AMERICAN IN SttWT FOREIGN M LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER ijfjpi^.*- CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, SEPTEMBER 28, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. %mje slovenskih vasi požigov izvedenih s strani italijanskih oblasti e 26. oktobra, 1941 so [Italijani v vasi Sap, ^ubljana: Francu Mar-^Zolec dvojnik, Antonu jj'anu'- kozolec dvojnik z pridelki, Trontoju Fran- & iTv dv°jnik z vsemi pri #k vTk Z vsemi Martinu ter U: kozol ^delki D lSii)» j 26. oktobra, 1941" . ^zd*« ..,-v, V, ....., R0! V1(f flefl iisr trs.« lil), pre: Kole ., ^Uricu Alojziju: kozo- pridelki, Omahnu ec enojnik, delo- I zdrto, okraj Ofu občina Šmarje-Ljubljana okolica: Francu: hišo, hlev, Ipžoi Samcu Fran_ \g 6c> Smole Ani: kozo-kozolec, skedenj i 'Ulico. 26' oktobra> 1941 v ' ista občina: Tone-.CU: kozolec dvojnik, 4f,t0).n v°zove, ter Strajnar-ji^I kU: kozolec dvojnik. 27' ^tobra, 1941 v l|)Jrh' ista občina: Stre-' Ntu f dv°jnika in Pra-i | r Mahletu Alojziju: nogj Perovem \ k°z m od 3 do 4 pri ln . azolcev. ., 1942 so pri Gro- marca- 1942 v Ob- "Si & v i ln 22-marca-1942 Kt lil, !lke Lašče in sicer: 3rX ■i up V v k |a ,168 hj.š in gor Poslopij; 831 ljudi 10 br, ez strehe. J'\Se«ta, Krvava pec, Ravnik: 70 arskih poslopij. ija] 21 • in 24/ marca, ^ in Velikem Lipo-(lli Dobrunje: 20 po-' "levov, o v lf n skednjov in 4- in 8. marca, 'V^eni in Samotorici: Pij (hiš in gospodar-a spadata 1. ^asi Zavrh, občina etl° gospodarsko po- Kraj !s j Dllž«o v 'ii i,nekaj Sv X istem času poslopij v in Podgorici, .Je Pri Ljubljani. okrajih v Loo 30! Osredek m «4li rogaškem okraju % jn gospodarskih X;4 (Na Osredku pet hiš z go. f^C^opji). iVJ k^i 5- am-ila i, aPrila, 1942 (Ve- *? Zažgali hiš0 P°" 5«> je etu Pri Trebnjem b hi*Zg0re1' ker ga niso V5eUd!e' italijanski vo-žla s Puškinim ko-Vl' da ne bi ubežal V v' dne 4. aprila, S1, neko vas pri Št. k 1 10 domačinov, i-^in'^ni ubili laškega Ameriška ladja je sunila italijansko podmornico in jo potopila aprilu, 1942 Žužemberku go- ■''J0 WA siv domače Plenkarja, ker so trije fantje odšli v gozdove, ko so jih iskali. Zagorela je hiša, ki so jo rešili, ker so Italijani kmalu po zažigu odšli, medtem ko so gospodarska poslopja zgorela. 19.) Istega dne v Stični posestniku Kovačiču Martinu, po domače Florjanov, vsa gospodarska poslopja in hišo. Sin Jože je že od jeseni, 1941 v gozdovih in je vodja partizanov. 20.) Istega dne na Viru pri Stični: Strmoletu Mihu, po domače Škrbce, vse posestvo. Po obceni občinske komisije znaša škoda 1,300,000 lir. Hrastu Edvardu, po domače Lovrentov: gospodarska poslopja, a hišo in inventar so poškodovali (sin in oče sta pobegnila med hostar-je, oče je star okrog 50 let). Posestvo, imenovano po doma- je. če Sušeč, je popolnoma pogorelo (fant je odšel v hosto). 21.) Istega dne v Mlešče-vem: gostilno Kos (sin pobegnil v hosto): vsa gospodarska poslopja so zgorela,, na hiši pa podstrešje. Po domače Peček; zgorelo gospodarsko poslopje in ena hiša, medtem, ko je ena hiša ostala nepoškodovana. Pri vseh navedenih pod številkami 17 do 21. so vzeli vse: denar, "živino, signing, žito in, 'vse drugo. Ljud'em" je ostalo le to, kar so imeli na sebi. Na ponovna posredovanja stiškega opata dr. Kostalica, so nato vrnili živino, stroje in vozove, do-čim je od žita in krompirja dobil nazaj vsak komaj eno četrt, denarja in zlatnine pa niso dobili nazaj. 22.) V mesecu aprilu, 1942 so v Grosupljem zažgali Kosovo žago, vredno 1,000,000 lir. 23.) V vasi Cesta pri Dobre-polju, dve hiši. 24.) Gorelo je tudi v občini Stari trg pri Rakeku. 25. aprila, 1942 v vasi Brezovo pri Višnji gori: štirim gospodarjem, gospodarska poslopja. 26.) V neki vasi pri Žalni (v vasi Plešivca), gospodarska poslopja in kozolec. 27.) Meseca marca, 1942 ne ko hišo v Trnovem. (To izvirno poročilo iz Ljubljane Jugoslovanskemu Informacijskemu Centru je datirano z dne 28. aprila, 1942). -o- Londonsko časopisje poroča o trpljenju Slovencev London. (Radio prejemna služba) — Londonsko časopisje danes mnogo piše o trpljenju in preganjanju ljudstva v Sloveniji. Poročajo o novih umorih talcev, o rušenju in požigih mnogo-brojnih vasi, ter o deportacijah Slovencev iz krajev, ki so zasedeni od Nemcev. Masivno odva-žanje v vzhodno Evropo se je( zopet začelo v največjem obsegu. LEXINGTON, NOVI NOSILEC LETAL V soboto so spustili v morje ,. novega nosilca letal, Lexing-L o n d o n, 27. sept.-Ladja ton< To bo ena najmocIernejših ameriške obrežne straže, Che- ]adij araeriške mornarice in bo lan, ki Je svoje čase iskala m lahko napraviia 35 morskih uničevala ledenike po severnem vozIoy na uro. Posadka bo šte_ Atlantiku, se je zaletela v itali- ]a okrog. 2>000 mornarjev ter bo jansko podmornico in jo poto-'imela za obrambo 16 pet_palč_ pila Poročilo zatrjuje, da je njh topov> Nosila bo ok 6g ■ ista ladja potopila tudi neko Jetal> Popoinoma; bo dogotov. Boji za Stalingrad se nadaljujejo V Franciji so Nemci prijeli na stotine ameriških državljanov Vichy, 28. sept.—V okupirani Franciji je policija prijela več sto ameriških državljanov I*,----- - -i--------- w in jih izročila nemškim obla , ljena v nekako šestih mesecih'stem. drugo podmornico . ljena v nekako šestih mesecih stem. N e m c i so jih zaprli v ^ Jn" ^^ t in veljala *60>00°,000. j zverin j ak v Parizu. Ameriško ki mornanci lansko leto m je clevelandski f a „ t j ki se I ]aništvo je vprašalo franc0 bila prekrščena v L u 1 w o r t h. zdaj vpisujejo y m0rnaric0> bo. J ylado . id t Angleži sicer ne pošiljajo v teers.' do prideljeni na to ladjo in jih javnost vesti o uničevanju osi-> azivijejo "Lexington Volun-skih podmornic, toda vest o či-' nu te bivše ameriške ladje je bila preveč vesela, da bi jo zamolčali, trdijo. 11 a 1 i j a n slca podmornica je nosila ime Pietro Calvi. Podmornica se je bila najprej potopila, ko je zagledala ame- Spominska zastava bo razvita pri sv. Vidu Dne 11. oktobra bodo razvili v cerkvi sv. Vida spominsko za-riško ladjo. Toda spustili so na ' stavo v počast našim fantom-kraju globočinske bombe, ki so j vojakom. Da se bo vedelo natan-prisilile podmornico na površ- čno število, so prošeni starši ali drugi sorodniki, da izpolnijo kupon, ki je danes priobčen na 3. strani Ameriške Domovine. Natančneje glede te slavnosti je bilo opisano na angleški strani v soboto in v dopisu zadnji teden. Ko izpolnite kupon, ga gotovo izročite prihodnjo nedeljo, da bo vodstvo župnije vedelo natančno število naših vojakov. Največ Amčrikancev so pri jeli v okolici Pariza. Poročilo pripoveduje, da Nemci zaslišijo vsakega ameriškega državljana in ga potem izpuste. V Parizu so prijeli najmanj 250 Amerikancev, ne glede na starost ali spol. Francoska policija je preiskala vse hotele, kjer so živeli Amerikanci in izročala Amerikance nemškim oblastem. Posadka na Luhvorthu je najprej obstreljevala podmornico, nakar je poveljnik ukazal, da se s polno paro zaleti v Italijana in ga potopi za vedno. -o- SI. oktobrom stopi v veljavo maksimalna brzina 35 milj Washington. — Od 1. oktobra naprej bo postavna, največja brzina avtomobile135 milj rra uro. S 15. oktobrom bo pa stopila ta postava v veljavo tudi za truke in buse. To bo veljavno za vso deželo. Ob istem času se naznanja, da bo začela vlada racionirati gazolin z 22. novembrom. Namen teh vladnih odredb je, da se bo varčevalo s kavčukom. Potem, ko bo stopila v veljavo postava za merjenje gazoli-na, bodo morali vozniki avtov pripeljati k inšpekciji vsakih 60 dni svoje avte, da se bo videlo, če dobro ravnajo s kolesi. Vlada bo zahtevala od državnih oblasti, da bodo vozniki to postavo točno izpolnovali. Vlada zdaj hiti s tiskanjem kuponskih knjig, da bo na 22. novembra vse pripravljeno za merjenje gazolina. Povprečno bo vsak avto prikrajšan za 60% sedanje vožnje. --o-- Trpljenje in borbe v Sloveniji London. (AP) — Tukajšnji jugoslovanski krogi izjavljajo, da je bilo v zadnjih par tednih ustreljenih preko 3,000 Sloven cev in zopet 58 vasi zažganih in razrušenih. Slovenski uporniki so z dina-mitom razrušili važne železniške in cestne prometne zveze, ter prekinili prevoz vojne opreme in hrane iz srednje v jugovzhodno Evropo. Poleg navedenih ubitih, je bilo izgnanih v Nemčijo 165, 000 Slovencev, a najmanj 70,000 v Italijo. --o- od 10. na 11. v Trebelnem, okraj ■ Krško, , eno hišo, v Vesela vest Pri družini Mr. in Mrs. Fred gospodinja in Pij (hiša in pet VV« 20 X% <::. aPrila, 1942 na v 5%jini: dve gospo" ^ Vi V Londonu govore tudi, da so, 1on. ... a, trije škofje - tržaški, goriški La Por «, 1205 E. 177. St. so in reški - naslovili Mussollniju ^nji teden kupih zalo hčerko pismo, v katerem protestirajo S dejstva v Sloveniji Podpredsednik kraljeve vlade, g. dr. Miha Krek je prejel pred kratkim iz domovine pismo s podrobnim poročilom o laških "kazenskih" ekspedicijah v Sloveniji. — Laška kolona je kreni-zgodaj zjutraj (17. marca) proti vasi Mokro. Vojaki so vas obkolili, ter po kratki borbi s partizani zažgali nekaj hiš v Mokrcu in sosednjih krajih. 6, partizanov je bilo ubitih, a padlo je tudi več italijanskih vojakov. Naslednjega dne so zažgali Spodnje in Gornje Golo, Škrilje, Zapotok, Visoko Sušo, Osolnik, Purkače in Ustje. Vse moško prebivalstvo nad 16 leti je bilo odvedejo v ljubljanske zapore, žene in otroke so konfinirali v vaseh Ig, Iška Loka, Matene, itd. Dne 9. maja so prispeli laški vojaki zvečer v Sodražico in začeli iskati partizane. Narod je bil v velikem strahu pred grozečimi nasilnostmi. Lahi so najprej ubili mladeniča, ki je poskušal zbežati, ko jih je zagledal Aretirali so štiri druge in jih odvedli na žandamerijsko posta jo v Sodražici, kjer so jih strahovito pretepli. Medtem ko so jih tepli, so jih laški podleži prisilili, da drže roke v zrak. Eden od aretiranih je porabil ugoden trenotek, ter ves v krvi zbežal. Lahi so ga zasledovali s pomočjo lovskega psa in ga ubili z ročnimi granatami. Ubili so potem na žandarmerijski postaji tudi še ostale tri, ker so se bali, da bi jim tudi ti ne pobegnili. -o—- Predlog v senatu kaže delavcu v boj, ali delat Willkie poroča, da je zdaj potrebna druga fronta za pomoč Rusiji Moskva, 26. sept. — Wendell L. Willkie svari, da bo drugo leto morda prepozno in da je prepričan, da moremo najbolj pomagati Rusiji, ako z Anglijo odpremo drugo fronto v Evropi kakor hitro mogoče. Willkie je podal to izjavo potem, ko je končal svoj obisk v Rusiji.- Stalin je priredi! jvJh-mu na čast državno pojedino v Kremlinu v soboto večer. "Lahko je sedeti v udobnosti v Zed. državah," je poudarjal Willkie, "ter citati, kako padajo Rusi pri obrambi Stalingra-da. Toda težko je dopovedati ruskemu vojaku, zakaj nista pripravljeni Anglija in Amerika sprijeti se z Nemci v Evropi." -o- Nov grob Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu, 1109 Norwood Rd. Margaret Skufca, roj. Ster-le, stara 68 let. Doma je bila v vasi Podcerkev, fara Stari trg pri Ložu, odkoder je prišla v Cleveland pred 37 leti. Soprog Frank ji je umrl pred 11 leti. Tukaj zapušča dva sina, James Mavko in Avgusta ter dve hčeri, Margaret Szymanski in Victoria Manno, v starem kraju pa sina Stankota. Bila ,je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida in potem na Kalvarijo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Rusi priznavajo napredovanje v nekaterih delih, nazadovanje na drugih. Rusi zlasti pritiskajo na krilo nemške linije v severnem delu Stalin-grada. Moskva, 2f8. sept. — Včeraj so Rusi pregnali Nemce iz več poslopij v enem izmed sektorjev Stalingrada ter zlasti pritiskajo na bok nemške linije severozahodno od mesta. Poročilo javlja o besnih bojih v drugem okraju mesta, kjer so Nemci prodrli v mesto pred nekaj dnevi. Tukaj se vrše boji še vedno od hiše do hiše. Rusi so izdali polnočno uradno poročilo, v katerem trdijo, da je padlo tekom nedelje nad 4,000 Nemcev v Stalingradu. Glavni boji so še vedno severozahodno od mesta, kjer je bilo včeraj ubitih 2,800 Nemcev. Nemci so izgubili včeraj tukaj tudi 18 tankov. pregnali Nemce iz več poslopij s protinapadi. V severnem delu mesta so izvedli Nemci tekom zadnjih 24 ur osem napadov, da bi ustavili ruski pritisk na nemško levo krilc. Tukaj napada nemška pehota, katero podpirajo tanki. Rusi poročajo, da so štiri nemške naskoke odbili, toda poročilo V notranjosti mesta, kamor pa ne pove o izidu drugih štirih so se bili Nemci prerinili že prej, naskokov, so Rusi pobili najmanj 1,000 j Z drugih front poročajo Rusi nemških vojakov in jih več uje-|o uspehih, tako v Kavkazu, ob li. Nad 600 Nemcev je padlo v J črnem morju, pri Voronežu in drugem okraju, kjer so Rusi pri Leningradu. Ameriški bombniki napadajo balkanske države, ki so v boju proti Združenim narodom Carigrad, 26. sept.—Ameriški bombniki tipa B-24, ki lahko lete na veliko daljavo s težkim tovorom bomb, so tekom zadnjih dveh tednov izvedli več napadov nad balkanskimi državami, ki pomagajo osišču, kot na Hrvaško, Madjarsko, Romunsko in Bolgarijo. Avtoritete nr- povedo, odkod napadajo ti bombniki, toda ker ti bombniki lahko poletavajo na velike daljave, lahko izvajajo napade iz Osrednjega vzhoda, ali pa iz Rusije. Poročila tudi ničesar ne povedo, katere narodnosti so avi-jatičarji, ki delajo te napade. Toda z vso gotovostjo se lahko verjame, da je posadka teh bombnikov ameriška. Ko so ameriški bombniki v juniju napadli romunska oljna polja, so ameriške vojaške oblasti rekle, da je njih namen udariti sovražnika z vso silo, toda pri tem molčati. Takrat so ameriške vojaške oblasti rekle, da bo sovražnik zvedel narodnost pilotov samo tedaj, ako jih bo sklatil na tla. Ko so 9. septembra ruski bombniki napadli Budimpešto, so "neznana" letala bombardirala Zagreb in nekaj dni zatem Bukarešto in Sofijo. Neznanec ubit Na Lake Shore Blvd. in 242. cesta v Euclidu je avto ubil nekega moškega, ki ni imel pri sebi nobenih listin. Voznika je policija spraševala in ga izpustila do nadaljne preiskave. proti tlačen ju slovenskega naro-| da. Spominjajo na rušenje vasi in streljanje nedolžnih ljudi, ter na sistematično ubijanje talcev, škofje zahtevajo, da se oblast odtegne vojski, oziroma fašistični miliciji, ter da se uvedejo ujedi- \-eliki Dobravi pri ---------------------- Jo Podobnika, po njene pravne oblasti. Benčar sta postala tako drugič stari ata in stara mama. Čestitamo! Seja Kluba Ljubljana Klub Ljubljana bo imel sejo jutri večer ob 7:30 v Sloven skem društvenem domu na Re-cher Ave. Washington. — Senator Austin je vložil v zbornici predlog, ki daje nabornim komisijam oblast odkazati vsakemu moškemu od 18 do 65 leta delo v vojni industriji, ali pa ga pošlje v ar. mado. Senator je član senatnega vojaškega odseka. K* f® fci Naši vojaki »a Pa te Stanley Modic, sin Mr. Matt Modic iz 1146 E. 76. St. je bil povišan v korporala. Stanley služi pri marinih nekje v pacifi-čni vojni zoni ter je drugi najmlajši podčastnik pri njegovi stotniji. .Njegov naslov je: Corp. Stanley Modic, Unit 340. U. S. M. C. c/o. Postmaster, San Francisco, Calif. Mlademu korpora-lu naše čestitke! mm* Za tri dni je prišel na dopust Pvt. John Pajk, sin Mr. in Mrs. John Pajk iz 6812 Edna Ave. John služi pri Battery A, 67th Coast Artillary, Patterson, New Jersey. PES pik V petek 25. septembra je odšel prostovoljno k mornarici Michael Tome, sin Mrs. Katarine Tome iz 6206 Dibble Ave. Drugi sin, Stanley Tome, pa odide k vojakom 3. oktobra. Važiie državne listine so zavarovane pred napadi ali nenadno invazijo Washington. Vlada je poskrbela za varnost vseh zgodovinskih dokumentov, da bodo varni pred zračnimi napadi in da jih tudi lahko takoj premesti, ako bi pretila invazija sovražnika. Vladno osobje je bilo več mesecev na delu, da je devalo zgodovinske listine v močne varnostne shrambe. Najvažnejše so tudi mikrofilmali. Listine so spravljene v podzemskih shrambah poslopja za narodne arhive, ki je veljalo $12,000,000. To poslopje je v Washington u najbolj trdno zgrajeno. ---o«--— Odličen orkester je najet za Seviljskega brivca Glasbeni matici se je posrečilo dobiti za igranje v orkestru pri operi "Seviljski brivec" nekatere člane elevelandskega simfoničnega orkestra. To pridobitev bo občinstvo z veseljem pozdravilo. Klavirsko spremljavo bosta pa oskrbela Edward Kuž-nik in Reginald Resnik. Nabavite si pravočasno rezervirane vstopnice, ki jih dobite pri Mrs. Makovec v SND. Nad 500 oseb je bilo na banketu Janeza Krstnika Na sinočnem banketu, ki ga je priredilo društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 ABZ, je bilo navzočih nad 500 oseb. Vodja programa je bil predsednik Kari Vrtovšnik, kateremu je asistiral Joseph Rudolf. Glavni govornik je bil župan Lau-sche, kateremu so izročili častni članski gumb. Predstavljeni so bili trije ustanovitelji društva : John Saje, John Strekalj in John Zakrajšek. Od glavnih odbornikov so bili navzoči: Janko N. Rogelj, glavni predsednik; Anton Zbašnik, glavni tajnik, ter odbornika Anton Okolish iz Barbertona in John Kumše iz Loraina. • ■ *__ .L r r I! 3 7 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Cleveland. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: 2a Amerilco In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta »4.00 Za Ameriko in Kanado, 6etrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _ Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $650 per year. Cleveland by mail $7.50 per year tr. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, >2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 227 Mon., Sept. 28, 1942 Mr. Oto Habsburg je govoril i. V Union College v Schenectady, N. Y. je te dni govoril dijakom tudi Mr. Oto Habsburg, ki dela tu v Ameriki, da bi se prikopal nazaj do avstrijskega prestola. N. Y. Times je priobčila daljše poročilo o tem govoru. Ta njegov govor je pa tak, da je nujno potrebno, da ga tudi Slovenci čujemo, in vsebuje take trditve, da na nje mi Slovenci ne smemo molčati. Ko bi ta govor slišali doma v Sloveniji in bi bilo časopisje prosto, dvignil bi se cel narod v ogorčen protest. Ker pa narod doma ne more govoriti, oglasiti se more ameriška Slovenija v njegovem imenu. Ko Mr. Oto Habsburški poziva v svojem govoru Zavezniške narode, da "naj izdelajo konstruktivno bojno politiko in naj priznajo strategično važnost Avstrije za "drugo fronto" proti Hitlerju, pravi: "Avstrija je bila prva dežela, ki se je uprla osišču." Morda, da, gotovo je, da se v Avstriji upirajo posamezniki, tudi morda kake skupine, toda o kakih večjih uporih, o kaki sabotaži itd. v Avstriji proti Hitlerju, pa do danes še nismo čuli. Tega ravno vse čaka, če je res, kar taki zastopniki Avstrijcev trdijo, kako se vse "upira." V kolikor pa vemo mi in ves svet, je bila prvai dežela, ki se je uprla, Jugoslavija, in je še danes tista, ki se upira kot druga fronta v Evropi. To bi moral tudi Oto Habsburg vedeti. Priznamo pa radi, da danes Avstrija zelo drago in boleče plačuje za svojo službo krvnika slovanskih narodov, katero je vršila stoletja zvesto. Stoletja je vršila kot ubogljiva dekla pangermanizma grdo delo ponemčevanja sebi podložnih slovanskih narodov. Njeni vladarji so ob nastopu vlade slovesno, javno; v cerkvah, pred Bogom prisegali tudi svojim slovanskim narodom, da jim bodo pravični, da bodo ščitili njih pravice, njih jezik, njih narodnost, njih kulturo. Toda vsi so vse te prisege prelomili in kot hlapci pangermanizma Nemčije ubijali Slovane in zidali pot čez slovanske zemlje v "Drangu nach Qsten," po ponemočenih Slovencih pa še zidali "Most do Jadrana." Pokojni cesar Franc Jožef 1. se je še celo toliko izpozabil, da je leta 1863 sklical v NEMČIJI, toraj ne v svoji državi Avstriji, katere vladar je bil, temveč v Nemčiji, v Frankfurtu, takozvani "Fuerstentag," shod vseh nemških princov in mu tudi predsedoval. Na tem shodu so ti princi pod predsedstvom cesarja države tudi Slovanov organizirali pangermanizem sistematično in napovedali vsem avstrijskim Slovanom narodno smrt. Izdelali so delavni program za ta boj. Na tem shodu so sprejeli posebno zastavo pangermanizma, takozvano ' frankfurtarco," pod katero je avstrijski pangermanizem nastopal proti Slovanom. Avstrijski Nemci so ob slovesnostih razobešali več frankfurtaric, kakor državnih zastav. V Ljubljani pred leti je ta zastava povzročila marsikak pretep mel mladino. Takrat so se ustvarile tudi krilatice, pod katerimi naj pangermanizem borbeno nastopa proti Slovanstvu. Tako prva, osnovna: "Brucke zur Adria" — "Most k Jadranu," t. j. smrt Slovencem! Nemštvo hoče do Jadrana most preko umorjene Slovenije in slovenskega naroda. Druga je bila "Drang nach Osten!" "Naprej proti vzhodu" t. j. smrt vseh Jugoslovanov in preko njih nemštvo dalje v Azijo. In tretji "Vom Berlin zu Bagadad." "Od Berlina do Bagdada," ki naj je končni cilj, do kamor se naj razširi nemštvo. To je pangermanizem, ki so ga sklenili nemški princi pod predsedstvom avstrijskega cesarja Franca Jožefa I., cesarja tudi milijonov nesrečnih Slovanov, katerim je prisegel, da bo tudi njim ščitil njihove pravice. V Nemčiji se je po tem shodu ustanovilo vse polno raznih organizacij, ki naj denarno in moralno podpirajo Avstrijo v njenem pobijanju Slovanov. Vsa so obstala vse do začetka te druge svetovne vojne. Iz njih je izšla misel "pete kolone." V Avstriji sami so se ustanovile ponemčevalne organizacije za Slovence, tako "Gustav Adolf Verein." Naloga njegova je bila, da ponemčuje slovensko zemljo. Zbiral je denar po Nemčiji in Avstriji za nakup slovenskih kmetij, slovenskih obrti, slovenskih trgovin, slovenskih tovaren, katere je dajal največ Nemcem iz Nemčije, največ iz Pru-sije. Ker so imeli veliko denarja, tudi vladnega, iz davkov Slovanov samih, so lahko ponudili vsikdar pri licitacijah najvišjo ceno in tako lahko dobivali kos za kosom slovenske zemlje in slovensko nemška jezikovna meja se je pomikala hitro proti —Jadranu. Ustanovila se je "Suedmarka," organizacija za ponem-čevanje mladine, za nakup slovenskih duš. Ustanavljala je po čisto slovenskih krajih nemške "Schulvereinske' šole. Kjer ni bilo nemških otrok, so naseljevali nemške uradnike, slovenske uradnike pa primorali, da so pošiljali svoje otroke v te šole. To je slovensko nemško jezikovno mejo še hitreje pomikalo proti jugu, slovenski narod je pa — umiral. Saj so bila pred svetovno vojno že vsa slovenska mesta okužena z nemštvom. Maribor, Celje, Ptuj, Ljutomer, Ormož, Brežice so bile že nemške trdnjave, saj polovico že nemške ali nemškutarske. Tudi na Kranjskem je bilo tako. Ljubljana je nosila sama že nemško lice. Jesenice, Bled, Tržič, Kranj, Kamnik, Domžale, Trbovlje, Novo mesto, saj je bilo tam že na polovico nemško. Še kakih petdeset let tega dela, pa bi ne bilo več Slovenije, temveč k večjemu še slovenski Sudeti. In vse to so delali Habsburgovci, toraj Otonova druži-na-in to kljub slovesnim prisegam Slovanom. In ko je Franc Ferdinand hotel ustaviti nemški pangermanizem in rešiti svojo državo z ustanovitvijo trializma, to je z ustanovitvijo Jugoslavije iz jugoslovanskih pokrajin v Avstriji, ga je ravno kamarila Habsburgovcev poslala v smrt, da se ga iznebi in da to prepreči. Sicer ga ni bilo nič škoda, ker je imel s tako Jugoslavijo samo en namen — ubiti Srbijo in ž njo vse Jugoslovanstvo enkrat za vselej. Tako je Otonova vladarska družina pripravljala pot Hitlerju stoletja nazaj, zlasti uspešno še po svojem največjem zastopniku, cesarju Francu Jožefu I. Oto naj čita kar Chapekovo zgodovinsko knjigo "Franz Joseph I," pa bo našel do besedice vse to-le potrjeno od svojega zvestega zgodovinarja. In zadnja prva svetovna vojna, zakaj jo je začela Avstrija? Kar Chapekovo knjigo berimo! Samo in edino za to, da vniči jugoslovanstvo! In danes? Da! Verjamemo, da se to izdajstvo avstrijskih vladarjev in Avstrijcev nad Slovani strašno maščuje nad Avstrijci in celo državo Avstrijo. Kateri avstrijski Nemec je pa še hotel biti Avstrijec? Vsi so si bili samo ponosni, da so Nemci in sicer pangermani, toraj Hitlerjeci, četudi takrat Hitlerja še ni bilo. Ideja je bila pa že tu in tudi v Avstriji. Vse je hotelo biti samo "hochdeutsch." Koliko so morali v Ljubljani slovenski dijaki na gimnaziji od teh "pangermanov" hudega, prestati! Stiskale so se nam že takrat pesti in smo klicali "Doli z izdajalsko Avstrijo!" "Doli z izdajalskimi vladarji, ki prelamljajo svojo prisego Slovanom!" Do danes nam je ostalo v kosteh sovraštvo do vsega, kar je avstrijskega. Sam avstrijski cesar Franc Jožef se ni sramoval javno se izjaviti: "Nikdar ne bom pozabil, da seim nemški knez!" Ni rekel, da sem avstrijski knez, temveč nemški, Hitlerjev predhodnik, v svoji lastni državi! Ni se sramoval javno povedati okrajnemu glavarju v Brežicah: "Nur drucken! Nur drucken!" "le pritiskajte" — na Slovence in jih ubijajte! In to vladar, ki je prisegel, da bo tudi slovenske pravice branil Da! Danes tudi Otonov "avstrijski narod" trpi, kakor trpi nemški narod, pangermanski, ki je pomagal Hitlerju na oblast. Pa še bolj bo trpel, kajti na svetu se vse maščuje. Krivice storjene od posameznika se maščujejo in kaznujejo tudi v večnosti. Grehi narodov pa samo tukaj, pa prav gotovo. Tako je danes prišel dan te kazni, tega maščevanja. Veter so sejali, burjo žanjejo. Hitler, avstrijski Nemec, sam jih gajžla. To, to bi naj povedal Oto Habsburg tam v Schenectady svojim sošolcem, pa bi dijaki videli celo resnico in vedeli zakaj danes gre. Povedal naj bi, da je Hitler Avstrijec, vzgojen v "avstrijskem"' pangermanskem duhu, ki mu je dal ideje, katere sedaj skuša kot zvest "Avstrijec" izvesti. Avstrija, politika avstrijske vladarske hiše, ga je rodila. (Dalje sledi.) ; f r l i i, .I. t.it..li.li.lulu ITTTTTTTTTT' BESEDA 11 NARODA Finančno poročilo blagajnika JPO-SS Chicago.—Prva polovica meseca septembra t. 1. bo najbrže ostala v spominu našemu revnemu slovenskemu narodu onkraj morja kot najlepši dokaz, da Slovenci in Slovenke po širni Ameriki niso in ne bodo pozabili našega tako trpečega in krvavečega naroda v starem kraju. Sledeče poročilo izkazuje, koliko denarja imamo danes v blagajni, kakor tudi, koliko so naši dobri rojaki prispevali v prvih 15 dneh tekočega meseca: Ob koncu meseca avgusta je bilo v blagajni $25,280.05. Od prvega septembra pa do 15. septembra t. 1. sem pa prejel nadaljnjih $8,612.76. To nad vse lepo svoto sem prejel po sledečih osebah: Glavni urad-niki(ice) in delegatje(inje) minule 20. konvencije KSKJ so medsebojno nabrali svoto $262. Zavednost in dobro srce gori imenovanih gl. uradnikov in delegatov KSKJ glede teh pro-1 imamo v Strabanu zavedni od-stovoljnih prispevkov pač za-j bor, pa tudi nad vse dobrosrčni služi najlepše priznanje in po-j slovenski narod. Moja izrečna hvalo od strani slovenskega na-j zahvala vsem rojakom in ro-roda. i jakinjam v Strabanu za njih Carl Winter iz Clevelanda,! požrtvovalnost za našo tako Ohio, je daroval $5.00. Prav le-J potrebno samaritansko delo. pa hvala, Mr. Winter, le tako ! Glavni odbor KSKJ je odo-naprej! Slovenic Publishing bril in poslal vsoto $5,000.00 v Co., New York City, N. Y., kaj jugoslovanski pomožni sklad. težko prekositi. Nadalje mi je bilo naznanjeno, da bo mestni odbor gori imenovane naselbine imel svoj lokalni "Community Chest" kampanjo od 21. do 26. t. m. in nam je obljubljeno, da nam bodo nakazali od teh dohodkov nadaljnjih $1,-500.00. To je pač najlepši dokaz, da naša "ameriška Vrhnika" porabi vsako priložnost, da s svojim zavednim delom obrišejo tako vsaj nekaj soljt z raz-bičanega obraza našega revnega naroda. Še enkrat: prisrčna zahvala našim zavednim rojakom in rojakinjam "ameriške Vrhnike!" John Troha, blagajnik postojanke št. 27, Strabane, Pa., mi je poslal tekom zadnjih 15 dni kar $1,080.81. Ta vsota je bila nabrana in prispevana po raz«-nih tamošnjih društvih in trgovcih. Pobirali so prispevke tudi po cestah in tovarnah. To nam služi v najlepši dokaz, da redno pošilja nabrane prispevke na blagajnika. Tako sem tudi sedaj prejel nadaljnjih $32. Prav prisrčna zahvala naročnikom Glasa Naroda. > Joseph Zore, tajnik postojanke št. 9, WaukegJin-North Chicago, mi je poslal vsoto $1,-500.00. Vsa čast in hvala našim rojakom v Waukeban-North Chicagu, katerih zanimanje in požrtvovalnost za naš trpeči narod v starem kraju je Ta izvanredno lep dar pač dokazuje, da KSKJ ni bratska organizacija samo po besedah, pač pa, da ima tudi dobro srce in čut za svoje rojake izven njenega delokroga. Vsa čast in priznanje KSKJ! John Yenko ml. iz Rock Spi'ingsa, Wyo., mi je poslal $627.95, katera vsota je bila prispevana po tamošnjih Slovencih. Kako lepo bi bilo, ako bi se vse slovenske naselbine si- rom Amerike tako zanimale kakor se ravno zanimajo v tem daljnjem zapadnem mestu Rock Springsu, Wyo. To ni prva vsota, katero sem prejel od Mr Yenkota in tudi upam, da ni bila zadnja. Vsekakor pa čutim, da se na tem mestu iz-rečno zahvalim slovenskim naseljencem v Rock Springsu za njih dobro srce in za njih zavednost v pomoč našega trpečega naroda onkraj morja. Anna P. Krasna, New York City, mi je ravno poslala vsoto $105.00. Naša zavedna rojakinja, Mrs. Krasna, je oglaševala v koloni Glasa Naroda za prostovoljne prispevke in da ni pisarila zastonj, dokazuje dejstvo, da so ji sledeče osebe poslale navedene svote: Mrs. Fannie Ausich $55.00, Mrs. Tončka Rupnik $5.00, Mrs. Fannie Blažin $5.00, Mr. J. L. $2.00, Mr. A. Svet $1.00, Miss Sylvia Kraje $12.00 in Mrs. Anna P. Krasna $25.00. To je zopet nadaljnji dokaz, koliko lahko ena oseba stori, kateri je naš tako potreben in krvava trpeči slovenski narod res pri srcu. Le tako naprej, Mrs. Krasna! Iz srca želim, da bi našli mnogo 'posnemalcev širom Amerike. Prav prisrčna hvala vsem skupaj! Ker je bila ta, tako izvanredno lepa vsota prispevana v tako kratki dobi, nam naj služi kot vzgled našemu bodočemu delu v korist akcije Jugoslovanskega pomožnega odbora. Naj še omenim, da prispevki, katere danes nabirate, služijo v dvojno pomoč. Za sedaj, ko nam je še nemogoče poslati denar na pristojno mesto v stari kraj, rabimo te prispevke za nakup obrambnih obveznic (War Bonds). Z veseljem poročam, da imamo do danes že kupljenih obrambnih bondov (dozorele svote) za $35,750.00 (nakupna cena teh bondov je $26,455.00). Skupna vsota v blagajni danes $33,782.81. Ponovno apeliram na ves slovenski narod širom Amerike, da delujete po vaši najboljši moči in da izrabite vsako priložnost za nabiranje prispevkov za j ugoslovanski pomožni sklad. Bodite prepričani, da bo vsak cent našel pot v stari kraj v doglednem času. Glavni odborniki, kdkor tudi odborniki posameznih postojank, žrtvujejo čas in denar za ta tako potrebni sklad. Ležeče pa je na TEBI, dragi mi brat in sestra, da daruješ kolikor mogoče v ta sklad SEDAJ, KO JE CAS in ne potem, ko bo treba denar odposlati na pristojno mesto. Brat, sestra, daj in pomagaj! Z bratskim pozdravom! Leo Jurjovec, blagajnik JPO-SS. Dodatek: Ravno ko sem končal ta dopis, sem prejel nadaljnjo vsoto v znesku $174.05 od Johna Habjana, tajnika postojanke št. 31, Eveleth, Minn. Prav prisrčna hvala in priznanje evelethski naselbini za to lepo vsoto. Le korajžno naprej —! Tako bomo dosegli vsoto, ki bo res kaj zalegla našemu revnemu narodu, ko bo prišel čas. Še enkrat, hvala lepa! — L. J. Večeslav Vilder o izjavah Churchilla London. — (Radio prejemna služba) — Znani dramatik in satirik Bernard Shaw je napisal o Churchillu, da se mu nikdar ne bi bilo posrečilo, da brez vojne doseže najvišjo čast prvega ministra britanske vlade. Ceš, da so ga vedno sumničili, da je njegov namen, da . . . dela. Ta opomba je zelo značilna. Churchillov dinamični začaj se ne bi bil mogel uveljaviti, ako bi ne bilo vojne. Kljub svojim 69 letom je živahen in z letalom potuje iz Londona v Moskvo. Nista mu dovolj telegraf in radio, on noče voditi boj iz ozadja, ter kljub osebni nevarnosti obiskuje boj- Gdč. Ann M. Legan, hčerka g. in ge. Joseph Legan, Stanley Ave., Maple Heights, Ohio, je 28. avgusta graduirala na Kent State vseučilišču in dobila diplomo "Bachelor of Science." Sedaj je nastavljena kot učiteljica v Warrensville. Naše čestitke graduantinji in staršem! na polja, pregleda položaj in se bliskovito odloči. V filmu sem videl prihod Churchilla v Moskvo. Na sliki je videti kako je pod avijonom zlezel na drugo stran, mesto da bi šel peš okoli letala. Britanci ploskajo, kajti baš takšnega vodje si žele za svojo demokratično državo. Naraven in spreten, se Churchill znajde v vsakem položaju in zna povedati resnico brez vsakega prikrivanja. V nekem svojem govoru je izjavil, da mu je težko govoriti obenem za Veliko Britanijo in za zaveznike. Kadar odkriva napake, ki jih je storila Anglija, vzbuja morda nezaupanje podjarmljenih narodov, dočim so Angležem takšne izjave v vzpodbudo. Ko je Tobruk padel, se je začel angleški narod puntati. V parlamentu je bil celo stavljen predlog, da se vladi odreče za upanje. Churchill je odkrito priznal, da je padec Tobruka najbolj iznenadil vodstvo angleške vojske v Kairu, ter je poveljnika izmenjal. Najbolj močan je vedno oni, ki more prenašati res^ nico. V svojem zadnjem govoru se ni zavil v lepo doneče besede, da preslepi slušalce, češ da so bili njegovi razgovori v Moskvi prežeti razumevanja in najlepšo slogo. Priznal je, da je ruski zaveznik zameril Ameriki in Britaniji, da mu ne pošiljati dovolj pomoči, toda povedal je tudi, da je Stalina prepričal o zvestobi njegovega angleškega zaveznika. Povedal je, da je Hitler sam ustvaril skupnost Sovjetske Zveze, Zedinjenih držav in Velike Britanije, zvezo, ki ga bo podrla in kaznovala. Churchillovim besedam je lahko verjeti. Ta potomec velikega vojskovodje Marlborrough-a in sin Amerikanke je s sabljo in peresom pregazil vse težave in muke vojaka. V prvi svetovni vojni si je nabral velikih zaslug, ker je pomagal pri izdelavi in up&rabi tanka, ki je toliko pripomogel k zmagi. Leta 1933. je Angležem govoril, naj se pripravljajo na boj za svojo pravico in naj skrbe zato, da bo njihova udarna sila enaka sili diktatur. Prerokoval je, da bo najslavnejše strani angleške zgodovine najbrže šele treba napisati. Takrat je bila njegova beseda glas vpijočega v puščavi. Danes pa je vedno bolj verjetno, da bo on sam napisal tiste slavne strani, ne le britanske, temveč svetovne zgodovine. Tudi v pogledu Jugoslavije je Churchill preroško videl Tj dočnost. Ko je prišlo v let" do sporazuma med srbs*1 ] hrvaškimi demokrati, ko zgrajen temelj za razvoj " in močnejše Jugoslavija ^ pisal Churchill članek, v rem je pozdravil sklenjen razum in ga označil zelo-nim za ves Balkan. ičila_ne\ imel biti natisnjen v l'stf va Riječ," a je bil od Stoj® viča v pred-cenzuri zapleB Ako bi bil Princ Pa?1«' šal Churchilla, bi se bili e J. %i.t rino pol milje daleč ^ st( šasti nismo mogli nika jprMJ kniti zlepa, smo se P ^ ^ bolj na tisto srečanje, kot n a % ŠO operacijo. Pop r*™ J kape, si gladili bluz°;dl čevlje, če niso uniaz^^i ^Dro; slučajno imeli kak cl j,* - Je ( rete v ustih, smo ga proč in usmerili kora ^ in počasi: ena, dve, Levo roko smo stis jonet, kot bi se bali. ^ ušel, na desno smo P ^ naj nas ne zapusti/^ nem trenutku, da bo strela ob kapo s ste* kuP3^ njo, prste tesno s li smo iz srca vro<* i 291 os >a Ju >, Nin; K8* j ' Sv nebeške višave m kl'ci J p. »a] Si Im? it > p< mo se' svetnike na pomoč je zdajle ob strani, , lutirali ob pravem en konjski noht pi'e enega prepozno. Pri vsem tem s ^ dro držali in 2led ^ predse, kot bi nas » .j rt svet. Aha! Pa snl°.iZd^j čno preštudirano ^ nami in tisto slaX-ce U^ ošabnostjo. Do PlCl In ko je prišel tj^, ko je šlo za življe"-1 ^ smo s koncem oČes^. ^ da zdaj ali pa "^L'r^^u , li z glavo jC J* i i; i "s L Ho cin vanj svuj* ol)ii." j krčevitejše stisn"1 ^ ^ z desnico treščili o ^ i k ■ ko udarili z nc**f .Z S ^ > mestnik mil"3";" Q0 pa ne, ali če je dan z napačno " herštelt in P°naV a P bili Ho tki: er sri K Vil % ta k: ... če je bilo vse ^ foršrifti, nam Je j^m ilostno W a i? » " 111 Hj skih izpitov kar j|f »A Naj bi jih koklja ^ bcm kaj hujše£3 bi rad. .^rf1 M«'*" L V iS Vidite, v Ani-je]f S>c H i si . Je i S: ' SHOOT STRAIGHT With Our Boys! BUY WAR BONDS drugače. Oni d8L>' lo v taborišču Texasu, da je . rožnika. Ker je uii3iil, ^ ben človek, si Je ne škodilo, če b> * ^ de malo posalm1 Pa mu J I rJ fi* %i^e. Poročnik se ^^ ^ b it H ročniku. predpisih. In.,1' 1 P. vjže pfijaiino ^ žep in stisne ' dolar v roke. Y £U(}>1' r leval, tako se je(l£o s< d>j mil pa pojasm- ^ij"'^ pravljal na lam izpite za doi>y nil, da bom vojaku, ki poročniku. da' o vojaku, ki mi No in v sV! v1 \N V; X videl | v letu1' srbski i, ko .zvoj vije. ie aiIIimiTtIITIimiIHITTtTTTTrTTTTr| Naklad v srebrnem jezeru ek) v Benton'da bi bo- jnjew * zelo ^ ilanek" listo Stoj^ k. millimilllTITttmillTTtITITITIITITiT j » nego so drugi in V? Zakaj pa vi — ?" l«s!!8eveda zaslužim tistih T Oc dolarjev." tlsoč, ste rekli, jih je ^Pisanih _j" C?,0 ? b°mo delili'" je irsv.0 • "Polovico dobi de Leta »T « zavod, polovico pa de- Prisluhnili. —•>>> j «ltlse Je vse huJe čudil ' Po vaših besedah bi 80d'l, da ste - detek- ,.e Je namuznil, pogle-iJ^eh in rekel. ^ Mislim, da imam 'judi, ki so pošteni, ®ed njimi takega, ki bi J. kak detektivski za-,I() sv°jega detektiva na zato vam povem, kar J Ct!edaj zamolčaL Za- ' lt!t Ktlv sem za nekatere H0 aivJ'ega zapada. itpJ:Sem spravil na vrv, . cut]l na zapadu čisto tal Upam- da se bom v grofJ®>ovaj poslu ^ dolgo ! Pr' ' ' 3 "a Eici r^j da V t na i o, >na . ska" da« paJ v te* d* 'ie i Sedaj pa veste vse %i|1'~akaj ne g°vorim Stari Droll, ki so »»- 'eri smejali, ni ta- priP^jJ \ b ,.eSe» Človek, če ga 'Je spoznate! Toda ® SDa<1nin L- c-Hravi sHlO * H UPAll je j Njegova izpo dru8ačnimi očmi so m %Jt ° ^stem umoru." ^olia '^oVndetektiv' J« ožarila ■jo z Osebnost s čarob-i64tvanimivosti, junaštva Ken°Sti- Skoval se je «J*S»tjo "tete," da In , 1 tiste, ki jih je Jtsti Jeg0vi ožji znanci t'Hu^ihajali iru mu če- >° e#j>Ply Bili, stric Gun-: *3 Je Povzpel do vzne v- in tudi lord Ca- .1» r dejal "Doživ J>1V0— t Bompo-Z detektivom, ^ £ Ja Sa ne dobite no- >i 'to/ V ? ^stman r i, ■ po 8i~J:;uu P0""«11 / V Vlto usnjato tor- b/ !> SXt0 Pot!" je sme- 'n ,| T; j bi itak spet iz-l! f C^rat na But- * Droll. Kajti J C • Vam moram * ' V b Jeval, "kako sem in i PJ W ento *'>re;r"u-Edina še ži- ^'im J a priča d°g°d- 6 CrPred Engel, ki "ji C iti r> noči krmil svo- noči krmil svo-čl,dežu ušel splo- bn3i. v,. % sem se lotil ira^ O v^6Val- Zvedel sem, 1v^fo K c Je odprl sten- ■A ^%ihJv,bila v njej ri- lomiti ni smel, ^yfcA domače ljudi. lic" 9 C,"1 tiioP°m0ril> najprvo ni"'J \\ starše, ženo K«1' \ 01iHfO Pa še hlapca. V ^ M t Cl. je bila poleg ^il/^go pa je vlomi. ■fit J \ ^ (Spi°rej za risl>0. Dal f/ ^>ovati .godovi- bra? Za doživljaje /hv h Jta v gorah, zve- V kTilčevo ime in t , Ve 0Vec' l£i sta ^N ?V ^at in Wat- j, ^V 8t L' ' ^inkley mu je ih Vsai nadel si je risba, ki jo je Risba je .^iX'J^tenzbenton- KI<' iti „. J si J« Pk^e) '«eče pobarvane V. ____. • m.. ^Av!Šaa3ledoval je En" ga ni na§el Zj* •da Je v nud brata- if, ^ J ni oral poiskati. ejme zasluženo tudi radi na" Ben-S(! spravil pod le prozorne ko voda, zaklad v Srebrnem jezeru bi bil rad dvignil. Risbo si je osvojil, kam drugam se je podal ko v gore. Šel sem za njim in vzel tudi Freda s seboj, ki ga pozna. 2e na Dogfishu sva se srečala, Fred se je premalo ozrl za njim pa ga ni spoznal, meni pa je bil že tistikrat sumljiv. Na Black Bear Riverju pri rafter-jih pa ga je spoznal. In danes ga bomo, upam, prijeli." Pa se je odločno oglasil stari Blenter. "Ti—? Oho—! Kaj je tebi storil —? Jaz sem tisti, ki ima prvo in najstarejšo pravico do njega!" "Ti je tudi ne bom kratil. Ni treba, da ga živega spravim v Benton, dovolj je, če dokažem njegovo smrt in da sem sodeloval, pa dobim nagrado. Zaenkrat pa naj bo pripovedovanja dovolj! Legel bom in nekoliko zadremal. Zbudite me, ko bo čas!" Vstal je, si poiskal miren kotiček in legel. Drugim pa ni bilo za spanje. Razpravljali so o Engelu, o zakladu v Srebrnem jezeru, ugibali, ali se bo dal dvigniti, in končno je bil tudi udar na trampe zanimiv predmet, ki je nudil dovolj gradiva za razgovor. Winnetou se ni udeležil pogovora. Ob skali je slonel z zaprtimi očmi. Pa ni spal, od časa do časa se je zabliskalo izpod trepalnic njegovo temno oko ter ostro in skrbno pregledalo družbo in okolico. Polnoč je bila mimo, ko se je podal Old Firehand k inženjer-ju in mu sporočil, da poj de naproti vlaku, kakor sta se dogovorila. Poslovil se je, inženjer mu je želel popoln uspeh, lovec je dal poklicati delavca, ki bi mesto ujetih trampov spremljala lokomotivo, pa so odšli po progi, skrivaj seveda, da bi jih ne videli cornelovi ogledni-d. Noč je bila temna. Neopaže-ni so dospeli na dogovorjeno mesto, sedli ob progi in čakali. Nekaj pred tretjo uro je pri-vozil vlak in obstal pri njih. Šest velikih vozov je štel. Old Firehand je vstopil in jih pregledal. Razsvetljeni so }ili, pa prazni, le v prvem vozu je ležal zaboj, toda mesto zaže-enih dolarjev je bilo v njem e kamenje. Vozovi so bili tako zvani pullmani, kakršne poznamo tudi pri naših ekspresnih vlakih, niso imeli posebnih vhodov, v eno samo celoto so bili zvezani, v zadnjem vozu je moral vstopiti in prehoditi ves vlak, kdor je hotel priti v prvi voz. Strojnik je čakal pri lokomotivi. Sam se je ponudil, da bo vodil vblak, čeprav je bilo nevarno. Saj bi ga spremljal sloviti Old Firehand. Prostor za strojnika in kurjača so obdajale močne stene iz pločevine, ki jih ni izlahka prodrla krogla. Old Firehand je z zadovoljstvom ugotovil, da bo za pločevinastimi stenami varen pred kroglami trampov, prijazno pokimal strojniku in zlezel z delavcema na lokomotivo. Obraz si je počrnil s sajami in bil v svoji platneni obleki čisto podoben navadnemu kurjaču. "Ste prejeli vsa potrebna navodila?" je vprašal strojnika. "Da, sir! V Sheridanu izstopi kurjač, vi pa prevzamete njegovo službo. Delavca bode-ta igrala komedijo z vami, ko prispemo do trampov. In ko bodo trampi vsi na vlaku, jih odpeljemo v predor, kjer jih odimimo." "Well —! Odhod!" (Dalje prihodnjič.) 1942| ©Mo SEPT. 6 13 i m 7 5|!l5 1 28 29 m m 1942 We 2 9 _ M;i25;[26 30! rm ma?] 2*25;! OKTOBER 3.—Banket priredi SND I in se začel sprehajati po dolgem hodniku. Sam ne vem zakaj nisem mogel nikdar pogle-' dati v sobo, kjer so bolniki. Tako se mi je zdelo, da je tam ne-(kaj težkega, temnega in skrivnostnega ! Ravno sem med svojim sprehajanjem po hodniku začel raz-; mišljati o tem, ko pride tisti 15.—Mladinski pevski zbor trenutek iz neke sobe Joca; ko vjSDD na Waterloo Rd. ima pri-{me opazi v hodniku, me prime KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV Maple Heights, O., ob priliki! reditev v SDD na Waterloo Rd. pet-letnice otvoritve. j 21.-24.—Bazar župnije Ma- 3.—Plesna veselica Little [rije Vnebovzete v Slovenskem Flower Cadets, št. 47 SŽZ v SND na 80. cesti. 10. Honor Guards of SDZ, ples v avditoriju SND, 10.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Mladinska godba fare sv.' Vida priredi v SND na St Clair Ave. popoldne koncert, zvečer pa ples. 16.—Carniola • Hive, št. 493 T. M. plesna veselica v avditoriju SND. 17.—Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 24.—Carniola Tent, št. 1288 T. M. plesna veselica v. avditoriju SND. 24.—Slovenska moška zveza štev. 8 v Euclidu priredi ples v Slov. društvenem domu na Re-cher Ave. 25.—Dramski zbor Ivan Cankar, predstava in ples v avditoriju SND. 31.—Društvo sv. Katarine, ZSZ, plesna veselica v avditori. ju SND. 31.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v Slo. venskem društvenem domu na Recher Ave. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica, opera in ples v avditoriju SND. 7. — Društvo Clairwoods, št. 40 SDZ ples v avditoriju SND. 8.—Društvo Kras, št. 8 SDZ praznuje 30-letnico ustanovitve v Slovenskem domu na Holmes Ave. 14.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 15.—Mladinski pevski 'domu na Holmes Ave. 21.—Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ plesna veselica v avditori ju SND. 22.—Dramski zbor Ivan Can kar predstava v avditoriju SND. 28.—Plesna veselica Junior lige SDZ v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 6.—Pevski zbor Slovan pri redi koncert v Slovenskem društvenem domu na Reche^Ave., začetek ob 3:30 popoldne. 20. — Slovenska šola SND božičnica v avditoriju SND. 20.—Mladinski pevski zbor Škrjančki priredi božičnico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 28.—American Jugoslav Veterans, prireditev v avditoriju SND. 31. — Silvestrov večer slov. nar. doma in Klub društev SND v obeh dvoranah SND. -o-- V bolnišnici Svojega tovariša, doktorja Joco, sem imel zelo rad. Z njim sem preživel svoja otroška leta in mislil z njim tudi leči na je-lovo desko. — Pogostoma sem komaj čakal, da ga najdem, in sem bil potem pripravljen tudi na to, da sem ga spremljal celo na njegovih zdravniških obiskih in da sem čakal nanj pred pod roko: "No, prijatelj, kar noter! Saj te ne bo nihče ugriznil! "Vem, da me ne bo!' Strežnik, ki ga je spremljal odpre neka vrata. Postalo me je sram. "Prosim!"', reče Joca. "Pojdi ti naprej!" Vstopil je. Vstopil sem tudi jaz. Za nama njegov asistent nato pa oni strežnik. Vrata so zaprli. Videl sem veliko, svetlo, visoko, čisto sobo. Po obeh straneh postelje z belimi pogrinja-li. Zraven postelj majhna mi žica s kozarci, pljuvalniki, zdravili in bolnišniškimi jedili. Strežniki v dolgih belih predpasnikih in mehkih čevljih na lahko stopajo po tleh in pazljivo gledajo v Joco. — V sobi je bilo na obeh straneh sam ne vem koliko postelj. Dve ali tri so bile prazne, na drugih so ležali bolniki. Nekateri so ležali visoko vzklonjeni, drugi sedeli. Zdi se mi, da so vsi enako oblečeni, a nisem videl, kako. Vem, da je bilo v sobi tiho. Vsi so pazljivo gledali v Joco in mu odgovarjali nekam kratko, a ne vem kaj. Še to se mi je zazdelo, da so ga s spoštovanjem in zaupljivostjo spremljali od postelje do postelje. No dobro! Pa kaj je za vraga tisto, kar mi je tako strašno leglo na prsi? Saj tem ljudem je dobro! V čistem so, jedo dobro, postrežejo jim, imajo dobrega zdravnika! To torej ni tisto radi č^sar mi je tako tež tujimi vrati. Neko popoldne sem se kakor ko. A vseeno in kljub vsemu mi navadno sprehajal ž njim. Pri-' peljal me je v bolnišnico, kjer sem navadno sedel v njegovi "pisarni," dokler ni opravil svojega obhoda in pogledal, ali je zbor kaj novega. Ta dan se je za-Crički priredi ob 4 popoldne' držal nenavadno dolgo, jaz pa J ko sem se vlekel za njim iz so-koncert v SND na 80. cesti. ! sem iz dolgega časa stopil ven be v sobo. je težko! Z neko žalostjo in strahom sem gledal shujšane obraze in njihov izraz. Ničesar nisem slišal, kaj je govoril Joca z njimi. Niti tega nisem občutil, ka- Pomaga j te Ameriki, kupujte e nakane so bi- obrambne bonde in znamke. General major F. E. Uhl (desni na sliki) in Joaquim Miguel Elizalde, Filipinca, si ogledujeta spomenik 26. Jcavalerijskega polka v Fort Riley, Kans. Vstopili smo v neko majhno sobo. Bili sta samo dve postelji. Ena je bila prazna, na drugi pa je bil nek človek. Sedel je z licem obrnjen proti nam in gledal v nas! O Bog, kakšen pogled je to? Gleda v nas: videlo se je, da gleda v nas, a pogled mu je bil uprt za cel pedenj preko nas. I čim bolj smo se mu približe-' vali, tem bolj se je njegov pogled bližal stropu. A lice! Na njem je bilo ne kaj žalostnega pa — ne znam vam drugače opisati — pa vese lega! Zaupljivo, milo, drzno in spet obupano. Vse skupaj pa tako strašno, nejasno in togo. Tudi na mojem tovarišu Joči se je videl težak utis. Z veliko resnostjo in ljubeznijo stopi k bolniku in mu poda roko: "Kako ti je, brate Džoko?" Bolnik zagrabi ponudeno ro ko z vsem srcem in z obema ro kama, prikloni se sede na po stelji tako globoko, kakor da je hotel poljubiti zdravniku roko, in med tem, ko gleda mojemu tovarišu preko glave, odgovori z glasom, v katerem sem slišal zaupanje, obupno nado, slepo udanost. . . MALI OGLASI ženske dobijo delo Sprejme se ženske za čiščenje poslopja. Nočno delo. Vprašajte ob osmih zvečer v Society for Savings Bldg. Public Stjuare. (228) "Bog bo že dal dobro!" Strašna in neutolažljiva misel mi blisne skozi glavo. Saj to je slepec! "A?" vprašam z očmi Joco. Pokaže mi z roko tablo nad glavo bolnikovo. Na tabli je bilo napisano z latinskimi besedami: "sušenje očesnega živca." "Ali čutiš, da ti je kaj bolje ?" reče Joca z glasom, ki je lotel kazati ravnodušnost in trdnost, a sem vendarle slišal iz njega, da hoče na silo tolažiti. "Bolje, hvala Bogu!" reče bolnik. "Točno čutim, kadar me gospod pomočnik posadi na tisti telegrafski stroj ter mi iz-ablja ogenj, kako mi delujejo živci I" Dotaknem se Jocovega rokava ter ga skušam s kretnjami rok in z obračanjem oči vprašati: "Ali ni res nikakega upanja Joca napne nohet od palca za sekalec in ga sproži ter mi s tem naznači: "Niti trohe!" Oblil me je nekak hladen pot. Zbežal sem iz sobe in sedel na klop na hodniku. Skoz odprto okno je pihljal tam z lipe sladek, dišeč dih. "Ne!" sem rekel. "Oni. tam gori je večji tudi od mojega tovariša Jocel^Dal mu bo/' Takrat zaslišim iz neke ••sobe zamolkel, bolesten vzklik: "Oh, mati moja!" O! In knjiga življenja se mi je začela odpirati. To bo tisto, kar mi tako tišči na prsi, kadar vidim te ljudi! Res imajo vse in vsega, a vseeno nimajo svojega, ki bi sotr-pel z njimi, nimajo . . . matere! L. Lazarevič -o- Grozdje naprodaj Proda se 5 akrov grozdja v Harpers Field, O. Pokličite Michigan 0162. (227) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 6 sob, v ja-ko dobrem stanju; cena zmerna. Oglasite se pri lastniku 655 E. 101. St. (227) BORING MILL OPERATORS Ako Imajo Izkušnje na velikih horizontalnih ali vertikalnih LARGE PLANER OPERATORS •SLAB-MILLER Plača od ure, povrhu overtime, Morajo predložiti dokaz o ameriškem državljanstvu. Ako so zaposleni na vojnem delu, naj se ne priglasijo. ' WELLMAN ENGINEERING 7000 Central Hiše naprodaj Proda se bungalow, ni še iz-gotovljen, v slovenski naselbini na 831 E. 232. St. Hiša na 950 E. 236. St., ni še gotova. Samo še 2 hiši naprodaj. John Robich 18650 Meredith Ave. KEnmore 5152. (227) Soba se odda Odda se opremljena soba, pripravna za pečlarja. Naslov e 1153 E. 61. St. (227) Stanovanje se odda Odda se stanovanje 4 sob in kopalnica. Vprašajte na 6121 St. Clair Ave._(227) Opremljena soba V najem se da lepa opremljena soba mirni osebi; prost vhod. Vprašajte na 787 E. 185. St., spodaj, zadej. (227) V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE "We cannot have all to want if our soldiers and sailors are to have all they need." —Franklin D. RoouvM mm row BUY WAR BONDS Bajt ki je za vedno zatisnila svoje trudne oči 28. septembra 1940. Kako pozabit to gomilo, kjer blago Tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnega je dne. Žalujoči ostali: SOPROG IN HČERE Cleveland, Ohio, 28. Septembra 1942. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCU Vojaško letalo izdelka Curtiss Seagull o ovalno letalo ob vzletu. Tc vrste letala uporabljajo za izvidniško službo z ameriških matičnih ladij, ker hitro zasledijo sovražne ladje in jih potem tudi bombardirajo. Prcsimo vključite sledeče ime v listo in končno število vojakov iz fare uv. Vida, ki bo označeno na spominski zastavi v cerkvi sv. Vida. Ime in priimek ................ Army................Navy Marines ................ Coast Guard Naslov dema Sedanje bivališče vojaka (če znano) .......................................................................... Se bom udeležil ov. obhajila 11. oktobra z društvom Najsvetejšega Imena (da ali ne) ................ Se bom udeležil maše ob 8:30 v nedeljo. 11. oktobra (da aH ne) ........................ Bom kupil spominsko karto (da ali ne) ................ Izpolnite ta kupon in gai oddajte pri glavnem vhodu v cerkev 3v. Vida. v. J. KRIŽANOVSKA IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK 6117 St. Clair Ave, i H1HI1IMM|,iM|„i..i..i..|,.|..i„i„|l^M-M-t* sobo, ko se je v njeno veliko veselje vrnil Rostislav. Bil je videti truden zadovoljen in vesel; ko pa je zapazil, kako se ga je Milica razveselila, so se mu oči zabliskale od sreče in gorečnost, s katero je prižel k ustnam ročico svoje prijateljice iz otroških let, ni bila baš izraz "bratkega" čuv-stva, ki mu je do zdaj služilo kot ščit. Milica je nenadoma zardela in prišla v zadrego, toda ker je komaj čakala, kdaj mu razodene svoje odkritje, je kmalu premagala zadrego. — Velela bom prinesti čaj in večerjo; medtem pa se izpreho-diva po vrtu. Noč je tako ki-as-na, — je rekla, pozvonila in velela prišedšemu slugi pogrniti mizo. Rostislav jo je začudeno pogledal. — Izprehajam se vedno rad, — je rekel ter šel za njo na teraso, odtod pa v vrt. — Vi mi hočete nekaj povedati? — je rekel s pridušenim, nemirnim glasom Kromski. — Nekaj se je zgodilo, morda ste celo prejeli neprijetna poročila iz . . . Krenice? Naj bo karkoli, bodite odkritosrčni in ra- čunajte name kakor na udane-ga prijatelja in brata. — Da, povedati vam moram nekaj silno važnega. Tukaj imamo nemškega vohuna ,ki ga moramo vsaj nadzorovati, če ga že ne morete zapreti v odsotnosti Platona Aleksandroviča, — je rekla Milica in znižala glas. K — Kaj pravite? Odkod imate te sumnje? — jo je vprašal Rostislav, ki je prebledel, tako ga je presenetil ta preobrat v pogovoru. — Ni sumnja, ampak gotovost, — ga je naglo in ostro j prekinila Milica. — Če častnik ! pase krave in igra vlogo pastirja, tedaj je pač upravičen sum, da ne dela tega iz ljubezni do pastirskega poklica. Razen tega poznam osebno tega gospoda: to je stotnik generalnega štaba, baron pl. Fohts; toda v hiši ima še pomočnico, — in v kratkih besedah mu je povedala vse, kar je vedela o Tini. — Hvala vam, Milica Jurjev-na. Vi ste nam izkazali veliko uslugo in takoj ukrenem vse, da ulovimo še to noč oba podle- ža. To je nezaslišana nesramnost! Kaj pa, če bi tam zvedeli, da ste pl. Fohtsa vi izdali? Utegnili bi imeti velike neprijetnosti. Preziren, ohol izraz je šel preko Miličinega obličja. — Zdaj sem tu, v svoji domovini, in nimam nikakih pomislekov izdati tako podlost. Nisem pozabila, da sem Rusinja, medtem ko našo ubogo Rusijo tako prodajajo in izdajajo kakor nobeno drugo deželo na svetu. Rostislav je prijel njeno roko in jo poljubil; v njegovem pogledu je gorela tako strastna ljubezen, da je Milica zardela in bila v zadregi. — Vrniva se zdaj, — je rekel Kromski. — Ker ne smeva vzbujati nobene pozornosti, bom večerjal z vami kakor na- jvadno, nato pa se podam k po-ibočniku, da ukrene vse potrebno. Ko sta stopila v obednico, sta naletela na Tino, ki ju je oši-nila s prekanjenim, zlobnim pogledom. V tem trenotku jo je Milica spoznala: brez dvoma je fcSla to blagorodna gospa pl. Major Charles R. Johnson iz Hudson, Tex. ^ H0 c pomoč na manevrih od "bombe" (vreče moke) * ^ji e vojaku. Slika je bila posneta na vojaških vaja M IsL Angliji. Jk {te 1 y po Gornja slika nam prav nazorno kaže P1 ^ tala in sicer prednji konec Martin bombniki _ letalcu razgled na vse strani. bi]^ C,30 ŽENINI IN NEVEŠČ Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poroto* rabila po jako zmerni ceni. PrJ" dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovin* J II Docela druge misli so ji rojile po glavi. Njeni prijateljski odnošaji z Rostislavom so se na novo utrdili, toda v teh odnoša-jih je bilo še nekaj drugega. Vedela je, da je on gojil do nje pod plaščem bratovske ljubezni še drugo čuvstvo, ki se mora še bolj razgoreti v njih intimnem občevanju. Ta okolnost bi mogla dovesti do kakega resnega zapletljaja. Kot ženska je Milica vedela, s kakšno nevarno silo se igra, in ko je bila sama, si je večkrat očitala svoje lahkomiselno ali celo zločinsko ravnanje; pomislila je, da bo morala zardeti pred možem, katerega zaupanje je varala, ker je sklepala prijateljstvo s človekom, ki je vanjo zaljubljen. Milica je sklenila postati s Kromskim zdržnejša, previdnejša in celo hladnejša; v skrajnem slučaju pa skj je odločila oditi, da napravi konec odnošajem, ki bi si jih utegnili drugi ljudje napačno tolmačiti. Toda na vse te glasove vesti in dobre namene je pozabila, kakor hitro je bila v družbi Kromskega, ki ni v svojem občevanju nikakor prekoračil mej spoštljivega prijateljstva. Milici je bilo prijetno v njegovi družbi: v okusih in nazorih sta se popolnoma strinjala; nikdar nista trčila ob rezka, neprijetna nesoglasja, kakor se ji je to dogajalo z možem. Pred grofom je morala biti vedno na straži in večkrat je morala proti volji molčati. Rostislav pa jo je takoj razumel, napram njemu je bila odkritosrčna. Povedala mu je vse neprijetnosti, katere je morala prenesti od Nemcev, tudi zgodbo o mantilji in o Ludolfovem napadu mu je zaupala. Toda ta reč je Rosti-slava tako razsrdila in vzbudila v njem tako nevoljo, da je bilo Milici potem žal, da mu je to povedala. Čas pa je mineval. Rostislav si je tako razdelil delo, da je imel več časa na razpolago, naučil je Milico fotografskega posnemanja in ji prinesel lep aparat in kukalo, ki ga je nosila vedno s seboj na izprehodih. Nekega jutra je pojezdila na izprehod v Džemaldiriovem spremstvu. Po dolgotrajnem izprehodu se je na povratku domov povzpela na hrib, odkoder ce je odpiral pogled na trdnjavo. Vzela je v roke kukalo in se začela razgledovati. Daleč, daleč, komaj vidno, se je pasla čreda krav, a blizu nje, v senci pod drevesom, je ležal neki človek; pred njim je ležal odprt zvezek, v katerega je nekaj črtal ali risal. V obličje ga ni videla, ker je imel klobuk na oči. Njegova roka je bila sicer zagorela, toda ni bila kmetska. V tem hipu je človek vstal in obris njegove postave se je odražal v nebni sinjini; ogledoval se je okrog sebe in si nekaj za-.pisoval v zvezek. Milica je začela nekaj sumiti. To delo ni bilo pastirsko, a njegov profil se ji je zdel znan, dasi se ni mogla na noben način spomniti, kje je videla tega človeka. Milica si ga je hotela od blizu ogledati, zato je pognala konja v skok proti travniku. Ko je prijezdila k drevesu, je pastir mlirno ležal na travi ter kadil iz kratke pipi-ce, toda zvezek je izginil. Pridržala je konja v korak ter se napotila k dozdevnemu pastirju; bil je to delavec, ki ga je videla z mlekom na komandant-skem dvorišču, in tedaj se je spomnila, da se ji je zdel znan. — Kod pridem na Severna vrata, na desno ali na levo? — ga je vprašala. Pastir je vstal in ji razložil pot v precej dobri ruščini, toda s tujim poudarkom. Milica je slučajno pogledala njegovo dvignjeno roko in tedaj je zapazila dolgo, tanko brazgotino, ki se je začela med palcem in kazalcem ter se raztezala do lakta. Zdrznila se je in komaj zadržala vzklik. Toda v hipu se je zavedela, kako važno utegne biti njeno odkritje, zato je zatajila svoje presenečenje in mirno rekla: "hvala," nato je zdirjala s konjem v na-značeno smer. — Ali poznaš tega človeka? — je vprašala Džemaldina, ko sta se oddaljila od enega mesta. — To je pastir, ki pase trdil javske krave. — Jaz pa sem ga videla, ko je prinesel mleko generalu, in sem misltila, dla je trgovec z mlekom. — Je tudi pastir. Mleko in smetano pa prinaša za generala in častnike, ko prižene čredo domov, — je odgovoril Dže-maldin in pristavil: — Za Tino hodi, zdi se mi, da sta iz iste vasi. Toda Milica ga ni več poslušala, vse njene misli so bile osredotočene na novo odkritje. Zdaj se je spomnila, kje je videla tega "pastirja." Vkljub njegovi zagoreli barvi polti, bradi in preobleki je spoznala v njem stotnika generalnega štaba, , barorta pl. Fohtsa, — bivšega Berenklavovega tovariša v polku, poročenega s so-rodnico Alme pl. Vizenbrukove. Prišel je k njim v Krenico po slovo, ker je bil poslan na Vzhod z "važno nalogo," a ta važna nalega je bila torej vohunstvo. Tudi baronesa je bila v mestu njena gostja in je seveda precej pomagala blagorodni Almi opravljat in obrekovat Milico. Treba je bilo čim prej opozoriti Platona Aleksandroviča ter zapreti podleža. Bala se je, da ne bi ta morda zavohal nevarnost in jo pobrisal. Kar trepetala je pri tej misli. Kakor nalašč je general odšel za tri dni v Varšavo ter se imel vrniti šele naslednjega dne in tudi Rostislav je bil odsoten od prejšnjega dne in ni vedela, kdaj se vrne. Ure po kosilu so Milici silno počasi tekle. Bila je v mrzličnem razburjenju in pričakovanju in komaj se je zatajevala. Delala se je, kakor da bere, v resnici pa je premišljevala, kako bi ulovila barona Fohtsa. Skrbno je Milica pretehtala vse podrobnosti te zadeve in se nenadoma spomnila Tine. Spretna sobarica, ki zna pospravljati pisalne mize, je gotovo njegova pomočnica; sama jo je videla z njim govoriti, Džemal-din pa je rekel, da sta iz istega kraja doma. Čim več je Milica razmišljala, tem jasneje so ji prihajale v spomin razne malenkosti, ki so jo potrjale v njeni sumnji. Tako je nekoč zapazila, da jo Tina zasleduje, toda s kakšnim namenom, ni mogla dognati; še bolj sumljiva se ji je zazdela zdaj Aksinjina bolezen; Aksinja je zbolela pred nekaj dnevi, nakar so jo oddali v bolnišnico, na njeno izpraznjeno mesto pa je prišla Tina, kar je drugo sobarico silno užalilo, ker je smatrala, da ima večjo pravico do tega mesta kakor ta nemška pritepen-ka. Zvečer je Milica ostala sama. Generalka je bila zaposlena z uvajanjem nove sobarice v službo, predajala ji je perilo in obleko, kar je dolg;o trajalo, ker Natalija Lvovna je bila v tem oziru še natančnejša od katerekoli skrbne nemške gospo* dinje. Milica se je vsedla h klavirju, a še nikdar ni igrala tako slabo. Nevoljno je vrgla proč note in sklenila iti v svojo Cleveland ima zopet priliko ogledati si drzne drsalce in drsalke na ledu, ki s svojimi drznimi vajami in plesi vzbujajo občudovanje vsega občinstva. Ta skupina nam je poznana pod imenom "Ice-Capades of 1943" in nastopa vsak večer do vključivši nedelje 4. oktobra v Cleveland Areni. Fohtsa in sestrična Alme Vizenbrukove; bila je pomočnica svojemu možu pri njegovem podlem delu. No, zdaj prejme primerno plačilo. S studom je Milica povedala Rostislavu to novo odkritje. Naslednjega dne se je prebudila precej pozno in Dunja ji je vsa razburjena povedala, da so proti jutru napravili v Tinini sobi preiskavo, nakar so jo zaprli, in da je tudi pastir zaprt. General se je Vrnil z vlakom ob desetih in takoj zaslišal aretiranca. Natalijo Lvovno je ta dogodek tako potrl, da je legla v po-šteljo, Platon Aleksandrovič pa je prišel zahvaliti Milico. — Damica je bila torej opas-nejša od viteza, — je rekel z nasmehom. — V njenih krilih smo našli zašite listine velike Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine i Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini Adele Inge Vsi ti drsalci in drsalke so tako izvežbani, da nikdar ne razočarajo navzočega občinstva. Toda življenje in učenje teh ni tako lahko kot izgleda, kajti od vsakega še' zahteva nešteto ur vaje. da se tako čim bolj izpopolni. t. Petdeset }crasotic bo nastopilo in za slučaj nesreče pa ima vsaka važnosti, poleg tega^ P8 ^ la ponarejene ključe.!" salne mize in nezgonJ' re. To je nenavadno P ženska! No, med nan"^ —- sem vam hotel i*18/ vedati, kar se tiče vase ali prav za prav vašflij nika, barona Rangvalda . — Barona sovražim ^ smatram za sorodni!^, prezirom odgovorila * SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! tocao] [OBOE I0E301 NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! »eh tudi svojo namestnico, ki lahko takoj stopi na mesto ponesrečene, da se predstava lahko nemoteno nadaljuje. Letošnje predstave pa bodo še nekaj posebnega. Vstopnice dobite v j Cleveland Areni, 3700 Euclid j Ave. Cena vstopnicam je $1.35, $1.85 in $2.20, davek vključen. Navadne vstopnice pa so po 85c. 00020202020202000248530102010102010001020102010001020102020100