TRST, petek 5. junija 1959 teto XV. . Št. 133 (4287) DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorira 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo ff®.N,®TVO: Ut, MONTECCHI St. S, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-631 — Pofitni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA «. 2* — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1W)0 lir - OGUin,^7'338 ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellioo l-II. — Tel. 33-«2 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poitnl tekoči račun: Založnlitvo asov: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MAH OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 P o Berlinu v Ženevi ogajanja so sedaj v odločilni fazi ? ceraj dve tajni seji pri de Murvillu, danes pa plenarna seja - Vzhodnonemška delegacija v Moskvi pod vodstvom Grotewohla in Ulbrichta ŽENEVA, 4. *• — štirje zunanji ministri so imeli da-15,40 • taJni seJi Pri de Murvillu. Prva je bila ob 111 je trajala do 17.05, druga pa je bila zvečer, “ se ministri zbrali na večerji pri de Murvillu. ia in razgovori so trajali tri ure. ki Popoldanski seji so ob- - J . % sP0ročilo, ki pravi: J0- da 80 zahodne drzave Prl‘ l- Je ministri so imeli .v vili gospoda de irivaten vprašanjih, ki so 'Zf'.............. % !°v°r o Ula nov privaten raz-HtMu-0 vprašanjih, ki so 'ietsFna konferenci.» So-Poslani* v Londonu :ila Je izjavil, da je seja pristna kakor obi- danes so se nadalje-it (.Pogajanja o Berlinu, ko obrazložil svoje tijiji* k°t odgovor na vče-* Phpombe zahodnih dr-Jja ®v°ji spomenici. 'ejah ,anašnjih dveh tajnih Sj ni sicer prišlo do zbli-nove i°da omenile so ’ Se l k izkl)udn0 na Ber-jipt-j lahko reče, da zadeva *Veii d lf‘ ^ podrobnostih ■»četi ° dmentov se mora še ■: s Podrobna debata in za-'6av Pridakljjejo še številne l)( 'b počasno napredova- ^^uje se, da bo na ju-'Si „ plenarni seji na pod-•°vorov ministrov mo--,Ja Certiti, koliko so poga-^ 8ai«ap^edovaia' (Govori bo. v celoti objavljeni). Jieriširik ie tudi> da s0 v "»terih , kr°gih sporočili, o tockah ne bi zahodne Podpisale sporazuma o zamisli. Spričo dej-so Se pogajanja se- s HiU; -J, trta e so; Začasnost spo-’ v oHi_.ln Prepustitev sleher-'*%], e,tve konfeienci prea-Hsr- vlsd, medtem ko je iJ khkn re8itev glede Berli-ti0Vsn.„zadasna samo v pri- žba zahodnih sektorjih bernske združitve; fltov sovjetskih kontin-V V kak l0(iwrsno koli priznanje I ^ tak jmške republike. L °dnih krogih izjavlja- 1 '""""MUHI,i pravljene zmanjšati za eno tretjino število svojih čet v zahodnem Berlinu s pogojem, da Sovjetska zveza jamči vojakom in civilistom prost dostop v Berlin. Pripominjajo, da bi bilo sleherno zmanjšanje števila vojaštva, ki znaša sedaj 11.800 mož, odvisno od jamstva, ki naj bi ga dala SZ, da se ne bo vmešavala v zahodne pravice v Berlin ter v vojaški in civilni promet z Berlinom. V istih krogih pravijo, da se o številu zahodnih čet ne pogajajo in da bi zahodne države ponudile zmanjšanje števila, da «izboljšajo položaj«, če bi SZ tudi storila kaj takega. Vzhodnonemški zunanji minister Bolz je poslal danes von Brentanu pismo, s katerim predlaga, naj obe nemški delegaciji v Ženevi začneta pogajanja za podpis nenapadalne pogodbe med obema Nemčijama. Bolz je sporočil podobno vabilo bonnski delegaciji ob začetku ženevske konference v svojem govoru na plenarni seji, Bonnska delegacija ni na to ponudbo sploh odgovorila in domnevajo, da bo tako ravnala tudi sedaj. Agencija ADN pa javlja, da bosta Grotewohl in Ulbricht vodila vzhodnonemško delegacijo, ki bo odpotovala v ponedeljek v Moskvo. V delegaciji bo 18 ljudi. Predstavnik vzhodnonemške delegacije v Ženevi je izjavil, da to potovanje nima pomena ((stroge politične aktualnosti«. Diplomatski opazovalci v Ženevi so mnenja ,da obisk vzhodnonemške delegacije v Moskvi potrjuje informacije, J*jo"aUA' 4 — Uradno tezo- -so m°bilizirali dva tf^ili ,rvis,t°v. ki so jih že % Sarde 1Vno SlUŽb° na' ^ da so se rezer- tovoljno javili i, Ualje pravi po- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Nikaragui mobilizacija števila rezervistov »A. Prav? a NikaraSui- p°- b 1°, j °m- Dalj fttv>stov Se ,deset tisoč .0 Vežh Prijavilo za vo- S c‘*° pravi zatem, da Itu rtnVS^ državi red in i„, ,Je vojaštvo s po-N „7k stva “odbilo pre-tSih r Ja’ ki 80 nastala ■ Ul Jj0s Mallejones in O-i°rila da ie poleg tega o- • v VortSt ladie' ki Pluie' Nikarague, naj skriti svoje pri-fi* izvirtJ'" jih bodo dru-i.Mdip Jska letala napadla, t .jžini ’ c1, j'*1 bodo opazili Jih - °bale, bodo ustavili, V Pregledajo f®'hiiesl^n^c* Kostarike je Ni.uVe*in'k uporniških i, fa .aragui Enrique La-trm an sinoči izjavil, da C1 Vkl g0x civilistov v Nika-V1* sil k-10 v vrste uP°r-li* števil * 80 že podvojile kxcatiju o po nedeljskem 'iJitšuip' "oudaril je, da V", drž3,U,t>0rni8ko gibanje Ik av*jane Nikarague, . ,y ne Fan'zacija ameriških 0 mogla posredova- .........'n,iiiiiiin ti. Tako posredovanje bi bilo upravičeno samo v primeru napada neke druge države. Farfan je poudaril, da uporniško gibanje nima nobene zveze s komunizmom in da so borci mladi študentje iz Nikarague, ki so prišli iz ZDA, Mehike in Srednje Amerike. Radijske postaje upornikov iz Nikarague javljajo, da so se večja ojačenja upornikov že izkrcala iz dveh ladij v Punta Mico blizu Bluefield-sa. Radio dodaja, da se je nad 400 upornikom, ki že delujejo v državi, pridružilo drugih 300. V kratkem se pričakuje konvoj oskrbe za upornike z orožjem in strelivom. Uporniki so utrdili svoje položaje v gorovju. Začeli so gverilsko taktiko z majhnimi premičnimi skupinami, ki se skrivajo v nedostopnem gorovju, kamor si vladne čete ne upajo, ker se bojijo napadov iz zasede. V San Jose, prestolnici Kostarike, je sinoči demonstriralo okrog dva tisoč univerzitetnih in srednješolskih študentov proti režimu predsednika Somoze. Demonstranti so napadli prostore poslaništva in generalnega konzulata Nikarague. Konzulat je bil popolnoma razdejan, medtem ko so prostori poslaništva močno poškodovani. da so ženevski razgovori o Berlinu dosegli kritično fazo. Hruščev, je sedaj v Budimpešti, toda domnevajo, da bo pravočasno prišel v Moskvo za razgovore z vzhodnonemškimi Voditelji. Iz Ženeve je danes odpotoval v vzhodni Berlin sovjetski poslanik v Vzhodni Nemčiji Per-vuhin. Domnevajo, da bo morda tudi on član delegacije, ki bo odpotovala v Moskvo. «»------ Gromiko in Lloyd se posvetujeta o Laosu ŽENEVA, 4. — Gromiko in Selwyn Lloyd sta se danes razgovarjala o Laosu. Kakor je znano, sta bili Velika Britanija in Sovjetska zveza skupni prednici na ženevski konferenci leta 1954, kjer so se pogajali o premirju za Vietnam, Kambodžo in Laos. Pekinška vlada je sedaj zahtevala nujne ukrepe, in poudarila da se določbe premirja v Laosu ne spoštujejo. Skupno poročilo, ki so ga objavili po razgovoru, ne daje podatkov o razgovoru. Toda v poučenih krogih izjavljajo, da je Gromiko predlagal Lloy-du, naj skupno pozovejo lao-ško vlado, da bi sodelovala z nadzorstveno komisijo, da bi ta lahko nadaljevala svoje delo. V sovjetskih krogih trdijo, da je prišlo do bojev med elementi kraljeve vojske v Laosu in silami «Patet Laosa«. Lao-ško kraljevo vlado obtožujejo, da krši sporazum o premirju iz leta 1954, Baje sta Gromiko in Lioyid sklenila, da se bosta ponovno razgovarjala jutri. o------- Novi neredi v Ekvadorju QUITO, 4. — Ekvadorski ministrski svet je po seji, ki je trajala vso noč, proglasil obsedno stanje. Poročilo pripominja, da so to odredili zaradi novic iz raznih krajev države, ki so povzročile bojazen, da bi utegnil nastati ((resen razvoj« zaradi ((tujega vpliva«. V Guayaqui)u so uvedli policijsko uro in na cesto smejo samo tisti, ki imajo posebno dovoljenje. V tem mestu so bili sinoči novi neredi med pogrebom petih žrtev incidentov, ki so bili v torek. Množica je napadla sedež varnostne službe in ga zažgala. Ubitih je bilo 15 ljudi, 60 pa ranjenih. «» ----- Javorški pri Folchiju RIM, 4. — Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Mihajlo Javorški je obiskal danes državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Alberta Folchija. Folchi in Javorški sta se več časa razgovarjala o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Jugoslovanski veleposlanik je zatem obiskal tudi ministra za turizem Umberta Tupinija. Za nacionalizacijo «fimesa> LONDON, 4. — Laburistični poslanec Hughes je sporočil, da namerava predložiti spodnji zbornici osnutek zakona za nacionalizacijo «Timesa» Današnja tedenska izdaja «Timesa» pa je ponatisnila članek o morebitni nadomestitvi Selwyna Lloyda v zuna- njem ministrstvu, ki je povzročil toliko razburjenja v Londonu. BEOGRAD, 4. — Predsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze Nihita Hruščev in o-brambni minister maršal Ma-linovski, sta se danes brzojavno zahvalila predsedniku republike maršalu Titu za dovoljenje, da lahko po odhodu iz Albanije preletita z letalom čez jugoslovansko ozemlje. «>------------------ LONDON, 4. — Tu so nocoj sporočili, da bo britanski minister za kmetijstvo John Hare prihodnji teden prispel na obisk v Jugoslavijo, kjer bo ostal teden dni kot gost jugoslovanske vlade. Spremljala ga bosta dva britanska funkcionarja Edvard Kardelj v zahodni Norveški KOPEN« AGEN, 4. — Podpredsednik Edvard Kardelj in ostali člani njegovega spremstva, ki so na obisku na Norveškem, so obiskali danes zahodne kraje Norveške. V spremstvu norveškega ministra za komunalne posle Kope-lena, soproge Gerhardsena in drugih norveških osebnosti so jugoslovanski gostje obiskali zimsko športno središče Usta-oset, zatem velik vodovod na reki Bjoreja in Hardanger fjord, enega najlepših fjordov Norveške. Po obisku turističnega mesta Ulvik so jugoslovanski gostje odpotovali v Bergen. BEOGRAD, 4. — Nocoj je bilo v Beogradu uradno sporočeno, da bo Edvard Kardelj s svojim spremstvom 7. junija prispel na neuraden obisk na Švedsko. Kardelj vrača s tem obisk predsedniku švedske vlade Tage Erlanderju, ki je junija 1957 obiskal Jugoslavijo. Kardelj bo s svojim spremstvom poleg Stockholma obiskal nekatere pokrajine Švedske, kjer si bo ogledal gospodarske, kulturne in druge ustanove in organizacije. Poleg razgovora z Erlanderjem se bo Kardelj razgovarjal z zastopniki gospodarskega, kulturnega in družbenega življenja Švedske. Prvi dan zasedanja kongresa ZK Srbije Vnkmanovič o pravilnosti programa ZKJ Veselinoy o vsestranskem napredku Srbije Ifese lino v je izjavil, da se od sovjetsko-albanske deklaracije pričakuje izboljšanje odnosov s FLRJ, če se bo dojedno izvajal tisti njen del, ki se tiče Jugoslavije (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — Ob navzočnosti člana CK Zveze komunistov Jugoslavije Svetozara Vukmanoviča, zastopnikov republiških CK, zastopnikov CK srbske mladine, Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, armade, sindikatov in drugih organizacij in okrog 1350 delegatov se je pričel danes v Domu sindikatov v Beogradu IV. kongres Zveze komunistov Srbije. Svetozar Vukmanovič, ki je pozdravil kongres v imenu CK Zveze komunistov Jugoslavije, je poudaril, da je osnovno načelo jugoslovanske partije, bilo vedno, da mora njeno delovanje biti v skladu s potrebami nadaljnjega razvoja socialističnih družbenih odnosov. Zveza komunistov Jugoslavije se tega načela drži ne glede na to, da njena praksa ni v skladu z dogmatičnimi interpretacijami posameznih postavk klasi- kov marksizma. Borba za komunizem je bila za jugoslovanske komuniste vedno borba za gospodarski razvoj, za likvidacijo gospodarske in kulturne zaostalosti, za nove bolj humane družbene odnose, za socialistične odnose med posamezniki in narodi. “Socializem se ne uresničuje samo s povečanjem proizvodnje, je poudaril Vukmanovič, socializem ni in ne more biti brez humanih odnosov med ljudmi in brez uveljavljanja človeka in njegovih sposobnosti v izvrševanju družbenih poslov, brez demokracije in svobode«. Vukmanovič je dejal, da se sociali- llltllllHMMIIIIIIIIIIIIIIIUlMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIfllMtniltlHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIItllllUIIIIIIIIIIIIHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMUllllllllllllllllMIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIlilllllllllll Proslave 15. obletnice osvoboditve Rima Vsi razen skrajne ostavko rimskega župana Cioccettija V senatu in poslanski zbornici so govorniki vseh političnih skupin - razen fašistične in monarhistične - svečano proslavili zgodovinski datum (Od našega dopisnika) RIM, 4. — Danes, na dan obletnice osvoboditve Rima, so v senatu in v poslanski zbornici na izredno svečan način proslaviji ta pomembni zgodovinski datum. Proslava je hkrati pomenila hudo obsodbo rimskega župana Cioccettija in njegovega klerikalno - mo-narhojašističnega občinske- ga odbora, ki je zahtevo po proslavi tako nesramno zavrnil in prav na ta dan odšel na uradni obisk k svojemu pariškemu kolegu. V senatu je govoril prvi Ferruccio Parri v imenu Korpusa prostovoljcev svobode, za KD Cingolani, za KPI Donini, za PSDI Lami-Starnuti, za PL1 pa Venditti. V imenu vlade se je govornikom pridružil minister za reformo birokracije senator Giorgio Bo. Poudaril je, da ne bi bilo pravično preiti mol. če preko tako važne obletnice in s tem zanikati, da pomeni temeljno razdobje na poti Italije k obnovi. Dejal je dalje, da je i. junij, ko je bilo osvobojeno glavno mesto, tesno povezan z 2. junijem, ko je bila dve leti pozneje proglašena italijanska republika. Zgodovina je že povedala, da gre za skupno imovino vseh Italijanov, ki morajo biti na ta datum ponosni. Predsednik senata Merzago-ta se je nato spomnil vseh padlih in vseh mučencev in pozval senatorje, naj vstanejo in vzkliknejo »Živela republika!«. Predsednikovemu pozivu so se odzvali vsi senatorji razen enega samega — fašističnega senatorja Nencio-n tja, ki je trmasto sedel na svojem mestu. Monarhistična senatorja Massari in D 'Albo-ra sta sicer vstala, nista pa hetela ploskati, Tudi v poslanski zbornici so govorili in proslavljali pomen osvoboditve Rima poslanci vseh strank kot v senatu. Poleg njih pa sta govorila še poslanec Schiano za MUIS in La Malfa za republi- klN 4 4- ~ Agencija DPA Hk5aher a' da ie kancler lAdi« sklonil umakniti Kancler Adenauer je umaknil kandidaturo ^predsednika zahodnonemške republike j. — ie storil zaradi spora, ki ie nastal v njegovi stranki glede njegovega naslednika Danes seja demokristjanske parlamentarne skupine «eUr° sklenil -za predsednika Vka a«, i ncler' ki je v všva PUla sporočil, da na- ,(?‘lta rBondvidirati za Pred' O v snP ke, )e bil od ru z večino demo-V k«,, e_Parlamentarne sku- ‘(h kai ;^i Et‘*es,lednik limfnem1 mi 'i i haslo? izbire njego- Ii*«»i6naUe?^a’i ?nan° je- da V°v .želel, naj bi bil eO^°ve \ ^ min Medtem ko je ve-«*, miniJ skuPine naklo-A hardu Za Sospodar- yNuer L. , 'Hi.l °d iw na vodstvu "k 'ke i tan°vitve bonnske At’ da bi 'I94*>, je izrazil vi ,1.,. °stal kancler. vAdovai raj bo Adenauer N itva r>aV,Bundestagu se- ik*; etnov a mentarne sku-N po ^tjanske stranke. *) s*ji bo seja ce- lotne parlamentarne skupine. Predsednik socialdemokratske parlamentarne skupine Erler je izjavil, ko je zvedel za sklep Adenauerja: «Ce bo novica o umiku potrjena, bo dokazala veliko zmedo, ki vlada v vladni stranki zaradi velikih sporov, ki so nastali glede Adenauerjevega naslednika če bi bil kancler izvoljen za’poglavarja države. Zanimivo bo videti, ali bo demokrist-janska parlamentarna skupina sprejela nenadne skoke politike svojega kanclerja« Neki član vodstva demokristjanske parlamentarne skupine je v zvezi z Adenauerjevim sklepom izjavil; «Zadeva je pognana; Adenauer se težko lahko obrne.« Neki visoki funkcionar finančnega ministrstva in ožji sodelavec ministra Etzela je izjavil, da je Adenauer že sinoči vprašal Etzela, ali bi sprejel kandidaturo za predsednika. Etzel je odgovoril, da mora še razmisliti. Govori se, da je Adenauer pozval v Bonn šestdeset voditeljev svoje stranke iz posameznih dežel, da se z njimi porazgovori o zadevi. Agencijo DPA javlja, da je neki demokristjanski poslanec izjavil, da, če bo Adenauer izpolnil svoj namen, da se odpove kandidaturi, bo demo-kristjanska skupina to zelo obžalovala. Dodal je, da bi ne glede na Etzela utegnili določiti za predsedniškega kandidata tudi predsednika ustavnega sodišča Gerharda Miillerja; o-menjajo se tudi druga imena. Tisti, ki podpirajo Erharda kot morebitnega Adenauerjevega naslednika, izjavljajo, da je Adenauer zahteval, naj bo novi kancler Etzel zaradi tega, ker bi na ta način lahko bolj ali manj še dalje sam vla- dal. Z Erhardom na vladi pa bi bilo težko. Med številnimi razgovori v prejšnjem tednu je bilo določeno: 1. Adenauer, ko bo predsednik republike, bo določil svojega naslednika. 2. Imenovanje mora potrditi parlament. Zaradi tega ne bi imel kancler možnosti, da lahko. vsili kandidata, s katerim se ne bi strinjala njegova parlamentarna skupina. V Washingtonu je Erhard, ki se je danes razgovarjal v •državnem departmaju o trgovini med ZDA jn Nemčijo, izjavil, da ne more nič reči, dokler ne bo dobil pojasnil iz Bonna. Jutri se bo Erhard sestal z Eisenhovverjem v Beli hiši. Zvedelo se je tudi, da so zahodne velesile zahtevale od bonnske vlade, naj volitve za predsednika republike, ki so določene za 1. julija, ne bodo v Berlinu zaradi sedanjega kočljivega položaja. kance. V imenu vlade je govoril minister za turizem in šport senator Umberto Tupini. Dejal je, da pomeni osvoboditev Rima uvod v nadaljnje zgodovinsko dogajanje in za do godke, kakršni so; osvoboditev vse Italije 25, aprila 1945, razglasitev republike in republikanske ustave. Ta datum morajo proslavljati vsi državljani, ker pomeni izhodišče za graditev nove Italije. Dan osvoboditve so pozdravile vse odporniške sile kot obnovo svobode, ki je pomenila rešitev za vse ter temeljno orodje za napredek. Svoj govor je minister Tupini zaključil z zeljo, da bi bili državi vedno zajamčeni mir, neodvisnost in delo skupno z demokratično in pravično ureditvijo. Skrajna desnica na čelu z županom Cioccettijem je ostala torej osamljena in doživela je ne samo obsodbo vseh, tem. več je povzročila soglasno zahtevo, da mora Cioccett: takoj podati ostavko. To zahtevo tolmači ves tisk in vse protifašistične stranke. Celo tisti časopisi, ki so znani kot konservativni in reakcionarni, kritizirajo županovo ravnanje kot izzivanje ne samo Rimljanov, temveč vseh italijanskih državljanov. V prednjih vrstah vseh tistih, ki zahtevajo Cioc-cettijevo ostavko so najvidnejši javni delavci ne samo na političnem, temveč tudi na kulturnem področju; poleg Ferruccia Parrija še; Ernesto Rossi, Carlo Levi, Mario Pan-nunzio, Cesare Zauattini, Roberto Rossellini itd. itd. U-gledni buržoazni novinar Lui-gi Balvatorelli je še prav posebej izrazil svoje ogorčenje in dodal, da Cioccettijevo ravnanje nikakor ni v skladu s funkcijo župana glavnega mesta Italije. V senatu so danes odobrili proračun ministrstva za industrijo in trpopino, potem ko je govoril minister Colombo. Med drugim je dejal, da je po mnenju vlade poseg javne pobude potreben povsod tam, kjer primanjkuje zasebna pobuda, in sicer v tistih deželah, ki si morajo na novo ustvariti svojo industrijo. Po njegovem se že kažejo, znaki zadovoljive obnove v gospodarstvu. Nerešena vprašanja pa so; obseg ,n vodstvo investicij ter dosega ravnotežja med Severom ta Jugom. Poskušal je nato podati obračun štiriletnega ((izvajanja« Vanonijevegu načrta. Pr{ tem je poudaril, da je bila erealnos t enaka hipotezi, kar se tiče razvoja dohodkov, odprave brezposelnosti in ravnovesja plačilne bilance». Izjavil je nato, da se je pokazala potreba po spremembi in zboljšanju ustneritoe investicij in po vzpostavljanju — bolj kot v preteklosti — ravnotežja med zaostalimi in razvitimi področji. Pozval je zasebna podjetja, naj omogočijo vladi pregled nad njihovimi investicijami, da bi mogla laže usmerjati svojo politiko. Končno je napovedal, da pripravlja vlada zakon, na podlagi katerega bo znižala zne- ske za srednjeročna posojila, tako na Severu kakor na Jugu, hkrati pa bodo srednji roki podaljšani Nekaj podobnega bo vlada ukrenila tudi glede obrti. Poslanska zbornica je nadaljevala z razpravo o proračunu pravosodnega ministrstva. Demokristjanka Maria CoccO je govorila o prevzgoji mladoletnih in pri tem poudarila prispevek žena na sodiščih za mladoletne. Komunistični poslanec Kuntze je obravnaval v prvi vrsti vprašanje kaznilnic in poslopij zanje. Poudaril je nato potrebo zvišanja števila sodnega osebja, ki je zdaj premajhno. Končno je kritiziral tako imenovani «fermo di pplizia«, ker se je tako ravnanje že preživelo. A. P. «»------- Minister Giardina o otroški paralizi poliomielitisa v Italiji v zimskih mesecih od decembra 1958 do 28. aprila 1959. V tem razdobju je bilo v vsej Italiji 2153 primerov. V pokrajini Furlanija - Julijska Benečija 24 primerov, v Trstu 10 primerov. Največ primerov je bilo v Campanii, in sicer 434; sledijo Puglia s 432 primeri, La-zio z 284 primeri, Sicilija s 148 primeri, Sardinija s 134 primeri in zatem druge pokrajine. Celotno število obolenj v Italiji med otroki, ki so se že cepili ali deloma cepili, znaša 110, od katerih je 47 dobilo samo prvo injekcijo, 58 prvo in drugo injekcijo, in samo 5 jih je dobilo vse tri injekcije. Minister je dodal, da so ti primeri zelo maloštevilni v odnosu z velikim številom cepljenih otrok, in poudaril, da imuniteta cepiva ni bila nikoli v nobeni državi višja od 80 do 85 odstotkov vseh oseb, ki so dobile vse predpisane injekcije. LONDON, 4. — Minister delegat pri predsedstvu francoske vlade Jacques Soustelle, ki je na obisku v Parizu, se je danes razgovarjal z Mac Millanom. RIM, 4. — Minister za zdravstvo senator Giardina je na vprašanje poslanca Natolija sporočil podatke o primerih ............................ ■■mn........n...................................................... stične sile morajo boriti za uveljavljenje načela, da se vsak nagradi za izvršeno delo, kajti proglašanje načela o nagrajevanju po potrebi je iluzorno, dokler se ne ustvari izobilje potrošnih dobrin Vukmanovič je nadalje ugotovil, da je praksa v Jugoslaviji pokazala tudi v kmetijstvu, da je nemogoče preskočiti e-tape v razvoju družbenih odnosov brez negativnih posledic. «Ni težko nacionalizirati zemljo; vprašanje je v tem, kako zagotoviti kmetijstvu veliko proizvodnjo in visoko produktivnost po hektaru in preprečiti razvoj kapitalizma na vasi. Praksa je pokazala, da je to mogoče doseči brez popolnega podržavljenja zemlje s pravilnimi družbenimi odnosi med socialističnimi gospodarskimi podjetji ter odnosi med socialističnimi kmetijskimi podjetji in posameznimi kmeti. Vukmanovič je ugotovil, da nekateri kritiki Jugoslavije niso opazili osnovne stvari; da je praksa socialistične izgradnje v Jugoslaviji neločljivo povezana s programom Zveze komunistov. Utvara je misliti, da se lahko vodi uspešna borba proti programu Zveze komunistov Jugoslavije, ko praksa graditve socializma, ki temelji na tem programu, daje vsak dan vedno večje in večje rezultate. Se več, lahko se reče, da program ZKJ postavlja ne le naše. temveč tudi osnovne probleme sodobne borbe za socializem in za razvoj socialistične družbe sploh. In kot se ne more z gonjo proti programu ZKJ uničiti praksa gradnje socializma v Jugoslaviji, prav tako se ne morejo spraviti z dnevnega reda tisti problemi, ki se na razne načine in neizogibno javljajo v gradnji socialistične družbe v raznih državah. Gonja tu ne bo nič spremenila in niti ne more zmanjšati mednarodnega pomena programa«, je zaključil Vukmanovič. Bo pozdravnem govoru .Vukmanoviča je tajnik CK Zveze komunistov Srbije Jovan Veselinov v svojem obširnem poročilu podal podatke o velikem vsestranskem, posebno gospodarskem razvoju Srbije po vojni. Kot rezultat tega razvoja se je odstotek kmetijskega prebivalstva v Srbiji zmanjšal od 177 odstotkov v letu 1939 na 62 odstotkov lani, ker se je vzporedno z razvojem industrije, katere proizvodnja se je povečala za 3 in polkrat p0 vojni in absorbirala viške kmetijskega prebivalstva, povečala tudi kmetijska proizvodnja, ki se je vedno bolj mehanizirala Veselinov je prikazal dosedanje rezultate tudi na ostalih področjih, na prosvetnem, znanstvenem in kulturnem in ugotovil, da so komunisti Srbije dosledno izvajali načelo narodne enakopravnosti in bratske enotnosti vseh narodov Ju- Nepopustljivost Francije glede Alžirije Debre napoveduje črn tistih, ki pomagajo Francija misli začeti diplomatsko akcijo pri raznih vladah m organizacijah proti pomoči alžirski vojski PARIZ, 4. — Francoska vlada bo pripravila «črn seznam« tistih, ki iz Francije pomagajo Aižircem, in bo proti njim trdo nastopila. Na drugi strani pa bo povečala diplomatsko akcijo, da «blokira» pomoč tujih držav in ustanov alžirski osvobodilni fronti. To je izjavil v narodni skup; ščini predsednik vlade Debre v začetku svojega govora o Alžiriji. V prvem delu izjave vidijo politični in diplomatski opazovalci v Parizu začetek notranje ofenzive proti skrajnim levičarskim organizacijam in proti izvenparlamen-tarni opoziciji (med katero omenjajo mendesistično skupino). Ideja o pripravi črne liste spominja na nedavni predlog fašističnega poslanca Biaggija, zato da bi zelo strogo obsodili »izdajalce domovine« v času miru. Kar se tiče diplomatske akcije, ki jo je napovedal Debre, se zdi v očeh političnih opa; zovalcev toliko važnejša, ker je Debrč, čeprav zelo prikrito, grozil z umikom iz atlantskega pakta, če francoski zavez niki ne bodo v večji meri podprli Francije v Alžiriji. Nocoj ugotavljajo, da «Paris Presse«, ki je najbližji uradnim krogom, piše o nedavnem posredovanju pri italijanski in nemški vladi in pri nekaterih švicarskih bankah, češ da gospodarsko olajšujejo akcijo alžirske osvobodilne fronte. O prvih dveh posredovanjih ni znano, za kaj gre. Kar se tiče švicarskih Dank, pa se je zvedelo ,da posredovanje ni imelo nobenega učinka. Švicarske banke namreč poudarjajo, da so bančne operacije krite z bančno tajnostjo in da zaradi tega ni mogoče tuje vmešavanje, V ostalem je Debre odgovarjal na razne obtožbe političnih skupin v zvezi z Alžirijo. Nato je ponovil, kar je že večkrat izjavil De Gaulle: 1. Vlada se ne bo pogajala z alžirsko osvobodilno fronto, 2. Vojaška akcija se bo nadaljevala. Na drugi strani pa bo vlada nadaljevala z izvajanjem ((demokratičnih ukrepov«. Dalje je Debre napovedal dva osnutka, ki se tičeta finančnega in valutnega poenotenja med Francijo in Alžirijo, medtem ko je opustil upravno poenotenje, ki ga zahtevajo «alžirski» poslanci. Kar se tiče »integracije«, je Debre izjavil, da če mora ta izraz pomeniti iskanje enakopravnosti vseh državljanov ob spoštovanju francoske suverenosti, ga vlada jemlje za svojega. Ce pa se za ((integracijo« razume obramba privilegijev, tedaj je vlada ne bo izvajala. V glavnem je Debre ponovil, kar je že večkrat izjavil De Gaulle. Razlika je v tem, da Debrejeve besede kažejo na ie večjo nepopustljivost francoske vlade. Reakcija, ki se je v skupščini pokazala na Debrejev govor, kaže, da skrajneži niso zadovoljni niti s tem. Jutri se bo začela debata. Vpisanih je okoli 25 govornikov. Debata se bo zaključila hi*z glasovanja. Poslanci bodo glasovali le o dveh napovedanih osnutkih zakona. Nova zgodovina KP SZ MOSKVA, 4. — V Moskvi so objavili novo ((Zgodovine ko- munistične partije Sovjetske zveze, ki zajema razdobje od ustanovitve partije do 21. kongresa februarja letos. V novi zgodovini je rečeno, da se je vloga maršala Žukova v drugi svetovni vojni »v veliki meri pretiravala« ter da je v nesorazmerju z njegovim pravim prispevkom k sovjetskim vojnim naporom. Izpuščeno je tudi ime maršala Vo-rošilova, ki je branil Hrulče-va v njegovi borbi proti skupini Molotova, Malenkova, Ka. ganoviča in Sepilova leta 1957. Ime Vorošilova ni namreč navedeno med tistimi, ki so sestavljali skupino, ki je »odločno napadla« protipartijsko skupino. Zgodovina pripisuje Hrušče-vu glavno vlogo v kampanji za destalinizacijo in v borbi proti kultu osebnosti. Maršal Zukov se obtožuje, da je skušal likvidirati nadzorstvo partije in vlade nad oboroženimi silami. »Maršal Zukov je začel širiti kult osebnosti in njegova vloga v protinacistični borbi se je pretirala,« je dalje rečeno v knjigi. V knjigi je posvečena manj kakor ena stran policijskim operacijam leta 1937, kjer je rečeno, da je Stalin nastopil na podlagi »potvorjenih tez«. Berja se prikazuje kot »lopov« in «po!itični avanturist«, ki je «izkoriščal Stalinovo šibkost«. Nikolaj Ježov, ki je vodil te policijske operacije leta 1937, pa je »obrekoval in uničil« številne vnete delavce, člane in nečlane partije. «Je-žov in Berja sta oba dobila pravično kazen za svoje zločinsko delovanje.* * goslavije in narodnih manjšin. «Pripadniki narodnih manjšin, je poudaril Veselinov, se čutijo kot v svoji socialistični državi, zato inozemska, iredentistična in nacionalistična propaganda nima nobenega vpliva na pripadnike narodnih manjšin v Jugoslaviji«. Veselinov je prikazal podatke o šolstvu in kulturno-umetni-ških ustanovah narodnih manjšin V zvezi z zunanjepolitičnimi vprašanji je Veselinov u-gotovil, da interes mednarodnega delavskega gibanja in miru v svetu zahteva, da se preneha nenačelna gonja proti socialistični Jugoslaviji in da se začne konstruktivno sodelovanje. »V tem smislu, je izjavil Veselinov, pričakujemo, da bo sovjetsko - albanska deklaracija, ki je bila te dni podpisana v Tirani, prispevala k izboljšanju odnosov med našimi državami, če se bo tisti del deklaracije, ki se nanaša na Jugoslavijo, dosledno izvajal. Gre za dobre sosedne odnose in skupne interese, za katerimi streme narodi Sovjetske zveze, Albanije in Jugoslavije«. Veselinov je poudaril, da se bo Jugoslavija tudi v bodoče borila za enakopravne odnose med socialističnimi di* žavami in delavskimi partijami. Ta zunanja politika je v skladu z interesi države, sil miru in socializma. Ta politika je ustvarila Jugoslaviji velik ugled v svetu posebno v tistih državah, ki se bore za mir in neodvisnost, Za miroljubno koeksistenco, kar je pokazalo zadnje potovanje predsednika Tita. »Zato ZKJ in Jugoslavija, je zaključil Veselinov, ne moreta biti izolirani od ostalega sveta, od mednarodnega delavskega gibanja in naprednih sil sploh«. B. BOŽIC Ferhat Abas obišče Jugoslavijo BEOGRAD, 4 — Nocoj je bilo v Beogradu uradno sporočeno, da bo 6. junija prispel v Jugoslavijo predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abes v spremstvu ministra za zveze in promet Busufa. Med bivanjem v Jugoslaviji bo Ferhat Abas gost podpredsednika zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Aleksandra Ranko-viča, «Discoverer 111» se ie razkrojil VANDFNBERG, 4. — Javili so, da je satelit «Discoverer III«, ki so ga včeraj izstrelili in v katerem so bile štiri miši, zopet padel v zemeljsko atmosfero in se je razkrojih Ravnatelj organizacije za načrt je izjavil, da «vsi razpoložljivi podatki« kažejo, da je raketa spet padla v atmosfero in se razkrojila skupno s štirimi mišmi nekaj minut po izstrelitvi, več tisoč kilometrov proti jugu. Dodal pa je, da so znanstveniki zbrali važne podatke glede obnašanja miši med izstrelitvijo rakete, v trenutku »pomanjkanja težnosti« v vesolju in v trenutku, ko je začel delovati drugi del rakete, ki bi moral satelit spraviti v tir okoli Zemlje. Znanstveniki pravijo, da razpoložljivi podatki kažejo, da so miši bile žive in dozdevno v dobrem stanju v teh trenutkih in da je v njihovi kabini vse redno delovalo. Zadnje znake rakete so dobili, ko je ta letria proti Južnem tečaju 13 minut po izstrelitvi. Telemetrične podatke so dobivali, dokler ni raketa prišla izven dosega ladje, ki je imela nalogo sprejemati te znake, 1200 milj južno od letalskega oporišča Vandenberg. Hruščev v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 4. — Hruščev ie danes prišel v spremstvu maršala Malinovskega iz Tirane v Budimpešto. Zadnji obisk Hruščeva na Madžarskem je bil aprila 1958, ko je tam ostal deset dni. Na letališču so Hruščeva in Malinovskega sprejeli tajnik delavske socialistične stranke Kadar, ministrski predsednik Muennich ter člani politbiroja in vlade. Ni znano, koliko časa bo Hruščev ostal na Madžarskem. Na vprašanje časnikarjev je predsednik madžarske vlade Muennich izjavil, da ne gre za uraden obisk, pač pa samo za prijateljski obisk. Hruščev je s svojim spremstvom počakal približno dvajset minut na letališču, ko je prišlo novo veliko sovjetsko letalo iz Moskve. Novo letalo «Tu-114» je prvikrat prišlo v Budimpešto. V njem je mesta za 230 potnikov in je dvakrat v®čje od reakcijskega letale »TU-104«, Takoj ko je letalo pristalo, je Hruščev vstopil vanj in ga je s ponosom razkazal članom madžz ske vlade. Zatem je Hruščev s svojim spremstvo« odšel v mesto. Vreme včeraj: Najvišja tempe-ratura »,7, najnižja 16,5, »račni tlak 1013,5 pada, veter vzhodnik 5 km, vlaga 55 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 31,4 stopinje. Tržas dnevnik Danes, PETEK, 5. junija Sonce vzide ob 4.17 inzatonej^ 19.4». Dolžina dneva 15.32 vzide ob 3.54 in zatone ob «■ Jutri, SOBOTA, 6. junija Milutin Poleg dosedanjih krivic - nova krivica v —------------- Šolsko skrbništvo zavrnilo prošnje šolnikov v slovenščini Po telefonu CII) Je ravnateljem prepovedalo sprejemati prošnje v slovenščini - A danes zapade rok Danes zapade rok za vlo- ijem; danes p* zapade rok! v Prošenj za vključitev Zadeva je zelo resna, ^ gre za grobo kršitev jasnih določil memoranduma. O protiustavnem in protizakonitem ravnanju so obveščene razne stranke, kulturne ustanove, sindikat slovenskih šolnikov, odbor za slovensko šolo itd. K zadevi se bomo še povrnili, opozoriti pa hočemo na podrobnost, ki se bo morda zdela malenkostna, t. j. na telefonski poziv. 3o šolsko skrbništvo danes v prednostno lestvico profesorjev za prihodnje šolsko leto. Profesorji na slovenskih šolah, ki niso stalno nameščeni iz znanih vzrokov — pomanjkanje šolskega zakona — morajo namreč vsako leto vlagati prošnje. Do sedaj so slovenski šolniki lahko vlagali prošnje samo v slovenščini, dvojezične ali samo v italijanščini, kakor so pač hoteli. Letos je večina šolnikov predložila prošnje samo v slovenščini. Nekateri so jih osebno izročili na šolskem skrbništvu, drugi pa so jih izročili pristojnim ravnateljem, da jih izroče skrbništvu. Iz neznanih vzrokov, je slovenski svetovalec na šolskem skrbništvu dr. Baša Clen 5 Posebnega statuta: «Pripadniki jugoslovanske narodne skupine na področju pod italijansko upravo in pripadniki italijanske narodne skupine na področju pod jugoslovansko upravo se bodo lahko svobodno posluževali svojega jezika v osebnih in uradnih odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi obeh področij... » odklonil vse prošnje, ki so napisane samo v slovenščini, češ da morajo biti vsaj dvojezične. Izjavil je, da je tako ukazal šolski skrbnik dr. Tavella. Ravnatelji slovenskih srednjih šol so včeraj dobili telefonski poziv, naj ne sprejemajo prošenj, ki so napisane samo v slovenščini. Včeraj so prošnje samo v slovenščini začeli vračati prizadetim profesor- •HiMimiinimitiiiiimiitiiiiiiiiiiMiiiiMiiiMitM MIHIH IIIIMIIIIIIIII IIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIi Za Cvetko N« uredništvo in upravo Primorskega dnevnika so prispeli včeraj novi prispevki za Cvetko Ipavec. Ernesto Vrdih 1000, Josip Ukmar 500, E. Boltar 1000, Jožko Ceh 1000, Stelio Cecchet-ti 500, Boris Lavriha 200, Ca-millo Cosutta 400, Ema Ker-ievan 500, Milan Danev 1000, Olga Ban 500, Ivan Cač 500, S M. 1000, Dušan Furlan 1000, Niko Škamperle 2000, Ivan Mahne 1000, Ferfolja 1000, Petriča Pečar 300, Franc Tomšič 300, Marija Rupel - Prosek 309 500, družina Gruden 1000, Vinke Milič 1000, Franc Bizjak 500, Andrej Cok 1000, Ana Cok in Antonija Pečar 500, družina Babič 1000, Albina Blaiina 1000, Bariča Kralj 2500, Justa Bizjak 1000, Carla Carli 1000, inž. Josip Pečenko 500, Lilijana Legiša 500, Mario Grbec 500, Ivan Bu-kavec S00, Angela Lozej 1000, družina Margon 3000, Z. Pregare 1000 Valoppi 500, Sonja Colja 500, N, Posega 1000, Zofija Primožič 1000, Ana Sar. doč 2000, Meri Petaros 1000, NN 1000, Franc Udovič 3000, Andrej Bolko 3000, Milan Svab 200, Mahnič 500, Zofka Košuta 500, dr. Obad 1000, E. Dobrila 500, A in S. Merlak 500. Skupno 47.900 lir Prejšnja vsota 91.000 lir Skupno 13S.900 lir Prispevke sprejemata: Uredništvo Primorskega dnevnika, Trst, Ulica Montecchi *, tel. »3101 in 94131. Uprava Primorskega dnevnika, Trst, Ulica sv. Frančiška it. 20. tel. 37331. nillllttfllllMIHIIItllllHMIIIIHItllllltlllltltMIIIIII Včeraj clverhev nete pom. presje Na progi bosta vozili ladji »Mostar* in «Maribor» Včeraj zjutraj točno ob 8. uri je ob pomolu Pomorske postaje prviny.panker», C. Webb, D. Mc Guire. Penice 16.00 «Perry», Walt Disne-yevo delo. Arcobaleno 16.00 »Kralj praterl-je», D. Murray in R. Egan. Supercinema 16.00 »Poljub strašila*, F. Lederer, N. Eberhardt, Strogo prepovedano mladini. Filodrammatico 16.00 «Podlost na morju*, B. Oravvford, D. Dan-dridge. Grattacielo 16.00 »Predor ljubezni*, Doris Day, R. Vidmark, Gia Scala. Cristallo 16.00 »Gengis K.hanovi sinovi*. Capttoi 16,30 »Carmel-a Je lutka*, M. Allasio, Nino Manfredi. Astra Roiano 16.00 »Vikingi*, T. Curtis, K. Douglas. Alabarda 16.30 »Les amants*, J. Moreau, J. M. Bory. Aldebaran 15.30 »La Maja desnu-da*. Ava Gardner, A. Franciosa. Arlston 16.30 Glej poletni kino. Aurora 16.00 »Pekel na dnu*, Gl en n Fond. Garibaldi 16.30 »Nasilnež Golden Westa», K. Larsen, D. Drake, P. Castle. Ideale 16.30 »Vampirjeva kri*, D Vilfit, B. Shelley. Impero 16.30 »Izziv*, R. Schlaf-fino in I. Suarez. Italla 16.30 »La violetera*. Moderno 16.00 »Vstajenje*, My- miiiitiiiiiiiiitiiiiiiiHtiiiiiiiiiliiiiimiiiiiiiiint OD VČERAJ DO DANES [ BAHA UBVKhTlU ) Tržaški filatelistični klub »L. Košir* — Trst. V nedeljo 7. t. m. bo v prostorih kluba. Ulica Roma 15-11., redni sestanek od 10. do 12. ure. Delile se bodo novitete ^DAROVI IN PKlUPkiVKlJ Namesto cvetja na grob pok. Devana Merlaka darujeta A. in S. Merlak iz Skednja 500 lir za Dijaško Matico. «»-------- ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 4. junija t. 1. se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 5 oseb, porok pa je bilo 9. POROČILI SO SE: pomorščak Giovanni Lonzar in gospodinja Giuseppa Taibi, letalec am. vojske Harry A. Cooper In telefonistka Pierina Dagnelut, šofer Claudio Scialpi in frizerka Eleo-nora Vattovani, šofer Doriano Ra-divo in prodajalka Laura Fer-roli, telefonist Sergio Bertoli in gospodinja Lucia Palumtoo, skladiščnik Emilfo Peris in kuharica Maria Vldali, uradnik Remigio Costanzo in prodajalka Nella Flu. miani, uradnik Enzo Racanicchi in uradnica Elena Farinelli, tramvajski uslužbenec Gualtiero Vi-gini in gospodinja Silvia Nesich. UMRLI SO: 77-letni Giacomo Ceppi, 62-letrei Carlo Scappin, 69-letna Štefanija Špehar por. Ferluga, 75-letna Marija Colja por. Lorenzi, 75-letna Rosina Ste-fanat vd. Buttlgnornl. NOČNA SLUŽBA LEKARN AU’Alabarda, Istrska ulica 7; De Leltervburg, Trg Sv. Ivana 5; Praxmarer, Trg Unitš 4; Prendl-ni, Ul. Tlziano Vecelllo 24; Hara-baglia, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. Valute Milan Rim Zlati funt 5900,— 6100,— Marengo . 4490 — 4650 — Dolar .... 617.— 621.— Frank franc. 123.— 125 — Frank švlc. . , 143.— 144 — Sterling 1725.— 1750.— Dinar 83 — 86 — Šiling 24 — 24.50 Zlato .... 702 — 704 — Zah n. marka 148 — 149 — «» Izžrebanje slik v občinski galeriji 3. t. m. so v občinski umetnostni galeriji izžrebali dva dobitka loterije, in sicer listek 1.609 (slika slikarja Righija), in listek št. 14.616 (slika slikarja Schott-Sbisa). Imetnika izžrebanih listkov lahko prevzameta sliki v jobi št. 121 občinske palače med uradnimi urami. niam Bnu, Lea Massari, A. fariello. , laivk S. Marco 16.00 «Peklenski i Henry Fonda, Linda D ^ Savona 16.00 »Vikingi*« glas, T. Curtis. j _jate Viale 16.00 «Modri vitez ga mesta«, Moore. j p Vittorio Veneto 16.30 Egel. neral*. G. Ford, fa rSj* Belvedere 16.30 »Vražji g®* C Juergens. . Marconi. Glej letni kir“n faro* Massimo 16.30 «Tarzanin niiks, G. Scott, E plap Novo cine 16 00 *p°^ur žev», V. Lisi, A. V Odeon 16.00 »Dediščina *r Radio, zaprto. »™. r? Costantine. Verdi »Cilji slave* Roma «Kadar lete žerjav VoKa «Svet zo naš*. LETNI W|ll Arena Diana (Ul. P. k njalo a6 49 ) 20.00 »Vse se je K0 šestih*, J. Palance. jfroB», Ariston 20.30 »Pred P Stoppa, G. Ralh. ^ U) Faradiso (Ul. Moli no a WestJ,. 20.00 »Nasilnež 001 ,S5jciale 31 Marconi »Policarpo, sorittura*. ... „„rijo»,a!“ ponziana 20,00 »Griči go Hunter. if„ Indija'*’ Stadio 20.00 »Odreši « Mo-cev*. Lex Barker in » Valmaura 20.00 »Vražji* rad PETEK, 5. junija >*** RADIO TRST A grtf. 7.00 Jutranja glasba, sepovso% obvezno, drobiž °6 ’ 12.10 Za vsakogar nekaj-a(Ja ls!v svetu kulture; 12.55 GiaSba ffi kih orkestrov; 13.30 i; jg željah; 17.30 Plešite » prucN Radijska univerza, - za v Koncert št. 1 v g-m01 18-» lino in orkester »P- 19.00® Zbor Valentin Vodnik ,la* rimo obzorja; 19-3®n?0 Gla5t,'.i. ba; 20.00 Šport; 20-3« jn pt’ fantazija; 21.00 Umetn nt vo-reditve v Trstu; 2120 žh Kv>r-kalne zasedbe; 21.40 ^ iti tet tržaškega krožka, |Sj kester; 11.45 Kom°rPa ItJJi 14.00 Kolesarska dirka PJt eta£ — prenos prihoda n poz . Turin-St. Vincent, l»- gvad ljene melodije; 18-15 21.OO ® tržaškega Jazz klU'D»» fenični koncert. n. program\ do. 10.00 Zeleni disk -v* o«, A poldanska oddaja; fJ-jj m tretji; 16.00 Tretja e. 19.^ Tedenska oddaja za ^,; 1- Igra orkester DinoO^ #/> Alberto Moravia: R)}" aarc® - za radio pri redn sconti; 21.15 Gran Sa‘ ■ KOPER 1230, Poročila v ltaiU»n5C‘ .» 17 15, 19.15. 22.30. -30, Poročila v slov.: 15.00. . 7i00-re 5.00-6.15 Prenos 5.00-6.15 Prenos Prenos RL; 7.15 Gla jnor® jutro; 7.40 Glasba za 0^ G' 3.00-12.00 Prenos P?lisni ta po željah; 12.50 Gl lja-h (II. del); l3^?s m __________ za - 10.10 50 minut sov in 9 45 Pozdravi za Ki minut sinw?5 rov in rapsodij: *L ^ vP^e in žene; 11.10 P 1..40 Orkester mar ib® j3.o0 ,j» p. v. Jakova Cipc>Ja:tioio slovenski skladbi za (črnL-od-7.0ir»kar: Srečko Zalokar; -- trjse**- T vv nasveti — Ing. Erik ^.35 'jijKl nj-e siliranje k*™®-’ T2raj° 1 PJ ljanski oktet; 12.40 !1 zabavn-i orkestri; 13^* c K ,4o5 ——-- - TPrauv 14. nica Filiplič m p l0,evke; p#: 13.45 Italijanske st®gcjH. Radijska šola za gf-V Fri mladih pevc‘k, d,a V> „£• 14.35 Sopranistka Na sne^'1 kot Rozina, Lu-cia .s*eH kot Rozina, ka; 15.40 Iz svetovne k ej — VVilliam Yoats: » dn ,9d‘ han; 16.00 Neznan) "a,za oddaja; 17.10 Kotiček ^ fl! ljubitelje glasbe; pot%tP ruleta; 18.00 Družinsk1 Mihel« „0 18.10 Pesmi Alojzu" jv0v'. je 18.30 Iz naših k0'£vintet<$ «£ Petnajst m i nut s k vjJO žeta Kampiča; 20.15, T^. V x anjepol it-ični . Pr5A.rtn« IaAa 2 o morju m 23 VU ir Nočni operni koncer » posnetki zabavnega poje ckiie Gleason; 2J.* Anka. » RTV JUGOSLAV ^poi-e3 Od 20 50 dalje Pren<* tuje TV postaje. TELEVIZIJA p !| 13.30 Kolesarska d' „a liji - prenos 14.3° č etape Turin-St. Vinj Otro^j ij -laja za šolo; 17.00 45 p daja; 18.30 Poročila.Jdaja drugi — tedenska . pr* nr; 19.30 Prenos kojj j ,Z * — se v* ,|( 3. VRTNARJI! Priklopi}1 ,eregZ pt (zbiralnik) »Vitez*, gsSO, e- trdite na navadno k pfjpra |F nabiranju zelenjave•. ^eKjar gromno časa. Za formacije in za o*' sied5rfifl^» ki. IfthrnetC ** .t.p,bS.twK PODI kv. m Gamblni 3. | GOSPODARSTVO ZAHODNE EVROPE IŠČE IZHODIŠČE Trgovinska v odgovor skupnost skupnosti sedmih šestih Pobudo je dala Švedska, toda še bolj je prizadeta Anglija V znanem letoviškem kraju Saltjoebaden, nedaleč od Stockholma, že nekaj dni za-**dajo delegacije gospodarskih strokovnjakov sedmih tropskih držav: Velike Bri-'snije, Švedske, Norveške, Dansice, Švice, Avstrije in Portugalske. Namen tega zasedanja je, utreti pot tako ■■nenovani «Mali svobodni trgovinski skupnosti«, ki naj k' služila kot odgovor že delujočemu Skupnemu trži- jo11 šestih držav Zahodne Ivrope: Zahodne Nemčije, Francije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga. Predlog za sestanek gospodarskih strokovnjakov že omenjenih sedmih držav je dala Švedska. Preden se je Vedska lotila te pobude, je skušala načeti razgovore s olanicami že delujočega Skupnega evropskega tržišča, katerim je predlagala razširitev tržišča v nekakšno široko skupno tržišče, ki bi obsegalo Vso Zahodno Evropo. Njena miciativa pa je propadla. Zato lo ubrala novo pot. Zakaj je Švedska prevzela »ovo pobudo? 2e v prvi dobi tvojega obstoja je skupno tržišče šestih držav, kot je *lo pričakovati, prizadelo iz-nekaterih držav Zahodne »Vrope, ki niso bile vanj ''ključene. Zmanjšana carinska tarifa med šestimi članicami kupnega tržišča je nujno 'Plivala na izvoz industrijskega blaga iz zahodnoevropskih držav na področje teh sestih držav. Pri tem je bila !jcer najbolj prizadeta Velika “ritanija, toda tudi Švedska la že krepko čutila zle posledice. Švedski gospodarstveniki s° se zavedali, da se bodo °vjre za njen izvoz na podaje teh šestih držav iz leta v leta večale in to v sorazmerju z nižanjem carinskih a,if, kot jih predvideva na-ft o gospodarski povezavi 'tmd šestimi državami Skup-PeSa tržišča. Pri tem so in' °do najbolj prizadete skandinavske dežele. Vzrok? Struk-Ura njihove medsebojne izmenjave blaga in potreba po hmenjavi blaga s čim širšim Področjem evropskega trga. ri tem ne bo napak omeniti, a si skandinavske države izmenjajo med seboj komaj 28 postotkov vsega svojega izvodi Ce bi ostali izvoz ne na-plasmaja na tržiščih osta-ih držav Zahodne Evrope, bi to nujno vplivalo na njihova gospodarstva in na celotno gospodarstvo Severne Evrope, .sto ni nič čudnega, da državniki skandinavskih dežel te danes omenjajo ((diskriminacijo«, ki jo izvajajo države male Evrope. . Potemtakem je namen «Ma-e svobodne trgovinske skup-osti» usposobiti gospodarstva edmih držav članic za ■ kon-Orenco z izvozom držav "*ale Evrope. Pri tem gre, eveda, za velike količine in-Ostrijske proizvodnje. Pri-ler: Le manufakturnega bla-skandinavske dežele uvo-za 50p milijonov funtov erlingov na leto. Gre torej * Ogromen uvoz in, seveda, 2^oz. Agencija «Reuter» o tem p'*e takole: •Nižje carinske pregraje ed sedmimi deželami bi togle pomeniti večjo konku-enco za zahodnonemške avtomobile, za njeno jeklo in kemikalije, za francoske dišave, r* Italijansko tekstilno blago n *a tehnične naprave«. 1 «To bi prav tako moralo [miti pot giršemu plasmaju rredvsem švedskemu jeklu in rvst»ijskiim im švicarskim orodhim strojem. Opazovalci ^triuj«jo, da bi ta skupnolt ^togla biti koristna tudi nor- • eski ribiški industriji in dan- ‘th pridelkom. drugih britanskih časopisih pa se že kar odkrito *Poveduje da M nova inicia-morala prinesti britanski “Ustriji dodatna naročila v ‘Pesku okoli 200 milijonov ontov šterlingov in to «v RUvnem na račun zahodno-etnškega tekmeca«. Jz tega vidimo, da gre za Ustvarjanje nove v bistvu *°nkurentske skupnosti, ki n®3 bi obvarovala gospodam **I razvoj sedmih držav Severne Evrope proti konkuren-♦ z . pestih držav Skupnega Jžišča oziroma Male Evrope. r' tem pa je vendarle zanl-*nivo to, da se pri sedanjih razgovorih ne govori o ustanavljanju skupnosti, ki naj bi Predstavljala »sredstvo za ■Paščevanje« »diskriminacije«, "l 30 izvaja Skupno tržišče. "Saprotno, poudarja se, da bo "°va skupnost služila kot nekakšen most za ustanovitev širokega evropskega tržišča, v . jih stikov katero naj bi bile vključene | ščem. vse države Zahodne Evrope. Človek bi bil pričakoval, da bodo gospodarstveniki že dobro ali slabo delujočega Skupnega tržišča šestih držav novi švedski iniciativi' ostro odgovorili. Nasprotno, v gospodarskih in uradnih krogih Zahodne Nemčije, Francije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga se poudarja, da jim nova skupnost ne more škodovati, ker da so vezi med državami, ki se zbirajo v novi skupnosti, zelo šibke in da bodo centrifugalne sile preprečile njih trdnejšo povezavo. Poleg tega bi morale posamezne države, ki sestavljajo novo skupnost, obračunati še z nekaterimi lastnimi problemi. Velika Britanija bi morala n. pr. najprej rešiti svoj problem s Commonvvealthom. Skandinavske države pa bi morale razčistiti‘ zadeve med Nordijsko zvezo in Finsko, Portugalska pa svoje odnose s Španijo. Poleg tega je tudi velika razlika med temi državami in državami stare skupnosti v odnosu sil. Skupno tržišče šestih držav obsega področje 160 milijonov prebivalcev, nova skupnost pa bi štela 88 milijonov prebivalcev. Pbtetntakem — pravijo predstavniki gospodarstva šestili evropskih držav -* nova skupnost ne bo predstavljala «vzroka za bprbo«. Tega mne-; njf je B. pr. tudi zahodno-nemški dnevnik «Die Welt», ki pa izraža tudi nekakšno pa čeprav nekoliko prikrito, ironijo nad novo pobudo. Tako obe strani ocenjujeta novo pobudo, vendač se zdi, da razmere še niso zrele za dokončno oceno, ker že sam potek razgovorov v bližini Stockholma odkriva težkoče, ki jih njegovi iniciatorji niso predvidevali. Londonski časopis «Econo-raist« n. pr. piše, da se je pred časom zdelo, da bosta rajvečjo oviro v novi skupnosti predstavljali Avstrija in Švica, dejansko stanje pa je pokazalo, da bi se razmere s tema dvema državama kaj lahko uredile, da pa bo veliko teže urediti položaj Banske. Biskusije so se ves čas vodile pod predpostavko, da se bo vzpostavilo svobodno trgovinsko področje za industrijske izdelke, Banska pa izvaža največ poljedelskih pridelkov. Kot je znano pa gre večina danskega izvoza v Zahodno Evropo, torej v države Skupnega tržišča. Potemtakem Danska ne sme prekiniti svo- s Skupnim trži- Prezgodaj bi bilo govoriti, kaj bodo stockholmski razgovori dali. V kolikor bodo u-speli, se bodo že v tem mesecu sestali ministri sedmih držav, da bi se dogovorili o začetku ukinjanja carinskih preigraj. V kolikor ti dogovori uspejo, se zdi, da bodo carinske pregrade med članicami nove trgovinske skupnosti mnogo prej izginile kot med državami že delujoče evropske skupnosti šestih držav. F. K. Z. - t' Wi mh T ? Al •' 4 ...Imy ZGODOVINSKI PRAVDOREK KASACIJSKEGA SODIŠČA Pravo in lažno očetovstvo — Poročena žena more dopustiti, da v matično knjigo vpišejo pravo očetovstvo njenega otroka, ki mu ni oče njen zakoniti mož Titograd (od leve proti desni: zgradba republiške skupščine, izvršnega sveta, hotel aCrna gora*). Pravdorek, ki ga je kasa-cijsko sodišče izdalo preteklega 30. maja ima nedvomno zgodovinski pomen. Gre namreč za naslednji primer. Gospa Elena B., katere mož je že več let v zaporu, je imela hčerko s Pietrom Z. Otroka so vpisali v matično knjigo kot hčerko Pietra Z., to je hčerko resničnega očeta in ženske, ki ni hotela, da bi jo imenovali s pravim imenom. Eleno B. in Pietra Z. pa so prijavili sodišču zaradi potvorbe stanu. Gre v tem primeru za zelo hudo kaznivo dejanje, za katero so predvidene zelo ostre kazni tudi v primeru olajševalnih okoliščin. Sodišče v Vicenzi ju je oprostilo, ker dejanje ni kaznivo. Toda na priziv državnega pravd-mka ju je prizivno sodišče iiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiniiiiNiiiiiiiiiiHimiinrniiiiiiiHiiiiiiiuiiiiii n Mimi umu ...................................................................................................................... S POTI PO DOMOVINI AVTORJA «GORSKEGA VENCA» Velik gospodarski nekdaj zaostale napredek Črne Od turškega jarma do novega življenja v svobodni republiki Na jugovzhodu Jugoslavije, severno od Albanije, med Srbijo, Hercegovino in Jadranskim morjem, leži po površini in prebivalstvu najmanjša, po prirodnlh lepotah najbolj bogata in po slavni zgodovini širom po svetu znana Cma gora. Na njenem ozemlju so nastale prve srbske države Zeta in delno Raška. V stalnih borbah s Turki in Benečani so se njene meje menjavale, zoževale, dokler ni leta 1496 podlegla turškemu pritisku. S tem pa se je pričela stoletna borba za osvoboditev in neodvisnost, ki si jo je Crna gora leta 1878 tudi formalno priborila na berlinskem kongresu. Iz te dobe so znane slavne bitke s Turki na Vrt-jelci (1685), zmaga na Care-vem Lazu (1712), na Visočici in Krusah (1796), v kateri je padel tudi skadarski paša Bu-šatlija. Njegovo masko hranijo v cetinjskem muzeju poleg številnih zaplenjenih turških zastav in orožja. Ograja enega izmed parkov na Ceti- nju je prav tako napravljena iz cevi zaplenjenih turških pušk. V stalni borbi s Turki so črnogorski škofje (vladike); prvotno samo duhovni voditelji svojega ljudstva, postajali vedno bolj tudi posvetni voditelji, kar posebno velja za vladiko Petra I. in njegovega naslednika vladiko Ra-data, bolj znanega pod imenom Petra Petroviča — Njegoša. Sele po njegovi smrti so prevzeli v Crni gori oblast posvetni vladarji: knez Da- nilo (1852) in za njim (1860) knez Nikola, ki je 1910 — ko je bila Crna gora proglašena za kraljevino — bil prvi in zadnji kralj Crne gore. Iz dobe zadnjih dveh vladarjev so znane velike zmage Črnogorcev nad Turki na Grahovcu (1858), po kateri so bili stari Crni gori priključeni; Dodoše, del Drobnjaka, Vasojeviča in Ku-ča, in «osvobodilna borba« od 1876 do 1880, po kateri je Crna gora dobila Nikšič, Spuž, Podgorico, Zeto, Krajino, Bar in Uljcinj, V sklopu današ- 11 i <* 8 8 * I | •• m Nikšič, središče črnogorske industrije. nje republike Crne gore ni Metohije, (danes avtonomna oblast republike Srbije) ki je bila nekoč sestavni del Crne gore, priključena pa ji je Boka Kotorska. Tako da današnjo republiko Crno goro sestavljajo stara Crna gora, Brda, deli nekdanje stare Raške, stare Hercegovine in Boka Kotorska, v skupni površini 13.812 kvadratnih kilometrov t. j. 5.4 odst. skupne površine Jugoslavije. Delno zaradi težke zgodovine, ki je potekala v stalnih borbah; delno zaradi zapostavljanja za časa bivše Jugoslavije je bila Crna gora po drugi svetovni vojni gospodarsko eno najbolj, zaostalih področij: bila je brez normalne železniške proge, brez prave industrije. Njen ogromni elek-tro-energetski potencial in rudna bogastva so ležala neraziskana, neizkoriščena, Redki gospodarski objekti, ki jih je imela so bili — podobno kot mesto Podgorica, današnji Titograd — med drugo svetovno vojno uničeni. V tej vojni je v narodnoosvobodilnih borbah padlo nad 15.000 borcev, tako da je Crna gora skupno z žrtvami fašističnega terorja izgubila okrog 10 odst. prebivalstva. Po končani drugi svetovni vojni se je Crna gora pričela naglo razvijati. Pred vojno je bilo na ozemlju današnje republike samo nekaj majhnih kaloričnih električnih central, nekaj žag, tovarna mila v Ko-toru, pivovarna v Nikšiču, tovarna rib v Bijeli, dve opekarni in tovarna tobaka v Podgorici (Titograd). V vseh naštetih podjetjih je bilo zaposlenih 1355 oseb. Danes ima Crna gora 60 industrijskih podjetij, v katerih je zaposlenih nad 12.000 ljudi. Industrij ska proizvodnja se je v primeri s predvojno povečala skoro za devetkrat. Tako se je med drugim povečala proizvodnja električne energije od 900.000 kWh v letu 1939, na 41.300.000 kWh lani; premoga od 1.700 ton, na 195.000 ton; rezanega lesa, od 30.000 kub. m, na 77.000 kub. m. Nad 181 milijard dinarjev je vložila skupnost v gospodarski razvoj Crne gore v dobi od leta 1947 do' 1958. S temi sredstvi so bili odprti rudniki: premoga v Pie vi j ah in Ivangradu, boksita (glavno surovine za industrijo aluminija) v Nikšiču in Bijelim poljanama, cinka in svinca v Supljoj steni bentonita v Petrovcu. lun. Po vojni so zgradili 11 novih hotelov in modernizirali stare, pripravili sq številna mesta za taborjenje, zgradili in modernizirali letališča iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuimiiiiiiiiiiiiiitMitii IIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIHIIimillllllllllHIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIimill Letošnji «Salon 59» na Reki hudo bolna Slonita pevka jazzovske Olasbe črnka Billte Holli-te v neki bolnišnici v "eu> Yorku bori ’ s smrtjo. bolnišnico so jo pripe-tiali v nedeljo zvečer v ‘čredno slabem stanju, ne Ve pa se, od česa slovita “evfca boleha. V nedeljo zadnjega maja so v prostorih Galerije likovnih umetnosti na Reki odprli tretjo juposlovansko bienalo slikarstva in kipar-stva tako imenovani eSa-Ion 59», To je tretja tovrstna zaporedna prireditev. Prva prireditev je btl“ leta 1954, druga dve leti kasneje, zato bi bilo normalno, da bi se tretja bienala vršila lani, toda organizacijski odbor «.Salona» je sklenil, da se bienala jugoslovanskega slikarstva in kiparstva preloži na liha leta m tako je od druge bienale do sedanje minilo tri leta. Vzroka za ta sklep sta dva. V sodih letih se vrši beneška bienala, na kateri sodelujejo tudi številni jugoslovanski slikarji in kiparji, ki na to svetovno razstavo pošljejo svoja najboljša dela. Ce se reška bienala vrši v istih letih, bi bila prikrajšana najboljših del jugoslovanskih umetnikov zato je bolje, da se ti dve razstavi — beneška in reška — ne vršita hkrati. Drugi razlod, zakaj so reška bienalo preložili na li- ha leta, je želja organizatorjev, da se bienala jugoslovanske upodabljajoče u-metnosti vrši hkrati z ljubljansko svetovno grafično bienalo. V Ljubljani razstavljajo grafičarji z vsega sveta, reška bienala pa zbira najboljša jugoslovanska dela. Ljubitelji umetnosti imajo, torej, priložnost, da si tako rekoč hkrati ogledajo najboljša nova dela jugoslovanske upodabljajoče umetnosti in hkrati najboljša dela svetovne grafične umetnosti, saj razdalja med Reko m Ljubljano Že ni več tolikšna, da bi si ljubitelj umetnosti ne mogel privoščiti obiska o-beh razstav. Letošnji »Salon 59» se razlikuje od prejšnjih prireditev po tem, ker so na prejšnji dve razstavi povabili le najboljše že uveljavljene umetnike. Sedaj pa je poleg povabljenim umetnikom dovoljeno ,da se razstave udeležijo tudi nepovabljeni in še neuveljavljeni mlajši umetniki, ki kažejo zadostno dozo talenta. Seveda morajo nepovabljeni umetniki svoja dela pred- ložiti posebni žiriji ,ki vse prijavljene umetnine pregleda in oceni. Tokrat je bilo prijavljenih zelo veliko del, tako da jih je žirija morala odkloniti nad dve tretjini. Tokrat razstavlja v galeriji likovnih umetnosti na Reki nad 50 jugoslovanskih slikarjev in 12 kiparjev, ki razstavljajo s kupno nad 100 del. Vzporedno z bienalo, ki bo trajala vse do 1. septembra, bo v okviru «Salona 59» še več samostojnih razstav v Mali galeriji. V tej galeriji bo med drugim razstavljal tudi tržaški slikar Lojze Spacal. Proti koncu poletja bo tu razstavljalo tudi 20 pariških slikarjev in kiparjev na kolektivni razstavi. Razkošna izdaja pisem* Italijanska založba Porenti je v zelo razkošni opremi izdala «Goethejeva pisma gospe von Stein« (Let-tere di Goethe alla signora von Stein). Zbirka, ki jo je uredil Alberto Spaini, je izšla v dveh knjigah, posebej pa je bilo tiskanih 200 numeriranih izvodov, katerih cena znaša 10.000 lir za izvod, do čim stanejo nenumerirani izvodi 8 tisoč lir. Med gospo von Stein in Goethejem je bila globoka ljubezen. O tem nam priča gornja izdaja Goethejevih pisem. Goethe je ob vsaki uri, stalno sporočal svoji ljubljeni gospe vse, k ar se je z njim dogajalo. Ko ni mogel k njej sam, ji je poslal cvetje, kako knjigo, kako risbo, zadnje verze, ki jih je vrgel na papir ali celo zamisel nove poezije, ki mu je polnila srce in seveda zraven pisemce ali dolgo pismo. Prvo cvetje »z njegovega vrta in prvi izlivi njegove pesniške duše so bili vedno najprej — darilo njej. Zato je gospe von Stein pisal zelo mnogo pisem in jo pogosto omenjal tudi v svojem dnevniku, ki ga je pisal na svojih potovanjih. Njegova pisma so pisana tudi v domači govorici, v dialektu in zelo pogosto tudi ne preveč v skladu s pravopisom. To pa ni pomenilo pomanjkanje takta, pač pa izraz intimnosti, ki je velikega pesnika vezalo na gospo von Stein. Titogradu in Tivtu. Vfcačrtu [radnja h*vih t|cktičn|H Zgrajene so tri nove hidrocen. trale in štiri nove termo-elek-tra-rne, s skupno zmogljivostjo 12.600 kWh. Pričela se je izgradnja največje jugoslovanske hidrocentrale Peručica na Zeti, ki bo s svojimi 7 agregati in s skupno zmogljivostjo 252.000 kWh dajala letno 1180 milijonov kWh električne energije. Večino opreme za centralo bo izdelala domača industrija (Litostroj, Rade Končar, Metalna, Hidromonta-ža). Naj med važnimi objekti omenimo tudi železarno v Nikšiču, kjer je bila pred vojno samo pivovarna, z zmogljivostjo 140.000 ton surovega jekla. Tretjina opreme tovarne je domačega izvora, tretjina je bila dobljena na račun reparacij, ostalo pa je nabavljeno v inozemstvu. Nikšič, ki e imel pred vojno 6,fjo6 prebivalcev, ima danes 24.000 prebivalcev. Obnovljeni so bili uničen: pristaniški objekti in naprave v Kotoru. Na mestu skoraj popolnoma porušene Podgorice je bilo zgrajeno moderno mesto Titograd, danes glavno mesto Crne gore. Z dosedanjimi investicijami pa so postavljeni šele prvi temelji gospodarskega razvo-a republike. Perspektive razvoja so zelo ugodne. Dosedanja raziskovanja so pokazala, da razpolaga Crna gora z nad 8.6 milijardami kWh hidroenergije. Do sedaj odkrite rudne rezerve znašajo 169 milijonov ton lignita, 115 milijonov ton rjavega premoga, 60 mili-. -nov ton boksita, 2,8 milijona ton svinčeno-cinkove in bakrene rude, 59,2 milijona ton bentonita, 435.000 ton barita. Z utemeljenostjo domnevajo, da se v nedrih Crne gore skrivajo precejšnje rezerve železa, bakra, živega srebra, broma in nafte. V bližnji perspektivi se predvideva izgradnja plinovoda od rudnika premoga v Plevljah do Nikšiča in Titograda, izgradnja novih tovarn; lesonita in furnirja, tovarne celuloze in papirja, dveh tekstilnih kombinatov (bombažnega in volnenega) dveh solarn, nove ladjedelnice v Kotoru, tovarne usnja in čevljev itd. Vodijo se pogajanja z zahodnimi inozemskimi interesenti za realizacijo velikega aluminijskega kombinata na področju Nikšiča, katerega izgradnja je bila odložena zaradi enostranske odpovedi sklenjenega sporazuma s strani Sovjetske zveze in Vzhodne Nemčije. Po končani drugi svetovni vojni Crna gora ni imela niti enega kilometra železniške proge normalnega tira. Njene ceste so bile večinoma poškodovane. Po vojni je bila zgrajena proga Nikšič — Titograd. V izgradnji je proga Titograd — Bar, tako da bo v kratkem pristanišče Bar po Titogradu povezano z ostalimi kraji države. Ceste so popravljene, cestišča razširjena. Do sedaj je bilo asfaltirano 137 km ceste. Trenutno se izvajajo dela na več sektorjih Jadranske magistrale t. j. avtostrade Trst, Reka, Split, Dubrovnik Budva, Petrovac, ki se bo z avtostrado Petrovac, Virpazar, Titograd, Kolašin (skozi kanjon Morače) — Andrijevica, Peč, Skoplje povezala z avtostrado Trst, Ljubljana, Za-i greb, Beograd, Skoplje, So- je i*gr . ^ _ objektov,' ki bodo skupno s sedanjimi omogočili čim -večjemu številu ljubiteljev priro-dčv da se-strzffsntjb irrdffltitttl prirodnimi lepotami Crne gore; njenimi morskiiiii letovišči, rečnimi kanjoni, alpskimi jezeri, prekrasnimi planinami in zgodovinsko umetniškim; znamenitostmi, katerim bomo posvetili poseben članek. BOZO BOŽIC lazvalinah pa so se ustvarile nove zakonske aveze, rodili so se otroci, katerim hoče resnični oče dati tudi svoje ime. In tako se je v teh poslednjih letih pogosto zgodilo, da so otroka, ki se je rodil v takih zakonskih zvezah vpisali v matično v Benetkah obsodilo, ker | knjigo kot sina resničnega sta, po obstoječih zakonskih očeta in žene, ki ni hotela, predpisih, vendarle zagreši- da bi jo imenovali s pravim la kaznivo dejanje. Pred zakonom ne more namreč biti oče zgoraj omenjenega otroka nihče drug, kakor zakoniti mož gospe B„ in okoliščina, da zakoniti moz gospe B. dejansko ni mogel biti resnični oče omenjenega otroka, je s pravnega tidika povsem brez pomena. Zakoniti mož gospe B. bi le mogel, če bi to hotel, v roku, ki je po zakonu toino določen, zavreči svoje očetovstvo nad otrokom; toda s svojimi' izjavami na matičnem uradu sta dejanski oče in mati potvorila tisti status zakonskega otroka, ki je novorojenčku pripadal po zakonu in sta ga tako rekoč oropala tistega očeta — sicer ne resničnega, ampak lažnega — ki mu ga je določil pravni red! Formalistično vzeto ima vsekakor prav prizivno sodišče, toda kljub temu je kasacijsko sodišče sprejelo tezo obrambe, namreč, da dejanje ni kaznivo. imenom. V vseh takih primerih je bil do sedaj zakon abstraktno neizprosen; argumenti, ki so jih uveljavljali v podporo teze, da gre v takih primerih za kaznivo dejanje, imajo s pravnega vidika nedvomno svojo težo; toda hkrati so le podčrtali in še podkrepili nasprotje med človeško stvarnostjo in čisto Juridično fikcijo. S pravdorekom kasacij-skega sodišča pa je razveljavljeno dosedanje pravosodje glede potvorbe stanu in tako je odpravljeno nar sprotje med dejanskim stanjem in pravnim videzom, med čisto anagrafskim videzom in «dejansko posestjo«, ki je v tem poslednjem času postalo tako ostro. S tem pravdorekom kasa-cijekega sodišča je živo življenje zmagalo nad mrtvim zškonom. Primer, kakršen je zgoraj omenjeni, pa v vsakdanjem Jivljenju niti' ni tako redek. Podobni primeri so odraz položaja, ki je mnogo boli--razširi en, kot (se običajno domneva. Poni til i- hib 'tfrrtsnriia- "pTisimrTo- čitve, ki trajajo leta in desetletja: posledice vojne, ujetništva, in koncentracijskega taborišča, izseljeni-štva; po drugi plati pa imamo nešteto zakonskih zvez, ki so — kljub načelu o zakonski neločljivosti — dejansko pretrgane, na teh Pri tem je zlasti pomembna okoliščina, da je prvi predsednik kasacijskega sodišča s tem pravdorekom priklical v spomin vsem nekaj, na kar se kaj rado pozablja; namreč, da pravosodje — ce hoče izvrševati svojo funkcijo — ne sme postati utrujeno ponavljanje abstraktnih in togih pravnih formul, ampak mora odraziti v sebi živo življenje in se mora vedno obnavljati, da bi se moglo vskladiti s spreminjajočim se življenjem. Kajti tudi sicer je pravosodje vedno živelo od tega stalnega, aktivnega in svobodnega obnavljanja abstraktnih juridič-nih norm po zahtevah in neuničljivih potrebah vsakdanjega življenja. Prof. A. Černigoj bo danes popoldne ob 18. uri otvoril v Občinski galeriji razstavo svojih slik. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ni iiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiii1 tu niiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiii V gumijasti krogli v N iagarske slapove j i » f» f 1 HOROSKOP .ZA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Ne zadovoljujte se s tem, da dajete drugim nasvete, pač pa se optimite dela. Priskočite na pomoč, posebno mlajšim in potrebnim. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Da- bi si ohranili prijateljstvo neki oaebe, ste pripravljeni storiti tudi veliko napako. Menda ste n» napačni poti. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. .) — Velike zaslužke si lahko zagotovite, če boste sveja sredstva znali pravilno vložiti. Hazar-d pa ni na mestu. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Držite besedo, ki ste jo dali, pa čeprav vas bo to veliko stalo. Izplačalo se bo pozneje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Ne prevzemajte odgovornosti, ki ne spadajo v vaše področje. Poiščite si družbo med ljudmi vaše vrste in ne silite previsoko.. DEVICA (od 23. 8, do 22. 9.) — Okoliščine vas bod« pripeljale v novo družbo, ki vaa bo 'spravila dalje in vam zagotovila vsestranski uspeh. Potrudite se. Američan Jean LUssier, J ki tovarn gumjjislife i%lelkov in riva [le b; seveda delale pri tem mu je zdaj 68 let, nameriva v gumijasti krogli skočit*, v | reklamo zase. Mimo tega se Niagarske slapove — in ostati j Lussier nadeja,- da bo 'dobt! živ. Jean je pred tridesetimi leti — tedaj je bil zaposlen na železnici — prvič zdrknil v veliki gumijasti žogi v bučeč« slapove in preživel to pustolovščino. Na svetu je samo šest ljudi, katerim se je posrečilo biti kos tem slapovom in preživeti padec v globino več kot 50 metrov. V to ni vštetih tistih 50 samomorilcev, ki so si vzeli doslej življenje s skq-kom v divje vodne gmote. Od omenjenih šestih pa zdaj živi samo še Jepn Lussier. Lussier pravi: «Sklenil sem, da bom tokrat skušal skočiti z najvišje točkg, z .Ameriških slapov’. Ce se mi bo to posrečilo, bom mirno dočakal smrt« To podjetje pa ima tudi svojo komercialno plat. Lussier pravi, da je prihranil doslej okrog 10.000 dolarjev. Zoga, v kateri bo padal 50 metrov globoko, pa stane naj manj 25.000 dolarjev. Zato skuša Lussier dobiti podporo šop dolarjev tudi od holly-woodske družbe, ki si je zagotovila pravico, da bo smela posneti ta skok na filmski trak .., TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) — Ne nasedajte tuji pobudi, ki se kaže izredno mikavna. Previdnost je tu bolj kot kdaj koli na mestu. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) — Nekaj težav finančnega značaja. Ohranite mirno kri in prisebnost. Vse se bo Uredilo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) — Sprli se boste s sodelavci. Nič zato. Ce boste pravočasno uvideli napako, ne bo. ste utrpeli večje škode. KOZOROG* jod ,21. 12. de 20. 1.) — Vse, kar vas obdaja, misli dobro o vas. Le vi vidite povsod temno in še najbolj medisvojimi najbližnjšmi, 1 a. 2.) — Več diplomacije bi morali pokazati, posebno ko gre zs' odnose t osebo, W vam lahko veliko pomaga. RIBI (od 20. 2. do 20. S.) — Odličen dan, zvečer bo obračun zelo pozitiven, če boste okoliščine znali pravilno izkoristiti. □ ir: Nič hujšega; krznen plašč, pa bo takoj Me # rs Gorfšfro-beneški dnevnik Seja odbora pokrajinskega svata Od vlade bodo zahtevali posebne ukrepe da se odpravi kronični primanjkljaj 10 milijonov Ur za odpravo bolne živine ■ Izlet umobolnih v Dolenje Na zadnji seji pokrajinskega odbora je odbornik za finance dr. Chientaroli v dolgem govoru poročal o finančnem položaju ustanove Poudaril je, da se mora pri o-svednjih oblasteh zahtevati, naj priskočijo pokrajinski u-pravi na pomoč, da se preneha z nevzdržnim stanjem, ki traja že toliko let. Po zaključnem govoru predsednika odv Culota, je odbor »klenil, da bo pooblastil parlamentarne predstavnike nase pokrajine, naj posredujejo pri ministrstvih, da sprejmejo poseben ukrep, s katerim naj se odpravi kroničen primanjkljaj pokrajinske uprave Nato so sklenili razpisati dražbo za popravilo strehe zavoda Duca d’Aosta v Gradiški za 400.000 lir ter izdati dovoljenja zasebnikom za gradnjo ograj vzdolž pokrajinskih cest. Odbor je odobril vodstvu goriške umobolnice, da organizira izlet bolnikov, ki jih bn ravnateljstvo bolnišnice izbralo. v Dolenje. Končno so odobrili pričetek izvajanja načrta za zboljšanje živinoreje. Sklenili so izplačati odškodnino živinorejcem za zakol njihove tuberkulozne živine. Pred časom so za izvedbo tega načrta sklenili potrošiti 10 milijonov lir. »» ------- Danes praznik orožnikov Danes praznujejo po vsej državi orožniki svojo 145-let-nico ustanovitve. Ob tej priliki bodo po raznih pokrajinah podelili zaslužnim orožnikom odlikovanja. V našem mestu bo taka svečanost v vojašnici v Ul. Sauro, kjer fco govoril podpolkovnik Or-tis. V sredo nadaljevanje razprave o urbanističnem načrtu Prihodnjo sredo bo seja go-riškega občinskega sveta, na kateri bodo nadaljevali obravnavo o urbanističnem načrtu mesta Gorice. Govorili trdo še nekateri svetovalci, k' so se prijavili, da bi povedali svoje mnenje. Danes ob 14.3* v Podgori Sindikalno zborovanje Bergomasa in Pontinija Danes ob 19.30 bo v Podgori pred barom »Športa sindikalno zborovanje, na katerem bosta govorila tajnik Delavske zbornice Fulvio Bergo-mas in tajnik UIL Vincenzo Pontini. Govornika bosta opisala borbe, ki jih vodijo tekstilni delavci, kovinarji, delavci lesnih podjetij itd. za obnovo delovnih pogodb in zvišanje plač. «»—-— Včeraj popoldne v dolini Korna Aretirali moža zaradi nemoralnih dejanj Včeraj popoldne so po telesu obvestili kriminalistični idelek policije, da neki moti v družbi treh mladoletnic dolini Korna (pri Villa erena) počenja nemoralna ejanja. Skupina agentov je ikoj odšla na kraj, da bi po-varjenca aretirala. Ko je .ož opazil, da ga zasledujejo, ■ pobegnil. Skočil je na ko-> in izginil. Toda agenti »o ili hitrejši in »o ga areti- rali. V njem so spoznali 34-lc-tnega Silvana Komana iz Mariana, Ul. Dante, brezposelnega mizarja, ki je priznal, da je podobne stvari delal tudi na gradu v mesecu marcu. Tudi tamkaj je bil v družbi treh mladoletnih deklic ter se naslajal nad tem, da jim je kazal svoje spolovilo. Takrat je imel več sreče, kajti agentom je zbežal in tako zabrisal sled za seboj. Romano je bil za svoja nemoralna dejanja obsojen leta 1955 v Krminu, leta 1957 pa v Gradiški. Sedaj je v zaporu, kjer čaka na tretjo razsodbo. Očividno gre za bolnega človeka, ki svojih nagonov ne more brzdati. *---«»—— Kino v Gorici CORSO. 17.30: »Suha dojilja«, G. Leviš, v barvah. VERDI. 16.30: »Vladar Chicaga«, R. Taylor, cinemascope, v barvah. VITTORIA. 17.00: »Franke- stein 1970«, B. Karloff, J. Lund, cinemascope, mladini do 16. leta vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: »Amazon-kin bič«, G. Madison, R. Fleming, cinemascope in v barvah. MODERNO. 17.00: »Dvorski norček«. Tri gostovanja Slovenskega okteta Slovenski oktet bo imel v prihodnjih dneh v goriški in videmski pokrajini tri koncerte. V petek 12. junija ob 21. uri bo koncertiral v Čedadu, kamor ga je povabilo društvo ■Amici deila mušica*. V soboto 13. junija ob 20. uri bo gostoval v Doberdobu na letnem gledališču, v nedeljo 14. junija pa ob 1*. uri v Podgori — aParco dei Principi*. V CRDA v Tržiču bodo zgradili «plovna hotela»? Predsednik »Hotel - Carter* H. B. Cantor je odpotoval iz New Yorka v Rim na pogajanja s predstavniki Združenih jadranskih ladjedelnic v Trži- ču, s katerimi se namerava pogajati glede gradnje dveh ogromnih čezoceanskih potniških ladij, ki bi v štirih dneh prepeljale iz Evrope v New York 600« potnikov po 500 dolarjev (31.250 lir) za potnika. Cantor se bo pogajal tudi s francoskimi, nemškimi in holandskimi ladjedelnicami. O tako imenovanih iplovnih hotelih* je časopisje že pisalo. Izdelani so bili tudi načrti za te plovne objekte, ki bi izredno pospešili turizem med starim in novim kontinentom. Ladji bi poganjali izredno močni motorji, ki bi dajali ladji 36 vozlov brzine kot jih razvija najmodernejša trgovska ladja ZDA (United States*. Kolesarska dirka po Italiji V zadnji Anquetil etapi na kronometer še enkrat najboljši Baldini odlični drugi ■ Ali bo Caulu uspelo maščevanje na Malem sv. Bernardu? 7. in li. junija v Ul. Croce Spored zaključne prireditve slovenskih srednješolcev Slovenski srednješolci bodo imeli v nedeljo 7. in 14. junija zaključno šolsko prireditev n* šolskem dvorišču v Ul. Croce z naslednjim sporedom: 1. Ciril Pregelj; »Trije petelinčki«, Drago Korošec: »Vetru« (poje mladinski zbor Zatiranje otroške paralize Dvakrat naj bi cepili tudi noseče ženske V Gorici še sprejemajo prošnje za cepljenje otrok y Milanu se je te dni za- silnosti, ki pridejo na jugoslo-kijučil sestanek otroških vansko ozemlje (v tem prime-zdravnikov in babic, na kate- ru ni mišljen tranzitni pro-rcm so razpravljali, kako bi met), se plača za vsak dan bi-omejili umrljivost otrok, ki je vanja na jugoslovanskem o- v Italiji zelo velika. Govorili so tudi o važnosti cepljenja proti otroški paralizi. Profesor Spolverini je' omenil,' d* bi. bilo zelo koristno, da bi tudi bodoče matere prejele injekcijo proti otroški paralizi, kaj-t. tako bi bil tudi otrok zavarovan za ‘ tri mesece po icistvu, po treh mesecih pa b: cepili otroka samega. Matere naj bi prejele dve injekciji, in sicer v petem ali še- stem mesecu nosečnosti. V naši pokrajini do sedaj ni primerov obolenj za otroško paralizo. Po občinah nadaljujejo s cepljenjem otrok proti tej hudi bolezni s cepivom, ki ga je dal na razpolago pokrajinski zdravstveni urad. Goriška občina sporoča, da se otroci od treh mesecev do 6 let prijavijo za cepljenje najkasneje do 10. junija v higienskem uradu v Ulici Mazzini 7 od 9. do 12. ure. Tarife za tovornike in avtobuse ki vozijo v Jugoslavijo Z uredbo državnega tajnika za finance veljajo za avtobuse in tovorne avtomobile, ki so prišli v Jugoslavijo, sledeče tarife: za avtobus po 26 dinarjev za vsak sedež (najmanj 500 din na dan), za tovornike 100 dinarjev za vsako tono (najmanj 500 dinarjev). Za avtobuse, ki prečkajo jugoslovansko ozetnlje, velja na dan dvojna tarifa. Za tovornike pod 5 ton no- zemlju 250 dinarjev, če so tovorniki prazni, oz. 5000 din. če so delno ali popolnoma naloženi. Za tranzitne prehode tovornikov pod 5 fon nosilnosti se plača 500 dinarjev, če so prazni, in 1000 dinarjev, če so naloženi. strokovne šole pod vodstvom prof. M. Fileja) 2. Emil Adamič: »Kazen«, I-van Bolčina: »Oj, bodi domu zvest« (poje mladinski zbor n.žje srednje šole pod vodstvom prof, I. Bolčine). 3. Danilo Bučar: «Burja», Mirko Filej; »Pomladna« (poje mladinski zbor učiteljišča pod vodstvom prof. M. Fileja) 4. Narodna — priredil M. Filej: »Očnica«, Makso Pirnik: «Zdravica« (pojejo združeni zbori vseh treh šol pod vodstvom prof. M. Fileja). 5. E. Tiran: »Čudežne gosli«. Mladinska igra v treh dejanjih. Igrajo dijaki nižje srednje in strokovne šole. Režirata prof. K. Humar in prof. S. Rebec, črlasbeno spremljavo pripravil prof. M. Filej. Rajahje naštudirala prof E. Saurin in prof. V. Franko. Zbor vodi prof. I. Bolčina. — K v----- TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 26 stopinj ob 12. uri, najnižja 12,4 stopinje ob 4. uri. Vlage 65 odstotkov. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci št. 12. tel. 22-68. Itpred gorižkega sodišča Denarno globo motociklistu zaradi neprevidno in hitro vožnje Maraš« jc svo|e------ TOTOSPORT ST. 1 11X 11X 211 XIII Pirančani drugi na primorskem prvenstvo Sidro - Primorje 3:1 (1:1) V prihodnji sezoni reorganizacija prvensh* V nedeljo je bila v Piranu | Do jeseni bodo torej ~ nrimneciro nru ska nogometna igrinriS-® zaostala tekma primorske nogometne lige med domačim Sidrom in ajdovskim Primorjem. Po zanimivi in borbeni igri so zasluženo zmagali domačini s 3:1. V prvem polčasu so se gostje dobro branili in jim je kljub rahli terenski premoči domačinov uspelo obdržati neodločen rezultat. Po odmoru pa je Sidro zmeraj bolj gospodarilo na terenu in po številnih napadih tudi dvakrat zatreslo mrežo gostov. Tako so Primorčani prehiteli Postojno in zasluženo osvojili drugo mesto. Vsekakor je to izreden podvig, saj je bi* lo Sidro lani še na zadnjem mestu primorske nogometne lestvice. Končna uvrstitev ekip je torej naslednja: N. Gorica 22 19 3 0 107:23 41 Sidro 22 14 3 5 54:26 31 Postojna 22 13 4 5 67:31 30 22 13 2 7 65:37 28 22 12 3 7 49:48 27 22 8 7 7 52:41 23 22 8 1 13 40:56 17 22 7 2 13 67:84 16 22 7 2 13 38:53 16 22' 7 2 13 36:70 16 22 7 1 14 37:46 15 la. Jeseni pa bo najb£*, J v*r do znatnih spremeb. ^ v(j jetno Nova Gorica ne ^ zastnnana V primors zastopana v zt ker ima velike uiozn uvrstitev v -s1< zadnje štiri ekipe z r P ... bele, ali bodo igrali k ^ cije. Razen kvalitetne 18 j„ bo ustanovili še kopr ^ goriško okrajno i'g°> j.iov rih bodo igrala moštva pp nih kolekfvov in drust • ^ vaka lig se bosta uvr kvalitetno ligo, iz kat ^ sta izpadli zadnji dve■ uj. Ta novi tekmovalni sist .. , ob?*1 do proučili zastopniK* v(p Primorje Koper Tolmin Tabor Rudar Anhovo Adria Branik II. Bistrica 22 1 2 19 23:112 4 V dvoboju za svet. prvenstvo lahke kategorije Brown premagal Rosija s tehničnim knock-outom V trenutku prekinitve ob koncu 8. runde zaradi velike rane nad očesom, je bil Rosi v prednosti po točkah WASHINGTON, 4. — Joe Brown je ohranil naslov svetovnega prvaka lahke kategorije z zmago s tehničnim k. o. nad Italo-Amerikancem Paolom Rosijem zaradi prekinitve dvoboja pred začetkom 9. runde. V trenutku prekinitve zaradi velike rane nad Rosijevim desnim očesom, je imel Rosi znatno prednost po točkah. Brovvn je s sinočnjo zmago že sedmič odbil napade svojih izzivalcev, toda tokrat je bil zelo blizu porazu. Njegov lasprotnik je bil namreč skoraj vedno v ofenzivi in ves čas dvoboja je bil deležgn številnih aplavzov gledalcev, ki pa jih je bilo manj kot so pričakoval; organizatorji. Brown je boksal skoraj izključno defenzivno in le neposredno pred prekinitvijo je začel dajati znake večje agresivnosti. Priznati pa mu je treba, da se je zelo spretno z izvrstno tehniko nog izogibal Rosijevim napadom, tako da so le red- ki njegovi udarci dosegli cilj. Prva runda se je zaključila z lahno prednostjo za Rosija, druga je bila neodločena, v tretji si je pridobil nekaj prednosti Broivn in pravtako tudi v četrti. Peta runda je bila zopet neodločena, vse ostale pa je Rosi odločil v svojo korist. V vseh osmih rundah ni bilo nobenega knock-downa čeprav je Brovvn zaradi spodrsljaja enkrat pokleknil na koleno. Najboljši udarec je bil Brovvnov v drugi rundi, ki ga je Rosi komaj prenesel. Ob prekinitvi dvoboja na nasvet zdravnikov je glavni sodnik zabeležil prednost 76:71 za Rosija, od obeh razsodnikov pa je eden dal prednost Rosiju drugi pa Brovvnu. Tudi po mnenju UPI je bil Rosi v prednosti z 78:74. Kako je prišlo do Rosijeve poškodbe nad očesom, ni povsem ugotovljeno. Brovvn je po dvoboju trdil, da je Rosiju odprl rano z močnim desnim udarcem, Rosi pa je trdil, da iMitiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiliiiiiitiiiiliiiHiMMiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiMiiitiiiiiiiiiimiHtmiiiiitiiiiiiil Košarka za «Pokal Jugoslavije» MADŽARSKA - ITALIJA 54:51 V drugi igri so Poljakinje premagale Jugoslovanke z 58:56 (27:35) Košarkarska aktivnost Gruppo Sportivo Portuale V nedeljo 7. jun. ob 20 bo «Gruppo Sportivo Portuale« (Pristaniški športni krožek) ZADAR, 4. — V nadaljevanju mednarodnega košarkarskega turnirja ženskih vrst za Pokal Jugoslavije sta bila danes dosežena naslednja rezultata: Madžarska • Italija 54:51 (30:24) Poljska - Jugoslavija 58:56 (27:35) Tekma med Madžarsko in Italijo je bila zelo izenačena, dinamična in razburljiva. Ma-džarke so zmagale zaradi večje rutine in zaradi izvrstne igre Kovacseve in Likove, ki sta dosegli največje število košev. Italijanska vrsta je posebno v drugem polčasu nudila zelo močan odpor s požrtvovalno in tehnično zelo dobro igro. Madžarska: Schneiderer 4, Kovasc 12, Koren 6, Nuficer 8, Lik 11, Babocsai 6, Kalo 7. Italija: Donda 2, Tarabocchia 6, Ronchetti 11, Šesto 1, Gel-metti 4, Pausich 8, Persi 6, Geroni 2, Vendrame 8. V drugi igri sta se pomerili vrsti Jugoslavije in Poljske. V prvem polčasu so Jugoslovanke z izredno igro dosegle prednost 8 košev, toda v drugem polčasu so močno popustile in v dramatičnem finalu so Poljakinje najprej izenačile in si natp zagotovile zmago z razliko dveh točk. V včerajšnji drugi tekmi je Jugoslavija premagala Madžarsko z rezultatom 46:41 (27:23), Lestvica po prvih dveh kolih: 1 1 0 0 54:39 2 1 10 0 58:56 2 2 10 1 102:99 2 2 10 1 95:97 2 2 0 0 2 90:10« • Bolgarija Poljska Jugoslavija Madžarska Italija mu jo je povzročil Brown s sunkom z glavo. Luigi Proietti, ki je prisostvoval dvoboju, je izjavil, da sicer noče podcenjevati zmage Browna, da pa je bil Rosi ob prekinitvi v očitni prednosti v razmerju 6 rund proti dvema. Dejal je tudi, da se je Brown bal Rosija in da se mu je stalno izmikal ter da je bil v četrti rundi v težavah. Ko pa je videl, da drugače ne more Rosiju do živega, se je — vedno po izjavah Proiet-tija poslužil vseh nedovoljenih metod in končno še sunka 7 glavo, ki je Rosiju odprl rano nad desno obrvjo, kar je Brovvnu zagotovilo zmago. UD JJlDUv.1‘1 yfl okrajev in ga bodo ze j,,, jetno v tej obliki ali P*• r lenkostnimi sprememba svojih. Nova športna igrišč* v Sečovljah ^ V Sečovljah pri „o- v nedeljo odprli kar ati , va športna igrišča. jgr|. zdaj razen nogometnega ^ šča še prostore za odboj« li rokomet, košarko in - vila a1. šče. Vsa dela je opravo« ^ dina, ki je prispevala 4 2 prostovoljnih delovnih ^ denarjem in materialom P .... ’*fl« pomagala podjetja, orga cije in posamezniki. jre- Ob otvoritvi igrišč so P' dili festival s številnimi *P s0 nimi tekmovanii. Razvil* ^ nimi tekmovanji. w tudi nov mladinski PraP°Ljo, priredili telovadno akadern ^ Športno življenje sečovel) . iudarjev, solinarjev in «■“ n> nikov je torej zdaj krenil povsem novo pot. a"' BOKS Brovvn - Vecchiatto za svet. prvenstvo? MILAN, 4. - Ce boitag: ski prvak lahke kat. VeC5,„,*. to 24. jun. v Chicagu Pr* gal Amerikanca Bobbyj» ’J0e Iona, se bo srečal 1 Brovvnom za svetovno Pr stvo. .. Ta sklep je rezultat _ Pj^. janj prokuratorja Liver*r|aBi’ chija z kalifornijskim M zatorjem Bennyjem Ford®® ^ Vecchiatto je trenutu® y Proietti je končno dejal, da ie že zahteval povratni dvoboj in da si je Brownov prokurator Lui Viscusi pridržal en mesec časa za odločitev. Po mnenju Proiettija pa bi mora! biti povratni dvoboj v F.v-ropi in tudi voditi bi ga moral evropski sodnik. Brovvn sam je po dvoboju dejal, da je Rosi odločen boksar in da zelo močno udarja z obema rokama. Dejal je tudi, da ni bil v formi in da je tudi njega Rosi poškodoval z udarci z glavo. Zanimiva je tudi izjava bivšega italijanskega in evropskega prvaka petelinje kat. Bernasconija, ki trdi, da Rosi ne bi vzdržal do kraja ritma, ki ga je diktiral in ki mu je prinesel prednost. Po njegovem mnenju je Rosi slabo treniran. Dvoboju je prisostvovalo 3.968 gledalcev, čisti inkaso pa je znašal 23.997 dolarjev, okup-no z odstotki za televizijski prenos bo Brovvn dobil premijo 30.720 dolarjev, Rosi pa 15.360 dolarjev. Vidmu, kjer vestno trenif*-.,« ZDA bo odpotoval 12. Ce se bo boril z BroW ved* se bo moral seveda odP°v ti dvoboju z Godihom ** 6|(i ropski naslov, ki bi moral v 8. avgusta. NOGOMET 10. t.m. četrtfinal* italijanskega pokali MILAN, 4. — Komisar cionalne zveze je odloč1*’ bobo 10. t. m. odigran*. .e četrtfinalne tekme italija0 ga pokala in sicer: Genoa - Bologna ob 16> 30 Juventus-Fiorentina ob Lazio - Inter ob Id«**®, «n Venezia - Torino ob Zmagovalci teh srečam bodo uvrstili v polfinale. O LIZBONA, 4. — NOI0^, na reprezentanca PortiJ** nCo Je premagala reprezent* f Škotske z 1:0 (1:0). Gol J?, 26’ dosegel srednji nap*' Matateu. dal«* T'ska Odgovorni urednik STANISLAV RENKO ^ Tiskarski zavod ZT* * hiiu rta C predvaja danes 5. t.m. z začetkom ob 18. uri barvni fil®: Napad s tisoč puščicami3 Igrajo: GEORGE MONTGOMERY in BILL WILLIAM* PUŠKO KRANJEC t Povest o dobrih ljudeh] «Ti sam si mi pakaaal tisto luknjo«. Zaradi tega sc jc moral Jo®cf braniti. «To jc rco, jc -iznal. cin že nekajkrat sem premišljeval, ali je bHo prav. iaj vidim, da ni bilo. So stvari na sveitu, ki si Jth lahko »voliš enkrat, dvakrat, ne sme pa kaj takega priti v navado«. Ne glede na to, da ni bilo lepo, sta po premolku spet rešla na stvar samo, pri čemer je ^VP™531?;1*: Peter Koštrca zahajal vsako jutro k Marti. Takrat, ko sta 1 in Ivan odela v gozd po drva. »To je bila kaj ugodna prilika«, je prikimal Jožef. cVendar 1 mi zdi čudno, da mi nisi niti enkrat omenila tega, ko se : dogajalo. Bila bi prilika, da bi posegel vmes«. »Nisem ti omenila«, se je opravičila Ana, »ker nisi nikdar otel posegati v tuje življenje. Saj se spominjaš, kako si me zvrnil ko sem ti svetovala, da bi branil Marto pred Ivanom«, ila je lepa prilika, da mu vrže kaj takega v oči. »Za božjo voljo«, je rekel Jožef. »To ni isto. Ce ima mož aj z ženo je to do neke mere njegova stvar, v katero se ne memo vtikati, niti ne smemo biti radovedni. Seveda pa mo-smo poseči vmes, če bi se izkazalo potrebno, če bi namreč ilo nevarno bodisi za tega bodisi za onega Ce pa poseže življenj« tretji, tedaj moramo na vsak način nastopiti in raniti tistega, ki je na kakršenkoli način prikrajšan ali ogo-lufan. Vendar se mi ždi, da zdaj nima nikakega pomena tikati se še v zadevo, ker je Peter Koštrca hvala bogu izginil n se ne povme; zlasti še nima pomena, če Ivan za to nic » ^ Mišljenja sem, da bi kaj takega 1« moglo napraviti razdor med njima, medtem ko se bo sicer mirno pozabilo. Čeprav je grenko misliti na to, da stoji Ivan Koren, ki je sicer resen in pameten človek, kot bedak pred nami, je vendar neizbežno, da mu vse zamolčiva; zlasti če se bo Marta sama dobro vedla in dobro zatajila stvar, kar je v ženski naravi že nekako samo po sebi umljivo, da bo storila«. «Da,» je prikimala Ana, ker se ji je zdelo dokaj modro, kar je Jožef trdil, »vendar ti moram povedati, da Ivan vse ve. Čeprav nisem videla in mi tudi nihče ni povedal, se mi vse tako zdi, da ju je Ivan ujel prav zadnji dan, tedaj namreč, ko so žandarji prišli po Petra. Slišala sem, da je tedaj Ivan prišel domov, stopil v malo sobo, slišala sem, kako je Marta kriknila, nakar je Peter Koštrca prišel od tam k meni.« Jožef se je globoko zamislil in čutil, kako se mu je dotaknilo srca. Bridkost ga je navdala. »Ce je tako,« je rekel čez čas, »tedaj moramo vse natančno premisliti in se kakorkoli lotiti te zadeve, da se ne bi po nerodnosti tega ali onega kaj izcimilo iz nje. Spregovoril bom na vsak način z Ivanom in ako bi zategadelj kakorkoli zametaval Marto, mu bom povedal, ne sicer kaj ostrega, vendar nekaj takega, da bo sprevidel, da nima pomena iz tega napraviti kaj posebnega, zlasti pa ne kaj takega, kar bi njuno življenje samo razdvojilo. Ce se pa Marta kuja, potem moram tudi z njo spregovoriti; zdi se mi, da je prišel čas, ko morava poseči vmes.« »Jaz pa mislim, da bi zdaj še pustila, kakor je. Ne samo, da nobeden njiju ne prosi najine pomoči, mislim, da tudi Marta ne bi pristala na spravo. Zdi se mi, da je stvar postala preveč resna. Peter Koštrca ji je moral obljubiti kaj takega, da ga ne bo nikdar več pozabila.« Jožef Koštrca se je spet predal razmišljanju. Privlekel je pipo in si jo nabasal in obsedel na postelji, da bi pokadil. Zvezdna noč je še vedno gledala v sobo. »Ali je petelin že zapel?« je vprašal Ano. •Ni se.« »Pa bi moral, ker zdi se mi, kolikor mi zvezde povedo, da bo vsak čas ura tri. In ob treh vedno poje. — O tej stvari pa moram natančno premisliti, preden se je lotim na kakršen način a« bodi. Zdi se mi namreč, da ne smeva dopustiti, da bi se vse preveč zamotalo. Povedati pa ti moram, da se mi življenje drugih vedno zdi najbolj kočljiva zadeva, katere se moraš lotiti le z veliko previdnostjo, da ne razdereš več, kakor zgradiš.« «Mislila sem tudi sama tako, zaradi česar nisem ničesar rekla nikomur, še tebi nisem povedala. — Ali nehote se mi je vrinilo v misel, in že sem si predstavljala, kako lep par bi bila Marta in Peter. Treba je priznati, da je Peter ves drugačen človek kakor Ivan. Imela pa sem vedno tudi občutek, da je imela Marta nesrečo, ko je dobila Ivana. Saj je res dober človek, ali to komaj zadostuje, da bi bil zakon srečen.« Jožef je tudi o tem razmišljal, in ko je razmislil, je dejal: »Kakorkoli je že, ne gre, da bi midva presojala in odločala. Življenje samo pozna tisoč poti, po katerih gre dalje. Nikdar se nihče ne vpraša, zlasti ne, Kadar se srečata dva mlada človeka, ali bosta lahko skupno vlekla, temveč se jima včasih samo zdi, da pojde. A moram te opozoriti, da ni mogoče tu nič več ukreniti, da je namreč nujno tako, kakor je. Ce bi bila dana samo majhna mogočnost izbire in kasnejšega spreminjanja, bi to postalo kaj usodno za človeštvo, zlasti pa bi ženske, ki nikdar ne pretresejo nobene stvari z razumom, temveč se lotijo vsega samo s srcem, prizadele človeštvu več ko preveč nesreč. Tudi je tako, da mora mož neprestano paziti na ženo in jo čuvati, ne glede na to, da mora tudi skrbeti zanjo. A še tako se lahko ponesreči, ker ženska ni nikdar kos življenju; v tem pogledu je podobna otroku, ki bi se upal z isto brezskrbnostjo igrati v globoki Muri kakor v potoku, ker mu njegov razum nič ne govori o različnih globinah te in one vode, temveč mu govori samo o podobnosti vode same; ali pa otroku, ki bi z isto mirnostjo podtaknil ogenj v staji kakor na ognjišču, zakaj njega ne zanima nič drugega kot zgolj ogenj in njegova lepota. In taka se nam prikazuje v življenju ženska. Ce se nam torej kdaj pokaže, da je mož nekoliko oster do svoje žene, ne smemo tega še sami ostro presojati. Vsak mož najbolj ve, katera sredstva so najboljša za spravo in poboljšanje njegove žene in do kakšne meje jih lahko uporabi. Zato sem tudi zdaj mnenja, da se ne smeva nikakor prenagliti, pa naj se zgodi v oni-- i kar se hoče, razen, č« bi videla, da se vsa stvar razvij* nevarno smer.« .. Jožef je pokadil pipo, za trenutek še obsedel, nato pa j »Zdaj si bom pa skušal priklicati še malo spanja; m