GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. JSTe \a/ S. o3si-bo"t)ica, 1898. Leto "VI. položaju na Mi in na lirovna komisija molči. Pariz, 5. okt. Amerikanska irovna komisija je danes zboro-ala od 10. uro zjutraj do 1. ure opoludue. Seja je bita določena i razgovor z generalom Merrittom, teri sejo ravno povrnil iz Filipin. 'lani komisijo bo odklonili govo-ti o torn, kur jim je Merritt v za-evi Filipin priporočal. Pripoznali bo, da je tudi admiral Dewey jslal komisiji svoje mnenje o tom rprašanju in splošni utis jo ta, da :>ba, Merrit in Dewey prisvojitev itočja priporočata. Madrid, o. okt. Časopisi bo poročali Morrittovo mnenje, namreč da smatra prisvojitev Filipin potrebnim. Sagasta pa ne veruje, da bi bila ta vest resnična, ker so ne vjema z določili zapisnika. Spanci poročajo o zmagi. Madrid. G. okt. Nok oficijel-ni brzojav poroča, da je izkrcanje vojakov na Iloilo provzročilo velik strah m< d vstaši. Španci so vple-nili 300 pušk, 4 topove, streljivo in zastavo, osvobodili iS Španskih v jetnikov in vstaše razkopili. Nekaj vstaš^v so jo podalo, drugi pa bo zbežali v gore. Duhoveustvo ilj prebivalci so izdali razglas, v kte-rem zagotavljajo Španiji svojo jodanost. Zveza s Cebu jo zopet dogotovljena. V drugih praskah med Spanci in vstaši je bilo 30 poslednjih ubitih. L p o r n i vojaki. Havana, 0. okt. General Blan-co je poklical daucs vodjo španski-banke in rekel, da potrebuje vos v banki shranjeni denar za plačo vojakov v trdnjavi Cabanas, ktori pret£ z silo. Uradnik banko je d ju I, da obstoji denar iz ulog meščanov ; Blanco pa jo ostat pri sv>»ji zahtevi, češ meščani Ilavane niso pravi domoljubi in žugal se denarja polastiti. Konečnoje banka izplačala SifOOO, k ter o so takoj poslali v Cabanas, da se razdeli med tamošnje vojake. Toda ta denar je le kaplja na razbeljeno železo in vojaki pravijo, da ne bodo oddali preje orožja pr>*dno ne dolie svojo plačo. V pokrajini Santa Clara so izdali uporni vojaki razglas v kterem pravijo; „Španija jo Špance prevari la, Amerikanci so podkupili Špansko vlado ; Sagasta in Blanco sta vojake ogoljufala in za to namenjen denar \ taknila v svoje žepe. Tudi kubanska junta v New Yorku in goneral Garcia so podkupljeni, da varajo Kubance, tudi proti tem je potreba obrniti orožje. Kubanski vodja Sexto Roque je s privoljenjem španskega poveljnika hotel ukrotiti vstaše, slednji pa so Kubance hudo natepli. Pri Guanabacoa tudi Kubanci pod vodstvom Cardenasa zahtevajo živež in prett, da bodo plenili, ako jim ne dajo jesti, ker terpe hud glad. Pravijo, Amerikanci jih bodo prepustili umreti glada, da potem lažjo dobe otok v svojo oblast. S a n t i a g o de Cuba, G. okt. General Garcia in ž njim mnogo Častnikov je odpotoval v notranje kraje, kjer bode skušal Kubauce pregovoriti da odlože orožje, General je prepričan, da se mu bo to posrečil o, akoravno se mislijo Kubanci združiti z španskimi vstaši. Družba bode potovala na konjih in jo čaka zelo težavna pot. I* Guantanamo je došla vest, da kubanski polkovnik Perez zbira svoje moštvo, s kterim bode kora- kal v mesto in oddal orožje. Vsak kubanski vojak dobi certifikat, \ kterem bode naznanjeno koliki časa je služil v kubanskej vojni. Naši vojaki in komisarji na Kubi. Washington, <3. okt. Sedaj je sklenjeno, da se bode premikanje armade 27. oktobra pričelo. Vojaki, kteri niso namenjeni na Kubo ali Port<» Rico, pojdejo v zimske tabore. General Fitz Lee bode bržkone že v dveh tednih z sodnim vojnim korom odrinil v Havano. Ta kor šteje 12.000 mož, se bode vkrcal v Femandini in šel v garni-zijo zvunaj mesta Havane. Posebna vojna komisija bode takoj odšla na Kubo, da priredi za vojake klima-tičnim razmeram pripravna stanovali j a. Havana, 5. okt. Španski komisarji so poročali včeraj, da vsled hudih neviht prevožne ladije niso mogle odpljuti v Manzanillo, in da se bode radi tega izseljevanje španskih vojakov iz tamošnje pokrajine zakasnilo. Tudi v Gibara pričakujejo \ sak čas ladije, ktere bodo odpeljale španske vojake iz Holguiu in Ca maguey. Pri včorajšni seji skupnih komisarjev vrinile so se razna vprašanja, o kterih so sklenili, prepustiti razsodbo konferenci v Parizu. Razmerje med komisarji so prijateljske. Španski komisarji so povabili svoje amerikauske tovariše k banketu prihodnjo nedeljo v Trocha hotelu. Dvojna pravica. Strajkujoči premogarji so poskusili proti posestnikom premogoko-pov tako orožje uporabiti, kokor-šnih so se dosedaj v jednakih bojih le delodajalci proti delavcem posluževali. Fložili so namreč prj okrožnem sodišču v Taylors vil le prošnjo za ustavno povelje proti posestnikom premogokopov. V omenjeni prošnji jih obdolžujejo sledečih krivd : 1. Zarote, da bi plačo tožnikov znižali; 2. Ustrašiti z silo in drugimi ne-postavnimi sredstv i ; 3. Boycott proti tožniki in oviranje dobiti dolo drugje; 4. Prestopa državnih zakonov v zadev i preniogarstva, Vsled navedenih krivd naj bi sodnik izdal ustavno povelje. Navadnemu soduijskemu postopanju primerno bo tožniki samo začasnega povelja prosili. Taka povelja so dosedaj na zahtevanje velikih delodajalcev proti delavcem navadno dovolili in sicer brez nadaljne preiskave in ne da bi zatožence obvestili. Zatožena stranka je bila še le po izdaji povelja o tem obvestena in pozvana se v navedenem roku priti pred sodnijo in navesti uzroke zakaj ne bi smelo postati povelje trajno. V panaškem slučaju pa se je sodnik ustavljal začasno povelje izdati. Ustavljanje pa je skušal med drugim tudi takole opravičevati: Da bi bila izdaja takošnega povelja opravičena, morala bi se dokazati nujna potreba. Tožeča stranka bi morala spričati, da bi radi zakasnele izdaje omenjenega povelja nastala resna nevarnost. Tega pa v dotičnem slučaju ni. Kar pa zadeva četrte točke, razvidno je iz prisego potrjenih izjav, da so zatožen-ci vse neprilike in nepostavnosti že pred ulogo tožbe odstranili. Oziroma druzih treh uzrokov tožbe pa so podatki to"žnikov preveč enolični. Zato je sodnik sklenil dolo&ho o tej Adevi odložiti, da se po temeljiti preiskavi bolje nudi prilika predlagati izdajo trajnega povelja. „8odnija", tako je djal sodnik, „ne dovoljuje sodnijske pomoči, kjer ni nobene potrebe", ali z drugimi be sedami, sodnija ne veleva kaj storiti, kar je že storjeno; tudi ne bo smatrala kaj kot dokazano, kar še le bodočnost dokazati zamore; pa tudi domnevek ne more staviti, da mislijo pred sodnijo stoječe stranke v bodoče postavo prelomiti. Ne verujamo, da bi štrajkujoči delavci vsled odklonitve njihove prošnje kaj zgubili. Tudi ne oporekamo načelom, zaradi kterih je sodnik prošnjo odklonil. Toda kdo je že kdaj slišal o takošni odklonitvi, ako niso delavci, ampak posestniki rudnikov, železnične družbe ali drugi veliki podjetniki bili tožniki, delavci pa toženci? Kje in kda j se je pri zahtevi sodnijskega postopanja proti štrajkujocimi delavci enako nežno ozir jemalo na koristi in pravice zatožencev? Kje je bila ,,nujna potreba" za zloglasna ustavna povelja, kakor so jih izdali sodnik Ricks v Ohio, sodnik Jenkins v Wisconsinu, sodnik Jackson v West Virginiji in v mnogo druzih slučajih? Ko so 1. 1893 vodje Ann Arbor železnice vzbruh pretečega štrajka svojih strojevodjev in kurjačev hoteli preprečiti, poiskali so sodnika malo pred polnočjo v njegovem stanovanju. Ta se je vsedel in hitro napisal kar so gospod je želeli vkljub navadnim pravilom pri vseh zveznih sodiščih, po kterih se ne smejo ustavna povelja preje izdati, nego se za toženci o tem obvestijo. Sodnik Jenkins se je kako Jeto: pozneje pri jednakem slučaju tako daleč spozabil, da je delavcem prepovedal brez pa tudi z odpovedjo službo pri Northern železnihi zapustiti, ako bi bil radi njihovega odhoda promet oviran. To je bilo grozovito kratenje toliko hvalisane telesne svobode, ktero je kasneje tudi zvezno sodišče ojsfcro grajalo. Sodnik Jackson je izdal v kritičnem času lanskega velikega štrajka premogarjev tudi enako povelje, no da bi bil o tem zatožence poprej obveBtil. V tem povelju so bile štraj karjom v isti ni vse pravice od-ročone. da celo na potih proti jamam se muditi jim je bilo prepovedano. Ko je izdal povelje, odložil je dotično obravnavo, pri kteri bi Štrajsarji zamogli tirjati svoje pravice, za 00 dni kasneje. Pri tem pa je pravilno računal, da bode do tega časa štrajk že davno končan. Vsa taka povelja so stopila takoj v veljavo in bila izvršena, ne da bi delavcem dali priliko protestovati in svoje pravico zagovarjati. Raz-sodek slučaja v Pana sicer ne grajamo, pač pa pri poznavamo vsa ustavna povelja pri takojšnjih prepirih nepristojnim. Ako pa vidimo, kako skrbno varujejo v tem slučaju pravice zatoženih podjetnikov in primerjamo b tem strašansko brez-ozirnost in preziranje pravice, b kterim i so v omenjenih pa tudi v mnogih jednakih slučajih proti za-toženimi delavci postopali, nam mora zavreti kri. Ako že sodniki sami uničujejo vero na jednako-pravnost državljanov pred postavo in ako se delavski krogi vedno le prepričujejo, da imamo postave le zaradi varstva bogatašev, potem je istinito v bodoče notranji mir naSe dežele v nevarnosti. Indijanski nemiri y Minnesoti. FR. SAKSER & CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK, pošilja denarje v staro d o m o^ vino Slovencem in Hrvatom, za 100 gold, avstr. veljave treba dati $40 70. Slovencem smo že odposlali blizo 3 milijone gold. Pišete lahko slovensko, ali kakor drago, pošte, fare in vasi so nam dobilo znane in se nemore nič zgubiti. Svoji k svojm 1 Vzbruh indijanskih nemirov na Bear Island v Minnesoti priloži zgodovini uničevanja indijanske polti po belo poltnih zopet nov list. Običajni ugovor, kterega je vsakdo čul, ako ni odobraval uničevanje Indijanov je navadno bil. Rudečekožci niso kulturni ljudje. Ni jih mogoče trajno ustanoviti, niso dobri za pastirje, niti za obdelovanje zemlje, Indi janci se zamorejo le kot lovci samostojni preživeti, ker pa zemljišča za lov z razširjanjem naselbin po belopoltnih zgine-vajo, tako zginevajo ž njimi tudi Iudijanci. Ta ugovor je še od primeroma razumnih ljudi, med tem pa odrekajo oni brezmiselni in surovi ljudje Indijancem vsako pravo do življenja. Indijanski rod „Chippava" na Bear Island so ubogali svetu, kterega so jim dali. Trajno so se naselili na zemljiščih, ktera so jim odkazali; obdelovali so zemljišča in preživeli od sadežev, ktere so sami pridelali, s t«'m pa dokazali, da je bil ugovor belo poltnih neopravičen, ko so zagotavljali, da Indijanci nemajo zmožnosti za obdelovanje polja. In kljubu temu so vzbruhnili sedaj nemiri?! Uzrok je takoj popolnoma jasen, ako vemo, da vlada Chippava Indijance že nekaj mesecev pritiska, da bi njih dosedanja zemljišča zapustili in se podali v oddaljeno rezervacijo. Tajnost tega postopanja je, ker bo zemljišča teh Indijancev precej dragocena postala, belopoltni so zavistjo in pogolt-nostjo na ta zemljšča cikajo in uporabijo vsako sredstvo, da se po-laste teh zemljišč. Indijanci dobro vedoč, da se no bodo dolgo zamogli upirati zahtevam in moči belopoltnih, so Chippewa zahtevali saj primerno denarno odškodnino za obdelana zemljišča. A vse to je bilo dosodaj zaman. Stegovanje rok belopoltnih po zemljščih rudeče poltnih je uzrok sedanjih nemirov. Indijanci niso še dovolj naobražt-ni, da bi se kakor delavci, vse pustili dopaati od gospodujočih. Ustavljajo se s puško v roki in branijo svoj dom pred usiljenimi roparji in to smatrajo tudi za njih edino pravo. 0 siTljenju morilca Luccbenija. OsobuDst morilca je prav v zvezi z duševnim stanjem. Sam si svojo dušo olajšuje s tem, da se prav nič ne stori iz njegove anarhistične mi-nolosti. Ze v njegovej nežnej dobi se nahaja madež, kteri je mnogo pripomogel za poživineni razvoj njegov; bil je otrok greha in vzra-stel ne poznavši starišev, niti doma. Njegovo ime Luccheni, je ime matere, ktera je doma iz okraja Parma. V njegovej domovini je anarhizem zelo na njega vplival zaradi velike siromaščine. Njegova mati je iz njene domače vasi šla v Pariz kot služkinja in bila tam zapeljana. Od koga? To je še tajnost, ktero je potreba še odkriti, da se psihologija morilca prav spozna. On je bolj Francozu podoben kakor Italijanu; te okoliščine govore tudi, da je bil njegov brezvesten oče Francoz. Natančneja preiskava o Lucche-nijevem življenju je pokazala : Lui-gi Luccheni je bil rojen v Parizu dne 22. aprila 1873, mati je bila Luigia Luccheni, doma iz Albareto pri Borgo-Toro, pokrajina Parma, oče neznan, bil je do njegovega osmega leta v Parmi pri Adele Taglia, potem pri zakonskih Nicasi v Parano Melegari, kjer je ostal do leta 1S37. Hrano je za njega plačevala porodišnica v Parmi. Ob-iskaval je šolo v Varano, bil inteligenten in dobrosrčen. Sosedje so se zelo čudili, ko jim je brzo zračunal število minut v letu in udarcev žile v življenju starega moža. Ko je dovršil ljudske šole, je stopil v službo kot hlapec k župniku Don Venu-sti, kteri ga je imel zelo rad zaradi njegove izobražbe in ubogljivosti. Pri župniku je ostal pol drugo leto, potem služil za hlapca v Rubiano in se čez dve leti vrnol nazaj v Varano, kjer je bil priljubljen. Nikdo se ne spominja, da bi Luccheni takrat imel kako politično prepričanji. Leta 1SS9 je delal pri predoru Parma-Spezia, dve leti kasneje v Švici, odkoder se je za par dni vrnol v Borgo-Taro, potem pa zopet v Švico odpotoval. Dne 18. januarja 1S94 je bil proglašen kot utogovaleč vojaških dolžuosti, a še isti dan je dospelo pismo od njega iz liiitteu v Švici in sindacu naznanil glede njegovih vojaških dolžnosti. Meseca marca se je predstavil pri naborni komisiji in ga ta potrdila k vojakom. Dne 9. dec. 1894. je vstopil v 13. konjiški polk v Caserta v južnej Italiji. Lota 1895 je pisal roditeljem, ktere je zelo ljubil : ,,Kako so to hudobni ljudje ti stražmetšri in podčastniki, ti zahtevajo, da se jim mora molčati, ako ima tudi kdo pravo !*• Pri-dejal je tudi, da že sedem ali osem mesecev ne razpolaga o centimu dinarja in prosil,- da- bi- kivj-posla.-. li. Leta 1896. je bil njegov polk odposlan v Afriko in se vrnol z bronasto kolajno (medaljo). Meseca decembra je bilo sindacu iz Vara-do naznanjeno, da jo Luccheni imenovan jetnišničarjem v Rimu; sin-daco pa ni vedel kje so Luccheni nalmja. Od onega časa jo bil Luccheni vodno v Švici. Luccheni je srednjo postave, čokat, črno-las, ima živahne oči in lop pogled. Nikdar se ni prepiral v vasi. Začudeni so le zaradi okoliščine, da je porodišnica v Parmi sprejela otroka, rojenega v 1'arizu in njegov oče bil neznan. Iz toga sklepajo, da je bil tudi njegov oče Italijan in imel ■jelo vpliv. Milaneški ,,Secolo" do naša mnogo posainezmosti o zadržanju Luc-chenija mod njegovo vojaško službo. S početka je Luccheni težko prena šal disciplino, potem postal služabnik stotnika Devera d'Aargo, kneza de Caposele, kteri je bil ž njim j>rav zadovoljen, ko je voja-škej dolžnosti zadostil, ga je še knez obdržal za služabnika dokler se n£ Luccheni necega dne izjavil, da mu ne dopade več služiti, prosil za odpustitev, ter navel, da se namerava v Ameriko izseliti. Po poročilu iz Genfa, je nek delavec v Lausanne povedal, da Be je Luccheni smatral za sina necega princa in nekoč rekel: ,,Vedel bo-dem poiskati svojega očeta, resnico mu bodem z bodalom iz prsi izše-getal." starem. Taki gospodje kakor je Savs najbolje storfe, ako se držč svojega posla in sicer kar jim cerkev in vera vnleva učiti, nas zatirane delavce pa naj v naših društvenih zadevah pri miru pusti; doyolj je ko nas kapitalisti zatirajo, ni potreba nas še vam in potem vam ne bode nič na poti — ne\vyorški socijalist. Jednota tudi ne ukreue vse najboljše, tri leta in pol sem v brezdno metal moje težko prislu-žene novce in vse to prav zastonj, ker naposled sem bil izločen od K. K. Jednote s celim društvom vred, akoravno sem že dva meseca preje vzel formular štev. I. pri bivšem društvu sv. Križa in hotel k drugemu pristopiti; ker sem se pa nekaj zapoznil, je pisal g. Vardjan zastopniku društva sv. Barbare, Bridgeport, O., da sem bil odbornik bivšega društva sv. Križa in nemorem biti sprejet, dokler društvo ne poravna svoj dolg. Zagotovim Vam pa, dragi rojaki, in se tudi lahko prepiča vsak človek, ako pregleda pobotnice odkar sem bil odbornik omenjenega društva to je od leta 189G do 15. maja 1898, je gotovo Jednota dobila vsak cent, ako so pa sedanji odborniki zaostali b plačili, pa tega jaz kriv nisem. Lahko bi še marsikaj naznanil, ali nočem tratiti prostora listu. Morda pride na to kak kisel odgovor, bodem pa potem drugikrat kaj več povedal. Dragi rojaki, sedaj je dobro pre-udariti kam kakšne cente utakne-mo ker so slabi časi, ni več tako kakorje bilo v starem testamentu,, ko je Kristus po svetu hodil in siromakom pomagal ; ali sedaj je drugače, gospodje Kristusovi namestniki se že pečajo z raznimi businisi ali barantijami ter so zelo nevošljivi. Ako tudi kak drugi svoje življenje naredi (le poglejte Buha, Savsa in nekega druzega gospoda). Hvala Bogu, da imamo pa tudi mnogo dobrih, vBe časti vrednih gospodov duhovnov, kterim je cerkev, vera in njih ovčice bolj pri srcu nego lastni žep, slayohiepje, napovedovanje povzdigovanje nad drugimi. Čast komur čast. Srčni pozdrav rojakom. Florjan Prošt. Razne vesti. Velikauska sleparija. „ Vel ikanska sleparija !" Tako je imenoval načelnik urada tajnih policistov McClusky, operacije Manhattan Realty Co.", kterej konec je Bedaj napravila policija. Manhattan Realty Comp. je zelo spretno poslovala med onimi, k te- Dopisi. West Elizabeth, Pa., 3. okt. Savsovo čvekanje in zavijanje v 41. štev. ,,Am. Slov." mi ne pripusti. da bi molčal zato hočem odgovoriti. Savs pravi, da so težke skušnje prišle nad Jednoto; ali kdo je temu drugi kriv kakor ti ši-rokoustneži, ki se preveč vtikajo v delavske razmere, cikajo na njegov zasluženi denar in ne vedo koliko mora delavec za njega trpeti. Pri zborovanju v Puebli je nekdo predlagal, da naj se asesmenti porazde-le, a bilo je to završeno kakor hi cro je Savs šavsnil in je ostalo pri SBMHBfflEHSiHiKSIlS S M ■ v . ■ H gj JSaš pivovar je jeden naj- fag] gj boljših v tej deželi. Zato w pa je tudi naše gg i SUPERIOE H m m m ni BI m M m BI 81 BI BI BI STOCK g PIVO NAJBOLJŠE. Naš pivovar je mojster v svojem poklicu. Prodaja se povsodi v sodčkih in steklenicah. BOSCB B&SVINB CO., LAKE LINDEN, HMKHHIBC MICH. I ti; . i i BI BI BI H m M m m BI BI IS BI ■ BI Entered aa second clas matter at the New York, N. Y. Poet office October 2. 1893 „GLAS NARODA". last slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj iij urednik : Published by F. SAKSER. 1 )9 Greenwich St. New York City. fsa leto velja list za Ameriko $3.—, i* pol l.-ta..............$1.50, / a Evropo za vso leto . . . gld. 7.—, ,, „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , ,, ,, č^trt leta . . . ,, 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki , Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. „GLAS NARODA" („ Voice of the People'4) Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic b« plača vU centov. Dopisi brez podpisa in osebnosti e« ne natiei:ejf'. Denar uaj b«; blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov nosimo, da so nam tudi prejšnje nivališč« naznani, da hitreje najdemo naslovnika Dopisom in po£iljatvam naredit* jaslovom : „Glas Naroda", iiifl Greenwich St. New York City. ritn pravimo, da bedakov še ni k mca, n^ kr; ji, daje pa teh neiz-umrljivib ljudi še zelo veliko, kaže ogromno dopiaov anje po vsvj deželi. 1 vseh delov obširnih Zjed. držav so s« ljudje v tied 1 i na limanice, svoje lepe, mnogokrat težko pridobljene novce žrtvovali, a zato niso dobili visokih, ,obljubenib" dobičkov. Ogromne dobičke ,,obljubila" Manhattan Realty Co. v svojih "pismi hljifdSm, Vb-ri bi jej zaupal i novce od $50 do S1000 za špekula-c jo se žitom. Ta družba je zagotav 1 ala, da j»- v t'-snej zvezi z Armour-j^m in Leiterjem. Dalje je ta sleparska tolpa v časnikih iskala z objavami sodruge s kapitalom za mešetarijo. A ko so ljudje novce doposlali ni bilo več govora o ka-kej kupčiji. Tudi blagajnike zh gostilne so iskali z objavami po Časnikih. Ako je tak blagajnik dal zahtevano varščino — $500, dobil je službo, a Btari blagajnik mora na cesto. Gostilne so samo zato napravili, da so ljudi goljufali. V Chicagi, San Francisci in družili mestih je ta družba, imela podružnico. Po mnenju McCluskya ste tvrdki Norman Spencer it Co. na Bowling Green in Aleksander G. McCanley, le podružnici te sleparske trgovine. Te dve tvrdki ste se jedna za drugo navajali za referenca in ako je kdo kaj vprašal, je dobil najboljše spričevalo glede solid-nosti in zmožnosti plačevanja. \ pisarni Manhattan Business Realty Co., štev. 11 Broadway je policija zaplenila knjige in pisma, ter j*-uoverjetii" kak«» velikansko dopisovanj« je imela ta sleparska družba. Dosedaj j»- policija zaprla štiri oaoba 0»r»«ri trasi. V poned«-ij—k ji bila v Albany. N. Y.t inkorponrana t.N- « York and Electric Light, Heat and Power Co." z 25,000.10* d larji kapitala. Na Wall Str., je bila ta nova korporacija zagoiit-tka, kei petični gofrp. dje so veleli, da ti mladi gospodki, k ter i h imena ii-g uri rajo v k«TiK.»racijskem pismu, vsi skupaj nemajo in nemorejo za-dobiti tisoči del omenjene avote. V sredo pa se je zvedelo, da stoje za to družbo z dolgitn imeuom : bivši governor R. P. Flower in A. N Brady, mladi in korpo rat/) rji bo pa samo klerki v službi imenovanih kapitalistov. Ustanova te družbe nema druzega namena nego združiti vse družbe za električno iu plinovo razsvitljavo velicega New Yorka i o napraviti velik trust. Pa vodenj v Hansick dolini/ Troy, N.Y., 6. okt. Naibotfopu-stotevalna po voden j, k akorde se nikdo ne spomni, je včeraj obiskala Hoosick dolino. Bilo je več dni zaporedoma toplo vreme, v torek pa |e nastala deževna nevihta, ktera je trajala do včeraj. Gorski potoki so se spremenili v dereče reke in preplavili dolino. Škodo, ktero je j mi voden j v Hoosick Falls napravila cenijo na S100.000. Štiri osobe utonile. Troy, N. Y.,6. okt. Ko so se včeraj večer N. L. Weatherburg in Štefan M. Malloroy iz Troya, gospa Nellie Breslin, neka vdova in gospodična Lizzie Savage, obe iz Wa-terforda, hoteli prepeljati preko reke Hudson, zadela je ladija ob kabel pod vodo in se prekucnihi. Vse štiri osobe so utonile, ker ni bilo blizu pomoči. < udovit dogodek z medvedom. R o n d o t, N. Y., 6. okt. Viljsm P. Huston iz Philadelphije in Kareji Studwell iz Brooklyna slu se včera j ka j hudo presirašila, ko jima Santa Cruix parku nenadoma pride črn medved nasproti, Stud-wella so rešile hitre noge, Huston pa se je izpodtaknil pri „ Sunset liock" in padel na tla. Kasmati-nee mu je bil že prav blizu in Huston se je spustil po navpični pečini navzdol, kamor mu medved ni hotel slediti. Studwell je koneč-no našel tovariša nezavestnega ležati na tleh ; izpahnil mu je ramo in nogo v členku, vravnal. Kurjače v manjka. A 1 ba n v, G. okt. Komisija za državne civilne službe naznanja, da manjka kurjačev v državnih zavodih. Plača je $40 na mesec in prosto hrano in stanovanje, ne zahtevajo pa druzega nego praktične vedno t^ in dobro ime. Nedavno so 14 kur jačev n Manhattan bolnišnici na stanili. Suiodišuica razletela. Syracuse, N. Y.t 7. okt. Da nes večer seje razletela Belmonto-va stnoduišntca^. K sreči ni . bil ob. času razstrelbe nihče v bližini, niti v smodišnici ter niti nobene žrtve ljudi zaznamenovati. Senator Quay zaprt. Philadelphia, Pa., 5. okt. Senatorja M. S. Quaya so danes zaprli in dali pod $5000 poroštva, ker je zatožen, da je nepostavno porabil denar bankerotne „ Peoples banke pa tudi v tej naloženi državni denar. Njegov sin R. Quay in Charles McKee oba iz Pittsburga, so zaroti i ravno iste obtožbe zaprli in vsacega pod 85000 poroštva postavili. Državni pravdnik pravi, da .so dokazi proti senatorju in njegovimi zavezniki očevidni. Našli so zasebna pisma v pisalnej mizi prej-šnega bjagajnika banke, ktere pričajo zoper zatožence. Blagajuičar se j.i ustrelil, ko je bil polom banke neizogi bon. McKinleyev svak ustreljen. Canton, O., 7. okt. Včeraj večer \ temi je bil na cesti ustreljen George S. Saxton, brat soproge McK in ley a ^ morilka je neka ženska. Sn.vtou j« par minut kasneje umrl. (.'mora sumljiva ženska, » kt»-ro j" bil umorjeni dalj časa dobr > znan iu se i njim že večkrat pravdala. Ko policaji to žensko iskali v hiši. v ki»-r*-j nekaj časa biva. ui*-. našli, a pred no so ti jst^vili hi;--s*? vrnoia. na kar so je prijeli. Trast s rigarflaaii. St. L o u i s. G. okt. J. D. Duke, predsednik „ American Tobacco Com p.** neče prav uič povedati o pogajanju, ktero se vrši med tru-stoin cigaret z „Drummond Tobacco Company". Vendar je povzeti iz njegovih besedi, da name-ravani kup ni še gotov. Predsednik trusta cigaret je ugovarjal, da tekmovanje treh neodvisnih tabač- nih tvrdkDrummond,Ligget inMver trustu veliko škodo delajo. ,.American Tobacco Couip." ima baje dovolj denarja, da zamore te tri tvrdke za bodisi kako veliko svoto kupiti. A vse kaže, da pridejo te tvrdke pod kontrolo „American Tobacco Com p.", ktera bode potem narekovala ceno tobaku in cigaretam. Staro sredstvo. P a n a, 111., 5. okt. Po Illinois Central železnici je prišlo danes zopet dva voza zamorcev, kteri bodo prevzeli prostore štrajkujočih pre-mogarjev. Vlak so stražili Pinker-tonci. Po noči so od jame Pana Coal Co. na Pinkertonce streljali. Na to je na zahtevanje deputy šeri-la Edmondsa takoj zasedel jamo oddelek vojakov. Chicago, 5. okt. V Lake so /.amorci zborovali in sklenili osnovati narodno zvezo v obrambo zamorcev. Nadalje so sklenili gover nerja grajati, ker se je baje branil poslati vojake k jamam pri Pana v obrambo zamorcev. Linčanje v Maryland. Annapolis, Md., 5. okt. Danes zjutraj blizu 2. uri je prišlo kakih 40 mož pred jetnišnico, v kte-rej je bil zaprt zamorec Wright Smith ker je neko belo žensko napadel. Pozvonili so pri zvunanjih vratih in ko je prišel ključar odpirat, nastavili bo mu revolverje na prsa in ga prisilili, da jih je peljal k celici zamorca in isto odpre. Molče je sledil vjetnik možem iz ječe, toda ko so ga pripeljali par sto korakov, obrnil Be je proti množici in zaupil: „Morilci!" Nekdo iz t"lpe jo vrgel kamen nanj. Smith je zopet zaupil : „Morilci 1" Nato začeli linčarji streljati nanj, skušal je uiti, toda bežal le malo korakov in zgrudil se od mnogo krogelj zadet mrtev na tla. Linčarji so se hitro porazgubili v temi. V taboru stepi i. H u n t s v i 1 1 e, Ala., 7. okt. Pri West H untsville so Be vojaki raznih polkov v miuoli noči prav resno pretepavali; nek konjik je bil ustreljen. Dvakrat ušel linearjeui. Norfolk, Va., 6. okt. Dvakrat v teku jednega tedna je 191etni zamorec Arthur Lowitt v Princess Ann couutyju ušel linčarjem. Lovi tt je pred nekimi dnevi umoril konstablerja Beasieya. Vjeli bo ga takoj po zločinu in ga hoteli linčati toda policaju se je posrečilo ga iztrgati preganjalcem. Včeraj je bila sodnijska obravnava, toda porotniki se niso mogli zjediniti, OBem je glasovalo, da Levitta obesijo, štirje pa so ga hoteli oprostiti. To ni dopadlo farmerjem, iztrgali so zamorca čuvajem postave. Imel je že zan jko okolu vratu in ravno so ga hoteli potegniti na drevo, ko so se pridrvili nenadoma policaji, ga oprostili in ubežali ž njim na pripravljen vlak. Lovitt je sedaj tu, toda farmerji v PrincesB Ann couutyju pa se rot§, da ga bodo gotovo linčali, ako ga pripeljejo k no vej obravnavi nazaj. Rumena mrzlica v državi Mississippi. Jackson, Miss., 6. okt. Po vsej državi vlada velika demorali-zacija vsled razširjanja rumene mrzlice iu položaj se sme jako resen imenovati. Država Mississippi je sedaj takorekoč brez vlade iu vsakdo misli edino le rešiti se pred nenavadno kugo. Governer McLaurin je ubežal v Smith county, kjer ni telegrafa, niti telefona. Že tri dni se trudijo ž njim priit v zvezo, da bi izdali pozi v za pomoč, toda nič še niso čult o njem. Kapitol je zaprt in vse vladne zadeve j»oeivajo. Vsi uradniki rasun dveh bo ubežali. Blagajuica je že 14 dni zaprta in mnogo zavaroval« nic ne more plačati davka, tako dolgo dokler ta ni plačan, ne morejo veljavno skleniti računov. Ob vseh železničnih progah je v tem ali drugem kraju rumena mrzlica ; promet je vsled tega popolno ma prenehal, ker je zdravniški odsek nedavno izdal zakon, po k te rem je med okuženimi mesti promet prepovedan. Med prebivalci vlada velik strah iu kjer se bolezen prikaže, takoj se preselijo vsi zdravi v severne kraje, ker je zdravniški odsek tako priporočal. Edino upanje stavi prebivalstvo na mrzleji čas. Bolezen je razširjena po vsej državi, 12countyjev je okuženih in 15 mest, iz največjih šči rekov V Jacksonu je 1500 zamorcev na malem prostoru zgnjetenih skupaj, od 7000 b^lih prebivalcev je sedaj tam le še 500. J acksonville, Fla., 6. okt. Prank B. Matthews, taj-iik zdravniškega odseka je danes t »žil odpuščenega vojaka 2. polka iz Alabame H. L. Benedicta, radi neresničnega poročila o zdravniškem stauu v mestu in državi. Benedict je tr !i da ni samo v taboru, ampak tudi v mestu rumena mrzlica. Za tak prestopek je zažugana kazen $1000 globe ali 6 mesecev zapora ali tudi oboje skupaj po razsodbi sodnika. Dr. Porter od državnega zdravniškega urada trdi, da niti v mestu, niti v državi letos šo ni bilo rumene mrzlice. Velik požar. Clarkesville, Temi., o. okt Velik požar je danes vpepelil veli ko skladisče tobaka ob železniški postaji Louisville and Nashville železnice in sosednih pet hiš. Skupna škoda znaša pol milijona dolarjev. V obče so mnenja, da je nekdo navlašč zapalil. Ogenj je nastal v skladišču za tobak in to vpepelil, tobak sam je bil vreden $350.000. Praska s Indi janci. St. P au 1, Minn., 6, okt. Sled nja poročila iz pozorišča praske med Indijanci in vojaki poročajo o smrti majorja Wilkinsona, šestih vojakov, jednega indijanskega policaja in tridesetih Indijancev. Prva poročila so bila zelo pretirana, pa tudi sedaj se še ne ujemajo; tako na pr. se glasi ueko drugo brzojavno poročilo, da so bili major Wilkinson, nek seržant in trije Vojaki usmrteni iu osem ranjenih. Vodja indijanske policije je bil tudi ubit. Izmed Indijancev so bili štirje ubiti in dva ranjena. Pravijo, da puutanskih Indijancev ni več nego 100 mož, toda ti so zelo predrzni, ker se zanašajo, da jim drugi Indijanci pridejo na pomoč. Iz Fort Snelinga je daues jutraj odrinilo 200 izbranih vojakov z Gatliugoviin topom na pozorišče nemirov, kjer bodo ob 2. uri popo-ludne dospeli. Washington, G. okt. Tajnik Bliss je prejel danes večer iz Dulu-tha brzojav, da se bržkone indijanski nemiri ne bodo dalje širili. Indijanci v raznih naselbinah države so mirni in nimajo veselja svojim upornim bratom pomagati. Nemiri so nastali radi t«-ga, ker s-> Indijanci napadli zveznega maršala, kteri je hotel aretovati nekega rudeče-kožca. Maršal je zahteval oboroženo pomoč; poslali bo oddelek vojakov, pa tudi potnm so se Indijanci upirali izročiti svojca in prišlo je do boja. Indijanci premagani. Minueapol is, 7. okt. Brzojav iz Dulutha naznanja, o general Baconovem poročilu, da je Pillager tolpo premagal in ne potrebuje pomnoženja vojakov. Oddelki 14. minnesoškega polka najbrže ne bodo odšli. Trupla majorja Wilkinsona, seržanta Butlerja in štirih prostakov, kakor 11 ranjenih vojakov so danes odposlali v St. Paul. Walker, Minn., 7. okt. General Bacon jf danes ob 12. uri 35 min. z svojim oddelkom sem dospel. Iz čoln-iv so se lahko vsi izkrcali; na ve«* krajih ob obali so plapolal« bele zastave, s čegar j*- skUpati, da so se Indijanci v obče podali. Popis bitke. Walker, Minn., 7. okt. Col. T. J. Sheehan, kteri se je v sredo z Indijanci boril in bil ranjen pripoveduje nastopno: Izkrcali smo se v sredo okolu 10. ure dopoludne na jugoiztočnej strani kopnega, na se-vernej strani Bear otoka. V bližini obali je lesena koča glavarja Bush Car. General Bacon je pustil dvanajst vojakov v varstvo izkrca-lišča, z ostalimi pa je korakal povprečno čez otok, da di naletel na Indijance, ker se je raznesel glas, da zahtevajo posvetovanje. Sam sem zaostal s tolmačem in prijel Indijauca. kterega sem iskal, so ubežali prebivalci. Državno učilišče v Oxfordu ravno v sred rumene mrzlice je. zaprto. Zamorci so povsod osamljeni in trpč gro mu bedo, ker ne morejo nič zaslužiti. sem že pet let Djih agent, takoj sem slutil, da ne nameravajo nič dobrega. Zato sem sklical skupaj onih 12 vojakov razstreBenih po obali, ob tem času se j«* povrnil tu-general Bacon z svojimi vojaki. Vojak i so dobili povelje naboje iz pušk vzeti, ko so to delali, je padel prvi strel. Ta je bil v znak streljanja, ker takoj so Indijanci pričeli hudo streljati. Vojaki so napravili polukrog in stali Indijancem nasproti, onih 12 mož, ktere sem skupaj sklical, so pa Indijance nekoliko nazaj potisnili, da bo levo krilo varovali in s tem smo dobili boljše stališče. Od 12 mož je bil jeden v obraz ustreljen, drugi v roko, tretji v nogo. Lesena koča je ostala v na-šej črti, ter smo jo uporabili za bolnišnico; tudi je služila našim vojakom v varstvo, ker pripravljali so se na daljši boj. Ves dan in še zvečer smo eden na druzega streljali. Drugi dan seje bitka zopet pričela toda ne s tako živahnostjo kakor prejšnji dan. Eviopejskejin druge vesti. Pariz, 7. okt. Danes zjutraj je vse kazalo kakor bi bil štrajk končan, ali ta mogočnost je sedaj zopet odstranjena. Mestni svet je odklonil predloge kon traktorjev, da bi ovrgel pogodbe razstavnih delov in s temi združeno železnico. Sedaj je položaj postal težavneji in vse kaže, da štrajk ne bode končan samo s zvišano plačo. Stavbeni delavci agitirajo za splošen štrajk. Dosedaj je prišlo do malih spopadov s policijo, a to je malega pomena. Tudi vojake so že poklicali na pozorišče in dosedaj še niso rabili orožja. V Parizu je zelo mnogo vojakov, iz vse okolice so jih skupaj sklicali. Pred velikimi tovarnami so vojaki, puške imajo v piramidah. L o n d o n, 5. okt. Tukajšnje kitajsko poslanstvo oticijelno zanika vest o smrti kitajskega cesarja. Poslanstvo je bilo brzojavno obve-Bteuo, da meti cesarjem in materjo cesarico vladajo najboljše razmere. Cesar je baje uvidel, da so njegovi preustrojbinski načrti uevarni, zato jo pripravljen materine svete slišati. Šest kancelurjev, kteri so svetovali cesarju izvršiti reforme so k smrti obsodili. Mnogo druzih je zadela ojstra kožen. Le Hung Chang se baje ni več udeležil politike, odkar ni zvunajnega urada. B e r 1 i n, 5. okt. Nemška vojna ladija ,,Kaiserin Augusta" je iz Kian Tchau pljula v Taku ob izlivu Pei-Ho reke. Tam bodo izkrcali 30 pomorščakov, kteri bodo šli v Peking stražit nemško poslaništvo. Pariz, 5. okt. Strajkujočim delavcem na ladijah so se pridružili tudi delavci v ladijestajah in skladiščih, barvarji, zidarji pa tudi delavci druzih poklicev. Štrajkarji so prerezali telegrafične in telefo-nove žice. Na nekterih cestah so se spoprijeli s policijo, ktera seje morala umakniti. Dragonci so zasedli vse kraje, kjer pre te največji nemiri. Dunaj, 5. okt. ,N. W.Journal' poroča, da se je osnovala neka družba s .500.000 goldinarjev, ktera namerava novo iznajdbo krmeče-ga zrakoplava izkoriščati. Izuajdi-telj grof Zeppelin zagotavlja, da so se poskusi s tem aparatom prav zadovoljno obnesli. Iznajditelj trdi, da se z strojem lahko vzdrži osem dni v zraku, ne da bi \ tem času bil primoran se spustiti na zemljo. Zappelin namerava s zrakoplavom križati atlautiški ocean ter upa po-lovanje v štirih dneh izvršiti. P a r i z, 6. okt. Delcasse, minister zunajnih zadev iu Sir Kdmond Mouson, britiški poslanec sta se zjedinila, da je nepotrebno stanje v F ash odi razpravljati, predno dospe poročilo majorja Marchanda, ktero pričakujejo sredi meseca. Vlada je Marchandu telegrarično naročila, jej poslati natančno poročilo. Kakor je videti, bode britiški kabinet zahteval, da francoska ekspedicija Fashodo c-stavi. Iz verojetne strani se poroča, da je vlada 'takoj pripravljena se pogoditi in sicer v mi- sem z drugimi Indijanci govoril, je priftlo iz hiše šest druzih Indijancev oboroženih z Winchester puškami in se podali v notranjščino dežele. Niso z menoj govorili, dasi sporočili, da mora svojo vojno Krete odpoklicati, je bila izd 5. oktobra .n daje Turčinom ob dni odloga za odgovor. K a n e a, 6. okt. Sovet tujih miia'ov je ukrenil uaredbe, da imajo določila note o izprazne Krete, ako potreba z silo izvrši Ta naredba oblastij in admira je med krščanskimi prebivalci K te provzročila veliko veselje. L o n d o n, 6. okt. V pondelj je brzojavil „Daily Croniclu" po čevalec iz Pekinga sledeče: ,,Ce v palači zastrupljen; nemiri včeraj zopet izbruhnili; pot Kit cev je bilo umorjenih ; uapadi Evropejce se ponavljajo. Peking, 6. okt. Trije najbt uplivni ministri Tsung LeYame so danes obiskali ptuje legacije prosili poslance naj povelja, p množiti straže prekličejo, češ bi se ptuji vojaki v Pekingu množili, bi sedaj mirno ljuds postalo razburjeno. Pravijo, da ,,Taotai" v Tientsi ne bode dovolil transporta br strelnih topov v Peking ako tega Tsung Le Yamen naravu ne veleva. Evropski poslanci bo pri današnji konferenci to vpra nje pretresovali. Chang Yin Honan, pregnani čb Tsuug Le Yamena in nasprotn Le Hung Chauga, kteri je baje ra zarote proti cesarici vdovi padel nemilost, je danes odpotoval v pr gnanstvo. Bil je dobre volje i trdil, da bode kmalu zopet posta Ijen na svoje mesto. Nekaj nemi nežev in postopačev je danes zope metalo blato na Kvropejce. Izdal bodo razglas, v kterem bode Kitaj cem z smrtjo zažugano, ako Evro pejce žalijo. Upati je, da v bodoč ne bodo kalili miru. Pari z, ti. okt. General Lam bert pravi v nekem pismu u „Matin", du je pruski polkovui Schwa rzkoppen, prejšnji vojaški attache v Parizu, največji podpiho valeč Dreyfusove agitacije in vpraša ako on in njegovi pomagač morda hočejo vojsko. Ne veruje, d bi se vojska kar tako meni hit Ce nič pričela, ali Francoski se je n treba bati. ker je bolje oborožena nego Nemči ja. Policija je zaplenila „Reforme", ker je priobčila nek žaljivi članek v F:«uru. Tudi bero-linske „Humoristiache Blatter" so zaplenili ker so prinesli spačeuo podobo predsednika Faure. Pariz, G. okt. Strajk postaja resen. Mnogokrat prisilijo štrajkarji delajoče tovariše, da puste delo in Be jim pridružijo. Že šteje štrajk 60.000 mož. Boje se, da ne bi delavci v pristanišču v Havre prenehali z delom. ,,Courier du Soir" Brissonovo glasilo pravi, d štrajk preti premeniti se v nemire. Kakor je videti imajo vodje dovolj nepoznanih podpornih virov, d nekteri celo trdijo, da imajo 2 mili jona Irankov na razpolago. Ni po treba še posebej opomniti kaka ne varnost radi tega lahko nastane re publiknnski ustanovi. Ako b štrajkarji svoje interese prav razu meli, bi ne prestopili gotove meje da bi kak slavoželjen general n imel prilike pri cestnih nemirih s prav ceno pridobiti lavorik. Kakor je vid«-ti nasprotniki kab ne ta podpihujejo štrajk, da bi g spravili v zadrego. Ko se suid zbornica ln.de našel Brisson mm nasprotnikov in kaj t»-žko se hod vzdržal. Pn-d^-dnik in vojašk stranka so zagrizeni nasprotnik Brissono\ i radi njegovega stali* k preiskavi. Maitre Labori, Picquartov vetnik je pisal glavnem prok torju in vojnemu ministru zahteval, da bi smel občevati z a jim varovancem. London, 7. okt- Iz Shang se poroča, da je v nedeljo n štirjaško miljo velik del m Hankan pogorel, v tem delu so bi državna poslopja in lep tempelj Boje se, da je tudi kakih 1000 ponesrečilo. ter ga poslal na ladijo. Med tem ko smislu kakor je Delcasse pričel. Vlada pa ne bode pred začetkom dogovorov v izpraznenje Faabode privolila. Carigrad, G. okt. Nota, v kte-rej so zastopniki veitivlaatij Port* Kjer bode te c e n e j e, hi treje in solidno postreženi tja se obrnite Slovenci! FR SAKSER, & CO., 109 Greenwi STR., NEW YORK Vam za $40.75 v staro domovino 1 gold. Poštarina stane za $1 $1000 vedno 20 centov. Pišete lah po domače 1 Denar je v 13 doma. > tec.. 7 :oslavanska Katoliška Jednota. URADNIKI: sednik: Jožef Agnič, Box 2G<3; Predsednik: Georg Kotce ; jtiik : Ivan Govžk, Box 105; StKKAN Banovkc; Jaj.: Matija Aonič, Box 2G6. LEGLEDOVALCI KNJIG: Habjan ; PrkSirn, Box |p Mantkl; itanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn. plašilo: „GLAS NARODA". Listefc. Tristo goldinarjev. (Dalje.) njegov« s»*stra Je bila omožnna s |em«i>iiim Vi»deui6arjem, ako tu-pri torn ne dobi pomoči, bode rav ponižno prosil zelo bogatega logarja. Žlogar ji? bil svoje dni popolnotna ubog, služil je za hlapca pri Petru Ovnu, ko s.- j.* t«*m še precej ptobro godilo. Ker je bil pa Žlogar >p človek, dopadel j« hčeri boga-'ga mesarja in velikega posestnika, h« i j«* bila edin otrok in na rank način hotela, da se izvrši uje Ivolja. Sicer s<« btarisi zelo oporekali in kazali na kopico dobrih fanubačev, ali pmiosuo d>*kle ni ho t»lo upogniti tilnika, pač pa se moral oče vdati. Žlogar je dnevih svoje sirouiašči-ne marsikaj d Bpode. NihcVi ini iit-ee posoditi. Storit«- m t Vi to J Zgubili ne bode-te nič. Hočem delati in hraniti; letine se bodo vendar zboljšale. Bog se bode tudi gotovo mene usmilil.' A Vi dobite Vaš denar do krajcarja nazaj ! Saj veš, da nikogar ne goljul'am." ,,Oh pojdi Peter! Kaj bodeš govoril da bi koga goljufal. To vemo vsi. Ali ravno sedaj nemoremo pomagati. Saj veš, da bode v treh tednih poroka naše Marice. To velja mnogo. In dota! Saj veš, da dobi tri tisoč goldinarjev. Te je potreba našteti tik pred poroko. Oh, ko bi le drugi čas prišel, potem ..." Ostalih besed i j n; bilo potreba zgovoriti, ker Petra je to tako zabolelo iu ujezilo, da je vstal in brzo odšel. ,,Lahko bi si to predstavil", govoril je sam aeboj. Marjeta je bila preje prav dobra duša. Toda v bogastvu vse otrpne. Pri Žlo-garju ne bode nič boljše. Tako je tudi bilo. Žlogar je postal ošaben, samopriden mož. Sleherni dan je šel kot bogat kmet v gostilno, in se pri dobrem vincu v senci krepčal ter lahko prenašal težave in vročino, ktero so pa tem huje občutili hlapci in dekle na polju. Gostilničarka mu je zelo pazljivo stregla. Njegov navadni »tol je bil vedno pripravljen in ako se je Žlogarju jezik od vezal po precej zaužitem rujnem vincu, je pričel govoriti o svetovni trgovini in dogodkih, ako je razsajal o vaških, deželnih in državnih zadevah, se mu je vse klanjalo okolu njega. Ko je Peter Oven vstopil, je Žlogar napravil še bolj štemau obraz, prvič je že vedel kaj ima pomeniti ta obisk in potem tudi, ker je nje- ... i____ gov nekdanji gospodar vstopil kot posilec. Tudi njegov odgovor je bi[ odrekajoč pomoč, pripomnil je da so uprav sedaj vsi njegovi viri vsahneli v sled druzih zadev. Ko je pa Peter odšel je godrnjal Žlogar : ,,Ta osel! Jaz zamorem goldinarje v mojej omari dosti bolje obrniti. Težko sem jih zaslužil. Petru se pa prav godi. Kdo pa ima tako gospodarstvo in se tako zakoplje v dolgove! Popolnoma prav se ti godi Peter Oven! Jaz tudi nemorem kar meni nič tebi nič denarje na ceBto metati." Kakor ranjen jelen je bežel Peter. Nikjer na velikem svetu ni obstanka, ni pomoči! Od hiše do hiše je bii pojau, kot prosjak bi moral od sedaj naprej živeti od milosrčnosti druzih ljudi; ako bi se hotel tudi kot hlapec udinjati, kje bi stari, slabi mož tudi našel gospodarja, in ako bi ga tudi našel, zaslužek bi bil premajhen za živeti in prevelik za umreti. O Bog ga je zapustil, ga je zavrgel! Tisoč misel mu je blodilo po Italijanskih delavcev odšlo je s Kranjskega vsled zadnjih demonstracij okolu 1500. * * * Mrtvega so našli dne 19. sept. posestnika Antona Plešic iz Sore na cesti. * * * Črna zastava na — Triglavu bila je povodom tragične smrti presv. cesarice Elizabete obešena na tem orjaku. * * * Dolenjska železnica. Osobni in tovorni promet v III. četrtletji je precej živahen, pa ne dosti bolj od lanskega; upati, še bolj pa želeti je da bi se že odprl izvoz prašičev s Hrvatskega, če se promet v obče ne oživi in pospeši, bo bilanca koncem letošnjega leta imela zopet žalostni rezultat, da bo — dežela morala primankljaj vsled garancije doplačati. To so menda izredne dobrote te železnice za — Kranjsko deželo! 60.000 gld. je že šlo — v vodo! ! glavi. Ni mogel razumeti kako to pride. Saj je bil vendar mnogo Tat v cerkvi. V Krški župni boljši in pobožnejši nego tisoč dru- cerkvi je dne 16. sept. tat ulomii zih, k ter i so imeli vsega dosti, se- v tabernakelj iu ukradel iz njega \ eda je bil tudi on grešnik, nli eiborij ter sv. h ost je razmetal pred vendar mnogo manjši, kakor mar- altarJem P° tleh. sikteri, kteri ves dan preživi v veselju in obiluosti. Skrbno je pregledal svoje življenje. Ali je bil tudi on kedaj lahkomišljen. Premišljeval je in premišljeval in gledal pred-se, da so duševne oči pričele boleti. Velike tatvine innjet hajduki. Iz Božakovega se piše „Slov. Narodu" od 9. sept.: Že več let sem nadlegovali so naše vasi drzni tatovi. Zgodile so se velike tatvine, zdaj tu, zdaj tam, in kljub Njegove misli so vedno bolj blo- skrbnemu zasledovanju od strani dile. Njegov glas je postajal grozo- c. kr. žendarmerije se tatovi le niso vit. ,,Oh Bog je name pozabil, tr- dobili, ravno tako ukradene reči piuči me, ima veselje nad mojim ne. Videlo se je pa po vsem, da trpljenjem'4, tako se je oglašalo v mora biti večja tatinska, dobro iz-ujem. Spominjal se je na marsikako vežbana družba, ker, kjer je bilo primero, ktero je videl ali čul, ko pokradeno, odnesli so vse, kar jim je Bog najbolj pobožne ljudi zapu- je prišlo v rok-^ in odgnali so tu in stil v največjem trpljenju in celo tam tudi kako živinče. Res, pravi zapadli smrti. strah so nam bili! Noč jih je pri- V njegovem srdcu se je oglašalo nesla in zopet noč vzela brez sledu, sovraštvo proti Bogu, divje se je Le toliko se je sumilo, da svoj plen smijal pri spominu kako so ga v odnašajo na ono stran Kolpe, na mladih letih učili o dobrotljivosti Hrvatsko. Ker pa uavoduo naša božji, kako mu je dosedaj to vse žendarmerija čez mejo ne sme, hili sladko bilo in kako neizmerno je 1 so uzmoviči precej brez Bkrbi, da so zaupal, ali sedaj je goljufan v vseh le preko Kolpe pete odnesli. Zares uadah! Prestrašil He je zopet in velika nadloga je bila to za celo obledel, ko se je spomnil svoje Belokrajino. Hvala ces. kr. žen-brezbožnosti. darmeriji v Metliki, katera je temu Vedno BO se menjale misli. Ali i konec storila ter tatinsko družbo glavna misel je bila: ,,Tri sto gol- čez 20 ljudij na številu, ujela in dinarjev moram in moram dobiti, i zaprla. V noči od 4. na 5. sept. po-naj bode k jer koli hoče". kradeno je bilo po Božakovem, po Hkrati mu šine v glavo rešilna Rakovcu iu Mačjem vrhu mnogo, misnl kakor z oblakov: „Akomi Bog Na Rakovcu odnesli so tatovi samo ne pomaga, mi bode pa hudič!" od jedne hiše raznih stvari v vred-Da, da, to bode pravo, vendar čud- nosti 150 gld. in čez 100 gld. v go- no, da si ni tega takoj spomnil. Ali Peter je imel težko borbo sam z seboj. Tako pobožen kakor je bil dosedaj, naj bi se s hudičem zvezal, ker kdor hudiča na pomoč kliče, mu je tudi že zapadel. Toda naše ljudstvo jo že od nekdaj bajkever-no; nekteri upajo pomoči od raznih strani, enako je s zdravjem in pri živini. To je za današnje razmere še nekaj nerazumljivega. Nekteri še dandanes zatrdno mislijo na pomoč hudiča, da ga v ris kliče-čejo, ali se mu pa zapišejo. Seveda tudi trdijo, da hudiča mnogokrat ogoljufajo za zapisano dušo. To je nekaka zadnja pomoč. Pri takem premišljevanju je bil konec vseh misli Petra: ,,Tri sto goldinarjev moram dobiti kjerkoli že." Njegove korake je obruol proti gojzdu. Hotel se je umakniti ljudem iu ker se je odločil hudiča na pomoč poklicati, zato mu je temni gojzd bolje prijal, nego prosto, svetlo polje. ( Konec prihodnjič.) Drobnosti. Gosp. Anton M a r n š i Č z družino se je minoli četrtek preselil iz Plainfiielda blizo Jolieta na svojo novo kmetijo (farmo), ktero si je odbral in kupil 6. aprila v Baldwin County, Alabama. Tam je baje še nekaj druzih Slovencev kupilo zemljišča, ter se nameravajo tja naseliti. Mi bi želeli zvedeti natančnih poročil o teh zemljiščah, o legi, vodnih in vremenskih razmerah, podnebju itd., da ne bi rojaki zo~ pel tako ne zabredli kako v „rajsko dolino". v tovini. Jeden tatov oprtil se je celo z bohom slanine. Tatvina je bila takoj naznanjena in vrla naša žendarmerija v Metliki je bila hitro na nogah, zasledovala je rokovnjače neutrudno in vatrajno tri dni in tri noči. Prvi sled dobili so s tem, ker je bil na lici tatvine najden neznan klobuk, olišpau s tremi kurjimi peresi. Naš g. učitelj povedal je c. kr. žeudarmeriji, daje ravno tak klobuk iu prav ta klobuk imel neki „marelar", ki je dne 3 septembra dežnike popravljal i spremstvu druzega ciganskega fan-talina. S tem je bilo precej sigurno, da sta ravno ta dva prej ta dan ogledavala po hišah za bodočo tatvino s pritvezo, da dežnike popravljata. Ko sta natanko pregledala, kje bi se najložje kaj vzelo, sta jo odkurila, mimogrede pa že isti dan ukradla neki vdovi par novih črev-ljev in drugi vdovi sekiro in nekaj robcev. Tudi dežnik, ki sta ga dobila v popravo, odnesla sta s seboj. Kakor že povedano odpravili so se metliški žendarmi in sicer gg. stražmojster A. Pečlin, vodja J. Kozjak in korporal J. Fabjan, da če bo le moč tatove dobe, in ker je bila st ar sveža in je sled držal čez Kolpo, dovolili so iti čez mejo. Po trudapolnem zasledovanji dospeli so vtorek 6. sept. do obširnega gozda občine „Dra-ganič", mej Jasko in Karlovcem. Preiskali so 6000 oralov mereči gozd in v sredi gozda zapazili so več šotorov in večjo družbo, čez 20 ciganov. Da bi bili precej napadli hajduke, na to ni bilo misliti. Na tihoma so se žendarmi umaknili ter Sli v Karlovec po žendarmeiij-ako pomoč, da tako šele po noči zgrabijo in združeno napadejo ome- __________ njeno tolpo. Ko se jim v Karlovcu pridružijo še štirje žendarmi, šli so do gozda in od treh strani plazijo se do blizu šotorov, mej tem so v pozni noči hajduki brezskrbno rjoveli in se mastili. Šele proti 3. uri zjutraj bili so utihnili in pospali. Metliški stražmojster da znamejne za naskok in v trenotku bilo je povezanih 7 moških in aretovauih še 13 babur in trok. Ko se je zdanilo, poiskali so ukradeno blago ter našli v 7 podzemeljskih, pa skrbno z rudo zadelanih jamah nebroj tatinskega blaga. Mnogo tern blaga se je agnoaciralo od zadnje tatvine in mnogo od tatvin prejšnjih let. Poln voz naj razno vrstnej šega blaga naložili so in odpeljali v Metliko. Tatove bo začasno odvedli v bližnji Karlovec, kjer so spravljeni pod ključem dokler jih ne odvedejo pred kranjske sodnike. Umevno je, koliko veselje je nastalo v nas, ko smo doznali, da so hajduki, ki so nas več let nadlegovali, zaprti, in da se je našlo od obilno ukradenih reči vsaj nekaj. Končno še dostavimo, da smo prej imenovanim gospodom žendarmom posebno hvaležni, da so nas s svojim izrednim naporom in z vztrajno eneržijo iu pogum-nostjo rešili te nadloge. Za tolik trud je pač naša zahvala vse premajhna, privoščili bi našim vrlim metliškim žendarmom kako priznanje od višje strani. * * * Štajerske novice. Dne 19. sept. šla je Jera Kopušar še z dve-mu ženskama na Ljubnem iz pol ja. Med potom udari strela v njih bližino ter omami vse tri, da so popadale na tla. Drugi dve se kmalu zavesti ter odvedeti nezavestno Kopušar. Medicinec g. Jos. GoriČar iz Mozirja spravil je tudi njo k življenju. — Dne 18. sept. je obsodile porotno sodišče v Mariboru Franca Marin iu Lovrenca Kukovec, oba iz ormoškega okraja, v srmt na vislicah, ker sta ubila v noči 3 julija t. 1. na grozodejen način Franca Sori iz Polanc in Franca Bec iz Vratislavcev. — Marina jt zagovarjal g. dr. Pipuš, seveda slovenski, pri čem se je pokazalo, do skoraj polovica porotnikov ni razumela slovensko ter su jih morali takoj odsloviti. Žrebanje takih porotnikov je pri nas potrjena ne-poBtavuost, in vendar se še zgodi. Nemški listi hudo obrekujejo dr. Pipuša, ker je enkrat razkril te zastarele krivice. Kritikujejo njegov zagovor, češ, da je govoril „uovo-slovenščino", katere ni nikdo razumel. Morda bo bili odalovljeni porotniki staro-slovenščine zmožni? * * * Ubogi kmet! IzPazinaporo čajo „EdinoBti" od dne 22. sept. Danes je zadela Pazinsko okolici nesreča, kakoršne ni pričakoval nikdo. Ob 6f pop. je začela pa-dati toča, ki je v kratkem času uni Čila Bkoro vse grozdje. Kmetje, k so z veseljem gledali v bodočnost vidijo, da bode tudi sledeče leto žalostno za njih, kakor je bilo prejšnje. Zadnje leto so trpeli v rokah oderuhov, ki so jih tlačili brez vesti, a tudi letos ne bode dosti bolje. Toča je bila debeleja nego oreh. Lahko ai je misliti, kako je okle-stila vse. Kmetje so vsi v največi žalosti iu tužnim Brcein pobirajo ostanke, kolikor jih je pustila grozna šiba božja. O tužna Istra! L bogi kmet! * * * Cesarica o smrti prestolonaslednika Rudolfa. Omeniti je vredno, da je našega cesarja, dasiravno je bil tačas za deset let mlaji, še bolj pretresla vest o smrti cesarjeviča Rudolfa, nt^o, sedaj vest o umoru cesarice Elizabete. O tem pripovedujejo naalednje : Cesarica je izvedela prva, da bo našli cesarjeviča mrtvega v Mayerlingu. Cesar je ravno hotel odpotovati, baš kakor predzadnjo soboto na dan smrti cesarice Elizabete — in bilo je /se pripravljeno, kar treba za odhod. Cesarica je zbrala vse moči, da premaguje svojo nepopisno srčno bolest. Bala se je edino, da ne bode zmožna dovolj, primerno obvestiti cesarja o katastrofi. Okolu poind vanajste ure predpoludne je prišel cesar v cesa-ričiue sobe. Bil je dobre volje in je veselo pozdravil cesarico. Toda nakrat je osupnil, ko je opazil njeDi resni obraz. „Kaj se je zgodilo? Ali ti je slabo?" prašal jo je sočutno cesar. Cesarica je povesila pogled na njegovo vprašanje. j »Ali se je zgodila kaka nesreča?" Cesarica je počasu pokimala z glavo. ,,Govori vendar! Prosim!" »Prestolonaslednik...." „Kaj je z Rudolfom? Je-li bolan?" Cesarica je zopet prikimala z glavo in sklenila roke. Na to je vskliknil cesar v največi razburjenosti: ,,Mrtev??" Cesarica je odgovorila tresočim glasom: „Da, . . mrtev . ." in je pogledala pri tem solznimi očmi v obraz svojemu soprogu. Cesar se je prijel za glavo in za-klical: ,,Oh ! Nesmisel. To ne more biti!" Cesarica se je približala mo narhu, stisnila mu veliko presuuje-noBtjo roke in rekla: „Žalibog, res je, naju Rudoll je umrl." Zopet je zaklical cesar: ,.Ni ru< goče, ni mogoče!" Na to je hitel v svojo delavLo sobo, kjer je natančno izvedel o vsej nesreči. Listnica uredništva r Rojakom odpošljemo sedaj za -S40.70 lOO gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Podpirajte CARNIOLIA CIGAR '"A C TORY 3 2« E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka iu podraženju tobaka ostane pri i« r e j š n j ej ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Pre vožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljat vi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK •J2.S E. j O Str., ali ,,Glas Nahodu" v New York. 9 ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Evangelij, 50 ct. Zgodba sv. pisma 50 ct. Veliki katekizem 16 ct. Mali katekizem, 7 ct. Sveta Notburga 18 ct. Ave Marija (slike) 10 ct. Božja pot na blejskem jezeru 10 ct. Sveta Germana 12 ct. Veliki abecednik 25 ct. Mali abecednik 12 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.30. Za Boga in domovino 30 ct. Zbrani spisi Pagliaruzi I., II. in III. zvezek po 30 ct# Povesti iz Korotanskih gora 30 ct. Preko morja 30 ct. Materini blagoslov 12 ct. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica 50 ct. Gozdovnik, nova knjiga (1. in 2. del) vsak 60 ct. Andrej Hofer 20 c t. Knjižica za mladino IS ct. Princ Evgen Savojski 24 ct. Beneška vedeževalka 20 ct. Raznotere povesti 20 ct. Majer: Pravljice 20 ct. Cvetke (razne povesti) 20 ct. Cvetina Borograjska 30 ct. Srečolovec 20 ct. Štiri povesti za mladino 20 ct. Naš dom I. in II. zvezek vsak 20 ct. Stanley v Afriki 20 ct. Hedvika, banditova nevesta 20 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Vojska na Turškem 36 ct. Roparsko življenje 20 ct. Godčevski katekizem ali zbirka lju- bimskih pisem 20 ct. Lažnjivi Kljukec 20 ct. Pavliha 20 čt. Vse te knjige pošljemo po navedenih cenah poštnine prosto. Mali zneski se lahko pošljejo v poštnih znamkah, po 1 ct. komad so nam najboljše. Rojaki podpirajte roda" ob vsaki priliki. ,Glas Na- ZKZj© je ? FRANC PAULI.C, doma iz Oreho-vice št. fara Šent Jernej na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred tremi leti; drugikrat je bil tukaj v Steeltonu, potem pa prešel v St. 1 jOuis, Mo. Kdor rojakov v6 za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti: Marko N e m a u i č , Steelton, Pa. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blago vole čestokrat obiskat moj SALOON 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, v k te rem točim izvrstno ANHAEUSER ifcBUSH PIVO ali ST LOUIS PIVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKERJE, t-r imam na razpolago dobre SMODK E. Rojaki, posetite me parkrat in prepričali se bodete o dobrej niiač-i m postrežbi. j t- j S poštovanjem Mike Krawi, ____1206 Scott Street, Joliet,Iil. Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in okolici svoj lepo, na novo urejeni vSV\XOOAT na vogalu Ottawa in Jackson cesti, J oil iet, lil. Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakor WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizkej ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu iu okolici kakor tudi na novo došli iz sta-ce domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat. SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOIM! Se spoštovanjem Martin Bluth & Co., S A LOON K R CORNER OTTAWA Ji JACKSON STR., JOLLIET, ILL. ii^iiiasi^gHHiiiiiiiiiB M bi hI s K Is s is Is S S Is S ISI s Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge P« 4r°|0 brez odbitka novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa b posredovanjem „Gj.as Naroda'4. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgel.i se priporoča za izdelovanje in popravo KHA> ' -SKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3gl — nim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Bolj. še vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $d0 do $100 je treba data polovico na račun. Gla-Bovi ao iz jekla, trpežni za vse življenj*-. D*lo garantirano in prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOl __ - j HOTEL ] Warenberger ^ J. STREIFF & CO., lastnika ISO Greenwich Street, New York | (v bližini tiskarne „tilas Naroda"). V našem hot«Ju ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih crrah. Podpisani priporoča vnem Slovencem svoj krasno vrnjeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo Isiegljiso©. Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker Btoril hodf-m kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svojz k svoj zrn! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE Nt. 11 William Street Prodaj* !■ pošilja na vse del« sveta denarne nakaniee, menjite, in dolžna pisna. Isposlnje in izterjaj« lapnsčine in dolgeve. BENZIGER BROTHERS 36-38 Barclay Street, New York. TOVAKNAR.II potrebščini za % Katoliška * društva. Posebnosti naše hiše so: fekalije (društvena znamenja). Zastav«, baudera, pcepasuiee in redovni znaki. Sablje, nožnice, čelade, čepice, zavihane rokavice, rokavice itd. Vae to napravimo natanko po predpisu raznih društev. Zlate in srebrne kolanje na^aspeeijal i teta. Ustanovljeno: NewTXork, 1S33. Cincinnati, 1860. Chica^ 1887. —- A 1 A T dfcimfcA m ■ ■--' j^i^iii .............. JOSIP SOTLICH t pripori>ca svojo * fTocerijami, razno obleko posebno delaluo obleko i« obuvala za radarje; obuvala za moške, ženske in deca; hišno in kuhinjsko opravo ; klobuke, spodnjo obleko itd. ; itd. ; dalje svojo ▼ k te rej je dobiti vsakovrstno s veže meso, kakor tudi prekajeno meao in fine kranjske klobase. Prodajam parobrodne in železniške listke za vse črte in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine semkaj. Da^je pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno. mdf Kot agent parobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam se vsem rojakom Josip Sotlich, CALUMET, MICH. (Rojaki, podpirajte domačina! Ker imam v zalogi mnogo molitvenikov in povestnih slovenskih knjig • raznih založnikov jih pošiljam vsa-komu poštnine prosto, ktere vrste kdo želi. Glede knjig, ktere vrste jih Kdo želi naj mi piše po cenik, pošljem ga vsakemu poštnine prosto. Molitvenike imam od 30 cent. do $2.25; posvetne knjižice »>a od 10 centov naprej ; imam različne podučne in šaljive knjige. MAT. POGORELO, Box 672, Calumet, Mich. Vsem rojakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v ktere m bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi kegljišče. S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Sal le, HL THE PRINCE Ll navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz USTe \A/ ,Spartan Prince", »Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Prince", »Italian Prince" ZCŠToax>oll Francoska parobrodna družba Comjapie Transi Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK ( Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Strr»et: La Touraine „ 8. oktobra. La Champagne „ 15. oktobra. La Navarre ,, 22. oktobra. La Normandie ,, 29. oktobra. La Touraine ,, 5. novembra La Guseogne ,, 12. ,, La Champagne ,, 19. „ Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREEN, NEW YORK. vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. Cene: v Trst $24.50, Reko $27.00, Zagreb $28 00, Ljubljano $27.75, Karlovec $28.50, Insprnk $26] Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO., BROADWAY, 61 NEW YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. JOHN BREDL, prop. 358 Ohio Str.,Allegheny, Pa., toči fina vina, likerje in prodaje dobre smodke. Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Čeh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO. Dobro prenočišče za potnike. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY; F. A. Dusohek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov 111 grocerijskih prodajali vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „KranjBka lepe Cigara" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila Be vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila poSiljam po Ezprel prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi noy< Money Order ali chek pošlje z narotbo vred. Novci se tudi lahko pošljejo ua „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 STR. NEW YORK, CITY. Svoji k Bvojiml Spretni agenti« 8« s prej m o proti ogodnini pogojeni. G. MARTINI na 5. ulici v Red Jaeketu, Mich., je odprl Ti iu prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . «^13.50 in na 15 kamnov samo Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki frank o van i. Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovaiijem: Jakob Stonich, K9. K, MADISON STREET. CHICAGO. ILL. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik Dr G IVAH POl/£* sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., ' KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsedniki zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvi, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranji! kakor' M vnanjil Meznij. THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN to je čudo sedanjosti. Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati. Ta godbeni instrument je nedosegljiv in n ajpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno 6premljeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras y hiši. popolne orgije, ktere igrajo 300 komadov. ... . .-. . ". „ veljajo le $6. Sedaj je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam S3 in mi vam pošljemo iu instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče pripo-znalnih pisem. Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak. Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justan. Dvojne cene je vreden kolikor sem zanj dal, boljšega ne bi dobil. . . x Rud. Pechauer. I oplo priporočam organ vsem prijateljem godbe. Tom. Klane V mojo prodajalno vabi kupce. Kratkočasi ure. Ad. Jersich. Denar zaslužim z organom. Vsi ga ljubijo. John Zoblich Naslov: STANDARD MANUFACTURING CO. F.O.B.X1365. - : H 46 Yeeej Street, New Verk. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na Blove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-5u, Monakovem, New Yorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je t >i i rojen v Samo boru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-npasnejš« človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali Brcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnih žen škili bolez ih itd. — naj obi&če ali se pismeno v materinem jeziku obrne na bvo-j" na si3Qi3i ~n o i ~rn nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se uemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K ar o 1 B 1 ažin a, Canion Ferry, Mont. Dr. G. /VAJV l^OHBm se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenja žensk in otrok; v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpofilje takoj zdravilo in navod, kake se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pov; dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN P0HEK, So. Eaat 10. Walnnt Str., t KANSAS CITY. __ MISSOI