PoSfnfna naftna v srofovfnL Leto XV., štev. Ljubljana, nedelja 18. februarja 19)4 Cena i.— Din avuibivo. L.jLU)ijHna. Knatljeva Ulica 6. — leletoD št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3125 Lnseratni ouueieK: Ljubljana, Selen* Durgova al 3. — Tel 3492, 2492. Pouruzuica Maribor: Gosposka ulica 6t 11. — Ieietoo št 2455 Podružnica Celje. Kocenova ulica St. 2. — Teleton št IHU RaCuni pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842. Praga čislo 78.180, VVicn St 105 241 Državljanska vojna v Avstriji Državljanska vojna v Avstriji, M je vznemirila vso Evropo, je končana. Kakor ni bilo drugače pričakovati, je zmagala vlada. S številčno in tehnično premočjo vojske, žandarmerije in policije ter hajmverovskih čet je v krvavih spopadih zatrla obupni odpor socialnih demokratov. Tisoče žrtev, ki so jih zahtevali boji v obeh nasprotnih si taborih, obžalujejo po vsem civiliziranem svetu. Tragično je, da je moral kancelar Dollfuss, ki je proglasil za smernico nameravane reorganizacije državnega in družabnega ustroja papeževo encikliko, postaviti temelje svoje nove stavbe v jarke krvi. Dollfuss sam tega najbrž ni hotel in ni želel. Toda zašel je v usodno zagato, ker je imel pred očmi poleg cilja, ohraniti samostojno Avstrijo, vedno tudi cilj, ohraniti Avstrijo klerikalno. Zato ni najel pota k socialni demokraciji, ki je bila še pri zadnjih volitvah najjačja avstrijska stranka in ki bi mu lahko bila naravna, zanesljiva in močna zaveznica v boju proti hitlerjanstvu. Namesto, da bi si jo napravil za zaveznico, jo je proglasil za sovražnika, enako nevarnega kakor hitlerjevci. Vojna na dve fronti je vedno bolj slabila sile Dollfussovega režima, ob enem pa pomagala do vpliva in oblasti hajm-verovcem. Ti so dobro vedeli, da bi postali odvisni, ako bi se stvoril most med obema glavnima avstrijskima strankama. 2e samo zato so bili zakleti sovražniki socialistov. Gotovo je igralo vlogo tudi dejstvo, da se hajmverovski voditelji po večini rekrutiraio iz starega avstrijskega plemstva in jim socialno pobarvani pckreti že sami po sebi niso simpatični. Glavno pa je, da. so hajmverov-ci v celoti prevzeli doktrino italijanskega fašizma, s katerim so v intimnih stikih, in si postavili za nalogo, ustvariti novo Avstrijo po fašističnem vzoru. Iz vseh teh razlogov je bil brezobziren boj proti socialni demokraciji med glavnimi točkami hajmverovskega programa in na prvem mesti, njihovih zahtev. Čim bolj so videli, da jih režim potrebuje, in čim večji je postajal njihov vpliv, tem bolj glasen in nestrpen je postajal njihov oostulat po iztrebljenju socialne ae-mokraciie in po dosledni izvedbi neprikrite fašistične diktature, odnosno avtoritarne državne oblasti, kakor pravijo v Avstriji. Mnoga znamenja so kazala, da se je Dollfuss upiral temu pritisku, ki je bil, kolikor se je nanašal na pofašistenje države, naperjen tudi proti njegovi lastni, proti krščansko-socialni stranki. Toda iz zagate, ki je bil v njo zašel, ni znal izhoda in hajmverovski vpliv je popolnoma prevladal. Začela se je akcija za pospešeno izvedbo avtoritarnega principa. Naperjena je bila najprej proti socialistom, ki so videli, da se bliža definitivno uničenje njihove organizacije, in se sili uprli s silo. Iz prvih spopadov se je v kratkih urah razplamtela bratomorna vojna. Vojna je sedaj končana. Prinesla je formalno zmago avtoritarni tezi. Kaj ta zmaga stvarno pomeni, o tem so mnenja po svetu precej deljena. Večina pa se strinja v sodbi, da razbitje socialne demokracije ne znači okrepitve boja za samostojnost Avstrije, marveč prej nasprotno. Včeraj smo objavili poročilo iz Berlina, ki dovolj nazorno kaže, kako gledajo na položaj hitlerjevci in kaki so njihovi računi; trdno pričakujejo, da se bodo razbite socialistične množice raje pridružile njim kakor pa Dollfussovi in Feyevi fronti. Tudi češkoslovaško in del francoskega časopisja daje izraza bojazni, da je bil z razbitjem socialne demokracije porušen najjačji jez proti anšlusu. V Jugoslaviji smo z iskrenim obžalovanjem gledali na dogodke v sosedni državi. Ne samo z občečloveškega stališča. V prijateljstvu živimo in hočemo živeti z Avstrijo. Zelo živahni in tesni so v marsikakem pogledu naši medsebojni stiki, posebno tudi gospodarski. Zato nam ni moglo biti vse eno, kaj se dogaja nad našimi severnimi mejami. Korektni sosedski odnosi so nam nalagali še večjo rezerviranost kakor že samo načelo, da se ne moremo vmešavati v notranje zadeve druge države. Da pa je naše javno mnenje z zelo mešanimi občutki gledalo na hajmverovske podvige, morajo v Avstriji pač razumeti, saj je bila avstrijska socialna demokracija brez dvoma ena najjačjih ovir za načrte, ki so se pletli in se še pletejo med Rimom, Budimpešto in Dunajem. Ne da bi se spuščali v kritiko načina, kako so bili tragični dogodki v Avstriji likvidirani, moramo vendar z zadoščenjem beležiti, da se je vrnil v sosedno državo mir. Želimo le. da bi bil trajen in da bi šel bodoči razvoj Avstrije po poti, ki vodi k priiateljskemu sodelovanju narodov in držav v osrčju Evrope. Čsl. valutna reforma Praga, 17. febr. AA. Ker sta obe zbornici sprejeli zakon o valutni reformi, stopi ta zakon takoj v veljavo, Naročnina znaAa mesečne Um 25._, Zs inozemstvo Dia 40.—, Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uiica 5. Te le f o« 8122, 3123. 3124. 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Teleton St 2440. Celje, Strosamayerjeva ulica štev. L Telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglas) p« tanfu. Dollfuss utrjuje svoj režim Vsi socialistični mandati razveljavljeni - Pred razpustom vseh deželnih zborov in imenovanjem novih vlad — Včeraj so bili obešeni štirje delavci Dunaj, 17. februarja. AA. Včerajšnji dan je minil v miru. Gospodarsko življenje se razvija normalno. Promet po ulicah je popolnoma prost. Redarji ne zahtevajo več izkaznic in potnih listov. Le v Meid" lingu in Hitzendorfu je bilo oddanih več strelov iz pušk. Policija je takoj odposlala redarje, ki pa niso nikogar našli. Ministrski svet je na včerajšnji seji sklenil izraziti vsem organom državne oblasti zahvalo in priznanje za naglo in odločno udušitev socialistične vstaje. Zvezni kancelar dr. Dollfuss je sporočil ministrskemu svetu, da je predsednik republike Mi-klas z najtoplejšim priznanjem odlikoval zveznega podkancelarja Feya kot glavnega poveljnika akcije proti upornikom z lento reda za zasluge a to tri j s k i republiki. Ministrski svet je tudi ugotovil, da se obsedno stanje lahko ukine razen na Dunaju, Spodnjem in Zgornjem Avstrijskem in štajerskem, kjer pa bo tudi v najkrajšem času ukinjeno. Vsi mandati, dobljeni na podlagi kandidatur socialno-demokratske stranke, so razveljavljeni. Vse obstoječe kolektivne pogodbe o delu ostanejo v veljavi v tem smislu, da pridejo na mesto izginulih strank-^pogodbenic (ukinjenih delavskih organizacij) komisije, ki jih bodo v ta namen imenovale delavske zbornice. Državni tajnik Neustadter-Sturmer je bil imenovan za ministra za socialno skrbstvo. Dosedanji minister za soci.lano skrbstvo Schmitz, ki je bil imenovan za vladnega komisarja na Dunaju, ostane v vladi kot minister brez portfelja. Likvidacija Delavske banke Dunaj, 17. febr. g. Včerajšnji ministrski svet je sklenil razpust in likvidacijo Delavske banke, ki je že zaprta od strani policije. Z likvidacijo je bil poverjen avstrijski Kreditni zavod za javna podjetja in dela. Kagrade za izročitev orožfa Dunaj, 17. febr. d. Generalna direkcija za javno varnost je izdala proglas, da morajo vsi neupravičenci izročiti oblastem orožje do 25. t. m. Za oddajo puSke je določena nagrada 2 šilingov, za strojnice pa 50 šilingov. Obenem se jamči, da ne bodo izdana Imena izročiteljev orožja in da tudi ne bodo kaznovani. Tudi ovaduhom je obljubljena posebna nagrada. Žrtve eksekutive Dunaj, 17. febr. AA. Po uradnih podatkih so zadnji krvavi dogodki zahtevali naslednje žrtve: Izmed organov oblasti sta padla v vsej Avstriji 102 moža, ranjenih pa je bilo 319, med njimi 115 hudo. Med padlimi je vojakov 29, policistov 29, orožnikov 11 in članov pomožnih prostovoljnih oddelkov 33. Na Dunaju je padlo 42 mož, ranjenih pa je bilo 125. Civilnih oseb je padlo 137, ranjenih pa je bilo 339. Na Ditnaj sam odpade 105 mrtvih in 24 ranjenih. To je bila v zadnjih letih že druga oborožena vstaja socialno-demokratske stranke. Pri vstaji dne 15. julija 1927 je padlo 98 oseb, ranjenih pa jih je bilo nad 700. Pogreb v torek Dunaj, 17. febr. g. Pogreb na Dunaju padlih članov eksekutive je bil danes določen za torek 20. t. m. ob 13. uri. Pogreb bo šel od trga pred magistratom, kjer bodo zbrani vsi člani vlade in predstojniki oblasti, preko Ringa na Schwarzenberg-platz, kjer se bo vršila prva žalna svečanost. Na centralnem pokopališču bo druga žalna svečanost. Podkancelar major Fey bo osebno vodil žalni konduikt V Gradcu in Linzu so se danes vršili pogrebi članov eksekutive, ki so padli pri zadnjih nemirih. V Gradcu je bilo pokopanih 19 žrtev, v Linzu pa 14. ©fejokovalni Sond Dunaj, 17. febr. č. Danes so policijski organi zapečatili prostore v avstrijskem par- Volilna bor Izid današnjih občinskih odločilnega pomena za Caribrod, 17. febr. t. Snoči je bila zaključena volilna agitacija za občinske volitve, ki bodo jutri po vsej Bolgariji. Pri volitvah sodelujejo vse politične stranke, ki si mnogo prizadevajo, da bi ohranile svoj prestiž med narodom. Od izida občinskih volitev je namreč izredno mnogo odvisna oblika bodočega bolgarskega režima. Tega ne trdijo le v opoziciji, marveč tudi vodstva vladajočih strank. Kakor znano, so se v zadnjem času .pričela pegajanja med ministrskim predsednikom Mušanovim in vodjo Demo-kratičesnega zgovora, bivšim ministrom M-olovim. Demokratičeski zgovor naj bi po volitvah stopil v vlado na mesto nacionalnih liberalcev, ki nameravajo izstopiti iz sedanjega Narodnega bloka, ker smatrajo, da se na njegovi podlagi ni mogoče pripraviti za bližnje parlamentarne volitve. Antinacionalistlčna opozicija je razvila izredno živahno agitacijo tudi zaradi tega, ker namerava vladnim strankam z otčin skimi volitvami prizadeti čim hujši udarec Sodeč po govorih vladnih in opozicijski' agitatorjev, bije Narodnemu bloku poslednja ura. Morda se bodo Po občinskih vo litvah vladajoče stranke sporazumele < svojem nadaljnjem sodelovanju, ki pa lamentu, ki jih je imela dosedaj na razpolago socialno demokratska stranka. Z zaplenjenim imetjem socialistov bodo ustanovili deploracijski fond. Z obrestmi tega fonda bodo podpirali vdove in sirote padlih vojakov, policijskih organov, orožnikov in heirmvehrovcev ter krili škodo, ki je nastala na nekdanjih socialističnih domovih in drugih objektih. Za popravo poškodovanih občinskih hiš bodo prisilno porabili vseh 2500 aretiranih socialistov. Po vsej državi se je pričela tudi nabiralna akcija za ta fond. Zveza industrijcev je darovala 1C0.CG0 šilingov, banka Scheller 50 tisoč. Zveza avstrijskih bank pa 25.000 šilingov. Danes dopoldne so krožili po delavskih okrajih, kjer so divjali največji boji, tudi avtomobili z zastopniki tujih poslaništev na Dunaju. Diplomatje so si ogledali razdejane občinske hiše in betonirane kleti, v katerih so bila skladišča orožia in streliva. Štiri nove Justifikacije Dunaj, 17. febr. d. Včeraj je bil obsojen pred prekim sodiščem na smrt 351etni mestni delavec Emil S.voboda ter je bila smrtna obsodba izvršena ob 21.25. St. Polten, 17. febr. d. Včeraj pred prekim sodiščem na smrt obsojena člana republikanskega Schutzbunda 25letni zidarski pomočnik Viktor Rauchenberger in 431etni brezposelni Johann Hois, oče treh otrok, sta bila tri ure kasneje justificirana. Gradec, 17. febr. s. Smrtna obsodba proti tajniku graške delavske zbornice Josipu Staneku, ki je bil pred prekim sodiščem zaradi aktivne udeležbe pri zadnjih nemirih obsojen na smrt na vešalih, jc bila danes ob 16. izvršena. Tiralica za Wallischem Gradec. 17. februarja, s. Varnostna direkcija za Štabrsko ie izdala tiralico za Kolo-manom Wall:schem. ki ee je kot vodja -id?-ležil vstaie Schrrtzbunda v Brucku ob Muri. Kaj pravi dr. Deutsch Praga, 17. februarja, p. Prvak avstrijske socialne demokracije in vrhovni voditelj socialističnega Schutzbunda. dr. Deuteoh, ki i? po krnčanih borbah pob^iu z, Dunaja na Češtkoslovai&o, ie prispel dam« v Prago. Tu ga je pričakovalo večje število domaČih in inozemskih novinarjev, katerim t? o razvoju dogodkov v Avstriji izjavil: »Vodstvo avstrijske socialno - demokratski stranke si je že pred več meseci priza-detvato, da prid? v Avstriji do mirne rešitve politične krize. Osebno sem pred dnevi opo 7.oril preko nekega krščansko - socialnega posrednika kancelarja dr. Dollfussa na grozečo katastrofo in ga rotil v imenu člove-čanetva, naj se zavzame za mirno rešitsv vsah notranje - političnih sporov. Socaln riti jurtvkralelka stranka ie še pred dnevi ofi-c.ieino ponudila mir. toda vse to i? ostalo brez odgovora. V avstri i&ki vladi «> nekateri člani, ki so odkrito želeli, da pride do nasilnega spopada. Delavci so bili oborož;ni še izza svetovna vojn?. Nikdar pa tega orožia niso rabili, marveč eo ga čuvali, da bi bili pripravljeni vsak fes braniti ustavo in reoutolikanrtki režim pred fašizmom. Sohote-bund ie b!1 samo defenzivna organizacija-Borba avstrijskega delavstva ie docela podobna nekdanjim kmečkim uporom, ki tudi niso imeli nobenega druceva oilia. kako«- da hramiio svoie domove in svoiVi praviee. Tjdi avstrijsko dela^tvo i? branilo samo svoie domove in i metle strank-;. Borba z orožjem ie končana, toda politična borba ee nadaljuje. Vlada, ki s topovi strelja na ženske in otroke, pač se mor? dolgo ostati na krmilu. Vest jtovaSsnetva jo bo iz bricrrfa mi te ver* se Ni prebudila po ve "in svOtu in tudi v Avstriji sami. Delavstvo. ki se je borilo tako žilavo, n? more propasti * šoSe zopet odprte Dunaj, 17. februarja. d. Fazen na visokih šolah bo na Dunaju v ponedeljek prtčel na vseh sred n M h šolah zopet redni pouk. Drugod po Avstriji so bili šole otvorjene volitev na Bolgarskem bo bodoči bolgarski režim nobenem primeru ne bo slonelo na dosedanjem paktu. Poslednji dnevi volilne kampanje so bili zlasti na deželi zelo burni. Ko je davi skupina komunistov v Plovdivu skušala prirediti agitacijsKo zborovanje, je orož-ništvo nastopilo z vso ostrostjo. V spopadu je bil ubit neki orožnik. Mnogo komunistov je bilo aretiranih. V Varnavi je v pretekli noči okrog .polnoči eksplodiral peklenski stroj v stanovanju komunističnega občinskega odbornika. človeških žrtev ni bilo, vendar pa je bomba povzročila izredno veliko gmotno škodo. Delavska stranka v Demerdžijevu je včeraj napadla občinsko zgradbo in io zasedla. Delavci so bili celih 24 ur gospodarji položaja na vasi. Orožniki so še snoči zaman napadali varno utaborjene delavske vstaše in šele dopoldne se jim je posiečilo pregnati uporniKe, izmed katerih je bila večina aretiranih V tekstilnih tovarnah v Devljevu je že nekaj dni trajajoča stavka vsega delavstva zavzela deloma tudi političen značaj Sofijski opozicijski listi poudarjajo, da hočejo lastniki tovarn spraviti tisoč delavskih družin na beraško palico, ter pozivajo delavsko ljudstvo, naj ne sledi eksponentom sedanjega režima. že danes. V Linzu bo v porvedeljik prebran v vseh šolah proglas deželnega šolskega sveta. bi odTeja, da ee morajo v bodoč? pri odhodu iz šole gojenci pozdTaviiaiti z besedami >Treuer Ostepr sicherl« Listi Iz Rajha prepovedani Dunaj, 17. febr. s. Urad zveznega kancelarja je danets prepovedal vsako razširjenje vseh listov iz Nemčije za dobo enega meseca do vštetega 16. marca. 1 Preosnova deželnih vlad Deželni zbori bodo razpnščeni — V novih deželnih 1 vladah bodo le člani patriotskih organizacij Dunaj, 17. febr. d. Preosnova deželnih vlad je bila zaradi poslednjih dogodkov začasno odgodena, bo pa v kratkem izvršena. Predvsem je treba likvidirati posledice boiev zadnjih dni, razpust socialno-demokratske stranke ter njenih strokovnih in drugih organizacij, kar bo trajalo še nekaj časa. Vprašanje glavnega mesta Dunaja je začasno rešeno z imenovanjem zveznega komisarja na čelu občinske uprave. Za preosnovo deželnih vlad bo služila bržkone kot zgled Tirolska. Izvršena bo na ta način, da bodo deželni zbori sklenili svoj razpust ter pooblastili deželne gla- varje, da smejo izdajati vse ukrepe, 0 spadajo v področje deželnih zborov, na lastno odgovornost. Na ta način bo dana deželnim glavarjem možnost, da bodo v sporazumu z zvezno vlado izvedli imenovanje novih članov deželnih vlad ter posvetovalnih odborov, sestavljenih na stanovski podlagi. Člani novih deželnih vlad in deželnih odborov bodo imenovani v glavnem iz patriotskih organizacij. Na Koroškem bo bržkone namestu člana Landbunda, Kernmaierja, imenovana drt* ga osebnost za deže-lnega glavarja. Ista velja tudi za Zg. Avstrijsko. DollSussove pogreške Dollfuss je samo Se navidezno gospodar Avstrije ■ Heimwehr bo njegov grobokop Pariz. 17. februarja, r. V »Joumahi« se bavi znani francoski publicist Saint Brice z novim položajem v Avstriji in prav* da je napravil Dollfuss usodno pogreško, ko ie dorustil, da je prišlo do krvavega spopada s socialisti. Razvoj notranjepolitičnih dogodkov v avstrijski republiki v nobenem primeru ne bo povoljno končal za dr. Dollfussa, čeprav je izšel iz te borbe navidezno kot zmagovalec in gospodar položaja. Vsekakor ne bo dolgo počival na sedanjih »lavorikah«. zaradi katerih 'e mnogo izgubil na simpatijah, ki jih je doslej vžival v inozemstvu. Notranje politična kriza v Avstriji ima svoj izvor v tem. da je skušal dr. Dollfuss vsiliti avstrijskemu narodu neko novo formulo, ki bi bila nekako v sredini med italijanskim fašizmom in nemškim narodnim socializmom. Toda take načrte je mnogo lažje zamisliti, kakor pa ustvariti. Med sistemom Hitlerja in Mussolinlia ni velike razlike, najmanj pa tolike, da bi mogel med oba postaviti še Dollfuss svoi sistem. Heimwehrovci. ki so sedaj še edina in glavna opon Dollfus-sovega režima, niso niti najmanj zaneslji- vi. To je prilično maloštevilna armada, katere polovica se nagiba k Rimu, polovica pa k Berlinu, k obema pa mnogo bolj kakor pa k Dollfussovi avstriiski koncepcij Nadaljnje ustoličevanie avstrofašizma, kf ae je sedaj z vso naglico pričelo, pa ne imelo za posledico samo likvidacije social-nodemokratske stranke, marveč bo uničilo tudi konservativno kuščan. socialno stranko, ki ie postavila dr. Doitfussa na kance-larsko mesto. Res je ta stranka v zadnS dobi kazala vedno večje slabosti, toda brez nje si za enkrat ni mogoče misli-« stalnejšega re-žima v Avstriji. Dollfuss i® že dolgo okleval in odlaga! svoje načrte^ toda Heimwehr je postajala z vsakim dnem agresivnejša, prevzela naposle-d oblast v provinci in zahtevala končno obračun z dunajskimi marksisti. Ta obračun jo izvršen, toda Dollfuss ima sedaj samo še navidezno državno oblast v svoiih rokah. V resnici je on sam ujetnik razpaljenifl strasti, ki izročajo Avstrijo na miTost ia nemilost sovjetom hitlerjevske diktature ia diktature Starbemberga. Hitler vabi socialiste Hitler o položaju v Avstriji po zmagi režima — Pri* čakuje, da se bodo socialisti pridružili hitlerjevcem London, 17. februarja, r. Angleški tisk še vedno z največjo pozornostjo zasleduje dogodke v Avstriji in razmotriva zlasti, kakšne posledice bo imela krvava državljanska vojna v Avstriji za odnošaje med Avstrijo in Nemčijo, posebno pozornost je zbudila Hitlerjeva izjava berlinskemu dopisniku s>Daily Maila« o položaju v Avstriji. Hitler je najprej naglasi!, da narodni socialisti v nobeni obliki niso zapleteni v državljansko vojno v Avstriji in jo spremljajo kot docela neprizadeti opazovalci. Mi nimamo prav nikakih simpatij niti za Heimwehr, niti za dr. Dollfussa, niti za njegove nasprotnike. Na obeh straneh so napravili velike pogreške. S silo se ne da nikomur vtepsti prepričanje in topovi so najmanj sposobno sredstvo za pridobivanje prijateljev. Take metode ustvarjajo samo še večji prepad, dražijo in izzivajo le še večje ogorčenje. S takimi metodami Dollfuss ne bo nikogar pridobil, marveč bo odbil še one maloštevilne pristaše, ki so danes še z njim. Hitler primerja nato v svoji izjavi narodno-socialistično revolucijo z državljansko vojno v Avstriji in pravi, da je nasprotnika možno pridobiti le s treznim delom. Vcepiti se mu mora tudi prepričanje, da je bil poprej na napačni poti. Tako smo delali v Nemčiji, dočim je dr. DoHfuss ia* vedel puč, prelomil ustavo in uporabil metode, ki so že vnaprej obsojene na neuspeh. Da so narodni socialisti postopali tako, kakor je dr. Dollfuss, bi moralo biti v Nemčiji, ki ima llkrat več prebivalstva kakor Avstrija., najmanj 18.000 mrtvih in 50.000 ranjenih. Toda vsa narodno-socialistična revolucija je zahtevala samo 27 61oveškil» žrtev. Pri nas ni padla nobena ženska in ni bil umorjen noben otrok. Nobena hiša ni bila porušena in izvršen ni bil nobea rop. Tudi nemški komunisti so bili dobro oboroženi ter so razpolagali morda še a mnogo večjimi zalogami orožja, kakor avstrijski marksisti, toda nikomur ni prišlo na misel, da bi zaradi tega razpalil državljansko vojno, marveč smo šli med delavske mase in jih pridobili za narodno-socialistični program. Razvoj dogodkov v Avstriji ne more imeti prav nikakega vpliva na odnošaje med Avstrijo ki Nemčijo, kajti politiko, ki jo vodi Nemčija, narekujejo interesi nemškega naroda in države, ne pa osebne ambicije, kakor je to primer v Avstriji. Osebno sem prepričan, da se bodo avstrijski delavci, oropani rvoje organizacije, vsi do zadnjega pridružili narodnim socialistom. To bo prva reakcija na metode krva* vega DoHfussovega režima. Ogorčenje v Angliji Angleška javnost zahteva, da naj vlada javno izrazi nezadovoljstvo s postopanjem avstrijske eksekutive London, 17. febr. č. Italijanski poslanik v Londonu Dino Grandi je snoči posetil zunanjega ministra Simona in ga obvestil o načrtu italijanske vlade, da bi se zapad-ne evropske velesile skupno manifestativno izrazile za ohranitev avstrijske neodvisnosti. Simon je ta načrt zavrnil in izjavil, da ie angleška vlada sicer pripravljena priključiti se taki skupni izjavi, vendar pa le pod nogojem. če se v njej zadržanje zveznega kincelirja Dillfusra in niegove vlade nri poslednjih krvavih dogodkih v Avstriji obsod' z vso odločnostjo. Angleški zunanji minister je nfl bi gl vdali v taki deklaraciji samo formalnost. Samo »pomnimo se na pakt Itirih veleli j-a nam bo daleko^ežnoet t«'a koraka brž boli razumljiva in nas bo to pomagalo preoričati tudi o praktični pomembnosti. S paktom štirih. ki se ie skoval v Rimu. se \r. Polički odrekal znnčai velesile, ali bolie rečeno. ee ji ni priznal- Samo po sebi siot-r ni tn nič presenetljivega. nič novega, zakai takega jnačaia Polivka v mednarodnih odncšaiih še nima. Pa vendar z eno izjemo: Francija dati svojem J poslaništvu v Varša.vi znača-t ambasade, kar pomeni, da ie pripravljena j>»mahati Pelrski. da se uvrsti med države prvega reda. Zato bili v Varšavi t^m boli oJovolieni, ko ie končno Francija vendarle i»nstaia na pakt čatvorice velikih ie a tem Pariz pokazal premalo konkretne c ne za poljska prizadevam* Da ie Uufiia sedai Poljski prignala znacai velele. moraio v Varšavi vkn:.ž.;ti kol prav asr«. velik usoeb in Beck ie mogel r-snič-nr. zadovolien kreniti nazai proti domu. »i-n tega pa ea more to prizmue: vzeti v račun kot skupni rusko - poljski -.»front Koper pakt štirih, ki vendar ne more iim"ti VPlIk-a avtoritete, ako sa pok.ižeta tu fiy° velesili, ki tudi hočeta imeti tr-sedo. pa ju pt v It- četvorici. Še več; mo;l.i bi sa tjd: zaključiti, rta s tem Rusija izjar/ia. .la bi šla v tako ton.binaciio velesil samo z zahtevo, d» -se vzame zraven tudi Poljski. Kes ;« za enkrat ta zakliučak eamo teoretičnega pomena. k»r vendar Rusiia ne kaže nič nag-oeira. da bi pe priključila četvorioi. Toda mednarodni odnošaji sp nagle spreminjajo in kdo ve. če ne bo morda ža bližnja bodočnost prinesla povsem novo razmerje med Bovietsko Rusijo in ostalo Evropo. V »sm m vsakem takem primeru bi mogla Poljska samo pridobiti na osnovi dosežao^ea prima-nja. kakor je to že danes nedvomno prmpko oiačenje potiskeea stališča napram oertaJi Evrooi. Drugi važni rezultat moskovskih razgovorov je skupna garancijska Izjava Rusije in Poljske za sedanje stanje v baltiikem področju. Počakati moramo še, da se objavi precizneje, kakšno vsebino Ima ta na prvi pogled, malo nenavadni sklep. 2e la dosedanjih objav pa moramo sklepati na rusko in poljsko voljo, da ostane ob Baltiku status quo. Znana je potuda, ki je izšla iz Moskve pred nekaj tedni glede istega področja in iste garancijske svrhe. Našla je pozitiven odziv v Varšavi, v baltiških državah pa ne posebno simpatičen odmev, dočim je »javno mnenje« Nemčije načrt odločno odklonilo, če so vesti točne, sta se P.uska in Poljska skupno In med-sebojno zavezali, da bosta bdeli nad seda-njim stanjem v Baltiku. To se pravi, da obe državi nikakor ne bosta pripustili, da bi kdorkoli hotel uveljaviti svoje ekspan-zivne težnje napram ozemlju baltiških držav. Ker se je doslej oglašal z asniraclja-ml samo hitlerizem, je pričakovati, da bodo spričo poljsko-ruske garancijske pogodbe ogorčeni zlasti Nemci; trditi pa, da je naperjena proti Nemčiji, si bodo nač težko upali. Da se Poljska ln Rusija hkrati odTekata vsakršnim lastnim težnjam po spremembi v baltiškem področju, sledi iz pogodte samo po sebi. Jasno je razvidna lz nje tar dna volja, da se tu spravijo z dnevnega reda vsakršne možnosti za medsebojne konflikte. Osobito odseva to lz tretjega glavnega zaključka, ki se je javil z moskovskih razgovorov. Rusija se zavezuje, da bo porabila ves svoj vpliv v Litvi, da jc pregovori na sporazum s Poljsko. Tudi tf točka je ogromnega pomena, zlasti še v zvezi s prejšnjo. Koristno je priklicati si v spomin, da je sovjetska Rusija pred več fco desetimi leti toliko kot oficielno priznala litavske zahteve glede Vllna napram Poljski, kar se je smatralo v Varšavi kot precej neprijazno dejanje v Kovnu pa kot vzpodbuda za nadaljnjo protipoljsso politiko. Sovjetska vlada se z garancijsko obvezo in z obvezo glede intervencije v Litvi v interesu Poljske odpoveduje svoji stari Politiki ter stopa popolnoma na stran obstoječega 3tanja, to je na stran Poljske; jasno je. da sedaj Litvi ne kaže prav nič drugega kot opustiti nadaljnji odpor in iskati končnega ter Iskrenega sporazuma z Varšavo. Beck je potemtakem zares dosegel velike uspehe v Moskvi in domov se vrača ne kot z običajnega diplomatskega poseta, marveč z garancijo ponolnega in vsestranskega sporazuma z Rusijo. Politično stanje v vzhodni polovici Evrope se je še nadalje utrdilo in pestalo trdno, kakor ni bilo še v vsem povojnem času. Pomadžarfemie imen naj prikrije svetu, da je polovica današnjih Madžarov nemadžarskega porekla — Zakaj plemstvo slepi in liujska kmete Bratislava, 15. februarja. Prevrat in trlanonski mir sta prekinila največje in nasilnejše raznarodovalno početje, kar jih je kdaj bilo na svetu. Nemcem se upravičeno lahko očita, da so izvajali germanizacijo v velikem obsegu, toda veličine madžarizacijskega delovanja tudi oni niso dosegli. Prvo zanesljivejše ljud. sko štetje v ogrski polovici monarhije se je vršilo ob koncu 17. veka in pri tej priliki je bilo naštetih 5.6SO.OOO Nemadžarov in samo 2,320.000 Madžarov. Vrh tega so bili slednji razdeljeni na tri plemena, Ku-inane, Jacige in Sikuljce, ki skoroda niso imela nikakršne zveze med seboj. Sto let kasneje pa je avstrijsko štetje 1. 1S50. dognalo že 5 milijonov Madžarov in 6,300.000 iprioainikov drugih narodnosti To veliko napredovanje Madžarov ni pripisati njihovi narodni moči, marveč okoliščini, da so (postali Madžari z 1. 1848. nosilci svobodnjaškega gitanja in odpora proti avstro-nemški tiraniji ter jim je ta vloga pridobila do malega vse ogrsko meščanstvo in razumništvo. Madžari, ki so bili vedno dobri in smotrni politiki, so ta položaj izkoristili v madžarizacijske svrhe in tako pomnožili svoje vrste za še enkratno število. To dejstvo priznavajo vsi madžarski pisci od levičarja Jaszija do skrajnega šovinista pečujskega renegata dr. Kriszticsa, ki složno navajajo, da so se Madžari z odnarodovanjem nemškega, židovskega, slovanskega in romunskega življa v letih 1787 do 1910. pomnožili za 3,200.000 duš, pri čemer ni štet njihov lastni prirodni prirastek. še v desetletju 1910 do 1920 so Madžari po računu debrecinskega profesorja Haendela pridobili celih 400.000 duš kot zadnji veliki obrok svojega nasilnega teka Po raziskavanju istega pisca je od 2 milijonov Madžarov, ki so pripadli na-sledstvenim državam, vsaj 1 milijon po-madžarjencev. Raznarodovanje je po trianonskem miru ostalo omejeno na sedanje ozemlje Madžarske, kjer mu podlegajo znatni manjšini Nemcev in Slovakov ter manjši drobci Srbov, Hrvatov, Slovencev, Rusinov in Rumunov Na mesto ekstenzivnega poma-džarjevanja so Madžari sedaj uvedli intenzivno, ki hoče izbrisati zadnje sledove ne-madžarskega porekla dobrih treh milijonov sedanjih Madžarov šovinistom so na poti rodbinska imena, ki po dobri tretjini izdajajo nekdanjo narodno pripadnost današnjih vrlih Madžarov Akcijo za iznremem-bo imen je dvignil Istvan Somogvi. ki zahteva, da letos vsaj 150.000 Madžarov iz-premeni slovansko ali nemške ime. da se tako očisti madžarski narod spominov na pretežno tuje pokolenje Doslej so si iz-preminjaM imena le v manjšem obsegu Po 2000 do 3000 oseb tetno. v prvi vrsti Zidov Je prosilo za izpremembo imena Agitacija je dvignila to število na 30 000 do 40 000 letno kar pa je spričo treh milijonov vse premalo tn hi akcija ne bila za-vršena v doarlednem času Ravnatelj statističnega urada dr šandor Kova^s je zlasti osmjevlt zastopnik ooma-džarevan.ia imen. ker je dotrnal. da med madžarskimi državnimi uradniki madžar- ska Imena nikjer niso zastopana po dveh tretjinah, v zunanjem ministrstvu pa jih je komaj polovica. V Budimpešti sami prevladujejo nemadžarska imena nad madžarskimi. Temu stanju, ki glasno vpije po ma-džarizaciji preteklih desetletij, hočejo Madžari napraviti konec, da bi tako tudi zunanje lice madžarskih krajev dobilo turan-skl izgled. Ta problem bodo Madžari gotovo z lahka rešili, vprašanje pa je, ali je s tem rešen madžarski narod, ki zaznamuje nazadovanje na vsej črti, odkar je prekinjena omenjena velikopotezna madžarizacija in je prestal dotok osvežujoče tuje krvi. Madžarski domoljubi so v tem oziru zelo v skrbeh, osobito ker ne vidijo možnosti, da bi se povzdignila rodovitnost madžarskega kmeta. Le-ta živi namreč v tako bednih prilikah, da mora pešati njegova življenjska sila. Predvsem nima kmet dovolj zemlje in so lepi stotisoči kmetov navezani samo na obdelovanje veleposestniške lastnine. Po letnem izvestju madžarskega statističnega urada je razvidno, da znaša vsa zemljiška posest 18.4 milijona katastrskih oralov, od katerih 3.8 milijona odpade na veleposertva. Ako odštejemo državna, samoupravna in občinska posestva, vidimo, cla 1427 veleposestnikov drži v rokah 2,110.000 katastrskih oralov zemlje, t. j. eno osmino vse obdelane zemlje v državi. Vezanost te zemlje je za kmeta največje zlo, ker ostane ve«n hlapec na tujih tleh, pa naj bo še tak^ delaven ki štedljiv. Stvar je tem slabša, ker dosegajo nekatera veleposestva otseg do 200.000 oralov ln so ravno ta posestva nedotakljivi fidejko-misi. Fidejkomisi obsegajo 816.808 oralov in jih je 92; še več zemlje ima cerkev, namreč 917.2S1 oralov. Ti dve ogromni ploskvi sta pri sedanjih prilikah nedosegljivi za kmeta. Enako pa tudi državna in občinska zemlja ter p-esest raznih verskih ln nauč-nih fondov, ki znaša skupno okoli 1,200.000 oralov. Manjše opozicijske stranke vzdihujejo po agrarni reformi, toda oblast je v rokah plemstva ln cerkve, ki imata najsil-nejši interes, da onemogočita vsako bistveno izpremembo v lastništvu zemlje. Madžarski kmet vdano trpi. ker so ga zaslepili, da prihaja njegovo gorje od Trianona in da je treba samo doseči »neokrnjeno« Madžarsko, pa se zopet vrne v deželo blagostanje. Dolgo pa to varanje re bo moglo trajati, saj ima madžarski kmet na treh straneh vzglede, kako je mogoče likvidirati plemiško posest Jugoslavija, Rumunija ln češkoslovaška so Izvedle temeljito agrarno reformo ln dale zemljo v posest kmetu, ki dela na nji Osobito strogo se je to Izvedlo ravno na področju nekdanje madžarske plemiške oligarhije in ta vzgled je gotovo zelo mamljiv tudi za madžarskega kmeta. Beograd. 17 febr Priho^nfa seja Narodne skunSfMne bo 1P febmn,*'n ob 16 nri. Na dnevnem redu je določitev dnevnega reda. Spremembe v češkoslovaški vladi H. — Prag«, 16. februarja. Zadnja vladna kriza je bila na videz zelo kratkotrajna in listi poudarjajo, da je bila čudovito hitro rešena. V resnici pa je bita to najdalj traiajoča kriza, kar jih je republika doslej doživela. Vlekla se je prav za prav od lanskega septembra, ko je bila le odložena, in vse kaže, da tudi s sedanjo rekonstrukcijo ni izčrpana. Narodni demokratie, ki so izzvali krizo, so že ves čas pretili z izstopom iz koalicije, tako da je bila vlada le nekak provizorii. Vse te mesece je koalicija pretehtovela, ali naj vzame na mesto narodnih demokratov v svoje vrste zastomrke obrtnike stranke, ki je enako močro kakor narodno-demokratika. ali na celo Hlinkovo ljudsko stranko. Toda položaj ni dovoljeval mti najmanjših izprememb v vladi in v parlamentu, ker stormo t;k pred volitvi'o državnega predsednika. Za ta d-an — 17. maja — ie veleva'« taktična modrost, da ostane kolrkor možno vse pri starem. Do zadnjega trenutka ni bilo gotovo, cM ostanek) narodni demokratie v vladi m-b3s, Dollfuss in Italijanski poslanik Co-lonna. Kot prvi pogoj za tesnejše sode'0-vanje po tej italijanski zamisli so že takrat določili ožje gospodarsko sodelovanje med Avstrijo in Msdžarrko, sploJno pa smatrajo, da Mussolini ni toliko za poglobitev gospodarskih odnošajev med prizadetimi tremi državami, marveč predvsem za javno demonstracijo svoiera vp"iva in italiisn-sklh interesov v srednji Evropi, posebno sedaj, ko zlnsti po vsej Evropi, predvsem pa v Nemčiji ugotavljajo, da so celo balkanske države s svonm paktom dokazsle, da italijanska velesila nanje nima nikake-ga vpliva. BudimpeštanskJ politični krogi ugotav-Ijaio obenem, da si Italija zlasti priradeva u-tvariti carinsko unijo med Avstrijo in Madžarsko, da pa bi prav ta italijanski načrt naletel na hud® mednarodne diplo. matske ovire, že v Berlinu je italijanski Iz finančnega odbora Beograd, 17. febr. Plenum finančnega odbora Narodne skupščine je pod predsedstvom dr. Šečerova razpravljal snoči od 9. ure do 1. ponoči o podrobnostih predloga proračuna za ministrstvo za šume in rudnike. Ko je zastopnik ministrstva g. Juraj Demetrovič podal izčrpen ekspoze o proračunu tega resora, se je začela debata, ki so se je udeležili poslanci Ivan Mohorič, dr. Ante Kuntarič, dr. Tosarjič, Milutin Jelič, Franja Markič, Šalih Baljič. Dušan Jančevič, Milan Dobrovič. Štefan Cirič. dr. Djura Ostojič Jovan Miširlič, dr. Drago-tin Kostič in dr. Vjekoslav Miletič. Po debati je bil brez izpremembe sprejet proračun ministrstva za gozdove in rudnike. Davi je odbor nadaljeval delo. Razpravljal je o podrobnostih proračuna ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Minister g Ivan Pucelj je podal izčrpen ekspoze o proračunu svojega resora, nakar so govorili dr. Miloslav Stojadino-vič, dr. Ante Kuntarič. Anton Cerer. S-ilih Raljič. dr. Vjekoslav Miletič, Ivan Mohorič. Miloje Sokič in Dragutin Kostič. Nato jc bil brez izprememb sprejet proračun ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Važno gospodarsko zborovanje v Beograda Beograd, 17. febr. p. Po tridnevnem zasedanju je bila danes končana konferenca zastopnikov trgovskih in industrijskih zbornic. Konferenca je zbrala obsežno gradivo in zavzela stališče v pogledu revizije obrtnega zakona. Določen je bil poseben odbor, ki bo na osnovi sklepov konference definitivno formuliral predloge n jih dostavil trgovinskemu ministru. V zvezi s tem je konferenca razpravljala o splošnih aktualirh vprašanjih, ki doslej še niso rešena. Konferenca je tudi določila smernice za enotno vodstvo industrijske ;n trgovske statistike. Obširna razprava se je vršila o vprašanju zavarovanja trgovcev ter so bili sprejeti primerni sklepi glede trgovskih strok. Konferenca je nadalje izkoristila ta sestanek zastoprfkov gospodarstva iz vse države za temeljito razpravo o vseh aktualn'h vprašanjih, zlasti c. oavčn:h zadevah ter je sklenila dostaviti ministrstvu za trgovino in industriio ob-š-rno sromen!co o reformi in revziji raz-r'h uredb, predvsem uredbe o zaščiti kmetov. o zsščiti denarnih zavodov in n'iho-v;h upnikov ter uredbe o javnih de'ih. Konferenca ie tudi zavzela svoie stališče v vprašanju revz ie zakona o prisilni no-ravnavi 'zven stečaja. Državna razredna loterija Žrebanje 14. februarja. 1 Din 2.000.— St.: 4.482 Din 1.000.— št.: 4.469, 4.464, 5.962, 5.970, 10.865, 22.761, 22.775, 37.030, 45.795, 58.301, 58.325, 62.212, 62.283 Žrebanje 15. februarja. Din 3.000.— St.: 51.586, 62.281 Din 1.000.— St.: 4.428. 5 960. 10 891. 22.709, 22.732, 37.060. 37.022. 42 503. 42.537, 42.546. 45.717, 45.726, 45.787, 58.318, 58.379, 62.207, 62.254, 62.276, 73.378, 73.387, 88.216. 88.221 Zadružna hranilnica r. z« z o. z., Ljubljana, Sv, Petra c, 19 državni podtajnik Suvich skušal dobiti podrobnejše informacije o stališču, ki bi ga Nemčija zavrela napram taki avstro-ogr-ski gespodarski zvezi. Pozneje je na Dunaju skušal sondirati teren za italijanski načrt. Nedvomno bo padla odl-cčitev o njem šele na trojni konferenci v Rimu. Ze na Dunaju je Suvich povatil zveznega kan-celarja dr. Dollfussa, naj pridfi meseca marca v Rim. Slično vabilo bo dobil sedaj tudi Gombos. V ostalem pripisujejo v Budimpešti rimski konferenci zgodovinski pcmen v povojni politiki Madžarske. Pri tem napovedujejo, da bo nedvomno izzvala izredno zanimanje tudi v ostali za^adni Evropi, ki že dolgo zaman računa na gesoodarsko obnovo podunavslcih dežel. Glede na informacije iz Pariza in Londona pa z nekim razočaranjem ugotavljajo, da so tam zavzeli rezervirano stališče, ker so pestali že docela skeptični spričo npprestanih neuspehov dosedanjih diplomatskih akcij t korist Podunavja. Listi poročajo, da bo trajal Suvichov poset v Budimpešti tri dni. GčimfeSs p&jde zopet v Rim Budimpešta, 17 febr. AA. Madžarski dopisni urad poroča: Po podatkih, s katerimi razoolasajo politični kro^i, sta predsednik madžarske v'ade Gf3mbos in avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss na svojem sestanku v Budimpešti razpravljala o raznih vprašanjih. Razgovori se bodo nadaljevali pozneje, ko bo prišlo tudi do načelnih sklepov. Trdi se, da se bodo razgovori nadaljevali v R!mu. Pri budimpeštanskih razgovorih je bilo zlasti govora o nadaljnjem razvoju gospodarskih odnošajev r~ed Avstrijo in Madžarsko in o poglobitvi politike gospodarskega sodelovanja med obema sosednjima državama. Glede bodočih važnih razgovorov so dobili listi od poučenih krogov tele podatke: Dokler ne pride italijanski državni pod-tajnik Suvich v Budimpešto, je še preura-n jeno govoriti o datumu nameravanega potovanja predsednika vlade v Rim in o vsebini razgovorov, ki naj se vrše v Rimu. Za sedaj se lahko reče samo to. da ni čisto Izključeno, da bo res prišlo do takšnega se~ Stanka, vendar pa končnega sklepa o tem ne bo pred obokom državnega podrajnika Sjvicha v Budimpešti. Madžarska je vsak trewtek za politiko najtesnejšega gospodarskega sodelovanja, tc-da na takšno sodelovanje so potrebni tudi mnogi tehn:škt pogoji, katerih izvedba sama po sebi zahtev va dolgih in temeljitih razgovorov. Dva !epa shoda v krškem sreza Sreski odbor J.\S v Krikem je priredH v nedeljo dva shoda, v Radečah in v Sv. Jurju pod Kumara, oba sta izpadla naravnost sijajno. Obenem sta se vrSili tudi redni l&tni skupžčini omenjenih občinskih organizacij JInS. Obeh shodov so se ud&ležilt narodni poslanec g. Alojzij Drrnelj, banovinski svetnik g. Ježe Ravnikar in kot zastopnik sreskega odbora g. Oton Ambrož. Radeče spadajo med najbolj agilne organizacije v srezu, a tudi v Sv. Jurju so sa razmere dokaj izboljšale po občinskih volitvah. Nedeljski shod je pokazal, da tudi v tej naži najvišji dolenjski občini vidno-napreduje nacionalna misel. Prvi shod se je vršil predpoldne v veliki, s trobojkami in zelenjem okrašeni dvorani hotela »Jadran« v Radečah. Zbralo se je okrog 400 somišljenikov, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Shod je otvoril in vodil agilni župan ia predsednik naše organizacije g. Anton Po-lanc, ki je podal izčrpno predsednižko poročilo, v katerem je posebno poudarjal veliko zmago pri občinskih volitvah in uspešno borbo za ohranitev sreskega sodišča. Nadaljnja poročila sta podala delovna, funkcionarja gg. Bogomil * Trepečnik mL in Robert Premerstein. Končno je bil ponovno soglasno izvoljen dosedanji odbor a-županom g. Polancem na čelu. Poslanec g. Alojzij D r m e I j se je v svojem govoru obširno bavil z gospodarskimi in finančnimi vprašanji, ki jim vlada posveča največjo pozornost. Razložil je znane gospodarske uredbe ministrskega sveta in se izrekel za zopetno uvedbo banovinske trošarine na vino in žganje, ki se bo uporabila za javna dela. Nato je g. Ambrož podal podrobno poročilo o političnem položaju ter o delu in organizaciji JNS Banovinski svetnik g. Ravnikar je "poročal o proračunskem zasedanju banovinskega sveta in razložil proračun naše banovine. Iz beinostnega fonda to določeno 75.000 Din za resrulacijo hudournika Sapote, kar bo zelo velikega pomena za občini Radeče in Sv. Jurij pod Kumcm. Mogoče bo zaposliti precejšnje število brezposelnih, posebno iz vrst bivših rudarjev in steklarjev. Obenem pa bo ves kraj zavarovan-pred tem nevarnim hudournikom. Zborovanje je trajalo nad tri ure. Drugi shod se je vršil popoldne v Sv. Juriju pod Kumcm, v gcstilni predsednika občinske organizacije JNS g. Martina Ro-vana. Tudi tukaj so bili gostilniški prostori nabito polni zborovalcev. O delovanja oi'tora JNS ter o domačih političnih razmerah Je izčrpno poročal neumorni tajnik g. Leopold Knez, ki je duša vsesra nacionalnega gibanja v tej idilični gorski občini. Posebej je omenil uspesno borbo =a ohranitev samostojne občine. Ostro je grajal one, ki so ob priliki občinskih volitev poskusili napraviti zmedo med našimi pristaši Trdi tukaj je bil z majhnimi iz-•premembami izvoljen stari odbor na čela z ^g Rovanom in Knezcm. Nato sta govorila še gg. nar. posl. Dr-melj ln Ambrož. ra*eški župan pa je poročal o regulaciji Sapote. Zaerebška vremenska napoved ra danes: Oblačno zm-rno hladno, precej stalno. _ ^ihiacija vri>raiŠni>Ta dne: Anticiklon rvre-vladuie ppdai oovečini nad ramdno Evrooo I^r le dHn-ma nad vr^odnimi robovi central-in ?"7nib delov kont:nenta. DnnaJe^a vrcmcustii napoved za nedeljo: \obenc bistvene spremembe sedanjega vr> mena. kraji In ljudje ProS. Lacroix o novinarstvu v Franciji Lj^jana, 17. februarja. V sredo zvečer se je vršilo v Francoskem Institutu izredno 'zanimivo predavanje: prof. Jean Lacroix, lektor francoskega jezika na naši univerzi, je predaval o novinarstvu v Franciji. Predavatelj je dejal, da se francoski tisk, ki se ponaša s tristoletnim obstojem, danes deli v velike informativne liste in v -Ako zvane journaux d' opinion, t. j. liste, 'd zastopajo določeno svetovno-nazorsko tališče. Ker v Franciji vlada popolna tiskovna svoboda in listi ne podlegajo cen- rua se tisk prosto razvija, prihaja pa delno pod vpliv veiekapitaia. Veliki pariški dnevniki, kakor n. pr. »Matin«, »Journal«, <-Le peti t Parisičn«, .-Le peti t Journal« predstavljajo v Franciji stvarno moč. Imena. kakor so Bunnau-Varilla, Dupnv. Pate-ndtre pomenijo nekako to. kar Hearst v Ameriki, lord Norttcliffe ali lord Rother-nere v Angliji. Eden najbolj zanimivih pojavov v zgodovini tega novega fevdalizma je boj med konzorcijem velikih dnevnikov. združenih okoli Messagiers Haehet-e, ki predstavlja zelo razmreženi časniški črtast, in finančnikom Cotvjem tn njegovim istom i Ami du Peuple«. Ta boj se je ne-davno končal s Cotyjevim porazom. Dnevniki, kakor so n. pr. ^Temp?« aH »Journal des Debat««, razodevajo mnogo resnejši značaj, četudi »o sicer manj neod- visni. Zveze »Tempsa« z nekaterimi krogi težke finance, pa tudi z vladnimi krogi, so dovolj znane. Ta list, ki Je morda manj nepristranski, a tudi manj obsežen kakor njegov angleški tovariš »Times«, kaže znatno literarno višino, zato najdeš v njem mnogo manj tiste slovniške in stilistične ohlapnosti, ki jo tako radi očitajo časnikarskemu jeziku in slogu. Svetovnonazorsko opredeljeni listi, kt se raztezajo kakor pahljača od levice na desnico — le-teh je doiga vrsta od sHumani-te« do *Action francjalse« — predstavljajo manj organizirano silo, vendar pa so bolj spontani kakor prvi. V njih se v večji meri uveljavljajo močne individualnosti. Kaj bi bil »L* Oeuvre* brčz Terya, kaj »Action frangaise« brez Maurrasa in Leona Dau-deta? V teh listih se vzlic njihovi opredeljenosti često kaže resnična svoboda osebnega mišljenja, žal, da tudi njih demorali-zirajo visoki finančni krogi. Ni še pozabljena afera dnevnika -oJournal honnfete pour les honn&ts gens« (Pošten dnevnik za poštene ljudi), ki so mu nekega dne dokazali na veliko presenečenje javnosti, da je stal v službi neke finančne skupine... Izvenpariški, provinciahii tisk je takisto pomemben, ako hočemo spoznati pravo politično obličje Francije. Čeprav glede umetnosti ali književnosti prihajajo skoraj vse izpodbude iz Pariza, ima vendar francoska provinca politično samostojen tisk, ki ne ponavlja člankov pariških dnevnikov. Glavno glasilo radikalov je >D£peche de Tou-louse«. izhaja torej v provinci, dočim list »L' Ouest Eclair* zastopa bretonski parti-kularizem. Novinarski poklic ▼ Franciji nima več tistega pustolovskega ali bohemskega obeležja, kakor ga še poznamo iz Balzacovih spisov. Sloveči reporterji so često tudi dobri pisatelji, n. pr. P. Mille in Dorgel&s sta bila novinarja, Bčrand in Rouband sta to še vedno. Delo v redakcijah pomeni kaj-krat prehodno etapo za politične funkcije ali za sodelovanje v vladi, kakor kaže n. pr. primer Herbetta ali Tardieua. Lahko pa trdimo, da so najboljši in najpoštenejši, pa tudi najprikupnejši tisti žurnalisti. ki mirno opravljajo v redakcijah svoje vsakdanje delo in ne hlepč po politični karieri. Navzoči so s veliko pozornostjo poslušali predavanje uglednega francoskega intelektualca in »e mu zahvalili z iskrenim aplavzom. spektov. Zadostuje samo proučitev cen, ki se v italijanskih hotelih gibljejo okrog 100 lir dnevno ali preko 400 Din, nadalje je treba na italijanskih parnikih za kabino 1. razreda plačati 25 lir ali 100 Din, za obed v I. razredu pa 50 lir itd. Poleg ugodnih cen pa štejejo tujci našim idiličnim krajem ob morju še marsikaj v dobro Kvalitetni radioaparati! Popravila — Zamenjave Radioval - Ljubljana Dalmatinova ulica 13 poleg hotela štrukelj. — Telefon št. 33-63. Važna iznajdba steklarja V hrastniški steklarni uporabljajo zanimiv aparat za merjenje steklenic in ostalih posod, ki je izdelan po izumu nameščenca steklarne g. Ivana M a t k a. Doslej je bilo mnogo dela z merjetijem steklenic in čaš, ker je bilo treba meriti vsako posebej. G. Matko pa je napravil model, ki ima po vrsti votle cilindre ln bate za reguliranje vsebine. Priprava je urejena tako, da naenkrat izmeri celn vrsto steklenic in čaš. Model je preizkusil in- Velenjska elektrarna ena najmočnejših v državi Velenjska elektrarna bo poslej, kakor smo včeraj že poročali« imela zelo važno nalogo pri elektrifikaciji Slovenije. Izpopolnjena bo z novim agregatom, ki bo sam imel kapaciteto 5250 kilovatov in bo lahko produeiral preko 40 milijonov kilovatnih ur na leto. Dosedanja dva agregata premoreta le okrog 2000 kw. fcele z novim agregatom bo mogoče kriti tudi potrebe Ljubljane. Ta,ko bo velenjska elektrarna za Falo najjaeja v Sloveniji in med najmočnejšimi v vsej Jugoslaviji Etažni premet v Jugoslaviji Ljubljana. 17. februarja. Kaše domače društvo Aerraput je v preteklem l?fcu vršilo promet od 1 maia do 28. oktobra 1033. Pol zv*z Beograd - Zasreb-Graz - \Vien. Beograd - Skoplje - Solun, Zagreb - Sušak, Beograd - Za znašali na teži ?74 k2. Vom promerf |e vršilo sedmero potniških lota! tipe Pot07 29 s 450 HP, dalji trimotor Farman z motorji po 240 H P ter trimotor Spartan Cruiser z motorji po 130 HP, Polea navedenih velikih potniških letal sta obratovali dva gportni letali kot aerotafosija in to Gips Moth z motorjem 100 lip in Fox Motil z motorjem ISO HP. Po programu ie bilo predvidenih 047 oo-Ipitov. ker so vse zgoraj navedene linije bile vzdrževan? dnevno, razsn ob nedeljah, izvršilo pa se je 937 poletov, 10 poletov po pre-orcfrle težke atmosferske prilik?. Iz navedenih številk ie razvidno, da }e znašala re-eularnoe»t v letenju 98.94 n/o. Za letošnje leto ie predvidena otvoritev israfnega prometa na w»eh dosedanjih liniiah. poles t?ga pa bo Ljubljana vezana še z inozemstvom in to i linijo Ljubljana - Celov« in obratno. Za promet sta nabavljeni še dvo novi letali trimotorfa tipa Spartan Cruieer, od katerih bo eno Hrraiemo na AngleSkim, I drugo pa v licenci r Jugoslaviji. med nami od 1. 1928. ter si pridobil v naši javnosti mnogo simpatij in spoštovanja, nas bo v kratkem zapustil. V Ljubljano je prišel iz Bolgarije, iz Ruščuka. Štediti ali razsipati? Slabejše žarnice stanejo pri nakupu res nekaj manje, vendar nadoplačate to kar prihranite, desetkrat, ker rabi slabejša žarnica več toka. Mala poraba toka in velika svetlobna moč — to znači pravilno štediti. Zahtevajte torej od Vašega dobavitelja ekonomično žar- ženjer steklarne g. Schmanz ter konstruiral aparat, ki ga vidimo na slisi, poleg njega pa g. Matka, ki je dal zanj i-Jejo in model. Aparat &o izdelali v mehanični delavnici steklarne, preizkusili pa so ga organi uprave za mere v Beogradu ter ugotovili njegovo popolno točnost. Aparat ima 6 votlih cilindrov za merjenje posod od 1 litra do 2 decilitrov, v drugi vrsti pa 12 votlih cilindrov za merjenje posod od 1 decilitra do centititrov. Podlaga se lahko poljudno dviguje ali znižuje zaradi različnih visokosti za merjenje pripravljenih posod. Pomen te iznajdbe je najbolj razviden iz dejstva, da je sedaj mogoče v 8 etra h dvema delavkama izmeriti bovai v raznih mestih Azije, odkar je k. tolmač orientalskih jezikov pri francosken konzulatu v Kairu 1. 1913. začel svojo d i plomatsko kariero. Tragična smrt marljivega delavca Trbovlje, 17 februarja Ko je davi pregledoval oljna stikala pri kompresorju na Gvidi 401etni rudniški elektrikar Ivan Bratun. je prišel po nesreči v dotiko z električnim tokom, ki ga je vrgel na tla. Poklicni rudniški zdravnik g. " dr. Jenšterle se je takoj pripeljal z rešilnim avtom na kraj nesreče in poizkušal vse, da bi ponesrečenca spravil k življenju. Ves trud zdravnika je bil zaman. Pokojni Bratun je bil doma iz Polšnika v litijskem srezu. Bil je miren in trezen delavec ter pri tovariših in predstojnikih zelo priljubljen. Zapušča ženo in otroka. Nesrečnega moža, ki ga jc doletela smrt pri vestnem izvrševanju službe, bodo ohranili vsi. ki so ga poznali, v najlepšem spominu. Smrt bosanskega veterana Zagorje, 17. februarja. Komaj so se zaprla vrata tega sveta za popularnim Čukom iz Kisovca, že je odšel za njim drugi veteran, Franc Prašni-kar z Eušenj, po domače Nabušenčan. Dosegel je starost 83 let. Visokega moža so poznali daleč okrog. Priljubljen je bil zaradi svoje zgovornosti, ki je očitovaia precejšnjo naobrazbo, ki si jo je pridobil v širokem svetu. Posebno rad Je pripovedoval o svojih doživljajih pri okupaciji Bosne leta 1878. katere se je udeležil s 17. polkom. V bitki pri Livnu je bil odlikovan, napredoval ie do nadlovca in bil po trinajstih letih službe leta 1884. odpuščen. >Pr mej kuhovne«, je pripovedoval, topovske krogle so padale na mošeje, kjer je bilo Turkov ko čebel. Ob cestah grob pri grobu. Turek je vsak padel naprej, naš pa nazaj, seveda, ker so bežali. Na utrdbe so natikali glave naših. Mnogo so jih pa masakrirali! V Travniku smo zaplenili sedemdeset belih žrebcev in jih poslali na Dunaj. Vrnili smo se čez Split in Trst v Ljubljano, kjer so na« sprejeli z godbami. V Kolizeju smo spali in dobili cigaret, da smo bili vsi opečeni okoli ust. Pripovedoval je živo, vpletal modrosti in prav dobro udaril po nemško. Pozneje je odšel v Ameriko in se vrnil dokaj premožen. da si je kupil lepo domačijo z mlinom. Enega sina je pustil v Ameriki, eden Je padel v svetovni vojni, ena hčerka pa je v domačem kraju poročena. Z njim je legel v grob popularen mož, ki ga bomo ohranili v prijetnem spominu. Pokopali so ga na Izlakah. Vas Ljubno svojemu pokojnemu prijatelju Ljubljana, 17. februarja Gospoda Malenška ni več — je šel glas od ust do ust po vasi. ko nam je bilo po radiu povedano, da je g. Josip Malenšek umrl. Vse vaščane Ljubna ie prevzela tiha žalost, saj je bil g Malenšek pri vseh brez razlike tako priljubljen, da ga bomo zelo pogrevali. Ko sem mu ob začetku leta voščil srečo za Novo leto. mi je odgovoril: »Vse svoje moči hočem posvetiti za povzdigo Ijublje-le vasice Ljubno in uram. da bomo z združenimi močmi imeli uspeh.« — V teh '■»esedah se je pokazala vsa njegova iskre-ia ljubezen do vasi Liubna in to svojo jubezen ie pokaral tudi v dejanju Pora-Sil je vsako oriliko da je pohitel v Ljubno. na svoio ljubko domačijo, tam lepšal, kopal, sadil drevje in rože ter prilival ro- Danes vam je odločiti, kdo vas bo tri leta zastopal pri delodajalcu in pri oblasteh. Danes pade odločitev, ali se izreče-te za nacionalno fronto, kakor ste to storili pri volitvah v Delavsko zbornico, ali krenete drugo pot. Marksistični zaupniki vam v dolgih treh letih niso mogli ničesar pomagati in so pokazali vso svojo nesposobnost. Zato ne boste več volili takih zaupnikov, marveč si morate izvoliti nove može. nove tovariše, ki korakajo z duhom časa in neustrašeno izpovedujejo svojo pripadnost k naroda. Voliti morate kandidate Narodno strokovne zveze, ki stoje v nacionalni fronti, ki edina hodi danes zmagovito pot. Zaupati morate sami sebi, nikoli tujcu ali njegovim agentom. Dokažite, da ste siti suženjstva in da hočete popolno nacionalno svobodo. Dokažite to s tem, da volite kandidate, bi pripadajo nacionalno socialistični fronti. Rudarji! Danes vsi do zadnjega na volitve, da bo vaša zmaga tako veličastna ko ona pri volitvah v Delavsko zbornico. Ne ostajajte doma, opozorite drug drugega na dolžnost, ki jo imate storiti. Pojdite vsi složno in do zadnjega na volišče ter oddajte glasovnico, na katero ste napisali kandidate Narodno strokovne zveze. Vsi na volišče za novo smago nacionalnih rudarjev! Izvrševalo! odbor Narodno strokovne sves« v LjubljanL Letos bo v Ljubljani velika strelska slavnost LJubljana, 17. februarja. V »aJomi restavracije glavnega kolodvora se je vršil preteklo nedeljo redni letni občni zbor Ljubljanske strelske družine ob veliki udeležbi članstva. Zboru je predsedoval g. Milan Sterlekar, ki je v uvodu pozdravil vse prisotne brate strelce, med njimi slasti zastopnike naše hrabre vojske, ki je v lepem številu včlanjena ▼ vrstah ljubljanskih strelcev. Z zbora Je bila poslana vdanostna brzojavka pokrovitelju strelskega pokreta Nj. Vel. kralju ln kraljevskemu domu. Predsednik se je nato spomnil z lepimi besedami vseh med letom umrlih članov, ki jih je zbor počastil z vzklikom: »Slava!« H koncu je pozval vs« članstvo, da v tekočem letu, ki ima v svojem programu veliko strelsko slavnost, deluje še složnejše tn še z večjim veseljem- Sledilo je poročilo tajnika Borisa Roža, ki je omenjal, da je mestni odbor imel v preteklem letu 6 odborovih sej ter precej živahno korespondenco, kar dokazuje, da zanimanje za viteški šport čimdalje bolj narašča. Strelskih vaj je bilo 15. — Blagajnik Joco Kostanjevec je navedel, da družina napreduje tudi v grnotnem pogledu. Iz poročila društvenega gospodarja Hermana šolarja sledi, da poseduje društvo lep inventar in vse priprave na strelišču dobro služijo. Članstvu se nudi prilika za vsestransko izvežbanje v streljanju in poznavanju orodja. Med svojim Izvajanjem je omenjal zelo agilno delovanje odseka za sobno streljanje za Bežigradom in pri Breskvarju. Temperamenten govor je imel načelnik tehnične sekcije Rudi Deržaj. ki Je pozval vse strelce k slogi in skupnemu delovanju, da se strelski pokret v Ljubljani še bo£ dvigne in se razširi tudi zunaj ni vse plasti naroda. Osebna nasprotja naj izginejo, kajti strelski pokret mora složno, ramo ob rami stremeti za viteškimi smotri. Vot poročila funkcionarjev so bila z odobravanjem sprejeta. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja rova uprava: predsednik Milan Sterlekar, odborniki Matko Jevak, Boris Roš. Joco Kostanjevec, Rudolf Deržaj, Herman šolar. Rudolf Palje-vec, Janko Llpnik Kuao Hočevar, DuSar-Gorazd, Franjo Gerbec, Albin Pavšič. poročnik Rista Marič, oodporočnik Stanko žntdar ln narednik M;hael Maršanovič; v nadzorni odbor pa Janko Jarc in Franjo Cvetko. (D telovadnice - zhorf Sokoisko vzgojno delovanje v pravcu državljanske In nacionalne zavesti »Sokolskl Glasnik« objavlja v svoji zadnji številki pod gornjim naslovom livodnik, ki je velikega pomena za vse naše javno življenje. Objavljamo ga v celoti v slovenščini. Po vsem Kulturnem svetu se danes z veliko intenzivnostjo ukvarjajo pedagogi in sociologi z vprašanji državljanske vzgoje. Tudi v naši državi opažamo v tem pogledu v učiteljskih krogih živahno gibanje. Nacionalna vzgoja širokih plasti naroda dobiva s tem pravo lice in pravilno pot. Vrača se doba neminljivih naukov, ki jih je postavil veliki Ceh Jan Amos Komensky, ki jim je dal realno obliko dr. Miroslav Tyrš in ki smo jih prevzeli v polnem obsegu tudi mi jugoslovenski Sokoli pri izvajanju svojega vzgojnega delovanja v zgoraj ! označenem pravcu. »V Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije teži vzgojno nacionalno delo za tem, da se brez ozira na pleme, vero in poklic ustvari višji kulturni tip jugoslo-venskega človeka, ki hoče v vsakem času čuvati in braniti pred sovražniki edin-stvo jugoslovenskega naroda, edinstvo in nezavisnost kraljevine Jugoslavije Mi hočemo, da izvedemo trajno duhovno edinstvo vsega našega naroda.« »Hočemo, da našemu narodu damo ln očuvamo največjo moč, ki mu s svojim neprestanim dviganjem, izpopolnjevanje in jačanjem zagotavlja nezmagljivo \ in trajno življenje v brezkončni čvrsto- Vprašanje državljanske in nacionalne j ti, globoki zavesti in neminljivem na-vzgoje je nad vse aktualno posebno od j vdušenju. Svoj namen in svoj smoter ho-čas? propasti stare Evrope in nje pre- j čemo doseči s harmonično telesno in du-obličenja z osnovanjem novih državnih ■ §evno vzgojo, ki ima svoj temelj v tež- tvorb. ki med njimi zavzemajo prvenst veno mesto slovanske države: Bolgarija nji po pridobitvi telesne in duSevne svobode in samostojnosti in ki ji je osnova nih, neizobraženih in nepofcrtvovalnih državljanih.« Vse, kar tukaj govori naše Sokolstvo, je popolnoma jasno in nedvoumno. Vsi ki hočejo in morejo izven svojih poklic-nic dolžnosti posvetiti svoje delovne moči blaginji naroda, imajo tukaj na vse strani razprostrto torišče, kjer se morejo izživljati po svojih najboljših močeh in sposobnostih v delu za vse. Ta poziv na vsa dobra in rodoljubna srca prihaja v najresnejšem času, ko se rušijo moralne dobrine, ko materializem razpleta svoje mreže kakor polip in ko zaradi teh odprtih ran na našem narodnem telesu drvi pod cesto obče kulturno io gospodarsko napredovanje. V dobi, ko niti pri nekaterih roditeljih ne vidimo resnega, skrbi polnega ozira na moralno in tuiesno zdravje lastnih otrok, ki jih puščajo na bedasta veselja-čenja, kjer se jim bude predčastno bolestni fizični Instinkti; v dobi, ko se ljudje pobijajo in koljejo med seboj in plenijo drug drugega iz golega pohlepa po denarju: ko se na eni strani grabi in razsipava denar na kupe iz blazne samo- j goltnoeti, a na drugi strani siromak, ki ne dobi dela, gine in zdvaja od gladu — v tej strašni dobi zastrupljenja, že po gnilobi smrdečega socialnega in družabnega reda, gori naš duhovni svetilnik kot plameneči meč Arhangela, braneč otrovanemu valovju razdivjanega sveta poplavo tjakaj, kamor kaže in od koder seva naš svetilnik in kamor veleva naš poziv: V sokolske telovadnice — zbor! Jeseniški zmagovalci Veliki uspehi vztrajnega telesno vzgojnega in športnega udejstvovanja Češkoslovaška, Jugoslavija in Poljska, j prosveta, napredek m lastno presojanje Poklicni vzgojevalci so svojemu udej-stvovanju v lastni nacionalni državi iskali vzorcev in pobud tudi na tujerod- vsakega poedinca. Svoj namen m svoj smoter hočemo doseči s harmoničnim telesnim, moralnim in duševnim vzgaja- nih popriščib novega vzgojstva, kar je i njem, ki ga vodi težnja, da pride vsak dopustno že po Tyrševem nauku, da poedinec do spoznavanja in ocenjevanja smemo pridobitve znanosti in vede, kjer- j samega sebe v vsakem pogledu — v te-koli jih zajamemo s svojim kritičnim ! lesnem, duševnem in moralnem — to je duhom, prenesti v svoj dom ter jih upo- j 2 vzgajanjem, osnovanim na popolni rabljati svojim potrebam primerno. j enakosti, na bratski ljubezni in človeč-Starim Sokolom take nove orientacije nosti in na vseh svojstvih distih znača-ni bilo treba, ker so pravilno pojmova- • jev. nje državljanske in nacionalne vzgoje j »Moralno in telesno vzgojo smatramo že pred vojno nosili v svoji zavesti, ki za temelj vsega življenja naroda, nje-se je med voino le utrdila kot bistveni govega zdravja, njegove svežosti in nje-in sestavni del naše miselnosti in se j g0Ve delavnosti. Samo na tem temelju dvignila v duhovni svefilnik našega ho- j se morejo tudi socialna vprašanja pra-tenja. Na stotisoč* naših bratov je tej , vično reševati. Naše Sokolstvo mora bi-zavesti v prid in zanos žrtvovalo svoje j ti najjačja opora in vzpodbuda vseh te-življenje ali pa se je izpostavljalo po- jenj naroda k višjim smotrom, mora bi-gumno in smelo vsem. tudi najskrajnej- j ti izraz njegove moči in njegove za-šim in najkrutejšim posledicam. • vesti. V svoji svobodni državi hočemo To smo — vsi več ali manj fizično iz- < in moramo vzgojiti vsakega svojega pri-črpani in materialno izmozgani. a dušev- | padnika tako, da postane dober, telesno no osveženi in oiačani — soglasno poudarili takoj leta 1919. v Novem Sadu. še duševno in moralno razvit in zdrav človek. Takšno je naše sotrudništvo na iz- odločneje in precizneje leta 1924. v Za- j gradbi čvrstega in zdravega temelja grebu, a čisto koncizno in naravnost ' pridobljene samostojnosti naše države, dogmatično leta 1931. v Beogradu. Življenje je pokazalo, da se nismo motili. Pa je zmota izključena, kjer se čije osnovo napravlja in ustvarja zdrav, izobražen, moralen in samozavesten državljan. Sokolstvo hoče biti steber do- zida zgradba duha in materije iz čiste : movine, njene veličine in moči. čuvar nje- in zdrave ideje, ki se je zmagovito prebila skozi vse viharje od svojega počet-ka pa do današnjega dne. V svoji knjigi »Pota in. cilji« pravimo, da so naši nazori glede na vse življenje v prvi vrsti plod našega pojmovanja sokolske ideje in naših pogledov na vsa vprašanja nacionalnega, državnega in obče slovanskega življenia. ki jih mora vsak prinadnik Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije spoznati, da no njih urav- ne časti in slave, branilec njene samo-I stojnosti in svobode.« Z ozirom na narod in državo pa je v ! »Potih in ciljih« naše stališče izraženo | tako: »Naše Sokolstvo, obrazovano v Save-j zu Sokola kraljevine Jugoslavije, je z , zakonom osnovana organizacija zasebne • iniciative, organizacija najbolj zdravih | individualnih in kolektivnih moči v ju-goslovenskem narodu, ki vanjo vsak po- Jesen>ce, 17 februarja. Razvoj industrije, obrti in železnic, s katerimi je zvezan mogočen dotok tujcev je dal našemu industrijskemu revifju velik kulturen razmah Dotok tujih delovnih moči. predvsem inženerjev, uradnikov. mojstrov in dobro kvalificiranih delavcev in obrtnikov je zdramil Jeseničane iz letargije in jim dal novih pobud in svežih sil za kulturno in telesno vzgojno delo. Jesenice so bile pred 30 leti Se dolga planinska vas. Bohinjci so prinesli v na? kraj zmisel za glasbo, Korošci in Štajerci Mark-sove in Engelsove nauke. Češki Sokoli, ki so preko Jesenic potovili na slovenski jug. pa sokoisko idejo. Sedaj imamo na Jesenicah okrog 50 društev in organizacij, ki se medsebojno bore, izDopolnjujejo in si z vePkimi napo ri zgradile svoje kulturne trdnjave Medsebojno trenje je jeklenilo ljudi, postavilo oblikovalce našega lokalnega javnega življenja in vzgojilo iz konservativnega domačina novega energičnega in vedio po napredku sttemečega človeka, zmožnega najhujših življenjskih borb. Različni nazori so občane razdelili na tri fronte, ki so se desetletja kulturno in strankarsko borili med seboj vsi proti vsem in se v hudi medsebojni tekmi vsestransko izpopolnjevali. V našem kraju Imamo štiri močne In kompletne godbe na pihala, več orkestrov In celo vrsto članskih in mladinskih per-»kih zborov, pet g'ednliSkih odrov, močno Sokoisko društvo, ki ima 14 odsekov, več športnih klubov in nebroj stanovskih, kul turnih narodno obrambnih in dobrodelnih organizacij NTa Jesenicah smj že pred voino vzgojili telovadce, ki so sloveli daleč na okrog in ki so z uspehi nastopali pri mednarodnih telovadnih tekmah s tekmovalci največjih in najbolj kulturnih držav Evrope. Po vojni ie kulturno in telesno vzgojno gibanje zavzelo še mnogo močnejši raz mah Nastala so društva, ki goje turistiko in skoraj vse panoge sodobnega športa Danes imamo v našem kraju cele čete smučarjev nogometašev, lahkoatletov, telovadcev. kolesarjev, prijateljev prirode in drznih plezalcev, ki so znani doma in izven meja Jeseniška telesno vzgojna društva in športni klubi so baš to zimo pri raznih telovadnih in smučarskih tekmah doma in v tujini dosegli izredno lepe. vidne uspehe. Pri sokolskih saveznih izbirnih tekmah, ki so se vršile v Ljubljani za mednarodno telovadno tekmo v Budimpešti, je dosegel brat z Jesenic prvo mesto Pri župnih smu'kih tekmah v Mojstrani so Sokoli z Jesenic dosegli pri tekmah v smuku, smuških likih in v skokih vsa prva mesta Pri prvenstvenih tekmah Saveza SKJ v Bohinju so dosegli Sokoli z Jesenic v teku na 18 km II. mesto, v skokih I. mesto, v sestavljeni tekmi II. mesto v smuških likih prva trojica l mesto, druga trojica II. mesto, poedinec z Jesenic pa v tej discinlini I. mesto! Pri smučarskih tekmah GZSP na B edu so dosegli Jeseničani v skokih in v teku odlična mesta, pri tekmah za državno smučarsko nrvenstvo v Pla 'ni je dosegel Jeseničan Smolej v smuškem teku na 18 km izmed Jugoslovenov 1 mesto, v smučarskih likih pa Jeseničan Heim 1. mesto, ostaii Jeseničani Praček. Katnik. Lukman in Siter na tudi odlična mesta. Pri tekmi GZSP v črnem vrhu nad Jesenicami so naši fantje zasedli pri tekmi v smuških likih skoraj vsa prva mesta. Pri tekmah za slovan-ko smuško prvenstvo v Zakopaneh na Poljskem je dosegel v hudi konkurenci Jeseničan Heim v smuških likih in v alpski kombinaciji 1 mesto, a Smolej v smuškem teku na 18 km in v tekmi štafet 5 X 10 izmed Jugoslovenov I. mesto. To je kratek pregled smotrenega dela v telovadnicah in zunaj v prosti naravi, to so sadovi večletnega vztrajnega dela vzdržnosti, solidnega življenja in pravega sistema Pa vsi navedeni uspehi naj naše mladine nikakor ne zmotilo Vsak naj si zapomni, da je I. mesto lažie doseči kakor obdržati in da se le v življenju treba vedno boriti, ker le borba in silna volja vodita do uspehov In popolmmti/ na svoje delo in svoje življenje. — So- j edinec prinaša svojo osebno vrednost in kolstvo je organizacija živega gibanja » svoje osebno delo. V tej organjzaciji in zdravega življenia in zato ne more in ne sme brezbrižno ali indiferentno mimo teh vprašanj. V Sok-Vistvu so o?redoto- j čene vse moči. ki na niih počiva in ; raste nacionalni, materialni, etični in j socialni svet. Tn kakor ta svet vpliva na ; nas Sokole, tako hočemo tudi mi s svo- j jimi notraniimi lastnostmi in po svojem j vzgojnem delovanju vplivati na svet in j življenje okrog sebe. Naše prizadevanje vsakdo nesebično sodeluje na uresničenju velikih sokolskih idealov v dobro kralju in domovini.« »Kot vsenarodna organizacija mora Sokol kraljevine Jugoslavije razvijati v vseh slojih naroda jugoslovensko nacionalno zavest, ki jo smatra za bistveni pogoj vsestranskega in zdravega razvoja našega naroda. Odstranjevanje ana- Zakopanem Naši fantje pišejo o veliki športni borbi Zakopane, 1. februarja. Danes se je končal oficielni del slovanskega prvenstva s skoki za kombinacijo in prostimi skoki na veliki skakalnici v Krokwi. Je to zelo lepa skakalnica, ki se razlikuje od drugih po tem, da Ima od Takoj po skokih za kombinacijo so se pričeli prosti skoki, ki so obetali lepe ln velike daljave. Poljaki, Norvežan Nils Erei (Oslo) ter čeSki ln poljski trener Ole Wltg in Jonson so se pripravljali na rušenje rekorda skakalnice, ki je znaša) 68 m. Tudi 35 m do odskočišča 8 m visoko umetno i skoki Jugoslovenov. katerim so priznali že ztvneme okrog sebe. Naše prizadevanje ; ciona!nih pojavov na vseh področjih na- stremi ra tem. da vse. kar Žwi. preide v { rodnega življenja in učvrstitev jugoslo- nas. kakor je treba da preide nasa ide- j ven3ke nacionalne misli — posebno v ja v vse in prešm« vse. kar živi m čuti « onih predeiih, kjer je nacionalna zavest Tako se poraja nov svet v naši domovi- pod vpijvom nepovoljnih zgodovinskih nu« Potrebno se nam vidi. da obudimo v spominu te besede vsem starim sokol-skim borcem, a da nanje obrnejo pozornost mlajšemu sokolskemu pokolieniu ki se je zbralo in se še zb'ra ob eokolski zastavi, da temu pokoljenju pokaz°mo in povemo, kako tisti zgorai prispodob-no omenjeni duhovni svetilnik našega hotenja sveti tudi in zlasti njemu! Kam padaio in od kod sevajo žarki tega svetilnika? : okolnosti ostala nerazvita — je ena pr-| vih dolžnosti Sokolstva.« [ »Z delom v tem pravcu mora biti So-; kolstvo zdrav vzgojevalec mladine, po-bornik bratstva in ljubezni, bojevnik veliko jugoslovenske misli, nosrllec vite-j skega nacionalnega duha in budni ču-i var plamenečega rodoljubja, plemenite navdušenosti in vseh nacionalnih idealov.« »Sokolstvo smatra, da je jugosloven- ; ski narod v svobodni in neodvisni, eni in V sokoisko telovadnico in iz nje! Sve- j nedeljivi kraljevini Jugoslaviji, notranje tilnik našega duhovnega in idealnega urejeni brez ozira na prejšnje plemen ske in pokrajinske meje, ki so bile vedno motnja pravilnemu nacionalnemu obli- življenja kliče: v telovadnico — zbor! Tukaj je naša. sokolska šola! Zbor v telovadnico, kakor jo označuje beseda, a kakor je vsebovana v širokem pojmovanju vsega sokolskega delovanja in življenja. Tu stoje v stalnem pozoru vsi naši tehniški in prosvetni učitelji, ki nenehoma stražijo nad čistostjo ideje, vežbajo naše telesne moči, a istodobno in popolnoma skladno z negovanjem telesnega zdravja vežbajo in dvigajo duševne in moralne moči poedinca, ki jih ta — jak na sebi in močan v sebi — prenaša na našo skupnost in celoto. Vsi naši poklicni pedagogi in šolniki imajo v sokelskem vzgojnem delovanju, ki ima popolno ustanovljena in ustaljena načela, vse ono, po čimer teži novodobna delovna šola, poslužujoča se osnov Komenskega. ki ie svoje življenjsko delo postavil na temelj materinskega jezika in nazornega pouka, in imajo vse ono. po čemer teži novodobna pedagogika in metodika, že zbrano v sokol-ski ideji, ki daje poedincu in celoti sredstva in smotre za harmonično moralno in fizično razviianie individua in po njem naše skupnosti in celote: to so poglavitni pogoji pravilne in s trajnimi uspehi računajoče državljanske in nacionalne vzgoje. Ali je to res? Prinašamo dokaze! »Naša naloga — naše življenje« sta označeni v »Potih in ciljih« tako: • kovanju in razvoju, dobil svojo najpri-kladnejšo, že po zgodovinski nujnosti odrejeno državno organizacijo, ki je na njeni ustvaritvi ono sodelovalo, in sicer ne ! s svojimi idejami, nego tudi s krvjo svojih najboljših bratov«. ! »Sokol kraljevine Jugoslavije, ki mu : je smoter podvig telesno zdravih, mo-; ralno jakih in nacionalno zavednih dr-; žavljanov kraljevine Jugoslavije, je prevzel na sebe eno od jako važnih nalog j države same«. ] »Sokol kraljevine Jugoslavije smatra. da more to nalogo najbolje izpolniti na f ta način, ako vzgaja pripadnike v duhu sokolskih čet in napravi iz svojih telo-I vadnic šole državljanskih vrlin, razvija-; joč v njih nacionalno in državljansko za-j vest. zavest o državljanskih dolžnostih in pravicah in čut skupne odgovornosti, kadar se odločuje o usodi lastne države, čije jakost izhaia iz zavednega naroda, a čije največja slabost bi bila v nezaved- SMUČARJI! Uporabljajte proti mrazu tn vetru kakor tudi za solnčenje dr* Kmetov© mazil? IN OME — Dom se v vseh tekamab tn drogerijah po 10 Din. predzidavo. Zalet je kratek, strm ln naraven. Točno ob 12. so se pričeli skoki ob lepi udeležbi kakih 10.000 gledalcev Predpisani so bili dva skoka za kombinacijo ln takoj nato dva skoka za prosto skakanje Tako Je bilo vsem jasno, da je pretirano absoivirati Štiri skoke zaporedoma na tako veliki skakalnici. NaSi skskači Deč-man, Sramelj, Jakopič in žemva so star-tali v kombinaciji. Jakopič in 2emva, ki sta dosegla pri teku na 18 km dobre čase, sta morala posebno paziti, da izvedeta skoke stoje. Tako je skočil 2emva kol prvi v lepem stilu, sicer kra'ko na 30 m. toda se je moral pri drugem skoku 129 m i po nepotrebnem prijeti z roko Jakopič je izvedel dva dokaj lepa skoka 40.5 in 43 šramel, ki je izvedel tudi dva lepa skoka 46 5 m 43, ni mogel nadoknaditi izgublje nib točk pri teku na 18 km. Dečmanov Tcne, ki Je starta! kot četrti reprezen tant v kombinaciji, je prvič skočil 47 m s padcem, drugi skok pa je izvedel brez padca 45 m. Dsčman je Izgledal precej izmučen cd slaloma in smuka Pollaki in čphl so se seveda zopet ostro borili, toda takoj se je videlo, da bodo Poljaki s svo-■iimi do^imi in lepimi skoki lahko nadoknadi'! izgubo točk napram Cehom Z'a-sti sta se berila za prvenstvo v kombinaciji Ceh Simunek in Pol?ak Czeh. Tudi St. In Andrpj Maru^zarz sta morala pre-I cej »potegniti«, ako sta hotela priti na j prva mesta. Simunek, ki je dose?e) naj-! bolj«i čas na 18 km za komblnarMo s1 j je 8 kratk'ma skokoma 42 do 45 m po-! kvpril poio?nj Nasprotno pa si je Poljak ' Czeh s skokima 51 in 52 m pomaknil ze-| lo naprej. Končn' rezultati v kombinacij! so bili: Prvak Poljske ln slovanskih drtav za leto 1084. Je postal Bronlslav Czeh (Poljska) s 440 9 točke. S'edi1o mu: Simunek j FrantiSek (CRR) 432 S. Maruszarz Andre^ f Poljska) 425. Lusczek Izidor t Poljaka) 421. Or?ewicz Marjan. Maruszarz Stanislav i in na sedmem mestu je šele Ceh Kadavy ' Brhirmtl. NaS -lakr-rlf se .fe zaradi dobremu pla-i ceiromto v teku In utoje^lb skokov nladral na 11. mesto s 371.S pred Vrtino ! 7?»il*lt»>m. Kovntveni. Lnkefem In miiniHm' i rtohrlmj Po||«m smmel n« sp |p nnnvtUni' j * dvemn rtn|?|ma sknMma 5 In 4S O^ t>o!t«pr-q o*oefa n Mvrn j» zm-^^PI rtu nr*tn IS. na OR m pet o 7 »s«* tf»'lre nn r vp MM konkurenci izbornlh Poljakov in Cehov. pri komblnacljsklh skokih izreden napredek. so se pričakovali z velikim zanimanjem. In res mulo vei sreC». ki ie povsod ori takih športih potrebna, bi JiiTosloveni pokazali tudi v rezultatih izredno velik napredek. firamel. ki starta od naših kot prvi. do-<»pž- takoi s prvim skokom v len*m silili 55 m Tudi Tstenič »potegne« na 54 m, a t.i mogel vzdržati zaradi prema'hnega Pr-*1 klona Tudi Jakooif skoči na 51 m. a oo "ta-ri navadi zaradi malhnega predklona sp ujame na rok* Dfčmanov Ton* pa zaradi utmienopti in slabega predklona ne more zdržati svojca skoka od 57 m. Naš zadnii tekmovalec Palme Fran pa sigurno >po-na 59 m. kar povzroča pri občinstvi vdik anl8vz Poljaki *e seveda medtem zelo trudilo, da bi izbobšali svoj rekord. Taki •• e<.< "či' Stoni!»'a\ MdPifza.tfi na 74 m ter izbolišal rukord za celih 8 m Norvežan Elei Nils poetavi dobro marko s sigurnim skokoui 70 un. Cehi zelo zaostajajo za Poljaki. Njihove marke ne dos^zaio številk r 6U ui ler osta- neio po veči.ii pri 45 do 55 ui. Ho dalja^an •ili u« Jug«6ii,veni že pr shirani.) Pri drugem skoku je bila skakalnica zaradi raznih padefv že v skraino slabmi »ta-nju. tako da ie bila ž.» sreča, če ie kdo 9tal svoj tfkok- Zopet starta Si«imel ko< t>rvi od naših ter .por.ne« zopet lepo na 57 nr* . . . ali sreča mu ni bila mila, da bi zdržati skoro že sigurno stoieči skok. Žaia di skrajno razrile skakalnice ga postavi po o m odvoza na glavo škoda! Istpnič ?t brez prepotrebuega predklona n„ 55.5 m oade. hozna ge mu š-* mladost in nerutiinra-nost, kar igra b.iš v inozemstvu pred tjimn ljudmi veliko vlogo Mlad ie šj — čas 'ma? Ima tudi po*!'.'&i. a to je veliko. Jakopič ie zaradi skokov v kombinaciji že utrujen io uoetavi v drugi? 4<» m. toda rzagrabi« z rokami. Tudi Dečman mora kloniti na 55.5 m Dečman mora na malih skakalnicah š? mnogo vaditi Od onega prfdklona. ki ga je ■ mej Sj na domačih skakalnicah, ni bilo ne duha ne eliba. Edina nada Palme, ki naj re§i čast Jugoslavije in dokaže naš izredni napredek, še ostane na gtaitu. V lepem loku 6e požon* čez skakalnico, toda protiveter ga omaje in naša zadnia nada ji šla po vodi. Skočil ie 56.5 m. toda z ozirom na nesigurnoet ekoka ga ni mogel zdržati. Težko nam jj bilo pri srcu. posebno zaradi lega. ker bi z malo več sreče lahno dokazali tudi števil.čen napredek Jugoslavije v skokih. Tudi drugi favoriti so seveda padali. Le tri;? Poljaki so bili naprei z daljšimi skoki. Z najboljšimi Cehi smo bili ravnopravni. Mnogim dngim Poljakom in Madžarom pa smo dokazali našo nadm-č. In baš ta nadmoč se vidi najbolje v rezultatu. ko 6ta se Pa!m> in Šran.el kliub padcu plasirala med 85 tekmovalci na 21. nd-nosno 25. m.vtu. Rezultati prstih skokov sc bili: 1. Nils Eiei (Norveška) 70, 71, tc*k* 214 22. 2. Czeh Bronislav (Pol:ska) 62. 66 m. 208 5. 3, Lukaž J.iroslav (CSR) 6(j. 58.5 m. 194.5. 4-Burea Josip (Poljska) 54. 53 m. 5. Lagi»r-vki (Poliska) 63. m. 6. Jfsctikes Josi^ (Poljska) 52. 56.5 m. 7. Mrowca František ! (Poljčka) 47.5. 52 m. 8. Maruszarz Stanislav (l oljska) 74. 73 m p. Palme j? na 21. mestu s 132.2 točk- in 59 m in 56.5 m, padec pred šiuiunkom (CSR). Vrano (CSR) in Zajičkom (CSR). Šramel j i pr .šel rui 25. mesto s 120 ločkamt in skokima od 55 m in 57 m pa.iec pred Kadavyjem (CSR). Lauerjem (HDW). Kole-safem (Poljska), Lus>zezekom (poljska) 'i. Dečman se ie plasial i d vetrn padcema od 57 in 55.5 m na 42. mesto, istotako Iste-nič z dvema padcema po 54 in 535 m na 45. m:sto pred Faistauerjem (CSR) in Jakopičem Albinom, ki se je plasiral z dvmm padcema od 51 in 46 m na 50. m »to, Ako se pregledajo zasedena prva mašita, ie vsem jasno, da bi »e Palm? s stoječimi skoki sigurno i vrstil na 4. mesto. Šramel pa gotovo na 6. mesto, ker so ostali skakali kMiš? in stilno siabše Za stdai je pač glavna ta ugotovitev. Drugo leto pa bomo pri nas skakali za slovansko prvenstvo in ko bo napredek še večji, bomo pokazali, da smo ravnopravni 9 Poljaki in da Cehi zaostajajo za našimi. V soboto zv.-čer smo bili inozetnei spre-ieH pri predsedniku republike g. prof. .Mo-seiškem. pri katerem se je vršil rx>zdravni ve<*er. Danes pa je sledila razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. Naš Heim. ki se ie plasiral kot prvi v slalomu, je dobil len tesm kip. poljska umetnina- Mušič j* dobil za 7. mesto v 6muku bronasto plaketo. Tuli Smolej ie dobil za 7. mesto na 18 km lepo olakelo Jutri se bo vršil tek na 50 km. Z ozirom nfl to ker so spremenil' program slovanskega prvenstva in izpustili tek na 50 km. se ga naši ne bodo udeležili V splošnem je treba podčrtati velikanski napredek vseh panog našega smui"arstva, katerega tudi drugi slovanski narodi opazujejo z različn'mi občutki. Seveda nam to odkrito tudi priznavajo Doč m se je lani plasiral naš Smolej v teku na 18 km na češkem državnem prvenstvu med prvimi 30., se je letos uvrstil med prvimi z majhno razliko v času za prvakom. V smuku m slalomu smo pač že letos dokazali, da ne moremo iskati tekmecev med slovanskimi brati. V skokih pa se najbolj izraža na° predek. Naj se le malo povrnemo nazaj k prvim mednarodnim tekmam v 3ohinju. Kakšne velike razlike so bile tedaj v daljavah in v stilu med nami in Pohaki ter Cehi. $;munek. C fka. Lukež. Vrana so bili tedaj junaki. A danes skačejo Jugosio-veni iste daljave in še večje, v stilu ra jih prekašamo. In tudi Po!.,aki ne bi na nevtralni skakalmci skakali 74 m. 71 m itd. kot sedaj, ko poznajo svojo skakalnico do zadnjega metra natančno Da se nismo plasirali na pripadajoča mesta, nas ne bo motilo. To nam bo baš služilo kot vzpodbuda Spoznanje, da smo boljši, pa nas bo vodilo na prihodnjih mednarodnih tekmah k uspehu. Gamsi v Zasavju Zanimivo poglavje selitve v naši prirodi Zanimivo vlogo igrajo reke v prirodi. Marsikdo misli, da reke omogočajo le prehod v njih živečim bitjem, ribam. Kdor pa pozorno motri prirodno življenje, cvetano in živano, bo spoznal vse kaj drugega. Reke tvorijo zvezo med zelo oddaljenimi pokrajinami podobnega značaja: ob strugah rek je zbrano življenje, in sicer zgoščeno iz vseh oddaljenih krajev, skozi katere teče reka. Oglejmo si le našo Savo! V pečinah pod Kranjem, v Zarlci cvetejo gorske zvezdice, planike. Kako je to mogoče, boš vprašal, preden pomisliš na okoliščine, ki to omogočajo. Planika ali očnica cvete pri nas v višinah nad 1600 m, pri Kranju pa dobro uspeva v polni krasoti na obrežju Save v višini 350 m. Seme je zanesel veter v planinski potoček, ta ga je odplavil v Savo in nekje pod Kranjem ga ie pljusnil val na pečino, sredi reke ali pa ob reki Seme je vzklilo na mokri nanešeni zemlji, hladni savski hlapovi na so posne^rvaH rast planinske hčerke. Seme prve rvetkf 1e nato razne -^ Mofcnl sta dve poti Glavna pot vofll hr**as 7. Jploviee, kamor ornrnc? nrlfcoiaio T Jurskih Alp. skozi stene Soteske in pa s Karavank. Z Jelo- 70letnica pisatelja Josipa Kostanjevca Jutri praznuje sedemdesetletnico slovenski pisatelj Jože Kostanjevec. Častitljivi jubilant pripada starejši pisateljski generaciji Doba njegove največje plodovito-sti obsega L 1897 —1914 Oglašal pa se je tudi po vojni v nekaterih naših revijah in dnevnikih Kljub raznim nevšečnostim, ki so ga doletele na starost, suče še vedno svoje spretno pero in pripravlja knjigo spominov V Mariboru, kjer se je naselil po vojni, je Jože Kostanjevec nestor in obenem zvesti prijatelj pisateljev in če-stilcev domače književnosti. Sodi med najpopularnejše osebnosti mariborskp slovenske družbe. Jože kostanjevec se je rodil 19. februarja 1864 v Vipavi. Po dovršenem učiteljišču v Kopru je služboval kot učitelj na Vipavskem in drugod, 1. 1901 je postal učitelj na vainici v Ljubljani. Tu je bil 1. 1910. upokojen. Neprilike vojnih let mu niso dopustile, da bi mirno užival svoj pokoj. Trdo se je boril za življenje in tudi potom, ko se je po osvobojenju nastanil v Mariboru, je moral kot kronski upokojenec občutiti trdoto povojnih razmer. Vse neprilike in skrbi pa prenaša z vedrim, še vedno mladostnim srcem Ostal je po duši in značaju pravi sin svoje vesele Vipavske. Začetki Kostanjevčevega literarnega delovanja segajo že v leta njegovega študija na učiteljišču. Lani je minilo petdeset let, kar je izšla v Ljubljanskem Zvonu njegova prva pesem štiri leta pozneje se je oglasil v isti reviji s povestjo »Na Silvestrov večer« V letih 1897—1903. je priobčil Zvon daljšo vrsto njegovih pripovednih spisov. Tudi v poznejših letih se je oglašal v Zvonu, četudi ne tako pogosto. Sodeloval pa je tudi v »Slovanu« v Knezovi knjižnici Slovenske Matice« in v raznih mladinskih listih in dnevnikih. Poleg tega srečujemo Kostanjevca pod črto »Slov. Naroda« in po vojni »Jutra«, »Tabora«, »Mariborskega Ve-černika«. V samostojnih knjigah so izšli tile Ko- stanjevčevi spisi: »Iz knjige življenja«, »življenje trnjeva pot«, »Krivec« in »Zbrani spisi«. Zbirka »Iz knjige življenja« obsega dva zvezka in vsebuje pisateljeve izbrane črtice in povesti, pa njegov najznačilnejši roman »Kotanjska elita«. Ta zbirka je Kostanjevca najkrepkeje predstavila književni javnosti in trdno orisala ujogov lite-arni obraz. Pri Družbi sv. Mohorja je izdal povest »življenje trnjeva pot«, ki mu je pridobila hvaležnih čitateljev v sleherni slovenski vasi. Povest čitajo ljudje na kmetih še danes z veseljem. Po vojni v Mariboru izišli »Krivec« je roman iz kmečkega življenja in kaže zlasti z jezikovne atian Kostanjevčevo dobro izbrušeno pero, obenem pa razodeva izkušen pogled v Ijirlsko življenje. Poskus z Zbranimi spisi v samozaložbi se žal ni posrečil. Izšel je sa.mo en zvezek. če pregledamo Kostanjevčevo delo v celoti, ga moramo šteti med ptodovitejše slovenske pripovednike. Izvršil je za naše predvojne razmere obsežno in zaslužno delo. S svojimi spisi, ki kažejo pripovedni dar, četudi ne presenečajo po izvirnosti in Idejni globokosti, je prispeval k slovenskemu realizmu, ki je imel v Kersniku svo- je za naročnike »JTTTRA« njih nezgodno zavarovanje pri zavarovalnici »Jugoslaviji«, saj točnosti v plačevanju ni smatrati za kako protidajatev. Danes preneha veljavnost tega zavarovanja, če še niste poslali naročnine. jega najvidnejšega predstavitelja. Kostanjevec je opisoval življenje na Notranjskem: ta, danes tako žalostno razsosana pokrajina na prehodu dveh klimatskih področij in na križišču alpsko-srednjeevrop-ske in jadransko-sredozemske civilizacije, je dobila v njem prizadevnega epika. Kostanjevec je opisoval kmečke ljudi in malomeščansko gospodo z vidno, ponekod že v naturalizem prehajajočo iskrenostjo: življenje drobnih, socialno in duševno majhnih ljudi, ki se bore bodisi za zemljo, bodisi za eksistenco in pa za denar in ženske, čeprav se ni povzpel do idejne zaostreno-sti socialnega pisatelja, je vendar spisal nekoliko tudi dokumentarično značilnih povesti zlasti iz učiteljskega življenja, ki so po svoji neizprosni resničnosti in stvarnosti dobile izrazit socialni prizvok. Kostanjevec je ves svoj pripovedni dar posveti) opisovanju stvarnih razmer in resničnega življenja; v teku časa si je pridobil objektiven, neizlenotičen slog in izbrusil jezik, ki ni posnet iz slovarjev ln knjig, marveč iz vsakdanje govorice slojev, katerim je posvečal svoj opazovalni dar. Poleg raznih drugih činiteljev in vplivov so razmere, ki je v njih živel pisatelj Kostanjevec, otežkočale njegov pisateljski razvoj in poglobitev; vzlic temu pa se je na njegovi literarni njivi nabralo toliko pripovednih spisov neke določene, dobo njih postanka presegajoče vrednosti, da bodo prej ali slej v obliki knjige Izbranih spisov prešli med dokumentarna dela slovenskega realizma. Jože Kostanjevec je med drugim uredil 18.—20. zvezek Zabavne knjižnice Matice Slovenske. Bil je oseben prijatelj mnogih naših pisateljev starejše generacije, drugo-val je z Gestrinom, Podlimbarskim in drugimi, poznal se je z Erjavcem, Levcem itd. Upamo, da bo dovršil nameravano knjigo spominov in nam tu podrobneje orisal zadnjih petdeset let svojega in našega narodnega življenja. Joži Kostanjevcu srčno želimo, da bi srečno prebil sedanjo bolezen in doživel še mnogo zdravih let! —o. Milijoni iz bobna sreče Doslej nobene nepravilnosti pri razredni loteriij Beograd, 15. februarja Kakor je »Jutro« že poročalo, je bivši gojenec beograjskega Doma za zaščito revnih otrok Uroševič nagovarjal dva gojenca, ki vlečeta v državni loteriji številke iz loterijskega bobna, naj bi mu pomagala »ukrasti premijo«. Uroševič je mislil, da bi se dala v začetku žrebanja ukrasti iz bobna kaka številka, ki bi se potem, ko pride na vrsto premija, podtaknila. Da bi otroka za svoj načrt bolj zavzel je Uroševič pripovedoval, kako je že sam enkrat na ta način »ukradel premijo«. Ker bi utegnili taki fantastični sleparski načrti vzbuditi pomisleke, da so sleparije pri razredni loteriji sploh mogoče, je upravitelj loterije g. Manok povabil časopisne poročevalce v loterijsko dvorano, da prisostvujejo žrebanju. V veliki dvorani je za dolgo zeleno mizo sedelo 5 članov upravnega odbora, pred mizo pa sta bila postavljena dva loterijska bobna. Bobna imata steklene stene, odprtina pa je pred žrebanjem skrbno zapečatena. Ko so odtrgali pečat, je predsednik komisije s posebnim ključem odprl boben. Deček ki vleče iz bobna številke, ima črne, do komolca segajoče rokavice Iz enega bobna se vlečejo pred očmi komisije in publike številke, ki so v rdečem omotu, iz drugega bobna na v belem omotu odgovarjajoči dobitki. Rdeče in bele omote natika predsednik kemisije po vrsti na kovina-ste palčice. Vsa ta procedura se vrši vedno pod kontrolo stoterih oči, kajti dvorana je navadno polna do zadnjega kotička. D'a bi deček, ki vleče iz bobna številke, eno številko lahko skril v roki ali pa v rokavu, je sploh nemogoče zaradi tolike kontrole. Naposled pa če bi številko tudi skril in bi si potem njegov pajdaš nabavil srečko s tako številko, si ni mogoče misliti, da bi mogel izmaknjeno številko pri poznejšem žrebanju podtakniti baš tedaj, ko je na vrsti premija. Pri velikih premijah se izžreba namreč več številk in odpade premija na najvišjo. Upravnik loterije, ki je videl, da je časopisne poročevalce že dovolj poučila sama procedura izžrebanja, je samo še pristavil: — V tej hiši sem že 41 let pred tremi leti sem postal upravnik, n? pa se še dogodila v tem času niti ena najmanjša nepravilnost. Prepotoval sem Evropo, bil sem na Dunaju in v Berlinu ter študiral tam njihove loterije. Zatrjujem vam, da je naša razredna loterija eden od najsolidnej-ših zavodov svoje vrste. — Kako pa je v inozemstvu s sleparijami? — Značilen primer je bil v Berlinu. Tam so trije uradniki loterije nekako izpodrinili otroka od bobna, ko so se člani komisije zatopili v svoj pogovor. Dobili so 209 000 mark. Ko je bila afera razkrita, so seveda poskrbeli za strogo nadzorstvo. V Bolgariji je razredna loterija prepovedana zaradi raznih nepravilnosti. Pri nas pa je kaj takega nemogoče, kar ste lahko prej videli pri žrebanju. — Zakaj ne uvedete avtomatičnih bobnov? — Tudi na to smo že mislili, a je to vsaj za sedaj še neizvedljivo zaradi velikega števila številk. V Franciji imajo avtomatični boben, a pri njih je samo 9 številk, ki pridejo v poštev. Ko je bilo žrebanje končano, so se tudi člani komisije vmešali v pogovor in se je eden od njih o sleparskem načrtu takole izrazil: — Kaj še! Nemogoče! Mi bi ga opazili, pa če bi bil tudi hiter kakor ptica. Opazili bi ga že tedaj, ko bi iz bobna vlekel dva omota namesto enega. Kje naj bi ga tudi skril in pozneje podtaknil — — — Najveselejše mesto Jugoslavije Bela Crkva, na pepelnico. Bela Crkva, malo t znano banatsko mestece na skrajni naši meji proti Rumuniji, kakih osem kilometrov nad Duna-vom, je v nekem pogledu prava pravcata naša — Niča. Seveda ni tu razkošnih palač, ni tu bohotnega zelenja in cvetja francoske rivijere, ni šumečih morskih valov, pač pa se razteza tja proti severo-zapadu nedogledna banatska ravnina, sedaj pokita s snegom, preko katerega bri-ie mrzla kosava, ki pa spomladi zavalovi Po njej neizmerno valovje žitnih polj, dočim pa se v vzhodnem zaledju polagoma dvigajo iz ravnin zadn;'i razrastki Karpatov. Preproste enonadstropne in pritlične meščanske hiše ob širokih ulicah, večinoma z razsežnimi gospodarskimi poslopji, kakor po vseh banatskih mestih, in skoraj nič življenja. Taka je Bela Crkva Večni dolgčas, hi se moglo reči, in skoro tako daleč od Niče kattor vice od neba. Toda ko se začnejo približevati pustni dnevi, tedaj se dolgočasna Bela Crkva hipoma izpremeni, da je skoraj ni mogoče spoznati. Zadnje tri pustne dni pa postaja res Niča. Nikjer v vsej naši državi se namreč pust ne praznuje tako slovesno, kot v B^Ii Crkvi, in se praznuje na podoben način, kot se praznuje v Niči. Je to stara navada, ki prehaja od rodu na rod. in zadnje tri pustne dni prihajajo v Belo Crkvo celi vlaki gostov iz vsega Banata tostran in onstran meje, pa tudi še iz drugih, veliko oddaljenejših krajev, da si ogledajo te pustne prireditve, ki jih prireja posebno karnevalsko društvo. 2e mesec dni pred pustom se izvoli karnevalski princ, ki po starodavnem sporočilu prihaja neznano odkod. Zato izvoljeni karnevalski princ izgine iz mesta in se določenega dne pripelje z vlakom v Belo Crkvo. Na postaji ga sprejmejo kar najslovesneje ln v slavnostnem sprevodu odpeljejo v mesto, kjer se vrše vsestranske priprave za karneval, ki traja šest dni, doseže vrhunec v zadnjih treh dneh in mu je najsijajnejša prireditev veliki sprevod, ki se vrši na pustni torek. Kakor vsako leto, se je tudi letos karneval vršil ob udeležbi vsega domačega prebivalstva in ogromni udeležbi gostov od blizu Ln daleč. Dan in noč je po vsem mestu šumelo, kot v panju. Vsepovsod godba in ples. Tu gosli, cimbal in bas, tem harmoniKa, pa zopet trobila. Vsepovsod pesem in razkošno veselje. V ponedeljek je nekoliko ponagajalo vreme in se je bilo tati, da bi pokvarilo veliki pustni sprevod. Toda včeraj je napočil lep, jasen, samo nekoliko mrzel dan. že na vse zgodi., zjutraj je bilo vse živo po ulicah, in ko se je okoli enajstih začel sestavljati na trgu pred mestno bolnišnico karnevalski sprevod, so bile vse ulice, po katerih se je potem pomikal, nabito polne ljudstva Na čelu sprevoda se je vozil v imenitno okrašenem šesterovprežnem vozu karnevalski princ. Spremljalo ga je sijajno spremstvo peš in na konjih. Io seveda godba, kakor jih je bilo še pet, šest porazdeljenih v sprevodu, v katerem je bilo veliko število s cvetjem in zelenjem okrašenih voz. Obetala so se velika presenečenja in jih je tudi res bilo v sprevodu. Prav posebno je ugajala skupina cvetli-čar.k iz Niče, ki so bile skoraj čisto zakopane v cvetju. Velikanski smeh je vzbujala raketa, ki se pošlje iz Bele Crkve na Mars. Zelo se je zabavalo občinstvo ob opazovanju cele zamorske vasi, ki je bila tudi v sprevodu s kočami ln ljudmi vred. Sijajna je bila skupina srednjeveških vitezov v polni viteški opremi. Poleg tega pa 6e vsa sila raznovrstnih mask in manjših skupin. Sprevod se je ustavil po starem običaju pred mestno hišo, kjer je karnevalski princ z izbranimi besedami pozdravil mestnega župana, ki se mu je enako zahvalil v imenu vsega mesta za njegov obisk. Enak pozdrav io odgovor je bil tudi pred hišo narodnega poslanika za belo-crkevski srez. Po končanem sprevodu so se maske pomešale med občinstvo in so s svojimi burkami še povečale veselo razpoloženje občinstva. Šest dni se skoraj ni nič spalo v Bell Crkvi, pa vendar ni bilo opaziti niti šesti dan najmanjše utrujenosti. Vsa Bela Crkva je bila včeraj veliko ljudsko zabavišče. Povsod godba, povsod petje, vrisk in smeh, povsod najrazigranejši ples, pa jedače in pijače do mile volje, ko da nikdar ne bi bilo težkih, žalostnih dni, nik- 1 OARMOV SSTbSJTv* »nesejo •dotim «4 Mintsteretvo tocijoin* pomiir« ni narodmo tdravM S. it«. 2« IS a 183i dar gospodarskih skrbi ln težav. No, najbrž je bilo zato še tem veselejše, da bi se vsaj za nekaj kratkih dni pozabile vse te nadloge. Danes pa je Bila Crkva že pusta in prazna, kakor drugače vse leto. Gostje so se odpeljali, domačini pa so se pepelili in zdravili »mucka«, ki je pri marsikateremu pač cel »muc«. Ali lepo je pa le bilo in Bog daj, da prihodnje leto ne t>o slabše. Bela Crkva ohrani s častjo in slavo priimek jugoslovenske Niče, četudi samo karnevalske. V ostrih zimskih dnevih in pri športu NIVEA-CRENE au NIVEA OLJE Nadrgnite si lice in roke, preden se podaste na prosto z Nivea-cremo ali Nivea-oljem. Oba ščitita Vašo kožo pred neugodnimi vremenskimi vplivi, tako da ostane gladka, sveža in prožna in pospešujeta ozdravljenje razpočenih in vnetih mest. Pronicujeta globoko v tkivo, ojačujeta ga, da postane odporno. Med sredstvi za nego kože na vsem svetu vsebujeta edino Nivea-crema in Nivea-olje kožni maščobi sorodni eucerit, na katerem temelji njih edinstveni, dobrodelni učinek. Kmetje v »kriznih opankah" Kriza opančarske obrti je najboljše zrcalo bede srbskih kmetov Beograd, 15. februarja. Zaradi splošne gospodarske stiske trpijo vsi poklici, kriza nekdaj tako cvetoče orančarske obrti pa je najboljše zrcalo bede srbskega kmečkega prebivalstva. V »Politiki«, ki že dalje časa opisuje profe-sije v današnji krizi', so prišli do besede beograjski opančarski mojstri. V Beogradu je bilo pred vojno 58 opančarskih obrtnikov, ki so v svojih delavnicah zaposlovali okrog 200 pomočnikov in 50 vajencev. Po vojni je bilo opančarskih obrtnikov še precej več, sedaj pa jih je komaj še 17 in. kakor trdijo mojstri, nimajo vse te delavnice niti toliko dela in kapitala, kolikor ga je poprej imela ena sama delavnica. Pomočnikov in vajencev sploh ni več. Pred nekaj leti pa je ena sama delavnica predsednika opančarskih obrtnikov Milana Stanojeviča imela okrog 40 delavcev. In da vidimo, kako je kriza opančarjev zvezana s krizo kmetov! Pet do šest let po vojni so imeli opančarji mnogo dela In po zahtevi svojih odjemalcev so posvečali vedno večjo .pozornost ličnosti in raznovrstnim okraskom svojih izdelkov. V teim pogledu so bili veliki mojstri. Tedaj ie imel tudi vsak šumadijski kmeit najmanj po 2 para opank. Leta 1926 pa je začela padati cena poljedelskih pridelkov hi je prišlo v tem pogledu v štirih letih do prave katastrofe. Propadanje kmečkega blagostanja se je najbolj občutilo v opančarskih delavnicah. Naročil je bilo vedno manj. V kmečke domove se je naselila beda in prišlo je tako daleč, da iina družina samo še po en par opank im da svoja obuvala sama krpa, dokler se sploh še primejo zaplate in držijo šivi. Po šumad-ijskih vaseh so se že rred nekaj leti pojavile opanke iz avtomobilske gume. Take opanke so bile pred krizo znane samo v Črni gori in v nekaterih krajih Južne Srbije. Sedaj pa so opanke iz avtomobilske gume doma tudi v šumadijskih vaseh, kjer nekdaj kmetje niso marali niti presnega usnja in so naročevali pri opančarjih opanke samo iz dobro strojenih kož. Opanke iz gume stanejo največ 25 Din. držijo pa najmanj leto dni. Vsa smetišča okrog Beograda so premetana in iz njih so odneseni vsi kosi stare avtomobilske gume. Avtomobilska guma je danes najbolj iskano blago ter se za nje opančarji in kmetje kar trgajo. Opanke iz gume nimajo niti sledu ličnosti in udobnosti nekdanjih opank iz strojene ali presne kože, poleg tega pa so tudi škodljive. V takem obuvalu kmetje pozimi dobivajo ozebline, v letni vročini pa J se jim v njih v pravem pomenu besede i kuhajo noge. Opančarski mojstri rotijo zdravnike in zdravstvene ustanove, naj bi poučili o škodljivosti takega obuvala ljudstvo, kmet pa to tudi sam ve. Gumijaste opanke so po vaseh že znane pod imenom »krizine opanke«, kmetje pa jih vendarle kupujejo tudi za svoje otroke. Medmurski »zlatarji« Čakovec, 16. februarja V^V.,t-T?* rn^drnun-cke vasi imajo še iz starih časov dovoljenja za iskanje in iz-p.ianje z^ata v Dravi in Muri. Ti medmur-«fei »zlatarji« iščejo zlato od Maribora do Barča na Dravi in od Podturna do Legrada na Muri na zelo enostaven način. Glavno zbirališče zlatarjev je Donji Vidovec. Tudi okoliške vasi kakor Sv. Marija, Donja Du-brava, Mihalovec, Kotoriba in Legrad in druge se bavijo s tem poslom. Prekmurskim zlatarjem je bilo že pod cesarico Marijo Terezijo leta 1776. izdano dovoljenje za iskanje in izpiranje zlata. Pozneje je taka dovoljenja izdajal davčni urad v Varaž-dinu, v zadnjem času pa je potrebno za to posebno dovoljenje finančnega ministrstva. Spomladi, takoj ko stkopni sneg, gredo zlatarji na delo. V ozek in plitev čoln sedeta dva moža, ki vzameta s seboj potrebne priprave in tudi zalogo živeža, ker ostaneta na delu tudi po več dnu Zlatarsko orodje je primitivno m si ga izdelajo zla-tarjii sami. Med priprave spe da najprej nagnjena miza, ki ima poldrugi meter dolgo ploščo s plitvimi zarezami. Drugo orodje pa je lesena lopata, ki je spredaj ostro okovana in ki ima tudi podolgaste plitve zareze. Ko najdeta zlatarja prikladen prod, stopi eden iz čolna ter grabi z lopato nasipino. Polno lopato da pod vodo ter počaka, da voda nasipino in blato odnese in izpere. Če je kaj zlatih zrnc, ostanejo ta med peskom v zarezah lopate in po številu zrnc se vidi, če je prod sploh vreden, da se ga preišče in izpere. Če najdeta zlatarja pri takih poizkusih na enem mestu kakih 10 zrnc, se kar tam lotita dela, drugače pa se vozita drugam. Ko najdeta izdatnejši prod, nalagata nagrabljeno blato in nasipino na mizo, katero potem polivata z vodo. Po nagnjeni plošči odteka z vodo nasipina, v zarezah pa ostanejo med peskom zrn ca zlata. Ta zrn ca so največ po pol milimetra dolga in široka. Zlato ločijo od peska s pomočjo živega srebra Izprano zlato se računa in plačuje po gramih. Za gram zlata se je dobilo pred vojno okrog 2 kroni in 34 vinarjev in se je v Kaniži povprečno prodalo po 12 kg zlata na leto. V zadnjih 30 do 40 letih pa se zlato svobodno prodaja urarjem, zlatarjem m rafinerijam dragih kovin. Plačujejo pa gram zlata po 35 do 45 Din. vice, kjer jih je največ v Dražgoški gori in v Ratitovcu, prehajajo gamsi na Ble-gaš. Le-tam se kljub precej primernemu terenu ne zadržujejo radi. Pomaknejo se proti Ljubniku nad Skofjo Loko, ali pa celo v Polhovgrajske dolomite. Od tod so brzonogi potniki šli dalje iskat si nove primerne domovine, ki so jo našli šele preko Barja, v težko dostopnih stenah hladne Iške. Seveda pa ni izključeno, da prihajajo gamsi v Iško tudi s Kamniških planin. V tem primeru bi uporabljali isto pot. kakor jo hodi rjavi kosmatinec medved, kadar gre z Notranjskega na izlet na Gorenjsko. Za vmesno postajo si izberejo precej skalnato pobočje j Šmarne gore. V tem kraju so že večkrat videli gamsa in menda že dva ustrelili. Gamsova kolonija v Iški je že precej močna, cenijo jo nad 60 kosov. Zanimivo je vedeti, zakaj gamsi zapuščajo svojo pravo domovino. Kdor pozna življenje gamsov, si bo tudi to lahko raztolmačil. Kakor pri večini divjih živali žive v družinah samice z mladiči. Ko mladiči dozore za samostojno življenje in so godni za razplod, se ločijo. Samice se tupatam povrnejo k materam, ali pa se s svojim naraščajem pridružijo kaki drugi družini. Eno večjo družino ali dve družinici. sestoječi iz matere koze, lanskega mladiča, ki ga mati tudi še vodi s seboj, ter toletnih mladičev imenujemo tropo gamsov. (Tri gamsih je navadno tako, da ima samica eno leto enega, prihodnje leto pa po dva mladiča.) Več trop skupaj ,ki se združijo v poznem poletju, pa tvori čredo gamsov. Taka čreda obsega v naših planinah do 70 glav. Samci, gamsovi kozli pritegnejo k čredam in tropam šele neposredno pred prskom. Nastanejo borbe in zmagovalec se ženi, dokler ne omaga. Jasno torej, da za mlajše ženine ni prostora na svatišču. Močnejši dosledno preganjajo med glavnim prskom slabejše. Mlajši, komaj dozoreli gamsi zatorej večkrat odhajajo v oddaljenejše kraje, dočim se močnejši kozli povrnejo po ženitovanju v prejšnja bivališča, kjer so životarili pomladi, poleti in v zgodnji jesenL Koze, »kozolci«, kožice in kozlički pa ostanejo skupaj ter si dele zimsko trpljenje. V planinah taki odvrnjeni ženini že najdejo kak miren, skalnat kotiček. V Iški, ki ni tako obsežna kakor so Alpe, je to težje. Odidejo in tavajo po gozdovih, ki jim pa ne ugajajo, saj so potomci s planin! Pot jih pripelje do Barja. Kam odtod? V Ljubljano? Zavijejo nižje in tako dospejo v Zasavje. Nu, in tukaj ? Tu je vse, kar si želijo: Visoke pečine, hlad, bistra voda, mirni kotički in prav tista gorska zelišča, slaščice, o katerih so jim morda šepetale njihove, v daljnjih planinah rojene babice. Vse omenjeno potrjujejo naslednja dejstva: V Zasavju so ustrelili v teku 30 let 12 komadov gamsov in med temi samo dve kozi. Vsi drugi so bili samci, torej taki, ki so odšli iz Iške — morda v kakem posameznem primeru od kod dru- ■ jr god — zaradi nesrečnega srca. Da so koze pribežale v Zasavje, je bil lahko povod, da so jih iz prave domovine odgnali lovski psi. To se pa navadno dogodi tudi le v krajih, kakor je Iška ali Jelovica, kjer ni posebno obsežno pečev-je. Lovci pomnijo, da se gamsi pojavljajo v Zasavju, in sicer na obeh bregovih okoli Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Zidanega mosta in Laškega blizu trideset let. Lovci so jih streljali in bili ponosni, če so ustrelili gamsa, ne glede na to, ali je padel samec ali samica, in tudi to je bilo vseeno, kako so ga uplenili, s kroglo ali s šibrami... Ali zdaj je prodrla med lovce v Zasavju nova, moderna lovska miselnost: Lovec mora bit! čuvar prirode, ne pa brezvesten uničevalec njenih zakladov! Zasavski lovci brez razlike stanu so uvideli, da jim je bilo prav tako lahko ustreliti gamsa kakor zajca, v primeru, da so streljali na divjad ne glede na starost in spol in konec koncev še s šibrami. Pričeli so slednjič razmišljati, kaka posebnost je gams za njihovo ožjo domovino. Iz ljubezni do lepega Zasavja so sklenili tisto, za kar se ni moglo odločiti naše» Društvo za zaščito prirode«, ki se bolj briga za rastline, kakor za zaščito živali. Zasavci so dejali: Če so zaščitene pri nas redke rastline, zakaj bi mi ne čuvali tudi redkih živali! Rododendron, ki ga je na Gorenjskem dosti in ga tamkaj lahko vsakdo trga, je pri nas zaradi ma- lega obsega zabranjen, zakaj bi mi ne prepovedali vsaj za nekaj let streljanja gamsov v Zasavju! — Toda ni ostalo samo pri tem sklepu, šli so še dalje: Na občnem zboru podružnice SLD v Trbovljah zbrani lovci so izvolili poseben odsek, ki ima nalogo ne le ščititi, marveč tudi pospeševati razvoj gamsov v podružničnem področju. Razmotrivali so prilike, ki so jih ugotovili v teku let. Prišli so do zaključka, da je neobhodno potrebno spustiti med skalovje v Zasavju nekaj gamsovih koz, ker le na ta način bo mogoče obdržati kozle in dobit! naraščaj. Odsek za zaščito gamsov v Zasavju ima nalogo zbirati denarna sredstva za nakup kožic in stopiti v zvezo z vsemi v poštev prihajajočimi lovozakupniki v banovini, ki bi morda podarili kakega živega gamsa za Zasavje. Nadalje naj omenjeni odsek zaprosi oblastva, da posvetijo pozornost tej obče koristni zadevi in naj strogo kaznujejo škodljivce in uničevalce prirodnih redkosti in lepot v Zasavju. Za dober zgled so že na prvi seji, med zborovalci, zbrali lepo vsoto 600 Din. Ker je vprav očuvanje prirode zelo važno za našo banovino, ki je v znatni meri odvisna od tujskega prometa, naj bi oblastva podpirala take organizacije, ki ne štedijo ne s časom in tudi ne z denarjem za povzdigo in procvit svojih krajev. —s. 18. DRAŽBA KOŽ DIVJADI na velese]mu 5* marca« Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana »Divja koža« — Velesejem. i o in a če vesti ♦ Odlikovanje. Rumunski kralj je izvolil odlikovati z redom rumunske zvezde ko-mauvlerbke stopnje g. Antoua Korošča, načelnika veterinarskega oddelka kmetijskega ministrstva, z redom rumunske krone oficirske soopnje pa Antonija Ljubiča, tajnika kmetijskega ministrstva. ♦ Prva jugoslovenska radijska razstava Be otvori danes v Beogradu v zgradbi tehniške fakultete Priredi jo Radijski klub. Razstava bo nudila obiskovalcem priložnost da si ustvarijo pravo sliko stanja v katerem je danes radiofonija. Razstavili bodo amaterji svoja amaterska dela. dalje bodo razstavile radijske potrebščine oficielne ustanove in radijske tvrdke. Zastopana bo na razstavi tudi radijska literatura, naša in tuja. Za najboljša amaterska dela so določene lepe nagrade. Razstava bo trajala osem dni, torej do vštete-ea 26 t m. Vstopnina 5 Din, za dijake ? Din in za skupine po 1 Din na osebo. Legitimacija stane 10 Din s pravico za enkratni obisk razstave in za polovično voz-njo z vlakom samo pri povratku iz Beograda. V nobenem domu ne bi smele manjkati okusne ANACOT PASTILE, ki vam najlažje pomagajo v vseh primerih eventualnega prehlada, nahoda in bolezni v grlu. ♦ Razstava poljskega slikarja v Beogradu. Danes bo v Beogradu slovesno otvor-jena razstava poljskega slikarja Vladisla- va Skocilasa. ustanovitelja moderne poljske plastike Razstavo bo otvoril predsednik kulturne sekcije Poljsko-jugcslovenske lige g. Miloševič. ♦ Predavanja pod okriljem ZKD. Sokol Stepanja vas priredi danes ob 11. predavanje o temi Narodno gospodarski program Jugoslovenske nacionalne stranke. Predaval bo g. dr. Mihelak. — Sokol Brezovica priredi danes ob 15. predavanje o Stross-mayerju. Predaval bo g. V. Bučar. — Vajenski dom ima danes ob 10. predavanje o potovanju po Bosni. Hercegovini in črni gori. Predaval bo S. Zdenko Aljančič, akademik. — Ljudska univerza v Kočevju priredi danes v hotelu »Trst« ob 11. predavanje o temi: Povojna Evropa. Prebava) bo g. prof. Stepišnik. — Sokol Tržič bo imel jutri ob 20. predavanje o temi: Zemlja včasih in danes. Predaval bo prof. Stepišnik. — Udruženje železniških činovni-kov priredi jutri ob 20. v Ljubljanskem dvoru predavanje g. dr. Bajiča o temi: Temeljni problemi socialne politike. ♦ Opozorilo vojnim obveznikom. V današnji številki »Jutra« objavljamo na 10. strani važna navodila o tem, kdo ima na osnovi zakona pravico do skrajšanega vojaškega roka ali celo do popolne oprostitve. Ta navodila prinašamo tako, da si jih oni, ki si jih hočejo shraniti, lahko izre-žejo. pritvrdklj. MAČEK na Aleksandrovi cesti U kupite najbolj ugodno moška in dečja oblačila. ♦ Frančiškan dr. prava. Na pravni fakulteti beograjske univerze je bil promo-viran za doktorja prava profesor g. Lubac Daniel, frančiškan katehet v Beogradu. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 14. letošnji številki: zakon o obvezni telesni vzgoji, nadalje pravila o obliki, sestavi in oznamenovanju mer in priprav za merjenje suhih tvarin in o mejah njih točnosti, poročilo ministrstva za finance glede obveznic Vojne škode, razglas o razpisu novih volitev občinskega odbora v občinah Cerkvenjaku in ščavnicl Ln drugo. ♦ Občinske volitve v Slovenji vasi. Upravno sodišče v Celju je razveljavilo občinske volitve, izvedene 15. oktobra lani v občini Slovenji vasi v ptujskem okraju Nove volitve občinskega odbora bodo v nedeljo 25. marca ♦ Razpis inženjerske službe. Uprava mestne občine Jesenic na Gorenjskem razpisuje mesto pooblaščenega gradbenega inženjerja z večletno prakso Pogoji so na vpogled pri mestnem županstvu na Jesenicah ♦ Jugoslovensko veterinarsko udruženje. dravska sekcija, bo imelo 23 t. m. v Celju v prostorih Celjskega doma (hotela Unio na) ob po) 10 dopoldne občni zbor z običai nim dnevnim redom Obenem bo re'erai tov §ribarja poenostavljen ju poročanja pri ugotavljanju živalskih kužnih bolezni ♦ Novi erohovi. V Ljubljani te imrla ud? Frania Ž e b r j t n v a. učiteljica v pokoju Pos?r°:h zaslužne narodna vzgojitelji bo iu-tri ob 14 i7nreo ti 2. _ V Žicah nri Pol>ean*>h ie umrl Milo* Vrh ovni k ooslovodia Sršenove vpl->!r sovine v Liutomeru. star Sele l^t. PoVo pali ga bodo dan^ ob 14- v Ž'?ah. — V BevSkem r>ri Trbovljah ie umrl 15 t. m v 'aftiflii-vi pfaro^ti SO Tet e Anton F a b i ? n Pogreb bo dan^« ob 8 /'"trni na farno ry>ko oalif p v Za^orj i — V Tnstanui nri Mornv Sah 'p umrl* *o'o5no znana naitvpdnn ž^ma Marieta M i h p 1 c i ? p v a v starosti 70 let Pokornica v?p sva;p otroke vztanla v narvedn «n duhu Sin Loi^p j? ž-> vef let občinski odbornik in plan obi^nske tmravp. r»Ip na marl;;v dplavpc v wb narodnih dr"**vih na Vrhno1'" in v MoravSa'n. Kako jp bila nokivnira n-rlmblipna. ie pričal r>OT>b. ki so sp ?a ndpl.»*;i; tudi morav-ška cmdba. bran;°n ?nsfen spomin. žaki.iočim ♦ Slov«*n fpbi^t^išk/i učitelisko društvo bo zborovalo v sredo 21 t m v PoUčanah ob not 11 d/v^nHfip v šoli o "obrobnih novih nčnmoč. t* obvisel t«a ledu Pravočasno so pr'h«*e!i na porno* zrasli, ki so še v zadnjem bul rešili naim^a-feea b^ta ln šp "°kaj drugih otrok, ki so se že udirali v vodo. • Zlato umorjenega poljskega grofa. Pred tedni je postal v Sarajevu, kakor znano, žrtev zločina poljski grof Jožef Dzie--duszyski. O starcu se je govorilo, da ima doma mnogo zlata in denarja. V pohlepu po tem bogastvu je starca napadel njegov sluga, ki pa po storjenem zločini; ni našel v hiši nobenega denarja. Stari poljski plemič je bil velik čudak in se sedaj razširjajo govorice, da je zlato in dragocenosti nekje zakopal. Bil je večkratni hišni posestnik, precej njegovega uenarja pa je zamrznjenega tudi v neki banki. V Sarajevo je prispela nedavno soproga umorjenega starca, ki je že nekaj let živela pri svojih sorodnikih ,ker ni mogla živeti pri svojem možu, ki je bil tudi velik skopuh. Vdova pripoveduje, da Ji ni nikdar dajal denarja, da je sam nakupoval ves živež in da ji Je celo iz škatlice vžigalic dajal na dan samo po tri vžigalice. Tudi vdova išče sedaj z vso vnemo zaklade svojega moža. Ker se je po mestu govorilo, da je starec svoje premoženje zakopal ob svoji hiši blizu železniške proge, so tam v nočeh iskali svojo srečo že mnogi podjetneži, ki pa očividno niso ničesar našli. • Strašen zločin. Kmet Paško Mlridlta, blizu Ulcinja, ki se je kot priletni vdovec nedavno poročil z neko 18!etno vaščanko, je po nagovoru svoje mlade iene oba svoja otroka iz prvega zakona, in sicer 4letnega sina in 31etno hčerko vrgel v vaški vodnjak. To se Je zgodilo že pred nekaj dnevi, zločinec pa je sosedom pripovedoval, da je otroka poslal k nekim sorodnikom. Trupli obeh otrok so po naključju našli v vodnjaku in je Paško orožnikom takoj prizr'.!, da je izvršil strašen zločin na zahteve dvoje žene. Zločin je strašno razburil vso okolico in so morali orožniki zločinska zakonca braniti pred razkačeno nnožico. • Uspehe borbe prot. podganam v Zagrebu ugotavlja sedaj posebna komisija. Borba, ki ji pravijo »deratizacija«, se je pričela takoj po božiču in so v 24 dneh razložili po zagrebških stavbah 'n kleteh okrog -iOOOOO omotov s strupom. Od 14.000 zagrebških hišnih posestnikov se jih je ns-knadno javilo še 50, proseč za večje količine strupa. Stroški te borbe proti podganam iznafalo okroglo pol milijona dinarjev ter zatrjujejo zastopniki tvrdke. ki je »zvedla »deratizacijo«, da je uničpnih najmanj £0 odstotkov nadležnih in škodljivih glodalcev. Pravo sodbo o u?t>?hu drage deratizacije pa bo dala šele komisija. • Darujte Podpornemu društvu »lepih. LJubljana, Pod Trančo 2-111. • Obledele obleke barva t rs*HFnih bar-rah in plisirn tovarna JOS RE1CB. Iz Ljubljane U— Najmočnejša točka orkestralnega večera drž. konservatorija Je čajkovskega klavirski koncert v g-duru. Čajkovski je ruski skladatelj, ki je s svojimi izvrstnimi skladbami prvi prodrl v zapadni Evropi ter prinesel glas in sloves ruske kompozicije v inozemstvo. Čeprav ni uporatljal v svojih skladbah narodnih motivov tako pogosto kakor drugi njegovi sovrstniki, vendar je vsaka njegova kompozicija prežeta nacionalnega duha. Čajkovski uživa sloves največjega slovanskega simfooika. Med svojimi deli ima 2 klavirska koncerta, prvega v b-molu Je izvajal v Ljubljani pianist Ivan Noč, drugega v g-duru pa izvaja sedaj prvič gdč. Božena šaplja pod vodstvom dirigenta g. L. M. &kerjanca. II. klavirski koncert v muzikalni vrednosti daleč nadkriljuje prvega. Ima 3 stavke, ki nudijo pianistu izdatno priliko, da pokaže vso svojo tehnično spretnost. Poleg Čajkovskega se izvajajo še dela Ljadova, Borodina in Rimski Korsakova. Občinstvo vabimo na ta koncert. Sedeži so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice od 5 do 20 Dia Koncert bo v ponedeljek 19. t. m. ob 20. v veliki unionski dvorani. u_ Krajevna organizacija JNS za bežigrajski okraj bo imela redni letni občm zbor v soboto 24. t. m. ob 20. v gostiln« »Fortuna« na Vodovodni cesti z običajnim dnevnim redom. Udeležba članstva le obvezna. u— Predavanje SPD, določeno na torek 20. t. m. iz tehničnih razlogov odpade ter se bo vršilo predvidoma'prve dni meseca marca. Točen čas bo pravočasno objavljen v časopisih. u— »Pračlovek In opica« je naslov 6. pn-Ijudno-znanstvenemu predavanju, ki ga priredi Prirodoznanstvena sekcija Muzejskega društva 22. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo antropolog dr. B. škerlj in nas ob številnih skioptič-nih slikah seznanjal s problemi pračlove-ka, z njegovimi najdišči, z njegovimi obli-Kaml ter pojasnjeval vezi z najvišiiml človeku podobnimi opicami, kakor se nam kažejo v anatomiji in fiziologiji. Sekcijski odbor opozarja na to zanimivo predavanje in vabi člane in prijatelje sekcije 1« čim številnejšemu obisku. u— Reservnl oficirji se opozarjajo, da nemudno Izpolnijo kartone ter jih Izpolnjene vrnejo mestnemu vojaškemu uradu. Ob tej priliki se pozivajo, da pridejo ob uradnih urah, to je v torkih ln petkih razen praznikov, od 18. do 19. ure v društveno pisarno. Zvezda, IL nadstropje, da piečitajo važno odiedbo ministrstva vojske in mornarice. V čim večjem številu naj se udeležujejo družabnih večerov z aktivnimi oficirji v Oficirskem domu Prihodmji bQ v soboto 24. t m ob 21 Odbor. u— Včerajšnja predstava originalnega ruskega velefilma »Pot v življenje« je vzbudila izredno mnogo zanimanja, saj je tuski film za nas nekaj novega tako glede na tehniko kakor glede na snov samo. Vsebinsko je film tako močan, da nam ostane še dolgo v spominu. Razen tega pa je tudi glasba v tem filmu prvovrstna Predstava ob 3. uri je namenjena v korist Rdečemu križu. Po glavnem filmu se predvaja še burka »Hvala, nočem«. Predatavedanes ob 3., 5., 7. in 9.15. u— »Moja deca «— moja sreča«, je film, ki ga predvaja ZKD danes ob 11. v Elitnem kinu Matici. Delo je Izredno ljubko. V filmu nastopa tudi deca in je zaradi tega primeren za otroke. u— Prijava konj, voz in koles Najkasneje do konca tega meseca morajo vsi lastniki mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu štev 7-1 soba 3 prijaviti vse one svoje konje, vozove ln blrlklje. ki jih doslej vojaška komisija še nI nresledala Do teea časa mora vsakdo prijaviti tudi morebitne Izpremembe. ki so nastale nri že preeiedanih b<*ijih. vorovih in biciklMh. kakor ne pr nakup, zamenjava itd Kdor bo zelas'tpv onii<5til bo po voj kaz zakonu na.istmžle kaznovan u— Pev-em LiubManskeoa Zvona. Udeležite danes nonol^ne ob tvol 16 noere-ba g Toslna Vn'en5Va. ki bo iz hiše žalo-ste v Dalmatinovi nlici 1. Radio kotiček Ljubljana, 18. februarja Danes bomo slišali v radia najprej kn e-t:«i:kc predavanje. Predaval bo nž. V;nko Sidai o pridelovanju travnih semen Ob 10 stopi pred mikrofon znani delavski pisatelj Ivan Vuk, ki je primavil delavcem namtnjeno predavanje »Pri s:afnskih steklarjih«. Sledil bo koncert slovenskih narodnih pesmi s spremljevanjem radio orkestra in sicer nam zapojo ob 1030 gdč. Žunanova ter gg. Milan Jug 'n lože C7o- Pokojni il-JauaUiij u=»v».t - stič, ki imajo na sporedu: »Deset minut slovenske glasbe« in »Duhteči nagelj« (Doli nar). Popoldne ob 16. bo v radiu poučno predavanje inž. Srečka Sabca o najnovejših ugotovitvah in odkritjih v mlekarski tehniki. Ob 16.3J nastopi pevski zbor I. državne realne gimnazije, za njim pa tamburaški orkester, ki nam zaigra Zehet-nerjevo uverturo »V pečini«, »Ti. ki si ustvaril«, »V poletni noči« (Simunaci), »Spomini na zlato Prago« (Vogrič), »Na morju« (Schubert), nekaj koroških narodnih in Forsterjevo »Planinska koračnica«-Zvečer bomo slišali v radiu vokalni koncert Stjepana Marčeca. 0ovnraševanjem tri mesece iskal. To je najboljši dokaz, kr.ko eminenfne vrednosti ie oglaševanje v dne\'nikih. V imenu tovariša Pasarja se Vam za ohjavo gornje notice naitopleje zahvaljujemo.«- e— Dve predstavi v Mestnem gledališču. Ljubljanska drama bo uprizorila v torek 20. t. m. ob 20. Klabnndovo japonsko igro Pra;nik cvetočih češenj«. Predstava bo va abonma Oljski igralci bodo v nedeljo 2-5 t. m. oh 16 30 na željo občinstva ponovili Wallfriedovo kmečko burko »Maksi«, ki je pri premieri izzvala viharje smeha. Cene bodo znižane. Obisk te predstave priporočamo zlasti podeželanom, ker so zveze z vlaki in avtobusi za prihod in odhod zelo ugodne. Vstopnice za obe predstavi sp dobe pri gledališki blagajni ob delavnikih od 10. do 12. in od 15. do 17. e— Na Ljudskem vseučilišču bo predaval v sredo 21. t. m. ob 20. univ. prof. g. dr. Boris Zarnik iz Zagreba o izbiri zakonskega druga s stališča evgenike. V isti predavalnici bo priredila Savinjska podružnica SPD predavanje o Durmitorju. Predaval bo znani planinec g. Leo Pipan. Obe predavanji bosta s skioptičnimi slikami. e— Novi grobovi. V Novi vasi 39 pri Cs- Uu je umrl včeraj dopoldne v starosti f.Q let znani konjac in posestnik Franc Pralnemu. Poareb bo jutri ob 15.30 iz hiše žalosti na okoliško pok ona 1 išče. —~ V bolnišnici ie umrla^ v o-1 rte k SOletna rudarjeva žena Ma-ri ia Knapičeva iz Liboi. v petek pa 331et.na dninarica Aloiziia Stjhnetova iz Druškove pri Uumu ob Sotli. e— Zahvala. Zveza strokovnih klubov tehniške fakultete se najtomleje zahvaljuje vsem cenjenim društvom in tvrdkam za njihovo naklonjenost in Izkazano pomoč, ki so jo nudili zvezi nb priliki reprezentančnega tehniškega plesa. Prav tako se iskreno zahvaljujemo vsem posameznikom, ki so pripomogli, da je naša prireditev tako !pPo uspela. e— Rekordno število beračev je v petek obiskalo Celje Bilo iih ii okrog 2'0 iz raznih sr-*7ov. med niimi tudi mnogi, ki .uVo bil; notrebni podpore. Policija ie polovila •tO b-račev in jih odprernila v domovinske ohf-m f p— Žrtvr nesreče. V pet?k opoldne ie neki voznik iz O!»a na Li"bijanski cesti povozil 581etnega delavca Jožeta Kram^ria iz Petrove Kramar je dobil t^žie pogodbe na l"">vi nogj Pri oadm na poledeneli ee^ti se jo 62)etni delavec Jože Drame s Hudi- nii pri r^liu zlomil levo roko v zaoe*»tin. 73-Jetni posestnik Tvan V^ršnak iz št. Janža pri Rečici ob Savinji pa si je pri padcu zlo- mil dttsno nogo v stegnu. Ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici. e— v z^ezi z roparskim napadom na Lopati aretirani delavec Ludvik Jošt, je bil v četrtek izpuščen iz preiskovalnega zapora celjskega okrožnega sodišča. Postopanje proti Ludviku Joštu je zaradi pomanjkanja dokazov ustavljeno. e— Nepošten pacient. V caljski bolnišnici se ie zdravil posestnik Franc Ž. iz Leskov-ca pri Krškem. V četrtek pa je zapustil bolnišnico bre-z zdravniškega dovoljenja- Stražnik j je rekel, da mu je zdravnik dovolil da i.rre> v mesto, kjer ima neke opravk?. Strežnik mu i i dal njegovo obleko. Nekateri pacienti so dali posestniku 80 Din, da jim nakupi razne stvari, poleg tega pa ie t. še izmaknil m-k emu bolniku 100 Din- Posestnik fe z dunariem odšM in e? ni več vrnil. e— Japonski dumping v Celju. Tvrdka Pšeničnik, Kralja Petra cesta 5, bo prodajala od 15. do 30. t. m. globoko Izpod dnevne cene moderno, trpežno, čisto volneno blago za darnske obleke, meter po 29 Din. e— Kine TTnton. Danes ob 14.15. 16.15, 18.30 in 20.45 in »Hitri ob 16.30 in 20.30 zvočna op dreta »Dvorec na jugu« in zvočni tednik. PARCELE Nekaj preostalih parcel od celega kompleksa se ugodno proda. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra« Iz Maribora a— Ljudska univerza sporoča, da v ponedeljek 19. t. m. ne bo prireditve. Pač pa bosta prihodnji teden sledili dve zelo zanimivi predavanji iz političeo-socialnega cikla. Predaval bo naš odlični biolog univ. prof. dr. Boris Zarnik iz Zagreba v četrtek 22. t. m o arijskih in semitskih problemih, v petek 23. t. m. pa o sterilizaciji z evgeničnega vidika. Predavanja se prično ob 20.15 uri. a— Lepo uspel koncert z Izključno le slovanskimi pesmimi in skladbami je bil prirejen predsinočnjim v kazinski dvorani Ljudske univerze. Žal, d aobisk ni bii tak, kakor ga je vsa prireditev zaslužila. Izvrstno so izvedli skrbno izbrani spored koncertna pevka, prof. gdč. Lidija Vedra-lova in koncertni pevec g. Avgust živko, na klavirju pa ju je dovršeno spremljal, oziroma je tudi zaigral dve samostojni skladbi Chopina profesor in znani pianist g. Marijan Lipovšek iz Ljubljane. a— Propagandni odsek kr. org. JNS za V. mestni okraj bo imel svojo sejo v ponedeljek 19. t m. ob 20. v gostilni »Pri Vipavcu na Frankopanovi cesti. a— O delu naših samaritanov bomo slišali odkrito besedo na občnem zboru njihovega sreskega odbora RK v Mariboru, ki bo v torek 20. L m. ob 19.30 uri v lovski sobi hotela »Orel«. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. a— železniški upokojenci člani bolniškega fonda so vabljen i na člansko zborovanje jutri ob 18. v dvorani Delavske zbornice. Dnevni red: Povišanje članskih prispevkov na fer zadeve bolniškega fonda. a— Dijaški kuhinji je poslal namesto venca na grob g. Petelinška znesek 100 Din predsednik upravnega sodišča v Celju g. dr. Prenj, prijatelji pokojnega mag phar. g. Benkoviča pa tudi znesek 100 Din, ki so ga zbrali med seboj na pobudo odvetniškega koncipienta g. dr. Daneva. Posnemajte! a— Društvo »Nanos« se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tako lepemu uspehu njegove dobrodelne prireditve 3. t. m. a— S trga. Na precej bogato založeni ln živahni živilski trg so pripeljali med drugimi tudi slaninarji okrog 40 voz slanine in sveže svinjine, kmetje pa okrog 1600 kokoši in piščancev ter le 2 voza jabolk. Cene so ostale neizpremenjene. Na trgu za seno in slamo je bilo na prodaj 6 voz sena in 6 voz otave po 30 do 35 Din, 6 voz slame po 25 do 28 Din ter voz detelle Po 35 Din stot. a— Ceneno meso. Jutri 19. t. m. se ho od 8. zjutraj dalje prodajalo na stojnici za oporečeno meso pri tukajšnji mestni klavnici okrog 40 kg telečjega mesa po 6 Din kilogram. a— Poskušem samomor. Včeraj so začutili hišni prebivalci na Meljski cesti št. 1. okrog 6 ure. da prihaja iz stanovanja za-sebnice Štefanije š. oster smrad po sve tilnem plinu. Obvestili s0 stražnika, ki je vdrl v sobo ter našel stanovalko v globoki nezavesti, ležečo na tleh Na pomoč je bil poklican v bližini stanujoči zdravnik dr Turšič. ki je nudil obupanki prvo pomoč, nakar je bila prepeljana v bolnišnico Zdravniki upajo, da ji bodo rešili življenje a— žrtvi pretepa. V petek sta se sprla neki hlapec in 32 letni progovni delaveo Rudolf Pansi iz Prsnice. Hlapec je udaril Pansija z vilami po glavi tako močno, da se je Pansi zgrudil nezavesten na tla in so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Tamkaj je moral poiskati potrebno zdravniško pomoč tudi 19 letni posestnikov sin Josip Klcbasa iz Zenjaka v senar-ski občini, ki ga je neki pretepač zabodel z nožem v pleča. a— Tatovi koles. Predvčerajšnjim je izginilo trgovskemu pomočniku Ivanu Otro-karju z dvorišča restavracije »Union« 1500 Din vredno moško kolo znamke »Styria« * evidenčno številko 2—9519. Istega dne pa je bilo ukradeno kolo tudi mizarskemu pomočniku Alojzu Zorčiču izpred njegovega stanovanja na . Tržaški cesti. Kolo je vredno 800 Din, je znamke »Rikus« in ima evidenčno številko 2—10.302. a— Tatinski dečki. Pred tedni smo kratko poročali o aretaciji večje tatinske ln vlomilske družbe mladih mariborskih gospod iče v, predvčerajšnjim pa je policija Prijela tri gimnazijce, stare 13, 16 in 17 let ter jim dokazala že 10 večjih tatvin. Dečki so kradli vse in povsod, kjer se jim je le ponudila ugodna priložnost. Tako so izmaknili različne predmete pri mehaniku Gustinčiču, Pirc-hanu. v hotelu r.Maribor-ski dvor«, v Nabavljalni zadrugi, v neki lekarni, mnogim branjerkam in raznim za sebnikom.. Preiskava se nadaljuje Ponarejevalci denarja. Na policiji bo oddale tri natakarice v. raznih tukajšnjih gostilnah tri skrajno slaho ponarejene sto-dinarske bankovce, izdelane zelo nespretno z vodnimi barvami. Stotake je oddal neki neznani moški, ki so ga natakarice enako opisale. Iz Kansnika ka— Ljubljanski komorni kvartet v Kamniku. Nedavno je priredil ljubljanski komorni kvartet, ki ga tvorijo gg.: Pfeifer Stanič, Sušteršič in Bajde koncert, na katerem so izvajali tri kvartete: L. v. Beethovnov kvartet v c-molu. St. Borodinov kvartet v d-duru in C. Debussvjev kvartet v g-molu. Številni poslušalci" so z največjo pozornostjo sledili izvajanju mladih umetnikov, ki so s temperamentno igro in plastično dinamiko podali želo učinkovito vsa tri komorna dela. Mlademu kvartetu, edinemu udruienju te vrste v naši banovi-ni, ki zasluži vso pozornost in priznanje, smo za izredni umetniški užitek hvaležni m iz srca želimo, da nas spet kmalu obišče. - Z^ koncert Pomladka Jadranske straže. Na Svečnico je priredil PJS v Tunji-cah pri Kamniku v svoji šolski sobi leno uspe koncert: »Štirje letni časi v jugosio-venski pesmi« s kratkim predgovorom in deklamacijo o morju. Čuditi se moramo navdušenju tamošnjih šolarjev za lepote našega morja ki ga žele tudi v resnici čim-preje videti. To navdušenje je prešlo tudi že na mladeniče in dekleta, ki tudi hočejo pristopiti k Jadranski straži. — Vseh pomladkarjev je sedaj na tunjiški šoli, ki šteje 11 j učencev in učenk, že 70. Vsi imajo tudi znake PJS. Posnemanja vredno! ka— O Karadjordjevem ustanku bo predaval pod okriljem Sokoia v društvenem domu v Kamniku prosvetar br. Alojzii Peterim in sicer v sredo 21. t. m. ob 20 vstop vsakomur svoboden! ka— Krajevni odbor RK je imel pred kratkim redni letni občni zbor. Društvo šteje zdaj 44 rednih in 115 podpornih članov. Delovanje društva je bilo dovolj živahno. B'a -a!stvu. Iz tega fonda se bodo gradili občinske ceste Korpule — Gaj — Brezje ter Zadrže — Sv. Barbara. šj— Tečaj samaritanskega odseka gasilske čete, ki ga vodi g. dr. Logar, predsednik odseka, se je pričel 8. t. m. Predavanja so zelo zanimiva ne samo za gasilce, temveč za vsakogar. Tečaj se vrši vsako sredo v tednu. Iz življenja na deželi BOROVNICA. Dramatični odsenk Sokol-ske^a društva v Borovnici je v nedeljo 4. t m. vpnzorH Klabundovo dramo »Krog s kredo«. S to vpnzoritvijo so borovn.ški Sokmi dokazal,., da razpolagajo z odličnimi igralskim, močmi, ter da se lahko prištevajo med najboljše podeželske" odre. Največje zasluge itna za to neumorni in agilni br. Hrovatin, kot režiser, kakor tudi kot igralesc. Razveseljivo je tudi to, da se je občinstvo izredno zanimalo za predstavo. GORNJI GRAD. Dne 29. januarja se je vršila pri nas seja pododbora županske zveze za srez Gornji grad. Vodil je sejo predsednik žehelj Anton. Sestanka sta se udeležila tudi sreski načelnik g. Kandrič in sreski kmetijski referent g. Novak. Razpravljalo se je o pomožni akciji, o uredbi za občinske tajnike, o pobiranju občinskih naklad in o previsoki obdavčbi v našem srezu. Med slučajnostmi se je obravnavalo tudi izigravanje agrarne reforme v gornje-grajskem srezu. — O uredbi za občinske tajnike je podal sreskl načelnik g. Kandrič daljše poročilo, sreski kmetijski referent g. Novak je govoril glede nabave koruze. Vsi navzočni župani so bili za to, da ostanejo tajniki, kakor so bili doslej, ker občine, posebno podeželske, niso zmožne plačati juristov, kakor jih določa zakon. Mnogo se je govorilo o prekomerni cbdavčbi v našem srezu, kar ljudstvo hudo občuti. Davki naj bi bili razmeram primerno pravilno odmerjeni ln strogo izterjani. THAN. Na sve-Snioo smo imel! občni zbor JNS. ki ga ie poset.il tudi narodni poslanec g. Cere-r, Zbora s? ie udeležilo nad 100 obfanov. ki so pazljivo sledili izvajanimi. Kdor r- videl našo družinieo. ni čudil, da pri na« ni bilo prostora za eleoo-mišeinie. kjr septaviliajo jedro naše občine renni in preudarni Ijudie. G. narodni poslanec ie ooozori) na te?o razmer in skrb vlade ra izboljšanje gospodarstva. Oprta) hude politične prilike v drugih državah in naglašal. da ie le v eJcjprvost.i moč. Vsakdo, ki ima kske težnje, nai e® Zi?la«i rtri n'"m. nri predsedstvu srečke organizacije ali pri g. »rjskeim naef&niku. Da fiO nam ti ewpodie naklonjeni, smo občutili že v mnogih primerih, zato smo imi tudi hvaležni. V razgovoru je odgovarjal e. narodni poslanec na razna mešanja. — Razšli smo ?e vsi dobro raz-potožini z že-lio. da ee kma-iu st>M midemo. MAJŠPERK. Državna narodna So?« je uprizorila 2. t. m. igri »Prisega o polnoči« hi » V ječi«. Prebivalstvo se ie v velikem števžlu udeležilo tvredstave. »Prilega o polnoči« je zelo ugajala Vloge so bile posrečeno razdeljene. Tudi burka »V ječi« je bila dobro odigrana in je povzročila mnogo smeha. MORAVČE. Preteklo nedeljo je imela moravška občinska organizacija JNS svoj ?et*>i občni! zbor. ki mu je prisostvovalo Okrog 200 članov. Zbor je otvori] predsed- i nik g. Tome. Nato je predsednik sreske organizacije za sTez Kamnik g. Rautar opraviči! odsotnost narodnega poslanca g. Cererja m obš-mo poročal o gospodarski in politični situaciji m o določenih javnih delih za srez Kamnik, od katerih pričakuje obče koristi tudn moravška dolina. Sledila so poročila funkcionarjev. Predsednik g. Tome se je v uvodu zahvali! članstvu za vse delo izvršeno ob priliki občinskih volitev pri katerih je lista JNS tako sijajno zmagala. Sporoči! je tudi. da je b'»'» prito-žba kaplana g. Ferkulje zaradi volitev od upravnega sodišča zavrnjena. Nadalje je govori! o važnih občinskih zadevah. zlasti o proračunu nove velike občine. kakor rudi o določenih javnih delih. Kakor se doznava, bodo že letošnjo pomlad pričeK trasireti novo cesto Moravče — Kandrše, kar bo moravški dolini in njenemu prebivalstvu v veliko korist. Iz tajniškega poročila g Berlota je razvidno, da ima organizacija 3?0 članov. Zaradi t obsežnega teritorija občinske organizacije J \ bili ustanovljeni v Pečah in pri Sv. j Trojici krajevni organizaciji. Odbor in g. predsednik sta v neštetih primerih posredovala na odločilnih mestih ♦ prilog članstva, in to največ z uspehom Blagajniško poročilo je poda! g. Napokoj in zaprosil ( članstvo, naj članarino redno plačuje, ker ( bo iz teh dohodkov organizacija naročila ' večje število naprednih tednikov za član- | stvo. Pri volitvah je bila sprejeta predla- J gana lista. Nato so se pri slučajnostih raz- ! motrivale še razne strankine zadeve. Na predlog g. Tomca »e je z zbora poslala predsedniku vlade g. Uzunoviču pozdravna brzojavka. Takoj po zaključku zbo.a se je sestal izvoljeni odibor, ki je izvtx .: za predsednika g. Tomca iz Moravč. Ostali odbor pa je pretežno n&izpreme njen. MOŠNJE. Dne 4. t m. se je vršil v šoli redni občni zbor gasilske čete. lz poroii; iuukcionarjerv je posneti, da četa, ki šteje 43 r edinih članov, prav živahno deluje. Sie-! dil je zanimiv referat g. tajnika o ustroju j gasilstva. Ob zaključku lepega zbora so se | med člane razdelile še nabiralne pole za srečolov, ki ga četa priredi ob priliki veselice na belo nedeljo v Mošnjah. Cisti dobiček se bo porabil za popravila orodja. SV. MARJETA NIzE PTUJA. Občinska organizacija JNS je imela te dni občni zbor. Na novo je pristopilo 17 članov in šteje organizacija že blizu 200 članov, kar je lepo število. Vsi zborovalcl so se odločno zavzeli za to, da nam pošte ne vzamemo. Upamo, da bo organizacija s prošnjo na pristojno oblastvo Imela uspeh, saj imamo pri nas sedemrazredno šolo, banovinskega zdravnika, župnijo, kmetijsko nadaljevalno šolo in več gospodarskih in prosvetnih organizacij. ŠMARTNO PRI LITIJI. V petek dne 16. t. m. se je na povabilo sreskega načelstva v Litiji sestal sreskl odbor za izvršitev javnih del v litijskem srezu. Sestanka so se udeležili zastopniki lz veh občin litijskega sreza. Na dnevnem redu je bila tudi Izvolitev delegata v banovinski odbor za javna dela v litijskem srezu. Izvoljen je bil g. Josip Strman, župan v gmartnem. Razpravljalo se je o vseh javrih delih, kl naj bl se izvršila letos v občinah litijskega sreza. Sklenjena je bila tudi intervencija na vseh pristojnih mestih, da se z gradnjo zasavske ceste letos prične, ker pridejo le tako naši delavci spet do rednega zaslužka. ŠMARTNO OB PAK1. Mladinski pevski zbor je priredil 2. t m. koncert Dobiček je ods tonil Ko'u jugoslo-vensikrih sester, k! !br« te dni obdarovalo oikrog 40 otrdk z oblekami. Koncert je prav lepo uspe! Pele so se Adamičeva »Pesem beračev«. K'anč-nikova »Biba leze«, Adamičeva »Mariia je po polju romala« in Mokraničeva »Bolno čedo« s solistko Berto Letonjevo. Poslušalci niso štedili z aplavzom. V drugem de>lu je nastopil naš domači trio: g. Franc Klančnik (klavir), g. Mirko Petrič (čelo) in g. Oskar Hudales (violina), ki je prijetno iznenad'1 občinstvo, ki se ni nadejalo takega užitka. Klančnikov trio »Arabeske« je žel splošno priznanje. Požrtvovalnost, ki so jo pokazali učitelj g. Hudales s svojim mladinskim zborom potem sodelovale! tria, Kolašice s priredrtvijo čajanke in darovalci peciva, je omogočila najnujnejšo pomoč naši siromašni šolski deci. Najtoplejša jim zahvala? VENCESL PRI SLOV. BISTRICI. Prav dobro je uspela veseloigra »Trije vaški svetnik'«, ki jo je na pustno nedeljo uprizorila javna narodna knjižnica, ki si je iz čistega dobička letošnjih treh prireditev nabavila primeren oder. Upanje imamo, da se bomo v kratkem postavljali tudi že z novimi kulisami. Občinstvo se je po igri izjavilo, da si želi še več takšnih zabavnih iger. Iz S!ovenjg£'adca sg— Osebna vest. Za duhovnika v tukajšnji bolnišnici je bil imenovan g. Gu-zej, kaplan iz šmartna pri Velenju. sg— Higienska razstava bo v dnevih od 25, marca do 3. aprila. Aranžiral jo bo sreski odbor Rdečega križa. Razstava bo razmeščena v veliki dvorani Sokolskega doma in je namenjena za ves srez. Vzporedno z razstavo se priredi zdravstveni teden z raznimi predavanji in predvajanji zdravstvenih filmov. i* i»n»ia j— Občni zbor Združenja pekovskih mojstrov za politične okraje Ptuj. Ljutomer in Mursko Soboto se je vršil 12. t. m Kot delegat Zbornice za TO! se je zbora udeležil veletrgovec g. Milko Senčar iz Ptuja, kot zastopnik okrožne zveze iz Maribora g. Novak in za Pekovsko zadrugo v Mariboru podpredsednik g. Kovačič. Iz Zagreba sta prispela na zbor generalni tajnik Pekovske zveze g. Bašie in zastopnik zagrebških pekov g. Rukavina. Zbor je vodil namesto pred kratkim umrlega predsednika Tomaža Lozinška podpredsednik g. Jožef Fiirthner. Oba delegata iz Zagreba sta poročala o važnosti organizacije pekov, o naineravni ustanovitvi zveze za vso državo in o izdajanju strokovnega glasila »Peka«. Zbor je odobril računski zaključek za leto 1933., ki izkazuje premoženja nad 7000 Din in proračun za leto 1934. Sklenilo se je povišati doklado, in sicer za mojstre, ki zaposlujejo po dva pomočnika, od 50 na 130 Din, za one pa, ki zaposlujejo po več kakor dva pomočnika, od 50 na 150 Din letno Pekovska zadruga bo pristopila tudi kot članica k Zvezi. Za člane, ki neupravičeno izostanejo od občnega zbora, se je določila "loba po 40 Din. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika pekovski mojster g. Ferdo Lašič iz Ptuja. j— Prva kuharska razstava v Ptuju, ki jo je priredila restavracija »Pri pošti«, se je zaključila z rekordnim obiskom. Razstava je bila v veliki gostilniški sobi in je okusne dekoracije izvršil tukajšnji vrtnar g. Vauda. Kuharske dobrote so bile razstavljene na dveh velikih mizah. Ena miza je vsebovala samo okusno pripravljene slaščice, na drugi mizi na so bile razstavljene specialitete morskih in domačih rib. prirejene na vse načine, in razni narezki in perutnina. Dve mizi pa sta bili oprem Ijeni z najfinejšim jedilnim priborom. Vse specialitete je pripravila restavraterka ga. Berličeva s svojimi kuharskimi pomočnicami. Razstava je pokazala, da lahko tudi Ptuj nudi vse kuharske dobrote še tako razvajenemu tujcu. j— Nezgoda. Zelezničarski kovač Fric Ciril se je peljal s kolesom v službo, pri čemer je padel in si zlomil desnico. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. j— Tatvina preprog. Ahmedovič Hadžib. trgovski zastopnik s preprogami iz Zagreba, je imel na Tvrševem trgu razstavljene preproge. V njegovi bližini je bil tudi zastopnik s preprogami Dženanovič Saban, cigan iz Prijedora. Ahmedovič je poprosil svojega tovariša, da naj malo pazi na njegove preproge, sam pa se je napotil v bliž- njo gostilno zajtrkovat. Ko se Je vrnil. nI našel več svojih preprog Izginil pa je tudi Dženanovič. Ahmedovič je osulil tatvine svojega tovariša. Tatvino je prijavil policiji, ki pa tatu ni mogla več izslediti in je razpisala za njim tiralico. Iz Morske Sobote ms— Nekaj statistike lz tukajšnjega sreskega sodišča v preteklem letu. CivUno-pravdne zadeve: opominskih tožb 871 (lani 764), malotnih zadev 351 (44), meničnih zadev 12 (lani je bilo za to pristojno Okrožno sodišče), drugih pravd 1018 (lani nv>), izvršilnih zadev 2236 (1455), od teh : (124) dražb, dalje prisiinih up: a v 8 (13), izvršb na premičnine 1588 (1465), opravljenih rubežni 896 (572), opravljenih , pristnih prodaj 71 (70). zapuščin 803 (711), varstvenih zadev 311 (322), skrbstvenih zadev 61 (91), preklicanj zaradi duševne bolezni 4 (6). zaradi pijančevanja 2 (0) in zaradi zapravljivosti 3 (0). odpovedi stanovanj 11 (2) in zemljiškoknjižnih zadev 3607 (3546). Kazenske zadeve: mlajši mladoletniki 14 (21). prestopkov, za katere je pristomo srecko sodišče, 840 (931) in preiskav 193 (217). Zapornikov je bilo v sodnem priporu 68 (skupno število 577 dnn), scdnrh obsojencev 190 (skupno Število 1853 dni), carinskih obsojencev 73 (skupno število 10°0 dni) in obsojencev upravnih oblastev 183 (skupno štev:!o 379 dni). Skupno število jetnikov je znašalo 514 z 3S89 oskrbnimi dnevi. Zapori niso bili v lanskem letu niti en krst prazni. Število uradnih dni je znašalo 13 nasoroti 30 v lanskem letu, ker so se za-rad!: štedrve ukinili uradni dnevi v Kri-ževcih in Gornji Lendavi. S tem pa je posebno prizadeto prebivalstvo goric:an?kega Prekmurja. ki ima slabe prometne zveze. Potrebno bi bilo, da se spet rvedejo uradni dneva v omenjenih dveh krajih. GAN11AC1JE JN! Organizacija JNS v Št. Vidu Občinska organizacija JNS v St. Vidu nad Ljubljano je imela preteklo nedeljo ob pol 8. uri svojo redno letno glavno skupščino v dvorani g. Kratkega. Prisotnih je bilo 86 članov in čez 40 drugih 6omiš-1 j en ;kov, ki bodo vsi pristopili k organizaciji. Predsednik g. Ivan Pipan je otvoril skupščino Ln pozdravil vse navzoče, posebno še narodnega poslanca g. Albina Komana. banovinskes* svetnika g. Valentina Babnika in župana iz Tacna g. Ivana Medveda. Tajnik g. Ivan Šmajdek in blagajnik g. Anton Kremžar ml. sta podila svoja poročila. O delovanju Narodne skupščine in o splošnem gospodarskem stanju » državi je poročal nar. posl. g. Albin Ko-man, o banov'n?ki skupščini pa ban. svetnik g. Valentin Babnik. Skupščina jt bila zelo živahna in g poslanec Koman je na razna vprašanja tolmačil stališče sedanie vlade Priporočal je pristop v JNS, ker le v tej je moč, kar sc le pokazale lanske občinske volitve. Pri volitvi odbornikov ie bil izvoljen pc večini stari odbor s predsednikom g. Ivanom Pipanom. Članarina za leto 1934 jc bila določena na letnih 6.— Din. Radi neupof?.;vanja organizacijskih statutov pri zadnjih občinskih volitvah je bilo iz stranke izključenih 18 čianov. Ob 1L je bil občni zbor zaključen. • mi Resnica o občlnrksn gospodarstva na Ježki Jezica pri Ljubljani, 15. februarja. Občina Ježica šteje po spojitvi z občino Črnuče nad 4500 prebivalcev in je zato pc številu prebivalstva na četrtem mestu med občinami ljubljanskega sreza. Od 24 občinskih odbornikov je bilo z liste JNS izvoljenih 22, opoziciji pripadata 2 odbornika. Do 16, decembra 1931 so v občinskih upravah imeli odločilno besedo pristaši SLS, od tega dne je prešla občina v roke pristašev JNS. Vse prejšnje uprave cela desetletja niso storile skoro ničesar za jav na dela in naprave, razen elektrifikaciji, vasi (Ježica, Mala vas, Stožice, Tomaževo in Jaršel. ki pa se odlikuje po visoki ceni električnega toka. Vasi Savlje Li Kleče 6ta imeli že mnogo prej po zssiugi naprednja-ka Hvastje električno napeljavo. Sedanja občinska uprava povečane obči- ne ima zaradi nedelavnosti prejšnjih uprav in zaradi težke gospodarske situacije ja-ko težavno stališče, kar se je pokazalo posebno pri sestavi proračuna za 1. 1934-35. Posebno neugodno je vplivalo na proračun izdatkov to. da je bilo treba vnesti vanj poleg običajnega zneska za šole še znesek 50.COJ Din kot fond za skrajno potrebno povečanje šole v Črnučah. Upravni odbor je zato t vso preudarnostjo in s skrajno štedljivostjo sestavil ke' najmanjši proračun, a je moral kljuh vsej varčnosti, da obdrži proračun izdatkov in dohodkov v ravnotežju, povišati dokladc od 55 no 88'/« Proračun ie bil po predpisu 5 dni v občinski pisarn: javnosti razpoložen na ogled in je imel vsakdo pravico vložiti svoje pri-Don.be k osnutku proračuna. Te pravice 0 Din in za druga prosvetna društva 100J Din. To pa se čite n sliši precej drugače, kak^r je v »Slovencu«, in vsakdo lahko takoj ugane, s kakšnim namenom se delaio taka poročila. Dne 17. januarja t L je bil prečitan v proračunski seji ugovor gg. Scverja in Plevnika ki je jasno pokazal, da je bil namen ves drug nego stvaren. Predlagala sta znižanje izdatkov nekate rih postavk za 22.80J Din, v drugih postavkah sta predlagala zvišanje izdatkov za 40.000 Dm, tako da bi občinski odbor, ako bi ugodil pritožnikoma, moral zvišati po upravi predlagane izdatke proračuna za 17.200 Din. Se večja modrost in skrb za ljudstvo sledi v ugovoru gg. Severja in Plevnika, ko predlagata, da se v dosego kritia za 17.200 Din višjih izdatkov znižajo predlagane doklade za 38%I Predlog za pov sanje trošarine na alkoholne pi jače nad 1 Din od litra se ne more smatrati resen, ker zakon ne dovoljuje takega povišanja. V ugovoru sta se pritožnika sklice- val« na to. kako malo Je veljala občinska uprava » i 1931. to je takrat, ko ota županov-«* gg- Sever in njegov oče. Vsled tega je dal prečitati g. predsednik izpisek vseh dohodkov gg. župana tn tajnika v L 1931. s katerim je dokazano, da sta prejela skoro 18.000 Din. In takrat jc bila občina brez Črnuč! S tem je povedano in dokazano, kako so delali »poceni in v kor-st ljudstva« vsi tisti, ki danes kriče o visokih izdatkih za občinsko upravo. Spričo takih dokazov o neutemeljenosti ugovo-a proti proračunu je občinski odbor z mirno vestjo *preje! z 18 glasovi proti 5 proračun v ZR#sku 358.772 Din, kakor ga je predlagala obw uprava. S tem je pojasnjeno vse° kar .so zntu .čezf Muro pri Petavncih, ki bi bi? važna pridobitev, za vse Prekmurje Glede kmetijske šole v Rakičanu je iz--az.il željo, naj bi se vršili dvomesečni tečaji v raznih sezonah, ker je celoletni pouk za enkrat nemogoč Za izvaianja g. posanca so se vsi navzočni zahvalili z aplavzom. Za njim je izpregovoril še župan g. Hartner, ki je pozival zborovalce k složnemu delu. Sledila so poročna poin (SK Bohinj) 141.1 točke (34 m 335 m). 2 Tnrkar Jože (SX Lesce1* 132 7 (31 m. 31 m). 3 Prešeren Franc (SK Lesce) 115.8, (23 m. 27 m); izven konkurence: 1. .Teše Jo*a <"SK Lesce) 25 m 28 m, 2. ?vab .Vbin (SK Le*ce^ 2S m. 2> m. Smučarsko patrolno tekmo v trojkah bo priredila celjska sokolsika župa v nedeljo 25. t. m. pri Ce'jV nekaj mednarodne rutine, pa se bodo lahko kot enakovredni meril", z na.bolišimi svetovnimi boksači. Pogoji m razvoj boksa so tamkaj prav ugidni; saj prihaja na večje boksaške prired.tve po nekaj desettisoč g'eda!cev. Te ogromne množice prijateljev toksa tvorijo seveda tudi krepko fnančno podlago za na-daljni razvoj te športne panoge. Mladina, ki se je že v prv.h šolskih letih naučila jiu-iitza in rokoborbe, ima že zaradi tega idealne pogoje za dosego dobrih rezultatov na lahkoatletskem polju. Pred kratkim je japonska lahkout'etska zveza objavila zanimivo listo, ki našteva najs'abše rezultate za one lahkoat!ete, ki se hočejo udeležiti berlinske olimpiade i. 1936. Skoraj nerazumljivo je. kako mislijo voditelji japonske lahke atlet ke v dveh letih doseči takšne rezultate, čeprav je znano, da gre pri njih razvoj v vseh disciplinah kar skokoma navzgor. Kaj zahtevajo? Olimpijski kand:dati morajo doseči: na 100 m 10.6, na 200 m 21.5. na 400 m 47!, na 800 m 1:53, na 1500 m 3.54, na 5000 m 14:55, na 10 km 31 min, v marato- Vremensko poročilo Bohinjska Bistrica - jezero, 17. februarja: —8. jasno, mirno, na solnčni strani 10 cm pršiča na 90 cm podlagi, na senčnih straneh sneg zmrznjen in trd. Smuka dobra. Bled ■ jezero, 17 februarja: —6, jasno, mirno. 37 cm sreža. led grapav, 30 cm debeline. Kranjska gora. Rateče-Ptanfca, 17. februarja: —7. jasno barometer se dviga 7i) cm sreža, sanka'išče v Kran;ski gori uporabno. Vršič in Tamar 250 cm pršiča.. Smučarski dom Ljubljane na Pokljuki. 16 februarja: —2 krasno, jasno, mirno, 200 cm pršiča, smuka idealna izgledi najbolj*.! za visoke ture izredne prilike. Kamnik. 16 januarja: —2. oblači se. mirno. 15 cm snega, deloma kopno, smuka slaba skakalnica uporabna. V planinah smuka dobra, deloma pršič. eslla športa nu 2:33. na 110 m z zaprekami 14.6, na 4a. »Jutri zjutraj, fanta, k prisegi! Brez bojazni! V postroju gotovo ne bomo stali drug zraven drugega? Storita kakor hočeta' Molita al' ko'rnta' Prise?e ne izsro-variaita' Jaz bom zonet molil oč^našt To pot epmo za svojo rodno mater, temveč tud' z« —« , «_ Domovino?« smo v isti čas Izgovorili va« trije »pnmne^f Bno-v Je reke' d»«»otn1k .Teg-m«nlr» n« roc+nn 1' <3»me se^mo. in rr>"T»® Rlrrh irok«®^ krvh ho- do Iz njih prejemali in jedli oni. ki pride- jo za nami, ker njim je posvečeno naše delo, je Usoda naložila na naše rame in položila v naše dlani!«-- Nad ubogo vollnljsko vasico Brani, kjer je že nekaj tednov taborila komanda 7. pehotne divizije, je viselo surovo oktobrsko jutro leta 1916. Megla se je plazila nad razstreljenlmi ln za silo pokrpanimi bajtami, vlažna ln mrzla kakor mrtvaški prt Iz svojih kvatirjev so po blatnih potil prihajali posamezni oddelki štabne čete -vod dra5oncev, peščica dunajskih črne vojnilcov in vod pehote 78. polka — prec nizko poslopje, ki je v njem hilo nastanje no mestno poveljstvo. Odredi so se postro jili v linijo s čelom na vežna vrata. Nadporočnik v skrbno očiščeni unifor ml, na levi polovici prsi dolg niz žvenklja jočih odlikovanj, ki si jih je bil zasluž kot »Platzkommandant« pri diviziji tri k! tometre za fronto, je stopil čez prag. Z i hre^Čala so kratka povelja. Napol premrl postave vojakov so se sunkoma zravnal in nadporočnik je začel? »MSnner und KSmpfer ftlr Gott und Va terland! Njegovo cesarsko in kraljev^ Apostolsko Veličanstvo, naš premilostn-cesar in kralj Franc Jožef I. — kakor vam je večini znano — je preminul Zmagoslavni, z lovorikami ovenčani prestol avstroogrske monarhije Je po milosti vsemogočnega Gospoda vojnih trum zasedel kot cesar In krslt Njegovo Veličanstvo Karel I. — Heil! Heil und Sleg! Dreimal hoch!« »H°n! Hoch!« Je zamoklo odgovorilo iz Jes<"i"ke?a mraza. Nadporočnik s povzdlgnjenlm glasom: »Gott strpfp Fng'and!« Par od^vov na nadporoftnlkov vzklik Zn^»'o se ml 1e. da sem r?z'očIl v odero-vor?o zveetobe In vrtoTo*' n»«v»>!»wii ees^Hii ln krnltu Karlu L d tal bom prisego, vi boste odgo- varjali za menoj. — Razdelite se po narodnostih! Nemci na desno. Madžari v sredino. Hrvatje na levo. — Nur flink! Char-Ten.' Keine Zeit vergeuden!« Odskočil sem na levico. Med Hrvate. Tadporočnik se je zasadil vame. »Kam ? Slovenec ste.« »Slovenec, gospod nadporefinik, da! Med rvate!« »Zakaj ne med Nemce? Die Wlndischen nd ja alle deutschgesinnt!« »Ne vem. gospod nadporočnik! Z nem-ino ne vladam zadostno, Hrvatje so mi ?žjl!« »So? Bližji?« »Da. gospod nadporočnik!« »Das werd' ich mir merken? Naprej! Ne 'lotavljajte se!« — »Prisesam pri Bogu vsemogočnem!« Poslušal sem monotono žlobudranie nad-oročnlka. diktirajočera iz črne knjigo prl-°go v pokvarjeni hrvaščini ln neizrečno ladno in pusto ml je b;lo v duši. Poslušal monotono žlobudranie mož. ki so za oficirjem ponav'jali poedine stavke In besede Iz prisege. In dušo sta zalivali nemočna trpkost ln kakor pelin grenka ža-'ost. Zaorl sem oči In zasedal pred seboj -esni obraz d^se^nika Ječmenice. Njegove 'skreče se oči. Rd?če ustnice, ki so raz-'očno šepetale molitev. »Oče naš. kateri si v nebesih — Daj nam Domovino — Prevo — Tstinlto — Kleno — Mogočno — Najčistejšo med vsemi kraljestvi na zemlji — D^m nam da 1 — Nam potlpčenlm in ponižanem — Nam. po tuil volji ločenim bratom enesra edlneea naroda — B'afros1ov svoi dodeli NW, ki hren*»n'mo po njej In jo čakamo — BHgo-•tfovl. Oče. nas, otroke Niene, že rojene in še ne nrirnane — Združi nas — Zedini nas — Re?1 nas hudega — Amen—«. Z desetnikom Ječm«»n1oo. dra«roncem nuntar^em 4pQ»nsi{o rnaorfo nad rar.atre^arto vo-'InMsko vao-»o Gorko le sUnin raz vloolf" neko y n^ocnvlh fllaMV« ^f. kih sem vide! Njo — Daljno — Zaželeno — Njo, ki je prihajala. Videl sem prvikrat — Domovino-- Sprehajali smo konje po otožni planjavi. Rjavi in mrtvi. Tod in tam pobeljeni z mrazom, ki mu oslabelo sonce ni moglo do živega. »Kako je bilo, fanta? Sta se moško držala?« je vprašal desetnik Ječmenlca. »Kakor si rekel snoči, Franjo!« je odgovoril Pavoševlč. »Ti!« »Si menda dvomil o meni?« »Nikoli! — Hvala vama. prijatelja! Drevi vama povem imena tovarišev, ki so v četi naši.« »Kaj nismo sami? Nas je reč?« Desetnik se je nasmehnil. V obeh vodih, pehotnem in dragonskem, skoraj polovica. Tiho! Lajtnant Strauss gre!« je opozoril in pognal svojega lisca v dir — — Proti koncu druge polovice novembra Je v cenzurnem oddelku mestnega poveljstva Infanterist Mojzes Zwlebel kontroliral pošto, ki jo je bilo treba odpraviti v zaledje. Pismo za pismom, dopisnico za dopisnico je prebiral. Prečrtal s črnilom zdaj tu, zdaj tam prepovedan Izraz ali zabranjen stavek. Zmerjal nad nerodno pisavo okornih soldaških rok in preklinjal dolgočasni, pamet moreči posel. Udaril je cenzurni pečat na dopisnico, k« le ležala pred nJim, ln jo porinil na kup drugih, že pregledanih pisem. Oslinil je levi palec in kazalec in posegel za novo karto. Med njenim čita-nlera mu Je s cigaretnega ogorka padel na pisanje utrinek pepela. Malomarno ga Je obrisal s spodnjim robom desne dlani in razširil zenice: »Oho!« se mu Je utrgalo tz ust In Je 8e enkrat močneje podr sat po karti: »Kaj je to?« Naenl) Je kratkovidne oči. oborožene z naočniki nad »amo dopisnico Začudil se je še z glaene1S1m »O—ho!« Pa Je škodi do ž»iezne neftl zagrabil ščep»c pepela, se vrnil k mizi, nasul ga na karto io raz- mazal. Tresoč se razburjenja po vsem telesu je z dopisnico planil k okna »Der Schlag soli Ihn treffen. Gott der Gerechte,« je momljal in čl tal karto. Citat Dvakrat Trikrat — »Poglej vendar, Mojzes, kdo piše karto? Komu? Kam?« Mojzes Zwie-bel je ustanovil pošiljal ca ln prejemnika. In se zastrmel skozi okno na piano, kjer je snežilo v debelih kosmih. Nato se je za-krohotal. Vsedel se je za mizo. namočil pero in na polo papirja napisal prijavo. V prigib prijave Je vložil dopisnico. Vse skupaj je zalepil v kuverto in naslovil: »Aa das k. u. k. Infanteriedivislonskommando No. 7.. Feldpost 111.« v gornjem levu oglu ovoja je dodal in podčrtal beležko; »Streng reservat« Infanterist Mojzes Zwiebel Je vso poŠto, cenzurirano in necenzurirano, z mize stlačil v miznico in predal zaklenil Oblekel je plašč in nataknil na glavo čepico. In ja naglih nog zbežal iz sobe in po sneženi gazi v plemiški dvorec na vasi, kjer so se nahajale pisarne divizijske komande. Desetniku Draeotina Pavofieviča so dva dni pozneje zaradi veleizdaje ustrelili v bukovju za ubogo volinijsko vasico Brani, ker da je na skrit način poskušal sumljive osebe v ozadju obvestiti o položaju in moralnem stanju avstrijskih armad na ruski fronti. »Ena žrtev več!« sem govoril desetniku Ječmenici zvečer na slami v hlevu. »Utegnilo bi Jih bilo biti več, če bi Dragi ne bil umrl kot mož!« »Tako Je. prllateJj! Večen spomin njegovemu imenu! Ena žrtev več. deS* ln v meri njihovih zločinov eden manj? Toliko hitreje bo Nilva obdelana in klasje zrelo!« Je odgovoril Franjo z mračnim čelom In z bliski v očeh. CitoHe t*A»nsho ret»ffo „ŽIVLJENJE IN SVET" Podban dr. O. Pirhmafer: Samoupravne doklade pri nas Obremenitve posameznih srezov in še boli posameznih občin so zelo različne — Potreba izravnave Ko je banovlnski svet razpravljal o banovinskih davščinah, je na izvajanja nekaterih članov banovinskega sveta odgovarjal pomočnik bana g. dr. Pirkmajer. Iz njegovega govora posnemamo naslednje odstavke. Nobenega dvoma ni, da je banovlnska tiki vodimo vedno račun o teh momentih, dokiada v sedanji višini precej visoka. To Zato smo tudi nekatere postavke, ki naj moramo pač priznati, na drugi strani je služijo za izravnavo teh bremen, tako vi-pa tudi treba upoštevati, da ne najdemo soko določili, da moremo pomagati pasiv-nobenega ekvivalenta za znižanje doklade nim občinam, ki so potrebne naše pomoči, na neposredne davke. Eno pa moram pri- Tudi iz bednostnega fonda ln iz stavbnega biti, namreč to, da te doklade pri nas niso fonda se bo dalo obremenjenim občinam tako visoke, kakor izgleda na prvi pogled, j pomagati, zlasti pa se bo pomagalo obči-UpoštevaU moramo državne davke, cestne j nam pri šolskih bremenih s podporami za lioklade, občinske doklade in banovinske i plačevanje njihovih anuitet, doklade. Vsota vseh teh doklad da rezultat \ Tudi pri vseh drugih postavkah, ki se obremenitve našega naroda. Ce vse te do- j dajejo n. pr. za ceste, je treba vedno upo-doklade upoštevamo, -vidimo, da v naši j gtevati .koliko doklad plačujejo posamezne banovini dokladne obremenitve povprečno j občine, kako so obremenjene, da se jim ne znašajo več kot 14.8%. Ce vzamemo n. j more dati pravična pomoč. Onim občinam, pr. proračune občin v savski banovini, vi- j ki so z dokladami hujše obremenjene, 3e dimo, dh. je tam do 50% občin, katerih ob- j mora gotovo dati večja podpora, da more-činske doklade same znašajo nad 200%, i jc svoje doklade znižati, kot pa onim. ki Dr. Joža Bohinjec: Socialni kmeta Kmetijske zbornice — Ubožno skrbstvo — Starostno zavarovanje tudi za kmeta — Zavarovanje živine in pri- delkov medtem ko pri nas, kakor rečeno, znašajo vse dokladne obremenitve (občinske, sreske in banovinske) povprečno komaj 148 odstotkov. Res je, da so nekateri srezi hudo obremenjeni in da so nekatere občine nesorazmerno huje prizadete. Naša težnja pa je, da Izvršimo vertikalno izenačenje niso tako obremenjene ln Imajo že itak nižje doklade. Banska uprava mora gledati na to. da nudi svojo pomoč v prvi vrsti tam, kjer je ta najbolj potrebna. Taksa na sečnjo gozdov Taksa je določena na 200.000 Din. Ugo- teh bremen na ta način, da takim občinam 1 vori proti njej ne drže. Kjer se pojavi seč nudimo gotove prispevke. Imamo v vidu > nja gozdov v večjem ob&egu, povzroča pose drugo akcijo, da se pomaga onim obči- j vsod velikansko izrabo cest. To se vrši po :ram, ki imajo visoke doklade, ki imajo gotovem turnusu, navadno v presledkih velike stroške s šolami itd., s tem, da se 50 let. Ce se izsekajo večje površine go~ ustvari nekak izravnalni fond za pawivne j zdov, se ceste tako izrabijo, da jih je tre-občine. v katerega naj bi prispevale obči- \ ba do 15 let popravljati, preden se spra ne, ki so nizko obremenjene, aH pa imajo ogromne vire dohodkov iz naslova trošarin. Znano je, da imajo nekatere občine, kjer je mnogo gostiln, visoke dohodke lz trošarine na alkoholne pijače, med tem ko druge občine dohodkov iz trošarin nimajo vijo zopet v prejšnji stan. Znan mi je primer, kjer je bilo treba za popravo zaradi sečnje gozdov pokvarjenih cest okoli 6 milijonov Din. Ce kdo eksploatira gozde v večjem obsegu, je pač samo pravično in pravilno, da vsaj nekaj prispeva tudi k po- te so navezane edino le na dohodke iz do- > pravilu pokvarjene ceste, klad na neposredne davke. Taksa skore v nobenem primeru ne za- Naj podam nekaj podatkov, kakšne so dene našega kmeta. Saj smo že lansko le- nbremenitve posameznih srezov. Celotna povprečna obremenitev v banovini je naslednja: občinske doklade 73, sreske cestne doklade 15, i>anovinska dokiada 35 in nadomestilo za kuluk 25. skupno torej 148 odstotkov neposrednih državnih davkov, Ce Ljubljano v tem računu izločimo, se zviša povprečje pri občinah na 79.3, celotno povprečje pa na 154.2. Celotno povprečje za vso banovino varlira med posameznimi sre?.i v sledečih mejah: pod povprečjem so Celje 344.4, Dolnja Lendava 136.8. Gornjigrad 139, Kamnik 145.8. Kranj 121.7, Ljutomer 144.2, Maribor desni breg 142.6, Maribor levi breg 127.9, Murska Sobota 129. Ptuj 131.2 in Ljubljana mesto. Navzgor nad 200% pa 90 Črnomelj 340.6, Konjice 21S, škofja Loka 213, Lo-jratec 214.1, Metlika 231. Najmanjšo celotno obremenitev imata Ljubljana mesto in za njo Kranj 121.7, najvišjo pa Črnomelj 240.6 in Metlika 231.6. Smatram za potrebno, da pri naSt poli- to določili, da je oni, ki ne proda lesa za več kakor 10.000 Din v enem letu. te takse oproščen. Naj navedem nekoliko primerov, kdo mora te takse plačati. V srezu Brežice je lani plačala n. pr. štimska uprava Dobrava okrog 5000 Din takse, uprava ve-leposestva grofa Attemsa okrog 1300 Din. graščina Bizeljsko 470 Din itd. V srezu Črnomelj je plačala družba Jugoles Din 17.500, v srezu Dol. Lendava veleposestvo Beltinci 2869 Din, v dravograjskem srezu gozdna uprava grofa Aleksandra Thurna 2700 Din. uprava grofa Jurija Thurna pa 3072 Din. V srezu Gornji grad je plačala uprava gozdnih veleposestev ljubljanske škofije okrog 7800 Din, v kamniškem okraju pa meščanska korporacija 11.700 Din. V kočevskem srezu je plačal največ gozdni urad Karla Auersperga v Kočevju, in sicer nad 50.000 Din. Vidimo torej, da plačujejo takso na sečnjo gozdov sami veleposestniki. ki v večji meri eksploatirajo svoje gozdove. Kdor v enem letu ne proda nad 10.000 Din lesa pa, kakor sem že rekel, te takse ne plača. Naša ljubka slovenska vas preživlja težke čase hudih gospodarskih težav. To je splošno znano dejstvo. Tudi ne zamudimo nobene prilike, da tega ne bi na glas povedali. Včasih se človeku celo dozdeva, kakor da bi tupatam hoteli kar malo lici-tirati. kdo bo bolj glasen pri opisovanju in poudarjanju gospodarskih težav naše vasi. Edini smo si v tem, da je gospodarski položaj kmeta skrajno kritičen v glavnem iz dveh vzrokov: radi prezadolžitve in radi padca cen kmetijskim pridelkom. Vmesnih in vzporednih pomagačev. ki kmetu ne puste priti do sape, je pa zelo veliko: davki. draginja industrijskih izdelkov, mno-goštevilnost družin, brezposelnost družinskih članov, nesreče pri živini, vremenske neprilike. bolezen v družini, nesrečno urejena starostna preskrba kmetov, prezgod nja smrt gospodarja, kratko: našemu kmetu ni nič prizaneslo: za razvedrilo inu je samo njegova dobra volja. V tem gozdu nerešenih in navidez nerešljivih vprašanj se je dejansko težko znajti in dobiti smer. po kateri naj bi se sistematično in dosledno ustvarjala organizacija gospodarskega in socialnega skrbstva našega kmeta. Res. kar malo čudno se sliši: smo izrazito kmetska država: za vse pomembnejše stanove smo ustvarili stanovske zbornice ali drugačne obvezne organizacije v svrho zaščite in sistematične brige za koristi teh stanov. —- le kmet je ostal prepuščen samo brigi parlamentarnega zastopstva in javne uprave, ne da bi imel svoje posebno obvezno stanovsko zastopstvo, kar bi kot najštevilnejši stan v prvi vrsti moral imeti. Brez dobro organiziranega stanovskega zastopstva kmetov, brez kmetijskih zbornic, resna in uspešna briga za kmetske koristi ni mogoča. Ker ni organiziranega stanovskega zastopstva kmetov, ima kmet preveč »zagovornikov: in to je zanj pogubno. Kmetski interesi so kakor blejski zvon: vsak kdor mimo gre. potegne zanj. Zvon poje noč in dan, zmešano povprek, tako da ga že nihče več ne sliši. V krepki kmetijski zbornici bi dobili šele temelj in smer za organizacijo resničnega skrbstva za našega kmeta. Delavsko zavarovanje je tudi kmečka potreba Kakor je kmetijska zbornica važen osnovni temelj za kmetsko-gospodarsko politiko, tako ne smemo pozabiti in se varati, da bo ta zbornica v prvi vrsti pazila na neposredne gospodarske koristi kmeta, v nemar pa bo puščala ukrepe, ki imajo za kmetsko hišo nič manj važen posredni pomen in ki nosijo v sebi obeležje in vsebino bolj socialnega skrbstva za našo vas. Upam si trditi, da je ta drugi del skrbstvene politike za našo vas skoraj važnejši in gospodarsko pomembnejši, kakor izrazita neposredna gospodarska zaščita kmetij. Res pa je, da je uveljavljenje v obeh smereh istočasno potrebno. Mi smo do da- Važno za vojne obveznike Kdo od rekrutov ima pravico do skrajšanega roka Vojaška služba traja: a) polni rok: 24 mesecev pri mornarici in zrakoplovstvu; 18 mesecev pri suhozemskem vojaštvu; 14 mesecev za dijake, ki ne napravijo izpita za rezervnega častnika; b) skrajšani rok: 12 mesecev pri zrakoplovstvu po čl. 49. b zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. kdor ima naše ali inozemsko izpričevalo o izpitu v osnovni pilotaži ali y.a pomočnika zrako plovnega mehanika; 5 mesecev po čl. 49 a zakona o ustroj-,-trvni vojske in mornarice, kdor je napravil izpit v kadru za rezervnega častnika; 6 mesecev za hcgoslovce. Pri odrejanju kategorij in rokov službe sc. jemlje v oozir tisto družinsko stanje, ki obstoja v času, ko so rekrutl pregledam in so bili spoznani za sposobne, odnosno za sposobne neborce. Glede odrejanja službenega roka navajam naslednje primere: 1. Družina: samo oče (stari oče ali stric), star 59 let ali mlajši, rekrut je prvenec, skrajšani rok. Ako je oče (stari oče, stric) nesposoben za delo ter plačuje neposrednega davka 120 Din ali manj, je rekrut kot hranilec oproščen. Ako plačuje več davka ka!ror 120 Din. služi skrajšani rok. Prvenec je najstarejši mladenič, ki je prvi dorastel za nabor v družini, ker so starejši mladeniči v družini pomrli, se oddelili v zakonskem roku in na zakonit način ali pa jih sploh ni bilo. V času nabora ima očeta ali ne. Ako mu je oče umrl. a živi še stari oče (stric), potem je on tega prvenec. 2. Družina: samo oče (stric ali ded), ki je star 60 let ali več. neposredni davek je 120 Din ali manj, rekrut je hranilec in je oproščen službe. 3. Družina: samo oče (stric ali ded), ki Je star 60 let ali več in plačuje neposrednega davka več ko 120 Din, rekrut je prvenec in služi skrajšani rok. 4. Družina: od starejših članov družine rekrutovan samo oče (stric ali ded), ki ima 59 let ali je mlajši, rekrut pa ima mlajšega brata od 17 do 19 let, potem je rekrut prvenec in služi potni rok. Ako je oče (stric ali ded) nesposoben za delo, služi rekrut kot prvenec skrajšani rok ne glede na višino davka. 5. Družina: samo oče (stric ali ded), ki ima 59 let ali manj, ter mlajši brat od 15 do 16 let; reknit je prvenec in služi skrajšani rok. Ako bi za časa prvenčeve službe mlajši brat dopolnil 17 let in bi oče (stric ali ded) ne dopolnil 60 let, mora rekrut služiti polni rok; ako bi pa oče (ded, stric) v tem času dopolnil 60 let, pripada rekrutu skrajšam rok. 6. Družina: oče (ded. stric), star 60 let ali več. in mlajši brat od 17 do 19 let, rekrut je prvenec ln služi skrajšani rok. 7. Družina: ded ali stric. 59 let starosti ali manj, oče pa ima na primer 40 let. oba sposobna za delo. V tem primeru so ugodnosti naslednje: a) ako oba. to je ded (stric) in oče, nista služila polnega roka. služi rekrut kot prvi v družini polni rok; b) ako je eden od njiju, n. pr. ded ; (stric) ali oče nesposoben za delo, gre rekrutu skrajšani rok; c) ako sta oba ne- i sposobna za delo in ne plačujeta neposrednega davka nad 120 Din, služi rekrut S skrajšani rok; t; ako plača neposrednega ■ davka 120 Din ali manj in je sposobnost ! za delo kakor pod c), se smatra rekrut za ■> hranilca. — V vseh teh primerih se mora : razumeti, da ni v družini sposobnih mla- -deničev od 17 do 19 let. 8. Družina: ded (stric) 60 let ali več, i oče pa n. pr. 40 let. V tem primeru so { ugodnosti naslednje: a) ako je oče sposo- j ben za delo, pripada rekrutu skrajšani j rok, b) ako je oče nesposoben za delo in j znaša neposredni davek nad 120 Din, pri- J pada rekrutu zopet skrajšani rok; c) ako ■ je sposobnost očetova kakor pod b) in i znaša neposredni davek 120 Din ali manj, j je rekrut hranUec. — Tudi tukaj se sma- j tra za primere pod b) in c), da ni v dru- \ žini sposobnih mladenlčev od 17 do 19 let. , 9. Družina: samo mlajši brat (brat) rekrutov star 17 let ali več; rekrut je prvenec to služi skrajšanj rok. 10- Družina: samo starejši brat rekrutov (izpod 60 let), sposoben za delo, rekrut služi polni rok. Ako je brat nesposoben za delo in znaša neposredni davek nad 120 Din, pripada rekrutu skrajšani rok. Ako pa se plačuje neposrednega davka 120 Din ali manj, Je rekrut hranilec. 11. Družina; samo ženske in moški izpod 17 let; ugodnosti so naslednje: a) ako se plača neposrednega davka več ko 120 Din, služi rekrut skrajšani rok; b) ako znaša neposredni davek 120 Din ali manj, se odloži rekrutu služba skrajšanega roka, dokler za njim najstarejši moški ne dovrši 17. leta. Toda to odlaganje traja lahko samo, ako dopolni najstarejši moški 17 let do rekrutovih 25 let, v nasprotnem primeru se rekrut osvobodi kot hranilec. Pripomba: Vsak mladenič, oglašen za hranilca, se osvobodi službe v kadru samo v tem primeru, ako član družine, katerega hranilec je rekrut, izjavi ln prosi, da se rekrut osvobodi kadrovske službe kot njegov hranilec, in ako občinski urad potrdi, da rekrut resnično izvršuje dolžnosti hranilca. Sicer nima pravice do osvoboditve. Ako se osvobodi kadrovske vojaške službe kot hranilec, a se pozneje izpremene okolnosti, da neha biti hranilec ali pa opusti svojo hranilsko dolžnost, se pokliče na odsltiženje pripadajočega mu vojaškega roka, ako še ni dovršil 25 let. 12. Družina: samo ženske, ugodnosti so naslednje: a) ako se plača neposrednega davka 120 Din ali manj, je rekrut hranilec; b; ako se plača aeposrednega davka več ko 120 Din, služi skrajšani rok. 13. Družina: samo oče (ded stric), ki je star 59 let ali manj in nesposoben, en brat. na prim«f 30 'et star. nesposoben za delo drugi brat 12 let star. neposrednega davka se plača več ko 120 Din. tedaj pripada rekrutu skrajšani rok. če zna§a neposredni davek 120 Din ali manj, se rekrutu odloži služba za 5 let, nakar se pokliče v kader na skrajšani rok (ako je mlajši brat star 13 let, se odloži rekrutu služba za 4 leta itd.). 14. Družina: ako je orcožena žena ali otroci, so ugodnosti naslednje: a) ako se plača neposrednega davka več ko 120 Din, dobi rekrut skrajšani rok službe; b) ako se plača neposrednega davka manj ko 120 Din, je rekrut hranilec. — Pripombe: V primerih, ko bi se moral rekrut osvoboditi kot hranilec žene, se ne bo smatral za hranilca oni, ki bi se po rekrutovanju ali usposabljanju, toda pred vstopom v kader, oženil in s tem postal edini hranilec svoje žene. 15. Ako je rekrut »amohran alt samec brez podedovanega premoženja ali obrti, mora služiti polni rok; ako je podedoval posestvo, katero mora sam osebno ob-delavati ali mora trgovino voditi, služi skrajšani rok. 16. Družina: ded. 60 let ln več, je služil polni rok, oče n. pr. star 40 let, je služil polni rok, rekrut služi po redu družine skrajšani rok. Ako je v takem primeru oče nesposoben, so ugodnosti naslednje: a) ako je nesposoben za delo in plačuje neposrednega davka več ko 120 Din. pripada rekrutu skrajšani rok; b) isti primer ko pod a), toda neposredni davek znaša 120 Din ali manj, in rekrut nima mlajšega družinarja, ki je dovršil 17 let, je rekrut hranilec; ako ima mlajšega dru-žinarja od 17 let, mu pripada skrajšani rok; ako ima mlajšega brata od 12 ali 13 let, se mu služba, odloži za 5 ali 4 leta in potem služi skrajšani rok. 17. Družina: ded, oče, stric ali brat, star na primer 58 let in mlajši, je služil polni rok in drugi družinar (brat, stric ali brat od strica) je služil enako polni rok. rekrut služi po redu v družini skrajšani rok. 18. Skrajšani rok po redu (če sta dva predhodna družinarja odslužila polni rok) pripada rekrutu tudi tedaj, ako je eden od teh dveh družinarjev po odsluženju svojega polnega roka umrl ali pa je bil poklican, da odsluži polni rok in se je pri vojakih onesposobil ter je bil odpuščen iz kadra kot nesposoben in je potem doma umrl, preden so njegovi tovariši odslužili polni rok. Ako je tak tretji po redu družinar rekrutovan na skrajšani rok ter odsluži ta skrajšani rok, a umre pred rekrutovanjem naslednjega družinarja (torej četrtega po redu) ali se osvobodi službe zaradi nesposobnosti, pa prav tako umre pred rekrutovanjem naslednjega družinarja, pripada četrtemu po redu skrajšani rok. Di]č!«i se v takih družinah ne računajo za '.ižinarje, toda ako dijak dovrši šolo in t..služi svoj rok v kadru ali pa se po končani šoli osvobodi službe v kadru zaradi nesposobnosti, se računa od tega dne tudi on kot družinar. Prav tako se za družinarja ne računajo gojenci vojnih šol. dokler so v šoli. a ko dovrše šolo kot oficir, odnosno podoficir, se računajo za družinarie samo. ako se od družine v zakonskem roku ln zakonito niso oddeMli. in sicer Ja družlnarje. ki so odslužili polni rok v kadru, Fr, Per, nes dosledno zanemarjali organizacijo socialnega skrbstva za naše domačije na vasi in nismo razumeli, da je n. pr. starostna preskrba kmetov na malih kmetijah prav tako važna in gospodarsko utemeljena, kakor starostna preskrba dclavcev. isto velja o preskrbi za slučaj bolezni. Kako inalo je naša kmetskogospodarska politika prežeta socialnega duha. je dokaz n. pr. tudi dejstvo, da se ie do najnovejšega ča sa kmetsko-pospe^evalno delo omejevalo na velikega in srednjega kmeta, češ da ima mali kmet premalo zemlje, da bi se na njej mogli prikazati uspehi moderne obdelave zemlje. Danes so pri upravnih oblastih prodrla že druga načela. Tudi malemu kmetu je gnojna jama koristna in zato potrebna! Kadar govorimo o naših dolžnostih do ubožnsga skrbstva in zahtevamo ustanavljanje hiralnic in zavetišč za onemogle, radi pozabljamo, da se ta rroblem ne tiče v prvi vrsti naših vasi, pač pa našega celotnega narodno-gospodarskega uveljavljanja. Kajti hiralci in ubožci, ki danes v našo sramoto kaze kulturno lice naše domovine, se rekruiirajo iz tovarn, delavnic, rrsovin, gostiln, iz služkinj v mestih itd. Mulo je hiralcev in ubožcev, ki so v vasi onemogli in obubožali. Sem spadajo samo kmetske dekle in hlapci. Kmet sam pa sem ne spada. Naše privatne zavarovalnice niso pokazale sposobnosti, da organizirajo in izvajajo ceneno in široko razple--teno ljudsko življenjsko zavarovanje. Le nad normalo dobro situirani si morejo danes privoščiti koristi zavarovanja za slučaj doživetja ali smrti. Pri nas ljudsko zavarovanje še čaka na svojega organizatorja, ki bo prišel sicer, kakor sta prišla Vošnjak in Krek, da sta organizirala denarno zadružništvo, toda mnogo bo že do takrat zamujenega. Ker je tako, da hiralcev in ubožcev v glavnem ne ustvarjajo naše vasi, ker je privatno zavarovanje nesposobno, da v obliki privatno-pravne zavarovalne pogodbe ustvari zaščito za slučaj starosti in onemoglosti, je potrebno, da krepko in nujno poseže vmes široko zasnovano socialno zavarovanje, ki naj obsega zavarovanje delavcev in nameščencev, zavarovanje kmetske služinčadi. zavarovanje obrtnikov in trgovcev. — S tem bo problem ubožnic in hiralnic v naših srezir, rešen ne v breme kmeta pač pa v breme onih. ki invalide ustvarjajo in ki so človekove sile do pozne starosti izčrpavali. Uvedba zavarovanja za slučaj starosti in onemoglosti spada med najaktualnejše in najvažnejše naloge socialnega skrbstva za našo vas. Ostali smo v Evropi edina država, ki teh panog zavarovanja Se ni uzakonila! Naše vasi iščejo odtoka v mesta in v industrijske kraje, ker niso sposobne, da bi same preživljale doraščajoče nove delovne moči. V mestih pa divja strašna brezposelnost in le sreča je, ako kmetski sin najde delo v tovarni. Drugam pa ne more Z uvedbo starostnega in invalidnega zavarovanja bi se zmanjševala tudi brezposelnost, ker bi invalidni in stari delavci mogli oditi iz tovarn in dotok novih delovnih moči ne bi zadel na sama zasedena mesta. Starostno in invalidno zavarovanje mora imeti za posledico ublažitev brezposelnosti v naših vaseh, katere pod težo tega socialnega problema težko hro-pejo! Trdim: za našo vas ni nujnejšega socialnega vprašanja, kakor uvedba starostnega in invalidnega zavarovanja, ako smatramo, kar pa ni pravilno, da med ta vprašanja ne spada tudi še uvedba solidnega in gospodarsko zadostno fundiranega zavarovanja za slučaj brezposelnosti. Koliko kmetsko-kajžarskih proletarcev dobiva danes podporo za slučaj brezposelnosti? Vsi reducirani delavci, sinovi »kmetov« slone na ramah raztrganih domačij v naših vaseh! V tej smeri le neradi vidimo probleme našega kmetskega gospodarstva, kar je gotovo zelo napačno. Najnujnejša preskrba malega kmeta za starost Hudi čevo zlo. ki divja z žalostno žetvijo po naših vaseh, je sramotna gospodarsko in socialno skrajno nezadostna ureditev starostne preskrbe naših kmetov samih Naše male kajžarske kmetije sistema »kota«, z najrazličnejšimi dajatvami v naravi in po" gosto tudi še v denarju, gospodarsko ne prenesejo. Skromna domačija, ki jemlje pod streho mnogoštevilni mladi rod. se mora zrušiti gospodarsko, ako že vzdrži moralno. Koliko gorja je po naših hišah na-kupičenega, ker naše kmetsko-socialno skrbstvo do danes ni znalo dobiti drugega načina starostne preskrbe kmetov, kakor da jih je pustilo kot neznosljivo breme mladim, šibkim domačijam. Naš mali kmet se glede možnosti preskrbe zs s'učaj starosti prav v ničemer ne razlikuje od delavca, ako morda ni še v nekoliko bolj neugodnem položaju. Tam, kjer pievladuje denarno gospodarstvo, je vsaj v času dobre konjunkture dana možnost, misliti tudi na starost. Kmet pa te možnosti nikdar nima! Problem socialno pravične ureditve starostne preskrbe našega kmeta ni nov Problem je star, ker so bili že v preteklosti uvidevni politiki, ki so v veljavnem sistemu videli zlo in gospodarsko nesrečo. Resno pa k rešitvi problema ni nihče pristopil, ker je prehitro imela vmes svoje kremplje politična demagogija. V kulturno naprednejših državah so si pomagali na ta način da so z vsestranskim propagandnim delom širili med kmetskim ljudstvom razumeva nje za prostovoljno rentno zavarovanje, kar so praktično omogočale tkzv javno-pmvnc življenjske zavarovalnice s svojimi nizkimi zavarovalnimi prenriami Številke kažejo *elo lepe uspehe Oblasti so s subvencijam-?avarova!n'cim pomagale širiti razvoj cenenega ljudskega zavarovanja V mnogih državah so ta zavarovanja kombinirali 7 "eševaniem problema razdolžitve kmeta Tudi privatne zavarovalnice so se trudile da že iz reklamnih vzrokov — ker pri ljudskem zavarovanju ne more bit? dobička — skušajo uvajati ceneno rvljenisko zavarovanje, kar ie imelo za posledico znatno znižanje tarifov. Pri nas je problem rešljiv samo na en način: z uvedbo splošnega ljudskega rent-nega zavarovanja, ki ga naj izvaja javno pravno zavarovalnica, poslujoča po vseh načelih prave ljudske zavarovalnice. Ta javnopravna zavarovalnica bi izvajala dvoje vrst zavarovanja: obvezno starostno zavarova nje za našega kmeta, katerega premije bi bilo kriti iz davčnih virov in event. še zavarovanje kmetske služinčadi V drug- vrsti pa bi izvajala prostovoljno rentno zavarovanje za vse one, k: bi sami za skromno starostno preskrbo zmogli premije, katere bi morale biti nizke, v pravem pomenu besede »ljudske«. Tako zavarovanje na odpor privatno-kapitalističnih zavarovalnic ne more zadeti, ker bo ono za svoje poslovanje ustvarilo nove interesente, ki dane* že itak stoje izven poslovnega delokroga privatnih zavarovalnic. Ljudsko zavarova nje, ki bi ga izvajala javnopravna (bano-vinska) zavarovalnica, bi problem starostne preskrbe znatno pomaknilo k ugodni rešitvi. Preko takih zavarovalnic bi zlasti naša mesta in tudi naše večje podeželske občine izvajale svojo komunalno politiko v smeri starostne preskrbe obča.iov po vzorcu raznih švicarskih mest. v katerih občinske uprave smisel za zavarovanje pospešujejo s tem. da iz lastnih sredstev krijejo del premij. Med prve naloge dobre socialne politike spada ustvaritev ljudsKe zavarovalnice, k;, naj bi objela one slabe rizike katerih ae privatni zavarovalni kapital izogiba, ki pa so zaščite potrebni! SkoTo vse države s^ že ustvarile javno-pravne ljudske zavarovalnice. Druge nujne potrebe Jedro kmetovega gospodarstva tvorite polje in živina. Lansko leto sem v več člankih podčrtava1, kako nujno je potrebna javno-pravna ureditev zavarovanja živine in zavarovanje poljskih pridelkov vsaj zoper točo. To potrebo moram danes ponovno podčrtati, ker je nujnost takega z« varovanja iz leta v leto evidentnej^e. Z vso silo se k nerešenim problemom pridružuje tudi potreba po javnopravnem zavarovanju zoper požar in gotovo tudi zavarovanje zoper povodenj. Danes seveda ni lahko, da bi taka gospodarsko in rizikov-no skrajno nevarna zavarovanja takoj postavili n3 finančno močne temelje, s pomočjo katerih bi v celoti za dovolj ew'; zavarovalnim potrebam, vendar pa je jasno, da že pravna in organizacijska ureditev tega skrbstva, če tudi v skromnem f;nanč-nem obsegu, pomeni velik napredek, ker je ustvarjena možnost za previdni in preudarni razvoj in napredek. Imamo pravilnik za podpore z« nakup travniških bran, povodenj, požare, točo in nesrečo pri ž-' vini pa prepuščamo slučajnim kreditnim ostankom brez pravne ureditve in organizacijskih norm. Zadružništvo je za našega kmete izredne gospodarske in socialne važnosti. Zato mora priti v zadružniško politiko zdrav sistem in red, ki bo zadružno gospodarska življenje usmerjal np pot širokega socialnega skrbstva za kmeta v njegovi celoti. Mislim, da ie danes v pospeševanju zadružništva še vedno preveč slučajnosti :v. dejanj po dobri ali slabi volji. Kdor ime v Ljubljani ali v Beogradu večjega strics ta več »izbi je« za svojo domačo zadrugo, med tem ko drage te sreče nimajo. Mnogo zadrug služi posameznikom, ne skupnost:. Napačno je, ker r.a sreskih načelstvih nf poslujejo zadružni referenti: zadoščal b za več srezov po en referent. Kmstijsk" referenti ne bi smeli biti samo agronomi, kakor ne učitelji samo učitelji, pač pa pravi kmetski socialni politiki v najlepšem pomenu te besede. Zadružni zakon je potreben kakor ribi voda! Do takrat pa naj banska uprava s posebno uredbo regulira zdravo in socialno pravično pospeševanje zadružništva! Jedilni list pisati ni težko. Težje je kuhati. Tudi o potrebah naše vasi je lahko pisati. Žal potrebe leže kar raztresene naokoli! Toda eno je gotovo: čas je za kmeta postal tako resen, da je zelo potrebno, ako o n jegovih težavah manj govorimo in zanj več pozitivnega storimo, vsaj ono. kar je pri dobri volji tudi dejansko storiti mogoče! In tega ni malo! 65 otroških zakonov Sombor, 15. februarja V sosednjem batinskem srezu, v vasi Du-boševici, vladajo v pogledu zakonskega življenja čudne razmere. Vas je naseljena s katoliškimi Sokci in šteje kakih IKK) pre_ bivalccv. Med njimi pa je nič manj ko 6.5 dvojic v zakonu, ki ni zakon. Tu na področju, ki je prej pripadalo Madžarski, velja sicer še civilna poroka in občinski matičar poroča ženina in nevesto, toda 'jud-stvu se celo taka poroka zdi nenotrebna. Med duboševiškimi Šokci je starodavna navada, da ženijo in može svoje otroke zelo zgodaj, že takoj po 12. letu starosti, kar velja zlasti za dekleta. Kakor otroci dovrše ljudsko šolo, se »poročajo«. Seveda pa si dečki in deklice ne izbirajo sami svojih nevest in ženinov, temveč vse to store starši. Vrši se potem zaroka in nekaka domača »poroka«, pa gre nevesta k ženinu, s katerim živi, kakor se pravi, v »nezakonski skupnosti« do svojega 16. leta, ko se mora dokončno odločiti, ali ostane še dalje pri njem ali ne. Če se ne strinjata, se vrne »nevesta«, ali »mlada«, kakor ji pravijo, k svojim staršem in nezakonska ločenca si iščeta potem vsak sara zase sreče v zakonu. V Duboševici je bilo torej lani 65 takih nezakonskih parčkov Župnik je storil vse mogoče, da bi jih razdružil. Župnikov strogi nastop pa je le malo zalegel »Mlade« se niso hotele ločiti od svojih »milih« Bilo je mnogo ogorčenja proti župniku. Ker pa župnik ni takoj izvajal posledic, s katerimi je bil zagrozil, da bo namreč vse te dvojice ovadil zaradi konkubinata. se je mislilo, da stvar ne bo tako huda. in zakonitih porok ni bilo Toda župnik je slednjič vendar vseh 65 dvojic prijavil sre-skemu načeistvu, ki je izvaialo strogo kazen Po mnenju župnika in drugih poznavalcev se je otroški konkubinat razpase! največ zato. ker se po še veljavnem madžarskem zakonu morejo poročati na občini otroci dasi niso še snosobni za zak >nsko življenje pa se ljudstvu potem zdi vseeno. ali imajo take dvojice blar^slov občinskega matičarja ali pa ne. samo da se iznolni pogodba med obema družinama. Naposled zadeva velika krivda starše ki določajo svojim otrokom zlasti pa deklicam zakonske druge ko niso niti dovršili ljudske šole Ppati je. da bo strogi nastop sreskega načelništva imel bladodejen učinek. iJTTTRa* if. 13 .te za časa bo'ezn> vseh opravkov ki so združeni ? naporom oči — C. C. Motenie govora pn davici ni redka rojava in preide sčasoma samo po -.ebi. Preiskava po strokovnjaku ^KflttJITBMM LJUtLJflNG Levstikova ulica na Vrtači b: bila v toliko potrebna, da se dožene, če ni mogoče kakšno drugo obolenje vzrok otežkočenemu govoru. — Ledvice. Bolečino v križu lahko nastopijo lz različnih vzrokov. Pn ženskem spolu povzročajo take bolečine pogosto obolenja ali pa nepravilna lega maternice. Čeprav se običajno preiskuje jutranjo vodo. se ravno tako doženejo obolenja ledvic tudi z dnevno. Bolezni ledvic se ne podedujejo na potomstvo. Zdi se. da je Vaše obolenje bolj živčnega izvora, točna preiskava, najbolje v bolnicf, bi bila na mestu. — V. R. Ce vam polipi ne delajo velikih ovir, operacjja ni nujna. Sicer je oa odstranitev polipov tako malenkostna operacija, da se še vsak čas lahko od:očite zanjo. — M. J. Jecljanje je psihičnega, oziroma živčnega izvora, i.n se da odpraviti ali pa vsai popraviti, vendar je zato potrebno specialno zdravljenje, s katerem se bavi posebni oddelek klin:ke za obolenja nosa ln grla v Zagrebu (šalata). & (I i o IZVLEČEK IZ PROGAMOV: Nedelja, 18. februarja. LJUBLJANA 7.30: O pridelovanju travnih semen (inž. V. Sadar). — 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika (Pustišek). — 9: Versko predavanje (dr. Opeka). — 9.15: Prenos cerkvene glasbe. — 9.45: Plošče. — 10: Predavanje za delavce: Pri slatinskih steklarjih (Vuk Ivan). — 10.30: Slovenske narodne s spremljevanjem radio orkestra (iz nagradnega tekmovanja). — 11.15: Jugoslovenska glasba radio orkestra. — 12: čas, ploSče. — 16: Najnovejše ugotovitve in odkritja v mlekarski tehniki (inž. S. šabec). — 16.30: Pevski zboi I. drž. real. gimnazije. — 17.15: Tamburaški orkester. — 20: Radio orkester. — 20.45: Vokalni koncert g. Marče-ca. — 21.30: Citre selo (g. Mezgolits). — 22: Cas. poročila, plošče. BEOGRAD 15.30: Godba na pihala. — 16.30: Komorna glasba. — 17: Ples- — 19: Orkester. — 20: Spevoigra. — 23: Ciganske sodba. - ZAGREB 17.30: Plesna glasba. — 20.15: Klavirski koncert. — 20.45: Tanj buraški zbor. — 22.15: Plesna elasba. — PRAGA 19.50: Pevski oktet. _ 20.05: Pil harmonični orkester. — 21-06: Plošča. — 21.15: Mešan program. — BRNO 20.05: Koncertni večer. — 21.15: Program iz Proge. — VARŠAVA 19.52: Lahka glasba. — 21.15: Zabaven program. — 22.45: Ples. — DU NAJ 11.30: Simfoničen koncert. — 15.30 Komorna glasba. — 18-55: Klavirski koncert. — 20: Ronortaža. — 21.06: Operetna glasb*. — BERLIN 20: Orkestralen koncert. — 22.30: Lahka glasba. — KftNIGSBERG 20: Program iz Berlina. _ MCHLACKER 20: Konrvrt iz Berlina. — 22.45: »Visoki O. - 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.50: Lahka glneba. — 19.25: Operetni ve *e.r. — 21 50: Jnzz. — 22.45: Ciganska ?»"sa Pa.'maeker«a 23 Orolifc 24 Palvndranatb Tajrore 30 M'nemm i"imi"" 11 Naval krvi, tesnobo srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čiee. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Gospodarji in služabniki Pozdravljanje je vljudnost, zahvala dolžnost. Na pozdrav služinčadi je odgovoriti zelo vljudno. Prijazen pozdrav pomeni človeku več, nego si mislimo. • Plačo je izplačati točno vsakega prvega. 2e sv. pismo pravi, da ne smemo poslom zadržati plače niti za eno uro. • Spoštovati je treba pravico do izhoda, ki jo ima služkinja. Ob nedeljah in praznikih naj se obedi opravijo točno ob svojem času, da bo imelo dekle vse popoldne zase. Tudi prav nič ne škodi, če ji daš mimo tega vsak dan kakšno prosto uro na razpolago, da spravi svoje obleke v red in si pošije nogavice. Kadar bo potem kakšen dan malo več dela, ga bo z dobro voljo opravila. • Ob dvojnih praznikih daj služkinji po možnosti tudi drugo popoldne prosto. Nekoristno ročno delo, s katerim jo založiš ob takšnih prilikah, je brez vrednosti, energija in veselje do dela, ki si ga pridobi v prostih urah, pa zaleže vse drugače. « Zračenje postelj naj bi gospodinja, potem ko vstane, sama oskrbela, da ostane služkinji, ko pride pospravljat, ^ samo to pospravljanje in postiljanje. V Nemčiji in Ameriki si gospodinja sama uredi svojo umivalno mizo in svoje postelje. * »Nihče ni velik gospod pred svojim služabnikom,« je dejal nekoč makedonski kralj Antigon I. Ce zmanjka kakšna malenkost živil, sladkarij itd., ne smatraj to takoj za tatvino. Gospodinja ki hoče biti natančna, naj takšne stvari enostavno zapre. £ tem si prihrani nepotrebne neprijetnosti. • Pri odpovedih imajo služabniki često več manire nego gospodje. Služabnik odpove navadno tako, da navede bolezen svoje matere ali kakšno drugo pretvezo. To je dosti bolj taktno, nego če reče gospodinja: »Ste preveč neredni« ali navede kakšno drugo napako. * Angleška pisateljica Sheridanova opisuje luneh pri švedskem prestolonasledniku, bi se ga je udeležil tudi kralj Zaradi nedeljskega počitka ni bilo nobenega služabnika zraven, jedi so bile pripravljene na bifeju in vsak si je stregel sam. « Božičnega plesa v Windsorju; ki ga otvori angleška kraljica se udeleži vsa hiša. vštevši služabnike Princesa Brancovan je otvorila ples ob 20. rojstnem dnevu svojega sina s svojim hišnim oskrbnikom, princ pa je plesal prvi ples z glavno ko-mornico svoje matere. Pred nekaj dnevi se je odpeljaJa z Dunaja v Budimpešto ena bivših najbolj znanih prikazni predvojne dunajske visoke aristokracije. Ta ženska, ki je slovela zaradi svoje lepote in svojih afer v mednarodnem svetu kot privlačnost prvega reda, se piše Vera Esterhazy in je grofovskega rodu. Pred vojno so jo cenili na štiri in dvajset milijonov kron. Grofica E3terhazy je zdaj stara 40 let in je prišla popolnoma na be-raško palico. Na Dunaju si je zadnji čas najela preprosto sobico v nekem hotelu v I. okraju. Toda že več tednov ni poravnala hotelskega računa, ker enostavno nima sredstev za to. Njen zajtrk in kosilo sestojita iz kruha z maslom, popoldanska hrana, ki ji je obenem večerja, pa iz skodelice kavarniške črnjave. Vsi, ki videvajo nekoč imovito aristo-kratko, se čudijo, da hodi v ostri zimi oblečena v lahko poletno obleko s tenkim pla-ščkom, ki se nosi kvečjemu v napol hladnih dneh. Roke se ji tresejo od mraza, ker nima denarja, da bi si kupila rokavice. Nakita nima nobenega; kar ga je imela, ga je že davno prodala in zastavila — da ga nikdar več ne odstavi. Grofica Vera Esterhazy je podedovala po svojem očetu dragocena rodbinska posestva in štiri in dvajset milijonov predvojnih kron v gotovini. Bila je mlada, lepa, samostojna — vse je kazalo na to, da jo bo usoda prizanesljivo vzela v svoje varstvo. Prišlo pa je drugače. Mlada grofica Je potovala kakor nora. Vzela si je za dru-žabnico spremljevalko neko miss Robinzon. Z njo sta odpotovali v Monte Carlo. Od igralnice se ni mogla ločiti vse dotlej, do- Obleke za gospode po meri ali pa blago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Aleksandrova c. Kako se dobro oblečeš ? Dočim so v prejšnjih časih občudovali najbolj ekstravagantno in razkošno oblačilo, dajemo danes prednost enolični obleki in tisti, ki ne vzbuja javne pozornosti. Skrivnost dobrega oblačenja po današnjem okusu pa ni toliko v izbiri tako zvanih »apartnih barv«, temveč v tem, da se osebnost podredi liniji, ki jo predpisuje moda, in pokaže svoje sposobnosti samo v nian-sah. Posebno z uniformacijo ženske noše se je nedvomno dvignil splošni niveau elegance. Danes imamo veliko več dobro oblečenih žensk nego nekdaj, to že zaradi mode, ki odreja kolikor toliko dobre sloge, med katerim' ni dosti izbire. Tem važnejše pa je. da nosiš k vsaki priliki primerno oblačno pri enoličnosti modneera sloga moraš tudi dobro vedeti, kai lahko oblečeš. ne da bi se zatrla tvoja osebnost. V tem ie važen del skrivnosti, kako se dobro oblečeš. kler ni obležal na rivijerski zastavljalnici ves njen nakit. Videla ga ni poslej nikoli več. Ko se je zaradi neuspeha pri ruleti naveličala rivijere, se je grofica Vera vrnila na Dunaj, kjer živi nepretrgoma zadnjih dvajset let. Značilno je, da ni občutila grofica Esterhazy nikoli hrepenenja po lastnem domu in družinski sreči. Njen dom je bil in tudi ostal hotel, družino pa ji je nadome-stovala miss Robinzon. Dvajset let je loži-rala grofica v razkošnem apartementu hotela Meissl & Schadn. Imela je najet apar-tement s »prejemnico, salonom in kopalnico. Lani poleti pa je izginilo ime grofice nenadoma iz seznama imenovanega gostišča. Aristokratka je zapustila hotel in je zrame-njala dotedanje bivališče s skromno hotelsko sobico v najpreprostejšem hotelu. Toda tudi za to sobico ne zmore več stroškov in zato je odpotovaia v Budimpešto, da proda še zadnji kos zemljišča. Ko bo tudi ta denar pri kraju, pa se bo začelo stradanje ... ANE K*!) 0 T A Mladega Liszta je neki pometač na cesti zaprosil za miloščino. Liszt je imel pri sebi samo bankovec za 50 frankov. Pometaj se je ponudil, da mu ga izmenja. Liszt mu je dal denar in i>ometač je presenečenemu umetniku stisnil metlo v roke, da bi ta čas pazil nanjo. Prešlo je nekoliko minut in neki prijatelj je našel slavnega pianista v tem čudnem položaju sredi bul-vara. Ko je zvedel, kako in kaj, ga je začel zaradi njegove lahkomiselnosti karati, češ, zdaj imaš, mož ti je ušel z denarjem: V istem trenutku pa se je pometač vrnil ln je v svoje presenečenje dobil polovico izmenjane vsote — polovico vsega tega, kar je bilo tedaj Lisztovo imetje ... VSAK DAN ENA ^Obtoženec, ali ste oženjeni?« »Ne — toda, če imate, gospod državni tožilec, kakšno hčer...« Skoraj dve leti je spala po 17.000 urah pa se Je zdrava prebudila! Gospodarstvo Neka] pripomb k lanski trgovinski bilanci Kakor smo oa tem mestu že preteklo ne dHio »gotov*!* * povečanje tkiivnosti umS*-trgovinp z Inoz-niriKom sicer razveseljiv poiav vendar se moramo zavedati »udi likih ki iih 1» mora. i v ta uam.M d*, prinesti r,aS». gnsnodarstvo. Kakor .lru«e »l/rnrnp države. *mo motali tudi mi lani otodali nafte km*titske ornNMUsf (k> izredw* niaKih e^iibt- na drigi *trari oi »m *»•>» j>-i«ili-*ni r,|afa|i uvozno blago oo "enah ki eiso v enak' n.eri nazadoval« • •ukrHiiifit hf 10 v tem -kvIp lu na •tali* zadri;*. | ta nam naiboli Kslriraio !•»-' ;rvrv7,i*:i /a ok1""? <50 */* v»>f blaga nego l »ta 1979.. Pe smo hotvl od1 izkorv*ka te<»a izvoza ki«wvti v inoz?i!>-gtvi oniljfi količino Indeks cen *'avnib '-»voznih prrdm^tov bil leta 10"'O za 2?0 točke visii npv ča'a našo konkurenčno zmožnost na zunanjih tr- žiščih so naše izvozne -:ene lani ie nadalje popustile, medtem ko se je zaradi oslabitve dinarja uvozno blago nekoliko podražilo Oslabitev dinarja nam je vsekakor omogočila večji izvoz, istjčasno pa je pospešila nadaljnje poslabšanje razmerja med cenami uvoznega in izvoznega blaga, ki bi seveda tudi pri neoslabljenem dinarju moralo priti prej ali slej. Ce in bile povprečne cene našega Izvoznega blaga laal vsaj tako visoke, kakor so bile leta 1926 (ko še niso bile tako ugodne, kakor tik pred nastopom krize) tedaj bi bila vrednost našega lanskega izvoza mnogo večja kakor je bila dejansko; znašala ne bi samo 3378 milijonovl kakor je izkazano v statistiki), temveč 5780 milijonov Din Tudi vielnost uvoza bi bila pri enakih cenah uvoznega blaga kakor leta 1926. večja; ker pa cer.e uvoznega blaga niso v taki meri nazadovale, kakor cene izvoznega blaga, razlika ne bi bila tako velika, kakor pri vrednosti izvoza Uvoz bi namreč znašal 3810 milijonov Din namesto dejanskih 2S83 milijonov. Pri enakih cenah uvoznega in izvoznega blaga kakor leta 1926 bi torej znašala vrednost izvoza 5780, vre nost uvoza pa 3810 milijonov Din in bi imeli visoko aktivnost trgovinske bilance v višini 1970 milijonov Din Ker pa Je v resnici znašala aktivnost le 495 milijonov, je jasno, da smo zavali silno poslabšanega ra:merja med cenami uvoznesra in izvoznega blaga inozemstvu takorekoč noie univ nrof Srefiko Zuglin poziva vse imetnike Blairovega po ftoiila na A-Rtsnek. ki se bo vršil dane* 18. f. m- nh 't dopo'''np v «nojr>' 'ivo^pn' Zbornice za TOI v Ljufiljani Omenjani pr;pravlia'ni od'oo» ima pred vsem nalo go da zbere vse interesente in da stori po'-^bne korake ori ministrstvu linanc v nilovo zaščito Zato je v interes-i djs:i-Tie/ntk**o imn Vandtr bo im-^1 praviro odb'ti nla^fni Zne s»k od mesece r>la?e. S to davčno karto bo iiaI i?b»n<:ki davek za ftio of^ebo hi? 5' sltižinradi za vpp leto b'p7 ozira na eventualne sr>remembe v t*ku l«ta. ker kakor 5-f.,«-p,no. karta nj bo glasila na 'me \yopp osebe (pnivpi5 n» d »loda^lra. Kdor im» ve? oseb hi^ne »luž.'n??>dj. bo morrd za vunlrn o«ebo kurvti ptio dpv*no karto. l>^ilo-da'nlp<- bo sam irnolnO nibr-'1re na kart' t*r bo mora' na zahtevo f»nnn*n?h organov, k! bodo vraili kontrolo r>ok«7,iti lo ka^n. bo t7kn7Plo dn delo^n^lec ni kar te. bo moral o'a?ati kazen v petkratnem zr>j#ak" davčne kaHe. — Državna hipotekama banka fe mižala obrestno inero ia kralkorofna po«ojila. Kakor tnario je DH^avna hipotekama bankn prejšnji teden znižala obrestno mero na hra niln- vlooto'?Tm1' banki se zn'ža od 9 na 8®/». za reeekont do od 9 na 8 5%. = Pokoininsko zavarovanje privatnih na mcSrenrev l>o razširjeno na vso državo. Te dni «e ie deoitac ja Saveza bančnih, zavaro valnih. trgovinskih in industri:skih uradnikov Jugofilaviip in Saveza privatnih name ščeno-^v .linjoslavij' zglsei'a v mintetmtvn za sortalno ool tiko in predložila snom^nico. v kateri utemeliuie potrebo čim pre'šnje uri-ditve vprašanja rnikoininsVe^a zavamv^inta privatnih nam ^oj-nopv za vso Jugof.lavi',o Derntacifi tt b?lo reo^no. da bo to vpr3 šanie v nat'kra'šem ?asu rešp>no. in sicer na ta nafin. da bo zakon o pokojnino-^m zavarovanju. ki velja za Slovenijo in Dalmacijo, razširi^n na vwi državo. Po dobtienih infor-maoiiah bo žp finančni zakon za 1. 19"4 35. vseboval odredbo, 6 katero bo to razširienjo izvršeno. ^ Smrt najhneatejšes;« industrijra s gknolovflški. Iz Prage ooro^aio. d« !?vUst»u ob Labi um 'd v 77 lf«tu starosti, dan po /dati ooroki. najbogatejši induMrjec v češW slova^ki Ignac Petschek. Iz majhnih počet kov se je Pelpchek povzpel do najvplivnei-š^ua vod 'tel j.a prtniov.n^in sindilcaitn. V Ustiu ob I ab' ie uf>tnnovil in oodn-ral c?1o vr«to velikih oonalnih ustanov, bolnic. vzaraiali§5 in eamtoriiev ~ Odtok zlata iz Francije- Francoska bankn j^ obiavila svoi izkaz za kritični teden od 2. dr> 9. t. m., ko ie ka'kor znano, prišlo do velikega odtoka zlata v Zerliniene drža-v«. V tem t^dnu je naglic navalu Francoska banka izgubila mani zlata, kakor se je v -w>lošnem pričakovalo. Skupai t? oddala za okrog 2 mililardi frankov zlata, kar je se-veda tudi rekord za rok od eneea tedna. D^ iansko p^ je šlo iz Pariza na pot v Ameriko za skoro 3 nrliiarde frankov zlata, ker !e v t- m tednu prišlo za ikrog tU hi rhMiionov frankov z.lata iz Nizozemski v Pariz :n bilo odtod poslano v Ameriko. Pretekli te-d.-tn se |p odtok zlata že precej zmanjšal Vodstvo Francoske bank? je v kritirn 'm tednu od do 9 februarja poka/alo c^cko ravnodiišrost. kar je vplivalo zeb pomirjevalno Držeč se strogo princi rov. ki velja-to za funkcioniranje zlate valute, ni Francoska bpnka ves čas delala nikakih ovir pri oddai; zlata. — Ihneh velike It aH lanske konverzije Kakor znano, je italijanska vlada izvedla konverzijo svojega 5 odst konsolidiranega notranjega nosojHa novo 3 in no! odst Drž. hipotekama hanha Glavna f i 1 i t a I a v Ljubljani daje LCMBARDNA POSOJILA na podlagi drža\mih ln po državi zajamčenih vrednostnih papirjev. =■= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ciizelr Suppanz, rojene Kiihar, trgovke v Mariboru. Alekssndrova 1. itn^nice reg. firme Vinc. Kiihnr. trgovina zželezriino !n mešanim blagom (poravnalni upravitelj dr Leopold Boštianfič. otlve!n;k v Mariboru; poravnalni narok 26. marca ob 9.. prijavni rok do 21. marca, kvola 5 i°/o). = V likvidacijo j? stopila Prva Jueroslo-vetiska lesna industrija, družba i o. 7, v Celil. Dobava smučarskih čevljev Dne 15 marca se bo vršila pri upravi III odddka Zavoda za izdelavo oblačil za vojsko v Zagrebu pismena ofertna licitacija glede dobave 3000 parov planinsko smučarskih čevljev. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave telefonskega materijala; prome^no-komercialni od-dslek pa do 23. t. m. ponudbe grlede dobave 8000 pol knjižnega papirja, 10 000 pol pni-leur papirja in 10 000 pol koncep^nrga papirja ter glede dobave 1700 pol kartona Bristol in d^ 23. t. m. g^ede dobave 6000 kom. nalutnlkov. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 1. marca ponndbe glede dobave 15 sodov rrvrsti za lamske vozičke. Vrš;ia se bo na^lpdnja licitaciia: 17. t. m. pri intendanturi komande dravke dl-vlrH^ke ob,o=tl v Lb.i^jani glede dobave 50.000 kar svinjske masti. = Dobnre. Komanda pomorske?« of z^"'a Tv-flt »".f'™«! do 6 mnrca pn-nnrlbe glede dobave raznih potrebščin za bicik'ie. — Direkcija dr?avn;h železnic v S^nbotici snrpjema do 14 marca ponudbe g^ede dobave komadov grovertevih •■»bročev in 25 OOf) komadov tirefonov. — T>ne 10. marca t. 1. se bo vršila ori Unravi drživn;h monopolov v B"o"radu licitacija g'ede dobave POOO m* hlodov: 12. marca pa glede dobave 160.003 kg kartona. fila. Je dotlej znašal tefaf felk«i!»valk« krone okrog 218.50 Din za 10« Kr. odslej pa bo znašal okrog 181 Din za 100 Ki. Na svobodnem tnjuee tečaji prostih 4rri* v preosoiilo pa po 4S.50 do 5a Devize. C tirih. Pariz 20 38. London 15.91. tf^onrotk 311.75. Briseli 72.10 Milan 27.20. Madrid 41.90. Amsterdam '20S.25. Berlin 122.25. Dunaj 57.15, Stookbolm 82. Oslo 80. Kobenbavn 71. Varšava 58 30. Bukarešta 305 Dona j fT°Čaii v nnv. klirinle7nice 17. Trbovfjjska 13 ALoine-Montan 10.20 ^ Blagovsia tržišča ^ITft. f- Chiras-o. 17 f°bntarja. Zač^mi t»fa|i: PCenipn: za maj 00 50. za ful»s 89. za een-leniber 9o; koruza: za maj 51.625. za iulii M.SO, n september 56.M. + Winaipeg. 17. februarja. Ka^kn! teSa-U: Plenim: za mai 68.125. za iuiil 69.25. -f Novosad^ka blagovna borza (17. L m.) T«»ndenca n«orenieritrna Promet slab. — Pšenica: bafcka. Okolica Novi sad, oremska »oa — 104; okolica Som bor 101 — iuS; orednjebaška 103 — 105; gomiebaška 104 100; baSka potiska 106 — 108; ntebanaieka 10o — 102; južnobanataka 91 dn AH; alavonrfca 106 — 107 IWea: baSkl, er*mski. slavonski 52—54. Koruza: baftka, sremska stara 78 — 80: nova 56 — 57; nova suš. 70 — 71: banatska nova 54 — 56; nova eu8. 67—60. Moka: baška, banatska >Ogc in Htuti« 177.50 _ 197 50 »2« 157 50 — 177 50; »5« 137 50 - 157 50 .6« 107 50 - 117 50; »7e 75 - 85: ,8« 67 50 _ 7? 50- «r»"i«ka slavonska >Og« in >0gg< 172.50 — 187.50; .2« 152 50 - 167 50. »5« 1H2 50 _ 147 50: >fl« 102 50 - 112 50 »7« 75 _ R5: »8« K7£0 — 72.50. Otrobi: baški 65 — 67; banat* »ki 62—64. Fiiol: baški uzančni 124 — t2a + Somborska blagovna borza (16. t. tu) Tendemca neoprsmenjen«. Promet 64 tovo-nov. Pšeniea: baška. okolica Soinbor 101 do l,v4; srorniebaška in baška potiska 104 Jo 1(W: sremska. slavonska 101 — 103; tot-niebanatska 100 — 102; banatska potiska 103 — 10K -r BuHimpeštansk« terminsk* borza (16. t. m.) Tendenca prijazna, promet sredntl. Pšenica: za marc 8.54 — 8.56, ze mai 809 dO 8 70; kornra: a mai 9.46 — 9.48, za jo-lij 9.82 — 988 »IVINA +• Mariborski sejem za prašiče. Na sejem za prašiče 16 t. m. so pripeljali 99 prašičev. Kupčija je bila slaba, prodanih je bilo samo 39 prašičev Cene so bile naslednje: m'adi prašiči 5 — 6 tednov stari 100 — 1Ž0 Din. 7—9 tedenski 140 — 1.50 Din 3 — 4 mesečni 200 — 250 Din. 5 — 7 mesečni 330 — 3o0 Din, 8—10 mesečni 450 — 500 Din, 1 leto stari (VSO — 850 Din; k''ogram Žive teže 7 — 8 Din, mrtve teže 930 — 10 DiP Položaf Ra pa^h borzah Ljubljana, 17. februarja. PrpfnkU teden le znašal d°vr7,ni promet na !juh''anpki borzi 2.09 ni'1'lona Din nasproti 2.34. 2 04. 2 32 in 3 PO m 11'iona Din v prejšnjih štirih tednih. Tpčaii dolaria in funta so se orece5 umirili. Dolar notira na mednarodnih dev;znih trž!ščih le še za okrog 2n/n nad novo narit^to. tako da izvoz zlata v Am-rilio n? več tako ronfelripn. ka kor prej ko ie dolnr nnt!ral 4 do 6"'» nad pariteto. Zato le tudi or'vvovati. da bo okl Sjljng }e pr^kli teden nadalje pop«5?al d -'loma zaradi krvavih do"odknv na Dunain Včeraj se je Irgoval v Beogrn-diu no 8 6?"0 v ZaT^bn oa po 8 65. dočim ip še v začetku fabruarjo lečaj oreeeaal 9 Din zn šiling Notaclia devize PTaga Je b"h ob Imncr oretekle^a tedna na deviznih tržiščih veči noma ukinipna in s-cer za čas. dokljr ne bo izveden-i zakonit« devalveciia za einn šestino. Pričakovati je. da bo v ponrdeljel: notirala deviza Praar:teti. T*< kal jri se bodo seveda obračuna'-1 t"di čr škoslovaške krone v k1!rinffj. 7 oTirlelnn nrnmi'o '"S"/«, ki vlia zn klirrška ola Vremenski pregled Tudovito mirno in enakomerno nam le?5 zimski čas; dan sp vrsti za dnem. Zj itraj j zmerno mrzel, potem že prijetno U>p*i z ! odmeko na prisojnih letah. na več^r sooi [ hladen, vedno pa suh. za naše razmeire pre-j senetljivo suh. Saj moremo malokdaj ami-; sati v vremensko kroniko, da tako doteo ni j deževalo, ni snežilo, zlasti pa ne v znatnejši nt^ri. Pri tc«n pa ne smemo pozabiti, da nikakor nima vsa Evropa tako suhe zime v lanuarju in februarju: saj ie že bližnja Lika ta Čas ponovno dobila obilen snežni motež. imeli italii?neki kraji mitež ter nalive in sa je tudi onstran AIo v Avstriji pogo-«!o silil sneg. ko se je pri nas komai kai prida pooblačilo, ali pa je sploh ostalo do-V8e-in jasno. Kako da .so vremenske sil? tako naklonjene naši i.eželi? Kdo bi to vedeil. Venio Ip* da nas še vedno, kakor že več lednov. SSiti britansko • francoski anticiklon, ki Kospo-dujp s!ei ko prej nad osrednjim in zanad-nim preddom Evrope; njegovo središče s* drži nad angleškim otočiem. severno Franci io ter eosekim zračnim pritiskom prevladuje m rovanie. zrak «e spušča navzdol in je zato preitežno brez oblakov ali 1- « majhno oblačno plastjo, torej suh. Dasiravno je v nočeh izžarevanj-* intenzivno In dolgo. ei vendar ne more posebno shladiii. za kai snbven zračni tok. ki se v obrobnih rt«* lih anticiklona — in tem pripadamo »<* fa« _ vendarle uveljavlja, je usmeril v glavnpm od sevprozapada proti jugovzhodu ali 'rigu ter jugozapadu. kar pomeni, da pnha:a zrak iznad severnega Atlantskeea ocpa.na, kier nikdar ni posebno mraz. Le v orvi polovici t-dna ie bilo nekoliko dragaČe. Velika poplava mrzlega zraka, ki jo ie lantska depresija v oni razvojni stonntf. ko je že potovala čez Rusijo proti Uralu, pognala od polanvh predelov Lfdeneca morja proti ju^u. ie balt'ške predele dosegla tudi srednio Evropo in končno v obliki bur-tj udar'1a tudi čez našp kraje na Jadransko morje. Ta mrzla poplava nam ie prinesla ono čudovito čisto ozračie z veličastnim' razgledi, kakor smo ga m a lok red deležni, noft^bnega mraza na ludi to pot n'smo d« b'li. zakaj glavni tok mrzle invazije ai io nas. Pač pa |e zai»l velik del R-irtle. Tamkaj se le mraz v tem tednj močno etoonieval. po večini te toplomer kazal Se pod 20° C ood ničlo, ponekod se ie temoeratura zn' žala celo na -30" do —40° C. Moskva Je 00 dolgem nresledku zooet dobila zimo » _ 20 in — 30® C. Pa tudi na ruski jua se le vrnila zima in novega snega so dobil« famkai kot na Balkanu, pa v aradnji Evnv 01 jp na severu. Atlantske depresije se sedaij uvellavltaj« tvom ie 0^'ala le Skandinavija, pa seveda lr;?ka. ki ima takorekoč večno pomlad. Meteorološko imamo samo še dober teden. aH. da bomo natančnejši, poldrud leden hrave zime- Ni? «e ne bomo prltoiill. ako britansko - francoski anticiklon ohrani r»oj režim tr-vii še !a Čas. pa ea morda ra«tuen» Se tja v marc. zakaj tu bi nam naklonim nailpeši prehod v pomlad. Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. (fotelja. 18. Ob 15.: CharleTeva teta. tzrm. Znatno znižane cen? od 6 do 20 Din. Ob 20.: Praznik evHočib čeS-enf. Znatno znižane cme od 6 do 20 Din. Izven. Ponedellfk. 19.: Zaortn. Torek, 20.: Praznik ov«to5ih ItUoi. Gostovanje v Celju OPRHA. Začetek ob 20, Nedelja, 18. ob 16.? Pikova dama. Znatno znižan t cene od 6 do 30 Din. — Ob 20.s PI-* t Savoiu. Izvem. Znižan« cen«. Ponedeljek, 19.: Zaprto. * V repertoar letošnje sezone m uvrsti Sb»» rifova drama »Konec poti« v nrišiji g. Debev-ca. Prva predelava bo konec tedna. — Tavčarjev roman »Visoska kronika« ie dramatizirala ea. Marija Vera. V 12 slikah nam pokaže vse najvažnejše doso.ike znamenite«* Tavčarjevega romana. Premiera bo 3. marca. Oaikovskega velika opera »Pekova dama« ae poje danes popoldne ob 15. po znatno »nižade na mi^el 4a bi ea posnemal V smuft-ierell obravnavamo to vrsto fotografiranja pod strokovnim Izrazom »telebnl mark« _ Omenili ste orel eo«nod naravoslovce. nekal o finančnih težavah Ker tUdI mehe zanima, kako Izhaja z nilml smučar — Oh'*nino le emotno dobro podnrt, le radnte utlrl tedne v me«prn motijo flhan« np težVoče n.Jeeovo živahno in vsestransko prebavo ter njegovo vedro duševno ■ stro- jenja V teh razmerah so pogosto ultravio-letni Sarkl hi čist! planinski zrak edina začimba njegovega skromnega kosila. To je tudi vtrok, da se je, kakor ostali krščeni dvonotcl, odlično seznanil z obroki in se Časih celo ženi na obroke. Mnogi so se z obroki naravnost sijajno preskrbeli za vso bodočnost ter Jih bodo še žalujoči ostali ohraniii v toplem spominu, ko jih bodo plačeval) pokojnim v počaščen je — Oprostite moji nenasitni radovednosti: Ali Je smučar velik ljubitelj naravo? — Naravnost strasten. Vam pravim. Nekateri ao tako zaljubljeni v mater naravo, da so neprestano z vsemi štirimi na njej. Razen tega «0 pa do ušes zaljubljeni v podzemske jame ln kapnike To svojo ljubezen razkazujejo na ta način, da skušajo vsak železnldkl Voz Izpremenitl t p^zemsko jamo s kapniki Da potnikom najvzornejše pričarajo lepoto podzemskega sveta, raz-meatljo, Če Je le mopoče. svoje dllce tako umetniško po policah, da kaplja od njih jeze prekipevajočim potnikom po nosovih in Jim koristno ohlaja vročo kri. — Kako in a kakšnim uspehom se pa udejstvuje smučar na športnem poprišču. — Z eno besedo: Sijajno! Videli ste ga te pri tekmah kako drvi po bregu nlzdol in s kakšno slastjo požira kilometre četudi Je oštevilčen kakor avtomobil, so njo-govi kilometri vendar mnoito cenejši ker trošl bencin samo za madeže na oblfki MoMte ae če mislite, da mu le priborila svetovno slav« njegova požreRnoat po kilometrih Njegovim skokom gre zasluga, da se valja po lavorikah, pokalih, plaketah Sokol s t v o "Belo ptujskega Sokola Y preteklem letu Ptuj, 7. februarja. Preteklo soboto se je vrši] v zgornji dvorani Narodnega doma redni občni zbor ptujskega Sokola, ki je bil zelo dobro obiskan. Vodil je zbor starosta br. dr. Šalamun, ki je pozdravni sreskega načelnika br. dr. Bratino, komandanta mesta podpolkovnika br. Šarca, gimnazijskega ravnatelja br. dr. Kovačiča in vse ostale. •Spomnil se je tudi lani preminili h bratov 'm sester. Starosta je podal nato poročilo, v katerem je med drugim govoril tudi o 125 letnici ptujskih dogodkov m o prireditvi ob tej priliki, ki je bila ena največjih, kar jih je Ptuj videl. Za uspeh prireditve ima največ zaslug br. Komac. Starosta mu je izrekel toplo zahvalo. Društvo «mo se jc razširilo na 29 oddelkov, zadnji odsek, to je dramatski, pa je bil ustanovljen na občnem zboru. V zadnjem letu je društvo ustanovilo še tri čete, in sicer ▼ Donavi, Spuhljah in pri Sv. Marku, take da jih šteje (Lines sedem. Po poročilu staroste je prečrtal br. §e-*tan savezno poslanico in obenem tudi poročal o delovanju saveza. Iz tajniškega poročila. ki ga je podala s. Košar jeva, sledi, da jc društvo proslavilo v dneh od 8. do .10. septembra lani svojo 25 letnico. Rednih sej je imelo društvo 12, izredne tri in eno slavnostno. Za proslavo in tombolo pa je bilo 13 rednih in ena s'avnostna seja. V nadaljnjem navaja poročilo številne prireditve društva in udeležbo po de-■legatih pri raznih zietih. Siediio je poročilo načelnice s. Sedel-baverjeve, ki je podala točno statistiko o telovadečih odsekih od članic do ženske dece. Istotako je podal lepo poročilo na-, čeinrk br. Pertot. Načelnik je zlasti pezi--»al članstvo, da se redno udeležuje telovadbe, zlasti tudi starejši člani, ki naj bode za vzgled mlajšim. O prosvetnem delovanju je poročal pro-■rvefcar br. šterk. lei je podal statistiko o člankih po časopisju za prireditev ob pribiti 25 letnice ptujskih dogodkov ter je hzTekei v rcnenu Sokolstva celotnemu tisku tonlo zalivalo. Matrikar br. Komae je potk! statistično poročilo o gibanju članstva, rz katerega sledi, da je imelo društvo ob koncu leta 1933. članov 362, članic 156, turaščajn-ica 102, naraščajnlc 76, dečkov .164 in deklic 266. vsega skupaj 1326 članov. Prirastek naspjroti letu 1932. znaša čfa3!«v 86. članic eno, naraščajnikov 50, narašča jn k: 62, dečkov 143 in deklic 87, skupaj 42*» oseb. Iz blagajniškega poročila Kr. Makoterja izhaja, da znaša gradbeni •sklad 82.000 Din, društveno premoženje pa 79.500 {>in. skupaj vsega 161.500 Din. Kr. dr. Kovačič je zatem poročal o so-camtra delovanju Sokola in nam postavi? m vzgjed brate Cehe. Predlagal je, da se •posluje pri s-avezu takojšnja ustanovitev posebnega socialnega odseka, ki naj prevzame nalogo podpiranja predvsem brezposelnih bratov. V ta namen se je zbral na občnem zboru prav lep znesek. Pri volitvah je bila izvoljena po večini stara uprava s starosto br. dr. Šalamunom Franjom. Ljubljanskega Sokola je zadela zopet težka izguba; neizbežna usoda mu je iz njegovih vrst iztrgala dolgoletnega, zvestega člana brata Josipa Malenška. — Bratje in sestre! Ko vam javljamo to žalostno vest, vas obenem prosimo, da se pridružite društvenemu odposlanstvu, ki bo blagopo-kojnika spremilo na poslednji poti. Zbirališče društvene deputacije in članstva v kroju v nedeljo 18. t. m. ob 13. uri v Narodnem domu, ostalo članstvo v civilni obleki z znakom naj se pridruži pred hišo žalosti Dalmatinova ulica št. 1. Blag »pokojniku častem spomin! Ljubljanski Sokol sporoča svojemu članstvu in naraščaju, da bo prihodnjo sredo 31. t. m. nadaljeval brat dr. Oskar Reva svoje zanimivo predavanje o potovanju po Atlasu. Predavanje bo t društveni mali dvorani točno ob 20. uri. Smučarsko tekmovanje sokolske dece naraščaja v Trbovljah je bilo v nede-kjf) 4. t. m. pod vodstvom br. Riharja. Pokazati *o s« zelo lepi uspehi. Tekmo-vaici so bii razdeljeni v štiri skupine, in •flcer deca od 8 do 9 let, 10 do 11 in 12 do 13 let. ter naraščaj. V prvi skupini je tekmovalo na 1-5 km dolgi progi 5 tekmo-•vaicev. od katerih so vsa prispeli na cilj: 1. Zavrašek Saša 4 min. 30 sek.. 2. Jancžič Jože 4 min. 38 sek. m Plevčak Jože 5 min. !8 sek. V drogi skupini je tekmovalo 18 tekmovalcev. Prispeli vsi na cilj. 1. Zapot-nik Alojz 2 min. 30 sek.. 2. Beg Milan 3 min. 50 sek.. 3. Volčemšek Sto jan 4 min. It sek. V tretjo skupini je bilo 21 tekmovalcev v konkurenci in 7 izven konkurenca. 1. Kolbezen Herman 2 min. 48 sek., 2. Kus Teodor 3 min. 2 sek-. 3. Kužnik Jože 3 min. 9 sek. Četrti oddelek (naraščaj) je tekmoval na 3 km dolgi progi. Tekmovalcev je bilo 7. 1. Gosak Martin , in kolajnah kakor koklja po jajcih. Vidite, javnost pozna skoke v nižino in po njih so-«!i in meri talente r smučjereji. So pa še skoki, o katerih javnost ničesar ne sluti. 3ke narodne šote: 2. Marjan Pestevšek iz II. razreda gimnazije; 3. Srečko Svarc iz IV. razreda mestne deške narodne šole.. Uspeli tekmi je prisostvovalo mnogo gledalcev. Iz celjske sokolske župe. V nedeljo 25. t. m. ob 8. zjutraj bo v Sokolskem domu v Gaberju pri Celju seja društvenih starost in načelnikov šentjursko-šmarskega in gor-njeposavskega sokolskega okrožja zaradi določitve okrožnih nastopov v teh dveh okrožjih. Istega dne ob !0. bo istotam zbor društvenih načelnikov in načelnic celjske sokolske župe. Na dnevnem redu je poročilo župnega načelnika in načelnice, določitev sporeda župnega zleta 10. junija v Celju in župnih tekem, določitev načelni-štva za župno skupščino in slučajnosti. Popoldne bo predelava prostih vaj in posebnih točk za župni zlet. V ponedeljek 19. t. m. se razpošljejo vsem društvom proste vaje na gredeh za člane in članice. Br. načelniki in s. načelnice naj te vaje čimprej dvignejo pri svojih društvenih upravah. V soboto 24. t. m. ob 16.30 bo v župni sobi v Narodnem domu v Celju seja župnega TO. Občni zbor poljčanskega Sokola se je nedavno vršil v društveni dvorani ob lepi udeležbi. Po pozdravu, čitanju poslanice in splošnem poročilu staroste br. Kovica, ki je poudarjal predvsem važnost telovadbe, so poročali ostali funkcijonarjd! Tajnik br. Ruter je r svojem skrbnem poročilu dejal med drugim, kako je bilo društvo dvakrat v stiski, prvič zaradi staroste, ki je bil premeščen in je njegovo mesto prevzel začasno br. prosvetar, in drugič zaradi odhoda načelnika, zaradi česar je zlasti telovadba članstva nekoliko trpela. Ostali oddelki so vse leto prav pridno telovadili. Med letom je načelnica s. Požegova uvedla tudi vrsto starejših sester. Blagajna izkazuje nad 11. posredovanju angieških gim-nastov v vrste angleške vojske ter se borili ramo ob rami z angleškimi vojaki za osvoboditev njihove domovine. Londonsko sokolsko društvo je tudi povzročilo, da se je vršila pred vojno ona znamenita tekma za Licov ščit. kjer so zmagali češkoslovaški Sokoli pod vodstvom br. dr. Jindre Vsnička. Po vojni društvo dalj časa ni imelo svojih telovadnih prostorov, sedaj pa ima svoje prostore v češkem klubu. Posvetovanja poljskega Sokolstva v Varšavi. Na isti dan, ko je zooroval v Pragi vibor češkoslovaškega Sokolstva, se je se- j Diti za pri rodit* stal v Varšavi tudi plemun zvezne uprave poljskega Sokolstva pod predsedstvom br. Zamejskega, češkoslovaško Sokolstvo je poslalo na to zborovanje br. Hrbača iz Mo Rdeči kriz v Celja Celje, 17. februaria. Pri votitvf fe bil wn>lawto izvoljen des*-, danji odbor e predsednikom g. dr. J. Ura-: šovcem. Pri slučjiri Letos bodo zmarkirali vsa pota v območJ ju Storžiča. katerega predel je precej zbm nemarjen. Javno pa moramo gT3'"ati. da! se med ljudmi še vedno najdejo taki. kf| odstranjujejo napisne tablice in markah cije, ki so vendar pod zaščito zakona. V imenu osrednjega odbora je zboro^ valce pozdravil in podal nekaj smernic gJ Primožič. Sklenilo se je posvetiti Planin-} skemu Vestniku vso pažnio in mu prid < ravske Ostrave. Poljska sokolska zvezale | oJioMške deške narodne šol? Loj**] Koro- j Pot na Kofce in_ sicer ono čez Pirma*c*f izdala za skupščino posebno brošuro, ki je i in R,Kiolfu Gregorčiču pa po 15) Din, da vsebovala vsa poročila. Glavno delo skuro- i 61 mojrla v koloniji Kola jjgcelov. sester j ščine, ki Je bila polnoštevilno obiskana po ' v Bakarcu utrditi zdravje- Pri podnimia j zastopnikih vseh šestih žup in 69 okrožij « #>Tdke Bafa v Ljubljani j3 društvo topilo s pa se je sukalo okoli priprav za vseslo- ! za na-irevn^- 64 parov popravljenih a se | rnr^nvi : mcKTiih čevljev, galos m enezk za i Dobiček društvenega cvetličnega dne lani ! iunija je znašal 1252.25 Din. dobiček »št..-v 1300 Din. | 17. n »ga novčiča« na dan Vseh svetnikov p«i 2241 Din- Pod vodstvom zdravnikov gg. dr- Fišeria in Podpečana je društvo lani apo- j biti čim več naročnikov. V območju trj?i-f mladi priredilo dva uspela začeitna sasra križa v Cel hi. Dmštvo je imelo lani ■ je mestoma nagibala k demagogiji, nair.e-^ " 110 članov. i sto da bi pokazala zborovklcem pra va; Društveni blagajnik g. J. Kramar j a poro- ' it!<<- tn jih navdušila za delo v tem smH za Risi! Ii!l!llOiil!S!!liili{iilli!liili!!ilIiliii!!!iiIi[!!lll Iz telova^jaega sveta Zimske tekme III. delavske olimpiiade. Letos se bo vršila konec junija in pričetek julija v Pragi III. delavska olimpiada, ki jo priredi Zveza delavskih telovadnih enot češkoslovaških skupno z nemškimi socialnodcmokratskimi turnerji v češkoslovaški republiki. Obe organizaciji , razpolagata tudi z znatnim številom do- l rih zimskih športnikov. Zato bosta pri- s redili v okvirju Olimpijade zvezne zim- ] ske tekme v Velikih Hamrih pri Tanvaldu od 27. do 28. januarja, dočim bo de« tekmovala že teden preje. Tekme obsegajo poleg smučanja na daljavo in smuških sko- I kov tudi sankanje, hokej in drsanje na | ledu. Kakor javljajo organi imenovanih zvez se bodo teh tekem udeležili tudi Poljaki in pa socialnodcmokratski telovadci iz Avstrije. XV. zlet francoskih glmnastk v Niči 1934. Unija francoskih gimnastov ni organizirana tako, kakor n. pr. sokolsko or- i ganizacije. ki imajo v svojih vrstah poleg moškega tudi žensko članstvo, naraščaj in deco. Tamkaj je v Uniji samo moško član- j stvo, dočim so si Francozinje osnovale i svojo posebno telovadno organizacijo p>i I imenom »Francoska ženska telovadna fede- j racija«. Po vzorcu gimnastov pa prireja ! tudi ona svoj zvezni zlet vsako leto, kjer i se vrše poleg javnih nastopov tudi razne i tekme. V letošnjem letu bo prirejen XV. j zlet omenjene federacije v Niči. Ne sme se pa misliti, da je ženska telovadna zve- j za na Francoskem nekaj manjšega. Saj šteje skoraj 10(X> ženskih telovadnih društev s precejšnjim številom članic. Sarno v preteklem letu se je število združenih društev pomnožilo za 31. Nemške igre v Norimberkv. Po poenotenju vsega telesnovzgojnega delovanja v Nemčiji v Hitlerjevem duhu se je sklenilo, da prirede vse nemške telovadne in športne organizacije letos v Norimberku dan nemških iger. Navedena prireditev ss bo vršira koncem julija. Turnerji pa bodo izvedli v januarju zvezne smučarske tekme, dalje v februarju izbirne tekme za mednarodne tekme v Budimpešti po vseh 15 župah, potem v marcu zvezno izbirno tekmo za iste tekme v Budimpešti, v aprilu se bo vršila seja za nemško gimnastiko in plese v Berlinu, v maju se udeleži nem- j ško turneratvo po svojih reprezentantr.h mednarodnih tekem v Budimpešti, v juliju i bodo izvedena v masah taborenja. Po igrah ! v Norimberku bodo v avgustu tekmovale med seboj poedine nemške dežele v telovadbi in drugih gran-ah telesne vzgoje, v oktobru pa priredi nemško turnerstvo še tekmo za sto najboljših nemških telovadcev. Ukrajinska delavska telovadna zveza v ČSR. Že pred vojno je obstojala v deželah, kjer so naseljeni Ukrajinci telovadna zveza »Siq«, ki je združevala delavske telovadce. Emigranti so si v CSR ustanovili po vzorcu ukrajinskih Sokolov znova svojo delavsko telovadno zvezo »Sič«, ki ima svoj sedež v Pragi in deluje pod okriljem DTJ Svoj letni zbor je imela ob udeležbi zastopnikov iz Podkarpatske Rusije ter iz ontb mest, kjer je ukrajinski emigrantski živelj dovolj močan. Zveza je sklenila, da se že letos udeleži III. delavske Olimpijade s svojimi telovadci in bo sku šala sploh delovati v najožjih stikih Dela-sskimi telovadnimi enotami, _______- čal. da 60 anašaL: lam&i dohodki društva 41.113.87 Din. izdatki 35.000 Din, prebitek na 13.87 Din. Društveno premoženje je znašalo v začetki tfiga lota 36.035 Din. Blagajni je prečital tudi seznani dmštvansga inventarja ter poročal, da je društvo lani razdelilo v celjski okolici 3625 kg in v mos-hi 4S8 kg krušne moke, dnlje v okolici 728 kg in v mestu 100 kg ajdove moka, v okolici 248 kg in v meotu 50 kg koruzna moke. v okolici 170 kg in v inestu 40 kg fižola, v okolici 3000 kg in v mestu 700 kg krompirja ter v ckolioi ll.OnO kg in v mestu 2000 kg premoga. Na predlog člana nadzornega odbora g. ravnatelja Kralja je bil blagajniku »zračen absolutorij. slu, da stori podružnica vse potrebne ko-s rake za prevzem Planinskega doma v jo last in oskrbovanje. Gospodarska šania se rešujejo samo in edino s požrtvovalnim delom, nikdar pa ne z brezovo nim besedičenjem po gostilnah in zborih, če bi Trščani sami s takr) vnemo Dri-*":?. #za delo. s kskrš^o kritizirajo tiste, ki če-lajo, notem bi bil dom že zdavnaj v dnvžrpčnih rokah In bi prinašal lepe ka-i risti, tako pa vse poberejo bančne obresti ''' ' ........nmi .. ,r r- — 1 ^^f Pristopajte Oddam v majem Remlonso **s v centra mesta Zagreba s popotnim Isventarjesa ca vogalu najprometnejših ulic. Siguren tn rentabilen obrat. Lokali so udobni in moderni. Lokai in kraj je zelo prikladen tudi za restavracijo ali gostilno. Pred kavarno so postajališča avtobusov. Cenjene dopise na Lehner, Zagreb, Palmotičeva ulica 2. -v?Jtan-AAiEfci..... .. v sredini mesta, v HI. caJutra« v Ljubljani. 1S60 g u^m^mmm is m Za zdravljenje ozeblin isi ozeMih sklepov se uporablja topla kopel, v kateri se najprej razstopi 3 žlice prave sv. Boka šoti. V tej topli kopeli se namaka nazebli del telesa. Potem se masira bolno mesto z malo vaze-linom in ovije z mehko toplo krpo. Takoj se pokaže blagodejno olajšanje in če ta postopek ponavljate 4—5 dni. izginejo ozebline in noge so zopet popolnoma v redu. Iz-z daten zavoj sv. Roka soli se dobi že za ~ i --------.*— - q_Din. 1RH7 A 1557 2ičsae vloge po 109 Din 2%ne vloge iz izvanredno trde žice Dfn 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje. „WEKA", MARIBOR 9 i Kapim vsake množino Ia orehovih lov od 1.50 m naprej dolžine in od 40 cm debeline naprej. Plačam pri nakladanju. Stavite ceno in množino na naslov: Attt. Petrie, Novo mesto ! Cene malim oglasom ženitve in dopisovanju. v suka beseda Din 2.— ter enkratna pri-tiojbma za silro ah za dajanje naslova Din 5.— Ogla*i trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din l.— Po Din l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadalo pod rubrike »Kam pa kam*. »Auio moto«. »Kapital«. »V najem* »Posest« »Lokali*. »Stanovanja odda« »Stron«. »Vrednote«, »Informacije«. »Živali«, »Obrti in »Les« ter pod rubrikama •Trgovski potniki« in »Zaslu-zeka, če se z ostasom nudi zaslužek. ozl> po doso-vo.ru. 3942-1 Mesar, vajenca etvetil. ta.kega ki ee je že oči' 5 mesece;ev«Ll, 6,prt'jme.rr. ilu-ia bi D; trezen ;ti zant*/:v ter s si- | gnmzn t>astoj*>m. ki bi | eei tudi k stankam kol ! potnik z v*oroi. Kavcije OTiož-n: imajo prednost. — Ponudbe n3 o-g! oddelek »Jutra« pod »Stalne služ ba 100« 4204-1 Politehnični institut v Parizu Jugoslovenska sekcija Višja tehnična šola pismenega pouka v jugoslovenskem jeziku vpisuje vsakodnevno za poklice 3IONTERJEV, NADZORNIKOV, POMOČNIKOV ENŽENJERJEV IN IN2ENJERJEV v elektro - strojnem in stavbno - arhitektonskem odseku. Za vsa pojasnila in brezplačen program pouka se obrnite na naslov: Institut Polytechnique 53 ter Bd. Suchet, Pariš (16e) 94 Kuharico na.i5!iosto:n«. iščem k mali družini. ptni-dbe im oddel. »Juitra« pod »Prv- ma rec« 4225-1 Agiir.e dame iščem zu ij"l»ikuuuft.-u posel brca konkurence. Ga rancija pot:ebua. Pouud'l>e na Aloma Oj-m.|wny 42S4-1 Kuharico • ?čt-m za čez dam. Ponudil na ogl. odd. »Jutra« pod »Sa motit ojnia kuharico«._ _ 4S2-4-1 Frizerko spwiircm tokoj. Predor** ma tis-ta. ki ttidii brije. -Nasiov t og.a-s-nt-m oddelku »ju.! na«. 4082-1 Več dobrih šivilj za ruimsk-'. konfekcijsko delo *|re:me.mo. Se.me- r.ki. Cel.e. 4:94-1 Privatna hiša išče (a uikoij siugo. ki e« dobro razume tudi na vrtnarska dela. Ponudbe z navedb-., zah-te-v in znan.a na. Hi.ti.ko Kranjec. Du-b-ro-vmk II.. Laj>ad, Pen-aion Sumartiai. 421M5-1 Poslovodja ali poslovodkinja d t»bi službo v trgovini čev'jsrv. Kavcija zni-o&ni imajo prrdnost. Jad:ensk..> l>os. i isto, natančno. vajt-no dela r bo-ljši-m eton-n-anju, re-Mo m-kaj kuh<- in ki itna vm>e'Ije dr o-tro-k. '(pr>":-m-m. Naelor T o-gl. c 49. Hrana m stanovan.e t hiši, <»ta!o po dogov-orn. 4-247-44 KHučav. učenca ti.pte,ni* Mal. Ho4ev«r — k i j v-n: č« rWv o, Ro-goani-ca, ptuj. 4212-44 Slaščičarskega pomočnika prvovrstnega zmoin^ga de- sert,n!b Jaj.n:h peciv, ap-ejmem tako-j. PMiudbe z navedbo sedanjf »službe n« i^iv '>dde!ek »Jutra« pod Krepkega fanta sprej'in< m za kleparsko obrt. Hrana in atanovan.e v hlii. Ponudbe na naeiov Zrbre t k I e[>a r»tvo, Ra dt-4e, poit« Zidani moet. ■4102-44 Vrtnar, vajenca t vtno o«k"bo » biSi *ipr«j me v rt,iiar66vo Janeiii t MengSu. 4076-44 Frizersko vajenko apr^-mem takoj. llik'oSi 6eva cesta 6. 4260-44 Učenko ki bi tiid-i prakticira?« ta bla.gejmiiarko, dobro raiu-na-oo, sprejmem v trgovino m-ešanega blaga. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju.tra« pod Sifr« »Pošte-na marij.iiv««. 4SC6-44 ISIetno dekle ki je dovršilo ljudsko šolo z odličnim *ospe. hom, lz revne rudarske družine. se želi učiti kakršnekoli obrti, kjer zna&ko »Zmožen ataitičar« bi Imelo vso oskrbo. — EUMIG 3-ELEKTRONSKI SUPER AUTOMAT TIPA 533 Mali super z velikim učinkom! Zahtevajte predvajanje in prospekte od: » RAD O « REG. ZADRUGA Z O. Z. V LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA STEV. TEL. 31-90 Valovi 200-2000 m. Popolna selektivnost. 7 vglašenih krogov. Elek-trodinamični zvočnik. Skala z imeni postaj. Visokofrekv. pentode, binode, 7 wattna končna pentoda. 1. Mala Lili je bila hčerka slavnega pevca Rirsova, ki s0 poslušalci radija po vsem svetu občudovali njegov krasni glas; njeni materi je bilo ime Savina. Pravkar so se odpravljali na daljno pot. tja nekam v Ameriko. O, kako se je mala Lili veselila, da bo potovala na taki veliki jn pripravni ladji! Teta ji je pripovedovala, da imajo na takih velikih ladjah majcena stanovanja z majhnimi, ličnimi kopalnicami, velike dvorane za kino in koncerte in še mnogo drugih lepih reči. 2. Za to daljno pot je dobila mala Lili novo oblekco, nov piašček iz višnjevega žameta, nove šolnčke in dve veliki škatli čokolade. ki ju je hranila in varovala V svoji lepi novi torbici. 3. »Tuuu... — tuuu ... — tuuu! .. « je zatrobila ladja. To je bilo znamenje, da ladja odhaja na daljno pot Hišnico oprejimem za večjo atano-viuvsko hiSo v L:t*b'eni. R"flektira se its poSte.no in rdravo. vajeno g0(*|>o-•I n sk- se dela ne 40 let afaro fr-ns-kn. Pismene ponudbe na osjasni dde-I ek »Ju.tro« pod »Sn-.i7.ne m po it ena«. 4068-1 Dobro eksistenco dnseip kdor razpolaga z tso'o 8 —'.2.1100 Din. za m*fanov:.te' delavnice Ponudbe na podminico Jutra v Mariboru pod »Patent«. 4.168-1 Zobotehnik samostojnega de!« ▼ z'atu in kavčuku, dobi za-P'islhev v Celju. Lastmo-ročne ponudbe na pod-už-n'ro »Ju-tra« ▼ Oe! Ju |«'d »T-JČro«. 4170-1 Dekle z dežele zdravo. po§t<-no in zanesljivo. k'i zn« oji-avl:ati vm g »podinj?ka d-ela — iJi' m. PuMidbe na og'a«. od^lel. »Ju-tra« pod »Zanesljiva !n poštena«. 4176-1 Boljšo služkinjo stamo, ka lita kutiau, sjiir.m-ff 3-č.taska u:adui-ška druiju« v t: gu na šujerskiui. Kei*ue, tihe. poltene, uaj z vetrni po-du.tki o «lužbovan,u pišej-o •igi. odd. »Jutiu« pod š fro »Delo — ;>rvo«, 4205-1 Službo oskrbnika Qui». Uioaki. ki .111» 1-Ull'l pm>.a i Ueuarjeai, « zc luev« dni ,O.IWO Dm kav-c.je. Pouudbe Ba og.as-ui oudel. tjiih** pod i.lro »Uskitanik«. Poslovodja s trgovr-«,'.' piaKc, ^pre;o>e iig-rviuo ii vil v ^i-g.ebu t^ouuJUe eumo « kavcijo v guw>vmi 2U do 30 tisoč i> u_ Primerna mefrečiia puča, odsio.tki ua 6sti-ni dobičku u obiestj od kavcij*. Ponudbe nc '/gasili oddel. »Ju.:a« pod značko »Zagreb 301«. 419S-1 Natakarico poltene '< pr.ku.p...iv«, c kti-vci-jo, ki bi opravljala tudi hitšna dela. =-l Prodajalko ka.rvljo spre.mem » trgovino Z meiunim blagmn. Plača po dogovoru, hiana Ln stanovanje r bi-si. Ponudbe na og as. oddelek »ju>tra< pod >Sam(»tojna«. 4134-1 Prikrojevaika izvetbana za boljšo daa ski> konfekcijo v reijein oliseeu dob! takoj službo Ljub jafli s'« rosi od 35 do 35 Ist. Služba stal-n«. p ača 1-"Nra P smeiie »o nudbe z navedbo do»ei)a nje prakse je nasl-ovitf na ogl odd »Jutra« pod iifro »Prikrojevaika«. 4144-1 Natakarico snrojim^m ta.koi. Xael o>v t og!. odd. »Jirt-ra«. 4354-1 Odč. za trgovino ižfem. Biti m-o-a prijazna, zgovorna, poštena !n čed ne ziman;osti. Ponudbe na »'s*, oddelek »Jutra« nod »Zgovorna«. 4:88-1 4100-1 Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 4365-44 Mojster za *tenanie (s,eprwne;e-t.er> nek-oltk-o vr-sč v izdelivi modelov, dobi ra k oj v tora^ni f-ov- !''ev v ve'i.ketn nr-stu Jti-S-Vnviie. — PnmidKe pod »MoVt-er« na ProtKtea-ndfl d. d. Zagreb. Jeln^er ti« 5. 4286-1 Učenka moina ln zdrava, dovršila 8 razr. osnovne Šole. z odličnim 'ispehom. želi mesto uienke v tr govlnl s hnno in stanovanjem. Ponudbe pod »Poštena 16« na oglas, odd. »Jutra«. 4402-44 Lepa služba se nudi polteni in lepi Slovenki, katera je zmožna sruourvai-skega jezika. Ponudue s eliko, katera se vrne, na Sourk Alojz, deiikatese, Zadarska ulica is, Split. 4334 1 Izurjeno pletiljo siprej.me 'ako. Roškar. Ižanska cesta 34. 43»!-1 Restavracijsko kuharico z dobrimi »pričevali, sp-ej-mem takoj r restavracijo v Ljubljani. — Dopise na og as. oddelek »Jutra« pod »Kuharica Ia«. 4386-1 Šteparleo prTov-s'jno i»{i:ejme SI a t tiar t Levčovi mlici itev. 8. 4382-1 Kontorist?n}o satnos-toTio. zmožno s!o>v. in nemške ko-^e^pondence. *p-p'mem. Ponudbe na o?', nddelek »Jutra« pod šifro »Zm-ožna 100«. 4381-1 Ubogljiva služkinja zdrava, močna, ki ima namen biti tako lepsga obnašanja ln pridna, da se jo stalno sprejme v službo, ai£o zna okusno kunati in sna-aio po-spiavijati parketlrane iuoe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ____4369.1 Izdelovalko vsaiiovrsimn kap spifc.tucul V am.iiu i>. bo. Prednost lma^o one, Katere ^uajO l^utiluViiu. tudi presne odeje. Ponudbe je poiiatl na ogl. odd. »Jutra« p^a rturo: »izvezuana m^«. Strojni inženjer z aeti^iLo piaKbe, dobi ugouno siuzuo, ako ia more vložiti vsaj SO.iaaj dinarjev. — Ponudbe na naslov: »Splošna ind. d. d. Ljubljana,postni predal 146«. 3344-1 Kot vajenka za šiviljo, pletiljo ali trgovino išče mesta štirinajst ln pol letna deklica. Ker Je zelo revna. želi mesto z vso oskrbo. Je pridna, po štena in Je z odliko koniala osemrazredno šolo. — Ponudbe pod »Revna« na osi. oddelek »Jutra« Maribor. 4418-44 Službe išče beseda 30 par. za ia enje na*lova ali za Iifro r>» "3 Din. f21 Prodajalka melane struke, il-obro i«, veibana, stara ž0 let, t-eli s 1. marcem plemeniti mesto. Cenjene pouud-be pto-si na podružnico »Juti«« na Jeseok-uh pod ni«i6ko »En mesec bre-z,pačm>«. SSčfi-i Služkinja ki zna kulian m opr»rlj«-ti b:4n® d-ela. išče slilibo. P-omidbe na oglasni odd. »Ju.tra« pod »4o«. 4214-2 Trezen oskrbnik (So-fer), d«br-o izvežbao t vseh «rotah p:aklič.nega kjnetiijetiv«. kakor gos.pt>-dar»fva, sad.'arwtiva, t Iv* noi^ej«. »rtoarstva ter perutnina« t ve teli vstopiti c 1. marcem v službo na ka.kem T«!eposeetvu aii gra.ščioH.. Dopisi na.j se pošlej« na p'dr. »Jutra« v Mariboru pod »Vesr.-n ia ma rlj.tr«. 4C&2-2 Samostojna modlstka išče ae«to aa »koj. ponudb no ogla »mi oddelek »Jotra« pod »S(pr«u>a«. 8971-2 Vrtnarski delavec *ajrfl '-ud »sefc l-uph Z" [►>dars.kib 1*1 -«mski l« v *ta'f>o nameič^nie Po ni lb- na o4® Me!« 9o teu. Beograd, Koeorok* ul. »t. 50. 4359-1 Trg. pomočnica pridu« in poštena, dob: tako, mesto. Ponudbe na podruinico »Jutra« v Cel.u pod značko »Celje«. 4414-1 Mesarski pomočnik vojaščine p:ust. zmožen tudi Sekanja, dobi službo. — Naslov pri podruf. »Ju-tre« r Celju. 441 S-1 Ve**o gospodinjo išče vegetarijanske restavracija v Mariboru. — Po-nudbe na nas ov: »Mar-*tan«. Maribor. Slovenska ulic« 22. pod značko »Sa-mostojne«. +415-1 Gospodinjo tzobraieno. zm^no vzgoje šoloobveznega itroka iiprej me gosfeid. - Ponudbe »e ►glas oddelek »Jutra« pod »d 'bro mesto«. 44:'8 i Biro »Central« Vssine 8 t«lefoo »8 228 Beograd potrebuje ca od ~':twji b0t,j«'0 Fotograf modernih fotog.efrj, prro-v rs teti ret'ušer. želi službo PonudV na oglas, oddelek »Jutra« pod »Fotograf«. 4050-1 Trg. poslovodja ki ima p e-kso t več strokah pr; ve3,ih »vrdkab, žeiii menjati sv-o^o sedanjo s.užbo. Pismen« pon-udbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobr« moč«. Postrežnica za.posl n v« tak oj tli ■m 1. m«re Neak»v v ogl. odd. »ju.t.ra«. 4243-2 Mladenič 30 let stai pridt-n, polten, nekadilec, išče kakršnekoli zaposlitve » Ljubljani. Naslov v oglasnem oddel. »Ju/tra«. 424-t-S 60.000 Din kavcije ■ntid-i uslužbenec te>ksti!ne stroke: išče eliuž.bo kjer. k-om. Dopise oa ogi. odd. »Jutra« pod sMe-rkanti«. 4058-2 Izobražen gospod absolvent kmetijske ta za-d-už.ne lole, želi službo kot osikrNnik na velepnse strm. Posebno je verzira-n ▼ Trtm«-stvu in sadjarstvu. nastopi • 5. «li !0. ap-Mo-m. Naslov t og'as. oddel. »Ju-tra«. 4073-2 Trg. pomočnik fzobraž«! ▼ trgovini mešanega blaga, i večletno prakso, zmožen nemščine io »te'1 anščin*. vojaščine prost, išče službo v trgo vVni mešanega b'aga. evefl-tni oddelek »Jutra«. 4065-2 Prodajalka vestna io poštena, lelf meii.ati mesto. Pomidbe m ogl. odd«l »Ju/tre« pod ►Speoeri-ja«. 4274-ž Klepar, pomočnik vojaščin« prosi, zjn^e«] vsakega dela, kakor tudi instalacij« vodovode, teli s.uibo proti imeuni pia-či kjerkoli, aa.jra.e n« deželi. Ponudbe na of:. odd. »Jutra« pod »Priden ho zanesljiv«. 4280-2 Postrežnica sce-tna in pošten« išče za-pos.eo.e pri gosp.din stv« aii pisinoi za dopoldanske ure, eventuelno popoldne. Naslov v og.asaem oddel. »Jutre«. 4.65-2 Mesto k otrokom iščb ;9 etn« «4» o ve m j;« mešč. šole i ina-njem slovenščine, nemščine io vseh ročmli deH. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jut-re« pod šifro »Brez »taršev«. 4206-12 Dekle pridno hi pošteno, r».}eno vseh h »ni h del io kuhe. leii službo pri ma.njš: dr-u-iini. Naslov v oglasnem oddelku »Ju.tra«. 4114-2 Izurjena Šivilja •e priporoči n« dom po 16 Din. Sprejme tnd: kon fekcl.vko delo. — Ponudbe ra og'ssni oddelek Jutm pod »Šivilje«. 4186-2 Gospodična ?o»pf>d'n>rva. fSče službo. One tudi za nata ka-ioo. ev«nt. ze ma-n:šn plačo. Dopise na pod-už n'co »Jutra« v nov»-ro mestu pod »Praktična« 4166-2 Službo hišnice ali postrežnice šče pošteno ta zmožno dekle srednje starosti. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-tra« pod »Samska«. 4294-2 Šivilja vajena boljšega konfekcijskega dela ln prikro-JevanJa. želi takoj pre meniti mesto. Ponudbe prosi na ogl. odd. »Jutra« pod »Šivilja 200«. 4337-2 Plačilna natakarica z do!goletnimii spričevali, zmotna kavcije, želi mesto v boljši re»*a-vraciji ali hotelu. Ponudbe no ogl. oddelek »Jutra« pod »L:ub^z-civa«. 4357 2 Vrtnar vojaščine prost, z trt letno prakso, agllen, pošten, Išče službe takoj ali pozneje. Našlo" pove ogl. odd. »Jutra«. 4364.2 Knjigovodja blagajui&. vesc nemške korespondence, lšce mesta. Poiiudue pod »Zaupna oseoa« na oglasni odd. »Jutra«. 4379.2 Mlado dekle dobra kutu.,ta. >u.eu« vsega deia, išče boljše mesto. puuud.be ua og.ao. udde.tk »Jutra« pod »Po-trpeži.i-va in ubo^i^va«. 44^7-2 Prodajalka z znatijeui utm.^uie, izurjena v vsen trgovskUi stiokan, žeii me^ia na aežeil ali v mestu. Gre tudi dva meseca brez piacno. Nasiov v oglas, odd. »Jutra«. 4410-2 100 Din dnevno zasl učite v svojem kraju. Za ba-go potrebno 280 Din Znamko ze odgovor. Ponudbe na oglasni oddel. k »Jutra« pod »Za reak»*ga« 4304-3 Potnilci Kil-* išče mesto pol oika plača ee voako i besed« st* ftau-: ia la i janje naslova ali u šifro 3 Din. — Kdor j sprejema potnike. p)a | ča besedo po 1 Din; i ia iajanje naslova *!i I ta iifro pa 5 Din. '51 Za okr. Gornji grad iščemo zastopnik« z inka-s">. Ponudbe n« oglas. .)d delek »Jutra« pod »Stalno služba«. 4032-5 Zastopnika za prodajo apna t drvm: žganega, mvistme-ga in beleg'i. s>p«ejm»-m zo l:uhl;ano. Ma-ibor in Zagreb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šfro »Apno«. 4106-5 Zastopnika sprejmem za prodajo suhomesne robe 1 masti za mesto Ljubljano ln okolico proti proviziji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod št. »66« 4310-5 Šoferska šola I. Gaberščik bivši kom:ear za šoftske izpite, Ljubljana, Slomškovo uJwa štev. 6 — gu:uža Stupic«. Vožnjo ▼ zaprtem avtomobilu. 4-32S-4 Angleški jezik poučuje miacL nedavno dospeU Američan. Ga rantlra, da on more vsakega nauMtt v 4 mesecih. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Angleščina«. 4317-4 Pouk iz trg. računstva knjigovodstva in slovensko - hrvaške korespondence. Pouk 6e vrši individualno ln v grupah. Polzve se v Flo-rijanski 12, trafika. 4328.4 Potnika odnosno prov. zastopnika za mesto Ljubljaoo im za oz-mlje b'v5* mariborske ob'«t»ti. iščemo s 1. marcem. Ponudbe nc oe',isddelek »Jutra« pod •Stala« služba 10.000«. 4154-2 Poslovodja les. Ind. z večletn« praks« in šolsk» izolira zbo ieil prem««nitl mes-o Refi^ktir« kg., n« stal n namejfenje — Po nud-e na -"glasni .jddelek »Jutra« pod iifro »Lesna trgovina«. 42804 Plačilna natakarica s kavcijo, zmožna per fektno nemičtne. zelo pr'd o a io solidna, išče boljše mesto v hotelu restavra ciji aH bo!.isi go«ti'ini. — ponndhe n* og'a«>t oddel. »Jutra« pod »Pošten«, do bre moč«. s467-? Nagrado dobi tfsti. ki presk-bi mlademn tirgov. pomočniku m"5ane st-oke s!iižko ptsarniSV-ea slu«. Inkasanta. skladišč n:k« e!i k«.j temn poklicu prtmernepa. Je mJed. pri den In pošten ne zahtevo jamstvo. Pomidbe na og! "imf1, »Jutra« pod Šifro »Nagrada«. 4118-2 Natakarica začetnica, mmua. slm patična, poštena, zanesljiva. vajena tudi drugih del. želi s 1. mar. cem službo kjerkoli v Sloveniji. Naslov v podružnici »Jutra«, Celje 4413 2 Gozdar, praktikant absoi.ent dveletne goz. darske šole. vešč nemščine. išče službo. Po nudbe pod »Gozdarstvo* na podr. »Jutra« v Mariboru. 4416-2 Vrtnar ■«inskl. 87 ;«< sie/. iofvro rerzirea t «trokt !Sie u 'ekoj sitižb" - R Voka. Kartove«. aiječke aeste 41 8852-2 Gradbeni tehnik vo.aščne prost, s dobrimi šolskimi spričevali — ieli p-i«Dern<> zaposlitev. Sprej me tudi drugo, temu c ič no »aposlitev. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 4:62-2 Šofer siguren v vseh oeirlh zanesljiv, zmožen vseh popravil, teli službe k osebnemu ali tovorne mu avtomobilu Plačam U'dl 1000 Din naerad' tistemu, ki ml to pre skrbi Ponudbe pod iifro »Dober v orač« na ogl. odd. »Jutra«. 4311-2 Gospodična boljše nemške družine. Izobražena, z znanjem strojepisja, nemške ste. nogralije. išče primerne službe v kaki pisarni gre pa tudi k boljši nemški družini kot po močnica v gospodinjstvu ali nadzlrateljica otrok Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Poštena ln značajna«.. 4423-2 Iščem službo sluge, skladiščnika aH kaj sllčnega Jamčim v nepremičnini 90.000 do 120 000 Din. Ponudbe oa ocl odd. »Jutra« pod »130«. 4427-2 WSSSSB9 Instruktorja(co) Za f. razred kia-sične glm na z je '-ščem. Ponudbe i navedbo cene na ogasni odd. »Jutra« pod »Lat in ščma«. 4:92-4 Pozor! Otroke boljših staršev, ki telijo osebno varstvo v zvezi z nemško konverzacijo. vodi po konča.nem šolskem Isi-n rvs tritedensko h've nje k moriu. e siH.dična do bre famiHje. Osk ba hote eka. Ponudl>e n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Proti mali nagradi«. «107-4 Brezplačno nemško konverzacijo nud m «i posredovanje ka ke službe Dopise n» ogi oddelek »Jutra« pod šifro »Protiusluga«. 4179-4 Instruiram ves g:mnaz!;ske predmete po 80 Din. - ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »Zaja-mče-n usp-h«. 4154-4 Ponavljalne ure z« rekočo snov s mat« mattke. fizike kemije tn nemšč ne nud" po zmerni ceni »zkiišen profesor v skupinah znaten popum — na«»lflv Ljub'ja'na. Sv Pe tra cesta 27/1 2982 4 k dol išče zaslužka, plača za vaako besni o par; za naslov al; iifro 8 Din — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din ta -lajanje naslove ali za šifro pa 5 Din. (S) Mrzla vulkanizacija n.cvist. Spre;m-m" zast«>(i Otke «e vso J>i«-*!e vljo p"*iudb» na >g'isn- -»dd »Jutra« pod »Vulgo«. 4147-8 Nižiešoicu uidim oon»vi-ja.ne are aa -koč« mvvt ->zif meto 1 ftn- p-"ik z«n-s!jiv 'isprh Ponndbe ne rgosn- >dd» »k »Jutra« f>rd »p.rtlk« 86604 Dopisnim potom -r m-»rets p-itjčitr Oemščt ii mg •"♦funt f»»no-.šč:n' «4» i>4"ia P-»dnv»i.nia « eun'«1 M* —čn- strošek imk> 90 d-n f'osvkf* r ;»nsk u-ne pre t« van je n>WHj» h-czpiefn--O-tesn., Ikole «f.n»nili is rta »p-rfekt«. beograd proti dm 557. 8841-4 Oglasi trg značaja (e 1 Din beseda: za ia anje na«lova aii ta šifro 5 Din. — Opiasi ♦ocialneua tnafa;a vsaka beseda 50 par: ta dajanje naslova al' da Tribuč, Gl:nce. T-žoška ceste 6 — teJefoa 2605. 4359-8 U' f' Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za jauje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi vje.ialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za lajanj« naslova aii za šifoo pa 3 Din. (6) Steklen nastavek Za d-e. i ka.i-cwo u 11 tli; e&a: IH>, piodaui Naslon v ogosiiem ■oddeiku »Jutta«. 39tw-6 38 A Ž panjev a &ebeiami produ m. Nasiov r o-g.asaem odde.ku Jutra 3975-6 Lepega mecesna za remeijiue 4 m d-o.^- aH stebriče vseh dimenzij c-d 1.5 m dolžine in na.pre-j po telji — linam na zalogi. Ponudbe na og.as.ni oddeJ. »Jutra« pod »Me-cesen«. 4202-6 Perje pat, 15 vrst od 8 Din naprej t«r volno in žimo za madrace najceneje pro-v-ga. W«>lfova tii. lž, d-rorišče. 595 4J Bukovo oglje suho. »i enu vet npmc* prodam — Vprašan.« 0« poštu prefla. 41 4 — Sv. Petor v Sav. dolaoi. 8825-6 Omara kubt.njska kredacj ioiMid ne 3523 6 Gozdne sadike smrekove iu meces-nove. fB epom.ad-prlrvnik pri Kočevju. 8563-6 Otroški vozički !ia.nmod«t-ru«-jši tef n«jc#-nejš: pri M TomStč. Sv. Petra ottrta 52. Avtotaks. koncesijo v Ljubljani, prodam aJi oddam v ne em Naslov povo oglasni oddeiek »Jutra«. 4264^ Na javni dražbi ugodno naprodaj: voz zapruvljivec in aavad- ni, dne 31. febr. i934-ob ''j 16. uri, Vidmarje H. 65; mlatiluici, alamorezaiel ln moška koli-sa, dne 21-februarja 1934, ob 17. uri, S t. Vid št?r. 74 pri L ub .ani; moško kolo, nje motorne žage za drva, dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe na o-gles. oddelek »Jutra« pod znaf>ko »Voziček«. 427-1-7 Stare humoristične liste kompletne ali posamezne letnike, kupim. — Brencelj, Pavltha lz 1. 1870 ln 1. 1892 — 93. Rogač, Osa, Jež ln Pal. ček. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Humorlstlčnl listi«. 43497 Kupim: pisalni stroj, razmnoževalni aparat, srednji akumulator za domačo razsvetljavo, 65 do 110 do 120 voltov, avto, pol tovorni in mali 2 sedežni, zaprt, motorno kolo, solo Lelco, pove-čalnlk. radlozvo*nlk na akumulator. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« poi »Takoj«. 4344-7 Rolleif!ex fotoaparat. originalni. 6 krat 6 a!l 4 krat 4 cm kupim. — Pomidbe n* o^l odd. »Jutra«« n-d »Rollelfiex«. 4434.'' Deutz motor 130.000 Din posojila 30 PS, skoraj uovsk>»-obrtue »formacij* d iruge neurejene poslov ne zadeve poverite zaupno Irmepstjomran' i-me.roijalni pisarni Lojze Zaje. sodn zadt rsv.zor H5 zepnspžrn' knjigovodski strokovnjak t,iT)h':ana. Florijansks .i št. 10. 3997 16 Hranilne knfižice 2 prodam in 1 kupim. Ponudbe Da oglasni oddelek »Jutra« pod »Nujno gotovina«. 4062-16 Pekarno t manjžean mestu aH rei jem trgu iččem v Dajem. Natančne ponudbe na oa slov: Dregotin Lah, Zleta.r — Hrvatsko Zagorje. 4104-17 Trgovino e Specerijo iti d«iikate«o vza-mean v najem. — Po-nud.be na ogiesni oddelek »Jutra« pod šifro »Marec« 4137-lr Zelenjadni vrt sredi mesta, 500 kvad metrov, dobro pognojen, gnoj na razpolago, oddam v najem. Vprašati pri hišniku na Sv. Petra cest-i St. 79. 4'207-17 Hišo s trgovino in gostilno v občrnt i več tisoč prebiva stva n« Hrvaškem, zelo b-gatrm kraju >dd«m v najem ne daleč od me sta Bjelovar. z železniško (»jstajo in pošto. Informa c lje daj« Polak. Konjic« 3294-J 7 Hranilne knjižice ljubljanske, do 60.000 Din kupim takoj. Po-nudbe na • ►g'a*. oddelek »Jutra« pod »Dogovor«. 4079-16 Hranilne knjižice fiufctršnjih zavodov, do D-n 40.000 prevzamem brez odbitke na obroke. Absolutna vernost zajamčena. — Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod »Varne«. 4080-16 Vložno knjižico Ljubljanske kreditne banke za" 100.000 Din. pnevzami-m e polno vrednostjo na hipoteko n« prvo mesto. — Ponudbe pod »Hipoteka« na podružnico »Jut-re« v Mariboru. 4091-16 Vsaka beseda 1 Din; za lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din (16) Vsaka beseda 1 Din; Ja dajanje naslovi ali šifre 5 Din (9) Radio-aparut 4 cevni (Schirmgltter hochtrequenz), skoro nov, z akumulatorjem ln anodno baterijo — naprodaj. Posebno pripravno za kraj brez električnega toka. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 4307-9 Kolesa o* Ot*>eesu ali b ra,oi-lnii kn.iii-ci. Ponudbe na podru^n.co »J«..^« v C^ljn pod značko »Pwt«ii« 4023-10 S 100.000 Din gotovine prietofim k rente bite eoiu pod-jetj-u. Ponudibe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sezrja«. 3761-16 nad 55 let. Daj sporofe t sv ho sestave skupne prošnje n-a g. ministra ze tr-givvino kot- pritožbeno instanco proti odiln-kom g£. komisarjev pri zaščitenih denarnih zavodib svoje d-o-ž:-vke glede zavrnjenih pro-špnj ne izplačilo zneskw za življenje, zdravljenje i-n davke, na o^!«sni oddelek »Jutra« pod šifro »Za'ba«. 4060-16 Družabnika-co samskega, z 10 do 20 tisoč Din sprejmem v do-broidočo me-še-no trgovino ter m-u prepus' hn potpo-lno vodstvo. Ponudba na ogl. oddelek »Jutra« pod »Družabnik 100«. 4200-16 Din 1500 mesečno obresti in delež dobi oseba, katera posodi podjetju proti jamstvu 30 do 50.000 Din gotovine za par mesecev. — Služba stalna, nastop takoj. Osebno predstaviti se v Celju, A. B. C. Dečkov trg 4a. 4409-16 Knjižico Ljubljanske kredit, banke k»pva.rno. v večjem trgu na Gorenjskem, za 420.000 D'n. Neslov v ogas. oddelku »Jutra«. 4256-16 Vlogo Kmetrt« ali Ljudske posojilnice, kupim. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »Plačam takoj«. 4283-16 Hranilno knližlco Kmetsk* hranilnice Ijub-Panske. z vlogo do 15.000 Din kupim. Najnižje ponudbe na ogasni oddeVk »Jutra« pod šifro »Plačam takoj 180«. 4149-16 Simpatična prosi bollšega starejšega gospoda pomoči. Ponudbe pod »Prlprosta« na ogl. odd. »Jutra«. 4309-16 Lekarno pripadajočimi poslovnimi prostori, v prometnem kra 'u ob železnici v dravski banovini oddam v naj-»-m radi smptnega e'učaja. Na razpolago opremljena sta novanjske soba. Ponudbe do 5. maroa na naslov Lekarna Ruprecht. Trebnje — Dravska ba n-cvina. 3844-17 Staro gostilno na prometnem kraju v cen tru Ljubljane pod zelo ugodnimi poaroji oddam v no.:em. Ponudbe na og'ae. o-ddele-k »Jutra« pod šifro »Gostilne«. 4338-17 Gostilno vzamem na račun, v najem — ali kup:m. Ponudbe ne podružnico »Jutra« v Celju pod »Prometna«. 4411-17 Vsaka 0twievč*na, visoko rentabilna, tik Cel'« ugodno naprodaj. Informacije daje Prime Alojt. Celje, Dečkov« cest« 15. 4086-«) Visokopritlično hi?o I vrtom, prodam po ugodni ceni i-n po-troi". Naslov v oglasnesm oddelku Jntra 4065-20 'nonadstropno hišo novo, x vpeljano pekarno in 1-00 m' zem je pod zelo ugodnimi plač-Mnimi pogoji prodam radi selltrve, resnemu reflektanimi. Ponudbe pod »Pekama v Ljubljani« na oglesoi oddelek »Jutra« 4066-20 Tristanovanj. hišo novo, z vrtom za 70.000 Din proda Mihael Žunko, pošta, Limbuž pri Mariboru 4169-20 Hišo novcttldano. e 5 ;i ie pnti-klin«mi. kn^ial-nico in pralnico, parket.l-rene sobe, vodovod, elektrika. 10 m-innt od tramvaj. pod ugodnimi pogo-j-i rod-am za Din 160.000.—. Naslov Jutira«. odd-elku 4615-30 10 Vložno knjižico Prve Hrvatske štedlonl. ce, LJubljana, prodam. Mlekuš, Novi trg 4 III.. 4330-16 Mlada drž. uradnica prosi gospoda za posoji lo 2000 Din proti mesečnim obrokom — garan d'a. — Ponudbe pod »Protlusluea« na oelas. odd. »Jutra«. 4352-16 Polno vrednost plačam za vloge do 600 tisoč Din Ljudske al) Kmečke posjllnlce v Ljubljani — na odplačilo, proti sigurnemu jamstvu. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vknjižba«. 4435-16 Družabnika gotovino, iščem za ie nad 30 let dobro vpeljano veletrgrvvino. — Dop!se na o-»f°ri za easlice. 1. StudebScker Roadster v dobrem stanlu gene ralno popravljen. — Jugoslovanske Stejrer tovarne Ljubljana. — Frankopanska ulica 21. 4404-10 Pozor, mesarji! C-e kdo rab; hrastove čoke (tna'e). naj se zg-'asi v Tacnu št. 74. 4316-15 Najkulantnejša posojila dajemo n« vse vloge vele bank vr»1n» knranrno ivlair1 Naloge 'v tM">vince t>rompf.no izvršo jemo — Pučk« šfed'<>na 7^i?reb M-InlVfva br 31 r«Iefr>n JO fH NaJ zai»tof> T:TC 1» lr*v«k« naoivino » Rudolf Zore. Llubllana i:mlališka »lica 4i. 12. o« katerega »e obrnit« 62 16 Vloge bank kupujemo io prodajam* n»jku:an'«eje Na-roftila il pr->n.nce tivršnjemri najia n^nljivej^ Z» "Jgnvor prt >ž'te znamko za 8 Din Pn^ovnš uvod d. 4. Za greb. Praška odic« 6T1 74-1« Za kolosalno novost brez konkurence v državi, Iščemo osebe, ki razpolaga z 120.000 Din Denar Je siguren ter se amorttzlra v enem letu z velikim dobičkom. fPokllcnl špekulanti Izključeni). Ponudbe s to*nlm opisom na ogl. odd. »Jutra« pod »Mo nepol«. 4429-16 20.000 Din posoiila iščem p-oti dobri garanciji — vknj:®bi na prvo mee^o. Nnstor v oglasnem nd^"'' »Jutra« 4426-16 knjižice Llobllanske kreditne banke k n p i m proti takojšnjemu t>'ač'hi. Ponudb® samo do 35. februfl"'® na o?'asn-; nddp-le-k »Juf-a« pod »Ljubljana 71«. 4405-16 V najem Vsak* heaeda 1 Din: za dajanje naslova aH la Šifro w 5 Din. (17) Vpeljano vrtnarstvo odd« takoj v najem Graj-ska uprava Grmade, Šmartno pri Litij-i. 4034-17 Menzo in delavnico oddamo v hotelu »Balkan« (bivši hotel Tra.tni-k), Sv. Petra ceste 35. Poiive M i"»to*am pri vratarji) od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ur«. 4248-17 Mesnico v Ljubljani oddam ▼ m j-em. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 4*30-17 Gostilno v bližin- kolodvora oddam v najem proti odkopu in venta-rja. Naslov t og'as. oddelku »Jutra«. 4431-17 Lepo novo hišo blizu L.ubljane prodam radi selitve, proti maj-hni go-tovini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ugod'ao radi velein-du^tri-je«. S877-20 Lepo posestvo gostilno, bik k o'o dvor a, oralov lenfije, javna tehrmira, veliko skladišče, pripravno za vsako obrt, premičninami prodam. — Naslov r oglaa. oddelku »Jutra«. 4190-20 Posestvo 26 oralov, v re.vnini, g>o-spodar*ko poslopje, zidana in z opeko krte hiša, na prodaj. — Štefan Celofiga. Brestern-ic* pri Mariboru. 4039-20 Hišo, njive, vrt in gozd pripravno ze obrt ali trgovino, sredi zdravii-išča prodam. — Naprodaj je tudi brivski inventar Pojeenila daje Antonija Pere, Dolenjske Top'ice. 4041-20 Parcelo prodam ob Tyr£evi eeeti. Naslor: Sv. Petra ceTia St. 46. 4353-20 Zemljišče bliira vode in železnice iščemo v bližini Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Tvor nic« tefestilij«. 4278-20 Hišo s trgovino mešanega blaga in trafiko ugodno prodam ali oddam v n«:em. Ponudbe na o-glasni oddel. »Ju-tra« pod »Perifer! ;a<. 4667-20 Posestvo opremljen« hiša, gospodarska pos!op'e, njive, travniki. sadovnjaki in kopelj. pripravno za pen-zionista. blizu LjnbVane oddam v najem pro'i ma'enkostni mesečni odškodnini. Ne-s'-ov v oglasnem oddelku »Jutra«. S952-20 Parcelo prodam ob tramvaju pri r-*mizi. Velik-ost po želji. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 42;0-2fi Njive ob Groharjevi cesti dam v zakup. Dr. A. Ka:ser. Ljub':ana, Groharjeva 8. 4231-20 Trgovska hiša naprodaj pod ugodnim« pogoji. Lega izvrstna. Letna najemnina Ponaša 70.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelp-k »Jutra« pod šifro »Ljubljana, severni de!«. 4361-50 Novo vilo e 5 krasnimi sobami in vrtom, v lepem do'enj-skem kra bilim kolo-dT-or«, ta-koj oddam po nizki ceni v najem. Naslov ▼ oglasnem odd»!kii »Jutra« pod »Krasno stanovanje«. 4077-20 Stanovanja prodamo t solastnini proti plačilu v gotovini. Stavbna ze-d-u?a. L;ub!jana, poštni predal 307. 77-20 Enonad. vila lepa § souterainom, ▼ krasni legi, z vsem kom-fortom in t lepim vrtom za sedenje ta sadje, r Radovljrci na prodaj. In-formaci;e daje HraSovec. Ljubljana, Skrabčeva 41. 41K-20 Vinograd posestvo ' š 8 e ▼ zakup primorska t-užioa. ponuabe n« na elor: Dr. A. Kodre, Ljub Ija-na. 3'aničeva ulica 8 1917 20 A roti cllrano veleposestvo sestoječe iz eca. 130 oralov lepega gozde, polja. 2 hiS io gospodarskega poslopja. v bižini Kučevja-kolo dvora, prodam. Informacije daje dr. Siegmund, odvetnik, Kočevje. 4108-20 Lokali V»»ka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali M iifro p« 5 Din. (lfl> Fotoatelje prvovreteoi, v v-eč,>rm meti tu Soveoije naprodaj. — Ponudbe na pod-ruž. Jutra v Mariboru pod žifro »Pri-roa foto«. 4090-19 Stanovanje oddam brezp ačno t .sternu, ki n.i posodi 5000 Din. Ponudbe na ogasni odd. »Jutra« pod »Ali lokal«. 4275-21 Enosob. stanovanje e pritiklinami oddam Rožni dolini, cesta IIL-7. 4136-21 Poslovni prostor 1 soba s souporabo izložbe. za pisarno ali delavnico oddam na Tyrševi cesti Ponudbe ne »g'ae. oddelek »Jutra« pod »Sv. Krištof« 4163-19 Opremljen lokal za špecerijsko trgovino, e prostornim skladiščem in event. enosobnim stanovanjem takoj oddam na dobri točki. Verovškove 56. 4132-19 Gostilno in lokal 2a trgTv:no. t vsem inventarjem oddam v najem. — Naslov v oglasnem oddelku -Jutra«. 4141-19 Delikatesno trgovino in točilnico dobro id-očo, n« prometnem kraju v Maribora takoj poceni oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 4167-19 Trgovino dobrot d očo, na najbolj promeuni točki v večjem trgu bliran Lju-b jane, radi d fužlnsk i-h ra zm-er tak oj oddam. Potreben kapital Din 150.000. Naslov pove ogtl. odde L »Jutra«. 4203-19 Stanovanje tri- ali dvosobno, s kabi netom. predsobo, balkonom itd. oddam boljši st-re.nki v Zg. Šiški, 5r«ančeve pot štev. 210 — Kosovo p-> je. 4143-23 Dvosob. stanovan'e s pritiklinami za maj oddam na Tyrševi cesti 9S/I. 4-218-21 Dvosob. stanovan5e takoj oddam v novi h'ši. Cesta nn Brdo št. 2. Rožna dolina. 42:7-31 V Celju v rffl »R-gna« '»ddsm s 1. aprilom veliko k--mf»rt no i«an>v»nle. obs-eijočp celo nadstropje — [>-«1 «->hje. 6 so+i pit.nsko k > .•linieo to .»tate priliki) ue. Prt pomaajkarijt re '>k'antov «e bn delilo tn • tanovanje v dve «*anova •i.r s tr<-mi tt'r >m» 1 dve •na »ilvimii « prtnkl^nam' D^s« na nasov Ob a k Fran 8 •itanj. 2867 21 V vili v Tivoliju vi.lam takoj solnčno pri tJ-čno stanovanje 2 sob p-iselske (u>hice in prilik ;n za 800 D-n mesef.no P''n Naslov v og'asnem nddp!ku »Jutra«. 3242 21 Stara trgovina dobroldoca takoj naprodaj s stanovanjem zaradi družinskih ra/.mn, 10 minut lz Maribora. Naslov v ogl. odd. »Ju tra«. 3820-19 Štirisob. stanovanie lepo. oddnm pol-ee zmaj skega mostu na Reslj-evi cesti št. 1. Poizve SP pri hišnici. 3285-21 Lokal lep ta velik, v oentrn mesta na prometnem kraju oddam t ma jem. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 8977-19 oddam Lokal a Tria&kl cesti 5. Poslovni prostor centru, svetel, suh. pripraven za pisarno, obrtno delavnico ali društven prostor se takoj odda. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 4331-19 Mlekarno n» prometnem kraju takoj poceni oddam. Nes'ov v oglasnem oddelku »Jutra« 4054-19 Vogalni lokal oddam v najem. Poizve se na Sv. Petna cesti št. 34. ' 4392-19 Poslovni prostor sestoje« h 2 sob in pred-obe, takoj na razpolago. Ev-ent. tudi za stanovarre. Selenburjov« ulica 6 aii tris-obuu, s prui-kiiaaJiii m električn-o raz svfti-^K-vo išče gospod za mu j. Ponudbe na ug.asui oddelek »Jutta« pod šifro »Cist-o in mirno«. 4116-2-1/a Dvosob. stanovanie s pritiklinami in vrtom, b ižnji okolici Ljubl.ane iščem s 1. aprilom. Ponudbe z navedbo c-e-ne ne og as. oddelik »Jutra« pod zna vi o »Udobno«. 4_l>.j-2.1,a Dvosob. stanovanje s pritikl:nami takoj oddam v Rožni doiini, cesta II/27 43.9-21 Drž. uradnica išče s 1. aprilom zase sobo in kuhinjo. — Pismene ponud-oe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Soiidra«. 4318-31/a Trisob. stanovanje lepo — v bližini banske uip-ave oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Solnčno«. 4356-21 Solnčno stanovanje 5—6sobuo. v strogem Cen tru ai<-sia oddam. — Po nudbe na og'a.*ni oddt-Vk »Jutra« pod »Komfortno«. 4355-21 250 in 500 Din enosobno ln trisobno stanovanje (celo nad-strople). popolnoma novo. parketlrano. z vsem komfortom, eventalno nekaj vrta. Babnik, Sv. Križ (poleg Kuno-ar;a). 4333-21 Mestna hiša Jegiičeva cesta Katera stranka bi odstopila za maj ali prej enosobno ali dvosobno stanovanje proti nagradi. Poizve se pri hišnici lstotam. 437l_21a Stanovanja išče:o stranke potom Reall-tetne pisarne Grašek. Masarykova 12. Hišni posestniki prijavite 1 4363-21a Enosob. stanovale zračno, 'okoj odd.i-m v Zg. Koseze štev. 74. 4^03-21 Stanovanje pnoso-bno a-li dvosobno takoj odda S-š^n, Sp. Šiška. Vodnikova cesta štev. 13. 4385-21 Trisob. stanovanje komfortno. odda zavaro valn i ea »Dunav« v svoji palači na Aleksandrovi c. Informacije ietoum v družbeni pisat ni. 4296-21 Vsaka beseda 1 Din; xa dajanj« naslova ali u šifro pa S Din. (31) ivosob. stanovanje oddam a 1. marcem ali aDriliom. Mir je, Lepi pot 3. 4250-31 Sobo s kuhinjo oddam v Ciglerjevi ulici 38. Moste. Vprašati v I. nadstropju, desno. 4263-31 Enosob. stanovanie kuhinjo in s-hre.m-bo takoj oddam v Rožni dolini, cesta VU št. 11. 43:9-21 Trisob. stanovanje šolnino, s kopalnico, balkonom, plin, elektriko oddam s 1. majem. Stanovanje je ogledati med 3. ln 5. uro popoldne III. nadstropje levo, Aleksandrova cesta 16. Nadaljnja pojasnila daje hišni lastnik lstotam, I. nadstropje. 4324.21 - Dve stanovanji s kuhinjama, odda restavracija pri kolodvoru v D. Mar. v Polju. 4312-21 Komfortno stanovanje sob. prede obe, kuhinje, kopalnice, k'e-j in vrta." v novi s-avb: oddam z ma:em v Sp. Šiški. Ometova ul. — pekarna Pretnar. 4405-21 Enosob. stanovanie z vsemi pritik':n.imi eddam v podnrit!ič;u. Sp. S:ška. Verovškova št. 57. 4422-:il Trisob. stanovanje s pritiklinami — leno in solnčno. parkpti, oddam s 1. ma '(-m v Cernetovi n-Mct št. 32/1. 4420-3! S^janppanja Dvosob. stanavan;e s pritiklinami, iščem v centu it«'j. P'ačam do 700 D:n. Ponndbe ne og'asni odd-p'ek >Ju*ra« »Trije odrasli«. Svetlo sobo lepo optemi.euo, a sepai4-ranim vhodom, elektriko in parketom takoj odde m. Ncs.ov v ogiasaem odd. ifcu »Jutra«. 4256-23 Sobo za 2 gospuua a.i gdč., ■ vso oskrbo odda Zivee, Rimeie cesta 17. 4361-33 Balkonsko sobo opremljeno, soinino, takoj oddani v Podmi ščakov-i ui. št. 41. 4171-23 Opremljeno sobo v centru odr:«un s 1. marcem 2 gospodoma. Neslov v ogesDt-m oddelku Jutra 4S15-2J Lepo, prazno sobo parketlrano, poseben vhod, elektrika, v Prešernovi ulici, oddam boljšemu, solidnemu, stalnemu gospodu 1. marca. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 4342-23 2 opremljeni sobi sol-nčni, s predsobo In ko-pa'nico, separiran vhod —. oddam e 15. marcem 2 gospodoma T centru Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 4325-28 pod š:f'0 4374-31/a Vsaka beseda 50 par. 1» dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23i Sobo s štedilnikom •odd3ra aa Vodovodni cesti 39. 4312-23 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro S Din. (21-a) Dvosob. stanovanje solu&no, s kopu. n: 00 — iščem za maj. Ponudbe z navedbo cene na o-gesni oddel. »Jutra« pod ztieč-ko Mimo«. 42S:-2:a Dvočlanska družina išče za eiprii eno a-li dve ma-li sobici e kuhi-n.o. — Ponudbe na oglasni odd. Jutra« pod »Točen«. 4276-31a Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, parketom i-n elektriko, z r«z.g!edom na u-ico — oddam. Sirossmaverjeva 4. 4245-23 Lepo, čisto sobo ves dan solnčno, oddam tekoj ali 1. m-3-c-a dvema stalnima osebama. Vh d s stopnišče. Cent.rum me«a. Is-6tam oddam kabinet. — Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 4273-23 Lepo sobo s posebnim vhodom oddam v bižini drame boljšemu in eo'idnemu gospodu. — Nas'ov v oglasnem odde'. »Jutra«. 4265-23 Solnčno sobo pra-zno. eventuelno z uporabo kuhinje, takoj o-Mam odias-Tn osebam. Vrtača št. 3. 41268-23 Opremljeno sobo lepo. mimo, s posebnem vbodom, elekr-rko in parketlrano odd-am. Ley>t pot St. 10 (M i rje). 4339-23 Opremlieno sobo Prazno sobo v kr, ter o se lahko pos-tevj štedilnik, oddam ia 200 Dia na Sv. Petra cesti 71. 4816-23 Sobo s štedilnikom oddam v Zeleni jejni. Sre-diška 12. 4S4S-23 Lepo sobo veliko, posebni vhod, 1 najstrož.em centru oddam tudi za plsamo, lahko obrt. — Vprašati Miklošičeva 14, trafika. 4340.53 Preprosto gdč. sprejmem poceni n« stanovanje na Sv. Petra cesti št. 54/1., desno. 4388.23 Lepo sobo solnčno, s posebnim vhodom lz stopnic, v centru mesta oddam. — Naslov v ogL oddelku »Jutra«. 4338-2 J Opremljeno sobo zračno, čisto, g posebnim vhodom lz coduL. Ua ln električno razsvetljavo oddam sredi mesta solidni osebi. — Prečna ulica 8. 4390-23 Gospodično sprejme® n« s'.«uov»®je — event. tudi t hrano. Na. slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43S7-23 Dvosob. stanovanje s predsobo in pritiklinami, snažno ter solnčno. oddam z aprilom ali majem. Neslov pove oglasni oddelek Jutra«. 4378-31 Enosob. stanovanje šolnin o, v cent rum tj — iščem z« maj. Ponudbe ne og'. odd. »Jutra« pod »Državna uradnik«. 4227-21a Stanovanje 3 do 4 60b s pritiklinami, v novi vili z vrtom, v bližini tramvaja, iščem. — Eventuelno plačom za dve Veti vnaprej, e.ko je cena temu primerne. Prednost imajo opremljena stanovanje brez perila. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Denar vnaprej«. 41-! 3-21 e Solnčno stanovanie 2—3sobno, t vse-m komfor-t^>m. v bližini d na mrkega gledališča ali na Mir ju iščem za maj ali junij. — Ponudbe na og'asoi oddelek »Jui-ra« pod »Točen plačnik 100«. 3633 2-1/e Separirano sobo solnčno. z elektriko !t> psr-keti iakoj oddani. Istoitat sprejmem z vso »skrfc» sostanovalko z-ač-m in č'^to. s posebrfm ] Stari trg št. 2S/III, lev«, vhodom, oddam v Rožni 4384-2E dolini, ceste IV/25. I __ 4074-23 Separirano sobo z dvema iposit 41'ama poceni oddam v sredini mesta. lstotam sprejmem sostanovalko. Nasov v ogl. odd. »Jutra«. 4151-23 Mesečno sobo lepo in soln-Jno. s popolnoma se;« ri - a ni m vh»-as.ov v oglasnem od-d-ei&a Ju^ra. 4S77--.3 Gdč. aH gospod Kateri si zeiij<-> re» udoono krasno &ot>o s ali brez oskrbo z dobro aomaoo hrano, ze!o. zelo poceni, naj vprašajo za naslov v ogl. oddelku »Jutra«, 4396-23 Zakonskemu par« ali 2 goi»pod;-čiiama oddam lepo oprem-ij-eao in zrače« sobo v centru. Nas ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4436-23 Sobo lepo opremi.eao, parket io elektrika, oddam solidni osebi takoj i« e prvim T Zidoveiki ulici l\*r,\ S/11. 44-32-28 PRI H. SUTTNER - Ljubljana 5 PREŠERNOVA ULICA 4, POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE. CENIK ZASTONJ IN FRANKO. 11972 Kupim hišo naj-ra-je z vrtom in trgovskim lokalom — v okolici glavnega ko'odvora v Ljub ljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Povoiijni pogoji«. 4084-20 Koncesionirani realitetni biro Troha. sedaj Maribor Vetrin)ska ulica 30 T Posredovalnica za nakup ln prodajo nepremičnin kakor t tovarn hiS. vil. kulturnih zem Hlšč in stavbnih parcel Polasnlla in nasveti ra-dovoljno ln brezpl V^aka bt-aeda i L>in t« dajanj? naslova ali šifre pa 5 Din (241 22. i. 1933. Hvi a V druibi v dv^o-je g« D«U<1:4 jezika. 42o2-24 Jožef Habjan Dvignite po&tno ležeče pi «mo! 4226-24 Zagreb — Gaieva l>nii t-drtjt k »b 3. ur ka •vama. potem odpotujem Pii Olje. Pozdrav! 4233-24 Mlajši gospod bo^jS* situiran k 4e»t lamo za iik -.nitev fek-r-nrs« prija teljst-va V prihajajo m "de vd.-TM tu z «s* cm *'anovanj+-m Obširne iponudbe pn nvf.Ti"S'.' s s:k" ki ee d-rk-et.nn vr ne, na ogl odd. »Jutra« t.od. »Gentlemati«. 4:25,24 Klavir moč«D ga« dobro »hr« ije-Q, poceni proda Zadjtji Kar lovska c-esta itev 9 4331-26 Kratek klavir dobro .hra.ii,"U tn.>£«n _ glas - poceni prod« V d;c Sika, Cernetova ulica 6 4372-2ti Pianino skoraj nov .ep gla«, PO- i-f-ni napr'Wiaj v Cerkveni i ioi štev. 21/11. vrai« 52 4373 -X »saka f>eswl» 1 D"i za dajanj* naslova ali r.3 šifro pa 5 Din (27, Pes volčiak ee je zatfke-1 Lajt.nik g-a I i >b' t tuvajnici St. 77 — Gospa dnip^.rva!- z resi:m jnspodo.Tn »redn:e starosti P<*nndbe n« oglasiv odd >.Tii't.ra< pod »Dopis'"va-nje«. 42(»-24 Minila gospa 2el! Tiianla z eospidom Izpod 50 let Ponudb? t naslovom na osi ~dde lek »Jutra« pod tO-im ljena«. 4343-24 Prilaferico OT;r. ženo i lastn-o eksi-«t.»r.<>r». i 5 I1. p lJu:ra« pod š:fro »Diskre-c s. ia;arEČe.nc<. 4277-23 Dva profesionista ključavničarja 6.r?tlttj h I« i" i ta poro Siri Ive gospod :6n v sta-od 20 lo iet s 5tapit«[o«m l(»0.0f*> Din ra d: samostojne >b-tš Do rvee na >gl odd »Jutra« ->od »Srečna bodoč«i ost« 4219-25 IVaaka beseda 5li [»ar '.a lajanje naslova ali Šifro 3 Din (28' tJ roško sem Izgubila od Smar-tlnske cesto do Kre.-;o-vetra trga Pošten najdi telj naj odda proti nagradi na ogl. odd »Ju trat. 4356-28 I V.sakji besnita 1 Dim. «i d.Tanje naslova ali In S;frn m 5 Din (2-r P»t.rof Hrt i. St Or ^ k: *<» n-fi">rn . i,aj b. jši! Lahk« n pr-cuna aj^harnka Pr j-iaj« j'b i Jc jučtio e S"h)ii »vf-il^ri^r ia bivž' i{;!eij 3: M a Me- ALFONZ BREZNIK A eKsandrova cesta 7 (vuj;al Beethovnove ulite) Pianino (B d-.btu ohra.njMi po ig^i ini e^-ni Tapr.^laj v Puharje-vi aitoi 12 1 435<) 26 2 klavirja ▼ najb-- S>-m «-«iii,u 1unaj »ke f 'm» I»'d -"fl'. I)r 4m trvrdka Ivan Kacin, D-mro l«. 43S«-i6 Mrdvude. 4140-27 Krasno srno vdi>7n:ift-no (>•!>• ►letno, proda Gužv:nn<-. iupni.k v ila-cimou, Medjimu.rje. 4:96-27 Nemško dogo fp^a) z f«1oTTiikoiii pro4a Vinocet, Vi4. 4331-27 Vsaka tias^ la . L>Ui. '.a dajanje naslova al' r.s šifro oa r Din '29 Krojači! Par mesecev labije^n kroje-ž-ki »troj 31 K 3-'. znunike »Šnger«, ki šiva naprej :n tia za,. poceni pi'u-da -J- k o-vec. StuJeueC 26 — ilir. v 4040-29 Šivalni stroj prvovrstne znamke, za Din ;:KKt napfniaj v Dvorakuvi ui ioi St. 3/1, le vo. 4188-29 Pletilnj stroj fin.'8. naprodaj v Sp. S:ški. KavSk.ova St. 16. 4438-29 Krojaški stroj poceni naprodaj v Rožni al. 13. fcroram ce izve za ženski šivalni stroi 43->5 29 Stroj za praženje kave kuipim. PirtiuJu'!ra« pod zna6ko »Delilni «tro:«. 4407-29 t saka t Dmi a iaianje naslova ali :» Sifrr. na 5 Din (811 Kmetje - dolžniki! Pri ureditvi Vaš h dolgo-v *te. ali botte nu.eteli na -azne ovire, k j'ub temu. da si« zaščiteni. Obračajte ee za pom'>č vgelej r.a »Zaščito«, edino zadrugo t^ vrete v Sloveniji, ki na zadružne podlagi urt-Juj«" za svoje Mane tudi vse po uredbi o zaščiti kme-:a. — »Zašč:ia«. reg. lad-uga z omej. zavezo. Ljub! a.na — Masarvkova cesta št. :4'TI 4298-31 Vsem dolžnikom! Za Vas potiu.e »Za-ščita«, re». zadruga z ome-j. z J v. L u!>l.ana. ilas«ryk'rva 14/11 Z«ii'liajte Vaše težave, poverite ureditev Vaših obveznosti zadrug!, ki ie 7 neštetih slučajih poered-o-,-a:a med upniki io doiž ni.ki z d'»kazanlmi in odličnimi uspehi. 4.99 31 Iščem osebo ki potu'e v Trst in govori italijansko, da ml uredi manjšo zadevo. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Proti odškodnini«. 4367-31 »sak» n*swl» 1 Dm ta lajanje na*!o»a ali t* Sifnn pa B Din (SO Modistovsko obrtno pravico i»dn L.J'iir«i.an«> Sv Petra ' it. 25 - r-iefor. :«»n W> k VIK« 1 l>Ki va lajanje naslora ali ',» iifro t« 5 |)in '34 Kislih jabolk (dru-govietnih) kutr-m r+tjo množ no. Ponudbe na ogl. oddi-lnk »J U'tra« pod šifro »Jabolka«. 4i®2-34 Vsak« Onsetl* I tli (ji lajanje naslova ali šifrr. r« 5 Din (381 Najceneje kupite sladko g't-sko rž^no in pšen rrvo »lamo t sno pih. suho kuriizo io ri. en ha bukova drva. ter etar« in nova vina pri Fr. Oajn ko, Sl-ovenjgradec. S327-33 Vrediiote l Oiti 'Ji lajanj« naslova al' M S:fm nn S Din '35 /lato, srebro, platin kupuje po najviSjnh In^v •lih 'enah JHrib-.-Kka nf' nenja r.lata — ilarib.' O — žn^v« -lite« 8 23" 35 Čast mi je izreči Trgovski samopomoči v Mariboru toplo zahvalo za izdatno podporo, ki mi je bila izplačana po smrti moje mame. Priporočam vsakomur pristop k tej kulantni in karitativni instituciji. Z Maribor, dne 16. februarja 1934. | STANKO ŠKERL. \ Gospodična Ml por.^if1 30 dfl 40 IM fita-eija tr.ispoda s s*a n^-6lu3bo D ra -.ar'as ckM »Ju ira« pod »Prl morka«. 4175-25 j g Gospodična i 3 38 let STara z asin m go. S s.pod-n;s'v..^m n p'»»-*!v"-m. KI por'>5i drž usliižbt-nra al: i boljs''<;a ob-r.n k« D»pse i c« -g' o.id. »Jutra« pod i »Trezen«. 4155 25 j Trgovec f>4 let sTar nezadovoljen v zakonu, žel- pri.a e!:s'vo i ■>t'-'«ki» e'»po al' g vpo dično boliSnja položaja in č-e^lne zunan osti. Ponudb, na >dde''k »Jutra. pco-»nqnstva spornati gospodično — staro od 18 do 24 let Slovpr.ko or! DO^-te^lh staršev. P^nud^e p-o slrn na oel odd »Jutra« pod »Trajna sre^a« Zahvala. Za izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob priliki izgube predragega soproga, očeta, starega očeta, gospoda JBAT I CA AMTORfA finančnega nadpreglednika v pokoju izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Prav posebno pa se zahvaljujemo čč. duhovščini, v prvi vrsti p. Vale-rijanu Landergotu za tolažilne besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru »Jadran« in njegovemu pevovodji g. Lahu za zapete žalostinke, g. dr. Mariniču za njegovo veliko skrb ob času njegove bolezni, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Prosimo, ohranite blagega pokojnika v najblažjem spominu. Maribor, dne 17. februarja 1934. 1973 ' ŽALUJOČI OSTALI. Jlesrrv pogrebni zavod Občiioa L,ub..u:;a Zapustila nas je za vedno naSa draga teta, svakinja in sestrična, gospodična učiteljica v pokoju dne 17. t. m. po mučnem trpljenju, spravljena z Bogom. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v ponedeljek, dne 19. t. m., ob 2. uri popoldne izpred mrtvaške veže, Stara pot št. 2. Ljubljana, dne 18. februarja 1934. 1971 Družina žebri. Srebrne krone staro zlato In srebro tipaj« rafinerij« lr«; b »»rlD T Ljubljani Oineka ilica 36 — »hod * V d»poje po oajnijih »eoaf CERNE - iuvellr Ljubljana Wolfova altca > Dražbe .-JiK- (H-ssda | Dtn «a lajanje nat«A-bn:m •vetom m zasebno potjo Interesenti poiavedo izklicno ceno iti v«e ostalo pri Ok-«iinem «.odišču v L:ub-liani. 404C-32 Ugodna prilika! Dne 23. t, m. ob 9. dopoldne pride r Škofljici št. 10 na javno s-dno dražbo !e>pa enonadstropns hiša z dvoriščem, gospod 3 r-ekpml pos!di>ji, etavbišče-m i>n vrtom ter poss-bej več Z'-m.l :išk 'h ozir ima s*avb-n-;h par-cel. Vse za nai-n-ii1«! ponndke. Po;asni'o s« dobe pri dr. švig-1'u Anr-omi, odve-tm ku v Ljubljani. ali pred dražbo »ia licu mesta. 4103-32 Razno V««k» | Oui u dajanje m »lova aM «a »ifrn S l>in (37 Pokojnino doW wok Je uporom M e .ov m sta-o« o« o^tarn <>dd^lek »J»ftra« pod iifro »Brvzsk:t>na »tcroM« 405J-«7 VATO v tablah in ta odeje čreden krljete svoji potrebo, zahtpvnjte noje vzorce tn cenik ARFETTER Mfirlhor »S« Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mnli og-lasniK angleSkega in češkega suknaI BOGATA IZBIRA! A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Do preklica jemljemo v ra čun zopet hranilne knjižice (tudi prepise) prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavo dov. Sprejmem takoj izurjeno prodajalko papirne stroke. Ponudbe pod »Prodajalka« na oglasni oddelek »Jutra«. 1898 Vaša spalnica bo Izgledala kot iz trdega lesa Ce jo daste prepleskati v poljubni lesni imitaciji pri SlARTINC, CERNE & CO., dražba z. o z. Ljubljana, Vošnjakova ul. 8. Telefon 28-14. Za mesto Sarajevo bi prevsel zastopstvo obre ln zmožne tvrdke, kjer sem že nad "> let dobro vpeljan v trgovinah z galan-^rijskim in modnim blagom Ia reference i razpolago. Cenjene ponudbe na naslov S. Levys irajpvo, Prestolonaslednika Petra St. 19. Zahvala. Za oblle dokaze sočutja ob bridki ln nagli izgubi našega ljubljenega edinega sina Branka Stepaneiča učenca II. razreda se zahvaljujemo za spremstvo prefi. žup. g. Brvarju za ganljiv govor. Sol. upravitelju g. Pečniku in vsemu uči-teljstvu za žalostinke, zdravniku g. dr. Vllimeku, ki je nudil zadnjo pomoč, gg. orožnikom, vsem darovalcem cvetja ln vsem ostalim, ki so ga spremili na zadnji poti. Bizeljsko, dne 13. februarja 1934. 1931 ŽALUJOČI OSTALI VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER p os tre zi a pristnim BERMET• VINOM Dobi ga te v sodčkib od 50 I naprej pn Al A R I N R O V. SREMSKI KARLOVC1 NaJizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gore Špecerijska, delikatesna trgovina, vinarna in klet na zelo prometni točki centra Ljubljane, zdravo in rentabilno podjetje se odda. Le resni reflektanti s 100.000 Din gotovine naj pošljejo ponudbe pod šifro »Rentabilnost 700« na oglasni oddelek »Jutra«. v-''.;. OblSčlte našo razstavo OTROŠKIH VOZIČKOV Ljubljana 7, Celovška 26 KUCLER & CO. tovarna otrošk. vozičkov Za mlin ali drugo industrijo! V večjem mestu srednje Dalmacije je naprodaj trinadstropna hiša s kompletno mlinsko opremo, stanovanjsko hišo in večjim ograjenim kompleksom zemljišča. — Pripravno tudi za drugo industrijo. Cena ugodna. Gotovina ni potrebna. Ponudbe pod »Srednja Dalmacija P-3316s na lnterreklam d. d., Zagreb, Masarykova ul. 28. 1908 Najstarejše in najsolidnejše podjetje: C. PICKEL tovarna cementnih izdelkov, d. z o. z. nudi po konkurenčnih cenah: betonske cevi, stopnice, raznovrsten umetni kamen za tlak, cement, apno, kameninaste cevi, ploščice za oblaganje sten, strešno lepenko, izolacijske plošče, asfalt i. t. d. Le prvovrstno, najboljše blago! i-« prvovrstno, najboljše blago! Tovarna: Maribor, Koroščeva ulica 39 - Vrfcanova ulica št. 60 LipskI sejem ZAČNE 4. MARCA 33Vs% popusta v vožnji na nemških železnicah! VSA OBVESTILA DAJE: ING. G. ToNNIES, LJUBLJANA, Dvorakova 3-II. ali ZVANICNI BIRO LAJPCISKOG SAJMA, BEOGRAD, KNEZ MIHAJLOVA 33 PREDSEDSTVO PROSTOVOLJNE GASILSKE ČETE V LJUBNEM naznanja žalostno vest, du je izdihnil svojo blago dušo gospod Josip Malenie član prostovoljne gasilske čete in častni občan občine Ljubno Predragega pokojnika, ki je iskreno ljubil našo vas, spremimo na njegovi zadnji poti v nedeljo, dne 18. februarja, ob 15. ^ uri izpred hiše žalosti, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 1. Ljubno, dne 17. februarja 1934. Uprava prost, gasilske čete v Ljubnem In uprava občine. 1962 Po težki, mučni bolezni je preminul v 30. letu svojega življenja na svojem domu v žičah pri Poljčanah naš dolgoletni vestni sotrudnik, gospod Vrhovni 1 » | r I k \ Blagopokojnika, ki je posvetil vse svoje moči procvitu naSega podjetja, ohranimo v trajnem in svetlem spominu. Ljutomer, dne 16. februarja 1934. 1957 Tvrdka Franc Seršen. A. C bris ti; 57 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »In ni potegnil zasilne zavore"5« »Ne.« »Zakaj ne?« »Ni dvoma, da je imel razloge za to.« Lenox ga je bistro pogledala. »Ali poznate te razloge?« »Mislim, da jih poznam.« Letx>x je sama pri sebi izikuSata dognati zmisel tega, kar je bila slišala. Poirot jo je molče opazoval. Nazadnje je vzdignila glavo. Njen obraz je bil rdeč, oči so se ji svetile. »Menda vsi mislite, da je bil morilec potnik, ki se je vozil z Vlakom. To pa nikakor ni dokazano. Kako veste, da se ni v Lyonu kdo vtihotapil na vlak, šel naravnost v njen oddelek, jo zadavil, vzel rubine in skočil z vlaka, ne da bi bil kdo kaj opazil? Morda so jo umorili med tem, ko je vlak stal v Lyonu. V takem primeru bi bila živa, ko je stopil Derek v njen oddelek, in mrtva, ko so jo našli.« Poirot se je naslonil na svojem stolu vznak. Globoko je zasopel, pogledal dekle, trikrat pokimal in vzdihnil. »Gospodična,«« je rekel, »to, kar ste zdaj rekli, ni prazno. V temi sem si iskal poti; vi ste mi pokazali luč. Bila je točka, ki je nisem razumel — i« ta se mi je zdaj mahoma ajasnila.« Vstal je. »Pa Derek?« je vprašala Lenox. »Kdo ve? A nekaj vam moram reči. ZadovOT:en nisem. Ne, jaz — Hercule Poirot — nisem zadovoljen.« Vstal je. Lenox ga je spremila k vratom. »Veselilo bi me, če bi vam mogla nekoliko pomagati,« je reklo dekle. »Saj ste mi že pomagali. Ne pozabite tega, kadar se vam bo zdelo vse temno in brezupno.« Skoraj brez zamude je prišel na snidenje. Papopoulos in njegova hči sta bila že tam. Grk je bil nocoj nekam posebno dostojanstven in blag na pogled. Bolj ko kdaj poprej je nalikoval staremu očaku. Zijina nenavadna lepota je bila videti nocoj še posebno poudarjena. Večerja je minila ob živahnih pogovorih. Poirot je bil sijajen in se je kar iskril od duhovitosti in dobre volje. Pripovedoval je zgodbice in razne zanimivosti iz svojega življenja, vmes pa galantno dvoril Ziji. Jedila so bila posebno skrbno izbrana, vina izvrstna. Ko se je bližal konec večerje, je Papopoulos vljudno vprašal: »Kako pa migljaj, ki sem vam ga dal nedavno tega? Ali ste stavili na tistega konja?« »Nisem še dobil sporočila,« o'e odvrnil Poirot. Njiju pogleda sta se srečala. »Ali je konj znati?« »Ne,« je rekel Poirot, »tisto je, kar imenujejo obiskovalci dirk .temnega konja'.« »Tako, tako,« je zamišljeno dejal Papopoulos. »Kaj menite, ali ne bi še nekoliko poizkusili sreče pri ruleti?« je veselo predložil Poirot. V kazinu se je družbica razšla. Poirot se je posvetil Zfji, med tem ko je Papopoulos dejal, da se mora razhoditi. Poirot ni imel sreče. Pred Zijo je pa kmalu ležalo nekaj bankovcev po tisoč frankov. »Zdaj bi prav za prav nehala, je suho dejala. Poirot je pomežiknil. »Imenitno!« je vzkliknil. »Videti je, da ste hči svojega očeta, gospodična Zia. Znati nehati, kadar je čas, je najvišja umetnost v živlenju.«« Ozrl se je. »Vašega očeta ni nikjer videti,« }e pripomnil. »Ce vam je prijetno, bi stopil po vaš plašč, da se greva v park izprehaiat.«« Vendar pa ni šel naravnost v garderobo; zanimalo ga Je, kaj neki dela zviti Grk. Smuknil je po dvoranah in našel Papopoula v okn';aku velike veže, kjer se je ma pol skrit za palmami živahno razgovariaJ z damo, ki je bila pravkar prišla. Ta dama je bila Mirelle. Poirotova radovednost je bila za zdaj utolažena; utrnil se je, kakor je bil prišel, in čez minuto ali kaj galantno položil Ziji večerni plašč okoli ramen. Nato sta odkorakala po večernih vrtovih. »Tu je tisti kraj. kjer se ljudje ubijajo,« je dejala Zia. Poirot je skomignil z rameni. »Ali niso f.udje nespametna bitja? Ko je tako prijetno jesti, piti in dihati hladni zrak. Kdor se odreče vseh teh življenjskih dobrot samo zato, ker nsma denarja, ali pa zato, ker ga dekle ali fant ne mara, je bedak. Ljubezen ne pokosi nič manj žrtev kakor mamon.« Zia se je zasmejala. »Vi se ne bi smeli posmehovati nad ljubeznijo,« je rekel Poirot ln modro vzdignil kazalec. »Vi, ki ste mladi in lepi—« »Ne pozabite, da mi je tri in trideset let, gospod Poirot. Pravilno je bilo, ko ste rekli mojemu očetu, da je tega, kar ste mu v Parizu pomagali iz škripcev, natanko sedemnajst let.« »Ce vas pogledam, se mi zdi kar nemogoče,« je galantno odvrnil Poirot. »Nič drugačni niste bili kakor danes. Kveč.emu nekoliko tanjši, nekoliko bledejši in nekoliko resnejši. Šestnajst let vam je bilo; pravkar ste prišli iz zavoda. Niti niste bili več dekletce, niti še ne žena. Zelo sladki ste mi bili takrat, zelo dražestni, gospodična Zia.« »Dekle, ki mu je šestnajst let, je zmerom goska,« je rekla Zia. »Mogoče,« je dejal Poirot; »vsekako je pa človek s šestnajstimi leti zelo lahkoveren. Vse verjame, karkoli mu kdo natveze, kaj ne?« Morda je opazil, kako se je starinarjeva hči kradoma ozrla nanj, a pokazal tega vsekako ni. Sanjavo je nadaljeval. »Tista istorr.a je bila zelo čudna reč. Vaš oče še danes ne ve, kaj se je prav za prav zgodilo.« »Res ne?« »Ko me je pestil zastran podrobnosti, sem mu rekel: ,Brez škandala sem vam dobil nazaj, kar je bilo izgubljenega. Nikar ne silite vame. Ne vprašujte preveč!' Ali veste, zakaj sem tako govoril?« »Kako naj vem,« 'je hladno odvrnila Zia. Vaše življenje je popolno samo tedaj, ako ste v zvezi s svetom. To Vam omogoča naš JADRAN radio prejemnik. Javite se takoj pri naših zastopnikih. Aparate oddajamo po vrstnem redu prijav. NAJVEČJA RADIOINDUSTRIJA SVETA PHILIPS RA PEKJE Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čohano. Po znatno nižjih cenah. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. I>obavlja se v vsaki množini E. VAJDA - ČAKOVEC Telefon 59, 60, 3, 4. Cene perja zelo znižane. Zahtevajte cenik in vzorce, ki jih dobite brezplačno. sprejme za svoje delavnice Tovarna orožja in municije Užice 1929 V Možje! Spolno slabost, preslabo energijo izmučenost boste v vsakem primeru sigurno in trajno odpravili tudi v najtežjih primerih z novim seksualnim sredstvom »HEROS«. Preizkušeno in vedno zanesljivo učinkujoče, zdravniško priporočeno sredstvo, ki vam ponovno vrne vašo moško spolno moč. Leta niso ovira. Tisoči zahval. Cena je Din 80.—. Uporabite takoj. Presenečeni boste! Dobiva se v lekarnah in drogerijah ali pošlje direktno: Laboratorij HA-VELKA, Praga Xn.-Vinohrady, Sleszka 116-W. J. Češkoslovaška. — Pazi na ime »HEROS«! 1936 Najmodernejša VILA s centralno kurjavo, s toplovodno in plinsko napravo, z vzidanim pohištvom, z bogato notranjo opremo in garažo se proda. Polovica se lahko plača s hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Moderna vila 1934«. r SIJAJEN ZASLUŽEK si lahko ustvari podjeten trgovec, ki bi prevzel EDINO ZASTOPSTVO za prodajo prvovrstnega premoga iz večjega rudnika v dravski banovini. Na razpolago mora imeti primerna sredstva v gotovini in dati garancijo v katerikoli obliki. Ponudbe z referencami je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prodaja premoga«. 1939 » Fitonin « preizlniSeno zdravilo za rane, hraste, ll$a-je, ture ter druge kožne bolezni, poškodbe opekline, oparjena mesta, odprtine, ozebli« ne 1.1, d. Bili so primeri, da so bile take rane stare preko 20 let, a z uporabo »Fitonina« so se zacelile v ne polnem mesecu dni »Fitonin« je priporočljiv tudi pri poškodbah, okvarah, opeklinah, oparjenih mestih, ker prepreči tnfekcijo, ustavi krvavljenje in zelo naglo zaceli rane Vsem onim, ki bolujejo na teh ranah, rabi »Fitonin« kot izredno sredstvo, kar je dokazano in ugotovljeno po naših zdravnikih in zdravstvenih institucijah, da zanesljivo in naglo zaceli tudi najbolj stare kronične rane. »Fitonin« odpravi otekline in neprijeten dub rane ter omili botečine že v početku zdravljenja. »Tit/umn« se do-biva t lekarc.h, »tet I mm e« .'60 g» za I>io 80.—, ▼•)&* steklene 1000 fr u Otc 40—. Ako je ne dobit« t p-odajalni potem jo naroiite pri »Fi'-oa< ir. c o. j.. prometni oddelek Zagreb, poii. pr»t. 78 Ako naročite pn povietjn 2 muli ali 1 reliko »tek enigo (maaj ce ne poiilj«) -ed«j je »tro*ek ta poštnino 10 Din toda Se ee [Mlje denar naprej na »Fiton« dr. ? o. j. poŠt. iek kfl-oto it 37.757 t Zagrebu, tedaj PRIHRANI VSAKDO STROSKE ZA POŠTNINO. Brezplačno pošljemo poučno knjižico štev. 14 vsakomur, ki Jo zahteva. 12S4« Dot od min pod S »t »11 o