Štev. 2E&
TRST, v torek 21. septembra 1909.
—— IZHAJA VSAKI DAN —
«b nedeljah in pra2niklh «b 5., ob psnsdnljklh ob 9. zjutraj Posamične IteT. m prodajajo po 3 nv6. (6 sto t.) ▼ mnogih fcabak&raah t Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petro, 3*o«to;ni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-Mlol. Dornbergn itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (tO stot.). m« fini 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti 1 b^aae. GENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 s t. mm, MEnrtaice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p« M ot. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka attia^na vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-ar>n—j pa 40 uto t. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Jfi—— Plačajo so izključno le upravi „Edineati" ■■gggaaaaaggaag^
Glasilo političnega društva
„Edinost" za
V edinosti
Primorsko*
Jo moč I
Teč£i XXXIV
KASOČNINA ZNAŠA
r\vvj K
■a veo leto 24 K, pol leta 12 Kj 3 mesece G K; na cat*
ročbc brez doposlane naročnine, se uprava uo o/.ira. ■aroiaia* m ae*«ljak» tsđa&j* „SDIKOSTI' »uae : —— letno X 5-20, pel leta KO - .
▼m dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi so ne vračajo Naročaino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista,
UREDNIŠTVO: ullct Giorgio Galattl 18 (Narodni dam) Isdaiatelj ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastaih kcnsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorctja
lista »Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti £t. 18. PeJtno-hranUutfn! račun Jt 841 652. TELEFOM !L 11-57.
III. shod narodno-radikal. dijaštva.
Ljubljana 18. 9. 1909.
Danes se je nadsl e*alo zborovanje po § 2. Predsednik ie prečita! ođ doš?'h brzojavnih in pismenih pozdravov y dr, Pivko iz Maribora, češkega drž. poslanca prof. dra. Drtine ter ahoda če&kes.^ narodno-radikalnega dijaštva v Kraljevem Gk*dcu. Potem je poročal to'. Koran o
jugoslovansker i vprašanju.
Ta vprašanje je jremotri?al s 1. kulturnega. 2. gospodarskega, 3. dijaško-stenov akega itališča,
Vrled neugodnih političnih reznaer amo na reševanju ingoti, vprašanja navezani na samopomoč; država ne le da nas ne podpira, ampak še ovira naše delovanje. — Stiki, ki obstoje med jugoal. narodi, ao aorazmerni z oddaljenostjo teh narodov. S Hrvati smo mi Slovenci, posebno v zadnjem čaan, v precej ozkih stikih, s Srbi v slabših in z Bolgari
—	lahko rečemo — ▼ nobenih 1
Velika napaka je, da ae z jngoal. vprašanjem bavimo preveč le a političnega stališča; naše knltnrno delo naj bovaž-n e j š e ! V tem pogleda amo aicer atorili korak naprej, poznavanje med jugoil. narodi pa ni še veliko. Zaradi tega pa ne smemo biti pesimisti, nasprotno: mi ae čatimo kakor enoto, in to nam d a j a u p a ▼ veliko našo bodočnost 1 — Združenje Jugoslovanov na literarnem po* 1 j u si predstavlja govornik slično onemu Velike Italije ali Vel. Nemčije. Deloma amo 2e začeli a takim združevanjem. Mi Slovenci ao a Hrvati precej poznamo, alov. Matica širi med slovenskim narodom knj'ge Hrvatske Matice in obratno. Imamo akupea pianioki list; tudi med prcfasorji, glasbeniki, zdravniki ob sto e nekaka zveze. Tcda to ni dovoli. Ustanovi naj ae tudi učitelj aka zveza. Ker jo pa viled političnih mej onemogočena zveza vsega jugoslovanskega učiteJjstva, naj bo to posebno organizirano, aem tsr tja pa naj stopi ▼ medsebojno dotik o, na kongresih itd.
N&fio časopisje ae bavi a politiko po rarnib strankah, vse premalo pažnje pa posveča kulturnim delom naših j u g o «1. bratskih narodov. Zato ni prave vzajemnosti med Jugoslovani.
Ja?nsiorsnsko čascpisje ae mora razširiti med utrni. Poglejmo v tem oziru Ljubljano, naše kuiturno srtaišče (ae vem, kakšne ao razmere v drugih u^cs?. mestih). V kavarnah kar mrgoli n e m š k i h časnikov, po hrvat-akih, srbskih tli ca 6 bolgarskih pa zaman vprašuješ: Ltie širšo razumništvo ae torej prav malo zanima za kulturna stremljenja, za napredek jugoslovanskih narodov. — Tudi akupne razstave, sestanki, na katere bi bili povabljeni zastopniki vseh juge si. narodnosti, bi maogo pripomogli k medsebojnemu sprznavanju.
Velika ovira proti združenju obstoji v razliki verskih izpovedanj. Žalostno poglavje 1 Duhovniki naj skrbijo za vzgojo ljudstva po naukih njihove cerkve, pripravljajo naj vernike za nebesa; v;d mo pa, da izrabljajo a v o j vpliv na ljudske mate, da sejejo in ra:širjajo sovraštro do isto-krvne brate: verska nasprotitva med Srbi in Hrvati! (Dejstvo, da je mnogo hrvatskih in srbsluh arečeoikov v hrvatsko-arbski koaliciji, naa opominja, da ta obtežba ne zjjdevlje skupnosti. Op. ured.)
Na goapodarskem polju čaka naa še maogo dela. Nimamo lastne veleobrti, veleioduštrije ia veletrgovine, ampak odvisni smo v tem ozitn še cd Nemcev, ozir. Italijanov. Združiti moramo ]ugjUo»ao?ki kapital v dosego gospodarske £»mo«tojn?«ti; ča nam to ne zhdostuje, pa iiimo pomoč pri severnih Slovani b.
Dobro bi bilo, cko bi se ustanovile z&druž-niške banke. „Balkan balkan. narodem !" Prirodno bcgttitvo naših jugoslovanskih dežel in njih ugodna trgovska leca naj prinese nam Jugoslovanom dobička ! Potem bo tudi izseljevanje omejeno.
Dii'.ški aeatanki so bili do sedaj precej redki. Shod jugoglov. dijaštva v Balemgradu 1. 1904 je bil ie informativen. L. 1906 je bil seatanek * Sofiji. Toda razpravljalo se je le o političnih vorašaaiih, na goapodaraka ae ni miaiilo. — Naša dijaška društva morajo stopiti v zvezo z dijaškimi društvi ostalih jugoalov. narodov.
V debati, ki je bila zelo živahna, poy-darjal je tov. Novak enotnost Srbov in Hrvatov : „N a š e uverjeaje je temu najboljši dokaz!" (Burno odobravanje).
—	Tov. Orlić je bil mnenja, da bi znanje cirilice koristilo jugoslovanski vzajemnosti. (Dobro, tako je f) Obžaloval je verski boj med Hrvati in Srbi ter vskliknil • ,Brat je mio, koje vjere bio 1" (Pioakanje).
Tov. Bulgar V o k a v č i j je razlagal veliki pomen gesla „Svoji k svojim!"; tega najae drži vaak zaveden Jugoslovani — Predlagal je, naj se izvoli odbor, ki naj skrbi za spoznavanje in razširjenje jugoslovanske literature!
Tov. Novačen je mnenja, da nas pri narodnih vprašanjih vera ne sme ločiti. Priporočal je učenje c i r i 1 i c e in ruskega jezika. Tov. Popović je za slogo med Srbi in Bolgari. — Vsi govorniki i o ae zavzem a1 i z a gospodarsko
samoosvojitev in praktično delo. * *
*
Janko Mačkovšek: K statističnemu problemu S'ovencev.
Tukaj podajamo ekscerpt tega referata, ki mora vsakega Slovenca privesti k resnemu razmišljanju o naši usodi.
Podatki, na katere se poročilo opira, so štetja centralne statistične komisije, ki je na novo pričela svoje delo 1. 1880; nadalje na štetja iz leta 1846, 1851, 1857. Ozira 89 tudi na Cz o migove etno grafične opise in Fieckerjeva kalkuliranja.
Pred letom 1851 so šteli po narodnosti kraja in v s e prebivalce so iteli k gotovi narodnosti. Posamičnik je torej izginja!« Isto se more zgoditi, ako se ljudsko štetje vrši po principu cbčevalnega jezika.
Ako hočemo goveriti o napredovanju, oziroma nazadovanju Slovencev, ae moramo primerjati z naraščanjem vaega prebivalstra.
Rezultat tega primerjanja je za nas neugodec; v zadnjem času naravnost obupen, kakor kaže tabela I.
Slovani smo splošno napredovah*. Od 1. 1851 smo pa od vseh narodov najbolj padli — mi Slovenci. Vsled našega padca v zadnjem desetletju od 5*01% na 4'65°/o j® izginilo 91000 Slovencev, toUko, kolikor izguba vseh koroških Slovencev. V zadnji polovici 19. stole t a moramo zaznamovati velikansko izgubo 370.000 duš. To ao katastrofalne dimenzije, ki nas morajo gnati k neufradljivemu delu, da se ohranimo pogube.
Kjetičijo vzroki našemu upadku ? (Glej tabelo štev. 2)
Tabela nam kaže, da imamo število otrok do 10 let pod normalo, pod državnim povprečjem. Vendar stojimo dosti višje nego Nemci in Italijani. Najbolj plodoviti ao Malc-rusi, kajti 30'2°/t *a(h Maloruiov nima ie 11. let. Da ae od Slovanov ▼ Avstriji najma* nje množimo mi, temu je vzrok naša alpska domovina. To vidimo zlasti pri alpskih Nemcih. (Glej tabelo štev. 3).
Ta tabela nam kaže nazadovanje, oziroma nadre do ranje v štirih alov. pokrajinah. Napredek na Kranjskem je zato tako velik, ker so prej šteli Belokranice za Hrvate. Na Štajerskem bi morali biti Slovenci manje plodoviti od Nemcev, četudi se dosti Slovencev ponemčuie v apednještajer-§kih meatih in na meji. Statistika pravi, da se štajerski Slovenci množe šo enkrat hitreje nego Nemci. Ako bi ne izgubili nobene duše. bi morali imeti na Štajerskem že 1. 1865 sedanje število, a ob pričetku 20. atoletja bi nas moralo biti 125.000 več. V slučaju, da se bosta obe narodnosti nemoteno razvijali s konstantnim prirastkom, bi naraslo število štajerskih Slovencev v 130 letih na 1,458.000.
Naša življenska sila ni torej slaba. Izseljevanje je tistarak-rana. ki nam jemlje toliko naše krvi. Dan nadan hodijo Slovenci v tuje kraje: v Ameriko, Egipet itd. A koliko te jih vrača ?
Bijemo pa tudi boj za rodno grudo. Traba nam je izvojevati boj na tri fronte : ob Dravi, na ozeml;u do!g?m 150 km, v mestih, ob morju.
Najhujši je boj za Dravo. Nemci prodirajo a vsemi silami. Sišdmarcka deluje uspešno, nemških šol je vedno več. Umikamo se nevzdržema. Lsta 1890 je bilo ca levem bregu Drave 37 popolnoma slovenskih občin, 1. 1900 pa aamo 27, tako, da se je skrčilo naše ozemlje za 95 km*.
I zlasti smo nazadovali v Celovcu in okolici. Czornig ie 1. 1856 zarisal narodno mejo 10*5 km aeverno od Celovca, ki ie imel leta 1857 še 6000 Slovencev. Danes gre meja 12 5 km južno od Celovca, a mesto ima le 7*17 % 8lovencev. Izgubili amo samo na Koroškem 221 krajev in 380 km3 zemlje. — (Glej tabelo štev. 4.)
Ponatis tabele nam kaže, da napredujemo samo v Gorici. Čuditi pa se moramo krasnim uspehom tržaških Slovencev na zadnjih votitvah. Kako krasno armado so postavili na bojišče in kako je zmagovala! Pojavili so se se glasovi o slovanskem Trstu.
Kakor nam kaže tabela VI. po oficijelni statistiki padamo v predzadnjem desetletja relativno in v zadajem desetletju celo absolutno. (Glej tabelo fttev. 5.)
O napačnem ljudskem štetju lahko trdimo ■ vso gotovostjo.
Dalmatincev je v Trstu 3089. Od teh je 2395 rojenih v čisto slovanskih krajih, a statistika jih kaže samo 201.
Najbolj se pa postavljajo Kranjci. Bilo jih ie v Trstu 10.132; pnpoznanih je nemščini 1047, slovenščini 2932 (!!) in 6153 (!!!) laščini.
Kako se v Trstu fabriciraj o Italijani, dokazuje tabela 6.
Prihodnje ljudsko štetje mora drugače izpasti.
Priseljevanje v Trst nam k«že tabela 7:
Priseljevanje iz slovanskega ozemlja ie 4-krat več;e nego iz italijanskega (29 67 7-47%),
Ako ie enkrat premotrimo vse, vidimo, da je vzrok našemu upadku emigracija in slabo gospodarsko stanje, nekaj tudi alkohol. Narava nam je potisnila v roke strašno silo. Samo zavedati se je moramo ! Ako si ohranimo samo svoje ljudi, pridemo do krasnih manjšin v Gradcu in Celovcu, dobimo slovansko večino v Trstu. Pettau, Cilli, Marburg, Gorizia pa prenehajo eksistirati. Ako napravi vsakdo svojo dolžnost, lahko vsklikne: Verujem v bodočnost svojega naroda !
Ta vsekako temeljit referat je žel burno pohvalo. Tov. predavatelj je svoja izvajanja ilustriral s naviašč zato prirejenimi mapami, zemljevidi in ikicami.
Tabela Stev. 1.
Od 100 oseb dom. preb. v Avstriji je bilo:
Slovencev
Slovanov
Nemcev
1851
610
57-18
36 12
1857
1880
601
57-72
34-71
5-23
59-25
36-75
1890
1900
5-01
6015
36-05
4-65
6040
37-78
Tabela štev. 2.
o _»
o l7
o .. o IT rs S e> oo > o
a * a
N M
2
o -a
-o C
o eo O
ao O c IN
lO O
«r> ao
d
eo
co
oo o
eo
CM
00 >es
2M
O »
O
O
3*1 t-
o
»-I ■č
eo £
C« >
o
CLi
XD
B
o
a
S
cS
Č M o
Tabela Stev. 4.
i	8
m 3 • I	rH
M O : 3 3 i	O
3 k a «•	OO 1-1
- •*	1880
fajo? a Tupo i uSajfsuaAojs
£|g § jj i!
c J* —
5 t -
a O-3
sls lis
■S «
S a s "2- S
► o a
° " o
>2 S.
S 5
® >
a «
s i TJ
i| 11
v oa
CM
o o
M
S Čl
04
o»
eb
!M CD
eo
eo O tb
ao o o ot
Gi
I s
c-.
eo O
o
CM if5 e»
e*
S?
ac o
UO
oa
o
a
Tabela štev. 3. Slovenci v odstotkih:
1851
Kiai]sKa
loiošta
štajerska
88.10"
29.99
36.16
Frimorrta 37.26 39.07
1857 N 1S80
1890
tfriiastBt 1900 |[ nii. »i icadtt
90.15 93
28.61
36.55
.67 | 94.07 94.24 J+ 6.14
29.72
28.38
32.74 32.04
32.61
25.08 —4.91
31.18
31.42 ! 29.90
— 4.98
— 7.36
Tabela štev. 5.
Na tržaškem ozemlju ao našteli: 1. 1880 26.263 Slov., t. j. 21,79°/8 1. 1890 27.725 „ „ 20.47°/. 1. 1900 24.679 „ „ 16.35°/0
Tabela štev. 6.
> N
>'Š -O -m T3
3 o •s
S-2 •SS
(4
XSJ
Ph
*
t.
CB g)
teo
O 0
JU S
CS tn
1-3
tž >o
"S o
O ai CO^,
ca
x> «
--
OD
co
00 IN
S
-s s
9 O
. ®
eo
>
O JO cC
t-3
>
-XI
8
co
oa eo ao
£2 ce
co
CD
CC eo
iS
h
M
-TJ
Ul >
a o T3
KO
Tabela štev. 7.
a
s« •»-»
S
a> M O
a
o
O
8 i—i
rB jđ
TJ
O
a
o
M
> ©
x_> O
i | ' iS
co
o
a
o
a
a
i >
o «o JO
O
a
12
o
X!
O J4
S 3
rt
li
>
o »n
»o
lO
o
J4
tO 3
•o
>
„Veleizdajniški proces"
v Zagrebu.
(150. dan razprave.)
Zagreb. 18. IX.
Na včerajšnji popolndaniki razpravi je dr. Budi aa vi j evic dovršil svoj go^or. Rekel je med drugim, da ao bili Srbi, očkar so ae naselili v Hrvatski, vedno zvesti vIl danju in prestolu. Konečno je branitelj ša enkrat nagla šal nedolžnost avojih klijent o v in je plaidiral za' oproitilno razsodbo, a završil ■ tem, da mu je predaednik odo-zel besedo ter oredil kratko p a v z o«
Potem je govoril braoitelj dr. Nemec (Glina), ki je izvajal da je kazenski zakon zastarel. — Predaednik : O tem je govoril že dr. Hinković. — Dr. Nemec: „Ne, o tem ni govoril. Vem, kaj je moja dolžaoit". — Preda.: Ako ae ne boste pokorili mojim
Stran H
J,EDINOST" št. 265
V Trsta, dne 21. septembra 1909
odredbam, Vam odvzamem besedo. — Dr. Nemec je naglašai, da se njegovim klijentom ni dokazal noben veleizdajniški čin. Da so Srbi hoteli uvećti ▼ občini cirilico, ne m Dre veljati kakcr veleizdaja, ker je cirilica dovoljena. Govornik je menil, da pride čas, ko se ne bo Apraševalo o tem, je-li kdo Hrvat ali Srb, mar reč : jeli poiten človek ? 1 Konečno je govoroik prišel na predloženo kazen javnega tožitelja in je pojasnil, da je ta predlog nevzdržliiv ker se opira na same abstrakcije. — Ob 7, uri zvečer je predsednik odgodil razpravo na soboto.
Danes zjutraj je dr. Nemec zaključil svoj plaidoyer ter je zahteval za Končarja, Vilica in Ristovića oprostitev.
Za njim je govoril dr. Edmvnd Laki n i 6, ki je tudi zavzel stališče proti trditvi, češ, da ni pravoslavno prebivalstvo do'go časa ničesar vedelo o srbstvn, Hotel je prečitati cesarski dekret iz leta 1343, s katerim sta bila ustanovljena patrijarhat in vojvodina. — Predsednik ni dovolil, da se dekret c prečita. — Na to je dr. L u k i n i ć — zaklic&l: Torej niti cesarskih dekretov ne smem Čitati! Na to je podal zgodovinsko sliko o razvoja Srbov v Hrratski. Govornik je potem kritikoval dokazovanje, sklicuje se na dejstvo, da je bilo odklonjeni h 84 vprašanj braniteljev. — Drž. pravdnik: Vi ste priče maltralirali z nepotrebnimi vprašanji I — Dr. L u k i n i 6 : Ako bi bile priče smele odgovarjati na vprašanja, bi bil moral kazenski predlog državnega pravdnika izpaiti mnogo mile je; smrtnih kazni bi se pač ne bilo predlagalo. — Govornik je dokazoval protislovje v izpovedbah prič.
Kar se tiče populariziranja kralja Petra po časopisju, ni noben list na svetu objavil o tem vladsrju kaj nečastnega. V osebi kralja Petra je zašel prestol demokrat z oljkino vejico v roki. Zakaj' naj bi se ga ne cenilo po njegovi urednosti ?! Tudi je napačno misliti, da je hvala kralja Petra naperjena proti našemu vladarja. Nemiko časopisje avstrijsko sme slaviti cesarja Viljema, italijansko kralja Viktorija Emanuela! Mi pa naj bi ne smeli o vladarju sosedne države objaviti ničesar pohvalnega ! Ko so po smrti kralja Humberta izšli nekateri listi monarhije i črnim robom, ni to nihče smatral kakor iredentizem. — Državni pravdnik Accurfci: Italija je pa t trozvezi. — Dr. Lakinić: Zakaj naj se pa preganja Srbe? Dr, Popović : „Temu bo kmalu konec. Ali ni res, gosp. državni ptardnik ? (Veselost).
Tekom svojega govora je branitelj omenjal Nastića, kateremu ni verjeti, ter je kritikoval različne njegove izpovedbe in je konečno odkril protislovja, ki se nahajajo v obtožnici. — Ob 12. uri je predsednik odredil parzo.	___
Deželno-zborske volitve na Goriškem.
Še par dnij nas loči do volitev, ki pričnejo v nedeljo s splošno kurijo. Na s 1 o-venski strani je v tej skupini okoli 32.000 volilcev. V vpoStev prideti <be struji: agrarno-narodno napredes „ki kandidira dra. Frankota, Alojzija Streklja in Antona Križnica, in staroklerikalci, ki kandidirajo Manfredo, Fona ;ia Jeriča. Fuzija staroklerikalcev z novostrujarji se ni izvšila, in nastopa Gregorčič sam s staro stranko. Novostrujarji so vprizorili nekako pasivno rezistenco in pnščajo Gregorčiču, naj si pomaga sam, kakor more. Na tihem zabavljajo proti njegovi politiki, in najraje bi videli nje popolni fiasko, da bi nato dobili v roko vodstvo klerikalne stranke. — Tretja stranka so socijalni demokratj e — ki so postavili števne kandidate.
Končno so postavili tudi Lahi svoje kandidate v laški splošni kurijo. Za liberalce kandidirajo: goriški župan Bombig, dr. Mar-chesini iz Gradeža in kmet Pinat iz Pert9ole: Za klerikalce kandidirajo : dr. Faidntti, dr. Bugatto in Picinini iz Gradišča. Tudi ta so postavili socijalisti svoje števne kandidate. Z veseljem moramo beležiti, da posta vijovtej laški kuriji tudi Slovenci svoje števne kandidate. Ti kandidati se razglase v torek. Dolžnost vsakega Sloveč ca je, da oe pomaga ni eni ni dragi laški stranki, ampak da voli števne kandidate, ki se postavijo sporazumno z vsemi slov. strankami. Demonstracijam iz ulice odgovorijo Slovenci najlepše z afirmacijo v laškem volilnem okraju !
Nova trozveza na daljnem Vztoku.
Iz Petrograda poročajo: Tu se pojavljajo glasov! za ustanovitev nove trozreze na daljnem Vztoku. In Bicer bi i to zvezo stopile Rusija, Združene države ameriške in Kitajska. Predsednik Ta ft je baje za tako zvezo, ki bi bila — to je očividno — naperjena proti Japonski.
„Novoje Vremja" opisuje položaj na skrajnem Vztoku z najčrnejimi barvami. Neko pismo iz Vladivostoka, priobčeno v listu,'prorokuje rusko-japoneko vojno za 1. 1910. Japonci se baje povsodi oborožujejo.
Pismo iz Zadra.
Narodno-politično nasprotje v Zadru je doseglo svoj višek. Bolj podivjanega nasprot-stva si ni možno misliti. Hrvat ni varen svojega življenja na zadarskih ulicah. Znano je,
da so nedavno temu Italijani skoraj do smrti pretepli hrvatskega sodnega uradnika Milov-č i č a.
Danes Vam morem zopet predstaviti še hujši — osat z vrta 2000-letne kulture, ki ste ga že na kratko omenili.
Ne dolgo temu je prevzal vodstvo na-mestniških pomožnih uradov oficijal Ivan Sertić iz splitske okolice. Sicer blaga duša je bil v službi jako strog človek, Našel je v uradu mnogo neredov. Te je začel neizprosno odpravljati. S prvega je svaril z lepo, a ko je videl, da to ne koristi, je začel ojstro nastopati. S tem ai je nakopal sovražtvo Italijanov zaderskih. Kajti strogost njegova je zadela v prvi vrsti le lenuhe, ki ao pristaši italijanskega tabora. Dvema nepoboljšljiv -cema, dijurniitima, je odpovedal službo. Za to ga je zadelo strašno maščevanje — umorili so ga. Dne 13. t. m., ko je šel v urad, čakal ga je nedaleč od mestnih vrat jeden odpuščenih ingazabol v arce s nožem dolgim 24 cent. in širokim 4 cent. — Pokojnik je šel med dvema prijateljema. Napadalec ga je sunil v roko od zadej, da je Sertić privzdignil roko. V tem hipu mu je napadalec zagnal nož med rebra in je potem še nož obrnil v rani, da je napadanec umrl v par minutah. Grozen prizor je bil, ko je došla pokojnikova žena.
Grozen čin je bil to, a ne manje sramotno je bilo vedenje ljudstva po tem umoru. Vsi — od inteligenta do fakinaže — so a 1 a v i 1 i morilca. Sodrga je celo zakričala: Bravo Toni!" Seveda, saj umorjenec je bil Hrvat! Morilca so slavili, a o pokojniku je vedel vsakdo kaj slabega povedati. Neka družba italijanskih dijakov je glasno govorila, da je prav tako, da bodo vsaj Hrratje vedeli kaj so Italijani, Z eno besedo: Italijani zaderski 10 ponosni na ta barbar-s k i umor.
Morilec je bil velik sovražnik Hrvatov. Udeleževal se je vsake demonstracije proti tem poslednjim. Ker je bil vrha tega tndi pijanec je zanemarjal svojo službo. Bedko je prihajal v urad ob določeni uri. Tako je v polni meri zaslužil, da so ga odstavili.
Pogreb pokojnika je bil veličasten. Udeležili so se ga vsi viši civilni iu vojaški dostojanstveniki, namestniški uradniki, mnogo hrvatkih odličnjakov in veliko naroda, Italijani pa bodo še nadalje kričali, da so Slovani barbari.
K temu zločinu je mnogo pripomogla pisava italijaskega lista „II Resorgimento", ki ga urejuje pristen Italijan — Božič. Srdito je pisaril proti pokojnemu ter hujskal odpuščene subjekte. Zato se more reči, da je tudi ta list sokriv na umoru. Zato je položaj v Zadru postal tako nevaren. Ako rečeni list namiguje na kako zlo delo, so čitatelji u ver jeni, da se to mora zgoditi, pa naj je še tako proti zakonu in poštenju. Izlasti velik je vpliv na italijansko mladino.
Prihod čeških dijakov v Trst.
Pozdrav n« kolodvoru.
Zbog nekega posebnega, izjemnemu stanju podobnega razmerja ki vlada v Ljubljani, ni bilo mogoče prirediti češkim dijakom nikakega oficijelnoga vsprejema; zato pa je bil vspre-jem v Trstu tem sijajneji in prisrčneji. Ob pol šestih zvečer, ko bi bili imeli priti Čehi po prvotnem načrtu v Trst, se je bilo nabralo na postaji precej ljudstva za vsprejem slovanskih bratov, a ker jih ni bilo ob omenjeni urij se je bilo hitro razglasilo po celem mestu, da pridejo z brzo v lak o m ob 9. zvečer. Zato te je bila nabrala na postaji ob deveti zvečer ogromna množica Ijudstra. Videli smo tu priprostoga delavca-težaka, poleg doktorja, priprosto služkinjo poleg elegantne dame; vse te ljudi pa je privede! na južni kolodvor en sam skupni čut, to je, čut sloraaske vzajemnosti.
Ko je pridrdral vlak v postajo, zaorili so iz stotin grl navdušeni: Živio in Na zdar-klici.
Predsednik akad. far. društva »Balkan* jur. g. Čok je pozdravil češke dijake imenom akademične mladine, povdarjajoč, da niso prišli na tujo, ampak na slovansko zemljo, kjer živi prarodno slovensko prebivalstvo. Zakiical jim je torej prisrčno dobrodošlico ob obalih slovanske Adrije,
Zahvalil se je na pozdravu g. Hanslik, ki je povdarjal, da narod, ki ima tako inteli* genco, kakor je to mlada slovenska inteligenca, ki jo je videl v Ljubljani, ne more propasti.
Sprejem pred postajo. — Sprevod po mestu.
Med pevanjem naše vsesloTanske himne „Hej Slovani" se je pomikalo na peronu zbrano ohčinstro proti izhodu. A pred postajo je čakalo češke dijake presenečenje, kakor šaega gotovo niso pričakovali. Bila je tu glava pri glavi in iz tiscč grl je zadonelo Na zdar Čehi l Živio Čehi. Ogromna množica se je pomikala proti ,Nar, domu-, med pevanjem naših himn in navdušenim vsklikanjem češkim bratom in slovanski vzajemno »ti.
Našo tržaško slcventko ljud.tvo je včeraj zopet enkrat pokazalo v polni meri svoje zlato slovansko srce,
Komers,
Gledališka dvorana „Nar. doma" je bila natlačeno polna. Zasedene so bile v hipu vse mize, a tudi galerija je bila polna gledalcev.
Najprvo je pozdravil predsednik „Balkana" j prebodi v dobrih dveh urah, je brzojavka
ni pravočasno došla naslovljencu, ima ta nad 40 K efektirne škoda — in vrli tega mu utegnejo še navstati posledice. Kedo mu povrne to škodo ?
Razven zakasnitve je bila brzojavka popačena. Tako so iz besed „spopclnitev pogodbe1* — naredili „spokoritev pogodbe". Sicer pa z Jelšanami ni to Čisto nič novega. Znani so nam slučaji, da je brzDjavka rabila 48 ur — in došla naslovljencu v roke popolnoma nerazumljiva.
Ali res ni možno kako odpomoči P! I
Obrambeni sklad, Dražbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani — poslalo je slavno pevsko omizje „Glista" v Barkovljah po g. učitelju Ferdo Starcu — z ozirom na
in stoloravnatelj g. Čok imenom tržaške akademične mladine č^ške tovariše, potem navzoče poslanca dr. Rybara, dr. G.egorina in dr. Slavika, navzoče istrske poslance dr. Poščiča, Sancina in Rajčiča, potem številno navzoče narodne dame in vse občinstvo sploh.
Potem je govoril imenom čeških dijakov g. Hanslik, ki je pozdravil vse sloje, a posebno slovensko delavstvo, ki se bori tako odločno za narodna prava.
Govorili so dalje gg. Dobrlla Marij (imenom akademičnega društva „Balkan*), dr. Rybar, Bolgar Vakavčijev, dr. Poščič, dr. Stare in Strakatl kot starešina zveze češkega dijaitra.
Komers je zaključil gosp. Čok z jako efektnim govorom.
Omeniti nam je še, da je pel med ko-mersom pevski zbor „Sokola", ki je žel obilo pohvale.
Nadejamo se vsekako, da ponesejo češki dijaki seboj v domovino najbolje spomine na tržaške Slovence.
Dnevne vesti.
K sprejemu čeških dijakov. V Barkovljah je pričakovalo ob 5, in pol zvečer več sto Barkovljanov ob železniški prcgi z okoli 150 narodnimi zastavami v rokah na češke dijake. La žal, da ni bilo v vlaku Čebov. Ob 9. uri Barkovljani niso več bili ob progi, ker niso znaii da pridejo češki dijaki z istim vlakom«
Z istim vlakom, kakor češki dijaki so prišli tudi trije tuji duhovniki. Prizor ki se je odigral na kolodvoru ob vsprejemn in petju naše himne je enega teh duhovnikov tako ganil, da si je brisal solze, ki so mu takle po licih.
Smo pač mi, tržaški Slovenci solzarji, a to solzarstvo je menda — nalezljivo, tudi za one, ki prihajajo sem iz krajev, kjer ne poznajo solzarstva.
Češki dijaki odpotujejo nocoj točno opo-lunoči s pomola sv. Karla.
Iz politične službe. — Okrajni komisar Karo! baron Bruck v Trstu je pozvan na Dnnaj v službo v ministerstvo za poljedelstvo.
Odlikovanja. Podravnatelj Južne železnice v pok. Maks B o h m je dobil naslov vladnega svetnika, viši nadzornik Friderik M a h o r č i č, postaje načelnik v Trstu ter inspektor Fran S e n i t z a sta dobila naslov j cesarskega svetnika.
notico oriobčeno v „Elinosti" št. 259, za Ciril Metodov obrambeni sklad 200 K. — Živeli!
Tunel pod hribom Sr. Vita prevrtan. — Padla je zadnja stena, ki je ločila še obe strani galerije pod hribom S. Vida Začelo se je tam z obeh strani kopati ž3 lansko leto. Kakor znano bo novi tunel direktno nadaljevanje sedanjega tunela pod Montuco. Včeraj se je vršil slavnoati obhod galerije. Bili so navzoči nemestnik, župan s členi občinskega odbora, med njimi dr. i^iavik, in razni inže* nirji. Vhod tunela je bil okraSen s tržaškim zastavami. Ob južnem vhodu se je vršil Iunch pri katerem so bile održane razne na-pitnice. Tudi delavci so bili pogoščeni.
Prva jugoslovanska dirka, ki jo priredi tukajšno kol. društvo „Balkan"4 v nedeljo dne 26. t. m. ob progi Ljubljana—Opčina obljubu je i z pasti prav krasno. Zanimanje za to dirko ne vlada le v športnih, ampak tudi v ostalih narodnih krogih. Iriaiti ie naše „športmane" razveselil prihod hrvatskih dirkačev Rutznerja in Meniga, ki sta povtodi na dobrem glasu, in s katerimi bodo tekmovali poleg ostalih Hrvatov t adi slovenski kolesarji.
Iz Bazovica. Kakor že znano odkrijemo dne 26, t, m, ob 3, uri in pol pooolndn9 nagrobni cpomeaik pok. Hrabroalaru Ražmu ; velezaslužnemu pevovodji in narodnemu bjri-teliu tržaške okolice. Na odkritju bo govoril državni in deželni poslanec dr. O. R r b a r. Ostali pcdatki pridejo v eni prihodnjih žtevilk.
V pokritje stroškov so ša darovali: g. R. Ražem, vdova pokojnega 20 K, nje oče g. J. Partot in sestra M., vdova Humplik, 10 K.
Kinematograf Belvedere. Ta kinematograf (v ulici Belvedere št. 19. deluje j?ki h* o§no. Mestni svet tržaški ima danes ob 7, urrObčinitve ki je tekom teh dni obukaiu pred-
zvečer sejo.
Razpisan štipendij. R izpisan je štipendij iz ustanove škofa dr. Jurija Dobrile v znesku 200 K. Prošnie je poslati škofij, ordinarijatu v Trstu do 15, oktobra t 1,
K nedeljskemu obisku regnikolov, Predvčerajšnjem so prišli na obifk regnikoli iz Trevisa. Pri tem se je razvila prava irreden-tična demonstracija s petjem ftaribaldijeve, Mamellijeve in Oberdankove himne ter raznimi „abbasso", tako da je morala policija na Velikem trgu intervenirati. Nastala je mala zmešnjava, ki je dala „Piccolu" povod k filipiki proti policiji, vladi in Slovencem (!!), da je bil zaplenjen. Nam je sicer vgeeno, ali Italijani prirejajo kake irredentističoe demon
stave, bilo je presenečeno radi lepote ia čistosti slik, kakor tudi radi proitornoati tega kinematografa, ki ima m*d uhodom in ulico dolg hodnik.
Kinematograf Belvedere bo imel še danes sledeči rspored.
1. Za domovino, drama. — 2. Očetov zločin, drama, — 3. Prekinjen, sestanek, komično.
Priporočamo posebno ondotnim prebivalcem ta Kiaematograf.
Tržaška mala kronika.
Znatna fatvfca. Krčxar Ivan Kosmatin stanuje v prvem nadstropju hiše št. 11. v nI. Molin a vaoore, katero hišo sedaj poprav-
Stracije ali ne, ali mislimo, da si morajo oniiljajo. Včeraj popoludne, ko je bil Kosmatin pripisati posledice le sabi. Ako imajo goste, j z rodbino vred odsoten, «o ae glasom njegove in med temi gospe in otroke iz tujine, bi |U'adbe nezaaui tatovi priplasali po tramorju lahko imeli toliko ob/ira do njih, da jih ne| ob hiši do stanovanja, razbili šipe na oknu spravijo v paniko radi provocirane interven- ;in vdrli noter. Ta so s pomočjo vetrihov od-cije policije, S cer je „Piccolo" zopet videl
pošasti in brutalitete „tujih" redarjev ni pa bilo tako hudo. V Itahii se dogajajo še hujfie reči. Privoščili so si pač zopet sentimentalnost Hzatiranih pod tujim žezlom44, s katero
prli omaro in razre predale ter napravili plen za približno 800 Kron, Koimatin je zavarovan proti ulomu.
UzmoviČ na morju. Gospa Adele Phuiji iz Budimpešta, je vieraj s parni ko m »Oar-
naši irredentoTci tako radi paradirajo predjpathi&« prjSp8Ia iz New Jorka. Ko je hotela Italijo.	'stopiti iz patnika je občutila, kako da bi jo
Slovanski stariši ne zamudite vpisati nekdo vlekel za krilo, in videla je Človeka, Vaše dece k telovadnim uram našega „So- ki je bottl zbežati. Mornarji ao ga pa uita-kola" ! Vpisovanje za dečke in deklice v sta- fili in izročili radarem. liti je večkrat kai-rosti 4 do 12 oziroma 14 let se vrši jutri v novani Josip Peterlin, star 30 let, iz Trsta, sredo in sicer za prve ob 3. in pol uri, za nahajajoč se pod posebnim varst7om policije, druga ob 5. uri popoludne.	j S nožem T,e lopov za 13 cm. prerezal krilo
Uljudnost na župnem uradu v Rojanu. g°»pe ™ hotel vkrasti novčarko, ki jo je go-Prejeli smo: Dne 14, t. m. sem šel v rojan- j8?a ra™° tekrat staknila v žep. ski župni urad vprašat nasvetov radi poroke, j Maščevanje tatu proti žrtvi. Valerij Ci-Potrkal sem na vrata ,Cancellerie(. V pisarni sta molino, star 21 let, je glasovit tat, ki je se nahajala dva duhovnika. Imeni žal ne kljubu svoji mladoati že%štirinajstkat odsedel vem, ker ju ne poznam; mislim pa, da je bil razne kazni, injje pred par daavi hotel okraati eden njiju žipnik Jurizza. Eden gospodov se -nekega Frana Malusa. Ali š o mu je opolzlo, je ravno pustil — briti. (Brivoico ob uradnih kajti Malusa je pravočasno zapazil lonovščino. urah v pisarni — ali ni to fletno in smešno ?!) Predvčerajšnjem je Cimolino srečal Ma'.uia in Eden gospodov me je^ kakor zbegan osorno ga iz maščevanja ranil precej tdžko z nožem
vprašal, česa želim ? Proiil sem ga za nasvete« Vprašanec me je zopet začel zmerjati
prsa. To
se je zgodilo ob 10 in pol zvečer.
kakor prvič in mi je pokazal vrata. Jaz, nič Cimolino je bil aretiran; ranjenca so spravili slabega sluteč, se nisem prej pripravil dajbi y b0lni5llic0i
mu dal primeren odgovor, sem mu tekel le: „To je olika krščanskega duhovnika"! Taka je —
Koledar In vreme. — Danes: Matej ap.
uljudnost v rojanskem župnem utadu. Potem in eT®QS- — Jatri: Marricij mač,
• « ..	Ji _ _TT - *___ __________TJ__^	i-,.	«.Xm*ai n K O »in
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 24.° C. — Vreme včeraj : lepo.
Vremenska napoved za Pii-
Hladni vetrovi.
res ni čuda, da vera peša. U«ojam se vprašati rojanshe gospode duhovne: Ali ste postavljeni, da dajate strankam nasvete, ali da
ljudi, ki prihajajo k Vam, zmerjate in jih morsko: semtertja oblačno podite cd sebe ?! Daljši komentar naj si sami Temperatura mila. cenjeni čitatelji napravijo.	J, B.	-
Ha adreso c. k. postnega ravnateljska. Mar. dolaV. Organizacija.
Dne 9. t. m. ob 4. uri 30 minut popoludne	0	J
je bila oddana na pošti v Podgradu brzojavka „Nar. delavska organizacija" skli-za Jelšane. Brzojavka je imela važno vsebino, cuje shod delavcev c. kr. javnih skla Naslovljencu pa je bila vročena fte-le dne 10. diSč za danes, dne 21. septembra t. 1. t. m. ob 9 uri zvečer. Za pot, ki se jo peš ob 7. uri zvečer v prostorih N. D. O.
V Trstu, dae 21. septembra 1909
»EDINOST« št. 265
Stran III
N. D. 0. Za torek, dne z\. septembra kakili 20 let stara, boaa cigana vodila skozi t. 1. vabljeni so vsi tovariši iz Lloydovega sv. Križ dva lepa konja sive dlake, vredoa arsenala, tehničnega zavoda in delavnice t^kolo K 800. Mimogrede sta naročila Franu Sv. Marka na važen sestanek, ki se bo j Žiberni in Josipu Starcu, oba iz sv. Erižs, vi..*il v prostorih >Konsumnega društva« da, če pridejo »njiju ljudje" semkaj, naj jima
pri Sv. Jakobu. Ker je sestanek zelo važen, naj nihče ne manjka,
Tržaška gledališča :
POLITEAMA ROSSETTI. Danes repriza krasne Messenetore opere „Werther".
Pripravlja se „Wally".
Darovi.
Za žensko podružnico Sv. Cirila in Metoda darovala Frančiška Gjdnik 2 Eron.
Gospodarstvo.
Gospodarska pomoč v Istri.
Gospod urednik ! Dorclit? mi, kakor absolventu kmetijske šole nekoliko pripomb, z ozircm na dopis v „Edinosti* št. 246. Spominjam se, kako se je na! vodja, ko sem bi'. Se v prvem tečaju kmetijske šole, opetovano zelo neugodno izrazil o istrskih vinih. Te krivične sodbe ne pozabim nikdar, ker so mi to živa priča, k&ko krivo se sodi splošno aaša viaa. A zakij to? litrski kmet je poučen o nač nu izdelovanja vina tako, kakor je bil poučen — Noe. Od 100 sodov istrskega vina. prihaia v druge dežele 99 pokvarjenih. A J Kranjca št. 12 iz Gornjih Ležeč, ^i "je bil
povesta, da gresta ona dva (cigana) na RepeEt?.bor. Potem sta cigana odrinila s konjema po občinskem pašniku proti Repen-tabru.
V isti čas pa je c. k. orožnik Lovrenc Kandut vprašal Silvestra Baleta pod vasjo sv. Križ, da li ni videl, da bi bil kdo gnal dva siva konja. Bole je odgovoril, da okolo 10. ur«, [ko sta skupno dohitela gori navedena Ziberno in Starca. Orožnik je poved*l, : da sta konja ukradena in je pozval še Ži-berno in Starca, da bi mu bila na pomoč ca zasledovanju ciganov. Vsi štirje so se spustiii v tek in ko so prehiteli 5 km, so v daljavi okolu 2 km videli pred seboj cigana, ki sta jahala konja. Dohiteli ao ju blizu vasi Vrli ovije „ pri Repentabru. Prvi jih je dohitel Fran Ziberna ter z sklical: „Gospod poitaje-vodja, cigana sta tu !" — Cigana sta skočila ■ konj ter odbežala v grič med grmovje. — Niso ju mogli prijeti, ali poznana sta nam oba.
Konja so gnali na županstvo v Tomai, kjer je postajevodja izročil živali županu V varstvo in oskrbo, dokler ne pride lastnik po nju. — Ukradena konja sta last gospodarja
siicnaaef)9fl@^9nue
■edinost"
jr
razlcgov, da istrski kmet ne zna racijonelno postopati z vinom, je iskati seveda v prvi vrsti v pomanjkanju kmetijskega p o u k s. — Ako se hnče naš kmet v svoji stroki nekoliko izobraziti, mora romati navadoo v druge dežele. A to vino, ki je je "kmet že samo na sebi napravil na neracijo-neien n«čm, pokcarja poleg tega ie brezvesten — večinoma židovski — trgovec, ki pošilja po svetu pod imenom istrskih vin vse možio, samo ne pristn-ga istrskega vina. — Tmurno sicer zakon proti ponarejanju vin in eni paragrafi, ki so nabiti po vseh kleteh, so jako lepi in tudi dobri, semo škoda, da nihče ne pazi ca to, da bi se ti paragrafi, ki bi ime:i bi'i v korist kmetu, tudi iz/rševali. Zato pa je možno, da brezveitni trgovci in gostilničarji prodajajo še danes vce možne, ničvredne, zdravju škodljive ia fabricirane, vinu podobne pijače za pristna vina.
Ta je v prvi vrsti dolžnost, nas kmetovalcev samih, da se zlružimo, da osnujemo vinarske zadruge in vzamemo sami v roke trgovino z vinom.
Ako bomo sami pošiljali po svetu zdravo vino v zdravih sodih pride O naša vina kmalo na bolji glas, pnchbimo jim dobro ime in izpodrinemo tu a vina, ki ne morejo nikdar konkurira"; z n k šimi.
A prvi predpogoj je to, da se vina pravilno izdeluje. Ittrsiim vinom se navadno cčita, da so kislikasta, ia zato mnogim ne ugajajo. A kislina je v grozdu in ne v soku jagsde.
Zato je treba odbirati jagode od grozda ia capravljati vino iz samih jagod. Potrebno je odoirati gnile in nezrele jagede itd. Tudi treba raztrititi posamične vrs;e grozdja, na sar ae je doiedaj vse premalo pazilo. A vse to ]e možao le zadrugi. Kmet, ki ima samo nekoliko hektolitrov vina. vendar ne mere jam razvrstiti vina po posamičnih vrstah. In tu ;e poieg kmetova!c2v samih edvisno v veliki meri tudi od moralne in materijalne podpore vlade.
glasbena šola
Šentjakobske Čitalnice
Campo San 6iacomo št. 5, 1. nad.
Vpisovanje za šolsko leto 1S09—10 se vrfi od 10. do 25. t. m. vsaki dan od 6. do 9. zvečer, ob nedeljah pa od 10. do_ 12. predpoludne.
Vpisnina 1 K. šola se otvori 1 . oktobra. Natančnejša pojasnila se dobe ob označenih urah t goriotnenjenih prostorih.
Šola obeega v tem letu sledeče oddelke :
1)	O osi i : I„ II. in III. tečaj.
2)	Pihala (tlauta, klarinete itd.) I. tsčaj.
3)	Trobila trompeta, rog itd.) L in II. tečaj.
4)	GiatoTir, I. tečaj.
Vodstvo.
Majcen Miloš...
mizar - Trst - ulica Leo štev. 2
■■H prlpcroča slavnemu občinstvu ^^^B
•2-S
o ■ -
svojo mizarnico.
Izdeluje vsakovrstno, tuđi NAJFINEJŠE POHIŠTVO
3 o
(B <9
poslal nazaj Sokolu 1 Ali naj okradenec pri j tem mirno gleda ? Kar govori o psovkah na gosp. župnika in odrračevanja cd cerkve je ostudna laž. Kar se olike tiče, vprašamo le, kd? je hotel že ob belem dievu in na javnem trgu enemu is naraščaja raztrgati rra?co ? ! ! Sram vas bilo! Pri onem?glih otrcc^h imate poguma. Dalje od kodi oni skrivnostni kamen, ki je zvečer priletel med n	...	t plesalce in bi bil skoro enega zadel v glavo P1
Pcseono pa poživljamo tem potom na5e , Gotovo ga ni vrgel kak priiateli Sakolov in delavske zadruge, naj kupujejo vino le narav- j g piemeoitim namenom! Tako delajo le ju no»t od kmetovalcev. Koristili bodo s tem inaki zavratoih napadov v Umi. ne-la našemu siromašnemu kmetu, ampak tnd: I A:dovski Sokoli se ne bodo nikdar hodili prvi vrsti svojim členom, ki bodo za svoj u5jti clike tja, kier urijo in disciplinirajo težko zaslužaai denar dobivali dobrega in-naraščaj z jermenom po plečih! Umejete-li? pristnega blaga. A naš kmet bo z veseljem Oceno o telovadbi nai bi bil „Orei* le pre-namera nove Moograde, čim se prepriča, da puitjl drugim, ker cn mkakor Se ni poklican se viao I ah ko spravna v denar. Z večjim ve-;za t0. Dovolj bodi! sčljoui se loti obd^ioTanja lastne — grude ; , na bo več hodil v mesto delat ostalim delav- { cem konkurenco ter pomnožerati vrste razla-j^eaegi proletarijata iu njegovo bedo.
nemudoma brzojavno obveščen o dogodku. Zasledovalci so dospeli v Tomaj vsi mokri, kajti bilo je čez uro hoda do tam, kjer so cigana zalotili.
Tu moramo priznati, da je gori rečeni postajevodja med najboljšimi orežniki na zasledovanju tatvio. Neumoren in ne štedi truda, da take nevarne ptičke vjame. Čast mu! Taki orožniki so res varuhi in dobrotniki ljudstva!
X Za Črno vojnike. — Goriški [magiitrat razglaša, naj se zglase vsi črnovojniki tekom msseca oktobra v uradu za vojaške stvari.
— Siboj pm prinesejo vojaSko knjižic?, in kdor t3 še nima, pa k*ko drugo vojaško iz-kazilr.
Iz Ajdovščine. T „TMm. L'itu" od dne j 16. t. m. iu v zadnji „Gr nci" *e ie neki „Orel" obngail oh narašča! aidovik^a „Sukala". Had »Oni namen je očividen. Mi se ne bomo prerekali ž njimi, kar nam je mož pre-malenkosten. Samo neke nifgj»e laži moramo nekoliko prerešetati. Videl je n. pr. naraščaj z zastavicami v rokah prežati na „čuke". Kdo se ne smeje? Domišljuje se, da ae je vsa Ajdovščina tresla ob njih izzivalni prisotne iti.
Kramo vspe'a veselica in sploSno preziranje, od todi njih srd in izzivanje. Zipomni
SS£ iz sooje zaloge » ulici Valdlrlvo 24
pri mostu so provzročili i«ti „omikani41 „orli" i s tem, da so enemu izm^d narašfiaja tatinsko! ugrabili čepico, katero je MMiklavževa še-ie j po par daeb (in le v strahu pred posledicami)
PRODAJALNA ŠVICARSKIH i
JOSIP OPPENHEIM
urar in Izdelovatel] časomerjev f"
Zrzl Corso štev. 5 (blizu knjigarne Vram)
BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih In kovinastih ur.
Stenske ure z modernim zvonilom.
PRSTASI, UHANI, VERIŽICE Itd. po zmernih Maah.
Popravljanje se izvrši po dog. cenab in z garancijo
Nepr emočlj iva
pregrinjala v
za voze, vagone, žerjave, blago itd.
Izposojuje pregrinjala.
Ivan Sivitz
Trst, nI. CL G-allatti 6.
DRAGOTIN STRUKEL
prodajalnica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRST Galanterije iz usnja, Potne torbe
Ovratnice, MM in naliče.
. Specijaliteta: Potrebščine hribolazee.
ANTON REPENSEK
knjigovez v Trstu, via Ceoilla 9
priporoča slavnemu občinstvu
svojo moderno urejeno delavnico,
v kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno In po zmernih cenah,
=—— SVOJI K SVOJIM! =====
za
Dr. Fran Korsano
Specijalist za slflUtlćne in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij y Trsta v ulici San Jficolo štev. 9
(aad Jadransko banko) smilil II12. di 1, i; 04 5. ll 931 dO f. li 961 H)«!.

sss
Tvrd ka Pavel Weiss & Co. prodaja
Velika zaloga koles
RUDOLF RČTL
na račun Privilegovane zemaljske banke1	. . . „ _t _ . '
za Bosnu in Hercegovinu	j TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238.
^	Zaloga koles:
Vesti iz Goriške.
0 demonstracijah v Gorici lažejo
Hleksand.Lukež
Tli
lc§i» Lati. V resnici pravih demonstracij ki je bil epbh ni bilo. Raztea brezpomembne tepežke ' ia kakega žvižganja, je bilo v Gorici doale-vse m rao. Dogaja ae pa, da aa vaak dan proti večeru zbira nekaj ijadi. pred laiko ka-varao „Earopa", ki komaj čakajo da bi kak Sloteotc iz naiproti nahajajoče ae kavarne .Central* začel izzivati. Ker policija nima nik&ke^a diuzega opravka, tedaj razganja radcveda€Ž3 a Travnika in zapira obe kavarni že ob 10. uri zvečer. Vae kaže, da bi L?.bi prav radi izzvali kake demonitracije v večein obiegu, da bi krivdo valili na Slovence in p* na vlado, ker je premestila slovensko učiteljSfie v Gor:co. — Zato naj bedo goriški Slovenci oprezni in naj ae ne dajajo premotiti v kako nepremišljeno dejanje! lato priporočamo tudi našim okoličanom. Demonstrirajo pa naj'le a tem, da obrnejo hrbet laškim trgovinam, goatilnam in hotelom. Teke trite demonstracije toplo priporočamo in nihče je ne more braniti.
x Protestni shod iklicnjejo Lshl za v terel; v gledališko dvorano radi premestitve aiev. učiteliiš5a. Laški liberalci Ictj pod to pretve:o glasove za aplošno kurijo, da «i je gotovo, da propadejo, na čelu jim slavni župan goriški, Bombig.
Ciganska nadlega Iz T o m a j a. Dae
septembra okolo 6. ure zjutraj sta dva
slovenski zobotehnik
poprej pri g. Dru. Dolencu je sedaj pri cesarskemu svetniku
Dr. E. Hellmer
v Trstu, via Nuova 13,1.
bosniški oves
po dnevnih cenah.
Peugeot, Waf-fenrad, Standard od 150 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine.
Mehanična delavnica. Hitra postrežba Cena ===^= zmerne. =====-
i
NOVI DOHODI. V dobr oznani prodajalnid oblek
Alla citta di Triest®, Trst ^ZJZZlZt?
Velika izbera moških oblek od K 14 do 44, deških od K 9 do 28. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od K 2 do 16. Zalog* tu- in Inozemskega blaga za
obleke po meri, ki se izvršujejo v lastni delalnici. [Specijaliteta hlač, jop in srajc t za delavce, po neverjetno nizkih cenah. —......—	■■■ ■
„Alla citta di Trieste" Trst, ul. G. Carducci 40 (prej Torrenta)
Mnenje ppoda M Teodorja f. Ko m
^KKKKKffltKKKKKICKK ^ F. Hormann, Trst j|
ulica Giosue Carducci 20, Trst
Velika zaloga steklenih šip ter navadnih in dvojnih zrcal. Kristali vsake velikosti. Specijaliteta : stekleni ventilatorji. Posode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne poprave, prevlaćenja s steklom, verande itd.
Zabgatelj stavb, podjetnikov XttXKX*XXKttttX
X X X
X
XI
c. kr. primarija na Dunaju.
Gosp. J. SERRAVALLO
TrsU
Naznanjam Vam, da sem dosegel z Vašim izdelkom Želez-nato Kina-Vino Serravallo (Vino di C h in a Ferrugi-noso Serravallo) izvrstne vspehe ter da je priporočam bolnikom v primernih slučajih.
DUNAJ, 13, oktobra 1901.
Dr. Kogerez.
P
solidsis in elegantne?
JT2T po zmernih canah
Rafaele Italia
TRttT — Via Maioanton
Priporočamo našim gospodinjam pravi	kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
»L Zaga M, T1181, •:? L T.
otria J V
„EDINOST" St. 265
V Trstu, dne 21. septembra 1009
Vesti Iz Istre,
Sadna razstava in poučen tečaj. —
Iz Podgrada v Istri. Gospodarski zadrugi za sodni otraj Poćgrad Sa je posrečite, da je isposlovala podporo za sadno razstavo. Dclcčeac je, do se ima ta okrajna razstava vr*iti dne 9., 10. ia 11. oktobra t.!. t Herpeljth v prostrani dvorani g. Križm&ca. Istočasno z razstavo se bo vršil sadja riki poučni tečaj ia razlsganje o raznih vrstah šfidja, katero je boije za naše kraje, ki ima več kupc67, je bolj trpežne itd.
Ker je to prva razstava te vrste v naiib krajih, se tem potom opozarjajo toli trgovci, kolikor prekupci in prodajalci, da 89 te razstave udeleže pclnoštevilno. Najde naj se nova pot debodkov nalim kmetovalcem a tem, da se opozori tujce na naš domači izvrsten pridelek.
Za letos — prvikrat — se morda kupčija ne razvije še tako živahno, a začetek je storjen in je upati, ker se bode delalo na to, da postane v Herpeljah vaako leto pravi udai sejm.
Vesti iz Štajerske.
V šali Je ustrelil mlatiča Krivca 15-letni Anton Beranič v Cirkotc.h na Dravskem polju. Pomeril je v Sali na njega, a puška se je sprožila in zadela Krivca smrtno. Sedaj ie bil Beranič obsojen Da 6 mesecev ječe rad* prestopka proti varnosti življenja.
Rogaško Siatino je obiskalo do 15. septembra 2988 strank s 4304 osebami.
Slovensko se bodo učili v Gradcu na tamošnji trgovski šoli. Bavnataljstvo je prosilo učno minitterstvo zato in i;to je dovolilo.
Štajerski vojvodski klobuk je predal Staj. deželni odbrr vodstvu kulturno-zgodovinskega muzeja v Gradcu.
brzojavne vesti.
Obletnica XX. septembra.
LJUBLJANA 20. — Toliko 19., kakor tuđi 20. september sta minula popolnoma mirne. — Kakor znano je vlada prepovedala ob tej priliki vse prireditve in tudi pet e, go-v;r8 ali druge manifestacije. Vendar je poletelo v obeh dneh tisoče in tisoče občinstva da v nemi boli poitoje ob groba nesrečoib žrter. Položenih je bilo tudi mnogo vencev od raznih društev in korporacij n. pr. Od borodno radikalnega dijaštva, češkega dijaštva, a kad. fer. društva „Sava", Splošnega ženskega društva, od voloskoopatijskih Slovencev in Hrratov itd. Po mestu so videle črne zastave. Občinstvo, zlasti mladina je nosila žalne znake.
Dalmatinski deželni zbor.
Z ADER 20. Na današnji deželnozb. seji je bilo uložnih več interpelacij med temi inter. posl. Bi&nkinija o priznanju navkov na zagrebškem vseučilišču in posl. Mitrovića (Srba) o ureditvi trgovinskih odnošajev s Črnogoro.
Dr. Wekerle na Dnnajn.
BUDIMPEŠTA 20. rOgr. biro" poroCa z Dunaja: Danes predpoludne je prispel semkaj dr. Wekerle. Jutri ali pojutrnjem ga ▼«ore;me casar v avdijenci. V sredo se dr. Wekerie povrne v Budimpešto.
Razpuščen volilni shod kadetne stranke.
PETROGRAD 20. — Poiicija je včeraj razpustila nek volilni Bhod kadetne stranke, ker }e vodja kadetov trdil, da se vsled obiska deouiaciie dume v Londonu, kjer je ruska vlada oficijelno priznala ustavo, zamore sedaj svobodno reči, da je samovlada omejena. Kadetna stranka je brezvspešno protestirala proti razpustu shoda. Z Peary jeve ekspedicije na soverni tečaj.
LONDON 20. Kakor poročajo nekemu tukajšnjemu listu iz New Jorka, je Peary na S7o]i zadnji ekspediciji odkril ostanke prejš-njik ekspćdicij na severni tečaj. Pod 83. stopimo 30' neverne šir na je našel v letih 1900 in 1906 r?-bi;ene Šotore še popolnoma netak-njene. P d 81 stop. 44* je našel šotor Gree-lejčvo eksped.ci]e. Zaloga živeža, ki jo je neka prejšnja ekspedicija pustila v Pemikanu, je Petry-j'u in njegovim spremljevalcem nekoliko časa služila v hrano. Našel je tudi sledi ponesrečene eksDedicre iz 1. 1870, ter patrone ekspedicija sir Ge< rge»a Nares iz ltta 1876, ki so bile dobro ohranjene.
Deželnozborske volitve v Čleziji.
OPAVA 20, Danes so pričale šlezijako deželnozbcrske volit.e.
Zrakoplovstvo.
DUSSELDORF 20. Zrakoplov „Zeppe-. lin III", sa je dvignil ša le ob 1. uri 18. min., i manevriral je 10 minut nad mestom ter krenil proti Duiaburgu.
DUISBURG 20. — Zrakoplov „Zeppelin HI" se je zagledalo ob 2. uri 35 min.
Solnograd 20, V akademični avli je bil danes predpoludne slovesno otvorjen 81. shod družbe nemških naravoslovcev in zdrav-1 ni kov.
Harbin 20. Iz raznih mest Mandžurije prihajajo poročila o naraščajočem bojkotnem gibanju proti japonskemu blagu.
Razne vesti.
Boj s tigrom v Marsiliji. V marsiljski luki so te dni izkrcavali veliko kletko, v kateri je bil zaprt tiger. Preplašeni konj
je s kopitom razbil eno steno kletke, in tiger je skozi odprtino pobegnil, pobil s taco na tla nekega delavca, a nekega psa je tako vgrizel, da je takoj poginil. Na to se je tiger skril za naloženo blago v luki. Orožniki so streljali na tigra, ljudje so pa lučali nanj kamenje, a še le po tri-urnem naporu so orožniki ubili zbesnelo Žival.
Koliko stane električna sila na enem Dreatnoughtu. Električne baterije na enem Dreatnoughtu, ki so v stanu dati svetlobe 30 močnim reflektorjem, stanejo neznatno svotico 1 mil. in 250.000 kron.
Zgorelo 20.000 vreč rži. Iz Mannheima poročajo : V torek je nekem žitnem skla dišču v Binnenheimu zgorelo 20.000 vreč rži, škode je za pol milijona kron

. _ . M ALi OGLASI
se računajo po 3 stol besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat ve2.
NaJmzniSa pristojbina stane 40 — Plača se takoj.
"\l ■!—
nkrat ve2. wfa 10 stotlnk. ^J
^UM
Prodajo sg sodi in mali? novi in 8t&n
— Campo Mar zio št. 14, sodar.
164*
Vnoiom 8e °ddasoba meblovana ali prazna z lldJUlil razgledom na vrt. Miren kraj v mestu. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 1647
sprejme takoj Anton Žigon v VoIČjem-
1646
IIrniona 8PreJme takoJ Ant l\l Ujaua gradu pri Komnu
Ifnntnrict	mesta v kaki boljši pisarni
IVUlIlUriol kot koresponlent. — Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.	1649
Onili mali in veliki se prodajo v ulici della OUUI ValJe 1.	152B
Vinarsko In poljedelska zadruga
v Dolini pri Trstu
registro vana zadruga z omejeno zavezo bo imela
: redni občni zbor :
v sredo, dne 29. septembra t. 1.
ob 5. uri pop. v prostorih PHranil. in pos. v Dolini.
DNEVNI RED:
1. Letno poročilo in računski zaključek Čez prvo upravno leto 1908— Naprava vina v bodočem letu. 3. Kazni predlogi in nasveti.
DOLINA, 18. septembra 1909.
Načelstvo.
Po neverjetno visokih cenah
se večkrat kupuje blftgO U moSke ln Ženske Obleka. Temo m lahko izognete, ako naročite blago direktno pri toTaroi. Zahtevajte tedaj bre<plačno poši ijater moje
zn jesen is iM. uzom
Imam t zalogi samo najbol.še blago zadnjih novosti.
FranzSchmidtJagerndorf|03
Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, si sit oglase Id v obče kakoršnokoll vrsta aolasav sprejme „Inseratni oddelek" v ulici Giersle Galattl it 18 (Narodni dom) polunadstrapjs. levo. Urad Js odprt od 9. zjutraj do 12. Ii sd 3. do 8. popoludne. Po noći sa vaprejcaa « vTIskarni Edinost i =
B ■
Prva in edina pis«rna\
v vojaški stvari
^ /Daja nasvete in informacije o vsemi O* qj /kar se tiče novačenja in voj. službe.*
^ /Izdeluje in otipe šilja vsako vrsto pro-^ /Senj vojašk. značaja — oproSčenje od\ ^ ^ /vaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-\ -i /atovoljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitim ^ /ugodnosti glede prezenčne Blužbe vspre-\ ^ /jetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je) 'zastopati stranke pred oblastnijami. — Posreduje v najtežavnejih slučajih — Reševanj« 'hitro in točno. — Uradne ure : Ob delavnikih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popo1.} Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. opolud.
Prva in edina pisarna v vo Jaški stvari, koncesijonlra-na od c. kr. namestništva.
IUIIBIIBI
Hočete se prepričati 7
obiščite velika skladišča
MarijeDd Salariri
Ponte della Fabra 2
(vogal Torrente)
ul. Poste Nuove
Aila cittš di Londr*
Velik izbor izgotovljenih oblek za mcSke in dečke koatumi za otroke. PovrSniki, močne jope, kožu*i in rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolaki loden. Nepremočljivi plašči (pristni angleški). Specijaliteta: blago to- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah.
Edina od o. kr. namestništva avto rizo-vena obrt za pokonČavanje podgan, miši lisic, krtov in vseh mrčesov, stenic in vsea drugih živalic
CARLO JENULL
Delalnica in z&loga TRST, ulica Tesa štev. 30 pritličje.
Gostilna „Al Ginnasio"
ul. Squero nuovo 7
ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk H. K o s i č.	1237
VnOJOm se oddaate dve sobi kuhinja in ■ IdjClIl majhen vrtec za 2C0 K na leto. Zgornji Rojan štev. 223, blizu tramvajske postaje, Rolonja.	1639
DANIELE PILLIN
TRST - ulica Aoqnedotto 94
TELEFON 241
Velika zaloga gašenega in živega apna.
Tovarna cementnih plošč zaloga oglja za peči.
m
Caro & Jellinek
Družba z omejenim poroštvom Internaoijonalno prevažanje in selitv«
—--na vse kraje — — —
s posebnimi zaprtimi vozovi.
* S a S
a>
n s
T3 S o J; CD "O
telef. 16-27. Trst - Ulica Camdori 15 - Irst.
Giovanni di (]ioV. Kanobel
Pošiljat ve, komisije In zastopstva
Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejeme in oddaje na domu, poSiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi preva-I žanje pohištva v mestu na vse kraje.
TRST, ulica Anastasio štv. 10, TRST
Zdravljenje krvi
Ćaj „Tisočerni cvet" (Millefiori)
Čisti kri ter je izvrstno predstvo pmti onim ?IuČa> jem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu pre-bavlianju in hemeroidam. Jedt-n omot za zdravljenja stane 1 K ter se dobiva v cdlikovani v lekarn?
PTazmarerAJ flne Mori5 Trsi. veliKi trs
Nova in bogata zaloga 1 vsakovrstnega
Spalne in jedilna cobe na izbero, t
Najnovejši uzorci.
Trst, Via del Rettori št. I
Telefon št. 71 Romano IV
Nova prodaj&laloa ur In dragocenosti
a. bičih
(ex drug Orag. VokjGta)
OOUSO štev. 36 — TBS7 i&nitd piljim »jiuiti. mi mat.
iofatl Izbor zlatanln«, srebrnin«, drijocsmji] H« Žepnih ur. Kupu|« In zmanjuj« staro zlito In srebro z novimi predmeti. — Sprejoma j- naročbs In popravlja vsakovrstno, srokralao fLc io 2epno uro. tPST* Goao sinarco. ^
i
Bogomil Fino
MiirarTSB&ai
ima svojo
nouo prodc-lalnlco v ur
v TB8TD ul. Vlnc. Belllsi 13
nasproti cerkva svet Antoni oo*egi
Vsakovrstne veriike po pravih tov. cenah
Za one, ki stanujejo v bližini — kolodvora južne zele«nice. —
Včeraj se je odprla v ulici Benvenuto Cellini (vogal ulice Carlo Ghega)
nova mesnica E. Čoncilla
kjer najde F. N. občinstvo najbolji« vrate volovskega mesa, tolminske teletine, JaaJ&ka, poul&rda saaae trrđk« 8IKON J ANK v Gradca, osoljenih ln okajenih Jezikov ln rano-
rfdo^1*3oEiraZMERNE	Specijaliteta: Graško meso.
V. tej mesnici posvečalo se -bo posebno pažnjo higijeni.
Umetni zobje
?iombixftcja soccv.
Izdiranje zobov brez m m vsake bolečima
v zobozdravniškem kabineta
Dr. Čsrmak in t\ksdn
T RS T
eHca itlla Ca&orna čt9v> S 3, ti.
r sat.
HOTEL •• ABBAZlA
Ulica Geppa št. 20, Trst
(Piazza Caserma) popelaoma prenovljen in preskrbljen z vsem komfortom. Sobe od K 2*— napre]. Omnibus k vnakemu vlaku. Restavracija bIov. in seiciSko kuhinjo. Cene zmerne. Udani J. Wo3chitz.
///////////////////z^/.
■■——■—Bft
Odprlo se je
novo veliko skladlžče
POHIŠTVA
in fapetarij
Faolo Grastwirth
v ulici Stadion št, 6, Tel. 22-8S
e veliko izbero popolnih sob vsakega sloga i:. c:o derne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. —: —
Zadnje novosti te stroke.
Zamore si vsakdo ogledati, ne da je primoran kupiti.

fi. JKiUovah
mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1
iavršnje vsakovrstna
kovaška in mehaniška dela
kakor tndi nikelovania.

*