenim sošolcem in vsem sedanjim in nekdanjim sodelavcem v službi za tako številno udeležbo na zadnjem slovesu. Hvala njenim najožjim sodelavcem pismonošem za prenos posmrtnih ostankov do zadnjega doma. Prav posebno zahvalo smo dolžni ekipi dežurne službe v zdravstvenem domu Škofja Loka in zdravnikom v Kliničnem eentru, ki so se borili za njeno življenje. Zahvaljujemo se Pošti Slovenije, poslovne enote Kranj za materialno pomoč in vse, kar so nam dobrega storili. Še posebej se zahvalimo direktorju g. Miranu Čehovinu za izkazano sočutje in tolažbo. Bog plačaj g. župniku Bojanu Likarju za darovano mašo in lepo opravljen pogrebni obred. Hvaležni smo tudi pogrebni službi AKRIS za opravljene storitve in pevcem za zapete /alostinke. Iskrena hvala tudi vsem, ki jih nismo imenovali. Oče, mama in sestra t. družino Selca, GrČaiice OSMRTNICA Odšel si tja. kjer ni solza, ni trpljenja, ne gorja... Ostala nam tvoja je dobrina, v srcih naši bolečina i/i tiha solza večnega spomina. Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oči, sin, dedek, brat in stric SLAVKO SAJOVIC Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 8. decembra 1999, ob 15. uri na škofjeloškem mestnem pokopališču. Danes, v torek, 7. decembra, bo do 14. ure dalje žara v kapelici na mestnem pokopališču Žalujoči: žena Marta, hči Slavica in sin Iztok /. Aljažem, mama Fani, sestri Marija in Metka ter brata Boris in Marjan /. družinami ter ostalo sorodstvo Škofja Loka, Kranj, Holeniaže, Toronto Prodam OPEL VECTRO I, 96. Tt 740- 051 24409 RENAULT 21 GTLi. letnik 1988. prodam. Tt 041/741-392 244n Prodam AUDI A 8, letnik 1995 4,2 OUATRO, AUDI A 4, I. 96 1.9 turbo die-sel, MITSUBISHI PAJERO dolga izvedba I. 95 2.8 turbo diesel inter cooler, prodam. Tt 041/632-373 24416 R 19 1.4 RT oprema, veliko dodatne opreme, servisna knjižica, drugi lastnik, reg do 3/00, prodam. Tt 041/285- 367 24418 Prodam CORDOBO 1.4 metali, prvi lastnik, prevoženih 46000 km, cena 1.290 000SIT Tt 328-264 24425 Ugodno prodamo TVVINGO BASY 1.2 I. 99, klima, servo volan, reg. do 10/00, R 19 1.4 RT, 5 v, I. 94, MEGANE 1.6 RN I. 98, reg. do 2/00, ŠAFRANE 2.5 I. 99 testno vozilo! Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Tt 428-0011 ali 428-0012 RENAULT PREŠA,d.o.o. Cerklje 24427 SUZUKI CARRY VAN SUPER, I. 96, nosilnost 655 kg primerno vozilo za ser-visorje. instalaterje AVTOHIŠA LUŠINA, Gosteče 8, Šk. Loka, 652-200 24433 HYUNDAI H 100. I. 95, 6-sedežni kombi, radio, prvi lastnik, servo volan, možnost odbitka DDV-ja AVTOHIŠA LUŠINA, Gosteče 8, Šk. Loka, 652-200, 652-202 24434 ^ftjC^ '■■> D NAKLO ■fc*-J Tel./'fjK.064/47 1 035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER ^^VV AVTOMOBILSKIH BL^ILCEV^MONROEF LADA SAMARA 1300 I. 92, 3 v, bela barva AVTOHIŠA LUŠINA, Gosteče 8, Šk. Loka, 652-200, 652-202 24435 CITROEN BX 16 TRS. I 89, cen zaklepanje, elek. stekla, reg. do novembra 2000, prodam. Tt 736-686 24480 Prodam R TVVINGO, I. 93, 85000 km, lepo ohranjen, garažiran. Tt 411-893 24482 GOLF III, I. 94, karavan. 84000 km, serv. knjiga Tt 041/725-225 24483 Prodam ohranjeno OPEL VECTRO 1 7 D, I 90. Cena po dogovoru Tt 564- 488 24490 Prodam JUGO 55, I 90 in JUGO 60, letnik 89. Tt 334-189 24492 UNO 45, nov model, I. 90/91, reg. do 2/00, prvi lastnik, nikoli karamboliran, cena ugodna, možna menjava Tt 451-170,041/714-778 24501 Prodam HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, I. 96, prva lastnica, odlično ohranjen, gražiran, cena 850 000 SIT. Tt 041 /360-036 24520 LANTRA 1.6, I. 92, met rdeča, servisna, klima, elek. oprema, AR, servo, 785.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 24524 R 5 CAMPUS. I 93, bela, 3 v, 395.000 SIT AVTO LESCE 719-118 24525 ZAPOSLITVE NATAKARICO z izkušnjami za strežbo hrane in pijače zaposlimo. Tt 041/652- 6 5 3 23793 ZASTOPNIKI! Za pošteno delo, pošten zaslužek v okviru dinamične skupine z novim tehničnim artiklom. Tt 563-410, 041/837-295_24050 Zaposlim DELAVCA za lakiranje mizarskih izdelkov. MIZARSTVO KURNIK Tt 451-375 24136 KUHAR ali KUHARSKI POMOČNIK in dekle ali fant za občasno pomoč v strežbi dobijo delo takoj v gostilni v Go-renjsi vasi. Inf. na Tt 681-424 24202 Zaposlimo dekle za strežbo v gostinskem lokalu Tt 041/682-219 24204 Zaposlimo K V ali priučenega PEKA z delovnimi izkušnjami. Tel.: 641-283, 647-630, 04I/745-356 Če želite redno zaposlitev in vam terensko delo ni odveč, se javite na Tt 557-995 24219 Sem srednjih let iščem službo kot KUHARICA. Sem pridna in čista. Tt 041/864-345 24405 V dnevnem baru Betlehem v Sp. Gorjah zaposlimo NATAKARICO. Inf. na Tt Takoj redno zaposlimo dekle za delo v gostinskem lokalu Tt 041/641-016, 041/793-273 24426 NATAKARICA ali dekle vesele narave in veselja do strežbo dobi honorarno delo v BISTRO ŠPICA. Možna priučitev. Tt 041/515-098 24446 Iščemo ZASTOPNIKA za prodajo KOLEDARJA Sporočite na Tt 733-055 24449 -.- VEČ ŠTUDENTOV ZAPOSLIMO. Tt 041/710-667 24450 Zaposlimo 3 MIZARJE in 3 DELAVCE V MIZARSKI DELAVNICI Tt 4/1-739 Nudimo KUVERTIRANJE na domu. Interesenti naj pokličejo na Tt 041/370- 884 24454 Honorarno zaposlimo prijazno dekle za delo za šankom. Tt 040/22-33-75 ZASTOPNIKI PRODAJNE MREŽE M IMAMO VSE (REDNO ZAPOSLITEV, PRIJETNO DEL. OKOLJE, REDNO PLAČILO...). OKUSITE NEKAJ TEH PRIJETNOSTI IN NAS POKLIČITE NA Tt 656-060,041/637-492 24481 Zaposlim samostojno, natančno ŠIVILJO, za šivanje zaves. Šifra: KREATIVNOST 24522 URŠKA f več kot plesna ,so1h j V Kranju, fii Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisuje začetnike in dobre plesalce ^064/415-000 Prodam 6 OVC in 7 JAGNJET. % 041/579-481 2441« usma AVTOMEHANIKA LUŠINA FRANC, s.p. ŠKOFJA LOKA, GOSTEČE 8 razpisujemo prosto delovno mesto AVTOMEHANIKA -AVTOELEKTRIKARJA Delovno mesto se razpisuje za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim rokom. Prodam KOZLA starega 8 mesecev 9 pleme ali zakol in belo brejo KOZO. Str klič, Selo 22, Tt 742-343 2**11 Prodam TELICO brejo 8 mesece* Poženk 38, Cerklje 24430 Prodam PRAŠIČE 70-80 kg in 130 140 kg težke. Voglje, Kotna 7 2444» Prodam polovico mesa od teleta. » 561-069 mm BIKCA čb, starega en teden, prodam Tt 411-007 :-4447 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni Hafner, Žabnica 14 Tt 312-461 PRAŠIČE ugodno prodam in pripelje"1 na dom Tt 041/730-990 2**6* Prodam en teden starega čb BIKCA Podbrezje 107, Naklo, Tt 731-555 2**8* ŽIVALI Prodam več TELET za nadaljno rejo I težko kravo simentalko, brejo 4 mesec« ■H1 041/589-344 2448T Podarim PSIČKI MEŠANKI (z lesijem), stari 10 tednov. II 451-746 24379 Prodam mlado JALOVO KRAVO in OVCE za zakol. TT 725-133 24400 ODDAMO črno-belega MUCKA (samček), starega dva meseca z daljšo dlako. « 311-024 24402 SRNASTO KOZO. odlično mlekarico. odlične vzreje, cena po dogovoru. Tt 692-006 24403 Prodam TELIČKE simentalce, stare 14 dni. Tt 211-434 24404 Podarim KUŽKA starega 10 tednov, mešanca pudelj črne barve, primeren za stanovanje. Tt 558-777 24407 Prodam PRAŠIČA za zakol 180 kg. Tt 736-690 24408 Prodam TELIČKO simentalko, BIKCA čb in simentalca. Tt 471-292 2' Prodam BIKCA simentalca, težkega 120 kg. Tt 421-671 2449« Prodam BIKCA šarole, starega 9 tednov. Tt 431-353 24500 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma Tt 403-025 24503 ___- Prodam KRAVO simentalko prvo tel« za zakol ali menjam za brejo. Pipano^ 40, Šenčur 2452? ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca do 10 dni starega Tt 460-084 Kupim BIKCA simentalca, starega do 15 dni. tr 451-117 ?4493 Z < n >N D -1 O Z ž a D v a z Ul o > a o. ui u 9 a m □ 111 m o □ D (D 5 □ ui (D T Z UI a o o > OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka; 623-067 MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ • DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 064/325-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 0609/638-561 Tel. NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Dvorje tel.: 421-424, 041/624-685, 0609/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA telefon 715-411 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 715-411 ali 0609/655-986, 0609/655-987 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, 00 4 OOO, O' 'O 1 O OOO Dežurna služba od 14. do 7. ure ziutrajnaslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNA SLUŽBA ŠTIRN in Ca, d.o.o., GSM (041 ] 712-329, [041) 833-375 N0N STOP < 0 0 o j o I D \ m o m \ v 2 < a 'i D I I I BI KLUB TREZOR Četrtek. 9. 12. 1999 Študentski večer v sodelovanju s ŠO FOV KONCERT SUPERNOVA Razstava fotografa Nanija Poljanca Do 24. ure se lahko brezplačno odžejate s kupončki, ki jih dobite na info točki FOV Kranj Vsi tisti, ki boste praznovali svoj rojstni dan ravno v četrtek, lahko dobite v dar uro Swatch. In ne pozabite najbolj nora zabava se začne ob 22.00. ZA GORENJKE IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLASBE!!! GLASOV KAŽIPOT mi Nadaljevanje z 27. strani 40-letnica zbora Cerklje - V nedeljo, 12. decembra, bo ob 17. uri v dvorani Kulturnega doma v Cerkljah slavnostni koncert Komornega loškega pevskega zbora KUD Davorin Jenko Cerklje pod sodstvom Jožefa Močnika ob zaključku praznovanja 40-'etnice delovanja zbora. fcožično-novoletni v Goricah Gorice - V nedeljo, 12. decembra, ob 15. uri organizira Krajev-na organizacija Rdečega križa "frstenik v dvorani v Goricah 3. S°žično-novoletni koncert, na katerem bodo nastopili ansambel Mesečina, duo Krila, Go-renjski kvintet s pevko iz Be-9unj, Vaška godba, Trsteniški °ktet pod vodstvom Franca Ur-banca, harmonikarji iz Tržiča in ^orič, program pa bo povezoval ^ado Kokalj. Žrebali bodo tudi stopnice, izkupiček od prodanih vstopnic pa bodo namenili dejavnosti KO Rdečega križa Trstenik. Vstopnice so v pred-Prodaji v trgovinah na Trsteniku lri Tenetišah ter Gostilni lovec v Goricah. Medeni tedni na koruzi Preddvor - V nedeljo, 12. decembra, ob 15. uri bo zaradi velikega zanimanja domača igralska skupina še tretjič uprizorila komedijo Medeni tedni na koruzi. Informacije po tel.: 451-057. Makbet Ljubljana - V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo jutri, v četrtek, 8. decembra, ob 20 uri z lonescovim Makbetom nastopila Drama SNG Maribor -za abonma in izven. Letna Dolikova razstava Jesenice - V Razstavnem salonu Dolik bo v petek, 10. decembra, ob 18. uri odprtje letne pregledne razstave članov likovnega kluba Dolik. Spomini, sanje Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja bo danes, v torek, ob 19. uri otvoritev razstave ilustracij akademskega slikarja Ive-ta Šubica. V kulturnem programu boste prisluhnili pesniku Tonetu Kuntnerju in citrarju Tomažu Plahutniku. Rodio Tf io,loy Radio Triglav Jesenice d.0.0. Trg Toneta Cufarja 4, 4270 Jesenice tel.:064/861-012, faks:064/861-302 GSM:041 /654-064, http://www.radiotriglav.si 96 coRcnjf i