Poitnina plačana v gotovini Cena - Prezzo Lir 0.40 S te v. 180 F I'jjubljani, v četrteh, 7. avgusta 1941-XIX Leto VI. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione PubblicitA Italiana S. A., Milano. Uredništvo in nprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amminutrazione: Kopitarjeva 6« Lnbiana. Concessionaria esclnsiva per la pubblicit& di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblidti italiana S. A„ Milano. Neva posebna nemška v< »jr la poročila o dosedanjih uspehih na Vzhodu Naznanilo o koncu bitke za Smolensk, podatki o celotnih dosedanjih sovjetskih Izgubah navajajo Hitlerjev glavni stan, 7. avgusta, s. Včerajšnje uradno vojno porodilo nemškega vrhovnega poveljstva na vzhodnem bojišču pravi: O uspešnih operacijah na Vzhodu so bila danes izdana posebna sporočila. Močnejši oddelki bojnih letal so v noči na 6. avgust ob dobri vidljivosti obmetavali vojaške naprave v Moskvi z mnogo tonami rušilnih in z desettisoči zažigalnih bomb. Uspeh tega napada se da spoznati po zadetkih v polno na tovarnah letalske industrije in po številnih požarih v preskrbovalnih napravah. Včeraj so bila izdana naslednja izredna poročila nemškega vrhovnega poveljstva: 1. Ko je skupina vojski pod poveljstvom maršala von Loeba po trdih bojih izsilila prehod čez Dvino med Dvinskom in med Rigo ter rešila Le-tonsko sovražnika, ji je pripadla naloga, da stre Stalinovo črto vzdolž letonsko-sovjetske meje ter se hkratu bori s sovjetskimi silami, ki so bile na Estonskem. 2. Na osrednjem odseku spodnjega bojišča je skupina vojska pod poveljstvom maršala von Bocka izbojevala veliko bitko za Smolensk. Prostor, čas in trajanje boja dajejo tej uničevalni bitki zoper sovjetsko vojsko poseben zgodovinski značaj. V približno štirih tednih boja so armade maršala von Klugeja, armadnega generala Straussa, armadnega generala barona von Wei6sa ter oklepna skupina pod zapovedništvom armadnega generala Hotha prizadele sovražniku strahovite izgube. Uničenih ali zajetih je bilo okoli 3100 oklepnih voz, 3120 topov ter nepregledna množina vojnih potrebščin. Pri tej zmagi je odločilno sodelovalo letalsko bro-dovje maršala Kesselringa. Sovjetsko letalstvo je na tem odseku izgubilo 1908 strojev. Podrobnosti o razvoju te bitke bodo podane v jutrišnjem poročilu vrhovnega poveljstva. 3. Ce se številkam, objavljenim s posebnimi poročili 11. julija, prištejejo nove številke o sovjetskih izgubah, je razvidno, da je bilo vs«ga skupaj do zdaj zajetih ali uničenih 13.345 oklepnih voz, 10.368 topov, 9082 letal, ujetnikov pa je 895.000. Doseženi uspehi pa mnogo presegajo najdrznejša pričakovanja. Treba je upoštevati, da so krvave sovražnikove izgube večkrat višje od števila ujetnikov. Enote vojske, oddelki SS ter letalstvo so do-zdaj izpolnili nadčloveške junaške napore in pokazali spričo sovražnika, ki se brani s tako zagrizenostjo, veliko borbenost. Boljše nemško povelj- stvo, nedosegljiva kakovost orožja, popolna izurjenost čet, zlasti pa junaštvo nemškega vojaka, so omogočile uničenje teh mogočnih sovjetskih oboroženih sil. Zlasti je treba poudariti pohode pehotnih divizij, ki so v boju morale prekoračiti več kakor 1000 km ozemlja. Te operacije so bile mogoče zaradi popolne organizacije obveščevalne službe in zaradi organizacije zaledja. Železniško omrežje na zasedenem ozemlju je že danes skoraj v celoti obnovljeno prav do fronte. Nemške vojne sile, zavedajoč se svoje premoči in prepričane o končni zmagi, razvijajo zdaj novo razdobje operacij, ki so ga začele z vrsto velikih zmag. Stockholm, 7. avgusta, r. V noči od srede na četrtek so nemška letala v večjih skupinah bombardirala sovjetsko prestolnico. Kljub močnemu protiletalskemu ognju je nemškim letalom uspe- lo, da so zmetala nad Moskvo eksplozivne in za-žigalne bombe, ki so povzročile razdejanje in več požarov. Berlin, 7. avgusta, s. Nemški poročevalski urad razlaga in dopolnjuje včerajšnja izredna vojna poročila vrhovnega poveljstva in pravi, da so v silovitih in nadvse okrutnih bitkah Sovjeti izgubili nad 3 milijone mož, torej skupno z ujetniki vsega 4 milijone mož. Ta ogromna številka se zdi razumljiva, če se upošteva razsežnost bojišča v vsej •njegovi izredni globini. V peklu na vzhodnem bojišču je bil torej uničen velik del sovjetske vojske in ogromno vojnega materiala. Vojne operacije na Vzhodu se torej nadaljujejo ugodno in so stopile v novo razdobje. Vojno poročilo št. 428 Letalski napadi na Malto in Ciper, srdite akcije v Vzhodni Afriki Oddelki kraljevega letalstva so v noči na 5. avgust bombardirali letališče Nicosio na Cipru in ▼ noči na 6. avgust pomorsko oporišče La Va-letto na Malti. Severna Afrika: Na bojišču pri Tobruku delovanje topništva. Italijanska in nemška letala so napadla vojaške cilje v trdnjavi Tobruk in Marsa Matruh in pristanišče v Sidi el Baraniju in letališče Fulpa. Sovražna letala so metala bombe na Bardio, Derno, Benghazi in Misurato. Skoda je majhna, med domačim prebivalstvom en mrtev in pet ranjenih. Med sovražnim poletom nad Ci-renaiko, o katerem govori uradno poročilo št. 426, je protiletalska obramba v Benghaziju sestrelila dve angleški letali, ki sta padli v morje. Vihodna Afrika: Angleška letala so ponovno napadla Gondar. Nekaj škode na raznih napravah, dva mrtva in 10 ranjenih. V Uolchefitu in na sedlu Culcquaberta so naši oddelki izvedli srdite napade in spodili angleške skupine, ki so imele izgube, ko so se sovražni oddelki skušali bližati našim postojankam. Italijanski ekspedicijski zbor se bliža bojni črti na Vzhodu Ukrajinsko bojišče, 7. avgusta, s. Zbiranje oddelkov italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji je že pred nekaj dnevi bilo končano. Korakanje teh čet po romunskih krajah je povsod vzbudilo živo navdušenje. Sila vojnih sredstev, s katerimi je oskrbljen ekspedicijski zbor, in kar najvišji vojaški duh pri 90 milijonov lir za velika javna dela v naši pokrajini Visoki Komfcar je od tega kredita določil 13 milijonov iir za ljubljansko vseučilišče, 8 milijonov za razširitev bolnišnice, 9 i**l!!fonov za ureditev voda, 5 milijonov za žele-^se, 35 mllijoR~v za razne ceste Vsa slovenska javnost je z izredno hvaležnostjo sprejela na znanje sporočilo, da je iz kreditov, ki jih je po Ducejevih navodilih za javna dela v Ljubljanski pokrajini nameni-la osrednja vlada, bilo določenih prvih 90 milijonov Ilir za takojšnji začetek nameravanih javnih del ali pa za nadaljevanje tistih, ki so zaradi razmer obstala. Za ta pomenljivi dogodek gre zasluga v veliki meri uvidevnosti in naklonjenosti Visokega Komisarja, ki se je zadnje čase na lastne oči prepričal o vseh nujnih potrebah pokrajine m njenega prebivalstva, ki vidi v tem dejanju zopetni dokaz, da za besedami *n _ zagotovili prvega Ducejevega zastopnika v Ljubljanski pokrajini prihajajo neposredno dejanja, ki so zlasti danes tolikega socialnega, moralnega in kulturnega pomena z« vse naše ljudstvo. O Prva skupina iz omenjenega kredita obsega naslednja javna dela: 1. _ Ljubljanska univerza: a) dovršitev knjižnice 2,150.000 L: b) mineraloški institut 7.880.000 L; c) strojni institut 2,750.000 L; d) kirurški paviljon 190.000 L; e) avla za klinič- na predavanja 113.000 lir. — Skupaj 13,085.000 lir. 2. Splošna ljubljanska bolnišnica: dela za razširitev raznih oddelkov in delov: a) pralnica, b) kuhinja, c) prostor za kotle, d) razši- ritev paviljona za infekcijske bolezni. — Skupaj 8,375.000 lir. , # 3. Moderna galerija umetnosti v Ljubljani: končna dela v skupnem znesku 2,745.000 lir. 4. Šolska poslopja; a) popravilo šole v Novem mestu 2,200.000 L; b) dopolnitev dela v Šmarju 500.555 L; c) dopolnitev šole v Globo-dolu; d) dopolnitev šole v Sušju; e) dopolnitev šole na Pokojišču 69.000 L. — Skupaj 3,069.000 lir. 5. Javno kopališče v Koleziji: 1,552.000 lir. 6. Vodna dela: Dela na reki Ljubljanici: a) dobave in izvedba del za zatvornične neprave na reki 4,000.000 L; b) ureditev rečne struge Ljubljanice in pritokov v ljubljanski in vrhniški občini 4,000.000 L; c) ureditev potoka Turnška (prvi del) v občini Dragatuš pri Črnomlju 11.000 L: d) ureditev potoka Sajevec 160.000 L: e) urditev potoka Višnjice (prvi del) v občini Stična 76.000 L; f) ureditev potokov Senuše in Radulje v občini Škocjan—Sv. Križ 53.000 L; g) vodna dela v okraju Metlika —občina Metlika 240.000 L; h) vodna dela v coni Grahovo—občina Kostanjevica 340.000 L — Skupaj 8,979.000 lir. 7. Bonifikacije: a) delna izvedba bonifikacije Barja 1,083.000L; b) ureditev močvirij v območju Cerknice in Planine 160.000 L. Skupaj 243.000 lir. 8. Vodovodi: a) vodovod občine Planina 140.000 lir; b) dopolnitev vodovoda na Vrhniki 90.000 L; c) vodovod v Ribnici (drugi del) 94.000 lir; d) vodovod v Suhi krajini, občini Zagradec in Ambrus (prvi del) 760.000 lir; cisterna za delavnico Velikih Bank v občini št. Jernej 40.000 L; f) vodovod Orehovec, občina Kostanjevica 30.000 lir; g) razširitev vodovoda v Črnomlju 375.000 L; h) belokranjski Iovod, občini Radatoviči in Metlika 560.000 L. — Skupaj 5,000.000 lir. 9. Ureditev železnic, skupaj 5,000.000 lir. 10. Državne ceste: a) končna ureditev ceste Kačja vas—Ljubljana 22,000.000 lir; b) ureditev državnih cest 3,500.000; c) rekonstrukcija viadukta v Logatcu 350.000 lir. — Skupaj 25.850.000 lir. 11. Pokrajinske in občinske ceste: e) most čez Ljubljanico med Zalogom in Ljubljano 1.018.000 lir; b) popravilo mostu čez Logaščico v Logatcu 210.000; c) popravilo mostu čez Unec, občina Logatec, 135.000 lir; d) graditev ceste Žužemberk—Radohova vas, občina Novo mesto, 525.000 lir; e) zgraditev ceste Struga—Vrbovec, občina Kočevje, 1.070.000 lir; f) zgradba ceste Cajnarje—Ravnik 820.000 lir; g) premaknitev provincialne ceste 11/168 Stari trg—Tančja gora—Črnomelj 550.000 lir; h) premestitev provincialne ceste pri Mali Loki, občina Novo mesto, 60.000 lir; i) premestitev provincialne ceste 11/330 DTašači—Krmačina, okraj Kočevje, 485.000 lir; j) gradnja ceste Novo mesto— Hmeljnik—-Arnuška vas, okraj Novo mesto 1.060.000 lir; k) gradnja mostu v Čermošnjicah in prestavitev ceste Klamfarski potok, občina Šmihel—Stopiče, 340.000 lir; 1) cesta Tihaboj— Mirna 100.000 lir; m) cesta Toplice—Uršna sela 100.000 lir; n) cesta Sodražica—Nova Štifta 25.000 lir; o ) ureditev pokrajinskih cest 2.960.000 lir. — Skupaj 9,458.000 lir. Vsa navedena javna dela skupaj 81,443.000 lir. Tudi mestna občina ljubljanska bo z lastnimi proračunskimi sredstvi in po direktivah moštvu, sta naredila globok vtis na prebivalstvo po vseh krajih in povsod vzbudila dokaze simpatij. Posebne slave so bili deležni oddelki bersaglierov, katerih značilna zgodovinska čelada s perjanico je bila za te kraje spomin in opomin. Za bersagliere ceste po Rusiji niso nove. Danes, kakor nekdaj, so bereaglieri s sobojevniki drugih vrst orožja vojaki omike. Manifestacije romunskih simpatij so včeraj dobile zaključek. Državni poglavar general Antonescu je vrnil obisk generalu Messeju, poveljniku ekspedicijskega zbora. Hotel je s tem osebno dokazati, kako je zadovoljen, da ima na svojih tleh italijanske vojake, poudaril je, da razen krvnih vezi med Romuni in Italijani danes nastajajo nove in globoke zveze med obema narodoma, ki sta z zaveznico Nemčijo vred zaposlena v bitki zoper boljševizem. Bivanje italijanskih čet, določenih za vzhodno bojišče, ee na romunskem ozemlju končuje tudi-zaradi tega, ker so naši vojaki že nepotrpežljivi in komaj čakajo, da bi že sodelovali v velikanski bitki, ki bo končno uničila boljševizem. To bivanje je prej in bolj le koš poti do bojišča, ki že ni več daleč. Vojaki Mussolinijeve Italije pozabljajo na sleherni napor in utrujenost po prestani poti in bi hoteli dospeti na bojišče takoj. Tako je pravo razpoloženje vseh, ki sestavljajo ekspedicijski zbor, kateri nastopa v resnici kot strahovito orodje zmage. Sporočilo bolgarskega kralja Hrvatom Sofija, 7. avgusta, s. Novi hrvaški poslanik v Bolgariji dr. Zidovec je včeraj izročil svoje poverilnice bolgarskemu kralju. Kralj Boris mu je v nagovoru dejal, da je bolgarsko ljudstvom z živim zanimanjem in simpatijo spremljalo junaški hrvaški boj za svobodo in neodvisnost. Bolgari so ohranili hvaležen spomin za usluge, ki so jim jih dajali Hrvatje med njihovim prerajanjem in za dragoceni doprinos, ki so ga Bolgari dali bolgarski omiki. Zato so vsi Bolgari z veseljem pozdravili obnovitev neodvisne hrvaške države. Od-nošaji med Bolgarijo in med Hrvaško bodo dobivali navdihnjenja v čustvih toplega prijateljstva in v številnih duhovnih vezeh med obema bratskima narodoma, ki sta imela v preteklosti enako usodo, zdaj pa delita enake radosti. Oja-čevali bosta gospodarske, politične in kulturne zveze ter plodno in trajno sodelovali za obojni blagor in za utrditev novega reda v Evropi, kakor sta ga določila velika poglavarja Italije in Nemčije. Visokega Komisairja začela in dokončala naslednja javna dela: Pokrite tržnice 1,626.000 lir; zavetišče v Bokalcah 3,800.000 lir; most preko Gruberjevega kanala v Streliški ulici 60.000 lir; odtočne naprave v Šubičevi ulici 170.000 lir; tlakovanje Zaloške ceste 270.000 lir; asfaltni pločniki 95.475 lir; tlakovanje cest 348.000 lir; popravilo kolovozov 154.000 lir; podaljšamje Šubičeve ulice 390.000 lir; razna občinska dela 110.000 lir; dela na ljubljanskem vodovodu 330.000 lir; ureditev parka Tivoli 200.000 lir; — Skupaj 7,553.925 lir. Pomen italijanskega sodelovanja v vojni proti Rusiji Miinchen, 7. avgusta s. »Miinchener Neuste Nachrichten« se bavijo z italijanskim sodelovanjem v vojni zoper Rusijo. List pravi: »Tisti, ki vidijo, kako teče proti Vzhodu nepretrgana reka italijanskih čet in vojnih potrebščin, lahko spoznajo, da jtalijansko sodelovanje v tej vojni ni samo simboličnega pomena. Ducejev govor v Mantovi je v vsem italijanskem ljudstvu vzbudil veliko navduš-vedal še marsikaj, a ta dušeslovna preiskovanja bi se mnogim mojim bralcem utegnila zdeti preveč resna snov; zato mislim, da bo bolje, če se kar tu ustavim. In ptice — kdo bi se jih mogel naveličati? Ure in ure lahko sedim na kamnu, jjoraslem z mahom in poslušam, kaj mi ima ljubka, majhna ptica jx)ye-dati — jaz, ki ne morem nikdar imeti svojih misli zbranih, kadar kdo govori z menoj. A ste že videli, kako lepo je gledati majhno ptico, kadar poje svojo pesem in zdaj pa zdaj sklanja mično glavico pa jjoshiša, če ji bo kdo odgovoril tam daleč iz gozda? Ali ste že v poznem poletju, ko ptica mati uči svoje otroke govoriti — ne mislite, da je vse to le stvar nagona; tudi ti mladi dobijo pouk v pojočem jeziku — opazovali ta jx>uk, ko mati z zibajoče se stolice predava o tem ali onem in eno poletje stari mladiči skušajo jecljati za njo v jasnih otroških glaskih? Kadar ptice umolknejo, pogledam samo po travi in mahu pa že srečam nove znance, ki mi delajo družbo. Nad zibajočo se travo in žitom švigne kačji pastir na krilih iz sončnega lesketa in vifine tenčice, globoko doli pto stezi, ki se vijč med orjaškimi travnimi bilkami, j>a se majhna mravlja ubada s suho smrekovo iglo ter jo vlači na hrbtu. Pot je nerodna: zdaj se vzpenja strmo, zdaj zdrkne nizdol; zdaj jx>tiska mravlja težko breme pred seboj kakor sani, zdaj ga nosi na vitkih plečih. Ko drži jvot navzgor, 6e tako silno upre, da ji majhne nožiče odrevenijo. Nenadno se zvali po strmem jiobočju nizdol, a breme drži trdno v rokah; za nobeno ceno ga ne izpusti in spet se spravi na težavno delo, ker se ji mudi domov. Kmalu bo padla rosa, tedaj pa ni več varno zunaj v gozdu po neznanih stezah; najbolje je biti doma in počivati, ko je dnevno delo pri kraju. Pot se spet vzpenja in nenadno se prikaže mogočna gora, ki mravlji za- pre prehod — mravlja dobro ve, kako ie gori ime, jaz je ne poznam; vidim le kremen, tako velik kakor moja jiest. Mravlja se ustavi in nekaj časa premišljuje, potem pa da s tipalkami znak, ki ga s svojimi trdimi ušesi ne morem dojeti. Pač pa se drugi takoj odzovejo klicu, zakaj izza suhega lista se prikažeta dve mravlji, ki hitita na jjomoč. Opazujem vse tri, kako imajo vojni posvet in kako pri-lazijo nove moči, ki marljivo preskušajo težo bremena. Naenkrat vse skupaj osupnejo in prisluškujejo — blizu jx> potu stopa mravljinčja straža in vidim, kako odpravlja dve mravlji na pomoč tem, ki so v sili. Potem pa skupno zagrabijo kakor mornarji in počasi zvlečejo breme na vrh skale. Kolikor vem, potrebujejo smrekovo iglo za po-pravo podrtin, ki jih je v mravljišču nedavno napravil potres. Koliko marljivih življenj je bilo morda strtih jDod razvalinami zrušenih hišic? Katera zlobna sila je razdejala, kar je bilo zgrajeno s tolikim potrpežljivim garanjem. Ne upam si vprašati, zakaj kdo ve, če ni bil kak pohajajoč človek, ki je imel svoje veselje s tem, da je s palico razdejal mravljišče. _ , , In vse tiste drobne živi, ki jim ne vem imena, a katerih svet opazujem z veseljem, 60 rojaki v veliki družbi stvarstva in nemara izpolnjujejo svoje javne dolžnosti mnogo bolje ko jaz svoje! Ce tako ležiš in gledaš v travo, postaneš nazadnje še sam prav majhen. Končno se mi zdi, da sem tudi jaz le mravlja, ki vlačim svoj težki hlod po neznanih gozdnih stezah. Zdaj se pot vzpenja, zdaj spiet pada. A važno je, da se ne vdam. In če mi kdo malo pomaga pa poprime tam, kjer je hrib prestrm in hlod pretežak — potem je V6e dobro. A naenkrat pride mimo usoda in poruši vse, kar je človek s tako hudim trpljenjem gradil. Mravlja se bori naprej s svojim bremenom in ga vlači globoko v neznani gozd. Pot je dolga in še je malo časa, preden bo dnevno delo pri kraju in preden bo vse zagrnila rosa. A visoko nad nami plahuta sen na krilih iz sončnega lesketa in viliuin tenčic Ljubljanski obrtniki pred pol stoletja Ljubljana, 7. avgusta. Nič ni čudnega, če je obrt v Ljubljani zelo razvita, saj predstavlja naše mesto osrčje slovenskega naroda, mesto, v katerem so vse važnejše ustanove in podjetja. Pa tudi pred pol stoletja je bila obrtnost v Ljubljani prav tako razvita, seveda primerna za tedanjem prilike. Takrat je bilo v Ljubljani 1530 obrti. Več desetletij je seveda trajalo, preden so obrti dosegle tolikšno število. Počasi, toda vztrajno so naraščale, posebno odkar je bil uveljavljen obrtni red dne 20. decembra 1859. Še najbolj ugodno se je razvijala trgovina. Ljubljanska trgovina je imela zdravo podlago in je uživala splošno zaupanje. Ljubljanski trg je bil tudi izven meja nekdanje Kranjske na dobrem glasu. Bolj kakor trgovina pa se je razširila mala obrt. Marljiv in varčen obrtnik se je v tedanjih časih kaj iahko dokopal do primernega blagostanja. Kaj malo dela so imeli v Ljubljani stavbni mojstri in še cela vrsta drugih, katerih posli so zvezani z novimi stavbami. Naši stavbeniki so morali zaradi tega hoditi na dela izven mesta in celo izven deželne meje. Največ dela so imeli še na Primorskem. Naši stavbeniki so bili zelo solidni in uživali veliko zaupanje. Po znanem velikonočnem potresu leta 1895 je bil mali obrtnik občutno prizadet. Mnogim je potres vse uničil in bili so obupani ter sklenili, da ne bodo svoje obrti več obnovili. Prodajalne so bile z malimi izjemami prazne, delavnice rokodelcev zapuščene in v tovarnah je delo zastalo. Ni bilo ne kupcev ne odjemalcev in celo delavci so iz mnogih podjetij zbežali. Le znatna podpora, ki jo je dala takratna vlada ljubljanskemu prebivalstvu, je mnogim spet pomogla na noge. Delo se je obnovilo. Začeli so popravljati porušene hiše. V Ljubljani se je začelo veselo gibanje, dan za dnem so prihajale cele trume delavcev z Goriškega, iz Furlanije in iz Italije. Prišlo je mnogo stavbenikov, zidarskih mojstrov. Številni prevozniki so prišli v Ljubljano, da bi kaj zaslužili. Povsod je bilo polno stavbnega dela. Od takrat se je tudi obrt postavila na nove temelje. V potresni dobi je bilo v mestu 5 stavbnih mojstrov, 4 zidarski, 3 tesarski in 4 kamnoseki. 2e leta 1905 se je število omenjenih obrtnikov spremenilo takole: stavbenikov je bilo 7, tesarjev 4, zidarskih mojstrov 6 in 3 kamnoseki. Istega leta so imeli stavbeniki 1930 zidarskih in 120 tesarskih delavcev. Pri zidarskih mojstrih je bilo 176, pri tesarskih 119 in pri kamnoseški približno 60 delavcev. Število se je torej, če ga primerjamo s prejšnjimi leti, znatno pomnožilo. Tudi obratna glavnica se je pri mnogih mojstrih povečala za dva- do trikrat. Ljublj. stavbeniki so imeli v popotresni dobi težko nalogo, ki pa so jo častno opravili in dokazali kaj zmore slovenski podjetnik. Tudi najhujša konkurenca jim ni nič škodovala in lahko so se kosali z najboljšimi stavbnimi podjetji izven meja. Podobno kakor stavbna obrt so se silno razvile tudi pomožne stavbne obrti. Tu bi bilo omeniti predvsem stavbno mizarstvo. Leta 1894 je bilo stavbnih mizarjev le 5, dočim se je število do leta 1905 podvojilo. Izmed 10 podjetij so bile kar 4 tovarne. Število delavcev je poskočilo od 95 na 190. Tudi število pleskarjev se je pomnožilo za približno 80%. Leta 1894 jih je bilo 7, 1. 1905 pa že 12. Zelo številni so postali tudi sobni slikarji, še predvsem zaradi tega, ker za njihovo delo ni Jtecpfflreba bogve kako velika obratna glavnica. Tudi stavbni ključavničarji so se pomnožili za 40%. .Ključavničarstvo se je razvijalo primerno, čeprav niso bile razmere kaj prida ugodne za to obrt. Pred leti so si namreč priborili stavbni mizarji pravico, da smejo sami nabijati okove na okna in vrata. Te pravice so se pridno posluževali in tako odjedali kruh poklicnim ključavničarjem. Razmeroma malo so se pomnožili stavbni kleparji. Le za kakšnih 20%. Okus se je v vseh stavbnih pomožnih obrtih znatno izboljšal, v prvi vrsti pri pleskarjih in Msgr. Trinko igr. 58 |e nevarno ponesrečil Kakor poroča bolonjska L'Avvenire d’Italia, je v ponedeljek zvečer msgr. profesor Ivan Trinko v Vidmu (Udine) stopil iz neke trgovine, kjer je kupoval električno svetilko. V mraku, ko je šel čez cesto, se je pa zaletel vanj neki kolesar s tako silo, da je starega gospoda treščil ob tla. Msgr. Trinka so najprej prepeljali v nadškofijsko semenišče, kjer je zdravnik ugotovil hudo vročino. Rentgenolog dr. Chizzola ga je v torek zjutraj pregledal in ugotovil notranje poškodbe, nakar so msgr. Trinka prepeljali na kliniko prof. Cavarzeranija. Njegovo 6tanje je v torek zjutraj bilo še precej zadovoljivo. Msgr. Trinko uživa v mestu in vsej Benečiji velik ugled in visoko spoštovanje, zaradi česar je pred kliniko zbranih polno ljudi, ki se zanimajo za zdravje priljublje. nega profesorja. Tudi mi želimo velikemu kultur, nemu delavcu skorajšnje zdravje. sobnih slikarjih, na katere je prav ugodno vplivala ljubljanska strokovna šola. Živahna stavbena delavnost, ki je bila posledica potresne nesreče, pa ni bila samo v dobro razvoju stavbnih obrtov, marveč so tedaj nastale nekatere obrti, katerih doslej sploh ni bilo v Ljubljani. V prvi vrsti je treba navesti izdelovanje umetnega kamenja in izdelovanje betonskih predmetov. Ti obrtniki so izdelovali stopnice, plošče, okraske iz betona za stavbe, ograje za balkone, cevi za kanale in podobno. Prvo podjetje te vrste je bilo ustanovljeno v mestu leta 1902. Tudi stavbno kiparstvo je novejšega izvora. Stavbe so tedaj krasili z okraski iz mavca in drugih tvarin. — Nastala je tudi obrt teracerjev, ki so polagali v veže, kuhinje, hodnike teraco-tlak. Ko pa so prišli v mesto izdelovalci umetnega kamenja, pa je obrt teracerjev čisto izginila. Tudi izdelovalci par- ketov so prišli v popotresni dobi na svoj račun. Dotedaj so namreč parketne deščice uvažali iz Vrhnike, Škofje Loke in Kranja, tedaj pa je odprl svojo tovarno za parkete lastnik mizarske tovarne Karel Binder. — Tudi izdelovanje žične mreže je prinašalo lepe denarce. Žične mreže pa so izdelovali tedaj samo v eni tovarni (Žabkar). Tovarno je zgradil leta 1898. V njej je tudi izdeloval ključavničarske izdelke in predmete iz litega železa. Samo pri izdelovanju mrež je bilo stalno zaposlenih 30 do 40 delavcev. Kasneje je bila ta obrt prepuščena bolj ljubljanskim ključavničarjem. Zaradi velike zidarske podjetnosti je bilo veliko povpraševanje tudi po apnu. Dva posebna trgovca sta bila v mestu, ki sta se ukvarjala s pripravljanjem apna. Opisane obrti so bile v tedanji Ljubljani najvažnejše. Obrti pa so se kasneje vedno bolj izpopolnjevale in v mesto so prišla razna trgovska podjetja, ki so dala trdne temelje slovenskemu gospodarstvu. Cele strani bi lahko napisali o uspehih slovenske podjetnosti in pridnosti. Hudi nalivi in naglo naraščanje voda Rekordno nizka temperatura — Vode narasle povprečno za I meter Ljubljana, 7. avgusta. Bližamo se Lovrencovi nedelji, ko je zadnji čas za setev repe, ko Lovrenc tudi vreme obrača. Letošnji pasji dnevi niso po dosedanji vremenski bilanci še pokazali svojega pravega, dobesednega pomena, da bi nastopili s pravcato vročino, kakor n. pr. druea leta, tako pred 15 leti, ko je bila ob tem času strašna suša. ko je bila zemlja globoko razpokana. Letos je nasprotno prav globoko namočena ter je moče za vse poljske pridelke kar dovolj. Avgust je nam doslej prinesel že prav mnogo dežja. V ponedeljek je v spodnji okolici proti Turjaku besnela huda nevihta, kakor smo že o tem poročali. Torek in sreda sta bila prav hladna in soparna. Splošno je avgust nastopil s prav Hladno, zelo nizko jutranjo temperaturo. Tako smo imeli n. pr. 1. avgusta zjutraj +12.6 stopinj C, včeraj v sredo 6. t. m. je bila najnižja jutranja temperatura +14.5 stppinj C. Danes je po včerajšnjih hudih nalivih nastopilo izredno hladno vreme, kakoršno že kmalu ni bilo druga leta ob tem času. Najnižja jutranja temperatura je davi znašala +6.6 stopinj C. Včeraj pa je bila najvišja +18 stopinj C. Tako hudih nalivov, kakoršni so bili včerajšnji, vremenska kronika že kmalu ni zaznamovala v prvih dneh avgusta. Nad Ljubljano se je Krompir »rožnik« je dobro obrodil Skrb poljedelcev in tistih, ki so letos prvič na svojih ali najetih njivah zasadili krompir, je bila, kako bo obrodilo. Krompir, ta važna in v skrajni sili tudi edina hrana, potrebuje le malo moče, pač pa precej sončnih dni. Letošnje poletje ni bilo ugodno za krompir in vendar se je zgodil čudež: le nekaj toplih dni je zadoščalo, da je krompir obrodil. Prvi krompir, ki zraste na tleh Ljubljanske pokrajine, je kifeljčar. Pri nas velja za nekakšno vrtno specialiteto, manj za živilo. Letina kifeljčarja pa je bila krog Ljubljane kar skromna in gomoljike kifeljčastega krompirja drobne, komaj za to, da so Ljubljančani vedeli, kakšen je letošnji prvi krompir. Skoraj vos prvi krompir kifeljčar so nam dobavili po večini Goričani. Vse drugače pa je sedaj s krompirjem »rožnikom«. Ta vrsta krompirja spada tudi v prve zgodnje vrste krompirja in dozori na dobro pognojenih in negovanih tleh že sredi ali konec meseca julija, prav gotovo pa v začetku avgusta. Izkazalo se je, da je krompir vrste »rožnik< za Ljubljansko polje in za Ljubljansko barje izvrsten. Res je, da »rožnik« zgodaj dozori, da ima manjši odstotek škroba, kakor pozni zreli, beli krompir, toda prav dobro hranilo je, ki v časih, kakor so današnji, pride vsem prav. Letošnja pomlad, kakor, da je bila v okolici ugodna za to vrsto krompirja. Morda še nikoli ni »rožnik« tako lepo uspel, kakor letos. Prav te dni ga kopljejo in ljudje se čudijo, kako debele gomoljike kopljejo iz zemlje. Pač pa so okoli Ljubljane njive, kjer so ljudje zasadili »rožnik«, ki pa ni uspel. Temu zgodnjemu, avgustovemu krompirju namreč škodujeta predvsem dva sovražnika — bramor in voluhar. Ponekod je »rožnik« ves ogrizen in sneden. Kjer sta se vgnezdila miš voluhar in žužek bramor, tam najbrže ne bo niti 8 skromnim krompirjem »rožnikom« nič. Beli zreli krompir tudi počasi dozoreva. Ima prav iste sovražnike, kakor sta ga dosedaj imela krompir kifeljčar in krompir rožnik. Ta izkušnja letošnje letine nam daje dober praktičen nauk: zemlja in sadež sla pri nas dobra, vendar bo treba več pažnje posvetiti poljskim škodljivcem. —r prav za prav utrgal oblak. Posledica je bila, da so vse vode začele silovito naglo naraščati. Povsod so povprečno narasle za 1 m. Huda ura je bila tudi po krajih proti Vrhniki in Notranjski. Nad Polhovim gradcem je besnela silna nevihta. Pri hidrocentrali vevških papirnic na Fužinah je Ljubljanica dosegla davi vodno stanje 1.85 m in je narasla za 1.05 m nad normalo v zadnjih 24 urah. 2e pri Fužinah se je Ljubljanica proti Studencu razlila čez bregove po travnikih, velika je povdenj pri Zalogu ob izlivu Ljubljanice v Savo. Vse je pod vodo. Vsi Ljubljaničinl pritoki so prav tako močno narasli in se razlili po travnikih in njivah. Ižca je v bližini barjanske šole narasla za 1 m. Pod vodo so travniki ob Ljubljanici v Črni vasi. Lipah in višje proti Vrhniki. Pri Bevkah so polja poplavljena. Nastala je znatna škoda. Zanimivi so podatki meteorološkega zavoda glede včerajšnjih nalivov. Po ombrografovi krivulji, ki je slično začrtana kakor pri barometru, je začelo deževati točno ob 9 dopoldne ter je neprestano silovito deževalo tja do 18.20 ure. V tem kratkem času je padlo celotno 41.6 mm dežja. V avgustu sploh pa 47.4 mm. Takih nalivov res kmalu že nismo imeli v Ljubljani in okolici. Po gorah je zapadel sneg. —d Popravljanje ljubljanskega gradu Ljubljana, 7. avgusta. Odri na gradu marsikoga motijo, da je mestna občina že začela e prezidavo in obnavljanjem tega najbolj častitljivega, a tudi po stoletjih trajno za-nemarjanega poslopja. Zato pa moramo povedati, da sedaj mestni tehnični oddelek prezidava samo severovzhodni trakt na desni strani glavnega vhoda, kjer dobimo v okroglem stolpu gradu dostojno restavracijo z veliko razgledno teraso na slikovitih arkadah. K restavraciji bo spadal tudi ogalni stolp z gostilničarjevim stanovanjem v zgornjem nadstropju, spodaj bodo pa javna stranišča. Razen tega pa dobi grajsko poslopje monumentalen portal. Nove odre 60 pa postavili zaradi proučevanja detajlov pročelij, da ugotove njih prvotno obliko, kakšne so bile okenske odprtine, kje so bile strelne line,'kjer ogelniki in vzidani morda tudi rimski ali poznejši kamni z napisi itd. Za vse to je pa treba s pročelij na marsikaterih krajih odluščiti omet in preiskati zid. Sedanji odri so bili torej postavljeni samo zaradi priprav za poznejše restavriranje gradu in obnovo njegove prvotne oblike. Prvi del raziskavanj je že končan, ko eo bili ugotovljeni raznovrstni prizidki, ki bodo odstranjeni, sedaj je pa treba najti še prvotno obliko pročelij, torej raznih podrobnosti. Ko bodo po teh raziskavanj ih napravljeni načrti, bo šele mogoče pričeti z obnavljanjem, kar se bo zgodilo v treh odsekih, kar bo trajalo kaka tri leta. Tudi preprostemu človeku je popolnoma jasno, da je za tako veliko delo treba tudi dolgotrajnih priprav in znanstvenih raziskav, posebno pa ljubljanska občina 6ama v sedanjih časih ne bi zmogla stroškov za obnovo in prezidavo vsega gradu brez pomoči pokrajine in države. Ker je pa ljubljanski grad krona vse pokrajine, Ljubljančani upravičeno pričakujejo, da bo ljubljanski grad gotovo v tem času prenovljen in prezidan za muzejske namene, ki naj predstavijo svetu Ljubljano in njeno pokrajino v preteklosti in sedanjosti z' najrazličnejših Btrani. Preimenovanje ulic. V Ljubljani je bila preimenovana prva skupina ulic, ki so vse dobile nova italijanska imena. Napisi‘so dvojezični. V tej prvi skupini preimenovanih ulic so med drugimi tudi imena Verdija, Puccinija, Petrarce, Marconija, Ulica 3. maja ter Ulica Soške divizije, ki je prva prispela v Ljubljano. Opozorilo družinskim poglavarjem Opozarjajo se vei poglavarji družin in poglavarji skupnih gospodinjstev, ki jih še niso obiskali zastopniki za popisovanje, da bi jim izročili popisne pole, da so dolžni osebno priti na občinski popisovalni urad in izročiti tam popisno polo svoje družine ali članov skupnega gospodinjstva. Za Ljubljano se ta urad nahaja na Bleivveisovi e. 23 v poslopju mestne ženske realne gimnazije. Kdor bi te dolžnosti ne storil, ga bodo zadele določbe predpisov za izvedbo popisovanja, izdane od Visokega Komisarja dne 9. julija t. 1., In kazni, ki jih ti predpisi navajajo. Opozorilo ljubljanskim živinorejcem, ki dobavljajo mleko Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata poziva vse živinorejce na področju mesta Ljubljane, ki dobavljajo mleko neposredno svojim strankam ali prekupcem, da se zglase najpozneje do sobote, dne 9. avgusta dopoldne med uradnimi urami v Prehranjevalnem zavodu, odseku za mleko, Gosposka ulica 12, kjer bodo dobili formularje prijav za proizvodnjo in porabo mleka ter prejeli potrebna navodila. — Prehranjevalni zavod opozarja, da bodo za bodočo oddajo in prodajo mleka potrebne posebne legitimacije, katere bodo izdane samo osebam, ki bodo pravilno izpolnile navedene prijave. Koledar Danes, četrtek, 7. avgusta: Kajetan. Petek, 8. avgusta: Cirijak, m. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška 48. E. I. A. R. - Radio Lubiana Petek. 8 avnusta: Ob 7.30 poročila v slovenščini, 7.45 pisana glasba, med odmorom napoved časa, 12.30 poročila v slovenščini, 12.45 operna glasba, 13.00 časovna napoved in poročila, 13.15 vojno poročilo, 13.17 himne in vojne pesmi. J4 poročila, 14.15 citraški zbor, 14.45 poročila v slovenščini, 17.15 moderna glasba; zraven nastop Jožka in Ježka, 19 italijanščina za Slovence, 19.30 poročila v slovenščini, 19.45 simfonična glasba, 20.00 radijska poročila, 20.20 razgovor v slovenščini, 20.30 radijski orkester; sodelujeta operna pevca ga. Kogejeva in g. Franzi, 22 orkestralna glasba, 22.20 koncert pihalnih godal, 22.45 poročila v slovenščini. CART« PER POSTA AEREA,,' llflHEIMat pisemski papir IFIrCKU ZA ZRAtNO po!to CABTELLE da 5(V50 fogli e bnste BUSTONI da 1W10 formato OUABTINA BUSTONI da 10(10 formato OLAN DIN A BIOHIEDETELA OVUNQUE MAPE g 50/50 pismi in ovitki ZAVITKI 10/10 formata OUARTINA ZAVITKI mo formata OLANDINA ZAHTEVAJTE GA POVSOD ,.LA KU0VISSIMA" • VIA PORTAMEDtNA, 44 • NAP0LI Lun pade elettncbs di tutti i tipi • per qual(ism applteazionc. prodottB nei gran-dioat »labilimenti di Alpignano (Torino), dotati tli macchinsrio modemissimo e di loboratori sparimentali perfatti. Rlchladan I«« PHILIPS S.A.I. MILANO - VM S. MARTINO. 30 LAM PADE--. * PHILIPS Z AR ECA LUC Vsakovrstne električne Žarnice, za raztiCne. uporabe, proizvod znanih, velikih tvomic v Alpignano (Torino), opremljenih i najmodemajlimi stroji to s dovršenimi eksperimentalnimi laboratoriji. Zahiavnfta csnilt pri: PHltlPS 8.A.L MILANO ■ VU S lURim JO Charlie Chan v San Franciscu »Potem je tukaj tudi gospa Tapper-Brook,« je pristavil Chan. »Toda komaj si upam navesti njeno ime.« »Kar ostanite trmasto na svoji poti,« se je zadrl Flanery- »Zadosti mi je, da omenite eno ime in že takoj izbrišem tisto osebo iz svojih načrtov .. Katera od teh žensk? ... Vso stvar bora moral sedaj zgrabiti znova.« »Revež sem in ubit,« je dejal Chan. »Pa vendar se mi cela kopa misli podi po glavi. Ali poznate tisti stari kitajski pregovor: »Najtemnejše mesto v sobi je emerom prostor pod samo svetilko?« »Do grla sem že sit teh vaših kitajskih pregovorov!« je zagodrnjal Flanery. »In kaj pomeni ta, ki sem ga bil rav-nokar povedal? Enostavno to, da nad nami sije zaslepljiva luč. Tu je resnica, nadzornik Flanery. Nikar ne izgubljajte glave in ne prenehajte misliti na Evo Diran.« »Zakaj spet to?« se je proti svoji volji začel zanimati Flanery. »Zato, ker je malo manjkalo, da niste odnesli najveSje zmage v svojem življenju. čez nekaj ur vas bodo pohvale kar oglušile!« »Govorite jasneje!« »Čez nekaj ur boste prijeli morilca sira Frederika Bruceja,« je mirno odgovoril Chan. »Kako to? Iz česa to sklepate?« »Pojasnil vam bom vse, toda le pod pogojem, ki se vam bo sedalje zdel morda težak,« je nadaljeval Chan. »Toda zaklinjam vas, da je v vašo korist, če se pokoravate temu pogoju.« »Kakšen je ta pogoj?* »Spet morate ubogati moje nasvete... nasvete Kitajca.« Flanery se je začel zmeden vrteti po svojem 6tolu, Rad bi odstranil svojega tekmeca, toda nekaj je bilo v vedenju tega majhnega človeka, kar ga je prisililo k omahovanju. »Zopet naj vas poslušam? Kaj pa sploh hočete? No, kaj pa mislite o meni?« Nadzornik Duff je vstal in si prižgal pipo. »Ako je točno, da cenite moje mnenje,« je začel Duff, »potem mi dovolite, da se pridružim vašemu tovarišu in da vas z njim vred prosim, da ga še tokrat ubogate in storite tisto, k ir vam bo povedal.« Flanery ni takoj odgovoril: »S kakšno bombo pa se boste sedaj pojavili?« je končno zamrmral. »Ali je spet kakšna slutnja?« Chan je odkimal * glavo. »To je pa popolna gotovost. Jaz sem sicer neumen človek, po rodu z majhnega otoka in zato grešim pogosteje, kakor bi bilo potrebno Toda tokrat vam jamčim za uspeh. Čujte mojo razlago in jaz vam bom vse dokazal. Cez nekaj ur, če boste le hoteli delati po mojih navodilih, bo prišlo do neke aretacije. V Scotland Vardu, katerega član je tudi nadzornik Duff, imajo za vsak zločin glavni dokazilni material. Za ta primer, s katerim se bavimo, obstoji takšen do kazilni material.« »Ali copate?« je vprašal Flanery. »Ne. Copate so nam dragocene, pa ne neizogibno potrebne. Poglavitno, kar naj nas pripelje na pravo pot, je bilo na mestUi kjer je bil storjen zločin, in sam pokojnik je poskrbel za to. Ko je sir Frederik videl, da se mu približuje smrt, se je priplazil do eue izmed knjižnih polic in potegnil iz nie ... uganite kaj? Za nas dragocen kažipot, ki mu je adel iz roke, ki se je začela v smrtnem oju krčiti, je obležal zraven njega. Namreč letno poročilo Cosmopolitan Cluba« Nastopil je kratek molk. Chanov glas je zvenel prepričljivo. »Dobro... In kaj mislite na temelju tega storiti?« je vprašal Flanery. »Rad bi, da bi vi in nadzornik Duff prišla v Cosmopolitan Club in bi se tam vsi trije čez pol ure dobili. Biti bomo morali zelo potrpežljivi in se nekaj časa vesti mirno, kakor ledeni kipi. Ne morem vam vnaprej povedati, kako dolgo bo to trajalo, toda v danem trenutku vam bom lahko pokazal morilca sira Frederika in dokazal svojo trditev.« Flanery je v6tal: »Pazite, to je zadnja priložnost, ki se vam ponuja! Če me še tokrat potegnete za nos, vas bom dal pregnati od tod kot nadležnega tujca. Na svidenje čez pol ure v Cosmopolitan Clubu. Tam se dobimo.« »Nadležni tujec vas bo tam taka! pri vhodu,« je smeje odvrnil Chan. »In upa, da boste • spremenili mnenje o njem. Gospod Kirk, ali bi bili tako ljubeznivi in odšli z menoj?« Chan in Kirk sta odšla. »Charlie, zdi se mi, kakor da nadzornik Flanery ni ravno navdušen nad vami?« je rekel Kirk, ko *ia stala na ulici in čakala na taksi. »Še hujše bo, boste že videli čez pol ure,« je odvrnil Chan Kirk ga je začuden pogledal: »Zakaj? Kaj se bo dogodilo?« »Pokazal mu bom pot uspeha, toda on bo potem hotel vse lavorike pobrati sam in prav zato mu je že sedaj moja navzočnost neprijetna. Noben človek, ki se mu je posrečilo povzpeti se navzgor, nima rad tistega, ki mu je pomagal, da se je povzpel kvišku.« Vstopila sta v avtomobil. »Cosmopolitan Club!« je ukazal Chan, potem se pa obrnil h Kirku: »In zdaj se moram ponižno prikloniti pred vami in vas prositi za odpuščanje. Jaz sem pregrdo zlorabil vaše zaupanje.« »Zlorabili ste moje zaupanje?« je nenadno ponovil Kirk. Chan je potegnil iz žepa zmečkano kuverto, na kateri je bil popackan naslov. »Pred nekaj dnevi sem se vtihotapil v vašo pisarno, ko ste pisali neka pisma in ste me prosili, naj oddam na pošto. Vsa pisma sem vrgel v nabiralnik, le enega ne.« »Glej ga, glej!« »Kakor vidite, to pismo ni cdšlo. Ali ni to grdo ravnanje z moje strani? In do tako ljubeznivega gostiteljal Zlorabil sem vaše zaupanje.« »Verjetno ste imeli za to opravičljiv razlog.« »Razlog, ki ga bo čas tudi potrdil. Pa vendar mi recite, ali se vam ne edi, da je bilo to moje ravnanje vendarle nesramno. Prosim vas, da mi oprostite.« »Niti najmanj drzno.« »Vi ste najljubeznivejši človek, kar sem jih srečal v svojem življenju,« j« * nasmehom odgovoril Chaa- Avtomobil se je ustavil pred Cosmopolitan Clubom. »Za hip moram na pošto, da popravim tisto, kar sem bil zagrešil,« je rekel Chan. »Kako? Mar ne greva v klub?« je začuden vzkliknil Kirk. »Kot sem rekel, grem najprej na pošto. Bodite tako prijazni in me počakajte pred vhodom v klub. Vratar ne spušča rad običajnih smrtnikov v to svetišče. Nočem se pritoževati nad njim, toda vendar bi vas prosil, da pazite, da me predčasno ne vrže od tam.« »Pazil bom,« je obljubil Kirk. Med tem, ko je stal pred klubom, se mu je tisoč misli podilo skozi glavo »Ne... ne.to je nemogoče. In Charli« Chan je bil tako nekam čuden...« Čez nekaj trenutkov se je pojavil Chan in Kirk ga je odvedel mimo dostojanstvenega, z zlatom obšitega klubskega vratarja. Potem sta prispela Fla-nery in nadzornik Duff Iz Flaneryjevega vedenja se je lahko sklepalo, da ima malo zaupanja v vso stvar. »Spet smo skupaj na sledi svoji lastni senci,« je rekel namesto »Dober dan«. »Tokrat pa gre samo za našo senco, zagotavljam vam,« je odgovoril Chan. »Seveda samo pod pogojem, da bomo vsi popolnoma hladnokrvni. Ali ste sposobni za to? Možno je, da ostanete tukaj do opolnoči.« »Res? Krasno!« je vzkliknil Flanery. »Dobro, pristanem na čakanje, toda zapomnite si, Chan, da je to zadnja priložnost, ki se vam nudi, da stvar popravite!« EMta Duce pregleduje ▼ Mantovi prvo legijo trnih srajc pred njenim odhodom na rusko bojišče. Pomembne besede švicarskega zveznega predsednika »Nikdar se ne sme pojaviti najmanjši dvom, da res hočemo biti nevtralni« Za 650 letnico švicarske zveze je imel predsednik Wetter slavnostni govor, v katerem je med drugim povedal tudi tole: »Naša vojska je trdno odložena braniti našo nevtralnost. To načelo splošne pravice je prevevalo že stoletja našo zunanjo politiko, toda mi vemo, da mora z voljo do svobode biti združen tudi sklep, da hočemo braniti nevtralnost pred sovražnikom, naj se pojavi kjer koli. Samo taka trdna in odločna volja daje tudi drugim državam potrebno jamstvo. Takšna nevtralnost v času velikih spopadov zahteva od naroda tudi krepke discipliniranosti. Nikdar se ne sme pojaviti niti najmanjši dvom o tem, da res hočemo biti nevtralni. Vsak dvom o tem pa bi bil tudi neupravičen, kajti vlada, vojska in narod vedo, kaj dolgujejo veliki preteklosti. Zdaj, ko v velikih imperijih odloča o pomembnih stvareh en človek, poglavar sam, tudi mi lahko izrazimo voljo vlade na enostaven in pospešen način. Možnost hitrih | odločitev je za vlado zdaj nujnejša kot kdaj koli prej, bodisi na političnem ali na gospodarskem polju. Za to ima zvezni svet pooblastila, ki so bila soglasno sprejeta. Noben Švicar ne sme pozabiti na svojo veliko odgovornosl. Vsak je pri svojem delu, v svojem govorjenju in pisanju soodgovoren za usodo domovine. Vsak od nas naj se zato zaveda, da se bori za državo in za narod in naj temu primerno dela.« Zvezni predsednik Wetter je potem še dejal, da švicarski narod ne sme kritizirati, soditi in obsojati. »Pravico do tega ima samo Bog. Naša naloga,« je končal predsednik svoja izvajanja, »je nasprotno ta, da prilagodimo naše simpatije državam in narodom, ki so v trdi preskušnji, da jim lajšamo trpljenje in pomagamo zdraviti zlo, kakor se spodobi narodu, ki je, iskreno rečeno, človekoljuben.« švedski pravosodni minfster napovedal obsežne reforme na švedskem Švedski pravosodni minister Westman je imel v ponedeljek pred mladino kmečke stranke predavanje, v katerem je napovedal velike reforme na polju švedskega kmetijstva. Med drugim je omenil, da je švedska poslanska zbornica pred kratkim odobrila ustanovitev posebne tiskovne organizacije,, ki bo imela nalogo vzpo-MKMiM ozko sodelovanje med tiskom in vlado, Wfifei!iati tujo propagando ter braniti švedsko svobodo. Organizacija bo neposredno podrejena zunanjemu ministru. >Ni dovolj,c je dejal minister VVestman, »da ljudstvo upravlja le dediščino svojih očelov. Gledati mora tudi v bodočnost. Sedanja vojna ni povzročila globokih sprememb samo na polju zunanje politike, pač pa tudi v socialnem življenju. V teh časih so bolj kot kdaj prej potrebne temeljite spremembe kakršne so bile izvedene zdaj tudi v drugih državah. Naše delo na tem polju se ne sme ustaviti, pač pa iti dalje, v duhu časa, ki zahteva celih mož.« Poročilo iz Stockholma pravi, da so na-vzočni ministrove besede sprejeli z navdušenim ploskanjem. Afriška ljudstva govore 600 jezikov Zelo je razširjeno napačno prepričanje, da so jeziki, ki jih govore ljudje v Afriki, še zelo primitivni in drug drugemu silno podobni. Dunajski vseučiliški profesor Čermak je imel zadnjič o tem pred številnim občinstvom predavanje, pri katerem je navijal tudi gramofonske plošče, da se je vsak od poslušalcev lahko prepričal, kako ti afri- ški jeziki zvene in če so res drug drugemu tako zelo podobni. Med drugim je prof. Čermak povedal, da afriška ljudstva zdaj govore nič manj ko 600 jezikov. Po mnenju tega dunajskega učenjaka je treba razlikovati v Afriki po rodu in jeziku tri večje družine plemen in sicer spadajo v prvo vrsto tisti, ki bivajo po gozdovih, potem črnci, tretji pa so hamiti. Po jeziku so si te tri skupine ljudstev popolnoma različne. Največ narečij imajo plemena Suaheli, Haussa in Somali. Narečje plemena Suahelli zveni precej podobno italijanščini. Govorica primitivnih plemen, ki bivajo po afriških gozdovih ob zemeljskem ravniku, pa nasprotno ni nič drugega kot izgovarjanje surovih, hripavih glasov, ki so bolj podobni živalskim kot pa človeškim. Angležinje vlečejo pipe in njuhajo Švedski poročevalec je iz Anglije poslal svojemu listu dopis, v katerem pravi med drugim tudi tole: »Zaradi pomanjkanja tobaka za cigarete, se je zelo dvignila poraba tobaka za njuhanje. Zastopnik neke londonske tvrdke, ki že 300 let prodaja takšen tobak, je povedal, da se je potrošnja povečala za mnogo ton na mesec. Pomanjkanje cigaret je prisililo angleške dame tudi k temu, da zdaj vlečejo pipe. Kakor je znano, Angležinje kaj rade kade tudi po cestah in zato boš prav kmalu lahko videl, kako angleške dame vlečejo po mestnih ulicah pipe ali n juha jo. t Nevj-orški list »Times Herald Tribune« poroča, da je vlada Združenih držav poslala brazilski vladi zahtevo, naj Brazilija zasede Azorske otoke, češ da so življensko važni za ameriško obrambo. Ta novica je povzročila po vsem svetu veliko razburjenje. Lepo operete lahko tudi brez mila Da bi prihranili razne maščobe v prvi vrsti za prehrano, so Italijanski kemiki iznašli sijajna nadomestila tudi za milo Nemški kemik Liebig je nekoč dejal, da se omikanost naroda lahko meri po tem, koliko mila dotični narod porabi. Italijan Man-gazza pa je milo imenoval na kratko »zdravstveni termometer«. Za izdelovanje mila pa so potrebne razne maščobe, kakršne v sedanjih vojnih časih v veliki meri uporabljajo tudi v druge namene in ki jim mora splošno narodno gospodarstvo posvetiti .še prav posebno pokornost zlasti v tistih državah, kjer raznih maščob tudi v normalnih razmerah ni prav preveč v izobilju. Tako se je tudi Italija — piše »Popolo dTtalia« — z vso skrbnostjo lotila vprašanja, kako bi si zagotovila čim večje količine maščob v prvi vrsti za prehrano, za izdelovanje mila pa uporabljala v čim večji meri maščobne nadomestke. Vojna je prinesla raznovrstne omejitve ne samo glede uporabe posameznih živil, pač pa tudi drugih stvari, ki so potrebne ljudstvu za njegov obstoj in zdravje. Tako je bila nujno omejena tudi poraba mila, istočasno pa uvedeni razni nadomestki, s katerimi ljudstvo lahko ohrani telesno čistočo, poleg tega pa jih uporablja uspešno recimo tudi pri pomivanju kuhinjske posode ter za pranje raznovrstnega perila. Maščobe, ki so jih dosedaj uporabljali v Italiji zj izdelovanje mila, se dajo vsaj v neki meri odlično nadomestiti z drugimi čistilnimi pripomočki, takimi, ki jih je dovolj na razpolago, poleg tega p« so tudi dosti cenejši. Krompirjev odlijač, paradižnik, bršljan... Torej smo se tudi v tem oziru znašli na polju nadomestkov, na polju, ki postaja vsak dan važnejše. Gre za nadomestke, ki jih je lahko dobiti in so poleg tega tudi čim bolj naravni. Gospodinje, zlasti tiste po deželi, so se gotovo že same prepričale, da je voda, v kateri so se kuhale testenine, krompir ali razno sočivje, zelo dobro sredstvo za pomivanje kuhinjske posode. Dobro tudi vedo, da je prav tako paradižnik (danes je morda za takšne stvari nekoliko predrag) najboljše čistilno sredstvo, če je pomešano z natrijevim silikatom in navadno sodo. Vedo dalje, da se na primer tudi bršljan da dobro uporabiti v ta namen. Toda to so bolj naravni pripomočki. Še dosti učinkovitejši pa so razni umetno narejeni. industrijski izdedkii, pa tudi dosti bolj praktični. Izumi dr. Talenti ja Za čiščenje stekla in posod po raznih laboratorijih in tudi kuhinjskih posod, kakor tudi porcelanastih in drugih podobnih izdelkov, je dr. Mario Talenti že lansko leto v glasilu »Amnali dTgiene« napovedal sredstvo, za katerega je sestavil naslednji obrazec: 660 gramov suhega karbonata sode v prahu (Solvayeva soda.) in 340 gramov drobno zmletega kalcijevega karbonata (apnenca). S pomočjo vlažne cunje je tTeba s tem finim belim prahom drgniti posodo ali kak drug predmet, ki ga hočemo oči-siiti, prej pa se mora posodo seveda namočiti, l*h'ko tudi v trdi in mrzli vodi. Ko posodo s lem prahom dobro odrgnemo, jo je treba potem samo še izprati v tekoči čisti vodi. Na ta način se izredno lepo pomije, tudi če je bila prej še tako mastna. Istočasno se tudi popolnoma razkuži, posebno še, če je gospodinja uporabljala vročo vodo. To je dr. Talenti dokazal tudi s številnimi bakteriološkimi poskusi. Pranje s »tekočim milom« V zdravstvenem oziru je izredne važnosti tudi čisto perilo. Dosedaj so gospodinje ali njihove pomočnice prale skoraj izključno le z milom. Brez dvoma je bilo to tudi priznano pralno sredstvo. Zelo zanimiv pa je način pranja in umivanja s takoimeuovanim »tekočim milom«, ki ga je iznašel prof. Gašperini in ga zdaj že z velikim uspehom uporabljajo ranogo-kje. Koristno je uporabljanje tega tekočega mila v praktičnem in gospodarskem oziru. V 30 litrov vode je treba dati 360 gramov navadnega mizarskega lima, da se tako en ali dva dni namaka. (Razmerje je torej 12 gramov lima na vsak liter vode.) Potem se vse skupaj segreje. Treba je z leseno žlico mešati, da se lim ne prime posode, to pa toliko časa, da se vse raztopi. V vrelo ali vsaj zelo segreto tekočino je nato treba stresti še 150 gramov sode v prahu ali prej omenjene sode Solvay (na vsak liter tekočine približno 5 gramov), lahko pa tudi kristalne sode, toda te mora biti nekoliko več: na 30 litrov tekočine 390 gramov, kar odgovarja približno 13 gramom na vsak liter. (Navadna kavna žlička drži približno 5 gramov.) Perica pa mora paziti, da soda, ki jo% uporablja pri tem, ni vnetljiva. Tekočino potem zlije v čeber, vanj pa da nato perilo, kos za kosom, tako da je čisto pod vodo. Perilo pusti v kadi nekaj ur, na primer čez noč. Drugi dan se mora perilo zmencati, spet namočiti v čebru, še enkrat zmencati, izplak-niti in oviti. Zlasti temeljito je treba na ta način oprano perilo izplakniti. Vode ne sme. biti škoda, kajti drugače se bo perila še vedno držal lim, ki ga je perica prej dala v vodo. Pranja pa s tem še ni konec. Perilo je treba potem namočiti še v vodo, v katero se aa nekaj kapljic tekočine proti madežem, seveda ne Preveč, kajti drugače se perilo šele pokvari, erilo postane tako sijajno belo in izginejo tudi razni madeži, kakor na primer madeži od vina, sadja ali česa podobnega. Kako se pere naravna in umetna volna Poleg spodnjega perila, pletenin in platnene obleke, čeprav so barvane, se na isti način lahko pere tudi naravna in umetna volna, pri čemer pa je treba količino sode nekoliko zmanjšati. Zadostuje že pol grama sode v prahu, ali nekaj nad en gram kristalne sode. Na ta način oprana volna nima nobenih madežev več ter ni samo za oko lepa, pač pa tudi lepo diši. Ta navodila za pranje, zlasti pa še za pranje platnenega blaga, ki je danes tako dragoceno, so napisana v knjižici, ki jo je izdal propagandni oddelek Fašistične stranke in ki nosi naslov: »Kako se da prati brez mila«. V tej knjižici stoji na primer tole: Raztopite v mlačni vodi toliko žlic ogljikove sode, kolikor kosov perila imate. Pustite potem perilo namočeno približno 30 minut. Izpleknite ga nato v mlačni vodi ter ga razprostrite v senci, ne da bi 'ga ovijali, toda perilo mora biti vodoravno položeno, kajti drugače bi se niti raztegnile, če bi bilo perilo obešeno na vrvi. O koristi tega novega postopka, kako je mogoče preti tudi brez mila, se gospodinje lahko same prepričajo. Ta iznajdba pa bo, če se bo uporabljala v večji meri — piše »Popolo dTtalia« — zelo koristna tudi na polju italijanske gospodarske samostojnosti, saj je za drago milo uvedla dober nadomestek, čigar pomen se bo v bodoče gotovo še v večji meri pokazal, kakor pa se je že dosedaj. Plavolaske In vremenske napovedi Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z opazovanjem in prerokovanjem vremena v Ameriki, so spet iznašli nekaj novega, na kar. bodo ponosne tudi plavolaske, ne samo tisti, ki so s to novostjo prišli na dan. .. .. , • Znano je, da na vremenskih opazovalnicah ite nekaj časa z uspehom uporabljajo tudi lase, kajti vprav lasje so tisti, s pomočjo katerih je mogoče precej natančno ugotoviti vlažnost zraka. In ker je zlasti v sodobnem letalstvu vremensko opazovanje in seveda čim točnejša vremenska napoved izredne važnosti, je novi- izum našel tudi v letalstvu hvaležno področje. Ti vremenoslovci uporabljajo lase v svojih posebnih pripravah, ki jih baloni za opazovanje vremena spuščajo v zračne višave, in sicer po novem najrajši svetle lase, ker so se takšni izkazali za dosti boljše kot pa recimo črni. V vsaki takšni pripravi, »radijskem merilcu«, kakor jo imenujejo, je osemnajst las, ki služijo v ta namen, da z njimi »merijo« vlažnost zraka v različnih višinah. Morda bo ta nova iznajdba pripravila vsaj plavolaske do tega, da las ne' bodo odslej več strigle, pač pa jih pustile takšne, kakršne so, saj bi tako naredile morda veliko uslugo ne samo vremenoslovju in ameriškemu letalstvu, pač pa s tem tudi svoji tako silno iznajdljivi domovini. V Švici bodo letošnjo jesen najbrž morali omejiti porabo kruha in se že posvetujejo o tem. O. L. Bonelli: Črni križar Zgodovinski rim Mladi poveljnik je s slabotnim, toda odločnim glasom dejal: »Nihče bolj kot jaz ne obžaluje tega, kar se je zgodilo. V svoje opravičilo morem povedati le to, da mi je neka čudna slabost preprečila, da nisem mogel izvršiti tega, kar mi je bilo naročeno. Moj oproda, ki me je danes zjutraj našel nezavestnega v šotoru, more pričati, da govorita resnico.« »Slabost?« je porogljivo vprašal eden izmed poveljnikov. »Res je to. Ko sem snoči pil vodo iz svojega meha, sem opazil, da je imela nek čuden okus. Takoj nato sem izgubil zavest. Mislim.. Gotfrid je zamahnil z roko. »Mislim, da niste vzeli pravega meha, gospod in da ste pili vse kaj drugega, kot vodo!« Stari Ambrož, ki je ob Hugovih besedah postal pozoren, je sedaj hotel dvigniti roko, da bi obrnil pozornost poveljnikov nase in prosil za besedo. Toda preden je utegnil izvršiti svojo namero, je začutil na hrbtu bolečino, kakor od bodljaja in neki glas, v katerem je spoznal glas križarja, kateremu je prejšnji večer prodal omamni napoj, mu je zašepetal na uho: »Molči, boter Ambrož, če ti je drago življenje 1 Prva tvoja kretnja bo laihko tudi zadnja 1« Starec je prebledel. Ni imel niti toliko pognma, da bi se «ftrenil. Ostal je negiben in pozorno poslušal besede najvišjega poveljnika. »Vitez iz Ivreje! Težko mi je izgovoriti besede obsodbe proti tistemu, ki se je v prejšnjih dneh izkazal kot pogumnega junaka. Toda pravičnost zahteva, da mora kazen biti sorazmerna s škodo, katero ste povzročili. Od tega trenutka niste več povelj nik v naši vojski in se tudi kot navaden vojščak ne smete udeležiti nadaljnih bojev v naših vrstah!« Hugo je stisnil pesti. »Pregnan!« je zamrmral in s široko odprtimi očmi zrl v poveljnika. »Onečaščen, kakor izdajalec!« Nemir, ki je nastal med množico po Gotfridovih besedah, je nenadoma prenehalo, ko je obsojeni mladenič ponosno dvignil glavo in se okrenil proti vojščakom, ki so se gnetli za vrstami suličarjev. V globoki tišini so jasno zvenele Hugove besede. »Poslušajte, tovariši! Bog mi je priča, da sem nedolžen. Sprejemam nase nezasluženo kazen, toda prišel bo dan, ko se boste vi vsi veselili mojega povratka.« Nato pa se je zopet okrenil k zbranim poveljnikom. Gotfrid, ki je želel, da bi' se zadeva čimprej zaključila, je namignil enemu izmed vojščakov, ki mu je, podal meč, katerega je izročil mlademu vitezu. »Vzemite moj meč, vitez! Ne potrebujemo ga več zn sveto stvar. Vaš konj vas čaka na drugem koncu taborišča in...« Hugo ga je prekinil. »Ne bojte se, gospod Gotfrid; takoj bom zapustil taborišče. Kar pa se tiče mojega meča, ki ga smatrate za nevrednega, da bi služil sveti stvari, vam morem reči...« V istem hipu je Hugo srečal žalosten pogled škofa Ademara, duhovnega vodje križarske vojske. To kar je čital v njegovih očeh, mu je presekalo besede gneva, katere je pravkar hotel izgovoriti. »Bog naj čuva nad vami, Gotfrid Bnjonski!« Samo to je še mogel izreči. Tudi Gotfrid je hotel še nekaj pristaviti, toda beseda mu je zamrla na ustnicah. Zamahnil je z roko in na ta znak so pristopili štirje suličarji, ki so vzeli mladega viteza v svojo sredo in ga skozi mrmrajočo množico odvedli na drugi konec taborišča. Hugo je zajahal konja in zdirjal v smeri proti oddaljenim gričem, za katerimi je pravkar zahajalo sonce. Med radovedno množico, ki je sledila izgnanemu vitezu skozi taborišče, je bil tudi Andrej in nekaj njegovih zvestih, ki so prišli z njim z Ivrejskega gradu. Ti so žalostno gledali za odhajajočim vitezom, čigar postava se je izgubljala v daljavi. Ko je izginil za griči, so se njihove oči napolnile s solzami. IX. poglavje. Prisega, Hugo je bil zatopljen v žalostne misli in se ni zmenil za to, v katero smer ga nese njegov zvesti tovariš, edini, ki mn j« še ostal, šele ko se je popolnoma znočilo, se je. zbudil iz mučnega razmišljanja. Razjahal je, odvzel konju težko sedlo in s* pripravil, da si iz suhih vej naredi majhen ogenj. Kmalu je plamen razsvetlil temino noči in nekoliko tudi temo v mladeničevi duši. Polagoma se je nekoliko pomiril, ker se je zavedal, da kazni ni zaslužil in v upanju, da bo mogel nekoč dokazati svojo nedolžnost. Medtem ko je použival borno večerjo, katero je izvlekel iz torbe, je začel delati načrte za bodočnost. Kam naj se usmeri naslednje jutro? Vedel je, da je v Edesi vladal Baldvin in da so k njemn pri-hajali številni vitezi, ki so si hoteli nagrabiti bogastvo, ne da bi se jim bilo treba izpostavljati težavam dolgotrajnih bojev. Toda nek notranji glas mu je šepetal, da naj se ne oddalji preveč od Gotfridove armade. Zapustil je domovino z namenom, da se pridruži onim, ki so hoteli pregnati skrunilce Gospodovega svetišča, in sedaj ko je bil tako blizu cilja, naj bi se odpovedal sreči, da bi bil soudeležen pri zavzetju svetega mesta? V dalji se je začulo peketanje konjskih kopit. Mladenič se je zdramil iz svojega razmišljanja, skočil pokonci in izdrl meč. Spoznal je, da se jezdeci bližajo kraju, kjer se je utaboril; dil je, da jih mora biti kakšnih deset. Kdo neki bi to moral biti? Čez nekaj trenutkov se je iz teme prikazalo šest jezdecev in nek vitezu dobro znan glas je zaklical; »Gospod Hugo!« »Andrej!« čez hip sta se mladi vitez in zvesti oproda prisrčno objela. Eden izmed Andrejevih tovarišev je vrgel na ogenj cel naročaj suhljadi in hipoma je zaplapolal vesel ogenj tam kjer je še pred nekaj trenutki bila le tleča žerjavica, ki se je ▼ nočni temini zdela kot obupen klic na pomoč. Za Lladsk« tiskarna ? Ljubljani: Jote Kramar« — Icdajatel]: In*. Jo*e Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo Mesečna naročnina je 6 lir, ta Inozemstvo 10 Ur — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana Po(! minica; Novo mesto »Slovenski dom« Ishaja vsak delavnik ob IS — Telefon ite». 40-01 40-06 «4