PRIMORSKI DNEVNIK
» gotovini
Abb- oostaJe I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 87 (9392)
TRST, torek, 13. aprila 1976
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 3 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PREDČASNA RAZPUSTITEV^ PARLAMENTA JE DEJANSKO NEIZBEŽNA
Vsedržavni svet KD bo jutri odločal o usodi Morove vlade
Benigno Zaccagnini pripravljen na razpravo v parlamentu o nujnih gospodarskih ukrepih - Poslanska zbornica bo danes odobrila zakon o skrajšanju volilne kampanje
(Od našega rim skega dopisnika)
RIM, 12. — «Menim, da je moja dolžnost, da vsako odločitev prepustim vsedržavnemu svetu stranke,» je izjavil danes tajnik krščan-* e demokracije Zaccagnini. S tam je Zaccagnini odložil na sredo, 0 se bo sestal vsedržavni svet KD in izvolil osrednje vodstvo, vsa-.° odločitev o predčasnem razpustu parlamenta. To pomeni, da se j® sestanek na vrhu krščanske demokracije, ki je bil danes opoldne a Trgu del Gesù, končal brez vsake odločitve.
Časnikarji, ki so do 14. ure ča-
j'011 pred vhodom sedeža KD, ki J® bil hermetično zaprt, so ostali Poznih rok. Na sestanku, ki je tra-** y®ó kot dve uri, niso bili spo-obni sestaviti niti zakonskega pred-9a o skorajšnji volilni kampanji, accagnini je o tem dejal, da gre 29 tehnično in
šanje in je s tem dal razumeti, da vsaj glede tega vprašanja krščanska deomkracija ne bo delala ovir.
Na vprašanje nekega časnikarja, da je poslanec Napolitano na zasedanju centralnega komiteja KPi ponovil predlog, da je treba tudi ob morebitnem sklicanju predčasnih volitev
odobriti nekaj nujnih gospodarskih krščanske demokracije za obnovitev
ukrepov, je Zaccagnini odgovoril: «Nekaj važnih gospodarskih ukrepov je bilo že predloženih parlamentu. Zato menim, da tudi krščanska demokracija želi te ukrepe čimprej odobriti.»
Medtem ko so voditelji krščanske demokracije zborovali na Trgu del Gesù, jim je nekdo prinesel iz sedeža komunistične partije nekaj izvodov poročila, ki ga je Napolitano čital na zasedanju centralnega komiteja. Demokristjani so poročilo takoj proučili. V njem je Napolitano govoril tudi o «omejenih» naporih, ki so jih napravili na kongresu
ne politično vpra-
,,,*min,iiii,,u,,|||||,l|||||1,,|,,||I1||,11„||||„I||,||„,|,|,||||||,||„,|,|m,„,,i|ii|i,iiiiiiii,iiii„ii,iiii,iiiiiiiiiiimiiiiiiiiM*miHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiii illuni
RESNE POSLEPBCE ZAOSTRITVE POUTIČME KRIZE
Včeraj skoraj 900 lir za dolar Znatno povišanje cen na debelo
Na nadaljnje razvrednotenje italijanske valute so vplivali predvsem tuji špekulanti - Slaba menjava tudi na menjalnih trgih
RIM, 12. — Skupno s poslabšanjem političnega položaja, se iz “teva v dan s|abša tudi položaj italijanske lire. Že ob odprtju vče-tajšnje menjave na milanskem in rimskem deviznem trgu je lira Zr>atno izgubila na vrednosti in so dolar kupovali po 893—896 lir, nekaterih primerih celo po 899 lir. V primerjavi s petkom se je lra V zgodnjih jutranjih urah razvrednotila za 1,7 odstotka.
Njen položaj se je iz ure v uro «bšal. Tako v dopoldanskih kot v 6poldanskih urah je njena vred-dosegla poprečno 898,25 lire n' ^ar' ^ar Pornen'' 8a je od zad-1® Rotacije prejšnjega petka zgu-“"a	20 točk, ali 2,22 odstotka.
Jdnos, lire je padla tudi v odno-? do vseh ostalih zaohdnoevrop-■ ^V.va^uk Danes je bil torej naj-Sia dan za italijansko liro, slab-kot preteklega 17. marca, ko v u9°tovili njeno najnižjo vrednost •utam-16''1'9''' Z os,a,imi odrtimi va-
it ° ocenah «Banca d’Italia» se je do jans^a valuta od 20. januarja st danes razvrednotila za 23,55 od-Ca ,a do dolarja, 25,47 odst. do švi-eo-i, e§a Iranka, 20,40 odst. do fran-ške' 6^a franka, 23,38 odst. do nem-in 15,32 odst. do funta ^ 'nga. To pomeni, da je lira naj-
""'«"""i lili II,,,,,,   m,,,,,, ml
Nasedanje vodstva sindikalne ‘ederacije CGIL, CISL. UIL
Macario o možnosti
splošne stavke
12. _
d’kalne
s<t je
12. — Zasedanje vodstva sin-federacije CGIL, CISL in UIL
tainij" ^čelo z uvodnim poročilom jern ® CISL Macaria, ki je v svo-dikalPosegu omenil možnost, da sin-klasj08 orgamzactja v kratkem prose n sp*,0®n° vsedržavno stavko, če PQg P°ga-anja za obnovitev delovne " be ne bodo iztekla pozitivno, cario je poudaril, da se vodstvo
“ ^aja y izredno delikatnem trenutku notranje politike, ko je v
na	k**0 sklenjeno, da se gre
ganske
bistvu že
z^^časne volitve. V tem vzdušju Clsi Vlja sindikalna federacije CGIL, sv0j /n ^IL. da bo nadaljevala s prav° borbo za zagotovitev delavskih rešite0’ °^enem Pa zahteva od vlade jjjjj odprtega spora glede držav-in rvJr- *3encev I61, vPrašanj Juga t6Vaj ieiij v krizi. Macario je zah-Jtig nai vlada odobri ukrepe za ®l'oiz n za preusmeritev industrijske i vodnje, pa čeprav so predčasne
šibkejša valuta v, okviru Evropske gospodarske skupnosti, kakor tudi v okviru vseh trdnejših valut zahodnega sveta.
Že dlje časa ugotavljajo, da je razvrednotenje lire predvsem «psihološkega značaja». V resnici pa gre pri tem za morda največjo politično in gospodarsko krizo, . ki je zajela italijansko državo, zlasti pa še za negotovo politiko, ki jo vodi krščan ska demokracija na gospodarskem in socialnem področju v državi. Vrednost lire je v v bistvu rdsev celotnega položaja v državi, iz katerega ni videti še nobenega varnega izhoda razen predčasnih volitev, o katerih danes že govorijo in so prepričane vse politične sile.
V takšnem položaju imajo lahko igro domači in tuji špekulanti z valutami, ki izsiljujejo menjalni trg in ustvarjajo zmedo na denarnem in gospodarskem področju v državah z najšibkejšim političnim redom. Poleg tega igrajo tu veliko vlogo tudi politične špekulacije, zlasti pritisk desničarskih in mednarodnih reakcionarnih krogov, ki se bojijo vsake demokratične in napredne spremembe v italijanski in katerikoli drugi zahodnoevropski državni skupnosti. Zato ni naključje, da je morala tudi danes odločno poseči «Banca d’Italia», da je zavrnila velike špekulativne manevre nekaterih tujih finančnih operaterjev.
Da prihaja močan pritisk na liro iz tujine priča današnji položaj lire na londonski borzi, kjer je njena vrednost prav tako padla na skoraj 900 lir za dolar. Podobno stanje so ugotovili v New Yorku, kjer so dolar ob zaključku menjave prodajali celo po 900 in več lir. Banca d’Italia je inorala posredovati tudi na new-yorški borzi, da je preprečila katastrofo lire.
Sporedno z zmanjšanjem vrednosti lire naraščajo cene najsi bodi blaga na debelo kot na drobno. Že v februarju so se cene blaga v prodaji na debelo povišale za 3,1 odst. v primerjavi z januarjem, kar je povzročilo znatno povišanje indeksa podražitve blaga na debelo v
Pred vrati. Opozoril je na
v°litve
Priš]116 prov°kacije. do katerih je že Pole« j.V tovarnah in tudi na ulicah, liski t6ga Pa so v te*™ zunanji pri-seg[a na bro, ki je prav danes dobilo f SVoi° Pajnižjo raven, ko je dolar le'3a cdštefi skoraj 900 lir za
bitì g0111 Predv°lilnem vzdušju mora ju »pspodarsko vprašanje v ospred-2j .P "iòne razprave. S tem v zve-8l<tivn k acar’° ostro napadel politiko terju obresti kreditnih zavodov, ka-Tetih Po^ček se je v zadnjih dveh To ; Povečai kar za 33 odstotkov. vpij,e ,eden poglavitnih dejavnikov, ki ren: aj0 na krizo javne finance. Ko-PolitiV sedanle krize gre iskati v tej vPliv ' kodnih zavodov, ki težko žaj i* ^na Javne finance in na polo-kai	Poleg tega je treba tu-
Kar 0rnen*I‘ Indi ceno delovne sile. je si^eva vprašanje plač in mezd Eovar f-0 gibanie pripravljeno po-°kvirJ - .se 0 tem problemu samo v Politiki	debate o gospodarski
dikal'13™'’' dan zasedanje vodstva sinje federacije CGIL, CISL in UIL Poroču Zvočen samo Macariovemu prjy”11, jutri pa se bo začela raz-
zadnjih dvanajstih mesecih. Zaradi tega je podražitev od lanskega do letošnjega februarja znašala skupno 9,7 odst., medtem ko je dosegla podražitev blaga na debelo: med januarjem 1975 in januarjem 1976 6,6 odstotka. V februarju so se kmetijski pridelki podražili za 4,4 odst.
.tórno Visentini bo nadomestil Agnellija v vodstvu Confiiidustrie
RIM, 12. — Na današnj seji izvršnega odbora Confindustrie so sklenili, da bodo predlagali na skupščini Confindustrie, ki bo baje prihodnjega junija, izvolitev za novega predsednika bivšega, finančnega ministra Bruna Viser,Unija. To vest je danes sporočil časnikarjem tudi sedanji predsednik Giovanni Agnelli, ki je izjavil, da je že ob umestitvi dejal, da ne namerava ostati za dlje časa na vodstvu združenja italijanskih industrijcev
stranke, o važnosti osnovnih političnih izbir socialistične stranke in o pomenu La Malfove pobude. Napolitano je tudi dejal, da komunisti niso bili nikoli za nadaljevanje legislature, ki ni sposobna ničesar rešiti in je ob tej priložnosti opozoril na vsebino nedavnega komunističnega poziva. V tej zvezi je Napolitano o-menil predloge komunistične partije v' perspekt.vi sklicanja volitev.
Krščanska demokracija se torej še ni odločila in je ponovno odložila svoj dokončni sklep. Tudi današnji sestanek na Trgu del Gesù je bil posvečen predvsem spopadu med strankinimi strujami. Na eni strani imamo tajnika Zaccagninija in pred-predsednika poslanske skupine do-rotejca Piccolija in predsednika senatne skupine fanfanijevca Bartolo-meja. Prva dva, ki dejansko predstavljata tako imenovano demokr-ščansko levico, ki je zmagala na kongresu, sta predlagala, da je treba odpreti vladno krizo šele po razpravi v parlamentu, da bi na en ali na drug način zvrnili odgovornost za krizo na levico; druga dva ugledna predstavnika močne o-pozicije v stranki pa sta vztrajala pri takojšnjem odstopu Morove vlade s skrito željo, da bi prišli do predčasnih volitev z začasno vlado pod vodstvom Forlanija ali Andreottija.
Razumljivo je torej, da je pozornost, ki jo voditelji krščanske demokracije posvečajo zasedanju centralnega komiteja KPI in jutrišnji seji osrednjega vodstva PSI usmerjena predvsem v iskanje takšnega položaja, v katerem bi krščanska demokracija lahko našla izgovor, da b; zvrnila krivdo za sedanjo politično krizo na leve stranke. Hkrati pa je v krščanski demokraciji še vedno v teku medsebojno obračunavanje in obračunavanje med posameznimi strujami. Zato sta Piccoli in Bartolomei celo predlagala, naj Moro odstop:, da bodo nato skušali obnoviti pogovore s socialistično stranko in poiskali možnost sestave nove vlade, ki naj bi «preprečila predčasne volitve».
Na današnji konferenci predsednikov parlamentarnih skupin pa so sklenili, da bo poslanska zbornica že jutri razpravljala in sklepala o zakonskih predlogih za skrajšanje volilne kampanje od 68 na 40 dni. Zdi se, da bo vlada dala svoj vmesni predlog, naj bi volilno kampanjo skrajšali na 45 dni.
CANDIDA CURZI
30. aprila nepreklicno zapade rok za prijavo dohodkov
Finančno ministrstvo je ponovno sporočilo, da 30. aprila zapade rok za prijavo lanskih dohodkov. Obenem sporočajo, da bodo davčni obvezanci, ki ne bodo izpolniti te dolžnosti, strogo kaznovani. Na osnovi zakona so določene visoke denarne kazni za vse tiste, ki bodo prepozno vložili prijavo, še višje pa za tiste, ki prijave sploh ne bodo predložili. Obenem so predvidene visoke denarne kazni za davčne obvezance, ki ne bodo navedli točnih podatkov svojih dohodkov, ali ki bodo na kateri koli način skušali izigrati davčno upravo. Na osnovi zakona začne veljati tudi letos tako imenovana «samoob-davčitev». Kdor ne bo s sestavo prijave izračunal obenem davka, ki ga mora plačati, in ga pravočasno plačal, mu bodo na neplačano vsoto zaračunali 15 od sto hkrati pa še 12 od sto obresti. To pomeni, da bo moral plačati 27 odstotkov več davka.
Hotel v plamenih - šest mrtvih
Včeraj zjutraj je v Sappadi zgorel hotel «Dolomiti», pri čemer je umrlo šest ljudi, nadaljnjih deset oseb pa je bilo ranjenih. Na sliki (telefoto ANSA) hotelska zgradba po požaru. Poročilo berite na zadnji strani.
■iiiuiiiiiiiliiiiTiiiiiUtiiHnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiuiiTtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiimiiia
MNOCIO ZANIMANJA ZA POROČILO 0 NOTRANJIM POLOŽAJU V DRŽAVI
S Emukmim p&m čikm začetek km ff resa češkesh vaške partije
Sekretar KPČ poudaril, da sc češkoslovaška partija ravna po zgledu sovjetske - Šefi tujih delegacij ne bodo spregovorili na kongresu, temveč samo po mitingih v raznih tovarnah, da bi se izognili morebitnim polemičnim tonom predstavnikov nekaterih zahodnih komunističnih partij
(Poseben dopis)	(dokaz, da je partija pravilno oceni-, vorili samo na mitingih v raznih
PRAGA, 12. — Prvi sekretar CK la negativne izkušnje iz preteklosti | tovarnah in podjetjih, češkoslova-
KP Češkoslovaške in predsednik re- *n potegnila ustrezne nauke-iz njih. .................
Husak je' ponovil, da se kriza ni
publike Gustav Husak je danes po poldne z obsežnim referatom začel 15. kongres KP Češkoslovaške. Husak je v referatu podrobno obdelal široko paleto vprašanj, vendar je, vsaj med tujimi opazovalci, povzročil največ pozornosti in zanimanja s tistim, kar je povedal o političnem položaju v državi, zlasti glede na posledice tako imenovanega «kriznega razvoja» v letih 1968-69 in pa o odnosih med socialističnimi državami. Zlasti seveda o odnosu do Sovjetske zveze.
Husak je ugodno ocenil politični položaj v državi in razvoj v minulih petih letih, se pravi po 14. kongresu. Po njegovem se je v tem času močno okrepila vloga in avtoriteta partije, ljudje so dobili zaupanje vanjo in v njeno politiko, vse to pa je
ZASEDANJE^ CENTRALNEGA KOMITEJA KPI
Komunistični predlogi za čimprejšnjo rešitev nujnih gospodarskih vprašanj
RIM, 12. — S posegi nekaterih članov se je nocoj zaključil prvi dan zasedanja centralnega komiteja KPI, na katerem je imel član vodstva Napolitano poročilo o političnem položaju in o bližnjih perspektivah, se pravi o morebitnem sklicanju predčasnih volitev. Razprava se bo nadaljevala jutri.
V začetku svojega poročila je Napolitano najprej ugotovil, da zavrnitev krščanske demokracije komunističnega predloga o dogovoru med strankami ustavnega loka do konca sedanje zakonodajne dobe odpira vrata predčasnim volitvam. Zato je Napolitano dejal, da komunisti v
tem okviru postavljajo vprašanje ta-jdatkov; da je treba odobriti zakon kojšnje odobritve zakona, s katerim za Jug; dokončno odobriti zakonske naj se skrajša čas predvolilnega po-1 odloke o ukrepih proti izvozu kapi-stopka, da se omogoči parlamentu, da pred svojim razpustom odobri najnujnejše gospodarske in socialne
ukrepe.
Napolitano je poudaril, da se ne sme dovoliti in prepustiti, da bi sedanja gospodarska in denarna kriza čakali na rešitev do novih volitev. V tej zvezi je predlagal, da je treba pred razpustom parlamenta začeti razpravo in sklepati o proračunu državne blagajne za letošnje leto, na osnovi vladnega poročila in predlogov o zmanjšanju javnih iz-
Prort bivšim heziinskim taboriščem na Padričah je bilo v nedeljo protestno zborovanje proti nameri namestitve zapora za mladoletne. Na sliki pogled na del udeležencev manifestacije. Podrobnejše poročilo berite
na drugi strani.
talov; bistveno spremeniti zadnji vladni zakonski odlok, da se zagotovi primerna cena bencina za potrebe delavcev in da se spremenijo u-krepi o stiogi omejitvi kreditov, zlasti v korist naložb na Jugu, v kmetijstvu in v mali in srednji industriji.
Poleg tega je Napolitano zahteval, da parlament sprejme ukrepe za olajšanje težav krajevnih uprav, da mora vlada predložiti parlamentu obračun in sedanje stanje o izvajanju zakonskih gospodarskih u-krepov, ki so bili sprejeti lanskega oktobra. Hkrati naj parlament odobri ukrepe za preureditev industrijske proizvodnje na osnovi spremembe že predloženega vladnega načrta, ter odobri načrt o zaposlitvi prve skupine mladih ljudi, ki še niso bili zaposleni.
Napolitano je v svojem poročilu obrazložil pomen in vrednost predlogov komunistične partije za dogovor do konca zakonodajne dobe, ki je v popolnem skladu z vso dosedanjo politiko komunistov pred in po 15. junijem. Govoril je nadalje o gospodarskih vprašanjih in o boju KPI za rešitev vprašanja prekinitve nosečnosti ter ugotovil, da obstajajo še vedno sile, ki nočejo ničesar slišati o demokratični rešitvi najnujnejših vprašanj in hočejo z vsemi sredstvi povzročiti predčasen razpust parlamenta, če bo prišlo do tega, je dejal Napolitano, komunistična partija je na to pripravljena, kot je bila vedno pripravljena na boj za pravice italijanskih ljudskih množic. Napolitano je še dejal, da je ves dosedanji boj komunistične partije stremel za tem, da doseže vstop komunistov v vlado, ker samo na ta način se bodo lahko začela reševati vsa osnovna vprašanja italijanske družbe.
se
začela šele leta 1968, ampak je zorela že nekaj let prej in januarski plenum 1968 (na njem so razrešili Antonina Novotnega dolžnosti prvega sekretarja CK in izvolili na ta položaj Aleksandra Dubčka) je bil poskus reševati krizo, v kateri se je znašla dežela. Toda po krivdi desnega oportunizma in revizionizma je bil nadaljnji razvoj izrazito negati-
ški viri pravijo, da so se odločili za tako rešitev zato, ker je kongres zelo delaven in ne manifestativen. Vendar se zdi, da je pravi vzrok v-tem, da se gostitelji želijo izogniti polemičnim tonom, ki bi nedvomno zazveneli, če bi spregovorili predstavniki nekaterih zahodnoevrop-sk:ji partij, zlasti talcih, kot so na primer .italijanska, francoska, španska, britanska in še kakšna.
Mimo naštetega je Husak govoril
ven. Husak ni govoril o sovjetski seveda še o gospodarskem položaju oboroženi intervenciji avgusta 1938, •	...
dejal je le, da je razvoj dogodkov pokazal, da je bil boj proti desnemu oportunizmu kot glavni nevarnosti pravilen in nujen.
Stranke se dejansko že pripravljajo na predčasne volitve. Krščanska demokracija se sicer še ni dokončno odločila, kaj storiti. Tudi včerajšnji sestanek na vrhu ni bil ploden. Tajnik Zaccagnini je izjavil, da je sklenil prepustiti odločitev vsedržavnemu svetu, ki se sestane jutri in vsedržavnemu osrednjemu vodstvu, ki ga bodo jutri izvolili. V bistvu pa gre dejansko za zavlačevanje tega vprašanja zaradi spora med strankinimi strujami, ki se še ne znajo dogovoriti, kako naj se pravzaprav sproži kriza vlade, da se razpusti parlament. Po drugi strani pa bo zbornica danes odobrila zakon o skrajšanju volilne kampanje od 68 dni na 40 ali 45 dni. To je dejansko prvi stvarni korak k razpisu predčasnih volitev.
Na žalost moramo skoraj vsak dan pisati o vedno večjem razvrednotenju domače valute. Včeraj pa je lira padla na najnižjo raven v svoji zgodovini. Dolar so na italijanskih in tujih menjalnih trgih menjavali po skoraj 900 lir. Do takega velikega razvrednotenja je prišlo kljub skromnim menjalnim poslom v Milanu in Rimu. V glavnem so ugotovili, da je bil pritisk najbolj močan od zunaj, se pravi, da so na liro startali tuji špekulanti. Zato je morala «Banca d'Italia» posredovati celo na newyorški devizni borzi, da je preprečila liri pravo katastrofo.
Judi ženske na voliščih v zasedeni Cisjordaniji
Predvidevajo uveljavitev kandidatov naklonjenih PL0 ■ Izraelski lovci prisilili saudski C-130, da pristane v Tel flvivu
in perspektivah, to je o področju, kjer je marsikaj zanimivega. Res pà je, da bo podrobno spregovoril o tem predsednik vlade Ljubomir ! Strougal in bo zato takrat mogoče
Po oceni Gustava Husaka je bilo 1 povedati več,, kot danes ob Husa-v naslednjih letih storjeno s strani! kovem govoru, ki je bil, kar zadeva partije veliko delo za ponovno utr-j gospodarstvo le precej splošen, dite v pravilne poti izgradnje socia-j	JANEZ STANIČ
lizma, ki je — preprosto, a vendar j
točno rečeno zvesto posnemanje imimiiiiiiiuiii,niim,tl,  ..............................................limi,II,inai,,n,im,im
sovjetskih vzorov. V zvezi s tem je
zanimivo, da je Husak razmeroma	VOLITVE SO POTEKLE V MIRNEM VZBUŠiU
veliko govoru o politični diferenciaciji in čistki v part:ji, ki je iz partijskih yrst izključila vse —, kot je dejal — nezanesljive, omahujoče in pasivne elemente (poleg odkrito sovražnih, seveda). Husak je bil zelo pomirljiv do tiste kategorije nekdanjih članov, ki jih je mogoče uvrstiti v rubriki «zapeljani» ali «pasivni» in je celo napovedal • možnost, da bi tiste, ki so se poboljšali, spet sprejeli v partijo. ,To je zammivo zato, ker obstajajo tudi mnenja — kaže, da celo' v najvišjem vodstvu — da bi bilo treba boj proti ostankom desnice okrepiti, da je nevarnost z desne še vedno velika in da zato preveč popustljivosti ni na mestu.
V zvezi, s tem se je iz neuradnih krogov izvedelo, da je, 330 nekdanjih članov KRČ (gre večinoma za nekdanje funkcionarje) poslalo ob sedanjem kongresu pisma centralnemu komiteju, v katerih zahtevajo, naj partija prouči ravnanje z njimi in prekliče njihovo, izključitev iz KP.
Iz prav tako neuradnih virov je slišati,_ da ne kongres ne partija na splošno nimata namena reagirati na ta pisma, vsaj ne javno,
Husak je veliko govoril o odnosih med socialističnimi državami, predvsem o odnosih s 1 Sovjetsko zvezo.
Zelo močno je poudarjal, da se KPČ na vseh področjih in v vseh vidikih svoje dejavnosti ravna po načelih proletarskega internaeionalizma. Ta načela so bila natančno obdelana februarja letos v Moskvi na 25. kongresu KPSZ in v bistvu zahtevajo, naj se vse partije in vse socialistične države v svoji politiki ravnaje po zgledih in interesih sovjetske partije. Husak je v svojem referatu tako gledanje na vsebino proletarskega internaeionalizma v celoti sprejel, podprl in . zagotovil, da Češkoslovaška tako ravna in bo ravnala tudi v bodoče.
Ob tem velja opozoriti še na neko zanimivost. 15. kongresu KPČ prisostvuje okrog 90 delegacij iz tujine. Doslej je bila na vseh podobnih kongresih partij na oblasti na-vada. da so na kongresu spregovorili šefi tujih delegacij. Tokrat vse kaže, da temu ne bo tako: če, ne bo v zadnjem hipu prišlo do kakšne spremembe, bodo namreč na kongresu govorili samo voditelji delegacij iz socialističnih držav, vo-
TEL AVIV, 12. — Drugič v skoraj devetih letih izraelske okupacije so prebivalci zasedene Cisjordani-je odšli na volišča, da bi izbrali občinske svetovalce. Predvidevajo, da še bodo uveljavili napredni kandidati in tako dali hud udarec dosedanji izraelski politiki, ki je podpirala zmefne elemente, v bistvu . tiste, ki so bili prot; ustanovitvi samostojne palestinske države in za ponovno priključitev k Jordaniji. Volitve imajo zgolj upravni značaj in izraelske okupacijske oblasti niso dovolile 'nobene politične propagande, kandidati pa so se: predstavili na lastno.pest, brez uradne podpore političn h strank. Rezultati pa bodo po vsej verjetnosti dokazali vpliv, ki jo ima Organizaciji za osvoboditev Palestine Jasera Arafata tudi na zasedenem ozemlju.
Če bodo vsaj v večjih središčih, kot so Nablus, Hebron, Tamalah in nekateri drugi zmagali napredni kandidati, ki zagovarjajo ustanovitev samostojne palestinske države, bo pomenilo, da je izraelska politika na zasedenem ozemlju doživela pravi polom in se bodo Izraelci končno morali sprijazniti z mislijo, da se bodo morali slej ko prej pogajati s Palestinci,
Dan volitev je potekel zelo mirno, čemur je tudi prispevalo dejstvo, da so oblasti zadržale svoje čete v kasarnah in oporiščih, za red pa so skrbele krajevne arabske policije. Kljub slabemu vremenu je dve uri pred zaprtjem volišč oddalo svoj glas približno 65 odst. upravičencev.1 Teh je vsega skupaj 88 tisoč od nad 330 tisoč prebivalcev zasedene Cis-jordanije. Izraelske oblasti so vnesle
skam, da volijo. Poleg tega so dobili volilno. pravico vsi tisti, ki plačujejo vsaj 2.500 lir davkov letno. Gre za majhno vsoto, ki pa je v izredno zaostalih krajih, kjer se odvijajo volitve, ne dosegajo vsi. Rezultati volitev bodo po predvidevanjih znani v teku jutrišnjega dne.
Izraelsko javnost je razburil danes pristanek saudskega vojaškega letala bercules C-130 na letališče v Tel Avivu. Gre za dogodek, ki se je na srečo dobro iztekel, utegnil pa bi se tudi tragično končati. Letalo, ki je imelo na krovu.36 oseb. ,òd katerih so bili trije ameriški državljani drug; pa državljani Saudske Arabije, je letelo iz Libanona v Saudsko Arabijo. Kaže. da je pilot pogrešil in zašel v izraelski zračni prostor, kjer so ga tamkajšnji lovci prisilili, da je pristalo na telavivskem letališču. Podobna napaka je leta 1972 povzročila ostro reakcijo izraelskih letal, ki so libijski boeing 727 sestrelili, pri čemer so umrle 104 osebe.
Posadko in potnike saudskega letala so zaslišali in v prihodnjih dneh se bo letalo lahko vrnilo v domovino.
, nekatere popravke v stari jordanski ditelji ostalih delegacij pa bodo go-' volilni zakon in dovolile tudi žen-
Sadat zaključil potovanje po Evropi
DUNAJ, 12. — Egiptovski predsednik Sadat je podaljšal svoj zasebni obisk na Dunaju, ki se je začel v soboto. Danes se je ponovno sestal z avstrijskim zveznim kanclerjem Brunom Kreiskym. Pogovor je bil za zaprtimi vrati, po nekaterih vesteh pa naj bi Kreisky in Sadat obravnavala predvsem krizo na Bližnjem vzhodu in avstrijsko - egiptovsko sodelovanje.
TRŽAŠKI DNEVNIK
13. aprila 1976
V NEDELJO DOPOLDNE V PADRIČAH
Odločen nastop prebivalstva vzhodnega Krasa proti gradnji poboljševalnice
Solidarnostne izjave predstavnikov KPI, PSI in drugih organizacij
Pred bivšim begunskim tabori- ' nimi sredstvi uredili otroške jasli, ščem v Padričah, v katerem so se vrtce, šole, zdravstvene strukture,
pred dnevi pričele priprave za u-reditev zapora za mladoletne, se je v nedeljo v predpoldanskih urah zbrala precejšnja množica ljudi iz vseh okoliških vasi ter iz mesta samega in drugih krajev naše pokrajine. Množica je na pobudo krajevnega enotnega koordinacijskega odbora odločno in ogorčeno izrazila nezadovoljstvo nad dejstvom, da so oblasti še enkrat popolnoma prezrle potrebe in zahteve neposredno zainteresiranega prebivalstva po demokratičnem posvetovanju in soodločanju. Ljudstvo vzhodnega Krasa je enotno in na viden način pokazalo in dokazalo, da je sito takšnega rav-
Udeleženci protestnega zborovanja, ki so ga sklicali prebivalci Padrič, Trebč, Gropade in Bazovice in ki se ga je udeležilo prebivalstvo iz mesta in Krasa, skupaj s predstavništvi političnih strank in temeljnih družbenih organizacij, najodločneje odklanjajo poskus nadaljnje degradacije naravnega in socialnega ambienta, ki ga predstavlja namera namestitve mladinskega zapora na prostoru bivšega begunskega taborišča na Padričah.
Ne glede na zastarelost samega pojma mladinskih zaporov kot prevzgojnih ustanov, ki mu nasprotuje sodobna znanost, in na nasprotovanje samih krajevnih uprav, ki so demokratični izraz prebivalstva, udeleženci protestnega zborovanja ponovno potrjujejo zahtevo vseh prebivalcev vzhodnega Krasa, da se že obstoječe naprave preuredijo v prepotrebno središče za javne kulturne in družbene storitve.
nanja. O tem so jasno govorili tudi številni transparenti, ki so jih razobesili na glavni vhod taborišča in ki so jih nosili mladinci. Po zborovanju, na katerem so poleg predstavnika koordinacijskega odbora za Padriče, Trebče, Gropado in Bazovico spregovorili vidni predstavniki našega političnega življenja ter predstavniki organizacij, ki se u-kvarjajo s problematiko prevzgoje mladoletnih prestopnikov, se je množica spontano zvrstila v sprevod ter ob vzklikanju gesel proti nameri'•namestitve zapora krenila po glavni cesti do središča vasi, kjer se je v prvih popoldanskih ■ urah mirno razšla. Ves promet v tem delu pokrajinske ceste je bil zaradi tega nekaj časa paraliziran.
Na zborovanju je v imenu koordinacijskega odbora spregovorili Ivan-Miro Križmančič. Dejal je, da si je ljudstvo vzhodnega Krasa želelo, da bi nikoli ne prišlo do takšnih protestnih manifestacij, ker je verjelo, da bodo oblasti prisluhnile mnenju prebivalstva, ki se je že večkrat odločno izreklo proti namestitvi zapora, in ker je verjelo, da bodo prisluhnile tudi splošnemu mnenju, ki so ga izrekle vse politične sile ustavnega loka in vse krajevne uprave. Toda tega posluha ni bilo ,je poudaril Križmančič in od tu ogorčen protest, ki gre tudi preko zgolj specifičnih ljudi teh krajev. Protest je tudi proti zaporu kot u-stanovi, ki je v kričečem nasprotju z novimi metodami prevzgoje mladoletnih prestopnikov. Mlad človek, ki je zašel na stranpota zaradi določenih razvrvanih družinskih razmer, zaradi določenih kvarnih vplivov a-li iz drugih razlogov, ki imajo vselej svoj globlji vzrok v utesnjevalni družbeni stvarnosti, v stvarnosti podpiranja in poglabljanja družbenih razlik, se prav gotovo ne bo mogel vključevati v normalen družbeni tok s tem, da ga bodo izolirali za štiri zidove in za rešetke, kjer se bo njegov odpor proti družbi, ki ga zavrača, in proti njenim zakonom, le še krepil. Križmančič je nato dejal, da je treba ta pereča vprašanja reševati v okviru drugačnih u-stanov ter z novimi zakoni in se ob tem vprašal, kako je mogoče, da še danes, 30 let po osvoboditvi, po zmagovitem odporniškem boju proti fašizmu, še vedno obstajajo fašistični zakoni, ki urejajo vprašanja mladoletniškega prestopništva.
Po drugi strani je ureditev zapora na Padričah v nasprotju z življenjskimi interesi vzhodnokraškega prebivalstva. V že obstoječih prostorih bi lahko s skromnimi finanč-
ro, ki je med drugim dejala, da je pobuda gradnje zapora na Padričah v nasprotju s predvideno reformo kaznilniškega sistema, o kateri razpravljajo v parlamentu, predstavnik centra za umsko zdravje dr. Pavel Fonda ter dve predstavnici socialnih delavk, ki se ukvarjajo s to problematiko. Zborovanje je zaključil predstavnik koordinacijskega odbora Karel Grgič, ki je primerjal boj kraškega prebivalstva z bojem prebivalstva iz Belice, ki ga je pred leti prizadel potres. Medtem ko se tam oblastveniki izgovarjajo, da ni denarja za potrebna stanovanja, nameravajo na Padričah uporabiti tri milijarde lir za gradnjo škodljivega objekta.
športne in rekreacijske objekte, prostore za kulturno prosvetno dejavnost ter druge družbene storitve. To bi bilo še bolj potrebno ob ugotovitvi, je poudaril Križmančič, da so krajevni upravitelji od osvoboditve dalje te kraje zanemarili. Karkoli pa so v teh krajih naredili, je bilo proti interesom slovenskega prebivalstva. Najprej so omogočili razlaščanje slovenske zemlje, sedaj pa že vrsto let branijo, da bi si domačini lahko karkoli zgradili na svoji zemlji. Nadalje so omogočili gradnje taborišč za razne begunce, gradnjo naftovodov, plinovodov, elektro-vodov in drugo. V zameno za vso to škodo pa niso dali tem krajem nič. Svoj govor je zaključil s pozivom vsem političnim in družbenim silam ter javnim upravam, da skupno nastopijo pri krajevnih in vsedržavnih sodnih in drugih oblasteh, da se pobuda namestitve zapora prepreči.
Mladinka Luiza Grgič je nato prebrala protestno resolucijo, nakar so se pred mikrofonom zvrstili politični in drugi predstavniki, ki so izrazili solidarnost s prebivalstvom ter zagotovili svojo podporo v tem upravičenem boju. Poslanec Škerk je zagotovil, da bo naslovil na ministrskega predsednika in ministra za sodstvo interpelacijo, ter poudaril, da je treba ustvariti najširšo solidarnostno fronto ob zahtevi, da se pfepreči gradnja zapora; brez katerega naša dežela prav gotovo ne bo trpela na ugledu, kot se je izrazil ob odprtju sodnega leta državni pravdnik v Trstu Pontrelli.
V imènu tržaške federacije PSI in svetovalske skupine PSI v pokrajinskem svetu je izrazil solidarnost Lucijan Volk. Po podpisu osimskega sporazuma, je dejal Volk, oblastveniki v deželnem merilu očitajo politikom, da ščuvajo ljudstvo naj o-dločno zahteva svoje narodnostne in družbene pravice, v resnici pa je ljudstvo, ki ščuva politike, naj bodo verni tolmači zahtev in potreb prebivalstva. Naloga politikov je zato ta, da razumejo, kaj ljudstvo hoče.
Občinski svetovalec KPI Dolfi Wilhelm je izrekel priznanje odboru za vsa njegova dosedanja prizadevanja, ki so dosegla jasno solidarnost vseh strank ustavnega loka in samega tržaškega župana ter privedla do enotnega stališča občinskega sveta (z izjemo MSI). Potem ko je ugotavljal, da je cilj upraviteljev kolonizacija kraškega področja, je obžaloval dejstvo, da se zborovanja i niso udeležili župan in predstavniki j drugih političnih siK, wJvv	v
Solidarnost so izrazili tudi pred- j sednik Tržaškega partizanskega peV- ' skega zbora Rudi Žerjal, predstav- : niča ustanove za socialno pomoč i mladoletnim prestopnikom Di Dena-j
imiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiisiiiimiHUimiiiiiiuiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiitiii
PRETEKLI PETEK NA DEŽELI
ZARADI BOLEZNI PREDSEDNIKA
Zopet odložen
proces o Rižarni
Proces proti krvnikom iz tržaške Rižarne se bo nadaljeval v torek, 20. aprila. Predsednik Maltese je namreč se vedno bolan n včerajšnja razprava je bila zopet" odložena.
Kot smo že poročali, bo na procesu govorilo še kakih 10 zagovornikov prizadetih strank, državni tožilec in oba zagovornika obtožencev, če ne bo prišlo do drugih odložitev lahko torej predvidevamo, da se bo razprava zaključila pred koncem aprila.
Siiioši seja občinskega sveta na Repcntaku
Pod predsedstvom župana dr. Pavla Colje je sinoči zasedel občinski svet na Repentabru. Na dnevnem redu je bila razprava o nekaterih vprašanjih upravnega značaja, največji del seje pa je zavzela razprava o vprašanjih, ki zadevajo gradnjo tovornega postajališča pri Fernetičih. O poteku seje bomo
ZAKLJUČENO GOSTOVANJE GLEDALIŠČA «KOMEDIJA» IZ ZAGREBA
Laskav obračun predstave «Gubec - beg» v Rossetti ju
Vse tri predstave si je ogledalo več kot 4500 gledalcev - Navdušenje občinstva je doseglo vrhunec pri nedeljski predstavi
Gledališče «Komedija» iz Zagreba je z nedeljsko popoldansko predstavo rock-opere «Gubec - beg» zaključilo svoje kratko gostovanje v Trstu v okviru rednega abonmaja sezone Stalnega slovenskega gledališča.
Obračun tega gostovanja je za zagrebške gledališke umetnike vseskozi laskav. Navdušenje za predstavo je rasilo iz dneva v dan in doseglo vrhunec v nedeljo, ko je bila prostorna dvorana gledališča «Rossetti» zasedena do poslednjega prostora in ko so bili oddani celo rezervni prostori v drugi galeriji. Navdušenje občinstva je bilo izredno. Ploskanje je spremljalo skoraj vsak solo, zlasti pa solistične pevske nastope glavnih igralcev Branka Bla-čeja (Gubec) Josipe Lisac (Jana) Marijana Kašaja (Jurko), Iva Pattie-
še poročali.
«fiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiik
S SEJE IZVRŠNEGA GDSGRA POKRAJINSKE FEDERACIJE PSI
Opravljanje §šj«@ in pokrajine možno samo ob sodelovanju vseh ustavnih sil
Ključno vprašanje rabe slovenščine v pokrajinskem svetu Tonutti potrjen za deželnega tajnika krščanske demokracije
Izvršni odbor tržaške, pokrajinske federacije PSI je na svoji včeraj-šnji seji proučil vsedržavni in krajevni politični položaj in med drugim poudaril potrebo po usklajenih ukrepih v korist tržaškega in deželnega gospodarstva. Med najbolj nujne u-krepe izvršni odbor PSI našteva dela za razvoj pristanišča, cestno povezavo med sedmim pomolom in trbi-ško cesto, avtoport pri Fernetičih, obvozno železniško progo, avtocesto Videm - Trbiž. Glede proste cone na Krasu, ki jo predvidevajo osimski sporazumi, PSI meni, da je treba pri sprejemanju urbanističnih in gospodarskih sklepov upoštevati mnenje zainteresiranih javnih ustanov, sindikatov in gospodarskih operaterjev.
Poročilo izvršnega odbora PSI omenja nato položaj v tržaški občini in
Prosimo vse izletnike Primorskega dnevnika
v ROMUNIJO
da dvignejo letalske vozovnice za vse tri skupine in programe izleta;
danes. 13. t.m., med 8.30 in 12. uro ter med 15. in 19. uro na upravi našega dnevnika.
Sestanek komisije za izvajanje gospodarskih dogovorov iz Osima
Predsednik Stopper naročil izdelavo ustreznih področnih načrtov
Na Reki sta se včeraj sestali de- | priložnost legaci ji tržaške pokrajine in skup- razvoj, nosti občin Istre in Hrvaškega primorja. Vodja tržaške delegacije, predsednik pokrajine dr. Zanetti, se je pogovarjal s predsednikom skupščine Tomislavom Kovačem in njegovimi sodelavci, s predstavniki družbeno-političnih organizacij reš kega območja ter reške občine iu s krajevnimi gospodarskimi operaterji. Na pogovorih je prišla do izraza skupna ugotovitev, da italijan-sko-jugoslovanski sporazumi odpirajo nove in širše možnosti sodelovanja med obmejnima območjema v številnih sektorjih skupnega interesa.
Po plenarnem sestanku so se pogovori nadaljevali v treh delovnih skupinah, ki so med drugim razpravljale o gospodarskem sodelovanju in trgovinski izmenjavi, o u-sklajevanju pristaniških dejavnosti in o avtocestnih povezavah. Na pogovorih ki so potekali v prisrčnem in iskrenem ozračju, so predstavniki obeh strani poudarili koristnost tovrstnih srečanj, še posebej pa so ugotovili, da nameravana ustanovitev industrijske proste cone ha meji med Italijo in Jugoslavijo ponuja obmejnim področjem zelo ugodno
Prizor z nedeljske protestne manifestacije na Padričah.
za njihov gospodarski
"V svojih sklepnih posegih sta predsednika Zaneti in Kovač poudarila, da bodo morali bodoči stiki na ravni izvedencev konkretizirati obveze obeh strani, ki izhajajo iz u-resničitve osimskih sporazumov.
E. Klarich
Občni zbor bolniške blagajne za obrtnike
Te dni je bil občni zbor članov Vzajemne bolniške blagajne za o-brtnike iz tržaške pokrajine. Predsednik Mazaroli je podal daljše poročilo o delu, ki ga je blagajna opravila v lanskem letu: upravičencem je blagajna zagotovila 68.000 specialističnih zdravniških posegov in pregledov in med drugim povrnila stroške za nakup 44.000 zdravil. Glede prispevkov, ki so jih člani blagajne dolžni plačati za redno in izredno zdravstveno oskrbo, je predsednik naglasil, da je to vprašanje še vedno odprto. Zakon štev. 386 o finansiranju zdravstvenega sklada je namreč vnesel precejšnjo zmedo, tako da je bilo treba predložiti poseben dodaten zakon o avtentičnem tolmačenju nekaterih njegovih pravil. Višina letnih prispevkov bo torej tudi za obrtnike odvisna od tega, ali bo ta dodatni zakonski predlog sprejet ali ne. Občni zbor je na koncu odobril predsednikovo poročilo in obračun vzajemne blagajne za lansko poslovno leto.
poudarja potrebo po uresničevanju programa, ki je bil izdelan s prispevkom vseh strank ustavnega loka, kajti vsako odlašanje bi utegnilo privesti do krize občinske uprave. PSI se tudi zavzema za dogovor med vsemi strankami ustavnega loka, ki naj omogoči nadaljnje delovanje javnih ustanov tržaške pokrajine. Tudi imenovanje predsednikov in članov upravnih svetov teh ustanov bi moralo biti sad takega dogovora. Prav v tem okviru si PSI pridržuje dokončni sklep o odstopih Pittonija, Terpina in Del Tutta, ki so dali na razpolago stranki svoje mandate predsednikov Sklada za Trst, Tržaške hranilnice in posojilnice ter pokrajinskega nadzornega odbora.
Glede pokrajinske uprave pa se PSI zavzema za širok programski dogovor med strankami ustavnega loka brez diskriminacij na levo. Treba pa je tudi rešiti vprašanje rabe slovenščine v pokrajinskem svetu z ustrezno spremembo pravilnika. Ko bi bil ta predlog zavrnjen, pravi tiskovno' poročilo PSI,- bi prišlo do. popolne paralize pokrajinske uprave in do hudega poslabšanja odnosov med političnimi silami.i ; ; u:.,;.
Včeraj se je sestal tudi deželni odbor krščanske demokracije, ki je s 40 glasovi na 41 potrdil Giuseppa Tonuttija za deželnega tajnika stranke. Upravnega tajnika in deželno vodstvo stranke bodo izvolili na prihodnji seji deželnega odbora.
Danes popoldne pogreb sindikalista Saranza
Danes popoldne bo pogreb sindikalista Livia Saranza, bivšega generalnega tajnika tržaške CGIL, ki je v nedeljo zjutraj pri starosti komaj 54 let podlegel neozdravljivi bolezni. Saranz je dolga leta opravljal važne sindikalne funkcije, nekaj časa pa je bil tudi pokrajinski svetovalec KPI. Tržaška CGIL in avtonomna federacija KPI sta objavili poročili, v katerih se klanjata njegovemu spominu neutrudnega borca za delavske pravice. CGIL in KPI pozivata prebivalstvo, naj se udeleži današnjega pogreba. Na sedežu CG IL v Ul. Pondares bodo danes zjutraj namestili mrtvaški oder, žalni sprevod pa bo od tod krenil ob 16. uri.
PD RDEČA ZVEZDA IZ SALEŽA
sklicuje
danes, 13. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v osnovnošolski telovadnici v Saležu
REDNI OBČNI ZBOR
Dnevni red:
1.	Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva
2.	Poročila
3.	Razprava
4.	Volitve novega odbora
5.	Razno
Odbor
SSG gostovalo v Kranju ta teden pa v N. Gorici
Ves pretekli teden je Stalno slovensko gledališče iz Trsta gostovalo v Kranju, kjer je vsak večer nastopalo z zelo popularnim delom «Stara garda», v katerem nastopajo le Mira Sardoč, Silvij Kobal in Jožko Lukeš. Čeprav gre za komorno delo, ki obravnava drobne, a tako
pereče probleme ostarelih ljudi in je torej vse dogajanje omejeno le na to. kar se med tremi junaki spleta in razpleta, ga je domače gledališko občinstvo sprejelo z izredno toploto in z velikim odobravanjem. Mnogi so po predstavi izjavili, da tako lepo pisanega in tako globoko človeškega dela že dolgo niso gledali ter niso štedili s priznanjem igralccem, kot tudi režiserju Mariu Uršiču.
Od sinoči gostuje SSG z istim delom v Novi Gorici, kjer bo odigralo kar osem predstav. Že sinočnja prva predstava — Novogoričani so delo sicer že videli v tednu, posvečenem malim odrom — je zelo lepo uspela.
re (Djuro), Djanija Šegine (Tahy), Borisa Pavleniča (simun), Vlada Kovačiča (Petar Bošnjak) in drugih, množične prizore zaprisege, bitke in druge. Po zadnji sceni, ko vsi nastopajoči ponovijo osrednji motiv, so se gledalci usuli pred oder in vzdržema ploskali več minut.
Po predstavi so nam tudi člani vodstva, dirigent in posamezni igralci in pevci zagotavljali, da so vedeli za zagretost našega občinstva za gostovanje iz matične domovine, da pa takega sprejema in navdušenja niso pričakovali. Prosili so nas, naj vsemu občinstvu sporočimo njihovo zahvalo, če je bil njihov nastop doživetje za nas, je bil naš sprejem in odmevnost med našimi ljudmi edinstveno doživetje zanje. Nekateri izmed glavnih igralcev so nam to zagotavljali s solzami radosti v očeh. Izredno navdušena sta bila tudi direktor gledališča in režiser predstave Stefančič ter tehnični in organizacijski direktor Lesar, le. da si Stefančič kar ni mogel dati miru zaradi začetne tehnične okvare na mikrofonih, kar se jim še n) zgodilo odkar uprizarjajo «Gubec-bega». Gledalci so to povsem razumeli, mnogi celo prezrli, predstava pa je potem tekla dalje morda še bolj zanosno, še bolj tekoče kot prejšnja večera.
Toda izrecno umetniški uspeh ni bil edini uspeh tokratnega gostovanja «Komedije». Prezreti ne smemo dejstva, da je ta nastop nudil priložnost za potrditev tesnega sodelovanja med našim Stalnim slovenskim gledališčem in deželnim «Teatro Stabile», ki je prišlo do izraza v odstopu dvorane «Rossetti» za tri predstave, kakor tudi s prireditvijo tiskovne konference v prostorih gledališča samega in z zavzetostjo celotnega vodstva za uspeh gostovanja.
In še tretjega pomena ne kaže prezreti, dejstva namreč, da so predstavam prisostvovali tudi številni italijanski gledalci in njihove ocene niso bile nič manj laskave kot o-cene slovenskih, še posebej številni so bili italijanski gledalci pri tretji predstavi, ko se je po mestu že razširil glas o izjemnosti predstave. Precej pa je k temu prispeval tudi italijanski deželni tisk z daljšimi ocenami in z objavljanjem fotografij. Tudi to so premiki, ki imajo svoj pomen in h katerim so naši zagrebški gostje prispevali svoj nemajhen delež.
Čestitati moramo zato celotnemu kolektivu gledališča «Komedija», avtorjem in vsem izvajalcem predstave od režiserja in dirigenta, scenografa in kostumografa, do imenitnih solistov, zbora, plesalcev do poslednjega statista in člana tehnične ekipe. Čestitati pa moramfi,ty.(li,vpdstvu našega gledališča, da nam je v okviru svojega rednega abonmaja zagotovilo tako izjemno gledališko doživetje.
j. k.
SPDT priredi i. m 2. maja dvodnevni avtobusni izlet na Koroško. Postanki na Mokrinah s krajšim peš izletom, v Zahomcu z o-gledom smučarske skakalnice pòd vodstvom predsednika slovenskega planinskega društva Zahomc, prenočevanje v Reki. Drugi dan vzpon na Dobrač, znani razgledni stolp.
Vrbsko jezero, Celovec z obiskom nove slovenske gimnazije. Povratek čez Ljubelj in Ljubljano v Trst.
Vpisovanje v Ul. Ceppa 9.
liiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHHnuinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiii
GOSTOVANJI KOČCVSm GUANAZUGV
V DOLINI NEPOZABNO SREČANJE MED MLADINO
Nastop gostov s pestrim sporedom v občinski telovadnici
Gledališča
SSG
Stalno slovensko gledališke v Trstu gostuje v Novi Gorici s predstavo Alda Nicolaja «Stara garda» od danes, 13. t-m., do sobote, 17. t.m., z začetkom ob 20. uri; v soboto, 17. tm., je predstava za dijake ob 10. uri.
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Antona Leskovca «Dva bregova» jutri, 14. t.m., ob 20. uri v Portorožu: v petek, 16. t.m„ ob 20. uri v Novem Sadu in v soboto, 17. t.m., ob 20. uri v Zemunu.
VERDI
V četrtek bo premiera Puccinijeve opere «Fanciulla del West». Pri gledališki blagajni so na razpolago preostale vstopnice.
* * *
Jutri ob 19. uri bo glasbeni kritik Alfredo Mandelli govoril v OCA (Ul. S. Carlo 2) o Puccinijevi operi «La fanciulla del West».
Drevi ob 20. uri gostuje v Dijaškem domu SPD «Tabor» -Opčine
PREŽIHOV VORANC
«SAMORASTNIKI»
Vljudno vabljeni.
SLOVENSKI
KLUB
priredi
danes,
13. aprila, ob 20.30
v sodelovanju s SKUPINO 75 in revijo DAN
razstavo del primorskih fotografov z obeh strani meje
DIA PRIMORSKA 75
Uvodna beseda:
Jožko Prinčič
Vabljeni!
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vljudno vabi vse novoizvoljene člane glavnega odbora in vse predsednike društev
NA PRVO SEJO GLAVNEGA ODBORA
ki bo jutri, 14. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu.
La Cappella Underground 19.00—21.30 «La vendetta del ragno nero».
Ariston 16.00 « Il garofano rosso ». Barvni film. Igrata Elsa Martinelli in Miguel Bose. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.00 «Nuova Guinea, l’isola dei cannibali». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «Scandalo». Igrata Franco Nero in Lisa Castoni. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «Kitty Tippel... Quelle notti passate sulla strada». Barvni film. Igra Monique Van De Ven. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «L'uomo che • cadde sulla terra». Barvni film. Igra David Bowie. Prepovedan mladini pod 14. letom.,
Nazionale 15.30 «Il gigante». Igrajo James Dean, Elizabeth Taylor in Rock Hudson. Barvni film.
Eden 16.30 «La tigre di Hongkong». Barvni film.
Ritz 15.30 «Salon Kitty». Igrajo Helmut Berger. Terry A. Savoy in Ingrid Thulin. Barvni film. Prepovedan mladmi pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Mean Street». Barvni film. Prepovedan mladini pod Izletom. Igra Robert Niro.
Capitol 16.30 « Vai gorilla ». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Remo e Romolo, storia di due figli della lupa». Igrajo G. Ferri, Enrico Montesano in Pippo Franco. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «Attenti al buffone». Barvni film, v katerem igra Nino Manfredi. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30	« Turbamento
carnale». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 15.30 «La brigata del diavolo». William Hplden, Vince Edwards» Cliff Robertson. Barvni film.
Impero 16.30 «Profondo rosso». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 15.00 «Roma violenta». Igrata Maurizio Merli in Richard Conte. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 16.00 «Eiacula». William Mar-shal, Denise Nicholas. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Astra 16.00 «Le pistolere».
Abbazia 16.00 «Spara Joe... e e°sl sia». Barvni western. Igra Richard Harrison.
VODSTVO TPPZ
obvešča pevce in godbenike, da je danes, 13. aprila, ob 20.30 skupna vaja z orkestrom in zborom.
V	nedeljo se je zaključilo dvodnevno gostovanje v Trstu in Dolini dijakov kočevske gimnazije. Že v soboto zjutraj so s svojim krajšim nastopom izzvali navdušenje številnih dijakov slovenskih višjih srednjih šol. V imenu zamejskih dijakov sta pozdravila goste Dorica Brecelj in Valter Pertot.
Zvečer je bilo v slovenskem dijaškem domu srečanje med Kočevci, mladino iz Brega, tržaškim Mladinskim krožkom in domovsko skupnostjo gojencev. Goste so pozdravili Silvan Semolič v imenu domovske skupnosti, Aleks Ota v imenu Mladinskega krožka in Klavdij Ota v imenu brežanske mladine. Vsi trije so izrazili upanje, da se bodo taka mladinska srečanja še ponovila. Vsem se je zahvalil predsednik kočevske mladine Rudi Orel, ki je podčrtal, da je s tem srečanjem zastavljena baza nadaljnjih bratskih stikov. Srečanje se je ob medsebojnem spoznavanju in izmenjavanju mnenj zavleklo pozno v noč.
V	nedeljo zjutraj so si Kočevci ogledali zanimivosti našega mesta, Miramar, amfiteater, obrežje in razne tipične tržaške točke. Obiskali so tudi Rižarno, kjer so se spomnili padlih za svobodo z enominutnim
iiiiiiiiiuiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiinuniiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
POD VODSTVOM PREDSEDNIKA ZANETTI J A
NA REKI DELEGACIJA TRŽAŠKE POKRAJINE
Gospodarsko sodelovanje ih uresničevanje osimskih sporazumov v središču pogovorov
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
Na sedežu deželnega odbora se je v petek sestala medodborniška komisija za izvajanje gospodarskih sporazumov, ki sta jih 10. novembra lani podpisali v Osimu Italija in Jugoslavija. Sestanka, ki ga je vodil predsednik komisije N. Stopper, so se udeležili deželni odbornik za načrtovanje in proračun Mauro, odbornik za javna dela Rigutto, predsednik goriške pokrajine Agati, goriški župan De Simone, predsednika tržaške in goriške trgovinske zbornice Caidassi' in Lupieri, predsednik Zavoda za industrijsko cono v Žavljah Sacerdoti, predsednik družbe «Autovie Venete» De Carli,
ravnatelj tržaškega pristanišča Co-lautti in nekateri funkcionarji Na seji so podrobneje pregledali zakonski načrt o izvajanju osimskih dogovorov ,ki ga je pred kratkim sprejel ministrski svet. Še posebej so se pomudili ob vprašanjih, ki zadevajo pripravo podrobnih elaboratov in načrtov za praktično izvajanje gospodarskih predpostavk osimskih dogovorov. Ob koncu seje je predsednik Stopper poveril pristojnim zavodom in organom nalogo, da pripravijo okvirne študije o teh problemih, in sicer v tesni povezavi z medodborniško komisijo in deželno upravo.
molkom. Po kosilu v Borštu so si ogledali brežansko področje, nato pa so s svojin pestrim sporedom nastopili v dolinski občinski telovadnici.
Po pozdravnem motivu vokalne skupine DO-RE-MI, ki jo sestavlja devet dijakinj, ki s svojim vlitim petjem prevzamejo poslušalca, je goste iz pobratene občine pozdravil podžupan Marino Bandi. Poudaril je, da je občinska uprava s pobratenjem občin hotela doseči, da se sodelovanje razširi na vse strani, tako kulturne kot športne, kar se je tudi uresničilo. V imenu koordinac j-skega odbora prosvetnih društev iz Brega je spregovoril Enij Kuret. Omenil je trud odbora, ki teži k angažiranosti in splošni udeležbi predvsem mladine, ki je že premostila stara kampanilistična nesoglasja. Podčrtal je boj za naše narodnostne pravice in dejal: «Zamejska mladina se mora zavedati, kako je vedno potrebna aktivna narodnostna pripadnost, dojemanje lastne kulture in ljubezen do svojega materinega jezika. Gojiti mora medsebojne prijateljske stike z mladino iz matične domovine; samo tako se bomo obojestransko seznanili s perečimi problemi, čutili se bomo še bolj povezane in bili res narod, ne glede na meje, ki nas delijo.» V imenu kočevskih dijakov je Jože Hrovat izrazil željo, da bi se to novo prijateljstvo še utrdilo ini poglobilo. Orisal je zgodovino kočevske dežele in nenavadno usodo tamkajšnjih mladih ljudi, generacije, ki zdaj odrašča in ki ji ta pokrajina pomeni rodni kraj. Nadaljeval je: «V drugih krajih se ljudje poznajo med seboj generacije nazaj; pri nas pa je bila ta tradicija nasilno pretrgana. Zato je nujno, da ti ljudje posredujejo nam mlajšim izkušnje in izročilo o nekdanjih dogodkih in neposrednih prizadevanjih.» Zaključil je z upanjem, da se bo mladinsko sodelovanje poglobilo in tako postalo res pravi most med sosednima narodoma in kulturama. Brežanskemu ob-č nstvu so se nato predstavili z orkestrom, vokalno skupino DO-RE-MI, recitacijami in zabavnimi skeči. Posebno so izzvale buren aplavz skladbe, ki so jih podale odlične pevke vokalne skupine ob spremljavi orkestra. Ob zaključku se je predsednik mladine iz Kočevja Rudi Orel zahvalil za topel sprejem, Enij Kuret pa za prijeten nastop.
V. L.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 13. aprila IDA
Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 18.48 — Dolžina dneva 13.26 — Luna vzide ob 17.50 in zatone ob 4.29.
Jutri, SREDA 14. aprila VALERIJA
Vreme včeraj:	Naj višja dnevna
temperatura 20 stopinj najnižja 10,8, ob 19. uri 13,3, zračni pritisk 1003,9 narašča, vlaga 44-odstotna, nebo malo oblačno, brez vetra, morje skoraj mirno, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 11. in 12. aprila se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 22 oseb.
Umrli so: 73-letna Giovanna Stepančič vb. Polsi, 83-letna Giuseppina Castro vd. Cabrini, 89-letni Luigi Fumis, 82-letni Oscar Comparini, 78-letni Giovanni Cigui, 83-letna Karolina Rusian por. Žerjal, 79-letni Giacomo Cechet, 89-letna Antonia Sahar vd. Cerne, 72-letni Enrico Redivo, 85-letna Giuseppina Puntar por. Koch, 76-letni Pietro Vidali. 80-letna Giovanna Bazec vd. Cosciani, 70-letna Ida Antonias por. Corazza, 51-letni Ermanno Pella-schiar, 66-!etm Bruno Fornasari, 55-letna Giuseppina Crepinsch por. Dell'Agnolo, 85-letna Luigia Ženko vd. Ginori, 85-letni Auitonio Cupin, 56-letni Umberto Colarich, 85-letna Vittoria De Cuia roj. Skoria, 54-letni Livio Saranz, 65-letna Lucia Degrassi roj. Ardessi.
Razstave
Od srede, 14. t.m., do 23. t.m. bo v tržaški občinski umetnostni galeriji razstavljala Agnese Pecorari Ruz' zier.
Prispevki
inara in 2.500 lir za SD počastitev spomina strica E '
ia Legiše daruje, družina TerceU
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Al-l’Igea (Godina), ‘ Ul. Ginnastica 6; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina . Patuna, Campo S. Giaco mo 1; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure. tel štev. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211 001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel 271-124.
V	počastitev spomina Vlastine m®; me darujejo kolegi in ravnatelj
48.000	lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Andreja
Žerjala daruje družina Gerlanc' Mennucci 5000 lir za PD Slovenec-
V	spomin na Amalijo Ražem vcL Pesce daruje družina Ražem kelc) 10.000 lir za dom handikapi' ranih na Opčinah.
Ker se ni mogel udeležiti pog?6' ba svaka Andreja Žerjala daruje Franc 5000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na pok. Antona Male' lana darujeta Marija Gombač Fabio Ruzzier 2.500 lir za PD Lonj * Katinara in 2.500 lir za ŠD Adria.
V	.
varda =—_
10.000	lir za Glasbeno matico.
Za poimenovanje osnovne šole p
Ricmanjih po Ivanu Trinku. - Zamejskemu darujejo prebivalci- Loga-Peter Chermaz 5.000 lir, Gui Bralni 5.000, Eda Rcdela 5.000, ra Jerko 500, Orlandi 500, Na-Žuljan 500, Berta Derganc 3.0W> Ines Stefani 5.000, Miho Corett. 2.000, Rozika Lukaž 2.000, Ghergani 300, Ornela Mazuchelli 2.500, Kur
2.000,	Marica Vouk 3.000, Bru_ Ciacchi 2.030, Meri Rolando 3.0^; Marija Novato 500, Marija Bram* 300, Ignacij Pregare 2.000., ^ „ Chermaz 2.000, Vladi Bralni 3.0^ Ernesta žuljan 1.000, Darlo Lh r?T nato 1.000, Cvetka Oblak 5.000. Li ja Oblak 1.000. Luciano ZanC°iA
5.000,	Ančka Komar 1.000, Kever-
Bembič 1.000, Marija Bembič 5V1"; Bruna Giuliani 1.009, Ondina -■ kovič 1.000. družina Hrvatič 1-^’ Olga Slapnik LOCO. Miranda Corcai ti 1.009,. Angelina Coretti 3.00(U	,
diia Coretti 2.000, Nerina Mattie«
1.000,	družina Komar 1.000 m driano Dobrila 3.000 in Guido Cn maz 5.000 lir.
Med nedeljskimi darovi bi s® ®.Q ralo glasit1, da sorodniki .carpan-v počastitev spomina Kajchne .g dl vd. Bandi in ne Katerini, kot J bilo po pomoti napisano.
Italijanski in slcvenski social'5*' .0 žaške federacije PSI se pridrnzU žalovanju delavcev pb smrti
tov. LIVIA SARANZA
Tovarniški svet ZTT izreka s'° cem iskreno sožalje ob smrti
tov. LIVIA SARANZA
bivšega tajnika CGIL.	;
Ravnatelj in celotni kolektiv _ ške kreditne banke iskreno soc jeta s kolegico Vlasto ob tez gubi drage mame.
Zapustila nas je naša draga
KAROLINA ŽERJAL
Pogreb bo danes, 13. aprila, ob 14.30 iz mrtvašnice glavn bolnišnice v boljunsko cerkev.
Žalujoči mož in drugi sorodniki
Boljunec, 13. aprila 1976
GORIŠKI DNEVNIK
PO UGOTOVITVAH MESTNIH REDARJEV
V preteklem marcu nova podražitev skoraj vseh življenjskih potrebščin
Na gibanje cen vpliva predvsem razvrednotenje lire v zunanjem svetu, čuti pu se tudi bližina velikonočnih praznikov
nost», saj je treba za kilogram blaga odšteti že od 4.600 do 5.600 lir. Podražitev govedine je vplivala tudi na cene perutnine, ki se je v marcu podražila za 190—265 lir pri kilogramu. Za bližnjo prihodnost se na tem področju obetajo še novj poviški, in sicer tudi pod vplivom začasne zapore (od 1. aprila) uvoza perutnine iz sosedne Jugoslavije. Jagnjetine je na trgu razmeroma malo, izbrani deli (na primer stegno) pa so v tem predvelikonočnem času dosegli kotacijo 4.800 lir kilogram. Pri prašičjem mesu cene še vedno "kolebajo, od 1. aprila pa je tudi uvoz tega blaga iz Jugoslavije o-mejen.
Na trgu z oljem vlada negotovost: pridelek je bil sicer razmeroma bogat, kaže pa, da so se nekje nakopičile velike zaloge, saj je ponudba oljčnega olja omejena. Tudi semenskega olja ni dovolj na trgu: opazovalci menijo ,da prekupčevalci zadržujejo zaloge v pričakovanju novih poviškov. Pri maslu, tujega izvora niso v marcu zabeležili posebnih sprememb, domače maslo (zlasti iz Gornjega Poadižja) pa se je podražilo za 100 lir pri kg. Cene margarinu so še vedno čvrste, niso pa nastopile nove podražitve.
Med prekajenimi izdelki je blago
Po. gibanju cen se pretekli marec uvršča med najbolj težavne mesece zadnjih let. Po ugotovitvah poveljstva mestnih redarjev, so namreč cene na Tržaškem v omenjenem me-secu vidno poskočile skoraj pri vseh vrstah blaga, le pri sadju in potnimi so nekoliko popustile, sicer na le ^ra§tnja zajela vsa področja, d blaga, ki. izkazuje vsako leto ekakšno predvelikonočno' težnjo k araščanju, do goriva, ki bi moralo asprotno v tem času izkazovati eznjo k umiritvi ustreznih cen. Na “tarčne poviške pa je poleg vsega pnyala tudi devalvacija lire v zu-uanjem svetu, saj je postal uvoz surovin in polizdelkov vzporedno urazji.
Na trgu z govejim mesom so bile azpoložljivosti blaga v preteklem c arcu nekoliko manjše kakor si-®r, in to kljub povečanemu uvozu rnaloobmejnem sporazumu. Opa-ovaici menijo, da če se bo trend v°za P° tem računu nadaljeval s loTn ™ elanom, bo letni kontingent ‘u (40.000 stotov) izčrpan že v eptembru. Cene so v marcu občutno Ppskočde, tako v mesnicah kakor tu-i v veleblagovnicah, kot posledica Pa se je povpraševanje po govejem esu na Tržaškem nekoliko skrčilo.
«letina je postala prava «dragoce-
Z OBČNEGA ZBORA V NABREŽINI
Pregled dosedanjega dela m načrti zadruge «Kras»
Zelo obsežen program - Resolucija o prosti coni
V dvorani PD «I. Gruden» v Na-vezini je bil v petek zvečer občni -;301' zadruge «Kras», ki šteje 256 anov in je bila ustanovljena 8. j-arca 1974 na pobudo odbora za za-i ,lt0 Krasa. Ta odbor, ki je nastal , ? 1973 med splošno akcijo proti zelnemu osnutku zakona o kraških zzatili, se je tako pretvoril v drugo, da bi dobil pravno priznala in razširil svoje delovanje na azna področja in vprašanja, ki se ceJ° zaščite Krasa, kmetijskega gospodarstva in turizma. Program obsežen in načrti veliki, večkrat ejasni. Vsekakor ne manjka dobre ivt -• vendar se želi, da se po slabih košnjah organizacije «Coldiretti», st J6i Idkdjšnje kmetijstvo in sloven-
tonete pustila na cedilu, hoče adoknaditi, kar je bilo zamujeno
ob ho H us uri Se odpre za občinstvo
MILANSKI
SEJEM
ki se bo končal
ra'n'n 20. april sta rezervi-s0 .••,2a Poslovne ljudi, ki Om/ u razstavljalci izrecno
kola^cen VStop ostal'm °bis-
in zamašiti vrzeli, obenem pa nekako obiti že obstoječe ustanove in organizacije.
To je razvidno tudi iz predsednikovega in tajniškega poročila na občnem zboru. Predsednik Karel Grgič jè namreč navedel namen in cilje zadruge «Kras» in sicer med drugim: razvijati kmetijstvo, prodajo pridelkov ter «vseh mogočih artiklov», nakup strojev, gnojil, usmerjanje turizma in upravljanje javnih lokalov, organiziranje strokovnega izobraževanja, razvijanje zavarovalne dejavnosti, gradnja ljudskih stanovanj, predvsem pa obramba Krasa.
Zato bo vodstvo zadruge nastopilo glede proste cone na Krasu in namerava uštafloviti odbor ža prodajalni center, odbor za turizem itd. Za gradnjo ljudskih stanovanj (za svoje člane) pa je zadruga že dobila od dežele odobritev za posojila v skupnem znesku 180 milijonov lir po nizki obrestni meri. Tajnikovo poročilo se je nanašalo na delovanje odbora in je zajelo tudi program zadruge. Glede proste cone na Krasu obe poročili poudarjata, da se morajo zaščititi interesi lastnikov zemljišč ter pravice slovenske narodnostne skupnosti. To je bilo poudarjeno tudi v diskusiji, med katero so nekateri člani prikazali koristnost skupnih nakupov krmil in raznili potrebščin, drugi pa so poudarili, da so naši kmetje in zadrugarji premalo povezani z zadružništvom v matični domovini in s strokovnjaki, ki bi nam s svojimi izkušnjami lahko zelo koristili.
Ob zaključku so soglasno odobrili resolucijo, s katero pozdravljajo sporazum v Osimu, poudarjajo pa, da uresničitev proste cone ne sme škodovati naši narodnostni skupnosti, kateri je treba zagotoviti vse pravice in možnost razvoja z zakonskimi predpisi.
boljše izbire tudi v marcu zabeležilo nove podražitve: gnjat se danes prodaja po 9.000 lir, ogrska salama po 6.000 lir, prata po 7.000 lir in šunka po 5.200 lir kilogram. Znatno podražitev so v marcu zabeležili pri polenovki, ki se danes prodaja (vrsta Loofoten) že po 6.500 lir kilogram. Tudi jajca so dosegla izredno ceno, saj so jih v nekaterih trgovinah prodajali celo po 93 lir kos. Podobno sliko dobimo tudi pri siru, vinu, kavi in raznih začimbah. Kar zadeva ceno ekspres kave v tržaških javnih lokalih velja omeniti, da so v nekaterih barih v marcu u-vedli novo ceno 160 lir za skodelico ob točilni mizi. V večini javnih lokalov stane skodelica poživila še vedno 150 lir, najdejo pa se tudi bari s ceno 120 lir. Najcenejša je menda veleblagovnica Pam, kjer je črna kava ob točilni mizi po 100 lir.
V tržaških ribarnicah je bila iz-ra blaga tudi v marcu zadovoljiva, cene pa so na splošno težile navzgor. Zaradi razvrednotenja lire se je podražilo zlasti uvozno blago: pri zmrznjenih lignjih je na primer cena poskočila celo za 720 lir pri kilogramu.
Kakor smo že omenili v začetku, so cene v marcu popustile le pri sadju in povrtnini. Založenost občinske tržnice je bila ves marec zadovoljiva. V marcu so se podražila tudi goriva (razen premoga), pa tudi pri detergentih so v številnih trgovinah zaokrožili ceno navzgor. Končno naj iz marčnega pregleda povzamemo še, da so cene za oblačila in obutev v poprečju poskočile za 10% v primeri s cenami v preteklem februarju.
Bivši borci NOB iz Ljubljane v Dolini
V soboto so obiskali dolinsko občino člani Zveze borcev «Kolezija» iz Ljubljane. Ogledali so si občinski spomenik padlim, kjer jih je pozdravi podžupan Marino Bandi in povedal nekaj besed o občini in spomeniku, predsednik ljubljanske Zveze borcev Branko Lovrenčič pa se je zahvalil za sprejem. Nato so prisotni zapeli nekaj partizanskih motivov, položili venec in počastili padle z eno-minutnim molkom.
Izletniki so si ogledali tudi Trst in nato šli v Gonars.
V. L.
ZARADI NUJNIH POPRAVIL
Od srede do petka manj pitne vode v dolinski občini
Župan obvešča občane, da bo v dneh od 14. do vključno 16. aprila vodna dobava prekinjena za približno dve ur; dnevno, in to v jutranjih in zgodnjih popoldanskih urah, zaradi popravil vodovodne napeljave.
Delna prekinitev vodne dobave bo v Krmenki, Lakotišču pri Domju, v Logu ter v Ricmanjih.
PD « V. VODNIK » - DOLINA
vabi na otvoritev razstave
DEMETRIJA GEJA
ki bo v TORKLI jutri, 14. aprila. ob 20.30.
Ob tej priložnosti bo nastopil goriški nonet «Prijatelji petja».
			
VESTI Z ONSTRAN MEJE
30 let portoroškega centra za korekcijo sluha in govora
Rehabilitacija 362 slušno prizadetih otrok
V NEDELJO JE BIL REDNI OBČNI ZBOR
V	portoroškem Avditoriju so s skromno slovesnostjo proslavili 30-letnico Centra za korekcijo sluha in govora. Proslava je bila pod pokroviteljstvom Izvršnega sveta Slovenije, na njej pa so nastopili v kulturnem programu tudi gojenci Centra.
Ravnateljica zavoda Nada Terglec je v svojem nagovoru orisala vrsto težav, ki so jih morali premostiti v treh desetletjih, predvsem zaradi neprimernih prostorov. Največji uspeh ie vsekakor rehabilitacija 362 slušno prizadetih otrok, razen tega so zelo uspešni tudi na področju logopedije (sistematična pomoč osebam, ki imajo težave z govorno komunikacijo). Logopedsko dejavnost o-pravljajo v šestih južnoprimorskih občinah. Vsega skupaj imajo 17 lo-gopedskih oddelkov pri osnovnih šolah, v zdravstvenih domovih in v centru samem. Samo v zadnjem letu so nudili stalno pomoč nad 800 odraslim osebam in otrokom. Ena izmed prihodnjih glavnih nalog pa bo vsekakor modernizacija centra.
V	imenu Izvršnega sveta Slovenije pa je čestitala k jubileju in k doseženim uspehom delavcem Centra Ela Ulrih - Atena.
OBALNA MLADINA NA POHODU NA UČKO
Obalno - kraška konferenca Zveze mladine Slovenije je organizirala tradicionalni pohod mladih na Učko.
Na pot se je podalo 80 mladincev in mladink iz Pirana, Izole, Sežane in Kopra. Med dvodnevnim pohodom so počastili 32-letnico ustanovitve prve istrske brigade Vladimir Gortan ter obletnico prvé oblastne konference mladine Istre in hrvatskega Primorja. Ustavili so se tudi ob številnih spominskih obeležjih ter o-bujali spomine na NOB.
NOVI PROSTORI ZA MESTNI ARHIV
Piranski mestni arhiv so preselili v nove prostore in sicer v obnovljeni nekdanji frančiškanski samostan, ki je zgodovinski spomenik L kategorije.
Potreba po novih prostorih je bila že več kot očitna, saj ima piranski mestni arhiv ogromno gradiva, ki je doslej neurejeno in nezavarovano ležalo na podstrešju piranske občinske stavbe. Gre za skoraj tisoč pomembnih dokumentov, od katerih nekateri segajo v leto 1116, mnogi pa tudi v trinajsto stoletje. Vrsta dokumentov je že urejenih ter tre-zorno zaprtih, ogromno gradiva pa bo potrebno še obdelati in urediti. Da bi lahko v celoti rešili problem, bodo potrebne še dodatne investicije v stavbo nekdanjega frančiškanskega samostana, kjer bi tudi prirejali občasne razstave arhivskih dokumentov. Potrebno pa bo tudi kadrovsko okrepiti arhivsko službo.
L. O.
Tul v lanskem letu se je poslovanje sovodenjske posojilnice močno povečalo
Hranilne vloge so se od 483 povečale na 643 milijonov lir - Uvodno poročilo je imel predsednik Jožef Ceščut
Odborniki sovodenjske posojilnice na nedeljskem občnem zboru
V GORICI SO IMELI OBČNI ZBOR
MALI INDUSTRIJ CI PRECEJ ZASKRBLJENI
Pesti jih nujnost preosnove podjetij in zvišana obrestna mera za posojila
Mali industrije! iz naše dežele so zaskrbljeni zaradi sedanje gospodarske krize, ki pesti malo industrijo v večji meri kot veliko. Zaskrbljeni so tudi zaradi nenadnega porasta bančnih obresti in tudi ker morajo male tovarne preusmeriti proizvodnjo če se hočejo ohraniti pri življenju. Za to pa so potrebna posojila, vendarle pri sedanjih obrestih se to zdi skoro nemogoče.
O teh vprašanjih je bil govor na občnem zboru deželne organizacije malih industrijcev, ki je bil v so-
Prosimo vse izletnike Primorskega dnevnika
v ROMUNIJO
da dvignejo letalske vozovnice za vse tri skupine in programe izleta
danes, 13. t.m., med 8.30 in 12. uro ter med 15. in 19. uro na upravi našega dnevnika.
Veliko Število članov se je ko* mmnmm,mm|llll,m,|mm|mmmm,mml,mmm!Im'n,1mii,iimiiniiiiMÌiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiliiiiiniiiiniliiiMiHi™iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
vsako leto, udeležile v nedeljo rednega letnega občnega zbora Kmeč-ko-delavske posojilnic? v Sovodnjah, ki je bil v dvorani Kulturnega doma. Tudi ob tej priliki smo iz poročil predsednika upravnega odbora Jožefa češčuta predsednika nadzornega odbora Mirka Hmeljaka in drugih odbornikov slišali laskava poročila o enoletnem obračunu po-sojilniškega delovanja. . istočasno pa je iz teh poročil precej razvidna skrb upraviteljev posojilnice, da bi razširila delovanje tudi na področja, na katerih ni bila in ni še prisotna.
Predsednik Jožef češčut je namreč naglasil v svojem poročilu, da si želi spremembo dosedanje zako-
1ZREDNO USPELA MLADINSKA PRIREDITEV
d 1.500 deklet in fantičev je hodilo in teklo po ulicah Gorice in Nove Gorice
Cb tej priliki so izredno odprli prehod v Gabrijelovi ulici - Na gradu so v kulturnem programu sodelovali tudi sovodenjski folkloristi in godba z Vogrskega
Nad Tisoč petsto deklet in fan- jih je bilo veliko iz raznih krajev •	\	.	----- .tičev je v nedeljo. sodelovalo na po . pokrajine in Veneta, prišli pa so
nodaje, ki omejuje delokrog posojil- hodu prijateljstva po ulicah Gorice . tudi tekmovalči iz Nove Gorice. Med niče in ki prav zaradi tega ne od-	‘
govarja več današnjemu času in potrebam. Scvodenjska posojilnica bo v kratkem vložila na Banco dTtalia prošnjo, da bi lahko izpo-
in Nove Gorice, ki, ga je priredila ' udeleženci velja omeniti tudi sku-posoška sekcija za socialni turizem i pino iz občine San Vendemiano v cb sodelovanju telesnovzgojne skup- j pokrajini Trevio, ki ima tesne stike nosti v Novi Gorici in dveh sosed-. z občino Nova Gorica, nih občinskih uprav. Že dobro uro j
sciala denar in seveda nridob vaia i " ' ,	^ h UpraV- Ze-™ .U1i° ! Nagrade 80 poleg organizatorjev
-i' t i	, “ pridobivala i pred odhodom so se pričeli zbirati | delili tudi zastopniki občin Gorica
elane tudi na področju Standreza. na parkirni ploščadi na grajskem ;in Nova Gorica z županoma De Si-Cescut je tudi dejal, da je posojil-1 griču tekmovalci, oziroma udeležen 1 niča tesno povezana z občani nà j cj# Kazalo je, da vreme ne bo na-
spcialno-gospodarskciu področju. I klonjeno, kajti okrog devete ure je v	s« u«	K..
Preteklo leto je bilo precej u j na gradu precej pihalo. Ob 9.30 je : ču nastopili sovodenjska ' folklorna godno, zlasti kar se Lee hranilnm. bji dan znak za odhod za prvo sku-1 skupina, furlanska folklorna skupi-leale kar 7.a i i >-> /-. t? iz-rifov»! t ^ g u	n ©g o i oTr» _ ? t ^ • i . •	. .n _   _ •! i _
monom in šušmeljem na. čelu. V zabavo udeležencev pa tudi njihovim sorodnikom so na grajskem gri
vlog, ki so se povečale kar za i pin0i v kateri je bilo nekaj sto tretjino, od predlanskih 485 mili- najmlajših udeležencev tekmovanja, jonov na lanskih 645 milijonov lir. I fpj njSo upoštevali pravil, da gre Med letom je bilo vloženih 248 za pohod in so kar pričeli teči nav-mihjonoy lir, dvignjenih pa samo zdei p» -cestah grajskega griča po 116 milijonov. Medtem ko^ so se R,a§telu in preko Travnika v Go hranilne vloge precej povečale je Sposko ulico, na Koret. in še naprej povedal .češčut,, so- posojila 'ostala p0 Gabrijelovi ulici čez začasno v bistvu na višini prejšnjega leta in sicer na 182 milijonih v primerjavi s 1.88 v prejšnjem letu. Lani so posodili 82 milijonov lir, vrnjenih pa jih je bilo skupno 88. V tem pogledu vlada v občini nekakšno mrtvilo, je dejal predsednik, kaže pa da ni v dejavnostih tistega razmaha, ki bi ga lahko pričakovali in ki smo ga bili vajeni v prejšnjih letih.
Pri raznih bankah ima sovodenjska posojilnica naloženih 332 milijonov lir, kar .je nad 60 milijonov lir več kot v prejšnjem letu. Naložbe so se v začetku lanskega leta dobro obrestovale, ob koncu poslovne dobe pa so se zelo znižale, tako se je odbor odločil za večji nakup vrednostnih papirjev, ki so prešli od 62 na 166 milijonov lir vrednosti. V bilanco posojilnice so vneseni na podlagi kvotacij ob zaključku leta.
Skupnega prometa so lani imeli nad dve milijardi m pol lir, čisti dobiček pa je znašal 2.492.497 lir.
Kljub spremembam obrestnih mer so lani članom za vezane vloge plačevali 7-odstotno obrest, za proste pa 5-odstotno medtem ko so za posojila zahtevali od članov plačilo osemodstotne obresti, od nečlanov pa desetodstotne. To so vsekakor, vsaj kar se posojil tiče, zelo nizke obresti in v tem je tudi važnost domačega zadružnega zavoda. V dobrodelne namene so namenili 623.122 lir, v izredni rezervni sklad prav toliko, v redni rezervni sklad pa 1,246.250 lir. Predsednik češčut je tudi povedal, da so vsa posojila na tekočem z odplačili in 'plačevanjem obresti.
• Goriška prefektura je meseca marca odvzela 22 vozniških dovoljenj, med temi 6 avtomobilistom, ki so povzročili hujše prometne nesreče.
odprti obmejni prehod.
Pohod se je tako spremenil v tek in temu so sledile tudi skupina starejših udeležencev, k; jim je bil dan znak za start nekaj minut pozneje. Veliko radovednih meščanov se je zbralo na ulicah, po katerih so šli udeleženci teka. še največ jih je bilo zbranih v Gabrijelov, ulici, op obmejnem prehodu, pa tudi na jugoslovanski strani, na koncu Erjavčeve ceste, je bilo polno ljudi. Italijanski in jugoslovanski obmejni stražniki so nadzorovali prehod, ki je bil dovoljen samo tekmovalcem in njihovim spremljevalcem, na jugoslovanski strani je igrala godba z Vogrskega.
Tek za nekatere, za druge pa pohod, se je nadaljeval po Erjavčevi in nato po Kidričevi ulici, kjer je bila kontrolna postaja in kjer so novogoriška dekleta delila topel čaj. Mladeniči so nato šii v Solkan, po glavnem solkanskem bloku pa so se vrnili na italijansko ozemlje, nato so šli po Svetogorski ulici proti mestu. Tu je bilo kar več kontrolnih postaj in nekateri so v teku prihiteli na grajski grič, kjer je bil cilj. Enajst kilometrov je večina udeležencev pretekla v eni uri, najhitrejši pa so potrebovali le nekaj več kot trideset minut.
Na gradu, kjer so se udeleženci tudi okrepčali, so zastopniki prirediteljev pričeli deliti nagrade najboljšim. Vsak udeleženec je dobil spominsko kolajno, najboljši posamezniki so dobili pokale, prav tako so dobili pokale tudi društva in skupine, med temi, tudi Slovensko planinsko društvo iz Gorice in Dijaški dom v : Gorici. Škoda, da niso v tekmovanju sodelovale tudi slovenske šole. medtem ko so bile prisotne številne italijanske šole iz Gorice in iz drugih krajev. Med udeleženci
iz Ločnika in godba na pihala z Vogrskega,
Ženske Sv. Ane o zdravstveni posvetovalni! i
Skupščina žena iz rajona Sv. Ane je poslala goriškemu občinskemu zdravniku pismo v katere: . ga obvešča, da so ženske na zadnji skupščini govorile predvsem o zdravstveni posvetovalnici in o potrebi njene u-stanovitve. Ugotovile so, da je občinski svet dobrovoljno sprejel njihov predlog, da se v letošnji proračun
vnese postavka o finansiranju te posvetovalnice. Žene od Sv. Ane menijo, da bi morala ustrezna občinska oblast obvestiti s članki v časopisju kaj so te zdravstvene posvetovalnice in kakšna je njihova potreba za vse žene v mestu.
Obvestilo INPS za upokojenec
Zavod za socialno skrbstvo — INPS v Gorici obvešča vse upokojence, da lahko dvignejo na pristojnih poštnih uradih obrazce 101, na katerih je napisano kaj so dobili za pokojnino v lanskem letu. Omenjeni obrazec morajo dodati davčni prijavi. Kdor ne bo dvignil obrazca na pošti do 20. aprila, naj se po tem datumu ■javi na sedežu INPS na Travniku. Rok za prijavo davkov zapade 30. aprila.
• Zaradi vsakoletnih ureditvenih del je državna knjižnica v Ul, Mameli te dni zaprta. Knjižnica bo spet običajno poslovala prihodnji ponedeljek, 19. aprila, medtem pa bo za občinstvo odprt samo en urad (od 10, do 11. urej.
Illllllll IIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlliilllMiiilllIllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIlIlll
PO NEDELJSKI ZMAGI V SIENI
Veliko navdušenje v Gorici zaradi uspeha Patriarce
V ospredju spet vprašanje športne hale
V nedeljo zvečer je bil v Gorici Velik praznik ob novici, da je Patriarca zmagala v Sieni in si tako zagotovila prestop v najvišjo italijansko košarkarsko ligo. Goriški navijači so z avtomobili prevozili glavne mestne ulice ter vihrali z zastavami go-riške ekipe. Po šestih letih je gori-ška košarka spet prišla v sam olimp tega športa. V tem času so goriški športniki posvetili veliko pozornost razvoju košarke. Pred tremi leti je prišlo do precejšnjega negodovanja, ker ni federacija sprejela ekipe v A-2 ligo. Ekipa, ki se je od Splii-gen Bròua spremenila v Patriarco, si je to mesto zaslužila v lanskem prvenstvu. Zato je navdušenje še večje, saj je Patriarca kot novinka prišla, do uspeha, ki si ga je v začetku prvenstva malokdo pričakoval.
Uspeha Patriarce se vsi veselijo,
saj je postala ekipa zastavonosec goriškega športa v- državi, potem ko je Pro Gorizia izgubila to mesto, hokejska ekipa Goriziane, ki nastopa v A ligi, pa ni še deležna največje pozornosti s strani občinstva.
S Patriarco, ki bo v samem vrhu italijanske košarke pa je stopilo v ospredje vprašanje gradnje športne hale, ki bi presegala 4.000 sedežev. Glede tega so v mestu nastala med samimi političnimi strankami dva tabora: eni so se zavzemali za takojšnjo realizacijo velike hale, drugi pa so druge športne objekte, ki jih v mestu ni, predpostavljali izgradnji «palazzetta». Uspeh Patriarce pa je precej pomagal prvim, ki bodo svoje teze odslej utemeljevali, češ da je treba takoj zgraditi halo, saj bo ekipa že drugo leto potrebovala ta objekt. To so v nedeljo zvečer Zahtevali tudi navijači, ko so po korzu in pred županstvom kričali: «Športna hala, športna hala.»
S tem v zvezi je občinski svetovalec Bianconi (PSDI) naslovil na župana prošnjo, v kateri izraža željo, da bi se občinska 'uprava prizadevala, da bi prišlo čimprej do realizacije tega športnega objekta. V njem, poudarja Bianconi, pa naj bi bilo mesto tudi za javne in šolske manifestacije.
Mladi udeleženci pobuda prijateljstva na prehodu čez državno mejo v Gabrijelovi ulici
Jutri občni zbor planinskega društva
Jutri, v sredo, 14. aprila, ob 20. uri, bo v klubu «Simon Gregorčič» redni letni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici. Člani odbora bodo podali poročila o delovanju v prejšnjem letu, ki je bilo zelo bogato, saj je imelo lani SPD poleg običajnih izletov in predavanj v režiji tudi srečanje planincev na Vrhu, proslavilo je 30-letnico ustanovitve in 30-letnico osvoboditve, ob tej priliki pa so tudi razvili društveni prapor. Zaradi razširjenega lanskoletnega delovanja bodo poročila o opravljenem delu zares obsežna.
boto v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu. Občnemu zboru so prisostvovali tukajšnji zastopniki oblasti in drugih gospodarskih sektorjev. Prisotni so bili člani organizacije API iz Gorice, Vidma in Pordenona, predsedoval pa je vsedržavni predsednik združenja malih industrijcev Frugali. Goriški zastopnik Attoni je med drugim kritiziral tudi politiko tržiške ladjedelnice, ki je svojčas forsirala ustanavljanje malih zasebnih podjetij, sedaj pa od njih zahteva, da spremenijo specializacijo in jim odvzema tudi najboljše delavce.
Fontano! predsednik VZPI-ANPI v Tržiču
Na zadnji seji tržiškega odbora VZPI - ANPI so za novega predsednika borčevske organizacije izvolili Adriana Fontanota, ki je tako prevzel mesto preminulega Antonia Cic-chittija.
Na istem sestanku so se nadalje porazgovorili o pripravah za slovesnost ob 25. aprilu ter ob 2, juniju, 30-letnici proglasitve republike.
• Doberdobska občina obvešča svoje vaščane, da je treba do konca meseca izpolniti davčno prijavo. Posebna obrazca, 740 in 101, vaščani lahko dvignejo kar na občini.
0 Na današnji seji občinskega sveta v Tržiču, ki se bo pričela ob 17.30, bodo volili proračun za letošnje leto. Kot kaže, bosta za proračun poleg komunistov in socialistov volila tudi neodvisneža Labile in Mastran-gelo.
• Furlansko filološko društvo je razpisalo natečaj za zbirko furlanskih poezij. Kogar to zanima, naj se za vsa podrobnejša pojasnila obrne do sedeža združenja v Vidmu, Ul. Manin 18.
• Goriški prefekt je zaradi stavk v poslovalnicah goriške hranilnice izdal odredbo, da se podaljšajo roki za plačilo raznih obveznosti na poslovalnicah te banke.
Delavci našli truplo 52-letnega človeka
Delavci gradbenega podjetja, ki gradi nov del goriške bolnišnice, so včeraj zjutraj okoli 11. ure našli na gradbišču truplo 52-letnega Izidorja Goljevščika, ki so ga vsi poznali z imenom «Koreja». Po vsej verjetnosti je do nesreče prišlo že v nedeljo zvečer, ko je Goljevščik zapustil bolnišnico, kjer so ga zaradi padca obvezali. Na gradbišču se je baje spotaknil in padel ter z glavo udaril na trdo površino.
Na Goriškem več požarov
Razsežen požar je v noči od nedelje na ponedeljek izbruhnil v gozdu v bližini Zagraja. Zaradi vetrovnega vremena se je požar kaj kmalu razširil in zajel okoli 6 ha gozda in pri tem uničil 7 tisoč mladih črn h smrek. Domačini so takoj poklicali goriške gasilce, ki so bili na delu do prvih jutranjih ur. Škoda, ki jo je povzročil ogenj, presega 10 milijonov lir.
V nedeljskih popoldanskih urah sta požara izbruhnila pri Devetakih, Jamljah in na Poljanah. Ognjeni zublji so zajeli okoli 10 ha neobdelanega zemljišča, zaradi česar je bil potreben poseg goriških in tr-žiških gasilcev.
V nedeljo ponoči se je v Zdravšči-ni z mopedom ponesreči 52-letni delavec Valentino Vinzi iz te vasi, U-lica 4, novembra 92. Vinzija so takoj po nesreči odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili možganski pretres, zaradi česar se bo moral zdraviti 10 dni.
Kino
(•urica
VERDI 17.15—22.00 «Cadaveri eccellenti». L. Ventura in T. Carraro. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 «Profezia di un delitto». F. Nero in S. Sandrelli, Mladini pod 14. letom prepovedan Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Per fa vore, non toccate le vecchiette», Režija Mei Brooks. Barvni film.
CENTRALE 17.15—21.30 «L'uomo dai sette capestri». Igra Paul Newnvan Barvni film.
VITTORIA 17.15-22.00 «Le maliziose» J. Reinard in N. Zaeger. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «L’affare della sessione speciale». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Grazie... nonna». Barvni film.
Nova Corica in okolica
SOČA (Nova Gorica) «Pirosmani», barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA (šcmpe(er) «Nekoč je bil Hollywood», ameriški barvni film ob 18.00 in 2i).00.
DESKLE «Deset malih črncev», ita-lijansko-španski barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je ’ Gorici dežurna lekarna Tavasani Korzo Italia 10, tel. 25-76.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Repubblica, tel. 72-341.
POGOVOR Z RAZISKOVALCEM INŠTITUTA ZA ZGODOVINO DELAVSKEGA GIRANJA DR. FERENCEM
RIŽARNA JE KOT ZAHTEVNA ŽENA ALI ZAROČENKA: TISTEGA, KI GA IMA V KREMPLJIH, NE SPUSTI VEČ
Inštitut, katerega bivši voditelj je pričal na procesu o Rižarni, razpolaga z izredno bogatim arhivom italijanskih vojaških in tudi civilnih oblasti iz časov narodnoosvobodilnega boja
Ko so 4. marca letos na procesu zaradi zločinov v uničevalnem taborišču v Rižarni pri Sv. Soboti pričali štirje zgodovinarji Tone Ferenc, Enzo Callotti, Galliano Fogar in Mario Pacor, so vsi prisotni opazili bistveno razliko med ljubljanskimi zgodovinarji in njihovimi italijanskimi kolegi. Z izjemo ostalih, ki so se v svojem s cer izredno zanimivem izvajanju sklicevali le na objavljena dela in na dokumente, ki so jih v teh ali priobčili ali pa omenjali, je dr. Ferenc edini izročil sodnemu zboru zajeten sveženj dokumentacijskega gradiva, ki ni bilo še objavljeno in ki služi tudi kot osnova dodatni preiskavi o zločinih na sedežu «SD» ter o odgovornosti nemških zasedbenih oblasti in njihovih kolaboracionističnih hlapcev, ki jo preiskovalni sodnik dr. Sergio Serbo vodi z običajno vnemo. Skrbna natančnost, ki meji včasih na pikolovstvo, ljubljanskega zgodovinarja je presenetila vse prisotne, od porotnikov do odvetnikov, od časnikarjev do občinstva. «Ljubljanski zgodovinar — je zapisal posebni dopisnik lista «La Repubblica» Mariani — je pokazal, kako skrbno je njegov inštitut zbiral in preučeval to gradivo. Ferenc je lahko zbiral gradivo v arhivih številnih držav, vključno v Nemčiji, ker zastopa državo, ki ga je podprla s svojimi kulturnimi ustanovami pri njegovem delu, medtem ko našemu Collottiju kaj takega ni bilo vselej mogoče, saj so v našem zakoniku še nekateri fašistični zakoni.»
Čeprav sem se pozneje z dr. Ferencem še nekajkrat sestal in se razgovarjal o procesu, predvsem pa o gradivu, ki ga je predložil tržaškim sodnikom, se mi je zdelo umestno, da stopim znova do njega, da ga podrobneje spoznam, predvsem pa da spoznam okolje in inštitut, v katerem dela.
Inštitut za zgodovino delavskega gibanja ima svoj sedež na Trgu Osvoboditve. Veliko, starejše, rdeče pobarvano poslopje, o-krog katerega neprestano drvi hudournik vozil in v bližini katerega zlepa ne najdeš parkirnega prostora. Hrušč pa ne prodre skozi velike železne duri, ki se odprejo z lahkoto, čeprav človek pričakuje, da bodo zacvilile na tečajih. «Doktorja Ferenca iščem.»
«Kar po tem hodniku, soba štev. 26», me napoti vratar.
V veliki, svetli, pred nedavnim prepleskani sobi (pravi ji «moja delavnica») dr. Ferenc sedi med goro papirjev, ki se, skrbno urejeni v mapah, grmadijo že na tleh, saj v omari nima več prostora. Presenečen sem nad špartansko o-premo, saj sem pričakoval povsem drugačen, razkošneje opremljen u-rad, kot sem ga bil vajen videti p n profesorjih tržaške univerze. Pisalna miza, velika omara, stola za goste, na stem majhna slika, zavese ob oknu: to je vse, poleg seveda zajetnih map, svežnjev dokumentov in drugega gradiva, ki ga dr. Ferenc pozna kot lastni žep in v katerem nenavadno hitro najde, kar išče. Ko mu obrazložim namen svojega obiska se izmika, da je pač navaden raziskovalec in da bi kdo drug lahko izčrpneje govoril o organizaciji in delu inštituta, končno se pa le vda. «še pred nedavnim — pravi — sem bil vodja zavoda in šef arhiva, a otresel sem se vseh teh obveznosti, k; so me obremenjevale v preveliki meri, saj sem se raziskovalnemu delu posvečal lahko samo ob prostem času».
Inštitut za zgodovino delavskega gibanja je bil ustanovljen v juniju 195y. leta, ko so se podobni zavodi ustanavljali po vsej Jugoslaviji. Edini izjemi sta bili Bosna in Črna gora, kjer so ustanovili iiv štituta za nacionalno zgodovino, kot prva zgodovinska zavoda v teh državah. Ob ustanovitvi je ljubljanski inštitut «podedovali knjižnico in del arhivskega gradiva od Narodnega muzeja osvoboditve Slovenije, jedro bodočega kadra pa so bili raziskovalci muzeja in zgodovinskega odseka pri Zvezi komunistov. Že od vsega začetka m omejil svojega dela zgolj na zgodovino delavskega gibanja, pač pa se je začel ukvarjati s študijem moderne zgodovine. Tri leta je bil v inštitut vključen Muzej narodne osvoboditve, ki se je nato osamosvojil.
Število kadrov niha med 30 in 40 osebami in v to je vključeno strokovno, znanstveno in upravno osebje, seveda pa so v primerjavi z ustanovitvijo znatne razlike v strokovnosti. Ko je bil inštitut u-stanovljen, ni imel nobenega magistra ne doktorja znanosti, danes
llltlllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIII
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Izidor Cankar, 11. Totò, 12. Bedin, 13. Ali, 15. Nat, 16. P. K., 17. La, 18. Vadim, 20. boa. 21. kemik, 22. koš, 23. Jo,
25.	Lim, 26. konto, 28. Astor, 30. mol, 31. as, 32. Tex, 33. divan, 34. ker, 35. berač, 36. Ca, 37. R. R., 38. zob, 39. siv, 40. poker, 42. konj, 43. Jugoslovanke.
NAVPIČNO: 1. Italija, 2. Zola.
3. iti, 4. do, 5. R. B., 6. cenik, 7. Adam, 8. nit, 9. K. N., 10. roka, 14. Pamir, 16. pošta, 18. velox, 19. dim, 20. bon, 22. kolač, 24. oster,
26.	kovač. 27. OSLAVJE, 29. ter, 30. mir, 33. debel, 34. kraj, 35. boks, 36. cink, 38. zoo, 39. son, 40. P. G., 41. R. O., 42. K. A.
pa dela v zavodu pet doktorjev, dva magistra, pet ali šest ljudi pa je na postdiplomskem študiju in bodo v roku enega ali dveh let postali magistri.
Kot rečeno se inštitut ukvarja predvsem z moderno zgodovino, da pa bi se njegovo delovno področje ne križalo z inštitutom za narodno in občo zgodovino pri a-kademiji za znanost in umetnost, so se dogovorili, da se za obdobje, ki gre do 1918. leta ukvarja izključno z zgodovino delavskega gibanja, od te letnice naprej pa z vso zgodovino Slovencev, pri čemer pa posveča posebno pozornost zgodovini delavskega gibanja in narodnoosvobodilnemu boju. V tem okviru je inštitut izdelal dva raziskovalna programa, tretji pa je v pripravi. Prvi program, s katerim so zaposleni trije raziskovalci zadeva zgodovino delavskega gibanja do 1918. leta, drugi, s katerim se ukvarja 10 raziskovalcev, zadeva zgodovino Slovencev v obdobju 1918-45, tretji, s katerim se trenutno ukvarjata dva, pa zadeva zgodovino gradnje socializma v Sloveniji. V arhivu in v knjižnici pa je zaposlenih 12 strokovnih delavcev.
V arhivu, ki je poleg strokovnega znanja osnov delovno orodje za vsakega zgodovinarja, hranijo okrog šest milijonov dokumentov, največ iz časa narodnoosvobodilnega boja. Na ta arhiv je dr. Ferenc še posebej ponosen, saj je s približno milijonom dokumentov «najbogatejši in najpopolnejši arhiv iz NOB, ki ga imamo v Jugoslaviji».
«Zelo bogat — poudarja dr. Ferenc — je tudi italijanski arhiv, zlasti vojaški, delno pa tudi civilni. Gre predvsem za gradivo vojaškega, organizacijskega, personalnega in operativnega značaja, gra-
divo, ki je po svoji vsebini tako bogato in podrobno, da bi za marsikatero obdobje lahko obnovili delo in ukrepe italijanskih zasedbenih oblasti v ljubljanski pokrajini ne samo od ure do ure, pač pa celo podrobneje. Iz zbranih dokumentov lahko tudi ponazorimo značaj tega ali onega poveljnika italijanskih vojaških enot. Glejte na primer izredno zanimive obrobne zapiske komandanta 11. armadnega korpusa gen. Maria Robot-tija, iz katerih vejeta cinizem in krvološtvo («S’ammazza troppo poco,» je pripisal k nekemu poročilu omenjeni častnik). Del tega gradiva je bil po osvoboditvi objavljen v publikaciji Giuseppeja Pie-montesija «29 mesi di occupazione della Provincia di Lubiana».
«Bogato — zavzeto nadaljuje zgodovinar — je tudi gradivo, ki zadeva Julijsko krajino in to tako za obdobje med dvema vojnama kot tudi za vojna leta 1941-45. Gre za dokumente upravnih in policijskih ustanov, iz katerih je mogoče ponazoriti fašistične ukrepe proti slovenskemu življu in proti narodnoosvobodilnemu boju slovenskega ljudstva v večjem delu Julijske krajine. Ker so te ustanove nadaljevale s svojim delom tudi po padcu Italije 8. septembra 1943 lahko ponazorimo tudi njihovo delo in ukrepe v času, ko so dejansko bile le orodje v rokah nemške nacistične okupacijske u-prave.»
Bogat, vendar pa ne tako podroben je tudi nemški zasedbeni arhiv za večji del slovenskega ozemlja. Vzrok, zakaj ta arhiv ni tako bogat kot ostala dva je preprost: med vojno so nacisti imeli glavna dokumentacijska centra v Gradcu in v Celovcu, proti koncu vojne pa so začeli načrtno u-ničevati del gradiva, zlasti tiste-
ga, ki bi jih lahko obtoževal. Zato je v tem arhivu veliko več gradiva nižjih oblasti, orožniških ter policijskih organov, kot pa o višjih častnikih. Zaenkrat ni še niti odgovora na vprašanje, koliko tega gradiva je uničenega in koliko je še shranjenega v arhivih, ker Avstrija, z razliko od drugih držav, ni še niti deloma odprla svojih arhivov zgodovinarjem.
Za potrebe raziskovalnega dela inštitut in njegovi raziskovalci pridobivajo ustrezno gradivo tudi v tujini. Tako sta dr. Milica Kàcin-Vohinc in dr. Ferenc delala vsak nekaj mesecev v osrednjem državnem arhivu v Rimu (od tod je tudi del gradiva, ki ga je dr. Ferenc izročil tržaškemu sodišču), dr. Ferenc pa še v arhivih v Varšavi, Podsnanu, Zah. Berlinu, Ko-blencu, Bonnu, Miinchnu in Londonu, dr. Dušan Biber v arhivih v Washingtonu, Londonu in Miinch-nu itd. Veliko dokumentov so-dobili na mikrofilmih iz nacionalnega arhiva v Washingtonu in iz britanskega osrednjega arhiva v Londonu. Zelo zanimivo je po o-ceni raziskovalcev gradivo nekaterih britanskih upravnih ustanov (ministrstev in vojaških štabov) o Jugoslaviji iz časa 2. svetovne vojne.
Po mnenju dr. Ferenca so najbolj urejeni britanski in zahodno-nemški arhivi, hvaležen pa je tudi tistim, ki niso čakali, da bi gradivo poprej uredili, pač pa so ga dali v uporabo kar neurejenega.
Ko tako razlaga ustroj zavodskega arhiva, dokumente, ki so v njem zbrani, je v glasu dr. Ferenca opaziti otožno noto, obžalo-Vojmir Tavčar
(Nadaljevanje na zadnji strani)
iiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
PO MNENJU STROKOVNJAKOV
Demografska eksplozija, resna nevarnost v prihodnjih 100 letih
Težave s prehrano in zagotovitvijo delovnih mest ter nevarnost zastrupitve ozračja bodo nujno vplivale na ravnotežje med rojstvi in umrljivostjo
Ne še pred mnogo leti — recimo 50 — vprašanje števila svetovnega prebivalstva ni predstavljalo pomembnega prehrambnega problema: dejstvo, da je bilo leta 1903 na zemlji dve milijardi prebivalstva in da jih je bilo leta 1976 štiri milijarde, ni skoraj nič spreminjalo svetovne problematike. Skoraj se je lahko reklo: «Če je dovolj za dva, je lahko dovolj tudi za štiri».
Toda problem je drugačen, če se pojav analizira resneje z demografsko dinamiko. Prihodnja podvojitev ne bo šele čez 63 let, temveč že čez 28 ali 30 let.
Dejansko smo bili priča, posebno začenši z letom 1940, zahvaljujoč se antibiotikom in zatrtju velikih epidemij (malarija in druge) pravcati demografski eksploziji. če se bo ta eksplozija nadaljevala po sedanjih predvidevanjih bi dosegli v sto letih absurdne številke:	Francija bi štela
135 milijonov prebivalcev, Sovjetska zveza 454, Maroko 50 milijonov (sedaj jih šteje 16), Indija 25 milijard nasproti sedanjim 586 milijonom.
Očitno je, da je pričakovati, da se bo stopnja takega porasta znižala. Toda to ne bo lahko, posebno zaradi naslednjih razlogov: 1. demografska eksplozija se pojavlja samo v tretjem svetu. Že tekom tega desetletja se bo število prebivalcev v tem svetu povečalo za 800 milijonov v primerjavi s sto milijoni porasta v industrijskih državah; 2. ta fantastičen porast prebivalstva v tretjem svetu je treba pripisati zmanjšanju umrljivosti, medtem ko se je število rojstev obdržalo na zelo visoki ravni; 3. zakaj je nataliteta zelo visoka? Ker se tretji svet na splošno nahaja v zelo toplih in vlažnih krajih, kjer je najvišja virulenca mikrobov. To so kraji, kjer razsajajo vse bolezni in med njimi tudi najtežje. Zato so morali moški in ženske tretjega sveta že tisočletja poskrbeti za najvišjo stopnjo naraščaja, da bi preživeli. Zato so morali imeti otroke že zelo mladi in v velikem številu, da bi jih vsaj nekaj preživelo. Tako se dogaja danes, da zaradi naravne selekcije moški in ženske tretjega sveta spolno dozorijo že prej (od 12. do 14. leta) ter so spolno aktivni, se pravi, da se spolno izživljajo, ne da bi se zanimali za posledice; 4. prav zato sta tekoča argumenta «pomagajmo jim, da se razvijajo in tedaj bodo imeli manj otrok», ali pa «najboljša pilula je razvoj», sta dvakratno važna argumenta.
Predvsem so ljudje v tretjem svetu že po naravi bolj plodni, drugič pa gre za argument, ki ga nihče ne more jasno povedati deželam tretjega sveta: brez dvoma bi razvoj znižal rojstva, toda nobena dežela se ne more razvijati s stopnjo demografskega porasta, ki dosega dva ali tri odstotke, ali pa še več.
Kitajci so to resnico dobro razumeli; kljub ugodnemu podnebju, ki
ni tropikalno, kljub ljudstvu, ki je že iz pravadnih časov zelo delavno, kljub močni in odgovorni vladi, so morali sprejeti ukrepe, ki se nam zdijo skoraj nečloveška, da bi znižali stopnjo rojstev pod 1 odst. In vendar se razvijajo. .. Če bi Kitajci imeli demografsko stopnjo Alžirije ali Brazilije, bi bili še vedno totalno nerazviti. Kako si je mogoče zamišljati stvarni napredek v Indiji, ko je tam več kot 300 milijonov neproduktivnih ljudi, v glavnem otrok, nasproti 250 milijonov aktivnih? Kako je mogoče s sto dolarji dohodka na prebivalca zamišljati si, da bi nesrečni Indijci lahko ne samo živeli oziroma preživeli, nač pa bi lahko še prihranili nekaj, da bi finansirali tovarne, ceste, bolnice, šole za 300 milijonov neaktivnih? Zato bi bilo potrebno zgraditi v Indiji eno šolo vsakih deset minut.
Treba je predvsem, da tretji svet ustavi ta demografski val. V zadnjih letih so se nekateri pomembni državniki popolnoma zavedli te resnice.
Najbolj resne ocene je podal demograf Tomas Frejka, ki je predvidel več hipotez za upad prebivalstva. Ena od teh se zdi precej logična, čeprav je nekoliko optimistična. Po tej hipotezi se predvideva, da bi stopnja porasta redno padala od 1975 do 2040, ko bi prišlo do stabilizacije. V tem primeru bi svetovno prebivalstvo znašalo leta 2000 okoli 6,7 milijard enot. Kljub stabilizaciji odnosa med rojstvi in umiranjem leta 2040, bi prebivalstvo doseglo v letu 2100 15 milijard enot.
V nekaterih krogih so že predvideli, da se bo stopnja porasta prebivalstva nižala ter so celo napovedali bolj zmerne številke od Frejkovih; govorijo o 12 milijardah v teku prihodnjega stoletja. To pa pomeni, da bi se do tedaj prebivalstvo povečalo za trikrat.
Tu pa se postavlja vprašanje: zakaj 12 milijard? Zakaj pa ne 20, ali 50, ali celo sto milijard?
Zaradi treh bistvenih razlogov: ker bi jih bilo težko prehraniti; 2. ker bi jim bilo težko nuditi industrijsko zaposlitev; 3. ker bi bilo težko preprečiti onesnaženje o-kolja.
Kako jih prehraniti? Že danes je treba nahraniti vsakih pet dni 1 milijon ust več. Čez nekaj let bo treba storiti to vsake štiri dni. Prebivalstvo v industrijskih državah. ki živi pretežno v deželah z zmernim podnebjem, ne bo naletelo na težave. Toda tisti, ki živijo v državah tretjega sveta, tam kjer je stopnja demografskega porasta najvišja, naletijo že danes na hude težave, da bi dvignili svojo kmetijsko proizvodnjo.
Odgovorna osebnost indijskega urada za načrtovanje je pred kratkim izjavila, da ne more več absolutno zagotoviti 200 milijonom o-trok v Indiji minimum potrebnih živalskih proteinov. Že Odslej naprej se napoveduje za človeštvo obdobje kvalitativnega propadanja
na fiziološki ravni. V poštev pride tudi propadanje na fizični in razumski ravni.
Kar se tiče industrijske zaposlitve, so izračunali, da bi po cenitvah stopnje porasta prebivalstva do leta 1995 ena milijarda mladih ljudi iz tretjega sveta, zahtevala zaposlitev. Pri tem pa je treba upoštevati, da velja danes eno delovno mesto od 10.000 do 15.000 dolarjev.
Pa četudi bi zadostili vsem zahtevam po zaposlitvi, od kod energija (petrolej bo že izčrpan)? Treba bo zgraditi številne jedrske centrale tako, da bo termično onesnaženje kmalu ogrozilo meteorološko ravnotežje ter povzročilo nepopisne posledice. In kdo bo še lahko govoril o neizčrpnih možnostih našega planeta če bo vsako bitje tretjega sveta potrošilo, tako Španci danes, 2000 dolarjev na leto?
L. 1974 so vse industrijske države (vštevši Sovjetsko zvezo) potrošile 3500 milijard dolarjev. Leta 2060, ko bi države tretjega sveta dosegle ravno demografsko ravnotežje (z 10 milijardami prebivalcev) bi samo ti, z življenjsko ravnijo Špancev, potrebovali 20.000 milijard dolarjev na leto.
POPRAVEK
V naslovu članka na kulturni strani nedeljske številke se je vrinila slovnična pomota. Pravilno bi moralo biti napisano Zgodba o svojskih «otrocih narave».
Zaključek prireditve p «Primorska poje 76»
Predstavnika SPZ Miro Kapelj in ZPZP Ivan Silič sta pozdravila
nasto pajoče
Moški pevski zbor «Vesna» iz Križa

Moški pevski zbor « V. Vodnik» iz Doline

Moški pevski zbor «Oton Župančič» iz štandreža


Ženski pevski zbor «Oton Župančič» iz Štandreža
uiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiniHiiiiiimni
Rudjero Boškovic in Lega nazionale
Ko se je padre Ruggero Bosco-vich leta 1711 rodil v «Serenissima Repubblica Ragusa, oggi falsamente chiamata Dubrovnik», Jugoslavija še ni bila ustanovljena in zaradi tega R. B. ne more pripadati jugoslovanski naciji. Tako se glasi glavni argument, ki ga je nekdanji tajnik bonomijevske kmečke organizacije v Trstu dott. Eugenio Dario Rustia Traine v svojem polurnem predavanju na sedežu tržaške Lege Nazionale pred 50 osivelimi desničarji navedel in v svoji polemiki z najmanj štirimi jugoslovanskimi življenjepisa slavnega dubrovniškega matematika, fizika, astronoma in filozofa Rudjerja Boškoviča. Seveda so vsi navzoči takoj pomislili, katere narodnosti so vsi tisti slavni Italijani, ki so se rodili pred u-stanovitvijo Italije kakih 150 let po Boškovičevi smrti in kakih 600 let po na pr. Dantejevi smrti. Tako je predavatelj, ki ga je, potem ko je predsedujoči, pribil tisto o «Ragusa falsamente chiamata Dubrovnik», predstavil kot doktorja političnih ved, zgodovinarja, in publicista ter «Dalmatinca, ki se je odločil za begunstvo zato, da bi umrl kot Italijan», enkrat za vselej pobil Boškovičeve jugoslo-
vanske biografe ter mimogrede povedal, da so po splošnem mnenju dubrovniško republiko obkrožali slovanski barbari, ni pa si vendarle upal — kakšna znanstvena objektivnost tega univerzitetnega docenta — pobijati podatke, da Boškovičeva rodovina izhaja iz prav tistega hercegovskega barbarskega slovanskega zaledja, «padre» pa B. ni bil 14 let pred smrtjo . ..
Ne on, ne predsedujoči nista povedala, zakaj je Lega Nazionale pravzaprav ravno po objavi zakonskega predloga o ratifikaciji o-simskega sporazuma obnovila polemiko o narodnostni pripadnosti dubrovniškega učenjaka. Saj si vendar ne moremo misliti, da gre za kakršnokoli povezavo s tistim tretjim odstavkom člena 3 omenjenega zakonskega načrta, ki govori o «conservazione e restauro monumenti» itd. «connessi con la storia e le tradizioni del gruppo etnico italiano in Jugoslavia .. .»
Prav gotovo pa so v zvezi z objavo omenjenega zakonskega načrta kar precej številne javne manifestacije osamljenih desničarjev v Trstu:
Najprej se je oglasil sicer politično že mrtvi bivši tržaški in ko-
prski škof Santin, tokrat iz zdravilišča v Abanu; kar je rekel — pa ve že vsak naš bralec na pamet.
V četrtek, 8. t. m. je Desničarska konstituanta («Costituente di Destra») v hotelu Jolly priredila posvet o kraški prosti coni pod predsedstvom samega vsedržavnega predsednika DN ing. Enza Giacchera, ki je bil menda že več kot pred 20 leti demokristjanski poslanec in ga sedaj fašisti od MSI (De Vidovich, Morelli itd.) uporabljajo za «nadstrankarsko» fasado takih in podobnih novofa-šističnih javnih okroglih miz (četrtkove se je udeležilo okrog 60 ljudi, pretežno že sivolasih mladincev z radovedneži vred).
Istočasno s predavanjem pri Lega Nazionale je govoril na Trgu sv. Antona novega fašistični poslanec Pietro Cerullo, toda brez odmeva v tržaškem italijanskem dnevniku, če izvzamemo oglas objavljen v njem v četrtek.
Verjetno je, da so še kakšnega santinoidnega političnega mrtveca ekshumirali v teh dneh, toda, škoda je svinca, da bi našteli prav vse.
1. t.
TOREK, 13. APRILA 1S7S
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Poljudna znanost: Od ena do neskončnosti 12.55 Črnobelo
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
14.10	Jezik za vsakogar: Tečaj nemškega jezika
16.45	PROGRAM ZA NAJMLAJŠE: Risanke
17.00	Pogovor z živalmi
17.15	štiri risani filmi «BRACCIO DI FERRO»
17.40	PROSTOR — Tedenska oddaja za mladino
18.15	Poljudna znanost: Veliki poveljniki druge svetovne vojne — ROMMEL
18.45	Nabožna oddaja
19.05 15 minut z Antonellom Rondijem 19.28 Kratke vesti dnevnika št. 1
19.30	Italijanske kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	NELLA TUA VITA
Tretje in zadnje nadaljevanje
Težki zakonski odnosi med sindikalistom Brunom, ki prihaja s kmetov in ki se je znašel v težkih razmerah delavske stvarnosti ter Ano, ki je tipična predstavnica malomeščanskega okolja, so se tako poslabšali, da obstaja nevarnost, da se bo zakon podrl. Potem ko sta se ločila, se je Ana posvetila pouku v šoli. Bruno pa je šel v Turin. Toda Ana pride kmalu za njim, ter se zaposli v neki tovarni, najprej kot navadna delavka, potem pa kot učiteljica. Po raznih zapletljajih, se Bruno in Ana spet srečata v tovarni. Pride do požara, ki povzroči hud zastoj v podjetju. Dramatičnost položaja pa je taka, da pride do ponovne navezave stikov med Brunom in Ano
22.00	VELIKE BITKE PRETEKLOSTI: Bitka pri Solferinu in San Martinu (1859)
22.45	DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
18.00	Poskusne oddaje za gluhoneme
18.10	Nove abecede
18.30	Rubrike dnevnika št. 2 19.02 Una domanda di matrimonio
Kratki ruski film. ki ga je po povesti Antona Čehova pripravil in režiral Sergej Solovjov
19.30	DNEVNIK
20.45	Večer z JULIE ANDREWS in HARRIJEM BELAFONTEJEM Glasbena oddaja
21.40	človek in zemlja
22.00	DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
10.00, 11.05, 14.10, 16.00 TV šola
17.20 Zapojte z nami: Beethoven in Schubert
17.35 Papirnati mesec — serijski film
18.00	Obzornik 18.15 Ne prezrite
18.45	Narodna glasba 19.30 DNEVNIK
20.00	Pogovor o ...
Centralni komite novega zakona o v sleherno KS, TOZD, družbeno jala nekaj mesecev
20.55 Huxley: KONTRAPUNKT ŽIVLJENJA — dramska nadaljevanka Roman «Kontrapunkt življenja» iz leta 1928 se odmika od običajne kompozicijske sheme angleškega romana v tedanjem času in temelji na medsebojnem prepletanju različnih tem.
Aldous Huxley izvira iz ugledne, izobražene in znanstvene družine; to je poet in priznan esejist pod močnim francoskim vplivom. Izdelal si je celo vrsto prodornih velikodušnih družbenih nazorov;
DNEVNIK
Hokej: SZ — ŠVEDSKA — posnetek s svetovnega prvenstva v Katowicah
ZKS bo v kratkem razpravljal združenem delu. Javna razprava,
o predlogu ki bo šla
politične organizacije, bo tra-
21.40
21.55
19.30 20.15
20.30 21.55
18.45
20.00
20.50
22.00
Koper — barvna
ODPRTA MEJA — slovenska tedenska oddaja DNEVNIK
FERNANDEL, CESTNI POMETAČ IN SLIKAR Hokej: SZ - ŠVEDSKA, posnetek
Zagreb
Narodna glasba Stop
J. Cronin: ZVEZDE GLEDAJO Z NEBA R. Ščedrin: CARMEN — baletna oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Medigra za pihala;
13.00	Prosti govor; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.40 Jazzovska glasba; 19.10 Trideset let gledališkega amaterstva v naši deželi; 19.25 Za najmlajše: pravljice; 20.25 Gustave Charpentier: Luiza, opera; 21.55 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Klavirska glasba; 9.00 Folk glasba; 10.00 Z nami je.. 10.15 La Vera Romagna; 11.15 Ansambel Oscarja Petersa; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Mladina pred mikrofonom; 14.35 Valčki, polke in mazurke; 15.30 Orkestri; 15.45 Plesna glasba; 16.45 Operne uverture; 16.00 Športni pregled; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Pevski zbori; 19.30 Prenos RL; 20.00 Nepozabljene melodije; 20.45 Rock party; 21.15 Ansambel The undi-sputed Truth; 21.35 Veliki interpreti; 22.00 Domača diskoteka.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
11.00	Drugi zvok; 12.10 četrti pro-
gram; 13.20 Italijanski pevci; 14.05 Satira; 15.30 Program za mladino:
17.05	Radijska nadaljevanka; 17.25 Komorna in operna glasba; 18.00 Glasbeno govorni pragram; 19.15 Nabožna oddaja; 19.30 Koncert; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Radijska drama; 22.05 Popevke.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.45 Pevci lahke glasbe;
8.40	Orkestri; 9.45 Radijska nadaljevanka; 9.55 Pesmi za vsakogar; 10.35 Skupen radijski program;
12.40	Alto gradimento; 13.35 Plošče; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebne reportaže; 18.35 Radio diskoteka; 19.20 Misijonar v džungli; 19.55 Supersonic; 21.29 Popoff; 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
6.00, 9.00, 11.00, 13.00, 19-00-
22.00	Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Popevke brez besed; 12-30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 14.10 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 14.40 Na poti s kitaro,
15.00	Dogodki in odmevi; 16-y Narava in človek — dr. prof- r Kreft: Varstvo narave; 17.20 Obiski naših solistov; 18.35 Lahke note; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Radijska ig1-3-
21.05	Zvočne kaskade.
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Bodite potrpežljivi, čeprav s svojimi pobudami ne boste dosegli postavljenega si cilja. Prijetno srečanje.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) S podporo nekega prijatelja boste uspeli izpeljati neko težko nalogo. Sprejeti boste morali neko važno funkcijo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V tem trenutku bo zelo primerno, če izpeljete neki zapleten načrt. Uspeh vam je zagotovljen. Darilo.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne vztrajajte na nekem stališču, preden zanj nimate dovolj dokazov. Z lahkoto boste premagali dosedanje ovire.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vso pozornost posvetite nekim šibkim točkam svojega programa. Neskaljeno vzdušje v čustvenih odnosih.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Izkoristite svoj vpliv za uveljavitev nekaterih zanimivih zamisli. Uresničili boste zastavljene si načrte.

TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10-) S trdno voljo boste premagali v ^ ovire. Na osnovi nekaterih dan3 njih pridržkov, boste kasneje u dili svojo srečo.	,	„9
ŠKORPIJON (od 24. 10- d»
11.) če se boste omejili na pobi^-je stvarnih možnosti, vam je usUj. zagotovljen. Ukrepajte s PreV nostjo.	19 -,
STRELEC (od 23. 11. d°
Ne vztrajajte trmoglavo pri neK poslu, pri katerem boste im precejšnjo zgubo. Razumevanj družini.	_ . •>
KOZOROG (od 21. 12. do 29- ^ Zagotovljen uspeh v tistih dej nostih, ki zahtevajo smisel za plomatičnost.	1Q
VODNAR (od 21. 1- do W- ^ V svojih poslih ne računaJL, _ kdove kakšna zadoščenja, uop vili toste spore z ljukMen5\0 r-ko-RIBI (od 20. 2. do 20. 3.)^ ristite svoj vpliv za uveljavim nekaterih zanimivih zam!j’U'uncte radi nekaterih sprememb
morali na p«t.
PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT SPORT SPORT
13. aprila K76
nogomet
ITAL. POLPROFESIONALNO PRVENSTVO D LIGE'
Ponziana je proti Legnagli doživela nezaslužen poraz Medla igra vodeče Triestine s poprečnim Portogruarom
Po nedeljskem porazu je Pro Gorizia v zelo nevarnih vodah
Legnago — Ponziana 1:0
(0:0)
kEGNAGO: Franceschi. Tarocco, Scampato, Moro, Giulinari. Berar-u°, Tomasi, De Paoli, Rebonato, lomizzioli, Rinaidi (89. min. Veronese).
PONZIANA: Zadel, Gattonar, Ci-rello, Gerin, Del Piccolo. Vecchiet 159- min. Meraviglia), Trentin, Oli-
Vodeča Triestina ni šla proti nemočnemu Portogruaru preko remija, Adriese je podoben izid izsilila v Pordenonu, medtem ko je Mestrina doma prepustila točko Sampietreseju, še najbolj se je torej odrezala Audace, ki je doma v zadnjih minutah prelagal Coneglianese. Dobro se je odrezal tudi Dolo z gladko zmago proti Lignanu, medtem ko je precej nazadovala Monte-oelluna, ki je v Tržiču doživela četrti zaporedni poraz.
Na spodnjem delu lestvice se Položaj ni dosti razčistil. Morda ni za Passano, ki je podlegel S- Donaju, več upanja za rešitev k0t tU(n ne za pro Gtonzio,
je podlegla v Chievu. Nepri-eakovano pa je v skupino ekip, ki se borijo za izpad, padla tudi Ponziana, ki je v nedeljo doživela poraz v Legnagu, ki je ? to zmago dohitel Ponziana m pustil za petami Portogrua-ro. Vendar niso le te tri ekipe edine, ki jim preti nevarnost izpada, kajti Pordenone in Mon-Jalcone, ki imata tri, oziroma dve točki več od dvojice Le-gnago - Ponziana, gotovo nista se na varnem, upoštevajoč tudi, “a morajo Tržičani prav čez dva tedna igrati na stadionu «Grezar» proti Ponziani.
Prihodnjo nedeljo bo prvenstvo prekinjeno zaradi turnirja Mancini.	B R
Peris, Lenardon. Dalle Crode. STRELEC: 78. min. Tomizzioli iz D-metrovke.
SODNIK: Buccini iz Sulmone. Ponziana je povsem nezasluženo Poražena zapustila igrišče v Legna-f m, s lem so varovanci trenerja Sadarja spet v nevarnih vodah.
Izid telone v Legnagu je bil zelo Važen za obe ekipi, ki se borita Proti izpadu, zato je bilo pričako-a;‘ precej živčnosti. Od samega acetka pa je bilo opaziti, da je živčnost prevladovala v vrstah domačinov, medtem ko je Ponziana P° nekaj minutah igre prevzela po-oudo jn za£eia ogrožati vratarja vranceschija. Zgledalo je, da bo onziana z lahkoto odpravila neorganizirane domačine. Tržačani so namreč ustvarili nekaj izrednih Priložnosti za zadetek, vendar je oris iz položaja, od koder je bilo koraj nemogoče zgrešiti, zapravil
Wa goia,
, V nadaljevanju so si domačini ne-°Jko opomogli in ustvarili nekaj reiih protinapadov. Z enim izmed n so izsilili 11-metrovko zaradi irp^ka nad Rebonatom, s katero Tomizzioli premaga! Zadela. Pon-ana pa se ni vdala, takoj se je ^ala in pet minut kasneje je Peris mej spet lepo priložnost za izena-enJe, vendar jo je tudi tokrat za-Pravil. v zaključnem «forcingu* je onziana vztrajala v napadu in jL^ačini so imeli s hitrimi proti na-P'idi dve lepi priložnosti za podvoji mv, kar pa bi bilo »eveda prehuda azep za Ponziano. ki je tokrat jj. očarala morda le v zaključeva-pU-. To bo verjetno narekovalo tre-m Sadarju, da bo uvedel nekaj Prememb v napadu, saj je Ponziana zadnjih šestih tekmah dala en sa® gol.
SODNIK: Barizzi iz Arezza.
Še eno razočaranje za tržaške navijače, ki jih je v nedeljo bilo preko 7000 na stadionu «Grezar». Triestina ni šla proti nemočnemu Portogruaru preko remija in kar je še bolj negativna plat tega srečanja, so Tržačan; po prikazani igri res razočarali, tako, da so navijači večkrat spremljali potek srečanja z žvižganjem.
Tekma je bila vseskozi na zelo nizkem nivoju, predvsem z agoni-stičnega vidika. Triestina, ki je pred štirinajstimi dnevi že podlegla doma proti Coneglianeseju je stopila na igrišče z namenom, da ne pride do spodrsljaja. To je bilo takoj razvidno iz uvodnih potez igre in iz same postave. Tudi proti Portogruaru. ki se bori za obstanek v ligi, je poslal trener Tagliavini na igrišče precej diskutirano postavo. Triestina se je namreč predstavila le z dvema pravima napadalcema (Ludwig in An-dreis), medtem ko je krstni nastop opravil mladi Franca, kateremu pa je bila poverjena vloga zveze. Prav slednji je b:l tisti, ki je morda najbolj zadovoljil v vrstah Triestine.
Ker nasprotnik prav gotovo ni računal več kot na rèmi, je razumljivo, da sta bili taktična razporeditev in igra dolgočasni.
Pri Triestini je dobesedno odpovedal napad in šele po vključitvi Goffija so bili domačini nekoliko nevarnejši. Gostje prav gotovo niso blesteli v napadu, morda pa so v prvem delu vsekakor napravili nekoliko zmede v obrambi Triestine, ki se je po rahli začetni omamljenosti nato dobro odrezala. Remi je gotovo pravilno plačilo za obe moštvi.
B. R.
Chievo - Pro Gorizia 2:0 (1:0)
CHIEVO: Maschi, Agostini, Caz-zanelli, Avesani, Guglielmi, Faoli, Spada, Ciccolo, Terraroli (Paganut-ti v 75. min.), Fanini, Mašera.
PRO GORIZIA: Siricano, Landò, Tricarico, Clemente IL Furlani, Clemente I, Barzozzi, Michelutti, Zut-tion, Martelossi, Piscopo.
SODNIK: Cerquoni iz Macerate.
STRELCA: Terraroli v 25. min., Ciccolo v 75. min.
Zgleda, da se bo morala po nedeljskem srečanju v Chievu, ki se je zanjo končalo porazno, Pro Gorizia odpovedati vsakemu upanju, da bi v prihodnji sezoni še igrala v polprofesionalni D ligi. Goričani so sicer proti Chievu prikazali zadovoljivo igro, vendar pa so popolnoma odpovedali v zaključevanju in njihova neučinkovitost jih je drago stala. Gostje so stalno pritiskali, prvi zadetek Chieva pa je prišel prav v trenutku, ko se je Pro Gorizia vrgla popolnoma v napad in oblegala njegovo obrambo. Morda je bilo prav dejstvo, da so gostje preveč odprli v obrambi v iskanju vodstva prej, in v zasledovanju izenačenja nato, zanje usodno.
1. ŽENSKA LIGA
Odbojkarice Rijeke so prišle v odlično formo v pravem času. Njihove zmagovite poti ni zmogla zaustaviti niti solidna šesterka Mladost Monter iz Zagreba. Kot kaže se bosta morala za naslov tretjič srečati Crvena zvezda in Rijeka.
IZIDI 15. KOLA
Rijeka - Mladost Monter 3:0, IMT - Partizan 3:2, Gradačac -Radnički 1:3, Breza - Vukovar 3:0. Mladost (V) - Crvena zvezda preložena.
LESTVICA
Rijeka 30, Crvena zvezda 26, Radnički, Partizan in IMT 18, Mladost
Monter 14, Mladost (V), Gradačac in Breza 8, Vukovar 0. (Ekipa Rijeke ima štiri točke več. ker je igrala tudi dve tekmi več od Crve-ne zvezde).
BEZBOL
Prijateljsko srečanje v bezbolu med Alpino in ekipo Black Panthers v Ronkah se je zaključilo neodločeno: eno tekmo so osvojili Black Panthers, eno pa Alpina. Ekipi se pripravljata za italijansko prvenstvo A lige v bezbolu, ki se bo pričelo 25. aprila.
Jutri zvečer se bosta na proseškem nogometnem igrišču spoprijeli v prijateljski nogometni tekmi enajsterici Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in reškega prvoligaškega nogometnega kluba Rijeka. Tekma se bo pričela ob 18.30. Na sliki so igralci NK Rijeka: stojijo Škulj. Filipovič, Juričič, Bobič, Devčič, Radin, Avramovič, sedijo Stojanovič, Vujkovič, Makin, Durkalič, Skoblar, Silič, Kocijančič, Čohar
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
KOŠARKA
ZADNJE KOLO KVALIFIKACIJSKEGA TURNIRJA
ATLETIKA
NA NASTOPU V LATISANI
Goriška Patriarca bo igrala prihodnje leto v prvi ligi
Goričani so si du - Tržačane
zagotovili napredovanje v zadnjem spopa-čaka še dodatna tekma za obstoj v A-2 ligi
56:78
ODBOJKA
r'estina — Portogruaro 0:0
-/^ffiSTINA: Vaisecchi, Berti, Luc-atta, Zanini, De Luca, Monticelo, fjndreis, p0litti, Ludwig (66. min. Fontana, Franca. PORTOGRUARO: Canella, Lazzari,.’- Tronco, Chiarvesio, Bergamo, la 'f,0, Casotto, Geretto, Zanon, Dal-“ Venezie, Sardelli.
JUGOSLOVANSKI PRVENSTVI
Moški: C. zvezda
v
Zenske: Rijeka
1. MOŠKA LIGA
Novinec lige VGSK iz Velikega Gradišča je poskrbel še za eno veliko presenečenje. Pred domačimi gledalci je namreč premagal Mladost Monter iz Zagreba s 3:0. Tako GIK Banat, na čelu z veteranom Grbi-čem kot tudi Spartak s kapetanom jugoslovanske reprezentance Gvo-zdenovičem. igrata vse bolje.
IZIDI 17. KOLA
VGSK - Mladost Monter 3:0, GIK Banat - Bosna 3:0, Vardar - Ribnica 3:2. Partizan - Vojvodina 3:1, Rijeka - Crvena zvezda 1:3, Karlovec - Jedinstvo (Br) 0:3, Spartak -Jedinstvo (SP) 3:1.
LESTVICA
Crvena zvezda 28, Vardar 26, Partizan 24, Mladost Monter 22, Spartak 20, Jedinstvo (Br), Bosna in VGSK 16, GIK Banat 14, Rijeka,
I Vojvodina in Jedinstvo (SP) 12,
| Ribnica 10, Karlovac 2.
Sapori — Patriarca (30:40)
SAPORI: Manneschi 4, Ceccherini 4, Franceschini 8, Giustarini 10, Johnson 12, Bovone 10, Dolfi 6, Cosmelli 2, Castagnetti.
PATRIARCA: Savio 8, Marušič 8, Garrett 16, Soro 13, Ardessi 12, Fortunato 8. Flebus 2, Bruni 11.
SODN7KA: Solenghi iz Milana in Casamassirr-a iz Cantuja.
PON: Giustarini.
Sapori in Patriarca, ekipi, ki sta si bili nasproti v zadnji tekmi letošnjega prvenstva, bosta prihodnje leto igrali v A ligi. Medtem ko si je Sapori zagotovil prestop že v predzadnji tekmi, so Goričani prišli do tega uspeha v neposrednem srečanju z vodečo ekipo. Gostje so s prepričljivo zmago (22 košev razlike!) potrdili, da so vredni najvišje košarkarske lige. Sales je svoje varovance privedel predčasno v sam Olimp italijanske košarke, saj je bilo napredovanje predvideno za prihodnje leto. To je še en dokaz zrelosti mladih goriških košarkarjev. Odslej bo moralo vodstvo misliti predvsem na o-krepitev ekipe, saj dobro vemo, da je dobrih italijanskih košarkarjev vedno manj, oziroma nobena ekipa noče prodati svojih «biserov». Verjetno bo treba misliti tudi na Američana, saj, kot kaže, Carretta prihodnje leto ne bo več v goriških vrstah. Kar se tiče italijanskih igralcev, krožijo v mestu govorice, da se vodstvo zanima za Ossolo, odličnega režiserja Mobilgirgija, in za Ferra-cinija.
Kar se tiče nedeljskega srečanja moramo reči, da so Goričani zaigrali napadalno že od vsega začetka in si pridobili prednost, ki so jo znali povečati s časom. Brez dvoma je bila v vseh zavest, da je ta tekma veljala toliko, kot celo prvenstvo. Tokrat je treba, pohvaliti vse igralce zaradi izredne zagrizenost, ki so jo pokazali.
Lib. Brindisi — Pali. Trieste 82:71 (42:41)
LIB. BRINDISI: Solfrizzi 22, Williams 27, Cordella 8, Labate 12, Cecco, Vigna 3, De Stradis 6, Greco, Mazzetta, Arigliene 4.
FALL. TRIESTE: Bubnich 8, Me-neghel 13, Jacuzzo 4, Millo 2, Taylor 22, Oeser 12, Forza 4, Pozzecco 6, Ceccotti, Bacchelli,
SODNIKA: Ciampaglia in Basso iz Neaplja.
PROSTI METI: Uh. Brindisi 14:16, Pali. Trieste 9:12.
PET OS. NAPAK: Meneghel v 10. min. in Taylor v 17. min. d.p.
Tržačani so izgubili izredno važno tekmo za obstanek v ligi in bodo tako morali odigrati še dodatno tekmo
s Pintinoxom, ki bo določila obsojenca na izpad.
V Brindisiju so sicer tržaški košarkarji dali vse od sebe, vendar jim ni uspelo premagati nasprotnika, ki je lahko zaigral brez problemov, saj si je že pred časom zagotovil obstanek. Verjetno je prav živčnost pokopala Tržačane, poleg tega pa še izreden dan Solfrizzija, ki je dosegal koše iz vseh pozicij. Tudi tokrat je bil pri gostih najboljši Taylor, zadovoljil pa je tudi Meneghel.
Kvalifikacije — zadnje kolo
«A» SKUPINA
Lib, Brindisi — Pali. Trieste 82:71
Pintinox — Brili	79:94
Cinzano — Jolly	100:80
Lazio — Scavolini	71:69
LESTVICA
Brili in Jolly 24, Cinzano 22, Lib. Brindisi 14, Lazio in Scavolini 8, Pali. Trieste in Pintinox 6.
Jolly in Brili bosta v prihodnjem prvenstvu igrala v A -1 ligi, izpadel pa bo poraženec dodatne tekme Pali. Trieste - Pintinox.
«B» SKUPINA
Juventus — Caserta-Duco 80:62
Brina — Chinamartini	79:78
Patriarca — Sapori	78:56
Ausonia — Fag	74:70
LESTVICA
Patriarca in Sapori 22, Chinamar-tini 18, Brina 16, Duco 10, Juventus, Ausonia in Fag 8.
Patriarca in Sapori prestopita v A -1 ligo, dodatne tekme za določitev ekipe, ki bo izpadla v B Ugo, pa bodo odigrali Juventus, Fag in Ausonia.
Tekma. Pallacanestro Trieste - Pintinox bo verjetno v četrtek v Bologni.
Marko
JUDP
Odlični Jugoslovani
SOFIJA 12. — Na drugem balkanskem prvenstvu v judu so Jugoslovani skupno osvojili kar sedem kolajn (3 zlate. 1 srebrno in 3 bronaste).
ATLETIKA
Armando Zambaldo je dosegel v nedeljo >nOv •italijanski’• rekord’ v hoji na 20 km s časom 1.28'6”6. Prejšnji rekord -je tudi pripadal Zambaldu, postavil pa ga je pred dvema letoma in je bil za pet sekund slabši.
Borove atletinje dosegle nekaj dobrih rezultatov
Ruzzier in Renko (Adria) nista v Gorici osvojila zaželenega cilja
l!lliiitimniiiilimiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiluiRi(iiiiiiiiiiii
KOŠARKA
Prvenstvo «Propaganda»
Brežani osvojili prvi prvenstveni par točk
Visok poraz Bora proti Ricreatoriju
Breg — Chiadino 40:31 (18:10)
BREG: Pertot 6, štrajn 6, Korošec (k) 20, Hacin, Maver, Žerjal 8, Pečar, Kraljič.
SODNIK: Grafitti (Trst).
PM: Breg 2:4. PON: Korošec, Pečar, Žerjal, Kraljič.
V 5. kolu prvenstva «Propaganda» so Bregovi košarkarji le izbojevali prvo prvenstveno zmago, čeprav so nastopili v okrnjeni postavi in so v zadnjih minutah celo o-stali v štirih, pa so zasluženo premagali nasprotnika. Tokrat se je razigral Franko Korošec, ki je dosegel kar 20 točk. Ko so domačini ostali le v štirih na igrišču, je Igor Pertot dosegel tri izredno pomembne koše. Celotno moštvo pa se je požrtvovalno borilo in pokazalo napredek.	b.	L
Ricreatori C.T. — Bor 95:14
RCT: Satti (k) 25, Fabbro 10, Saliva 2, Tassi 7, Porcelli 18, Gandini, Mian 11, Lorenzetto, 4, Medizza 12, Tommasoni 6.
BOR: Savi, Škerl (k) 2, Cej 3, Devetak, Roic, Kosovel, Gerdol, Don 3, Lokar 6, Turk.
Bor je v telovadnici v Ulici della Valle doživel svoj tretji poraz in to proti Ricreatoriju, ki je tretje najboljše moštvo v tržaški skupini. Tržaška ekipa je skozi celo tekmo branila v presingu in neusmiljeno udrihala po še neizkušenih borovcih. Ti so proti koncu zadeli nekaj lepih košev in tako tudi omejili pekoč rezultat v prid RCT, Dobro je igral Lokar, medtem ko je Škerl neutrudljivo ustvarjal igro, seveda kolikor so mu dopuščali nasprotniki.
fp
Nedeljska tekmovanja v Latisani so prinesla Borovim atletinjam nekaj dobrih rezultatov. Bilo je to prvo žensko tekmovanje v deželi in kljub ne preveč ugodnemu vremenu se ga je udeležilo lepo število atletinj.
Za Bor je najboljši rezultat dosegla v teku na 200 m Sonja Antoni, ki je v bistvu potrdila moč iz Nove Gorice in razdaljo pretekla v času novega osebnega in društvenega rekorda 27”. Prejšnji rekord je bil za 3 desetinke slabši. Borovka je v kategoriji naraščajnic tudi zmagala, v skupni oceni pa bi b'la tretja. Na isti progi je tekla tudi Patrizia Pa-dovan, ki je dosegla zadovoljiv čas 28'’9, ki je nato skupno z Marino Punč skakala tudi v višino. Obe sta dosegli rezultat 135 cm, ki je dober le za Puričevo, medtem ko se je od Padovanove pričakovalo nekaj več.
Prvič je letos nastopila tudi Alma Gruden, ki je začela redno trenirati komaj pred kratkim. Tek na 1500 m je začela zelo borbeno in skoraj celo progo vodila. V ciljni ravnini pa je v ostrem šprintu j3odlegla in dosegla drugo mesto š'časbm 5 39y'?5, kar je približno 10 sekund nad osebnim rekordom iz lanskega leta. čas se lahko oceni kot zadovoljiv.
Zadnja proga, štafeta 4x100 m, je bila za borovko Padovan usodna. Kot prva je startala Sonja Antoni in takoj priborila svoji ekipi lepo prednost. Padovanova je naskok še povečala, predaja z Marino Purič pa je bila zelo nerodno izvedena in Padovanova je padla. Puričeva je b la priča hujšemu padcu, Erika Košuta pa je kot zadnja tekačica zaman čakala. Padovanova se je precej poškodovala in so ji morali nuditi prvo pomoč. Približno teden dni ne bo mogla trenirati.
K. B.
Po sobotnem nastopu v Trstu pa so atleti lonjerske Adrie v nedeljo tekmovali v Gorici. Takoj je treba pristaviti, da zaradi utrujenosti, mraza in hudega vetra niso dosegli dobrih rezultatov. Na goriškem stadionu na Rojcah sta nastopila Renko in Ruzzier: prvi je v teku na 1500 metrov po dobrem začetku popolnoma popustil v zadnjem krogu, tako da je zabeležil čas 4’57”1, medtem ko je Ruzzier na kratki progi 100 metrov dosegel zaradi mraza zelo slab čas.
Oba sta nato tekmovala še v metu krogle. Renkovo četrto mesto z 8,38 m je zadovoljivo, saj je tekmoval prvič, tretje mesto Ruzzierja z 8,64 pa je pod poprečjem, kajti atlet je pričakoval met okrog desetih metrov.
Nasplošno pa so bili v nedeljo v Gorici zabeleženi zelo slabi dosežki, pa tudi prisotnost tekmovalcev ni bila velika.
Radi
Na sobotnem tekmovanju v Trstu, ki je bilo tehnično na zelo nizki ravni je edino izjemo predstavljal furlanski sprinter Caruso, ki sicer nastopa iz finančnih razlogov za klub iz Milana. Caruso je 200 m pretekel v izrednem času 21”2 in tako postavil kandidaturo za mesto v državni reprezentanci poleg Mennee.
* * *
Zaradi vetra, ki je oviral nastop, so v nedeljo preložili deželno prvenstvo v hoji, ki bi se moralo odvijati na šolskem stadionu na Kolonji v Trstu. Prijavljenih je bilo pet tekmovalcev (Zuccheri, Garbi. Moncal-vo, Pecchiari in Sterpin).
KOLESARSTVO
Na kolesarski dirki amaterjev tretje kategorije v Lignanu je v konkurenci 103 tekmovalcev zmagal z lažjim naskokom Luigino Bivi, ki je 100 km dolgo progo po mestnih ulicah prevožil v 2.24’ s poprečno hitrostjo 41,667 km na uro.
KOŠARKA

Na turnirju Ifctasa tudi Bor in Brfg
Jutri se bo začel turnir Libertasa za letnike 1961 in mlajše. Na tej košarkarski prireditvi bosta nastopila tudi Bor in Breg.
SPORED
1. KOLO (jutri, 14. 4.)
Breg - Servolana B (18.00 v Dolini); Libertas A - Bor (19.00 v UL Caravaggio) ; Servolana - Libertas B.
2.	KOLO (24. 4.)
Bor - Breg (18.00 v Dolini); Servolana A - Servolana B; Libertas A • Libertas B.
3.	KOLO (28. 4.)
Servolana A - Breg (18.00 v Skednju); Bor - Libertas B (18.00 v Dolini); Servolana B - Libertas A.
4.	KOLO (4. 5.)
Breg - Libertas B (18.00 v Dolini): Servolana B - Bor (18.00 v Skednju); Servolana A - Libertas A.
5.	KOLO (12.5.)
Breg - Libertas A (18.00 v Dolini); Servolana A - Bor (18.00 v Skednju) ; Libertas B - Servolana B.
edko
BOKS
— V «Yankee ’ težki boksar-
NEW YORK, 10.
Stadium» se bosta ski kategoriji spoprijela Joe Frazier in George Foreman. Dvoboj bo 15. junija.
HOKEJ
V osmem kolu italijanskega prvenstva A lige v hokeju na kotalkah je Goriziana visoko premagala predstavnike Triestine z 9:1. Goričani so se po nedeljski zmagi povzpeli na četrto mesto na lestvici, medtem ko je Triestina zadnja s samimi štirimi točkami.
NOGOMET
Bolzano — Udinese 2:0 (1:0)
Maloštevilno občinstvo je z žvižgi sprejelo tretji zaporedni domači poraz Udineseja, ki je v nedeljo nastopil proti Bolzanu v svoji najboljši postavi. Vendar pa so Videmčani še enkrat dokazali da niso konstantni in se ne znajo boriti za najvišja mesta na lestvici. Tc velja predvsem za mlajše igralce, medtem ko sloni vsa odgovornost na starejših, kot sta D’Alessi in Ferrari, ki pa prav zaradi svojih let ne moreta nuditi vsega, da bi lahko držala ekipo vedno na površju. Videmčani lezejo tako v zaklljučnem delu prvenstva C lige vedno nižje in se približujejo sredini lestvice, potem ko so bili glavni konkurenti Monze za napredovanje v B ligo.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiimiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiii«
S košarkarskega srečanja «Propaganda» med Borom in Ricreatorijem
ISTRSKI » ODRED
1
i
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
R.v Njene enote so se zbirale v Šmarju, na Pomjanu, v fazani, Marezigah in drugod. Nemška ofenziva je 2. okto-°ra 1943 zatekla brigado, ko še ni bila organizacijsko u-ejena, opremljena in izurjena za boj. Njena bataljona (imena j6- ^va organlzirana) sta pred sovražno ofenzivo in .a njenem začetku branila operativno območje okoli De-an°v, škofij, Tinjana in Flavij. Zasede so bile tudi okoli nkaranskega križišča in Bertokov. Med ofenzivo pa so se i 61* brigade umikali pred sovražnim pritiskom proti Kubedu tn Buzetu, Podgorju in Vodicam, prekopali in zasekali cesto Der ^vračali Nemce z zasedami. V noči na 3. oktober so se Poskušali ostanki brigade umakniti čez Slavnik in Skadan-c In? proti Brkinom. Naleteli pa so na nemške zasede ob esti Reka-Trst med Obrovem in Materijo, zato so se obrnili J12aj proti Slavniku in Podgorju. Na tej poti pa so ob po-eectu na množice nemških motoriziranih enot obupali. U-0 l.e.n* in demoralizirani so se poskrili ali pometali stran in°TJ? ln se vrnili na svoje domove. Preostale borce Istrske *vzaške brigade je brigadni štab, ki je bil v Vodicah, raz-p redil v zasede od cestah proti Podgorju in Obrovu. Nemci B so začeli zasede obstreljevati s topovi in minometi, zato
se je večina borcev, nevajenih bojev, umaknila s položajev in se razbežala. Od Istrske brigade je ostala organizirana le manjša skupina, približno 20 najbolj pogumnih fantov. Ti so se umaknili na Slavnik in si tam uredili taborišče. Druga manjša organizirana skupina se je umaknila pod vodstvom Oskarja Savarina proti Zabavljam in se skrila, nato pa se napotila proti Gabrovici in tako preživela nemško ofenzivo.
Iz Tržaške brigade pa je ostala po nemškem obstreljevanju v zasedi pri Golcu večja skupina borcev s komandantom Zolom. Uredili so si taborišče v gozdu nekje med Vodicami in Munami. Z njimi je bil tudi del štaba Istrske brigade s komisarjem Vladimirom Benčičem-Brkinom. Pri njih pa je bil tedaj tudi sekretar pokrajinskega komiteja KPS za Slovensko primorje Branko Babič-Vlado. Ker so Nemci zlomili odpor zased in prodrli od Podgorja in Podgrada proti Vodicam in Munam, je bil štab brigade primoran, da se s preostalimi borci nekaj dni skriva. Ostali so brez zveze s štabom 14. divizije, drugimi enotami in terenskimi organizacijami. Zato so se člani štaba Vladimir. Ben-čič-Brkin, Branko Babič-Vlado, Giovanni Zol in nekateri drugi okoli 5. oktobra, ko se je nemška ofenziva pomaknila proti jugu, napotili v Brkine, da bi se povezali s tamkajšnjimi enotami ter s štabom 14. divizije. Vladimiru Benčiču-Brkinu in Branku Babiču je uspelo priti s spremljevalci v Ska-danščino in se naslednji večer pretihotapiti čez cesto Reka-Trst v Brkine, medtem ko so se Tržačanom nekje v gozdu pod Slavnikom izgubili vodniki, zato so se. naslednji dan vrnili k svoji skupini v bližino Mun. Taborišča in borcev pa niso več našli, ker so bili taborišče Nemci razbili, borci pa so se razbežali. Z Zolom je ostalo le 6 ali 7 tovarišev. Postavili so si šotore in ostali tam do srede oktobra, ko je Zol sklenil poiskati zvezo s štabom 14. divizije. S svojima spremljevalcema Brunom Bizjakom in Umbertom Dorini-
jem-El Rajom se je napotil v Brkine, od tam pa jih je kurir štaba odreda spremljal 18. oktobra na Mašun. Zol se je vrnil okoli 25. oktobra k tovarišem v taborišče pri Mu-nah in se potem po zvezah napotil v Trst, medtem ko se je bil komisar Istrske brigade Vladimir Benčič-Brkin vrnil z Mašuna v Brkine že okoli 15. oktobra ter takoj odšel v Istro.
SKLEP
S končano nemško oktobrsko ofenzivo — ki je prizadejala narodnoosvobodilnemu gibanju na območju Brkinov
in Istre boleče udarce, ni ga pa mogla uničiti _ je bilo
končano pomembno obdobje v razvoju NOB. Italijanske fašistične okupatorje so zamenjali nemški nacisti. Začelo se je dolgotrajnejše bojevanje, v katerem je bil na območju južne Primorske poglavitni področni vojaški dejavnik Istrski odred, ki mu je namenjeno to delo.
USTANOVITEV ODREDA IN NJEGOVE NALOGE
Istrski partizanski odred je bil ustanovljen, ko je doživljala ljudska vstaja na južnem Primorskem prehodne težave, objektivne in subjektivne možnosti pa so omogočale uspešno nadaljevanje boja. V tedanjem obdobju pa je bilo treba ponovno zbrati in reorganizirati vse ljudske sile in materialna sredstva ter jih usmerjati v nadaljnje boje. Zato je bila odredu zaupana vloga vojaškega organizatorja in mobili-zatorja ljudstva na južnem Primorskem območju. Opravljati bi moral vse najpomembnejše naloge vojaško operativnega in politično-ekonomskega značaja, izvirajoče iz programa in potreb nadaljnjega razvoja NOB tako na njegovem operativnem območju kot tudi na širšem območju Slovenije.
Glavni štab NOV in PO Slovenije je določil Istrskemu odredu z ustanovno odredbo, izdano 5. oktobra 1943 štabu 14. divizije, te glavne naloge:
1.	mobilizacija novih borcev, zavarovanje in odpravljanje le-teh v enote 14. divizije ter druge enote NOV in PO Slovenije;
2.	valovanje orožja, streliva, vojaške opreme in motornih vozil, preostalih v Brkinih in Istri; oboroževanje in o-premljanje mobiliziranih novincev z orožjem iz tamkajšnjih zalog; organizacija prevozov motornih vozil čez progo Pivka - Reka na Notranjsko in od tam v sestavo pristojnih avtokomand enot NOV in POS;
3.	preprečevanje represalij, ki bi jih poskušali izvajati sovražniki nad civilnim prebivalstvom;
4.	rušenje cestnih in železniških zvez, ki jih uporablja okupatorska vojska, vznemiranje Nemcev in njihovih zaveznikov ob njih, napadanje sovražnih vojaških kolon in prevoznih sredstev.
Z 2. točko ustanovne odredbe je bilo določeno odredu tudi operativno območje, število bataljonov in borcev v njih: .«Y Brkinih in v Istri formirajte (to je veljajo štabu 14. dmzije, op. pisca) odred, ki naj ostane na terenu, in sicer; v Brkinih en bataljon 150 ljudi in v Istri en bataljon 150 ljudi!»
... .9 na*"avi ir* pomenu odredovih nalog, sposobnosti vodilnih kadrov, taktiki delovanja njegovih enot in organizaciji, sodelovanju in zvez z višjimi štabi je bilo v odredbi pojasnjeno;
(Nadaljevanje sledi)
NOGOMET
V 25. KOLU 1. ITALIJANSKE LIGE
«Nono Altafini» zopet odločil Lazio med kandidati za izpad
Podvig Perugie v Rimu - Torino zmagal v gosteh in ohranil vodstvo
«Nono Altafini» je zopet, kot je to storil v lanski sezoni, rešil Juventus pred hujšim spodrsljajem. Veteran Jose Altafini je namreč dosegel drugi (odločTni) gol za Turinčane in tako je Juventus osvojil izredno dragoceni točki v borbi za državni naslov. Tekmo med Juventusom in Ascolijem so igrali na nevtralnem igrišču v Bergamu.
Torino pa je kljub temu še na vrhu lestvice s točko prednosti pred mestnim tekmecem. Varovanci trenerja Radiceja so namreč slavili v Comu. Italijanski nogometni stro-
Radice, trener Torina, nosi največje zasluge za letošnji podvig. Torino je namreč na vrhu lestvice pred Juventusom
boju teh moštev in ni izključeno, da bo o kandidatih za izpad odločala razlika v golih.
KOLESARSTVO
PAR1Z-ROIÌBAIX
Bemeyer zmagal F. Moser drugi
. ROUBAIX, 12 — Belgijec Marc De-meyer je zmagovalec letošnje mednarodne dirke Pariz-Roubaix pred T talijanom Moserjem, ki se je moral zadovoljiti z odličnim drugim mestom. Vse je kazalo, da bo Moser končno le izbojeval pomembno mednarodno zmago na tej dirki, toda v zaključnem naletu je najprej prehitel De Vlaemincka, toda Demeyer je bil najmočnejši in je tako prehitel oba kolesarja.
V prvi skupini je prevozil na cilj tudi svetovni prvak Kuiper, ki pa ni bil nikoli v boju za prvo mesto. Veliki favorit za zmago Eddy Merckx je privozil na cilj z glavnino, ki je imela 1’36” zaostanka za ubežniki. Med zasledovalci je bil najhitrejši Godefroot pred Merck-xom in ostalimi. Kot običajno tudi to pot je bila selekcija izredna. Na cilj je privozilo samo 38 kolesarjev. VRSTNI RED (PARIZ-ROUBAIX)
1.	Demeyer (Bel.), ki je prevozil 270 km v 6.37’41”, s poprečno hitrostjo 40,811 km na uro.
2.	Moser (It.)
3.	De Vlaeminck (Bel.)
4.	Kuiper (Niz.)
5.	Godefroot 1’36”
6.	Merckx (Bel.)
7.	Raas (Niz.)
8.	Danguillaume (Fr.)
9.	Terlink (Bel.) 1’45”
10. Verbeek (Bel.)
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
Kljub porazu v Cantuju Sinudyne državni prvak
Snaidero nepričakovano izgubil v Vidmu
24. kolo 1. jugoslovanske nogometne lige je potekalo v znaku «grobosti». Vsaka točka je seveda dragocena in nogometaši so v nedeljo izgubili živce. Na sliki: Savič (Crvena zvezda) si «po svoje» utira pot v
obrambo Željezničarja
Po 20 letih je državni naslov italijanskega košarkarskega prvenstva zopet ostal v Bologni. Sinudyne je letos povsem zasluženo postal prvak, kljub temu, da je prav v zadnjem kolu izgubil v Cantuju proti Forstu. Bolonjčani so v finalnem delu izgubili le eno tekmo in to je najboljši dokaz, da so v Bologni letos izredno resno delali in da je Sinudyne zamenjal na seznamu prvakov Forsta iz Cantuja, ki pa je v tem prvenstvu delno razočaral.
Bolonjčani so, po našem mnenju, zmagali predvsem zaradi dveh razlogov: imeli so daleč najbolj navdušeno in številčno občinstvo v Italiji, poleg tega je trener Dan Peterson s temeljitim in navdušenim delom spremenil mentaliteto moštva in kluba. če dodamo še, da je bila izbira Američana izredno posrečena (Briscoli je namreč zamenjal McMillena),
•iiiuiiiiiiiuiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiTmiiiiiiiHiiiiHiiHUHUimfinniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii -H iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTfiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiii
V 24. KOLU PRVE JUGOSLOVANSKE ZVEZNE NOGOMETNE LIGE
Partizan in C. zvezda na vrhu Ljubljančanom pomembna točka
Na skoraj vseh igriščih so bili nogometaši zelo grobi - Rijeka izgubila
Najboljši jugoslovanski nogometaši so se , «izkazali» uidi v 24. kolu 1. nogometne lige, toda ne z doseženimi goli in prikazano igro, ampak z grobostmi.
Najhuje je bilo v Tuzli, kjer sta morala predčasno z igrišča kar dva igralca gostujoče enajsterice Rijeke, ki bo v sredo naš gost. Ražič in Skoblar. Obenem pa je moral glavni tudi tri rumene
kovnjaki so bili mnenja, da v primeru zmage Torina v Comu, se bo prvenstvo praktično zaključilo s slav- j sodnik pokazati jem Pianellijevega kluba. Do kon-1 kartone.
ca prvenstva manjka še^ pet kol in y Banjaluki je oil izključen domačin Ibrahimbegovič, v Skopju Grnčarov.
V Beogradu je Olimpija iz Ljub-
Torino je zopet dokazal, da letos resno misli prekiniti premoč. Juven-tusa in tako postati prvi turinski
igralcem manj, saj je bil izključen Bracanovič šele po dveh. minutah igre. Ob vsem tem pa seveda ni manjkalo rumenih kartonov, da se že sedaj odgovorni pri jugoslovanskem nogometu sprašujejo, kaj bo šele na koncu prvenstva, če se bo-
klub. Grazian; je v Comu dosegel ]jane praktično igrala vso tekmo z morda odločilni gol v letošnjem prvenstvu.
Od ekip, ki se borijo pred izpadom v nižjo ligo, je bila uspešna le Verona, ki je doma igrala neodločeno s Cesene. Lazio je dokaj nepričakovano izgubil v Cagliariju, Sampdoria pa je klonila v Bologni.
Perugia je zopet presenetila. Tokrat so Sollier in tovariši zmagali kar v prestolnici proti Romi, ki je. tako obtičala na nižjem delu lestvice, j
Od milanskih enajsteric je Milan | zmagal proti Fiorentini, Interjevi nogometaši pa so bili brez moči proti razigranemu Napoliju.
Do konca prvenstva nas loči še pet borih nedelj. Medtem ko je na vrhu lestvice skoraj odločeno, da bo letošnji naslov ostal v Turinu, pa se nam obeta na dnu izredno ogorčen boj. Trenutno je na repu lestvice Como s 13 točkami. Cagliari je z dragoceno zmago proti Laziu sam na predzadnjem mestu s 15 točkami, to je «samo» tri manj od Ascolija. Dazia in Sampdorie. V petih kolih bo za te ekipe na razpolago po deset točk. Kaže torej, da bomo priča pravemu maratonskemu
Bologna -	Sampdoria	1
Cagliari -	Lazio	1
Como - Torino	2
Juventus - Ascoli	1
Milan - Fiorentina	1
Napoli - Inter	1
Roma - Perugia	2
Verona -	Cesena	X
Modena -	Spal	2
Pescara - Varese	2
Ternana - Catanzaro	1
Padova - Pro Vercelli	1
Barletta - Lecce	2
KVOTE
13 - 18.495.700 lir 12 —	541.000 lir
Kranjčar (Dinamo) je zamudil edinstveno priložnost. Razumljiva je torej njegova gesta. Nato pa je napadalec Dinama le zatresel mrežo Sarajeva
do take grobosti nadaljevale.
Vodilna Crvena zvezda je v Kragujevcu zapravila prvo prvoligaško točko z Radničkim Tako je imel Partizan enkratno priložnost, da dohiti mestnega tekmeca in priložnost je seveda izkoristil šele po izrednem boju in povrh z igralcem več. Zagrebški Dinamo je že v soboto osvojil točko v Sarajevu in ostane še naprej v boju za prvo mesto.
Pravi podvig je dosegla tudi ljubljanska Olimpija na Karaburni, ki je remizirala navzlic temu, da je igrala kot smo že omenili, 89 minut, z igralcem manj.
Zastopniki Rijeke so doživeli kar četrti zaporedni neuspeh. Kar seveda ni nič čudnega, da jim zadnje čase popuščajo še živci. Pred domačimi gledalci je oil Vardar spet uspešen in se rešuje pred izpadom ali bolje rečeno nevarnih voda s ceno rdečih kartonov. Ne glede na to pa so se Skopljanci iznebili zadnjega mesta na lestvici.
Precej težav je imel tudi lanski prvak Hajduk iz Splita, preden si je pred domačimi gledalci zagotovil zmago. Edini zadetek srečanja, ki ga je dosegel Jovani c. je padel šele po 80. minutah igre. Tako sedaj zaostaja Hajduk za vodečo dvojico za tri točke, ki se v preostalih desetih kolih dajo nadoknaditi.
Pričakovati je bilo, da se bo bosanski derbi končal z remijem, toda prednost Željezničarja je Čelik najprej nadoknadil in potem še zmagal z 2:1.
ATLETIKA
MITING V BOLOGNI
Savič na 1000 m
Na pomladanskem atletskem mitingu v Bologni niso zabeležili posebno dobrih rezultatov. Med gosti je bil v teku na 1000 m prvi Puljčan Milovan Savič, ki je progo pretekel v času 2’21”2. Prisotnost Boži-noviča je dala Jugoslaviji celo dvojno zmago. Božinovič je progo pretekel v istem času.
Precej uspeha so na tekmovanju imeli Tržačani. Zecchi je zmagal v metu krogle z zelo dobrim metom 16,96 m, Belladonna pa je osvojil troskok z znamko 14 91 m.
Za Bor je kroglo metala Loredana Kralj. V soboto je dosegla 6. mesto z rezultatom 10,67 m, v nedeljo pa je bila. kljub nekoliko boljšim 10,95 m, osma. Obe znamki sta sicer nekoliko slabši kot pred tednom dni v Novi Gorici, vendar odraz trenutne forme.
Feuerbache 1:0
HONOLULU, 12. — Novi svetovni rekorder v metu krogle Terry Al-britton je sprejel v goste prejšnjega rekorderja Feuerbacha in gladko izgubil prvi dvoboj. Albritton je dosegel 20,86 m, Feuerbach pa 21,31 m. Na istem tekmovanju sta boljša rezultata dosegla še Kotmek v višini (221 cm) in Ripley v skoku s palico (5,28 m).
* * *
Prezelj' naj'boljsi
CELJE, 12. — Na državnem ekipnem prvenstvu v tehničnih panogah je dosegel najboljši rezultat Dušan Prezelj, ki je v višino skočil 215 cm.
Na podobnem tekmovanju v Zagrebu je bila zelo dobra tudi Mariborčanka Breda Lorenci, ki je skočila v višino 176 cm.
MOTOKROS	■ ROKOMET
V POKALU PRVAKOV
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Pred 10.000 gledalci zmagal L Šoštarič
TINJAN PRI KOPRU, 12. — Na državnem prvenstvi- v motokrosu je pred 10.000 navdušenih gledalcih, ki so se kljub močni burji zbrali ob progi, zmagaj Leno Šoštarič (Karlovac), ki je zbral 25 točk, drugi je bil Šegula (Ptuj) 22. tretji pa Šinkovec (Orehova vas) 21.
V drugi ligi je zmagal Silvin Vesenjak (Ptuj), ki je zbral 30 točk. pred Rebsljem iz Brežic (18) in Koprčanom Bertokom (15).
V HOCKENHEIMU
Stuckov march-binw najhitrejši
Rokometaši iz Banjaluke osvojili evropski pokal
V finalu je namreč Borat premaga! dansko ekipo Frederich
HOCKENHEIM, 12. - Na avtomobilski dirki za «Jim Clark Trophy», ki je veljala za EP formule 2, je pred 150.009 gledalci, zmagal Hans Stuck na marchu-bmw.
Stuckova zmaga je bila tako zanesljiva, da je dirka postala mono-, naša še samo bjelovarski Partizan, ki tona. Gre omeniti, da se je novinec je bil najboljši v Evropi leta 1972. Marazzi uvrstil na dobro 4. mesto. * Zmaga Arslanagiča in tovarišev je
BANJALUKA, 12. — Jugoslovanski rokomet je izbojeval še drugi letošnji veliki mednarodni uspeh. Potem ko je beograjski Radnički zmagal v tekmovanju za evropski pollai prvakov v ženski konkurenci, je podoben uspeh izbojeval še Borac v moški. To, kar ni uspelo lani odličnim rokometašem iz Banjaluke v dortmundski Westfalenhalle, so to dosegli v nabito polni domači dvorani Boriku. Pred preko 5 tisoč gledalci so premagali danskega šampiona Fre. dericio s 17:15 (11:7).
To je nedvomno največji mednarodni uspeh petkratnega državnega prvaka in osemkratnega zmagovalca pokala SFRJ. S podobnim podvigom v mednarodni areni se lahko po-
			
PLAVANJE
NA MEDNARODNEM MITINGU V MINSKU
Sovjetski zvezi «poka! 6 m rodov»
Italijani so se uvrstili na odlično 4. mesto - Lalle najboljši med «azzurri»
MINSK, 12. — Sovjetska zveza je 200 m delfin: 1. Evtušenko (SZ)
osvojila letošnji pokal «6 narodov» v plavanju. Rezultati tekmovanja pa so bili zaradi številnih odsotnosti razmeroma slabi. Največje presenečenje je gotovo 4. mesto Italije (skupno z Veliko Britanijo),
Od Italijanov so v drugem dnevu tekmovanja zmagali Gaurdacci (200 m prosto). Bisso (100 m hrbtno), Lalle (100 m prsno) in moška štafeta 4x100 m mešano. Najboljši od vseh je bil Lalle, ki je s časom 1’5'’17 popravil tudi lastni državni rekord. Nova znamka ga uvršča dokaj visoko na mednarodnih lestvicah.
Tehnično najboljši rezultat dneva je dosegla Nizozemka Enith Brighi-ta, ki je 100 m prsno preplavala v času 58”39.
REZULTATI
Moški
200 m prosto: 1. Garducci (Italija) 157”38
100 m delfin: 1. Nash (VB) 58”74, 5. Barelli (It.) 60”12 200 m mešano: 1. Norling (Švedska) 2’13” 30, 3. Marugo (It.) 2T6”35
4x100 mešano: Italija (Bisso, Lalle, Barelli, Guarducci) 4’00”60 400 m prosto: 1. Lampe (ZRN) 4'6”94, 5. Gaurducci (It.) 4T1”50 100 m hrbtno: 1. Bisso (It.) 60”83
2'7”66, 6. Castagna (It.) 2T5’'99 400 m mešano: 1. Woutering (Niz.)
4’46”13 3. Marugo (It.) 4’48”13 100 m prsno: 1. Lalle (It.) 1’5’17 4x200 m prosto: 1. Švedska 7’52"92, 3. Italija 7’59'’92. ženske
100 m prsto: 1. Brighita (Niz.)
58”39, 6. Dessy (It.) 1’2”52 200 m delfin: 1. šelofastova (SZ)
1. —
3. -
5.	-
6.	-
1.	Ovac
2.	Kruger
1.	Yvette
2.	Jason
1.	Kampur
2.	Leoncavallo
1.	Paso Doble
2.	Quod
1.	Tricia
2.	Verdellino
1.	Balbuena
2.	Flavia d’Ausa
1
X
1
2
1
1
1
2
1
2
2
1
KVOTE
12 - 4.960.673 lir 11 —	192.600	lir
10 —	20.800	lir
2’20'’56, 6. Šchiavon (It.) 2’28”18 400 m prosto: 1. Brighita (Niz.)
4'22,,71, 3. Bortolotti (It.) 4'34”40 100 m prsno: 1. Kelly (VB) 116”, 6. Corniani (It.) 1’19”19 Končni vrstni red po državah 1. Sovjetska zveza 171 točk; 2. Švedska 165; 3. Nizozemska 140; 4. Italija in Vel. Britanija 113; 6. Zah. Nemčija 91.
povsem zaslužena, saj so bili stalno v vodstvu od samega . začetka pa do poslednjega sodnikovega žvižga.
Na koncu je bilo srečanje prava drama. BOrac je najprej vodil s 15:13, dve minuti pred koncem pa je bila razlika 16:15. Najprej je vratar Aslanagič branil nevaren strel Dancev in potem so domačini dosegli še zadnji zadetek iz sedmerca ter prestižno mednarodno lovoriko.
Jugoslovani zadovoljni z žrebom
| potem pa je jasno, da je naslov za-1 služeno ostal v Bologni.
Prav v zadnjem kolu prvenstva je, žal, pAšlo do skrajno nešportnega dogodka. Med tekmo Canon - IBP sta namreč dva navijača vdrla na igrišče in sodnika Albanesi ter Giuffrida sta prekinila srečanje. Tekla je dobra druga minuta v podaljšku in IBP je vodil s 85: tu. Verjetno bo discipbnska komisija dosodila zmago rimski peterki, ki se bo tako sama uvrstila na četrto mesto z 12 točkami.
Preseneča poraz Snaidera na lastnih tleh proti Mobilquattru. Tako so Videmčani ostali na zadnjem mestu lestvice s šestimi točkami, kot jih ima tudi Mobilquattro iz Milana.
IZIDI ZADNJEGA KOLA Alco - Mobilgirgi	93:81
Canon - IBP Rim	prek.
Snaidero - Mobilquattro	96:99
Forst - Sinudyne	88:85
LESTVICA
Sinudyne Bologna 26; Mobilgirgi Varese 24; Forst Cantù 18; IBP Rim, Canon Benetke in Alco Bologna 10; Mobilquattro Milan in Snaidero Videm 6.
Sinudyne iz Bologne je letošnji državni prvak.
NAJBOUŠI STRELCI Bob Morse (Mobilgirgi) 392, poprečno na tekmo 28; Leonard (Alco) 388; Sorenson (IBP) 353; Jura (Mobilquattro) 347; Fleischer (Snaidero) 298; Driscoll (Sinudyne) 282; Marzo-rati (Forst) 276; Stahl (Canon) 274: Bertolotti (Sinudyne) 273; Recalcati (Forst) 272; Della Fiori (Forst) 256; Antonelli (Sinudyne) 239; itd.
MOTOCIKLIZEM
V LE CASIELLE!U
Cecolto pred Bakerjem G. Agostini odstopil
LE CASTELLET, 12. — Johnny Cecotto je po delnem neuspehu v Imoli zanesljivo zmagal na motociklističnih dirkah v tem kraju. Cecotto je prevzel vodstvo že na startu in je bil vseskozi prvi do končnega cilja. Na drugo mesto se je uvrstil Američan Baker. Večkratni svetovni prvak Giacomo Agostini pa je odstopil.
za
je
Ob priliki finala tekmovanja evropski pokal državnih prvakov bil v Banjaluki tudi žreb za olimpijski rokometni turnir. Samo žrebanje je vodil predsednik tekmovalne komisije pri mednarodni rokometni zvezi (1HF) Curt Wadmark, ki je bilo v banjaluškem domu kulture. Za Jugoslovane je žreb ugoden, saj bodo i-grali v skupini A skupaj z ZRN, SZ, Dansko. Japonsko in Kanado. Druga skupina je precej močnejša. V njej bodo igrale reprezentance Romunije, Poljske, ČSSR, Madžarske, ZDA in prvak Afrike.
V ženski olimpijski tumir so izžrebali samo redne številke, ki so naslednje: 1. NDR, 2. SZ, 3. Madžarska, 4. Romunija, 5. . Zastopnik Amerike, 6. Kanada. Sam predsednik Curt Wadmark je omenil možnost, da bi na tem turnirju igrala tudi Jugoslavija. To bi se zgodilo v primeru, če bi se zavlekel ameriški kvalifikacijski turnir.
AVTOMOBILIZEM
V SILV UKSTONU
James Hunt po predvidevanju
SILVERSTONE, 12.	- James
Hunt na melarmi je brez težav svojil prvo mesto na mednarodni avtomobilski dirki formule 1 (k: ni veljala za SP) za pokal «Grabam Hill». Na odlično drugo mesto se je uvrstil Italijan Vittorio Brambilla na marchu, ki je tako zopet dokazal, da sodi med boljše svetovne pilote.
VRSTNI RED
1.	James Hunt (melaren), ki je pr®' vozil progo „ 53’04”57. s poprečno hitrostjo 213,370 km na uro-
2.	Brambilla (march) po 16’ 34
3.	Scheckter (tyrrell)	36”97.
4.	Pryce (shadow)	42’’23
5.	Jarier (shadow)	43”36
6.	Nilsson (lotus)	43 67
Avtomobilska sezona je v polnem teku,
Na sliki start avtomobilske dirke formula 1 v Silverstonu
ftiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniimtimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiMiHimiiiiiiiiiimitiiituiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiim
A LIGA
IZIDI 25. KOLA
Bologna — Sampdoria	1:0
Cagliari — Lazio	2:1
Torino — Como	1:0
Juventus — Ascoli	2:1
Milan — Fiorentina	2:1
- Napoli — Inter	3:1
Perugia — Roma	2:1
Verona — Cesena	2:2
LESTVICA
Torino 38; Juventus 37; Milan 34; Napoli 31; Inter 30; Bologna 28; Cesena 28; Perugia 27; Fiorentina 24; Roma 22; Verona 19; Lazio, Sampdoria in Ascoli 18; Cagliari 15; Como 13.
PRIHODNJE KOLO (18.4.) Ascoli - Inter; Cagliari - Verona; Cesena - Lazio; Milan - Como; Napoli - Juventus; Roma - Bologna; Sampdoria - Perugia; Torino - Fiorentina.
NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE
15 zadetkov: Pulici (Torino)
14 zadetkov: Oraziani (Torino)
12 zadetkov: Galloni (Milan)
11 zadetkov: Bettega (Juventus)
10 zadetkov: Savoldi (Napoli)
9 zadetkov: Boninsegna (Inter)
B LIGA
IZIDI 28. KOLA Brescia — Avellino	3:1
Brindisi — Foggia	1:1
Genoa — L. Vicenza	2:2
Spal — Modena	1:0
Novara — Atalanta	2:0
Palermo — Piacenza	4:0
Varese — Pescara	2:0
Sambenedettese — Catania 2:0 Taranto — Reggiana	1:0
Ternana — Catanzaro	1:0
LESTVICA
Varese 34; Genoa in Catanzaro 33; Ternana in Novara 32; Brescia in Foggia 30; Spai, Palermo, Sambenedettese in Taranto 29; Pescara 28; Atalanta in Piacenza 27; Vicenza in Modena 26; Avellino 24; Catania 23; Reggiana 22; Brindisi 18.
PRIHODNJE KOLO (18.4.)
Atalanta - Pescara; Avelbno - Modena; Catania - Taranto; Catanzaro - Novara; Foggia - Ternana; L. Vicenza - Brindisi; Piacenza -Brescia; Reggiana - Palermo; Sambenedettese - Genoa; Varese - Spai.
C LIGA
A SKUPINA
IZIDI 30. KOLA Belluno — Monza	2:2
Cremonese — Treviso	1:1
Albese — Junior Casale	1:0
Padova — Pro Vercelli	1:0
S.A. Lodigiano — P. Patria	2:1
Seregno — Clodiasott.	1:0
Trento — Mantova	0:0
Bolzano — Udinese	2:0
Venezia — Lecco	2:1
Vigevano — Alessandria	2:0
LESTVICA
Monza 47; Cremonese in Treviso 38; Lecco 36; Mantova in Udinese 33; Vercelli, Junior Casale in Venezia 32; Bolzano in Seregno 30; Padova, elodiasottomarina in Pro Patria 29; S. A. Lodigiano in Alessandria 27; Albese 26; Vigevano 22; Trento 19; Belluno 9.
PRIHODNJE KOLO (18.4.) Albese - Venezia; Alessandria -Pro Vercelli; Belluno - Junior Casale; Bolzano - S. A. Lodigiano; elodiasottomarina - Trento; Lecco -Cremonese; Mantova - Vigevano; Pro Patria - Padova; Seregno - U-dinese; Treviso - Monza.
D LIGA
C SKUPINA
IZIDI 28. KOLA Pordenone — Adriese	0:0
San Dona — Bassano	2:0
Audace — Conegliano	1:0
Dolo — Lignano	2:0
Monfalcone — Montebell.	1:0
Legnago — Ponziana	1:0
Triestina — Portogruaro	0:0
Chievo — Pro Gorizia	2:0
Mestrina — Sampietrese	1:1
LESTVICA
Triestina 43; Adriese 35; Mestrina in Audace 34; Dolo 33; Conegliano 31; Montebelluna in San Donà 29; Lignano 28; Sampietrese in Chievo 27; Pordenone 26; Monfalcone 25; Ponziana in Legnago 23; Portogruaro 22; Pro Gorizia 18; Bassano 17.
PRIHODNJE KOLO (25.4.)
Sampietrese - Audace; Conegliano - Chievo; Pro Gorizia - Dolo; A-driese - Legnago; Ponziana - Monfalcone; Portogruaro - Montebelluna; Lignano - Pordenone; Mestrina - San Donà; Bassano - Triestina.
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI 24. KOLA Beograd - Olimpija	1:1
Sarajevo - Dinamo	1:1
Vardar - Velež	1:0
Vojvodina - Budučnost	2:0
Sloboda - Rijeka	1:0
Čelik - Željezničar	2:1
Hajduk • Radnički (N)	1:0
Radnički (K) - C. zvezda	0:0
Borac - Partizan	0:1
LESTVICA
Crvena zvezda in Partizan 36; Hajduk 33; Dinamo 31; Vojvodina 26; Velež in Čelik 25; Olimpija 23; Bo-rae, Sarajevo in Budučnost 22; Sloboda in Beograd 20; Radnički (N) in Željezničar 19; Rijeka in Vardar 18; Radnički (K) 17.
PRIHODNJE KOLO (2. 5.)
Olimpija - Vojvodina : Crvena zvezda - Čelik; Borac - Vardar; Partizan - Radnički (K); Željezničar -Hajduk; Radnički - Sloboda; Rijeka -Sarajevo; Dinamo - Beograd; Budučnost - Velež.
2. ZVEZNA LIGA
IZIDI 23. KOLA Spartak - Mercator	0:1
Nov; Sad - Iskra	1:0
Bačka - Vrbas	1:3
Osijek - Varteks	2:0
Igman - Zagreb	1:2
Jedinstvo (Bih) - Karlovac	1:1
Famos - Dinamo	0:0
Jedinstvo (Br) - Leotar	3:1
Crvenka - Proleter	2:0
LESTVICA
Zagreb 35; Varteks in Osijek 29; Novi Sad 27; Famos 26: Jedinstvo (Bih) in Jedinstvo (Br) , 25; Mercator 23; Leotar, Dinamo, Spartak in Crvenka 22; Karlovac, Proleter in Iskra 20; Vrbas in Bačka 16; Igman 13.
PRIHODNJE KOLO (18. 4.)
Mercator - Osijek; Iskra - Crvenka; Proleter - Jedinstvo (Br); Leotar - Famos; Dinamo - Jedinstvo (Bih); Karlovac - Igman; Zagreb -Spartak: Varteks - Bačka; Vrbas -Novi Sad.
SLOVENSKA LIGA
IZIDI 16. KOLA Pohorje - Izola	2:0
Ilirija - Šmartno	0:1
Maribor - Slovan	2:1
Slavija - željezničar	0:0
Kladivar - Rudar	1:3
Mura - Drava	3:1
Primorje - Vozila preloženo LESTVICA
Maribor 30; Slavija 20; Šmartno 18; Izola, Mura in Pohorje 17; Primorje in železničar 16; Kladivar, Rudar in Drava 13; Ilirija 12; Slovan in Vozila 10.
PRIHODNJE KOLO (18. 4.) Mura - Pohorje; Drava - Kladivar; Rudar - Slavija; Željezničar - Primorje; Vozila - Maribor; Slovan -Ilirija; Šmartno - Vozila.
7:2
1:1
4:3
3:0
0:0
0:3
ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI 13. KOLA Litija - Renče LTH - Tabor Usnjar - B. krajina Adria - Kamnik Vodice - Ljubljana Koper - Korotan
LESTVICA
Litija 22; Ljubljana 17;	^
in Usnjar 15; Kamnik. BT5, il; in Tabor 14; Vodice in Lin Adria 9; Renče 8; Koper 3.
PRIHODNJE KOLO (l£ 4'> Renče - Koper; Korotan -Ljubljana - Adria; Kamnik -B. krajina - LTH; Tabor - Litij ■
NAJBOUŠI STRELCI 1. ZVEZNE LIGE 15 ZADETKOV: Vabeč (Dinamo).
12 ZADETKOV: Halilhodžid (Velež).
11 ZADETKOV: Bjekovič (Partizan).	, s. jbra
9 ZADETKOV: Filipovič, Susič in Stamenkovič (Crvena zvez?cinboda) himbegovič (Borac); Žungul (Hajduk); Geča j. ,r ve(ii 8 ZADETKOV: šljivo (Sarajevo): Jurišič (Olimpija); Savie IM zvezda); Jerkovič (Hajduk).
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
13. aprila 1976
nogomet
I v :ì. amaterski ligi
NA GORIŠKEM JE ŽE VSE ODLŠŠENO: EKIPA JUVENTINE JE NOV! ČLAN 2. AL
Na Tržaškem je Breg še za korak bližji napredovanju
Juventina — Edera 1:1 (1:1)
JUVENTINA: Plesničar, Mikluš, Tomažič, Nanut, E. Tabaj. Loren-Montico, Russo, M. Tabaj, Marvin, Gomišček.
tic^°L ZA JUVENTIN0 .ie dal Mon-
Čeprav prvenstvo še ni zaključe-si je štandreška Juventina z nedeljskim remijem proti Ederi zagotovila prestop v višjo ligo. S uspehom so Borghesovi varo-vanci kronali prizadevanje, ki so kazali skozi celo prvenstvo. Po ^m.letu najnižje nogometne ka-egorije, bodo spet najboljši pi-ed-tavniki slovenskega nogometa na G°nškem. Odslej bo namreč moralo odstvo misliti na bodočnost, da bo utrdilo ekipo ter ovrednotilo do-bci naraščaj, kajti samo tako si bo Juventina zagotovila prihodnost.
Nedeljsko srečanje se je pričelo zelo slabo za domačine, sai je E-era prešla v vodstvo že v 2. mi-; Uu igre. Gol je na štandrežce vplivi kakor mrzla prha. Strah pred Pprazom pa je dal domačinom mo-oi da 50 pričeli napadati in v dveh boijah zadeli prečko. Gol izenače-bJa je prišel po zaslugi Montica, ki ^ dobro izkoristil prosti strel.
Štandreška obramba je v drugem Polčasu imela polne roke dela, saj f?, Goričani napadali z vseh strani.
hramba pa je dobro odbijala vsa-K0 žogo.
Gai'a - Breg	2:2 (1:2)
. GAJA: Kante, Milkovič (Grgič Iz-°k), Stranščak, Milkovič,, Dobrila, bavarin-, . Grgič Branko, Rismbndo, 4Uzich, Bolcich, Kalc, 12 Naturah BREG: Taurin, Rodella, Creva-h' Klun, Sovič, Kauski, Bržan, Lo-j^Jba, Krmec (Strnad), Mikuž in
Iq^^BELCI: v 4. min. p.p. Bržan, v ' brin. Lovriha, v 43. min. p.p. in ]• min. d.p. Bolcich.
GODNIK: Pipan iz Trsta. GLEDALCEV: 400.
Pričakovan derbi na Padričah med - i ačo Gajo in Bregom se je kon-g3* z remijem 2:2 in s to točko so rezani napravili velik korak na-PfeJ k napredovanju v 2. AL, doma-
čini
Pa ostanejo na odličnem tretjem
mestu.
Imeli smo priložnost prisostvovati gonistično in taktično lepemu ho-®°metu, izkazali pa so se tudi reprezentanti ZSŠDI Grgič in Rismon-b? pri domačinih in Mikuž ter Kra-Hč pri gosteh, pa tudi Kalc, /vera-
•..m
zumljivo odsoten) v ekipi ZSŠDI je lo pred vrati Kanteja vroče, a strel zaigral odlično.	j je Stranščak odbil na sami gol-črti.
Derbi se je začel za domačine ka- j	UG
tastrofalno, saj so gostje že v 4.
minuti prišli v vodstvo z Bržanom, ki je lepo preigral obrambo in Kanteja; petnajst minut pozneje pa so gostje še podvojili s silovitim strelom Lovrihe. Šele tedaj so se Gajevci nekoliko zbrali in začeli oble-; gati brežanska vrata, a gostje bi. kmalu rezultat še potrojili, toda prečka je zaustavila že gotov zadetek. Nekaj minut pred koncem, pa so' domačini rezultat le znižali z odlič-rrič Bolcichem in zaključili polčas.
Po odmoru se je stanje na igrišču' precej spremenilo in «zeleno - rumeni» so že v 7. minuti remizirali z iznajdljivim golom Bolcicha. Od tega trenutka dalje pa je postal rezultat «odprt». Akcije so postajale živahnejše na obeh straneh in oba vratarja sta bila precej zaposlena, a rezultat je ostal do konca nespremenjen. Naj omenimo, da so Brežani irpeli proti koncu tekme izredno priložnost celo za zmago, saj je bi-
Sampvito — Primorec 0:0
PRIMOREC: Maglica, Pappaticó, Peric, Manzutto, M. Kralj IL, For-‘ tezza, Možina, Čuk, Morgan (v 31. min. d.p. Križmančič), P. Kralj, M. Kralj L
V svoji zadnji prvenstveni tekmi je Primorec proti skromnemu Samp-vitu zaigral precej medlo in tako odnesel z igrišča samo eno točko. Potek' tekme je precej motila močna burja, tako da ekipi nista mogli pokazati- lepe igre. Trebenci so mnogo več napadali kot domačini, toda domača obramba je bila vedno na mestu. V prvem polčasu so Trebenci igrali proti burji, toda so vseeno napadab. Že v uvodnih minutah bi lahko Primorec povedel, toda M. Kralj I. je po lepem predložku P. Kralja prišel do žoge prekasno in s tem zamudil dobro priložnost. V 23. min. bi lahko povedli domačini, toda njihov srednji napadalec je iz
"'Vi-
Borova košarkarska peterka, ki nastopa v propagandnem prvenstvu
'luiiiilliitLftiiiiitiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiniiiiimtiiiiiiiiiniifiillilliillilniiiiililiiiiliillluiimifnmmiiiiiMimiiiilivimijmitiiliiiiiiimiiiJiiiiiiiiiil
MPfllj	H V	J Ur« inkMiiojkn iobo'isnb-«:.
košarka
'ifiT'
PRVENSTVU ' DEČKOV
steno potruditi, če hoče naslednje | stala zelo zanimiva. V sedmi minu-
leto uspešno nastopati naraščajnikov.
v prvenstvu
Strah Bora pred peterko Sabe v soboto res ni Ml upravičen
Polet je prišel brez igre do obeh točk, ker nasprotnik ni imel popolne postave
$ABa — Bor 37:49 (15:24)
P SABA : Belci 13, Sanzin, Raimondi, leggente 12, Bartoli (k) 12, Cocco,
Jbrnargo, Tassone.
(ki w .NIerkù 2, Bajc 2, Canciani v , '-'v Švara, Ražem M. 4, Štavar, jh 2, Husu 4, Lokar, Škerl 4.
SABA 3:14, Bor 1:6.
?GN: nihče
.•MJONIKA: Gilleri S. in Lenardon V c?1?'
Dr f? le dobro, kar se dobro konča,
Bor 1 fbesovor. Tako je bilo tudi z bat;01? v s°boto. «Plavi» so se zelo v ni, .me s Sabo, saj so nastopili bfov rtven‘ pos*,avI- Brez dveh ste-brp,’ ti sta Kerpan in Pegan ter za , ječarja, ki se je često izkazal siilj br° menjavo, so boro' v ekipo nekaj igralcev
66:54
6, Weiss Cavallaro
menjavo, so borovci iivr-tp f ;’po nekai igralcev, ki nari ji 0 v nižji propagandni katego-
že ^ekakor jim je uspelo pospraviti Pi-J^nji par točk, ki Dih je nudilo •• Vf nslvo. Tekma se '	- ’ - -
^bonjem popoldnevu -Cno sijalo
je pričela ' v ko je sonce sijalo na igrišču na Greti, beh ^m° bili priča slabi igri na o-sW.^aneh. Bor je praktično vodil redi*.VSo_ tekmo in SABA se je le Canc- približala na pet točk. Vaipt1-3^ i® moral često prijeti za Pozi_'. l§re in zadevati koš iz težkih v Med ostalimi se je izkazal HL,surarnbi Kalc, po - borbenosti pa
Borovci stvo. ki
so s tem zaključili prvem ska- nh uvršča na četrto mesto,
fantj,
za stopnjo boljše, bbetajo še kar
je j!; k-,z Interjem iz Nabrežine. Viš-Pe LDll° mogoče priti:, prve. tri eki-o ža	v—nše. Vsekakor
dobro.
fp
$ABa __ Po,et	0:2
Piccini 21, Benčina 23, glia •) % Sosič 4, Leniša 10, Fava-r" Gulič.
2:0, ker se na-
5Protn|kje -21113®31
Popolni - n' Predstavil na igcišču v
gra]i Postavi. Moštvi sta zato odi-iačil PriJateljsko tekmo. Sabo je o-zma„f,arejši igralec. Naši fantje so ko nDt S 66:43 in dokazali, da ta-
Zaslužijoga P°ložaia na lesbici ne
zuit6> sama ni bila zanimiva, reso nai,'le bd takoj znan. Poletovci dov^	nekaj dobrih protinapa-
obràmh Casa do časa pa tudi dobro samo z°' NasProtnik je odgovarjal
tovcih •os®bnimi akcijami. Pri pole-f""nn<;rJe . 0 kot vedno precej ne-1 Pri metih na koš, vendar so
toč; skoraj
,VSl Prišli do svojega zadetka. Se je za naše košarkarje aktivnost pa se bo redno a> saj se mora ekipa po-
1. DIVIZIJA Ferroviario — Bor (35:24)
FERROVIARIO: Basini
1,	Bernobi, Castellarini 3,
H, Cecchetti 11, Mian 13, Perini 14.
BOR: Marassi 7, Sestan 5, Maz-zucca 10, Volk 4, Kneip Renato, U-dovič 14, B. Kneip 8, Pegan, Paro-so se zelo vel 6, Trevisan.
PM: Ferroviario 14:22, Bor 12:20. PON: Mian, Sestan in Parovel. Bor je v drugi tekmi prvenstva 1. divizije izgubil na tujem igrišču proti Ferroviariu. Mladi borovci so lepo pričeb. Domačini so se skušali oddaljiti «plavim», toda ni jim u-spelo. Ko pa sta manjkali do konca prvega polčasa le še dve minuti, so «plavi» nerodno izgubili nekaj žog. Domačini so te žoge izkoristili in zaključili prvi del tekme z 11 točka-mi prednosti,
V	drtrgem polčasu so skušali bo-
rovci zmanjšati prednost domačinov, zlasti z Mazzucco, ki je dobro metal na koš. Žal, jim to ni uspelo in domačini so zaključili tekmo z 12 točkami prednosti. Vseeno pa moramo pohvaliti, naše- mlade košarkarje, ki so kljub. izgubi pokazali požrtvovalno in borbeno igro.	Udo
KADETI
Ifalsider — Kontovel	69:73
(33:37)
ITALSIDER: Timona 16, Giugan
2,	Pastori 12, Kretič 19, Giamelli, Oselladore 7, Patriarca, Masplin 13, Cus, Masarotto.
KONTOVEL: Ivo Starc 8, Perini 9, Kosovel, Nabergoj, Ban 14, Čuk 22, Ukmar 12, Klavdij Starc 8.
PM: Italsider 13:22; Kontovel 11 proti 16.
PON: K. Starc (47:45), Ban (57 proti 53), Masolin (63:65). SODNIKA: Dal Fogo in Modolo. Senzacionalna zmaga Kontovelcev na tujem proti Italsidru, ki je tako doživel prvi letošnji poraz na domačem igrišču.
Proti Italsidru so Kontovelci začeli zelo dobro. V prvih petih minutah niso zgrešili niti meta. V 12. minuti so že imeli 9 točk prednosti. Tedaj pa so nasprotniki prešli v dobro organizirano cono, ki je spravila kontovelsko peterko , v hude težave.. Tako so Tržačani kmalu zaostanek skoraj nadoknadili vendar niso prišli, v vodstvo.
V	nadaljevanju je bila tekma še vedno zelo napeta in igra je po-
ti je peterka Italsldra prvič' in zadnjič prišla v vodstvo (49:47). Kontovelci so uspešno reagirali in so zopet vzpostavili vodstvo 3-4 točk. Tako je dvoboj prišel do končnih dramatičnih trenutkov. Italsider je zopet izenačil (65:65), tedaj pa se je razigral Ukmar, ki je dosegel osem zaporednih točk in je tako zapečatil končni rezultat na 73:69.
Končni žvižg je prinesel v tabor Kontovelcev razumljivo zadovoljstvo, kajti po tej tekmi so se naši fantje znašli v boju za drugo mesto in imajo sedaj veliko možnosti, da se uvrstijo v zadnji del prvenstva.
I. S.
DEČKI
Servolana - Kontovel	73:63
1. DIVIZIJA
Polet - Begliano	65:59
M1NIBASKET
Inter Aurisina - Sokol	54:25
NOGOMET
MLADINCI
Primorje - Op. Supercaffè 2:4 Edera - Vesna	2:0
ugodnega položaja streljal visoko nad prečko. Po odmoru je burja pihala V korist Trebencev in ti so množično oblegali tržaška vrata. V 8. minuti je prišlo na igrišču do nešportnega dogodka. Tržaški branilec je udaril M. Kralja L, ko je bil ta brez žoge. Sodnik je to kratkomalo spregledal in zanikal, da bi to videl.
Z osvojeno točko je Primorec še vedno na prvem mestu lestvice, s točko prednosti pred Bregom, toda Trebenci v nedeljo -počivajo in Brežani igrajo proti ekipi S. Andrea, tako da si z zmago lahko zagotovijo prvo mesto na lestvici in vstop v 2. amatersko ligo.
Kralj - Cibic
Ssnt'Andrea — Kras 0:0
SANT’ANDREA: Jugovaz, Conti, Travan, Celat, Luglio, Martinuzzi, Tivo, Pravin, Longo, A. Pistan, G. Pistan.
KRAS: Skupek, Renzo Milič, Can-te, Husu, Tranpuš, Verša, Ljubo Milič, Černjava, Živec, Grmek (Rebula), Ukmar.
Kras je proti solidni ekipi Svetega Andreja igral dokaj urejeno in u-spelo mu je priti do pozitivnega rezultata. Ekipi sta si bili enakovredni po rezultatu, kot tudi po prikazani igri. Vratarja nista bila zaposlena z nevarnimi streli, kljub temu je bilo vso tekmo pričakovati zadetek, sedaj z ene sedaj z druge strani. Obe ekipi sta poskušah zadeti s streli od daleč, ki pa so večinoma končali v gol-outu. Najbolje je Kra-sova ekipa zaigrala v pričetku drugega polčasa, čeprav z burjo v o-braz. Imela je nadzorstvo nad sredino igrišča in uspelo ji je izvesti precej dobrih akcij, katerih pomanjkljivost je bil le strel v vrata. Dobro priložnost je imel Srečko Živec, ki je nekrit prejel podajo iz kota, netočen sprejem žoge pa mu ni omogočil strela. Kras je proti koncu prepustil pobudo domačinom, katerim pa ni uspelo ustvariti izrazitih priložnosti, bodisi zaradi svoje zmedene igre, kot tudi zaradi dobre obrambne igre Krasa. Namesto vratarja je v Krasovi članski ekipi tokrat nastopil mladinski vratar Skupek, ki je vse strele, čeprav ne zelo zahtevne, dobro obranil.
O. G.
Don Bosco — Union 0:0
UNION: Veljak, Muiesan, Morabi-to, A. Lombardi, Pizzariello, Dedič, Vidni (k), N. Lombardi, Sartori, Šuligoj, Clabotti.
Nedeljsko srečanje meij Unionom in Don Boscom se je zaključilo z ne-/Kjlqpebbp rezultatom. V prvem polčasu je igral Union z burjo za hrbtom, kar mu je brez dvoma pomagalo, da je ustvarjal nevarne akcije za vratarja Don Bosca. Vendar požrtvovalnost Unionove ekipe hi prinesla sadov, tako da se je prvi polčas zaključil brez zadetkov.
V drugem polčasu se je stanje na igrišču spremenilo, in sicer v korist Tržačanov, saj so sedaj «plavo-ru-meni» igrali proti burji. čeprav so se morali Podlonjerci večkrat braniti, so ustvarjali nevarne akcije in protinapade, a tudi tokrat so bili brez sreče.
O nedeljski tekmi lahko rečemo, da bi Podlonjerci zaslužili več, saj so pokazali vseeno boljšo igro od Tržačanov.	Mauro
Vermegliano — Sovodnje 2:0
(0:0)
SOVODNJE:	Provvidenti, Kovic
(Butkovič), C. Marson, Gruden, Ferfolja, Petejan, Tomšič, S. Flo-renin, Pozzo, B. Marson, P. Flo-renin.
Vermegliano je moral v nedeljskem srečanju zmagati in je zmagal. Točki pa si je domača ekipa priborila s nrecejšnjo težavo, ne zaradi močnega odpora Sovodenj-cev. marveč zaradi slabe igre, ki jo je predvajala.
Srečanje se je pričelo dokaj slabo, saj sta obe ekipi igrali brez vsake volje.
Upanje, da ni vse izgubljeno glede prvega mesta na lestvici, je dalo domačinom duška, da so v drugem polčasu zaigrab bolj zagrizeno. Preobrat se je kaj kmalu maščeval gostom, ki se niso utegnili zbrati in zaigrati, kot je treba. Vermegliano je v svojih, večkrat nepovezanih akcijah prišel do dveh zadetkov.
UDARNIŠKI DUH JE MED LJUBITELJI NAŠE MLADINE IN ŠPORTA ŠE VEDNO ŽIV
Fečketsio prostovoljcev je pomagaio Poletu
gradili novo
kotalkališče
čeprav je bilo v nedeljo zjutraj na Opčinah precej hladno in je pihala močna burja, se je na Pikelcu, kjer gradi ŠD Polet svoje novo kotalkališče, zbralo nekaj desetin športnikov in domačinov, ki so se odzvali vabilu na udarniško delo. Seveda, niso bili vsi točni in marsikdo je prišel tudi z enourno zamudo, toda sredi dopoldneva so organizatorji našteli že preko 100 oseb, ki so pridno delale na sektorju, ki jim je bil določen. Tako se je skupina strokovnjakov lotila zidanja 10 m dolgega vhodnega zidu, mlajši mladinci in mladinke so nosili veje in pobirali odpadke, nekateri so se ukvarjali z mešalcem betona, drugi so ga vozili s samokolnicami, ženske so obrezovale grmičevje in drevje. Mnogo je bilo med njimi tudi takih, ki so s pridom uporabljale kramp in lopato. Delo je šlo vidno izpod rok, tako da je bilo do 13. ure opravljeno sledeče: deset metrov kraške-ga zidu, 8 m dolga, 1 m široka in pol metra globoka jama za odpadne vode je bila zasuta z živim kame-
njem, luknje okoli ograje so bile zasute ali zazidane, gozdič ob kotalkališču je bil očiščen, tako da so odpeljali šest tovornjakov materiala, urejena je bila tudi pot proti Narodni ulici, zemljišče okoli plošče je bilo zravnano, skratka opravljenega je bilo toliko dela, da si tega nihče ni pričakoval. Še pred kosilom je
bilo ugotovljeno, da se je dela udeležilo 71 odraslih oseb in 40 mladincev ter mladink, skupaj 111 oseb.-Po končanem delu je bila za kosilo «paštašuta», ki pa je šla vsem bolj v slast kot kdove kakšno praznično kosilo. Tudi kosilo so pripra-vili domačini sami; škoda le, da je burja pihala tudi popoldne in je zato
zabavni del tega delovnega piknika odpadel.
Zadovoljni nad uspehom prvega delovnega piknika, so se prisotni zmenili še za drugo akcijo, ki bo v maju in na katero bo prišlo — tako so zagotovili — še več ljudi. kot v nedeljo.
Ekr
					
ODBOJKA
V SOBOTO V MOŠKI D LIGI
Tudi doslej še nepremagani S. Giorgio je moral pred Krasom položiti orožje
V C ligi vse tri slovenske šesterke praznih rok - V 1. ZD je nezadržni Sokol v derbiju odpravil tudi Slogo
MOŠKA D LIGA
Kras — S. Giorgio	3:1
(15:13, 15:4, 3:15, 15:11)
KRAS: Živec, B. in L. Milič, Dra-sič, Budin, Vesnaver, Grilanc, Ma-FUŠiČ.
S. GIORGIO: Travisanato, Durel-lo. Mlele, Trevisan, Ravagnan, Bu-rigotto, Meggiorini, Marton, Favaro, Ribon, Bonaventura.
SODNIKI: Del Degan (Gorica), Sechi in Aloisi.
Nadaljuje se nezadržen juriš Kraševih odbojkarjev v četrtoligaškem odbojkarskem prvenstvu, saj so po prestižnih zmagah' v zadnjih 'dveh kolih proti tretjeuvrščeni Ginnastici (Pordenon) in drugoui rščstuunu De VécSiìjà celo v gbštčh V'BeHumi, to soboto po štirih setih «zmleli» še odlično šesterko S. Giorgio, ki ni prej še okusila grenkobe poraza. Nedvomno so krasovci tudi tokrat o-pravili izreden športni podvig, kar pa ni bilo lahko, saj so morali pokazati ves svoj tehnični repertoar, preden so ugnali v kozji rog trdožive beneške igralce, ki so do končnega sodnikovega žvižga vztrajno iskali primerno protiorožje, ki pa ga niso našli. Zasluga krasovcev je tem večja, ker so slavili zmagoslavje nad razigranim in evforičnim nasprotnikom, ki je s svojo hitro in homogeno igro dokazal, da upravičeno vodi na lestvici. Toda tokrat so slovenski odbojkarji, razen pavze v tretjem setu, zaigrali res v velikem slogu in vsi brez izjeme zaslužijo vso pohvalo za požtrvoval-no, kakovostno in srčno igro, ki je vendarle zadovoljila številne navijače.
Poleg navdušujoče zmage so krasovci dosegli tudi veliko moralno zadoščenje, saj se je izkazalo, da ne zaostajajo za nobenim nasprotnikom in če ne bi zašli v prvi polovici prvenstva v manjšo krizo, bi danes plapolala na vrhu lestvice Krasova zastava. Saj to konec koncev ni bistvenega pomena, ker bo prvih sedem šesterk napredovalo v C ligo, pomembno pa je, da je Kras na igrišču rešil svojo čast in športni ugled.
- bs -
MOŠKA C LIGA CUS Trst — Bor	3:0
(15:6, 15:5, 15:6)
CUS: Ražman, A. in P. Pellarini, Donatelli, Angiolini, Gerdol, Goriani, Polenghi, Frison, Lodes.
BOR: Fučka, Kodrič, Kralj, Može, Požar, Špacapan, Ugrin, Zadnik.
SODNIKA: Piacentini iz Vicenze in Pipan iz Trsta.
ZAPISNIKARKA: Fonda.
V mestnem derbiju s CUS so odbojkarji Bora doživeli najhujši poraz v letošnjem prvenstvu. Očitno je, da je forma «plavih» v zadnjih dveh tednih zelo padla in resno dvomimo, da se bedo v preostalih petih tekmah izvlekli iz krize. Predvsem je v sobotni tekmi vse prisotne, presenetila neborbenost in apatija igralcev v modrem dresu. Čeprav so pred srečanjem vsi napovedali neizprosen boj za vsako žogo, so se potem stvari na igrišču odvijale povsem drugače. Opravičila za, .tako ,medlo predstavo ne moremo najti, kajti če se ekipa bori s srcem in potem izgubi, igralcem ni mogoče, nič .. očitati, če pa moštvo položi orožje brez odpora je jasno, da gre za pomanjkanje penosa in značaja. Vsekakor bi bilo za društvo častneje, če bi na igrišče stopilo šest igralcev, ki bi se zagrizeno borili za svoje barve. pa čeprav bi tehnično bili skrom-
Mig

nejši,
ŽENSKA C LIGA Volley - bali — Bor	3:0
(16:14, 15:5, 15:8)
VOLLEY:	Alberghetti, Biondo,
Bertache, Barzotto, Marson, Biondo, Barbariol, Babuin, Cociandc, De Savi, Silvestrin.
BOR: švagelj. Jazbec, Jevnikar, Kus, Mesesnel, Bolčina, Furlanič, Kalan, Batič.
Pozitivna serija nastopov, ki so nam jih pokazala Borova dekleta v povratnem delu prvenstva se je, žal, v tem kolu prekinila. Res je sicer, da je pordenenski Volley-ball daleč najboljša ekipa te skupine in je bil že pred začetkom tekem znan končni zmagovalec, vendar pa borovke niso tokrat pokazale vsega, kar bi lahko.
Prijetno so nas sicer presenetile v prvem setu, ko so bile vseskozi enakovreden nasprotnik domačink. Z borbenostjo in prizadevnostjo v polju in z učinkovito igro na mreži so zmedle domačinke in celo povedle s 14:12. Tedaj pa se je razigrala domača ekipa, ki je prevzela pobudo v svoje roke in osvojila set.
V nadaljevanju so se nam borovke pokazale v drugačni luči. Boljšemu nasprotniku se niso več upirale s tako požrtvovalnostjo kot do tedaj, kar naenkrat pa je poleg tega popustil sprejem, tako da je bil poraz neizbežen.
INKA
0:3
naše moštvo v prvem delu prvenstva šele iskati notranjo skladnost in bedo prej ali slej prišle do izraza njegove sposobnosti. Zaradi načina, s katerim so si fantje pridobili nov par točk, pa zaslužijo prav vsi priznanje. Tekma sama je bila v zelo ozki in nizki telovadnici, ki so jo še napolnili navijači.
Po stalnem vodstvu Olympie je 1. set pripadel Čedajcem. Oo menjavi igrišča je ASFJR seveda izkoristil trenutno nerazpoloženost naše ekipe. Trener je v tretjem nizu spet razporedil igralce kot v prvem, fantje so se potrudili pri «bagerju» in ser-
Občina Devin - Nabrežina je 'S&jdtUjfOk-.illkdinskih iger raz-
plsala natečaj
namenjen osnovnošolcem in niž-jegolcem v gkviru občinskega teritorija za izdelavo ilustra-tiimega lepaka mladinskih iger.
Dijaki so se z navdušenjem odzvali tovrstni pobudi ter odposlali občini mnogoštevilne izdelke. Ob tej priložnosti bo občinska uprava priredila v prostorih letoviščarske in turistične ustanove v Sesljanu razstavo del občinskih šolarjev. Le te si bo občinstvo lahko ogledalo v sledečih dneh, od 12 do 17. ter 22. in 23. aprila, od 9. do 12.30 in od 17.30 do 19 ure, 24. aprila pa ob 11. uri. nato bo zaključek in nagrajevanje.
Občina bo' zmagovalčev lepak natisnila in razobesila po raznih vaseh.
Komisijo razsodišča bodo sestavljali strokovnjaki in krajevni umetniki.
Starši in občani so vljudno vabljeni.	ZUPAN
Breg — Libertas (PN)
(10:15, 4:15, 12:15)
BREG: Lovrečič, Olenik, Pavletič,
Sancin, Trenta, M. in D. Kofol.
LIBERTAS: Pagura, Martin, Tan-tin, Tegli, Moro, Moschino, Turchet,
Sartor, Nappi, De Marchi.
SODNIKI: Cornai, Fulizio, Coslovich. CapoSo.'
Brezanke so se morale tudi v soboto sprijazniti s porazom. Na igrišče so namreč tudi tokrat stopile precej okrnjene. To pa, seveda, še zdaleč ne opravičuje tako hudega poraza «plave» šesterke. Dekleta so namreč povsem odpovedala in na igrišču še zdaleč niso pokazala tega, kar bi lahko in kar znajo. Vse kaže, da so zašla v nekakšno psihično krizo, ki je povsem nerazumljiva:
Brežanke imajo namreč prestop v višjo ligo že zagotovljen in bi vsekakor lahko igrale mnogo mirneje in bolj zbrano, kot smo to videli v soboto.	pat
visih. Učinek je bil takojšen. Tol-kači so zaključili nekaj prav lepih žog, kar je precej zmedlo nasprotnike.
Tako v. tretjem kot v četrtem setu se je modra goriška šesterka zavzela in je z vztrajnostjo in odločnostjo izenačila na 2:2.
V odločilnem setu je slovenska e-kipa ohranila mirne živce in nabirala točko za točko. Bila je stalno V vodstvu, le enkrat jo je ASFJR prehitel, po menjavi igrišča. Potem pa ni nič pomagalo, da so se nasprotniki borili na vse škripce, da bi preprečili poraz, ki je prišel po dve-urnem dvoboju.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol — Sloga	3:0
(15:10, 15:6, 15:11)
SOKOL: Škerk, Kostnapfel, Volarič, Kralj, Zidarič, V. in L. Legiša,
Odv Grassi predsednik FIGC za amaterje, se je včeraj skupno z 18 predsedniki deželnih nogometnih odborov ob priliki 4 turnirja za «Trofejo O. Barassi», ki se je začel v nedeljo, v Trstu srečal s predsednikom deželne vlade Furlanije - Julijske krajine odv. Comellijem ter z dežeinim odbornikom za turizem, šport in rekreacijo prof Bertolijem. Po pogovoru o vlogi amaterskega športa in še posebno nogometa je odv. Grassi izročil preds. Comelliju spominsko plaketo, dr. Comelli pa je nato obdaroval vseh 18 predsednikov deželnih nogometnih zvez. Na sliki (od leve proti desni): odv. Grassi, odv. Comelli, prof. Bertoli in predsednik dež. odbora FIGC Meroi
1. MOŠKA DIVIZIJA ASFJR — Olympia 2:3 (16:14,
15:4, 7:15, 7:15, 13:15)
OLYMPIA: Devetak, Kuštrin, Soban, Tomšič, Cotič Štefan in Marko, Nardin, Černič.
V Čedadu si je slovenska šesterka priborila lepo in zasluženo zmago.
Tako postajajo bolj utemeljene večkrat izrečene trditve, da je moralo
SLOGA: Pečar, S. in M. Grgič, Debenjak, Čuk, Križmančič.
SODNIK: Carrarello; stranski: A-loisi; zapisnikar: Sechi.
Tudi drugi slovenski derbi s Slogo so zastopnice Sokola odločile v lastno korist. Pred domačimi gledalci so slavile prepričljivo in zasluženo zmago. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da sta obe šesterki pokazali v prvem neposrednem obračunu na stadionu «1. maj» vebko boljšo in kakovostno odbojko. Po drugi strani pa Sokolu ni bilo potrebno pokazati vseh svojih‘kart na njegovi zanesljivi in neprekinjeni zmagoviti poti, ker Sloga, kot je pač običajno v gosteh, igra po tradiciji veliko slabše kot doma. Tako je bilo tudi v Nabrežini, saj je pokazala neza-
vem mestu lestvice in v preostalih štirih nastopih je dovolj, da zmaga še enkrat, pa bo zanesljiv končni zmagovalec. Igralke Sloge pa si bodo morale priboriti obstanek v tej ligi v preostalih treh tekmah, katere igrajo vse doma, in sicer z Azzurro, PAV Desparom in Corridoni-jem. Po vsej verjetnosti bo padla odločitev že v nedeljo, 25. t.m., ko bo Sloga igrala z Azzurro, ki je prav gotovo najslabša šesterka v tej skupini, če seveda izvzamemo Inter.
G. F.
2.	MOŠKA DIVIZIJA
Dom — Libertas	3:1
(11:15, 15:8, 15:10, 15:13)
DOM: Prinčič (k), Černič L., Ci-jan. Peric, Černič M., Devetak, Nanut, Komel.
LIBERTAS (Gorica): Brugaletta, Di Matteo, Gramenia, Mele, Mervič, Mullon (k), Rossi, Saveri, Sedran, Laverder, Riaviz.
SODNIK: Ragni Marco; stranski: Peteani Walter; zapisnikar: Calliga-ro Orietta (vsi trije iz Gorice).
OCENA sojenja: dobro.
S tretjo zaporedno zmago se je Dom poslovil za letos od lastne publike, saj je bila ta tekma tudi zadnji domovski nastop na domačih tleh.
Tekma ni bila lepa in lahko trdimo, da je bila ena izmed najslabših tekem, ki jih je «belo-rdeča» ekipa odigrala v letošnjem prvenstvu. Dcm-'vci so bili na igrišču preveč statični in živčni; poleg tega pa se je poznalo pri nekaterih igralcih pomanjkanje rednega treninga.
Tekma se je pričela v izenačenosti obeh ekip. Prvi set bi lahko osvojili «belo-rdeči», toda v ključnih trenutkih so popustili in Libertas je zmagal brez velikih težav.
V	drugem in tretjem setu pa so domovci vzeli vajeti igre v svoje roke. V četrtem setu so domovci po uspešnem pričetku kasneje popustili. Igralci Libertasa so v tem delu igre pogrešili nekaj enostavnih žog, kar je prineslo «belo-rdečim», čeprav ne po lastni zaslugi, zmago.
V	vrstah Doma sta tokrat najbolje zaigrala S. Cijan in D. Peric, katerima gre glavna zasluga osvojitve tega novega para točk.
S to zmago se je Dom, čeprav bo treba do konca prvenstva odigrati še eno kolo, zagotovil dobro tretje mesto na lestvici.
V	zadnjem kolu bo Dom gostoval v Trstu, kjer se bo spoprijel s tamkajšnjimi gasilci Ravalico. Tekma Ravalico — Dom bo v nedeljo, 25. aprila, ob 10. uri v telovadnici šole Morpurgo v Trstu.
I. K.
3.	MOŠKA DIVIZIJA Mossa — Dom B 3:2 (12:15,
15:12, 16:14, 15:4, 15:13)
3. ŽENSKA DIVIZIJA Olympia — Dom	3:0
(15:0, 15:7, 15:2)
HOKEJ NÀ LEDU
V nadaljevanju svetovnega prvenstva v iiokeju na ledu v Katowicah na Poljskem je NDR premagala ZDA z izidom 2:1, ZRN pa Poljsko s 5:3.
KOPER. 12. — V Dekanih pri Kopru je bilo v nedeljo dopoldne demonstracijsko srečanje dveh italijanskih ekip v bezbofu (iz Ronk in Devina). Verjetno je bil to prvi prikaz tega aktraktivnega športa v Sloveniji. Ogledali so si ga predvsem telesnovzgojni vaditelji ter . mladina. Organizatorji so poskrbeli nesljivo odbojko, tako pri sprejemu, j za ozvočenje igrišča, saj je bilo nuj-obrambi, serviranju in niti napad j no potrebno med srečanjem razlagani bil preveč zanesljiv in prodoren, j ti smisel in pravila igre.
Ob teh slabostih domačinke niso i-j Vsekakor pa je še prezgodaj govo-mele večjih težav, razen nekoliko v | riti, da bi se ta športna panoga, tretjem setu, nato pa so prišle do j ki je priljubljena predvsem v A-prepričljive, 13. zaporedne zmage, meriki, začela uveljavljati tudi na Tako je Sokol še trdneje na pr- * slovenski obali.	L. O.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 8
13. aprila 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» . DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finenčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPL
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
Trst
■	.	.■ ;--.«I ;.l„
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
Neizbežnost predčasnih volitev
Razkol med krščansko demokracijo in laičnimi strankami, do katerega je prišlo ob reševanju vprašanja prekinitve nosečnosti, se je prejšnji teden še poglobil, tako da so, kot vse kaže, predčasne volitve edini izhod iz sedanjega dramatičnega položaja. Kot poudarja velika večina italijanskih vsedržavnih časnikov naj več jo odgovornost za sedanjo krizo ima krščanska demokracija, ki ni znala premostit: svojih notranjih protislovij in stvarno odgovoriti na predloge in zahteve ostalih strank.
C0BBIESE BELLA SESA
Ena od redkih izjem je milanski CORRIERE DELLA SERA, ki v svojem nedeljskem uvodniku poudarja, da'predčasne volitve še ne pomenijo rešitve vseh problemov, ki tarejo italijansko družbo, pač pa so le začasna odgoditev teh vprašanj. Dejansko vprašanje, ki ga gre rešiti je, kdo bo po volitvah vodil državo. Po oceni milanskega lista sta tu dve nasprotni skupini: ena je skupina komunističnih voditeljev, ki so že izdelali svoj načrt in ki so se s postopno in oprezno politiko znatno okrepili, tako da marsikdo v I-taliji in izven nje meni, da je njihova zmaga na volitvah neizbežna. Vprašanje pa je za kakšno ceno, kajti, tudi če za trenutek prezremo vse dosedanje polemike, ali je KPI res demokratična stranka ali ne, se postavlja vprašanje, kako bi na morebitni vstop komunistov v vlado reagirali v zahodnem svetu in predvsem v Združenih državah Amerike,
Na drugi strani pa — nadaljuje milanski časnik — so KD in njeni dosedanji zavezniki, ki so vodili državo vseh trideset povojn'h let. čeprav, zlasti v zadnjem času, niso znali zadostiti vsem potrebam in pričakovanjem državljanov, je upati, da bodo v tem izrednem trenutku strnili svoje vrste in pogumno odgovorili z dejstvi in ne s puhTm besedičenjem, na zahteve javnega mnenja. Z nji-mj je dober del volivcev, na njihovi strani je zahodni svet, zaradi česar izdelati skupen in stvaren, program, čeprav ni lahka, tudi ni nemogoča naloga. Zlasti še, ker bi to lahko bila zanje zadnja priložnost, da se znova uveljavijo.
IL GIORNO
Na drugačen ton je uglašen komentar v časniku IL GIORNO, ki uvodoma ugotavlja, da so predčasne volitve najbrž edin; izhod iz sedanje politične krize, čeprav se stranke pomikajo po tej poti zelo previdno. Volitve, pa čeprav predčasne, bi morale biti nekaj normalnega za vsak demokratični sistem: zakaj se torej toliko govori o traumi, o nevarnosti? Dejanska nevarnost niso volitve, pač pa možnost, da se kljub volitvam nič ne spremeni. In ob tem vprašanju pridejo do izraza odgovornosti političnih strank, s krščansko demokracijo kot stranko relativne večine na čelu. Če primerjamo goro : obljub, vse obveze, ki si jih je stranka prevzela ob volitvah, s tem, kar je dejansko naredila, bomo videli, da je nevarnost prav ta, da se kljub volitvam razmerje sil v parlamentu ne spremeni.
Volitve — nadaljuje milanski list
—	imajo po svoji naravi značaj odgovora, vprašanje pa je, če so vprašanja, na katere bi morali italijanski volivci odgovoriti, dovolj jasno postavljena. Dejstvo je, da dosedanje metodično preziranje vseh obljub o prenavljanju in reformah ni bilo zaupano državljanom, pač pa je še pospešilo nezaupanje v oblast in v vse državne ustanove. Izraz tega nezaupanja sta izid referenduma o razpcroki in izid lanskih upravnih volitev. Državljani vprašujejo, kaj namerava vlada ukreniti, da zaustavi padanje lire, da zajezi skokovito draginjo, da prepreči špekulacije in zahteva na ta vprašanja jasne odgovore, ne pa že običajne generične programe nepomembno teoretizirane o razmerju sil in načelno izključevanje. Doslej pa odgovori strank razen redkih izjem, niso bili jasni, ker so se politiki izživljali le z zvrača-njem odgovornosti drug na drugega, očitno pa je, da po tej poti ni mogoče naprej.
Nihče — poudarja IL GIORNO
—	ne zahteva, da vlada zgradi mesto sonca ,pač pa. da pripravi točen kratkoročni načrt, kaj narediti v prihodnjih mesecih da bomo lahko izlečili najhujše rane. Dramatična gospodarska kriza razkraja tudi- družbeno tkivo, kar ima za posledico izbruhe jeze in nasilja. Razumeti in predočiti volivcem vse to, pomeni biti , stvarni, zlasti še, ker nimamo več veliko časa, da se izvlečemo iz brezna, v katerega smo padli.
Zato — zaključuje milapski ča-nik — volitve ne bodo traumati.čne za državljane, pač pa bodo pomenile odločen poziv politikom, naj bodo stvarni. Ni več časa samo za obljube, pač pa so nujni jasni in stvarni ukrepi za prenovitev družbe, ki jo je nepremičnost privedla na rob agonije, če med politiki ne bosta končno prevladali treznost in stvarnost, bi bili pred katastrofo.
LA STAMPA
Istega mnenja je tudi torinski list LA STAMPA, ki uvodoma poudarja, kako je kriza v državi iz dneva v dan ostrejša. To občutijo tudi politične stranke, dejavnost katerih je v zadnjih dneh no stala mrzlična, ne da bi pa rodila stvarnih sadov. Stranke plešejo kot mačka okrog vrele kaše, ne da bi se znale rešiti začaranega kroga, ki nas davi. Nujno pa je, da se rešimo iz te smrtonosne zanke, ker je Italija zelo blizu točke, ko se ravnovesja, na katerih sloni vsaka demokratična družba, podrejo. In politiki s svo jo neodločnostjo še zaostrujejo krizo. Vsakdo, tudi najmanj izkušen politični komentator ve, da v sedanjem razmerju sil ni mogoče več popraviti vladnega stroja, zaradi česar so predčasne volitve neizbežne.
Razumljivo je — nadaljuje torinski T.st — da se skuša vsaka stranka prikazati svojim volivcem v najlepši luči, poudariti pa gre tudi, da najbrž javnost ne bo posvetila velike pozo-nosti dogodkom zadnjih dni, pač pa bo ocenjevala na osnovi večletnega dela in bo nagradila tistega, ki si je v največji meri prizadeval, da reši državo iz zanke, ki nas davi. Prav zato pa je nujno hitro ukrepanje, da bo tudi politični razvoj v koraku z družbenim. Pohiteti še ne pomeni prepustiti se paničnemu strahu, pač pa pomeni doumeti, da včasih vozlov ne gre potrpežljivo razvozlati, pač pa jih kar presekati.
sMiamti!
Socialistično glasilo AVANTI pa v uvodnem članku poudarja, da se država vse vztrajneje pomika na levo, ker je množica delovnih ljudi doumela, da je politični pre-okret nujen. Ta val je zajel tudi krščansko demokracijo, kot priča dejstvo, da je bil za tajnika znova izvoljen Benigno Zaccagni-ni, žal pa se vodstvo KD ni znalo še prilagoditi potrebam italijanske družbe, ker novi voditelji niso znali rešiti in premostiti notranjih protislovij stranke. Zaradi tega njena akcija ni premočrtna in jasna, pač pa zmedena in nestvarna ter ne odgovarja več potrebam države. Zato so predčasne volitve posledica dejstva, da KD ne dohaja več družbenega razvoja, obenem pa so verjetno tudi e-dino sredstvo za zajezitev razkroja, zlasti še, ker razmerje sil v parlamentu ne odraža več razmerja sil v državi. To seveda še ne pomeni prezirati nevarnost, da se volitve spremenijo v pretep in zato pozivamo vse sile, k civilnemu soočenju. Dolžnost vseh, ki so politično in družbeno angažirani, pa je, pr.zadevati si, da bo izid volitev kar najbolj pozitiven.
la Repubblica
Časnik LA REPUBBLICA pa v svojem komentarju ugotavlja, da je levica, kot je poudaril tudi socialistični tajnik De Martino, pripravljena, da si, če bodo volivci zahtevali, naprti breme upravljanja države. S pomočjo KD, če bo ta stranka na to pristala, brez nje v nasprotnem primeru. Naj bo kakorkoli že, naj gre za «veliko koalicijo» ali pa večino, ki bo razpolagala z 51 odstotki glasov, čas je, da levica pripravi stvaren program in se z viška generičnih in načelnih izjav spusti na trdna tla stvarnih ukrepov. Jasno je namreč, da če bo levica zmagala, bo to posledica dejstva, da večina javnosti vidi v nji stranko reda po sedmih letih demokri-stjanskega «nereda».
Ni si težko predočiti pred kakšnimi vprašanji bi se znašla morebitna levičarska vlada v drugi polovici junija: lira bo predvidoma še šibkejša, delavci na robu obupa, buržoazija, ali vsaj del nje, preplašena zaradi «rdeče nevarnosti», občine, bolnišnice, skrbstvene ustanove na robu bankrota, svobodnjaške skupine pa bodo vse odločneje zahtevale tiste pravice, ki jim jih je KD doslej odrekala. Na vse to bo morala levica odgovoriti z odločnimi ukrepi, katerih osnova morajo biti zajamčenje javnega reda, koreniti gospodarski u-krepi, ki naj zavrejo skokovito inflacijo in naj zaustavijo padanje lire, brezkompromisna moralizacija javnih ustanov.
Taka shematična formulacija bi lahko vzbujala sum, da bo morala levica, če bo zmagala na volitvah, uveljaviti konservativni program, da se bo moral Berlinguer preleviti v strogega izpolnjevalca La Malfovega načrta, ki je propadel zaradi demokristjanskega pohlepa. Seveda vprašanja ne gre poenostaviti do te stopnje, čeprav je , tudi v tem zrno resnice. Dejstvo pa je, da se bo morebitna levičarska vlada znašla pred nujnostjo, da prenovi in obnovi državo računajoč le na samodisciplino in na podporo ljudstva. Da bo to dosegla, bo morala predložiti javnosti model družbe. ki naj jo navduši in naj ji zadošča. V trenutku, ko se hrup volilne kampanje že začenja, je nujno. da levičarski voditelji vzamejo v pretres prav ta vprašanja in da nakažejo rešitev.
Y VČERAJŠNJIH PRVIH JUTRANJIH URAH
TRŽAŠKI DNEVNIK_____
SILOVIT POŽAR UNIČIL HOTEL «DOLOMITI»
TVIH IN VEČ RANJENIH
Med žrtvami in ranjenci predvsem mladi angleški študentje, ki so bili na počitnicah - Trije mrtvi so iz vrst strežnega osebja - Ogenj se je razširil tako bliskovito, da so morali gostje skakati s strehe in oken Preiskovalci izključujejo možnost sabotaže - Hotel je vodil salezijanec
SAPPADA, 12. — Silovit požar je, Prvim reševalcem — prbstovolj-popoliioma uničil hotelsko zgradbo i hežem, kajti gasilci so'dbspeli z za-in povzročil šest smrtnih žrtev. Na-j mudò — šo se mudili srhljivi priZo-.
daljnjih deset oseb leži v bolnišnici. -•	'-1—---•---------------------
Ogenj je izbruhnil že ob ,4.. zjutraj, a šele okoii 12. ure so ga gasilci ukrotili. Državno pravdništvo je u-vedlb preiskavo o vzrokih tragedije; domnevajo., da so se prvi plameni . dvignili iz neugašenega cigaretnega ogorka ali pa zaradi kratkega stika. Vsekakor je za sedaj izključena možnost, da bi šlo za izpad požigalca. '
Žrtve po :večini niso. izgubile živ-.
Ijenja v plamenih, temveč so podlegle Md'.m zlomom in. raznim notranjim poškodbam, potem ko so zaradi panike skočile v praznino kar s hotelske strehe. Žrtve so trije An-, gleži, . sicer ...študentka Tony Dotton (14 let) in Àlee Hammond (12) ter 22 letni učitelj John Clements, Avstrijec Karl Talhammer 21) ž Dunaja, ki je bil zaposlen v hotelu kot hidravp.k iter še ' kuhar Galliano Romanel.Io.. iz Tre viša (24) in kuharska pomočnica . Nicolina Mài’aggìa (70) iz Quinzana v pokrajini Lecce.
Med desetimi ranjenci, ki ležijo v bolnišnicah v Auronžu in Cottirii d’Ampezzo ,je poleg treh uslužbencev hotela sedem britanskih državljanov. V trenutku nesreče sta namreč bivali v hotelu «Dolomiti» 39 in 43-članska skupina angleških študentov starosti 15 do 20 let, ki so dospeli. v Sappado na krajše počitnice v četrtek ter bi morali nazaj v domovino 15. aprila. Spremljalo jih je osem ljudi.
Požar je nastal, kot rečeno, okoli 4. ure zjutraj, in sicer, tako je pokazala dosedanja preiskava, iz nekakšne dependanse, kjer je bila jedilnica. Ogenj se je bliskovito razširil na osrednjo zgradbo: najprej je zajel pritlične prostore, nato pa so se zublji jeli širiti v prvo, drugo in zatem še v tretje nadstropje, končno pa še v podstrešje. Jasno je, da nesrečnim gostom ni bilo mogoče bežati skozi glavna vrata,’ temveč jih je ogenj, še poprej pa dim spočetka priklenil k njihovim etažam, pozneje pa jih prisilil, da so se. umaknili više.
ri: trije, angleški študentje oziroma Učitelj ki neka četrta- oseba, so se kakor v krčih zvijali in. Se- vse bolj bližali robu pločevinaste' strehe,: kamor so se zatekli pred zublji streha je bila pač razžarjena od silne, vročine in ni jim'preostalo drugega, kot da skočijo v praznino, Pri tem so še ha rrieštu ubili', le hotelskemu štrežaju je uspelo, da se ’ je med skokom prijel' za smrekovo vejo, .tako da. je b?l padec navsezadnje blažji in sedaj je v bolnišnici zaradi številnih coškodb.
Sicer. pa so angleški mladinci o-hranili dokaj hladno kri. Z učitelji in drugimi spremljevalci so iz rjuh improvizirali rešilne, vrvi;: z njimi se je spustilo ž drugega in tretjega-nadstropja, nekake 70 oseb, druge pa so rešili gasilci. Slednji so imeli' pri gašenju ognja silne težave, ker je bila streha stavbe, kot rečeno,, iz pločevine, zato ni mogla voda skoznjo v notranjost poslopja. Požar je bil pogašen okoli 12. ure, potlej pa je' bilo treba iskati, morebitna nova žarišča, odstranjevati razbitine in iskati žrtve, ki bi morda ostale pod' ožganim tramovjem. Takšno grozno smrt sta našli dve osebi. » . I I „ ' . ■ .
Do tragedije je torej prišlo, ker se je ogenj , širil z izredno naglico. To velja pripisati dejstvu, da je bila notranjost, hotela grajena po večini z lesenimi elementi. Poslopje je staro 50 let, večkrat pa je bilo obnovljeno oziroma modernizirano, tako je bilo npr. lani opremljeno z novo, sodobno termično centrald, izdelano po najnovejših varnostnih predpisih. Centrala všekakor ni delovala, ker so jo dan poprej izključili, kakor zatrjuje preživelo osebje.
Lastnica hotela «Dolomiti» je Maria Filler - Puichèr, sestra krajevnega župana, vendar je hotel že deset iet“ Upravljal S_alezfjatiec Giuseppe Giacomini 'iz Ravene.' Lè-ta je imel po -večini na penzionu študente in delavce. Nadrejenim menda njegova dejavnost ni bila posebno pogodu in nekateri se vprašujejo
ali mu je gostoljubnost do ‘mladih prenočpvalcev narekovala salezijanska dobrosrčnost ali pa sla, po dobičku. Očitno gre pri tem seveda ža podtikanje, 'dejstvo- pa je, da je don Giacomini. kršil - predpise o .sprejemanju gostov in,s tem• morda nepos-edrio. povzročil tragedijo.
Vedeti je namreč treba, da razpolaga hotel s .27 sobami s skupno 45 ležišči, a v trenutku požara je Uilp-v/poslopju ókbli-90 ljudi!
Državni pravdnik iz Belluna dr. M. TorrégroSsa je povedal časnikarjem. ,da je dejavnikov, ki bi utegnili povzročiti nesrečo, ■ več, vendar jih je treba natanko preveriti. Zaslišal je več oseb,- ni pa izdal nobenega sodnega poziva. Utrjuje sé vsekakor domneva, da sta ogenj'spro-
žila cigaretni ogorek ali kratek stik, medtem ko je načelnik deželne protiteroristične službe dr. Viola izključil namerno dejanje.
Pobegnili so iz ječe
PORLI’, 12.— Iz tukajšnje jet-nišnice so pobegnili štirje zaporniki. Nahajali so se v eni in isti celici. Prežagali so rešetke, se skozi okno spustili na dvorišče in preskočili dva zidova; pomagali so si s trdno zavitimi ir privezanimi rjuhami in k zasilni «vrvi» pritrdili železen kavelj. Ušli so ob 4. zju traj, pobeg pa so čuvaji odkrili štiri ure pozneje. Jetnišnico straži samo 15 oboroženih mož.
Osem let po strašnem potresu, ki je razdejal šest občin
V	Rimu že tretja delegacija iz sicilske doline Belice
i/..:	v' ■ -ki
V	njej So predstavniki krajevnih ustanov in sindikalisti - Pogovori zadevajo vladne ukrepe za obnovo prizadetih krajev
- RIM. 12. — Popoldne - je dopotovalo v Rim odposlanstvo , šestih občin sicilske doline Belice, ki jih je januarja 1968 razdejal potres. V njem sol župani prizadetih, pa tudi drugih krajev ter predstavniki sicilske sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL. V Rim so dospeli, da se sestanejo z ožjim parlamentarnim Odborom, ki mu je bila poverjena naloga, da preuči zakonske predloge o pobudah za obnovo doline Bčiice; do tega sestanka bi moralo priti danes zvečer. Juptri dopoldne pa se bodo člani delegacije razgo-varjali s komisijo za javna dela
pri poslanski zbornici, ki ji bodo
niiiiiiiiiiiiiiiiiiuuMiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
Visok obisk na lovskem srečanju v Vidmu
«Slovenskega dneva» na prvem mednarodnem srečanju lovcev Slovenije, Koroške in naše dežele, ki je bil v soboto v Vidmu, so se udeležili tudi nekateri visoki gostje iz Jugoslavije, ki so tudi člani vodstva Lovske zveze Slovenije. Na .zgornji sliki vidimo od leve proti desni predsednika izvršnega sveta SR Slovenije Andreja Marinca, sekretarja CK ZKJ Staneta Dolanca in člana sveta federacije Miho Marinka v družbi s predsednikom deželnega odbora odv. Comeilijem, deželnim odbornikom Variscom in generalnim konzulom SFRJ v Trstu Ivanom Renkom. Na zakuski v nekem hotelu pri Vidmu.se je Stane Dolanc prijateljsko pogovarjal tudi z nekaterimi prisotnimi predstavniki zamejskih Slovencev. Na spodnji sliki ga vidimo v pogovoru s predsednikom SKGZ Borisom Racetom.
predočili potrebe in zahteve prebivalstva iz omenjene , doline, kjer je še vedno brez prave strehe kar 25.000 družin. Med obiskom delegacije v Rimu se bodo v vseh prizadetih občinah doline Belice odvijale javne skupščine, na katerih bodo sindikalisti sproti obveščali prebivalce o poteku rimskih pogovorov.
Medtem je župnik iz kraja Santa Ninfa Antonio Ribaldi, pobudnik nedavnega pohoda otrok iz doline Belice v Rim, kjer so jih sprejeli predsednik republike, vjade, poslanske zbornice in senata, naslovil na državnega poglavarja, na predsednika ministrskega sveta in na predsednika senata oziroma poslanske zbornice brzojavko, v kateri poziva odgovorne oblasti, naj brez oklevanja dokončno rešijo problem 50.000 prebivalcev doline Belice, ki morajo toliko let po potresu še vedno bivati v barakah.
Nevarnost predčasne razpustitve parlamenta, je rečeno v brzojavki, pomeni za tisoče prizadenih ljudi na Siciliji alarmni zvonec; ljudje nočejo predčasnih volitev, ker bi te pomenile nov negativen odgovor na njihove zahteve, saj bi v takšnem primeru ' za nedoločen čas odložili odobritev zakonskih predlogov o obnovi doline Belice. Don Riboldi zahteva, da se zakon, ki ga sedaj preučuje komisija za javna dela pri poslanski zbornici, odobri še ta teden, kajti v nasprotnem primeru bi utegnilo priti med zaprepadenim prebivalstvom do nevarnih reakcij, katerih odgovornost bi padla izključno na tiste, ki niso pravočasno prisluhnili prošnjam ponesrečencev.
Enako brzojavko je župnik poslal tudi tajnikom političnih strank, ministrom za javna dela. zaklad in finance ter enotni sindikalni federaciji CGIL-CISL-UIL.
SALERNO, 12. — Danes je podlegel neozdravljivi bolezni arheolog mednarodnega slovesa prof. Mario Napoli, ki je bil tudi ravnatelj zavoda za spomeniško varstvo v Salernu oziroma Avellinu. Rajnki je napisal več knjig in zapušča poleg žene Rose de Franciscis sedem otrok.
Rižarna
(Nadaljevanje s 4. strani)
vanje, da sedaj ni več tako prost kot tedaj, ko je bil asistent, in ko ga ni nihče gnjavil z drugimi obveznostmi. «Odkar sem pričal na tržaškem sodišču — pripominja — imam le malo časa zase. Z nekaj dokumenti, ki sem jih izročil, sem tako zaslovel, da sta stola za goste le redkokdaj prazna. Res ironija, da človek postane znan ob delu postranskega pomena, medtem ko široka javnost prezre sadove dolgoletnega in napornega raziskovalnega dela.»
Pogovor seveda nanese tudi na težave, ki jih ima inštitut pri svojem delu (premalo zanimanja širše javnosti, premalo sredstev, predvsem pa premalo kadrov) in na proces zaradi zločinov v Rižarni. Dr. Ferenc jemlje iz svojega arhiva personalne mape o Lerchu in o Globočniku, načrtuje, da bo o njih sestavil daljše študije, predvsem pa si prizadeva, da bi pripomogel k ugotavljanju resnice tržaškim preiskovalcem. «Rižarna — večkrat razlaga Albin Bubnič — je kot zelo zahtevna zaročenka ali žena. Ko te enkrat ima v krempljih, te ne izpusti več.»! In dr. Ferenca je Rižarna res tako prevzela.
V NEDELJO V TRSTU
Pokrajinski kongres PRI
Tržaški republikanci so se v nedeljo zbrali na pokrajinskem kongresu in izvolili novo vodstvo, s čimer se je prenehala komisarska uprava v stranki, do katere je prišlo zaradi notranjih sporov okrog vprašanja italijansko-jugoslovanskih sporazumov. Na kongresu je prevladalo zavezništvo med skupino, ki jo vodijo bivši pokrajinski tajnik Arnaldo Róssi, pokrajinski svetovalec Foscarini in občinski svetovalec O-liviero Fragiacomo, in skupino mlajših delegatov. To zavezništvo si je zagotovilo enajst Od skupnih 21 mest v vodstvu, sedém sedežev je šlo stari večini, ki jo je vodil deželni odbornik Mauro, medtem ko so tri mesta pripadla skupini, ki je zavzela kritično stališče do osimskih sperazumov:
Ob navzočnosti deželnega tajnika Barnaba jè imel Uvodno poročilo komisar Di Re, član vsedržavnega vodstva stranke,’ ki je potrdil pozitivno oceno sporazuma med Italijo in Jugoslavijo ter izrazil zaskrbljenost zaradi vsedržavnega političnega položaja in bližanja predčasnih volitev. Sledila je živahna razprava, v katero so posegli številni delegati. Novega pokrajinskega tajnika bodo izvolili na prvi seji komaj izvoljenega vodstva.
• Na pobudo sekcije KPI «Prato-longo» za Kolonjo in školjet bo drevi ob 20. uri na sedežu krožka «Pečar» javna skupščina o temi: «Predlogi komunistov v sedanjem političnem po-Icžaju». Uvodno poročilo bo imel član tajništva federacije Ugo Poli.
• V konferenčni dvorani občinskega prirodoslovnega muzeja v Ul. Ciami-cian 2 bo danes zvečer ob 19. uri prof. Silvio Polli, docent geofizike na tržaški univerzi, predaval o temi: «človeške reakcije na svetlo in temno burjo». Vstop je prost.
Mesec dni zapora za mladega fašista
Tržaški pretor dr. Trampuš je včeraj obsodil 22-letriega Roberta Cibina iz Eraelee pri Benetkah pogojno na mesec dni zapora in 80.000 lir globe. Kot smo že poročali v nedeljo, je Cibin prispel v petek z vlakom v naie mesto, kjer se je nameraval udeležiti neofašističnega zborovanja. Pri pregledu na železniški postaji pa je policija našla pri njem železno verigo in ga aretirala pod obtožbo posesti orožja.
Uspela razstava psov v nedeljo na Montebellu
V nedeljo je bila na razstavišču pri Montebellu že enajstra razstava psov, ki jo prireja tržaško združenje ljubiteljev psov. Kljub mrazu je bila letos udeležba občinstva rekordna: nad 15.000 ljudi si je namreč ogledalo 419 razstavljenih psov najrazličnejših pasem; lastniki so jih pripeljali v Trst iz Italije in iz petih evropskih držav:	Avstrije,
Švice, Jugoslavije, Nemčije in Češkoslovaške.
Razstavo so odprli v zgodnjih dopoldanskih urah in je bila odprta ves dan. Gledalci ro si ogledali pse v posebnih boksih, najzanimivejše pa je bilo seveda ocenjevanje, kjer se je prav gnetlo občinstva, predvsem pa otrok. Celotna manifestacija se je zaključila z nagrajevanjem, ko so organizatorji podelili pokale, kolajne in druga, priznanja lastnikom najlepših psov.
Dr. Linassi glavni tajnik tržaškega sejma
Dne 5. aprila je dolgoletni glavni tajnik Neodvisne ustanove za tržaški sejem dr. Claudio Chiaruttini stopil v pokoj. Chiaruttini je praktično vodil ustanovo vse od leta 1948 in se je v vsem tem času živo in prizadeto zavzemal za uveljavljenje tržaških velesejemskih prireditev.
Za.novega glavnega tajnika yele-sejemske ustanove je minister za industrijo in trgovino imenoval dosedanjega podtajnika dr. Fabia Li-nassija. Dr. Linassi je star 37 let in je po rodu Tržačan.
Občinski uradnik obsojen zaradi prisvajanja denarja
Tržaško kazensko sodišče (predsednik Giancotti, državni tožilec Brenči) je včeraj obsodilo na 1 lei® in 8 . mesecev zapora ter na 80.Ow lir globe 26-letnega uradnika Branka Marzija iz Ul. Pier della Francesca 10, ki je zaposlen v uradu za davke pri tržaški občini. Mai’z^ je bil obtožen, da si je prilastil 3 milijone 608 tisoč lir, ki so jih pla" čali davkoplačevalci pri sporazumnem dogovarjanju o višini davkov. Državni tožilec je zahteval obsodbo na 2 leti in 2 meseca zapora ter 60.000 lir globe, zagovornik odv. K°' storis pa najnižjo možno kazen. SO' dišče je v razsodbi priznalo Marii' ju vse olajševalne okoliščine; sodba je pogojna in brez vpisa v kazenski list.
«Avtoprevozniki» so se polastili za kakih 300 milijonov lir blaga
NALOŽILI SO TOVORNJAK IN IZGINILI BREZ SLEDU
V Trstu so opeharili podjetji «Adriatica Trasporti» in «Preden», delali pa so tudi drugje po Italiji
Tržaški karabinjerji že dalj časa iščejo tri «avtoprevoznike», ki so si v nekaj več kot dveh mesecih «prislužili» kakih 300 milijonov lir. 11. februarja letos so se trije moški predstavili podjetju «Adriatica trasporti» in dejali, da so s tovornjakom pripeljali tovor v Trst in zaprosili za tovor za povratno vožnjo. Gre za povsem običajno prakso in podjetje jim je preskrbelo tovor zdravil in raznega blaga v vrednosti kakih 35 milijonov lir, ki bi ga morali prepeljati v Ancono. Tovor pa ni nikoli prišel na cilj.
Karabinjerji so takoj začeli s preiskavo in ugotovili, da sta evidenčni tablici tovornjaka in prikolice ponarejeni; izdelali so tudi fotokit dveh od treh avtoprevoznikov, ki so po govorici sodeč južnjaki, verjetno Neapeljčani.
17. marca so isti sleparji zopet opravili podoben podvig v našem mestu. Prišli so s prebarvanim tovornjakom z drugo evidenčno tablico (karabinjerji pa domnevajo, da gre v obeh primerih za isti tovornjak) in si zagotovili pri podjetju «Preden» tovor v vrednosti 1 milijona lir, nato pa so izginili: očitno so posumili, da so jim preiskovalci na sledi.
Na osnovi teh podatkov so karabinjerji začeli s preiskavo in ugotovili, da so se isti ljudje poslužili teh trikov že v Perugii, Reggio Ernilii, Parmi, Vicenzj in Piacenzi, pri čemer so si prislužili kakih 300 milijonov lir. Izsledki preiskave pa, kot
kaže, niso še privedli do zaželen' uspehov.
Zopet prometna nesreča pri bloku na Fernetičih
Sinoči okoli 22.30 se je na J £ slovanski strani mejnega Pre tna pri Fernetičih pripetila prc® nesreča, pri kateri je bil lazJe m njen 27-letni Alojz Škabar s Cola ^ ki se je z avtom fiat 128 zale ^ parkiran tovornjak. Škabar Je |ele šel peš mejni prehod in ss.pr s0
kasneje zatekel v bolnišnico ^e/0 y mu dali prvo pomoč; okreval
tednu dni.
lotociklist težko ranjen prometni nesreči
ri prometni nesreči j6, v^e!.fjetni il hude telesne	"ored&
lar Giovanni Pieri iz L>r jg, ipi Elisi 45. Ko se je 0^01koie-vozil s svojim mot,ornl AnHreja
po Sprehajališču^ Sv i mestnemu središču, fa J ^ 1 tovornjak s prikolico iz p;e-e nepojasnjenih razl°g°nZjiom in :gubil nadzorstvo nad v „vtoin d na pločnik. Z rešilnim $ v Sega križa so ga PrefL spr®' ško bolnišnico, kjer 30 » stro-
,na 'oddelek za oživljanj	pre.
pridržano prognozo zar ,egriib a možganov in drugih ^