TRST, sreda 6. februarja 1957 Leto XIII . Št. 32 (3567) PRIMORSKI DMEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL.. MONTECCHI K. e, II. nad. — TELEFON »3-»»* IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; Četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 tn od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Državna založba siovemj^ višine v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB. 1 - Z - 375 - izdala Založništvo tržaškega tiska D. zuz-irsr V Alžiru deluje prava alžirska vlada ki bi jo nekatere države tudi priznale Sirski delegat v 07.1V obtožuje Francijo rodomora in pokolov ter za-ktei/a priznanje neodvisnosti IIžira - Osvobodilno gibanje upravlja sedaj tretjino ozemlja - Konec uspešne enotedenske protestne stavke NEW YORK, 5. — Politični odbor OZN je nadaljeval razpravo o Alžiru danes zjutraj. Sirski delegat ^emeddin je nadaljeval svoj govor, ki ga je včeraj h^ l' Poudaril Je. da se je polovica Alzira že osvobodila izpod francoskega nadzorstva in da osvobodilno gibanje upravlja sedaj tretjino dežele. Sirski delegat je ostro kritiziral politiko Francije v Alziru in je poudaril, da izraz «pomirjenje» v praksi Pomeni «zatiranje in rodomor«, Poudaril je, da ta Politika ni nova in da se J® začela izvajati še pred lotom 1950. S tem v zvezi Je navedel primere večjih Pokolov, med katerimi pokol, ije kd izvršen leta 1945 na Pobudo generala Degaullea Pa področju Constantme, pri čemer je bilo ubitih 45.000 oseb v dveh dneh. Sirski zunanji minister je dalje izja-n, da je ugled Francije kot Pberalne dežele kompromiti-aP in da je njena politika asimilacije doživela poraz. Ofitro je Zeinedin kritiziral jbo! francosko politiko na Kulturnem im kmetijskem sektorju. Na koncu je izrekel Prepričanje, da bo upor, ki Ju sedaj razširil na vse al-«rako prebivalstvo, pripeljal do I7-gona Francije iz Sever- je Afrike. Zato bi bila po-°Pa mednarodna preiskava grozodejstvih francoske voj-ske v Alžiru. Sirski delegat je svoj go-br nadaljeval tudi na ve-;a,rn' seji. Med drugim je delal, da so se Francozi obna-atii y Alžiru enako kakor Tedal ea ie predsed-K odbora prekinil in dejal, st!« <..Umtormi in da ta voj-Prost* samo desetino Po°et 7>ljcev' ki so se Javili' Rnrav« 8.a. razpolaga s civilno na razdelila Alžir V ?!-• ’ te pa na področja, ska “L™ deluje prava alžir-Vžtrav? 1 In Ce bo Francija le h«? ? na svojem stališču, *av °!?ceno levilo tujih dr-Znati I-IDrav|Ieno t0 vlado pri tir^J1 Sovor, ki je trajal šest s sirski delegat zaključil Vi da si po tej pr- ln se z nlo pogajati. Prerilr,-^1 Pridržuje pravico P-iegovc resolucijo, ki bo po triim- m . mnenju omogočila rešitev, ki Vin v knrist. 23.50. Nadaljevala se bo jutri ob 16.30. Medtem se je danes stavka v Alžiru zaključila. Prav tako se je zaključila stavka alžirskih delavcev v Franciji, ki so se vrnili na delo. V Alžiru pa je položaj še vedno napet. V zadnjih urah so a-retirali 7 muslimanskih policijskih agentov in 55 alžii-s-kih mladeničev. Skoraj vsi francoski delodajalci niso hoteli sprejeti na delo muslimanov, ki so stavkali. General Massu, ki je sklenil še dalje obdržati v mestu Alžiru 15 tisoč vojakov in polici j-stov, je odredil nove hišne preiskave v vsej arabski četrti v še večjem obsegu ka- kor do sedaj. Glavni štab je odredil popis vseh delavcev v tej četrti. Na vsem ozemlju se nadaljujejo sabotažne akcije partizanov in množijo se spopadi s francoskimi kolonialnimi četami. Tudi v zadnjih 24 urah je bilo na obeh straneh več mrtvih. Bebler pri Molletu PARIZ, 5. — Predsednik francoske vlade Mollet je sprejel nocoj jugoslovanskega veleposlanika v Parizu dr. Aleša Beblerja. Za sestanek je zaprosil Mollet. Kakor javljajo dobro poučeni krogi, sta se Mollet in Bebler razgovar-jala o jugoslovansko-franco-skib odnosih ter o aktualnih vprašanjih, med drugim tudi o Alžiru. Dr. Aleš Bebler je izročil nocoj na sprejemu v jugoslovanskem veleposlaništvu visoka jugoslovanska odlikovanja desetim francoskim zdravnikom za njihovo delo pri razvoju francosko-jugoslovanske-ga medicinskega sodelovanja. Stanovanjski sklad v Jugoslaviji BEOGRAD, 5. — Z odlokom zveznega izvršnega sveta bo jugoslovanska investicijska banka iz splošnega investicijskega sklada določila 2 milijardi dinarjev za zidanje stanovanj rudarjev in nameščencev rudnikov. S tem so skupna sredstva za zidanje stanovanj v Jugoslaviji povečana na 56 milijard, vštevši neuporabljena sredstva iz stanovanjskega sklada za lansko leto. Kakor je znano, plačujejo v stanovanjski sklad vse gospodarske organizacije in ustanove 10 odstotkov od izplačanih plač. Egipt zahteva novo sejo glavne skupščine OZN Izrael odklanja izpolnitev resolucij OZN - Razgovori kralja Sauda in iraškega prestolonaslednika v Washingtonu NEW YORK. 5. — Egi.pt je formalno zahteval novo sejo glavne skupščine OZN, na kateri naj bi razpravljali o dejstvu. da Izrael ni izpolnil resolucij OZN, ki zahtevata u-miik njegovih oboroženih sil z egiptovskega ozemlja. E-gipt ni p.redlšgal točnega datuma za to rejo. V krogih azijskih držav poudarjajo, da, če ne bo Izrael izpolnil resolucij OZN. bo a-zijsko-afriška skupina predložila resolucijo, ki zahteva od držav članic OZN, naj ne nudijo Izraelu nadaljnje finančne in gospodarske pomoči. Izraelski delegat v OZN Abba Eban se je včeraj več kot dve uri razgovarjal z glavnim tajnikom OZN Ham-marskjoeldom. Predstavnik izraelske delegacije v OZN je izjavil, da se bodo ti razgovori nadaljevali v tem tednu. V poučenih krogih zatrjujejo, da je izraelski predstavnik vztrajal, naj obe resoluciji, ki ju je v soboto izglasovala glavna skupščina, veljata tako kot ena sama celota. iiHmitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiuiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiuiuitiiiiiiiitimimiMiiimmmiiiiuiiiiitiuiiMHiiiiMiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiitiiifiiii Šesto zasedanje vrhovnega sovjeta ZSSR Prednost razvoju v gospodurskem nučrtu zu L1957 Državni proračun določa 614,8 milijard dohodkov in 603,8 milijard izdatkov-Za vojsko je določenih 96,7 milijard, t. j. 16 % Razpravljali bodo tudi o upravni avtonomiji zveznih republik MOSKVA, 5. — Danes zjutraj se je začelo šesto zasedanje vrhovnega Sovjeta SZ. Ob 10. se je sestal svet narodov, ob 13. pa zvezni svet, ki sta odobrila sledeči dnevni red: 1. Načrt gospodarskega razvoja SZ v letu 1957, 2. podelitev avtonomije zveznim republikam na sodnem področju, 3. vprašanje avtonomne uprave zveznih republik, 4. odobritev pravilnika o vrhodnem sodišču, : ~ — , „ . proizvodnja zeleza od 35,8 milijonov ton na 38,1 milijonov ton, proizvodnja valjanih kovin od 37,8 milijonov ton na 39,5 milijonov ton, električne energije od 192 milijard kilovatnih ur na 211,2 milijard kilovatnih ur. Proizvodnja opreme za av- filfi Ji" JNi testeni uumiau- Pa frae'e^ .Pe Kin, za njim P>ne»i v- zunan;i minister skemn j , ie odgovoril sir-krati,„ Pegatu. Zopet je na in se;a ?ov°ril sirski delegat Ja Je bila prekinjena ob “"■»'lunin,,.,,,. hev, ki bo v korist Go««°V' Pranc>ie in Al/ira. mteres °yoril je zatem burman- 5. izvolitev vrhovnega sodišča, katerega zakonodajna doba je potekla, 6. ustanovitev gospodarske komisije sveta narodov, 7. odobritev dekretov, ki so bili izdani po zadnjem zasedanju, 8. mednarodni položaj in zunanja politika SZ. Svet narodov šteje 639 poslancev, zvezni svet pa 708. Oba sveta sta se sestala na skupni seji ob 16. uri ob nav-z.očnosti vseh članov prezidi-ja. Na tej seji je predsednik državne gospodarske komisije Pervuhin podal poročilo o gospodarskem razvoju SZ v letu 1957. Izjavil je, da bo gospodarski načrt SZ temeljil na prednosti težke industrije. Ta načrt predvideva zvišanje proizvodnje za 7,1 odstotkov v primerjavi z letom 1956. V težki industriji bo zvišanje proizvodnje znašaio 7,8 odstotkov, proizvodnja potroš-nega blaga pa se bo zvišala za 5,9 odst. Zatem je Pervuhin izjavil, da bo morala proizvodnja letos narasti od 429 milijonov ton na 466 milijonov. Kar se tiče železarske proizvodnje, se predvideva, da bo SZ prvikrat prekoračila 50 milijonov ton, ker bo ta proizvodnja morala letos doseči 51.5 milijonov ton. Proizvodnja petroleja bo narastla od 83,8 milijonov ton lanske proizvodnje na 97 milijonov ton, tomatizacijo (ki se v sovjetski industriji sedaj že v veliki meri uvaja) ve bo letos zvišala za 30 odstotkov. Izkoriščanje naravnih plinov bo moralo narasti za , 50 odstotkov in doseči konec letošnjega leta 7.7 mili jarci kubičnih metrov. Tudi v kmetijstvu se predvideva povečanje vse glavne proizvodnje, kakor mesa, mleka, jajc in volne. Pridelek pšenice bo verjetno enak kakor lansko leto, ki ga neuradna števila določajo na 125 milijonov ton. Kar se tiče investicije kapitala (za tovarne, rudnike, prevozništvo itd.), je Pervuhin navedel 161 milijard rubljev. Vlada je dalje izdelala program gračenj za 2390 kilometrov vodov za plin v letošnjem letu. Glede razvoja programov za kovine, prepnog, električno energijo in težko industrijo je Pervuhin izjavil, da je vse to potrebno za razvoj kmetijstva in lahke industrije in hkrati tudi za oskrbo sovjetske vojske «z najbolj moderno tehnično opremo«. Poudaril je, da vlada in par- ■ IIIIHIIIIIIIimillllllllllttimillllllllMIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIMimilllllllimillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllMlIlIlHIlll Dul les ponovno koristnost osebnih stikov 0 obisku Mac Millana, Molleta in maršala Tita - Ni na vidiku sestanek treh - ZDA bi se pridružile tudi sankcijam proti Izraelu i ti c -------’ 5' — Na arherišt' v-n' konferenci je les arzavni tajnik Dul- nek javil, da bi sesta- Mac Eisenhowerjem in “Oljene-?0?1 V "e» prTl hortuai pasu predstaviial hortnu !!° ?eistvo. Prav tako nek n, j dejstvo bi bil sesta-Moliet Eisenhowerjem in Podal n”1- Te 'ziave )e Dulles Vir>ariev iazna vprašanja no-ni u:, • fnpomnil pa je, da Za tP dOiočen noben datum hi nilrefS,anke 'n da se tud' sestanch govorilo o možnost: G?ert dolarjev letno. Razen tega bi imeli brezplačno na razpolago urad in tajništvo, Njih vdova bi prejemala 1U.WU dularjev letne pokojnine. Zakonski načrt je bil dostavljen še , predstavniški zbornici. tija nadaljujeta politiko prednosti razvoja težke industrije. Za razvoj sovjetskega gospodarstva čoloča novi proračun 376 milijard rubljev, kar je za 7.5 odst. ve« kakor lansko leto. Ta znesek se bo u-porabil za nadaljnji razvoj težke industrije, kmetijstva, lahke industrije, prevozništva in drugih sektorjev državnega gospodarstva. Od tega zneska bo 201,4 milijarde določenih za industrijo in 61,6 milijarde za kmetijstvo. Gleče razvoja industrijske proizvodnje je Pervuhin navedel številne podatke, med katerimi je treba poleg že o-menjenih dodati še sledeče: proizvodnja cementa bo zaradi zgraditve novih, tovarn znatno narastla. Za proizvodnjo premoga je bil sklenjen splošen razvoj evropskih bazenov, tudi da se bolje reši vprašanje prevozništva. V večji meri se bodo izkoriščali stranski prorukti petroleja in naravnih plinov. V svojem govoru je Pervuhin navedel nato sledeče podatke: državne investicije za velika javna dela bodo dosegle 175 milijard rubljev. Površina stanovanj, ki bodo sezidana leta 1957, bo znaša' la 40 milijonov kvadratnih metrov (lansko leto 36 milijonov). Izdatki za socialno skrbstvo bodo znašali skupno 192 milijard rubljev. Vsota poslov v trgovini na č robno bo dosegla 597 milijard rubljev, tako da se bo zvišala za 57 milijard. Kar se tiče izvoza iz SZ. se bo povečal izvoz petroleja, žita, lesa, toda četrtina izvoza bo ved-no zavzemala industrijska oprema in stroji. -Narodni dohodek se bo zvišal za 8 odstotkov. Storilnost se bo morala zvišati za 5.4 odst. v industriji in za 8.5 odst. v gradbeništvu Proizvodni stroški v industriji se bodo znižali za 2.8 odst. Delovna sila bo v Sovjetski zvezi narastla za l,700.00(j delavcev in uradnikov. Zatem je Pervuhin sporočil da bodo gospodarski in finančni načrti zveznih republik spadali odslej v pristojnost vlad teh- republik in to v okviru borbe proti preveliki centralizaciji upravljanja. Kritiziral je omejitve, kn jih je zahod postavil proti trgovini š sZ, Dejal je, ca skušajo imperialisti netiti hladno vojno, ihedtem ko Sovjetska zveza predlaga miroljubno gospodarsko tekmovanje , Zatem je podal finančni minister Zverev poročilo državnem proračunu za leto 1957. proračun določa 614,8 milijard rubljev dohodkov in 603,8 milijard rubljev izdatkov, kar izkazuje presežek U milijard rubljev. Proračun za oborožene sile se bo znižal. Znesek, ki je bil določen lansko leto v proračunu v ta namen, se ni v celoti uporabil: nameeto 102,5 milijard rubljev se je uporabilo lansko leto 97,8 milijard rubljev. Zaradi tega ne bo proračun za oborožene sile letos presegal 96,7 milijard rubljev, kar odgovarja 16 odstotkom celotnega državnega proračuna, medtem ko je v lanskem proračunu znašal 18 odstotkov, a je bil še nižji v primerjavi s prejšnjim letom. Zvere.v je izjavil, da 85 odstotkov narodnega dohodka prihaja od podjetij, ki vo javna last. Neposredni davki bodo v novem proračunu predstavljali samo 8,4 odst. celot- nih davkov, ker se bo letos povečal najmanjši obdavčljivi znesek. Zverev je dalje izjavil, da pripravljajo ukrepe, da se zveznim republikam podeLi obširna oblast, kar ce tiče proračuna, i-n da se poveča njih odgovornost. Poudarjal je potrebo večje produktivnosti z nižjimi stroški. * Kar se tiče investicij za stroje, bodo te znašale letos 65 milijard rubljev, to je 11 milijard več kakor lani-Jutri bosta imela oba cveta ločeni sej-i. Norstad in Žukov o atomskem orožju PARIZ, 5. — Vrhovni poveljnik sil atlantskega pakta v Evropi general Norstad je na kosilu, ki so ga priredili noviinarjii, ki so akreditirani pri SHAPE. sporočil, da se je zahod-nonemška vlada obvezala pripraviti letos tri divizije motorizirane pehote. 2 oklepni diviziji, eno divizijo planinskih čet in jedro divizije, ki se poslužuje letalstva za svoje premike. Pripomnil je še, da bo Zahodna Nemčija letos pripravila dve ali tri skupine čistilcev min in eno spremno ladjo. Glede letalstva je Nemčija poo-bla-"Sčena imeti 1300 letal. Vendar pa bo konec tega leta razpolagala samo z dvema e-skadrilama letal. General Norstad je dalje poudaril važnost «ščita» 30 divizij, di jih za Evropo določajo načrti NATO in ki veljajo kot potrebni minimum ob upoštevanju uporabe modernega orožja. Pripomnil je, da se ne more misliti na nobeno zmanjšanje. Glede načrta britanske vlade da znatno zmanjša število svojih čet v Evropi, je general Norstad izjavil, da bo poveljstvo proučilo položaj, ko b do tega zmanjšanja dejansko prišlo. Poudaril je tudi važnost takojšnjega povratka francoskih čet. ki so odšle s področja NATO v Severno Afriko. Dalje je general Norstad dejal, da ameriško strateško letalstvo in angleški bombniki sestavljajo «jedro sile za represalije« v okviru NATO in da ima zavezniško poveljstvo s tem na razpolago »velike atomske možnosti«. Dejal je dalje, da predstavlja ta sila za represalije po njegovem mnenju »resen opomin za Sovjetsko zvezo«, in je dodal, da čeprav je cilj njegovega poveljstva stoodstotna obramba ozemlja, ki ga krije NATO, in čeprav ima največje zaupanje v zavezniške sile, vendar pa, če bi morala izbruhniti vojna, ne bi mogel nihče jamčiti, da bi bilo mogoče braniti vsa ta ozemlja «v prvih kritičnih dneh«. V Novem Delhiju pa je sovjetski obrambni minister maršal Zukov, ki je sedaj na obisku v Indiji, v razgovoru z nekaterimi indijskimi vojaškimi predstavniki izjavil, da bi se v primeru izbruha vojne «z vs0 verjetnostjo« uporabljalo atomsko orožje. Zukov je dejal s tem v zvezi, da ZDA in države NATO uvajajo atomsko orožje pri svojih oboroženih silah. Zavzel Se je nato, naj bi vojaški voditelji vodili kampanjo proti uporabi jedrnega orožja. Danes pa je v Tel Avivu predsednik izraelske vlade Ben Gurion sprejel ameriškega predstavnika Lawsona. V ameriškem poslaništvu izjavljajo, da je razgovor zahteval Lavvson, ki je »obrazložil Ben Gurionu ameriško stališče, da mora Izrael izpolniti resolucijo OZN, kar se tiče umika njegovih čet s Sinajskega polotoka«. Iraški prestolonaslednik, ki je na obisku v ZDA, se je danes razgovarjal s predsednikom Eisenhovverjem in z Dullesom. Po razgovoru z Ei-senhowerjem je Abdul Ulah izjavil, da je Irak zahteval od ZDA večjo tehnično in vojaško pomoč. Po razgovoru z Dullesom pa je izjavil, da je zelo zadovoljen z razgovorom. Iraški poslanik pa je sporočil, da se je prestolonaslednik med drugim razgovarjal tudi o popravilu naftovoda, ki teče po sirskem ozemlju. Izjavil je tudi, da je Irak pozval ZDA. naj pristopijo v bagdadski pakt. Čuenlaj bi šel tudi na Formozo OOLOMBO, 5. — Cuenlaj je imel po svojem petdnevnem obisku na Cevlonu tiskovno konferenco, kjer je dejal, da hoče Eisenhowerjeva doktrina predvsem spraviti ZDA na mesto Anglije in Francije na Srednjem vzhodu. Obtožil je zapadne velesile, da hočejo izkoristiti kašmirski spor za spopad med Pakistanom in Indijo, za sejanje razdora med azijskimi državami ter za odvrnitev svetovne pozornosti od Srednjega vzhoda. Ko so ga vprašali, ali bi on obiskal Formozo, potem ko Cangkajšek sploh ni odgovoril na njegovo vabilo, naj pride v LR Kitajsko, je Cuenlaj smehljajoč se odvrnil. Ce bi bil povabljen, bi rad šel na Formozo. Cang je moj stari prijatelj«. Potem ko je obiskal osem azijskih držav, se je danes Cuenlaj z letalom vrnil na Kitajsko. «»------- Letalska proga Beograd - Budimpešta BEOGRAD, 5. — Letalska proga Beograd-Budimpešta bo obnovljena 7. februarja. Na progi bodo vozila letala jugoslovanske družbe «JAT» ter madžarske «MALEV». Madžarski list «Nep Szabad->-ag» piše, ča že od 4. novembra madžarski komunistični pisatelji ne objavljajo svojih del in da so se odtegnili iz javnega življenja. List pravi da . molk pisateljev ne more trajati še naprej, ter jih vabi, naj končno spet začno svoje delo. Danes ob 10. uri v beneškem kinu «Sv. Marko> Ali bo beneški kongres PSI najvažnejši v tem desetletju? Okrog 700 delegatov - Med povabljenimi Bevan, Phillips, Pajetta, Matteotti in drugi kinodvorani «S. Marco« se bo danes začel kongres Italijanske socialistične stranke, ki ga njeno glasilo označuje za najvažnejši politični dogodek zadnjega desetletja v 100- državi. Mogoče je ta trditev malo pretirana, tako kot je pretirana trditev zunanjega ministra Martina, da je rojstvo skupnega evropskega ti* žtšca v Bruslju najvažnejši dogodek od zedinjenja Italije pa do danes. Brez tveganja pa lahko trdimo, da je beneški kongres najvažnejši izmed treh kongresov največjih italijanskih strank v zadnjih štirih mesecih: demokristjanske v Tridentu v preteklem oktobru, komunistične v Rimu decembra ter socialistične sedaj v februarju v Benetkah. Ta pomembnost je predvsem v sklepih, ki jih bo kongres sprejel. Od tega, ali bodo ti sklepi pomenili korak naprej, zastoj ali korak nazaj v procesu spojitve socialdemokratske in socialistične stranke, pa je zopet odvisen razvoj vse notranje in za njo tudi zunanje politike italijanske republike. Upravičeno je Nen-ni nedavno zapisal v enem svojih tedenskih uvodnikov, da vse čaka na njegov kongres: od razčiščenja odnosov med vladnimi koalicijskimi strankami pa do razpisa novih političnih volitev letos namesto prihodnjo spomlad. Vmes pa so še nerešena vprašanja zakona o agrarnih pogodbah z upravičenim razlogom, zasedba novega ministrstva za državne udeležbe itd. Ce prisluhnemo drznejšim komentatorjem, ki bi hoteli gledati tudi preroško potem moramo povedati, da se ču-jejo glasovi o mnogo globljih posledicah beneškega kongresa. Govori se namreč, da bi mogla nova združena socialistična stranka na prihodnjih volitvah, to je najmanj že čez eno leto, zbrali več glasov kot komunistična, drugi pa gredo še dalje in pravijo, da bi se moglo zgoditi, da socialistični glasovi nadknjejo celo demokristjanske in postanejo tako najmočnejša politična sila v državi. V obeh primerih — posebno pa v drugem — bi to pomenilo vstop socialistov v vlado. In tu se odpirajo zopet nadaljnje kombinacije. Z demokristjani? S komunisti? Z manjšimi strankami? Vsekakor bi bil to zlom dosedanjega de-mokristjanskega vladnega monopola — prvič po desetih letih. No, naša predvidevanja so mnogo bolj realistična. Zato se oslanjajo na naslednja dejstva: 1. dober in spodbuden znak, da bo storjen na kongresu vsaj majhen korak naprej k socialistični združitvi, je pristop Neodvisne socialistične zveze k Nennijevi stranki. 2. Nennijev vpliv, v stranki, ki nudi preče jšnje jamstvo, da se kongres ne bo NIKOZIJA, 5. — Danes je bil obsojen na smrt neki ciprski Turek in sicer zaradi posesti pištole. T-o je prvič, da je taka obsodba zadela na Cipru kakega Turka. iiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiimiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KD za skupno evropsko tržišče in Evratorn usmeril niti v saragatizem niti v stalinizem. Nenni ima na levi Perlinija, Targettija, Lussuja, Lizzadrija in druge, ki so skeptično gledali na pralognanski sestanek s Sa-ragatom in ki so blizu Togliattija, saj so delno kritizirali Nennijeve kritike KPI po poročilu Hruščeva in odločno zahtevajo, da se mora-' jo socialdemokrati popolnoma spremeniti tudi za ceno, da se iznebijo Saragata, če bi bilo to potrebno; neomajno pa zahtevajo, da bodoča združena stranka sodc'uje s komunisti. Skupina, ki jih imenujejo tudi učence pokojnega organizacijskega tajnika PSI Rodolfa Morandija in v katero spada tudi glavni u-rednik «Aoanti!» Vecchietti, se malo razlikuje od omenjenih levičarjev. V tretjo skupino spada Letio Basso, ki je bil nekoč označen kot italijanski Lenin ter je znan kot dosleden marksist ne glede na levice in desnice. Četrta skupina so tako imenovani avtonomisti, med katere spadajo v prvi vrsti Lombardi, Maz-zali, Dugone in drugi, ki bi hoteli čimbolj skrčiti socialdemokratske pogoje za združitev, hkrati pa se od časa do časa slišijo glasovi, da bi hoteli, da bi se kriza v KPI poglobila. 3. Ogromna večina resolucij pokrajinskih kongresov PSI je bila * soglasno sprejeta in razlika med njimi je bila le v predvidevanjih glede načina in posameznih faz procesa združevanja. 1. Odnos socialdemokratov do združitve: a) desnice in Saragata, ki je postavil že po Pralognanu v pismu M Phil lipsu nesprejemljive pogoje zlasti pa brezpogojni pristanek na atlantsko politiko; b) centra z Matteottijem, ki se ne zdi, da bi bil tako trma sto na atlantskih pozicijah, ki so za PSI nesprejemljive: c) ugodno stališče letiice PSDl ki je prav sinoči objavila izjavo, v kateri zahteva dokončno ločitev PSI od KPI in osvoboditev od slehernih o-stankov frontovske politike spoštovanje demokratičnih načel kot metodo v revolucionarni razredni borbi in končno pristanek PSI na evropsko enotnost ter s tem tudi ustop v obnovljeno Socialistično in ternacionalo; socialdemokratski levičarji menijo, da združitev ni notranja zadeva stranke, temveč prava socia listična konstituanta za novo stranko. 5. Odnos KPI do združitve je bil na timskem kongresu pozitiven s pogojem, da nova stranka n« sme biti protikomunistična in današnja «IJnita» v svojem uvodniku \o stališče v glavnem potrjuje. Končno se nam zdijo pogoji Za združitev, ki jih je posta vil kongres neodvisnih socia listov v nedeljo, tista bistve na osnova, ki bo morala bit sprejeta, če bomo hoteti reči da je proces zedinjenja na Spet razlika Segnija in v glediščih Fanfanija Medlem ko je Segni skušal razpršili razne pomisleke, je pokazal Fanfani mnogo manj .navdušenja in precej previdnosti RIM. 5. — Na današnjem nadaljevanju razprave o skupnem evropskem tržišču in ev-ratomu, ki je sledila včerajšnjemu Folchijevemu referatu na zasedanju glavnega odbora KD, sta poleg nekaterih ministrov govorila tudi ministrski predsednik Segni in politični tajnik Fanfani, nakar je bila odobrena sklepna resolucija. Glavni odbor je resolucijo soglasno sprejel, kot je to želel Segni. da bi imela vlada pri tem vprašanju manj vezane roke. Sploh se je Segni pokazal precej navdušen za pogodbo o skupnem tržišču in evratomu ter je tudi v svojem govoru skušal čimbolj razpršiti vsake pomisleke o tem, da bi lahko ta stvar imela za Italijo tudi neugodne posledice. Tako je glede raztegnitve tržišča na afriške pokrajine dejal, da se bo lahko italijanska aktivnost v Afriki krepko razvila. Pri tem italijanski Jug ne bo trpel, ker bo ustanovljen tudi poseben evropski fond za zaostale pokrajine in pri teh je pa v glavni meri udeležena Italija. Po Segnijevem mnenju tudi ni nikake nevarnosti za Vahonijev načrt v okviru evropske skupnosti. Postopoma pa se bo politika skupnega tržišča izkazala za ugodno tudi na področju izvoza poljedelskih proizvodov. « Fanfanijev govor se je pa znatno razlikoval od Segni-jevega. Tudi on je že v daljšem uvodu poudarjal evro-peistično politiko KD, katere veliki pobornik je bil že De Gasperi, Zaključil je svoj go- vor tako, da se je izrekel za skupno tržišče in evratorn, vendar pa so bili v njegovem govoru tudi razni izrazi previdnosti, ki so bili vsaj na zunaj nasprotje Segnijeve zanesenosti. Tako je Fanfani dejal, da do raztegnitve skupnega tržišča na afriška ozemlja ne sme priti brez jamstev, da domnevna in omejena gospodarska korist ne bo zahtevala solidarnosti v kakih kolonialnih skupinah, v katerih Italija ne sodeluje več in tudi ne namerava več sodelovati; pa tudi nastajajoča skupnost bo imela samo korist, če ne bo sodelovala. Raztegnitev- pogodbe na prekomorske dežele pa bo zahtevala tudi mnogo skupnih sredstev za premaganje zha-ne zaostalosti, kar pa ne bi smelo otežkočiti in zavirati premagovanja zaostalosti v evropskih deželah. Fanfani je izrekel svoje pridržke tudi glede pristopa drugih držav k skupnosti. Kar pa zadeva poljedelske proizvode, je dejal, da bo moralo razlikovanje med njimi in industrijskimi proizvodi služiti za postopno izgladitev zamude v razvoju ne pa za utrditev razlik.' Obžaloval je tudi, da niso ustanovili tudi neke nad- državne oblasti, ki bi bila to- „C|.H suulac.a. „KO Je DUO liko bolj potrebna, kolikor sredi 4e ka- drugega kot slabotnejši so nekateri začet- — -----------------------------. . ni položaji, ki jih bo treba popraviti. Ce je hotel glavni odbor KP pritegniti javno pozornost — vsaj svoje stranke — , na skupno evropsko tržišče in evratorn ter pri tem razb ti molk, ki je nastal o tem vprašanju, potem je svoj na men dosegel. Seveda pa je vsa razprava prišla nekoliko prepozno, kojahko pravzaprav glavni odbor stranke, pa če prav večinske, le še izrazi kake pomisleke. Kaj več že ne more in ne sme, če ne bi hotel spraviti vlade v težavo (Sicer takih namenov v okviru KD res ni bilo.) Pogodba o skupnem tržišču in evratomu je že pripravljena za podpis, ne da bi bilo javno mnenje prej obveščeno o njenih podrobnostih. Ce bi se zgod lo, da bo po začetnem navdušenju prišlo do kakih manj prijetnih odkritij, ne bo na zadnje nič čudnega. 1 - poldne je glavni odbor KD razpravljal o spremembi nekaterih členov statuta stranke ter končno ob deve-' uri zvečer končal zasedanje. Proti večeru se je predsednik Ustavnega sodišča De Ni-cola vrnil v Rim. ANSA poroča, da se je popolnoma pozdravil po lažjem nerazpo-loženju prejšnjega tedna ter da je ob povratku takoj začel s svojimi sodelavci pripravljati vse potrebno za jutrišnje javno zasedanje Ustavnega sodišča. Ako je bilo po sredi še kaj drugega kot samo nerazpoloženje, kot se je pred dnevi trdilo, tedaj se lahko sklepa, da so vsaj začasno odstranjene tudi nevšečnosti, ki so baje grozile, da bi De Nicola zaradi njih podal ostavko. predoval. Ti pogoji so: PSDl se mora odreči centrizmu, PSI frontizmu, zunanja politika mora biti koeksistenca in rušenje blokov, osvoboditev kolonialnih narodov, načela OZN, pomoč nerazvitim narodom, vključitev bodoče stranke v novo Socialistično internacionalo, V kateri bodo tudi azijske, in afriške socialistične stranke; nova stranka e sme biti protikomunistična. v Včeraj zvečer je Nenni v istem vlaku kot Pajetta in Matteotti, ki bosta navzoča na kongresu kot delegata, odpotoval v Benetke. Med njim in novinarji se je na postaji razvil takšen le kratek razgovor: Kako ste potovali? Dobro, igral sem »scopo« in zmagal. — Ste igrali s Pajetto? — Ne, mislim, da Pajetta ne igra «scope». Kako presojate napad ePravdes? — To je zapoznela kritika. Ze pred tremi meseci so socialisti zavzeli stališče, ki sedaj «Pravdi» ne ugaja. — Ali boste o tem govorili v svujem poročilu? — Mogoče, mimogrede. — Ali mislite, da vam bodo te kritike pomagale? — Seveda, Novinarjev bo danes v Benetkah kar mrgolelo, saj se bomo onim, ki spremljajo proces proti Piccioniju, Montagni in Politu pridružili še tisti, ki bomo spremljali socialistični kongres. Ze ob prihodu na postajo nam bodo v informacijskem uradu izročili mapo s poročilom vodstva PSI, kongresna pravila, načrt programa, kongresni medaljon, ilustrirane dopisnice, blok papirja s kongresnim napisom, svinčnik biro, načrt Benetk, izkaznico za prost vstop v vse beneške muzeje in galerije slik in končno še razne publikacije. Delegatov z volilno pravico bo okrog 700. Iz inozemstva bosta najbolj upoštevana gosta laburistična voditelja Bevan in Morgan Phillips. Po pozdravih bo govoril najprej Nenni predvidoma dve uri in pol. S. R. «» ------ Današnja «Uni(a» pred kongresom PSI RIM. 5. — Kongresu PSI, ki se bo jutri pričel v Benetkah, bo jutrišnja »Unita« posvetila uvodnik, v katerem govori o perspektivah socialistične združitve. Gotovo je ta članek mnogo bolj trezen in umirjen, kot so bile nekatere nedavne izjave raznih vodilnih ljudi v KPI. Uvodnik u-gotavlja. da so vse od sestanka v Pralognanu socialdemokrati kazali bolj malo spravljivosti. Saragatovo pismo Phil-lipsu po sestanku v Pralognanu. ki ga je danes objavila »Giustizia«, pa je po mnenju »Unita« torpediranje združitve. Niti prelom med 'KPI in PSI ni povzročil pri socialdemokratih več spravljivosti, temveč jih je še bolj zakrknil na njihovih pozicijah. Tako tudi socialistično ocenjevanje dogodkov na Madžarskem ni predstavljalo okrepitve PSI pri pogajanjih s PSDl temveč oslabitev. Članek se zaključuje z željo po zbliževanju s PSI in PSDl v borbi po načelih, za katera se je izrekel VIII. kongres KPI, ter v soglasju s »politiko stvari«, ki jo zagovarja Nenni. 0 gospodarskem sodelovanju med Italijo in FLRJ BEOGRAD, 5. — Konec februarja se bo v Beogradu sestal mešani medzborniški odbor jugoSlovansko-italijan-ske zbornice v Beogradu in italijansko-jugoslovanske zbornice v Milanu. Za ta sestanek vlada v jugoslovanskih gospodarskih krogih razumljivo zanimanje, ker so mešane zbornice v razvoju medsebojnih gospodarskih odnosov imele vidno vlogo in uspeš- no sodelovale pri reševanju vrste medsebojnih gospodar- skih vprašanj. Med neposrednimi nalogami pa so najbolj pereče vzpostavitev tesnih stikov na področju tehničnega sodelovanja, izmenjava strokovnjakov in kadrov in druga vprašanja. Po informacijah predsednika mešane jugoslovansko - italijanske zbornice v Beogradu inženirja Kneževiča se bo konec februarja sestal v Beogradu medzborniški odbor, t. j. operativni organ, ki bo proučeval važna vprašanja, ki zanimajo gospodarstvenike obeh držav, «Od nadaljnjega dela teh zbornic, je poudaril Kne-ževič, lahko pričakujemo še boljši razvoj gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo« RIM, 5. — Predsednik republike je danes prejel pisatelja Alberta Moravio in dr. Corrada De Vita, ki sta mu izročila knjigo Stendhalov % «Rimskih sprehodov«, ki sta jo sama uredila. Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 7,5, najnižja 5,5, zračni tlak 1027,9, viagra 89 odst., temperatura morja 7,7. Vreme dane«: Pretežno oblačno vreme, možnost padavin. Temper, brez bistveniTi sprememb. Tržaški dnevnik Danes, SHEDA, 6. februarja Doroteja, Stazika Sonce vzide ob 7.21 in zatone ob 17.17. Dolžina dneva 9.56. Luna vzide ob 9 49 in zatone ob 24.00. Jutri, ČETRTEK, 7. februarja Komuald, Neda S sinočnje seje tržaškega občinskega sveta Obč. svet z večino glasov potrdil letošnji proračun podjetja Acegat Za potrditev proračuna so glasovali svetovalci KD, PSDI, PRI, PSI in MEN, proti svetovalci MSI, PNM, PLI in KP, medlem ko so se svetovalci NSZ, UP in SDZ vzdržali Sinoči je občinski svet z večino (lasov potrdil letošnji proračun občinskega podjetja Acegat. Za potrditev proračuna je glasovalo 29 svetovalcev (KD, PSDI, PHI, PSI in MEN), proti je glasovalo 25 svetovalcev (MSI, PNM, PLI in KP), pet svetovalcev pa se je vzdrialo glasovanja (NSZ IIP, SDZ in Gruber-Bencova). Letošnji proračun Acegata je bil potrjen z zmanjšanjem primanjkljaja od 1.079 milijonov lir, kot je predlagala upravna komisija podjetja, na 660 milijonov lir, kot je predlagal občinski odbor. Po potrditvi proračuna ostane še vedno odprto vprašanje odbo-rovega predloga sklepa o zvišanju tarif, ki bo prišlo na vrsto na eni od prihodnjih sej. Preden je župan dal na glasovanje potrditev Acegato-vega proračuha, so nekateri svetovalci predložili nekaj a-mandmajev. svetovalca Tei-ner (PSI) in Lonza (PSDI) sta predlagala, naj se že v predlogu sklepa določi 606 milijonov primanjkljaja s pripombo. da bo s kritjem tega primanjkljaja upravna komisija podjetja izplačala uslužbencem 124 milijonov lir več za zvišanje prejemkov. A-mandma, za katerega so glasovali tudi svetovalci NSZ, je bil zavrnjen. Načalje sta bila sprejeta dva amandmaja formalnega značaja. Obširno razpravo je povzročil a-mandma. ki ga je predlagal odbornik Dulci, in sicer, da se zmanjša amortizacijski skilad podjetja za nadaljnjih 70 milijonov lir s priporočilom upravni komisiji Acegata, naj te milijone porabi za zadostitev zahtev uslužbencev. Po zavrnitvi amandmaja Teiner-Lonza je prof. Dulci preklical svoj predlog, češ da nima več pomena glasovati o tem. če je bilo zavrnjeno priporočilo upravni komisiji, naj se obveže, da bo sprejela zahteve uslužbencev. Pri tem se je začela zelo zapletena razprava, ker je če-mokristjanski svetovalec Ga-sparo ponovno predlagal Dul-eijev amandma. Po intervencijah nekaterih svetovalcev je Gasparo svoj predlog u-maknil. Demokristjan Masut-to pa ga je ponovno oživil in zahteval, da se postavi a-mandma o znižanju primanjkljaja za nadaljnjih 70 milijonov lir na glasovanje, ker bi s tem lahko omilili zvišanje cene vode. Vnovič se je vnela ostra obravnava proti temu predlogu. Večina svetovalcev je ugotovila, da ni mogoče sprejeti tega amandmaja, ker je protizakonit l krši upravno neodvisnost Acegata. V obravnavi in pri glasovanju tega amandmaja, ki je bil zavrnjen z večino giasov, je prišlo do nesoglasja med demoknstjanski-mi svetovalci in odborniki, katerih večina je glasovala proti amandmaju svojega svetovalca. Glasovalne izjave niso prinesle nič novega. Skupine, ki so glasovale za potrditev proračuna so kot po navadi zagovarjale delovanje upravne komisije in odborov sklep, skupine, ki so glasovale proti, pa so ostro kritizirale Acega-tove upravitelje in odborovo politiko. Svetovalci, ki so se vzdržali glasovanja, pa so vsi poudarili nujnost čimprejšnjega imenovanja nove upravne komisije Acegata in se izjavili proti zvišanju tarif, razen dr. Agneletta, ki je dejal, da ni mogoče uravnovesti proračuna, ne da bi zvišali cene uslug in dobav Acegata. V glasovalni izjavi je dr. Jože Dekleva dejal: Opozicija je pravilno, tako po formalni kot po vsebinski plati kritizirala proračun bivše upravne komisije in tudi svetovalcem relativne večine ni uspelo izpodbiti teh kritik s stvarnimi razlogi. Naše največje občinsko podjetje je v zelo težkem položaju. Za pokrivanje deficita, ki se je iz leta n leto višal, bi moral vsak meščan — vključno novorojenčki — plačati nad 3850 lir. Za to stanje so odgovorni oni, ki so zadnjih deset let brez presledka posredno in neposredno upravljali podjetje. Utemeljene so kritike, da je upravna komisija kršila določila pravilnika in vodila osebno politično in etnično diskriminacijsko politiko. Mi zaradi tega ne odobravamo delovanja upravne komisije, iz katere so bili izključeni predstavniki opozicije. Mi smo proti kriteriju, na osnovi katerega se skuša z znižanjem sredstev za amortizacijo izpod tehnično potrebne ravni znižati deficit proračuna, s čimer se izkrivlja dejanski položaj podjetja na škodo njegovega resničnega finančnega m gospodarskega stanja- Mi nasprotujemo povišanju tarif zato, ker meni mo, da se v sedanjem gospodarskem položaju, ki se stalno slabša, ne more ponovno poslabšali družinskih proračunov vse dotlej, dokler se ne bo kupna moč prebivalstva občutno zvišala. To pa se ne more zgoditi do takrat, dokler ne bodo uresničeni in ne bodo dali rezultatov izredni ukrepi, ki bodo primerni za naš posebni gospodarski položaj in katere zahteva ose delovno prebivalstvo. Uravnovesenje proračuna je zato mogoče doseči samo s »krbnejšo upra-vo in z državno integracijo občinskega proračuna. To integracijo upravičuje tudi dejstvo da je proračun ozemlja aktiven za več milijard lir. Po drugi plati pa moramo upoštevati, da podjetja ne u-pravlja več bivša upravna komisija, katero so sestavljali politični predstavniki strank relativne večine v občinskem svetu, temveč ga bo upravljala nova upravna ko- misija, v katero bodo prvič po tolikih borbah vključeni v pravičnem razmerju tudi predstavniki opozicije in ki imajo tako možnost, da od blizu nadzorujejo življenje podjetja in prispevajo s konstruktivno kritiko do bolj zdravega in objektivnega u-pravljanja, kot je bilo prejšnje. Novi upravni komisiji priporočamo: 1. Cimprej je treba rešiti spor z uslužbenci na ta način, da se upoštevajo njihove že dosežene pravice in da se izenači njih gospodarski položaj z uslužbenci podobnih podjetij. 2. Najkasneje v roku šestih mesecev mora komisija predložiti poročilo o dejanskem gospodarskem in ti nančnem stanju podjetja in predložiti predloge za izboljšanje. 3. Komisija mora dobro proučiti kritike, ki so jih izrekli različni svetovalci na račun proračuna in upoštevati vse predloge ter pripombe, '/.lasti mora upoštevati te ugotovitve zato, da se preneha pri morebitnih novih uslužbencih ali pri napredovanjih vsaka diskriminacija političnega m etničnega značaja. Komisija mora nadzorovati, da je razdelitev osebja tako napravljena, da odgovarja dejanskim potrebam podjetji m d.a se eventualno preštevilno osebje zaposli v produktivni aktivnosti, kot so predlagali nekateri svetovalci. Sume v primerni absolutne gospodarske ugodnosti se lahko da dela na dražbo. 4. V podjetju je treba u-stanoviti upravni svet. ir pričakovanju, da bo nova upravna' komisija dosegla dobre rezultate v interesu podjetja in njegovega osebja in še posebej v korist prebivalstva, se vzdržujemo glasovanja, pri čemer pa vztrajamo na vseh kritikah, ki smo jih izrekli na račun upravne komisije. Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena izključno vprašanju A-cegata odnosno glasovanju o proračunu podjetja za tekoče leto- Takoj v začetku seje je svetovalec Muslin (KP) zahteval, da bi še pred glasovanjem o proračunu Acegata razpravljali o resoluciji, katero je predložil pred dvema tednoma in v kateri se zahteva odobritev zahtev uslužbencev podjetja. Zahtevo po tej razpravi je župan odbil, češ da ni v skladu s pravilnikom poslovanja občinskega sveta in ker bi na ta način nič ne prispevali do dokončne rešitve spora med uslužbenci in podjetjem. Daljši govor je imel o proračunu podžupan Dulci, ki je v začetku polemiziral z nekaterimi kritikami svetovalcev Zlasti ostro je podžupan napadel težnje, da bi podjetje dali v upravo zasebnikom in dejal, da ne gre za osamljene glasove, temveč da določeni krogi po vsej Italiji v zadnjem času ogorčeno napadajo občinska podjetja kot »občinski socializem« in zahtevajo uvedbo režima privatnih podjetij. Y resnici pa gre za zahtevo, da bi uvedli drugačen sistem na škodo delavcev in uradnikov, ki so zaposleni v teh podjetjih in predvsem na škodo prebival- stva, saj bi zasebna podjetja skrbela za ovoje interese in ne več za interese skupnosti. Glede amortizacijskega fonda je podžupan mnenja, da so kritike opozicije neupravičene in da bi bilo mogoče še za 50 milijonov znižati a-mortizacijski skilad. Za obnovo in modernizacijo podjetja se po njegovem mnenju lahko poskrbi tudi na druge načine, kot na primer a posojili. Ce bo občinski svet ponovno odložil razpravo o proračunu, bo avtomatično stopil v veljavo zakon in bo prešel sklep upravne komisije v proučitev prefekture in ni dvoma, da bo prefektura ta sklep odobrila. Pri tem je treba upoštevati, da gre za sklep, ki predvideva nac eno milijardo lir deficita. Prav tako bo neugoden rezultat v primeru, da bi občinski svet zavrnil sklep občinskega od- bora, saj bi to praktično pomenilo, da občinski svet ni pravzaprav o podjetju nič odločil, kar bi privedlo do intervencije nadzornih oblasti, komisarja itd. Podžupan Dulci je nato še govoril o sporu z delavci in dejal, da je treba ta spor čimprej rešiti, vendar pa da občinski svet eedaj ne more odločiti v tej zvezi ničesar, ker bi v takem primeru stopil v veljavo člen 17 občinskega pravilnika, ki določa, da se uničita dva sklepa, fci sta si med seboj v nasprotju. To bi pomenilo tudi ukinitev sklepa o proračunu in bi ponovno privedlo co intervencije nadzornih oblasti. Svoja izvajanja je podžupan zaključil z zagotovitvijo, da je občinski odbor naredil vse, da se doseže obsežnejša integracija občinskega proračuna, vendar pri vladnih organih ni ničesar dosegel. Doslej 7 milijonov lir za zimski podporni sklad Za zimski podporni sklad so od 16- 1. do 31. 1. dali svoje prispevke: Assicurazionii generali 761.900 lir, teritorialna legija financarjev 311.402, skrbništvo divizije financarjev 265.956, Banco di Homa 186.920, Banca Nazionale del Lavoro 96113, Telve 66.500. Circolo costruzioni TT 42.600, občina Miiije 40.940. Serraval-lo 40.000, Notarski < Jack Palance, Eddie Albert. , Fjlodrammatico. 15.30: «Bitka Pri Rio della Plata«. Film, ki Prl' kazuje zgodbo znamenite nemSJ” križarke «Graf von Spee«. ‘F ter Finch. . Supercinema. 15.30: »Bitka Pj Rio della Plata«. Peter Fihcn' Arcobaleno. 16.00: «PaglaveC’ («11 monello«) s Charlie Chaplinom. Astra Rojan. Zaprto do četrtka. Capitol. 16.00: «Magičen ogehJ#' Yvone De Carlo, Rita Gan« Carlos Thompson. Cristallo. 16.00: »Najbolj po®!® Izsiljevanje«, Glenn Ford ‘ Dorina Reed. Grattaclelo. 16.00: «Zene in volov ...» («Moglie e buoi...«), •jj' derica Ranchi, Gino Cervi, v*' Chiati, Nino Taranto. Alabarda. 15.30: «Zeleznlčaf* Piet.ro Germi, Lulsa Della Nece, Edoardo Nevola. Ariston. 16.00: »Lahka leta«, P ' rodija birokracije, kom iv! vlogo Igrata N. Taranto in A’ Manglni. Armonia. 15.00: «La primula r°T sa del Sud«, J. Payne, J. Stcr' Hng. Aurora. 16.00: »Maill tiger«, Howey, J. Chandler in L. Garibaldi. 16.00: «Zbogom N** petj« s Tamaro Lees in Cecchijem. ^ Ideale. 16.00: »Interpool, a£e Z3», E. Bartok, F. Tucker. Impero. 16.00: #Tudj heroji “ čejo«, W. Hoiden, D. Kerr. , Italia. 16.00: «Vem, da me ubil«, j. Cravvford. , S. Marco. 16.00: «Zadnjih pet m,' nut«, V. De Sica, L. Darn'" H. Brazzl. g. Moderno. 16.00: «Crno mesto«, Heston, L. Scott. , Savona. 16.00: »son-ce v ' G. Ferzetti, 1. Galter. Viale. 16.00: «Zgodba Toma stryja». Krasen technicolof A. Murphyjem. Vitt. Veneto. 15.30: «Dlvje ze«, J. Wayne, V. Miles. Vision. Techmcolor. Stlrl " grade Uscar. Belvedere. 15.30: «Zver iz uo Morgue«. Za mladoletne Pr povedano. Marconi. 16.00: »Cesta večnost1' L. Caron, R. Mecker. Massimo. 16.00: »Ujetniki T Maty Britt. ^c Novo cine. 16.00: «K,ličite " madamev, E. Merman. -j Odeon. 16.00: «Naj-lepša ž*0«, na svetu«. Gina Lollobrig1 V. Gassman. Eastmancolor. ^ Radio. 16.00: ((Napad na Pacific«. Western - Technic«1 S. Hayden. Se 5 DNI IMATE ČASA, da poravnate naročnin0 PRIMORSKEGA DNEVNIKA in si s tem Pr!' dobite pravico soudeležbe i.a žrebanju bogato1 dobitkov. Prosvetno društvo Ivan Cankar Vabi fuidtni (tied v soboto 16. febr. 1957 ob 21, uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7. Na sporedu so tudi stari plesi, «češka beseda«, «tip-top» i. d. Danes ob 20.30 se pričnejo v društvenih prostorih 1 za omenjene plese — Prodaja vstopnic in rezerviri miz od srede 13. t. m. dalje na sedežu društva Ul. D teechi 8—III. od 20. do 21. ure in dve uri pred za kom pri blagajni dvorane. »*/#*****«/ -2*******' ' /* * ■■ s, 4 k * * * * i' *. .* ? .* **.■.-■ . . IW ‘ * 4 V ^ 4 * ' ^•m:kV m&šm:: - ' ■ $ 4 /... - «Wi držav, je le učinek zlaganega reaTizma. ki je podlaga politike južnoafriške vlade. Rasizem v Južni Afriki Politika ločevanja temnopoltega prebivalstva od belokožcev je rodila številna protislovja in pomeni za južnoafriške nacionaliste velik neuspeh Nacionalistična vlada Južne Afrike, ki ji predseduje Strij-dom, namerava popolnoma u-resničniti svoj program popolne ločitve plemen, to je ločitve beliti od temnopoltega prebivalstva. V ta namen je predložila pred kratkim tudi zagonski načrt, s katerim je iz ločila mestice (mešance) iz volilnih seznamov. Stebra te- Kdaj pa pri nas? M. januarja so v poslanski zbornici sprejeli zakonski na-drt, po katerem se solnikom v Južnem Tirolu priznavajo z* zaračunavanje plač in za Pokojnine leta službe, ki so jih izgubili zaradi prepovedi poučevanja za časa fašizma. Ta zakonski osnutek so svoj čas Predložili južnotirolski poslan ti dr. Ebner, dr. Tinzl in dr. Guggenberg. Dva dni prej sta Poslanki Elsa Conci in Maria Badaloni predložili predsedniku poslanske zbornice Leone iu pismeno poročilo prve in šeste parlamentarne komisije 0 zakonskem osnutku; 31. ja nuarja pa je predsednik postavil to vprašanje ze na dnevni red seje poslanske zbornice in ker se ni nihče Priglasil k besedi, so takoj Prešli k glasovanju ter Je bil zakonski predlog sprejet s 35H klasovi p!oti 32. S tem so južnotirolski solniki po dolgih letih čakanja dosegli priznanje vseh zgubljenih let službe. Službena leja Priznajo tudi tistim Solni-~0|n, ki so optirali za Nemči Jp, če so po letu 1940 poučeva-J* pa področju bocenske pokrajine na nemških tečajih in s°lah. Zakon bo postal velja-ven po objavi v Uradnem li-sfu in v roku šestih mesecev moralo prizadeti solniki, ati Pa njihovi svojci, če gre za družinske pokojnine, vložiti Prošnje, da se jim priznajo Pravice, ki izvirajo iz tega zakona. Zakon predvideva tu-fll» da bodo izplačali Solnikom morebitne poviške plač ali Pokojnin vzvratno od 1. ja-nuarja 1956. Kot vidimo, so juznotlrol-skim šolnikom popravili krijmo, ki jim jo je prizadejal fašistični režim. Ker gre za državljane iste države, bi mo-rali priznati enako pravico udi slovenskim šolnikom, ki ?P bili za časa fašizma odpuščeni. Programa sta zakona o poa-poojih naselitve in o javnem ‘olstvu, ki sta začela veljati leta 1955. i zakon so začeli dejan- izvajnti 3. avgusta 1956 njem morajo pokrajine, ob-.the, in mestne četrti, ki jih J® notranje ministrstvo pro-? asi'° za »bele«, zapustiti vsi rnci, mestici in Azijci, in si-er v treh rokih. Prva sku-mora zapustiti omenjeno Področje dp 3. avgusta 1957, ruga do 3. avgusta 1958, za ^retjo pi( bodo sele določili 2onn V PrV0 skuP,no sPada -OoO Indijcev, ki prebivajo Johannesburgu in njihov ? P°r je pokazal, kako težko bo to izvesti, zakon, ki se tiče šol-va in vzgoje, postavlja sole rojencev (domačinov) pod orstvo posebnega ministr-a za zadeve teh domačinov šol P°metu dejansko ukinitev ko Iaznik verskih misij. Na druge svetovne vojne 23n • *el1 šol 4380 nasproti državnim solarn. Uo kon- Vzel pa i‘m bodo od- . e 1 Vso državno podporo, ar pomeni, da jih bodo mo- čitev. Seveda gre tudi pri tem le za prikrivanje resničnih ciljev, ne pa za kakšna načela. V Južni Afriki, ki šteje 13 milijonov 915.000 prebivalcev od katerih je 2.906.000 belo-kožcev, P.306.000 črncev, 1 milijon 281.000 mesticev in 421 tisoč Azijcev (predvsem Indijcev), pač ni mogoče doseči asimilacije domačega prebivalstva. Ravno zato zagovarjajo južnoafriški nacionalisti politiko ločitve plemen s katero naj bi si »višje pleme« ohranilo politično gospodarsko in kulturno nadoblast. To stališče pojasnjuje tud: zunanjo politiko južnoafriške vlade, ki je v polemiki z Veliko Britanijo in državami Commomvealtha ter s skupino afroazijskih držav v OZN. Ker pa r.oče ostati južnoafriška vlada na afriškem kontinentu osamljena, da ne b; ošibila svojega političnega programa, teži za tem, da ne bi Srednjeafriška zveza zavzela njej nasprotnega stališča. Zaradi tega zavzema njena polemika z angleškimi laburisti precej ostre oblike in jih obtožuje, da so zaslepljeni. V najhujšem sporu pa je z afroaziisko skupino držav tudi če r.e upoštevamo še posebnih razlogov za spore z Indijo in Pakistanom, ki imata v Južni Afriki precej močni narodni manjšini. Čeprav Južna Afrika ni v pravem pomenu kolonija, je domače prebivalstvo v njej najbolj zatirano v primeri z raznimi kolonijami in sploh ne uživa nobene avtonomije. Iz tega izvira tudi dolgotrajni spor z OZN glede Jugozahodne Afrike. Vlada v Pretoriji odločno nasprotuje spremembi vladavine na tem področju iz mandata v zaupno uDravljanje, ker ne mara izvajati nolitiko listine Združenih narodov, ki je v popolnem nasp-otju s politiko plemenske >očitve. Zato je afriški odbor za Jugozahodno A friko v -vojem poročilu, ki ga je predložil na devetem zasedanju generalne skupščine OZN, poudaril, da južnoafriška vladi na tem področju izvaja program plemenske ločitve in skuša priključiti področje, ki ga je dobila v mandat. Polemika, ki traja ze o-sem let med nacionalistično južnoafriško vlado in večino držav, ke južnoafriške Organizacija domačinov A-frica National Congres se vedno bolj krepi. To so pokazali zlasti dokumenti, ki jih je odkrila policija med preiskavami na sedežih 'ega gibanja, in politična razprava v Johannesburgu pro'i 153 črncem, ki so jih obtožili ograža-nje državne varnosti. Listina svoboščin ki so jo sestavili predstavniki raznih skupin črncev in drugih domačih prebivalcev v Bloenfonteinu, meni hud udarec ocenjevanju Stridjomove vlade v zvezi z južnoafriško stvarnostjo. Iz tega se vidi, da je politika plemenske ločitve mnogo bolj škodljiva interesom belokož-cev, kakor pa polihka kulturnih, političnih in drugih stikov med obema skupinama, tudi če se pri tem ti interesi ocenjujejo z buržoaznega zornega kota. Vsekakor bi seveda ostalo vprašanje bele manjšine v družbi iemnopoltih prebivalcev, ki se vedno bolj krepi. Toda nihče ne more trditi, da bi lahko najbolj obvarovali interese belokožcev s taksno politiko, ki jo vodijo južnoafriški nacionalisti. Taksna politika pa naletava tudi na popoln neuspeh iz gospodarskih razlogov. Od leta 1S48 je namreč črnska delovna sila v južnoafriških ndustrijah narastla za 30 odst., medtem ko je delovna sila belokožcev narastla samo za 15 odst. Politika južnoafriških nacionalistov je torej dosegla svoj poraz ravno na področju «realizma» na katerega so se toliko sklicevali. di v italijanskem prevodu važen esej laburističnega voditelja Hugha GaitSkel-la: »Ideološki razvoj demokratičnega socializma v Angliji«. Ker je esej zelo zanimiv, objavljamo kratek povzetek nekega njegovega odlomka. V zgodovini laburističnega gibanja in angleških Trade-Unionov se opaža nihanje med Sindikalno in politično akcijo. Tako je videti, da se nekaj let vsa borba osredotoča za dosego političnih pravic in zakonodajnih reform, nato pa se borba prenese na sindikalno področje : ?. zvišanje mezd in plač ter za boljše delovne pogoje. V tej dobi sledijo številne stavke, pozneje pa se borba zopet prevesi na drugo stran in se okrepi ponovno politična dejavnost. Tako se je na koncu prvih desetih let te ga stoletja zopet okrepila sin di-kalna dejavnost. Čeprav je takrat liberalna vlada uvedla V svojem prvem filmu itCarmen Jonesa je črnka Dorothy I važne socialne reforme, so ce-Dandrige čez noč zaslovela, in danes je njena slika na na- ne bolj naglo naraščale kakor slovnih straneh tudi tistih ameriških ilustriranih revij, ka- | mezde, kar je povzročilo zni- H. GAITSKELL 0 IDEOLOŠKEM RAZVOJU DEMOKRATIČNEGA SOCIALIZMA V ANGLIJI Pred kratkim je izšel tu- cev. Trade-Unioni so se zato okrepili in delavci so postali bolj revolucionarni. Pri fem ni šlo za poglobitev socialnih teorij, maiveč za novo usmeritev socialistov, ki je trajala nad eno desetletje. Medtem ko se je v ostali Evropi razvila sindikalistična teorija, pa je v Angliji o-krepitev sindikalnega gibanja našla izraz v gildizmu, (guild pomeni v angleščini ceh, bratovščina). Ideolog in predstavnik tega gibanja je bil mladi univerzitetni profesor G. D. H. Cole. Gildizem se jc ostro ločil od fabianstva bodisi v metodah bodisi v smotrih. Zavračal je fabiansko teorijo postopne osvojitve oblasti z demokratičnimi sredstvi, kar je smatral za nekoristen kompromis s kapitalizmom. Opiral se je na nauk razredne vojne, v kateri bi lahko zmagali le z revolucionarno akcijo. To akcijo pa bi lahko izvedli le organizirani industrijski delavci in se zaradi tega ni mogla naslanjati na parlamentarne volitve. Gildisti pa so zasledovali MiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiitMiNiiimiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim mor so imele doslej dostop le belopolte lepotice | žanje življenjske ravni delav- tudi drugačne končne smotre. UMI ......................................................... IlllUltllllllllllllllllllllll....MIIIUHIMI.......IIIIHIIIII1IIIIIIIIIIHHIMIIHII Višnja Stahuljak ■ pesnik, igralka slikarka in koncertna pevka hkrati Izhaja iz glasbeno nadarjene družine: že njen ded je bil profesor glasbe in skladatelj, babica pa pevka; pravtako tudi njen oče - Živi v Zagrebu, piše romane in drame ter se udejstvuje tudi kot režiser v zagrebškem lutkovnem gledališču VIŠNJA STAHULJAK Pred nekaj dnevi smo či-tali v časopisju vest, da je v izdaji društva književnikov Hrvatske izšla zbirka pesmi »Rumeno lilija«, od Višnje Stahuljak. Istega dne smo videli v nekem drugem časopisu kritično o-ceno vokalnega koncerta Višnje Stahuljak v dvorani Hrvatske Glasbene Matice, medtem ko smo končno v nekem tretjem listu opazili beležko, n kateri se spominja isto ime, a to pot kot dramsko igralko, članico Eksperimentalnega gledališča. V prvem trenutku bi mogli pomisliti, da gre za neko pomoto, toda tisti, ki bolje poznajo zagrebško kulturno življenje vedo, da ne gre za pomoto; oni vedo, da gre dejansko za eno in isto osebo. Toda malokdo ve, da ta mlada Zagrebčanka ni le pesnik, igralka in koncertna pevka, ampak tudi slikar, dramaturg, romanopisec in režiser v lutkovnem gledališču. Višnja Stahuljak je bila vzgojena v družini znanih hrvatskih glasbenikov: stara mama, Pavla, je bila koncertna pevka (sodelovala je pri prvih oddajah radia Zagreb), stari oče, Vladimir, predstavljr dokument, ki po ............................... URESNIČITI ZAMISEL 0 STALNEM LUTKOVNEM GLEDALIŠČU Lutk e na Primorskem Večino ukiniti. govora glavnega guver orj3 G. Jansena, ki je 18. ja-g arJa '‘tvoril parlamentarni: sedanje, je jasno razvidno (/.se hoče Strijdomova vlada rati .)a šolsko politiko. ke‘ ugotovila, da ni mogoče 10- Posameznih plemen na godalcem področju. G. Jan- citi SPOd; Je napovedal med drugi-črt Zak°nf'-nm> načrti tudi na-d0 Za Us;an°vitev univerze za 'načine ter za prepoved, da U obiskovali «svobodne» erze v Capetovvnu in v 'Valer randu. Pri tem pa a hinavsko trdi, da bo temnopolto in drugo Marsikdo, ko premleva spomine na otroška leta, se kaj rad ustavi z mislijo ob lutkovni predstavi, ki jo je bil takrat deležen na sejmu ali v društveni dvorani. Gasperč-kove dogodivščine. Pavlihove borbe za resnico in pravico ter dejanja ostalih oseb iz skrivnostnega lutkovnega sveta: to so stvari ki jih niti teta ne morejo izbrisati iz na 'tmelo doihače prebivalstvo od tega ‘e Koristi. HaraSo'd južnoafr>»kih naclo-tudlslov pomenijo piavzaprav zn * kritiko evropskih koloni-Vaj0rsKih držav, ki so namera-v- e as'milirati domače pre-‘valstvo v kolonijah s tem. svo'$° *^'ele šin' 1 med njim sk tcu'!urne' moralne, ver-j e 'n socialne vrednote te* ^Segle le to, da so pripruvi-i. ,bot uporu, osvoboditve od j 0ntalm>ga nadzorstva itd. t ..n°®friški nacionalisti bi ho- nek }°Te- dati 'em državam Pri a nauk realizma ter ni i-tem °P°zarjajo na kolo-§8' lsttčno krizo Francozov v 2l ®rn* Afriki in Angležev na tern’ oha'i m v Nigeriji. Pri 10 . 'ftltjo, da niso možni pn-1, n'. -krepi med popolno a n0 1 ,a^° ,al' Pa med popol-Pin Plemenskih sku- r na določenem področju na en>,ae belokozna etnič k * .Ptna fatalistično priča-ati konec in popolno izlo- vse bolj in bolj osvaja naš I co o tekmi med zajčkom in mladi svet. Prvi kutkovni o- ježkom je sama napisala po der na Slovenskem se je poja-1 pravljici bratov Grimm, rav- Ježek-perica Mayerjeve šega spomina. Ti heroji številnih prizorov in dejanj, ki so nas tedaj osrečili in nasmejali do solza, bodo vedno lep spomin na naša mlada leta. Ob 'eh spominih pa se večkrat vprašamo zakaj ne bi tudi mi danes osrečili naše otroke, kot so nas nekdaj o-srečili ljudski lutkari, PRVI KORAKI Čeprav Slovenci nimamo tako dolge tradicije v lutkarstvu, kot jo imajo 1'alijoni in Francozi, vendar iz dneva v ' dan, kljub konkurenci filma. vil v Ljubljani leta 1920. Od tedaj traja huda borba za obstanek po amaterskih odrih prosvetnih društev. Na Silvestrovo leta 1944 se je pojavilo partizansko lutkovno gledališče, ki je delovalo še nekai me-ecev po osvoboditvi. Leta 19441 je Slovenija. odnosno Ljubljana dobila prvo poklicno lutkovno gledališče. K razvoju slovenskega lutkarstva je v mnogočem prispeval svoj delež tudi naš primorski rojak. akademski slikar Milan Klemenč č. K razširitvi te panoge umetnosti so pripomogla kulturno - prosvetna društva ki so ponesla prijazne lutkovne pojave tudi na podeželje. Na Primorskem so se slovenske lutke pojavile po drugi svetovni vojni v Trstu, Novi Gorici, Ajdovščini, Sežani in tudi drugod, vendar je njihovo delovanje zamrlo, ali pa jc zašlo v kampanjsi način dela. Od omenjenih lutkovnih odrov so največji uspeh dosegli Goričani. MAYERJEVE LUTKE Iniciatorka lutkarstva v Novi Gorici je bila priznana slovenska ulkarica Mimi Mayer-jeva. 2e takoj po priključitvi je z lastnim odrom in z lutkami peljala goriške P'_°nir_ie v skrivnostni in pravljični žival-ski svet. Psički, mucke, lisič ke, zajčki ter druge domače živalice in vsakovrstni «ba-jaci« so si osvojili simpatijo mladih gledalcev. Njeno delovanje se je razširilo s pristopom v SKUD »Janka Premr-la-Vojka». Nastop na tekmovanju v počastitev 10. obletnice ustanovitve OF 'eta 1951 ie potrdil njene sposobnosti. V ostri konkurenci nad deset lutkovnih odrov iz vseh krajev Slovenije, si je Mayerie-va priborila prvo mesto. Igri- no tako lutke, odrska oprema ln režija so bile plod njenega umetniškega ustvarjanja. Takrat so se okrajni, prosvetni in oblastni organi začeli zanimati za njeno delo. Rodila se je tudi zamisel o ustanovitvi lutkovnega gledališča v Novi Gorici, 'oda pomanjkanje finančnih sredstev n primernih prostorov je od-godilo rešitev tega vprašanja LUTKOVNO GLEDALIŠČE ZA SLOVENSKO PRIMORJU Ob pril ki zadnje novoletne jelke so goriški pionirji zaman pričakovali lutke; čeprav je pred tem vse kazalo, da bo tudi takrat ravno novoletna jelka odpihala prah z zapuščenega inventarja. «SVobo-da». ki ga ima sedaj v varstvu. nima kadra, da bi to delovanje zopet razgibala, Ma-yerjeva pa si tokrat zeli resnejšega dela. Ker obstaja tudi na Koprskem želja po takem. delovanju, bi bilo priporočljivo, da bi se sosedna o-kraja pri tem pomenila in ze dinila, Kot sta se pri vprašanju poklicnega gledališča za Slovensko Primorje. Zapiišlje« no lutkovno 'gledališče bi mnogo pripomoglo k razširitvi te vrste umetnosti na Primor skem. Z organizacijo tečajev in posvetovanj b‘ gledališče začelo ustvarjati ustrezni kader, ki naj bi deloval v amaterskih odrih. G'eda!isče bi imelo obliko potujočega ansambla, kar bi omogočilo primorskim otrokom obisk lepega števila predstav letno in bi na ta način pripomoglo k njihovi vzgoji in k razvijanju otroške domišljije, ki je tako važna pri duševnem razvoju doraščajočega otroka. A. O. pa je bil profesor glasbe in skladatelj, kakor tudi njegov sin Jurij, Višnjin oče; prav tako pa tudi njen bratranec Dubravko, katerega novo opero bodo predvajali v tej sezoni v Osjeku, Končno je njen stric Mladen Stahuljak virtuoz na orgijah. ((Morda je ta dedna «obremenjenost« z glasbo prispevala k sklepu, da nadaljujem družinsko tradicijo« — nam je dejala nekoliko v šali Višnja Stahuljak, «Na-meravala sem se opisati tudi na Akademijo likovnih umetnosti... Delala sem z a-kademskim slikarjem Sulen-tičem. Dolgo sem bila v dilemi: glasba ali slikarstvo? Ni šlo i prvo i drugo...« Zagrebčani so jo najprej slišali na solističnih prireditvah akademije in na majskih festivalih. Na nedavnem samostojnem koncertu, skupno z mezosopranom Blanko Sidqr, je izvajala dela Persla, Bacha, Brahmsa in Jurija Stahuljaka (ciklus eBolna deklica«, ki ga je oče komponiral na stihe svoje hčerke). Kadar le more, se vrača k slikarstvu, k tej erazkošni simfoniji barv, tonov in njihovih nijans«, kakor sama pravi. Višnja Stahuljak je predvsem pesnik. Svež, neposreden pesniški doživljaj preveva tudi njeno občutljioo liriko in prozo, pa tudi njena slikarska dela. To «popolno liriko> je ugotovil že Martin Lipnjak oziroma Gustav Krklec v svojih znanih «Književnih pismih s podeželja«. Višnja Stahuljak je napisala tudi dramo »Volkovi«, ki jo bo natisnil časopis za vprašanja scenske umetnosti »Teater«. Pred tem je napisala neko otroško igro v treh dejanjih, «Kdor išče — najde«. To «peselo dogodivščino, z nekaj žalosti za male in velike« je tiskala Zveza amaterskih gledališč Hrvatske, prvič pa jo je izvajalo gledališče v Zadru. Za radio je pripravila tudi dramatizacijo hrvaških narodnih pripovedk, ki so jo oddajale radijske posta- Corot in ribe Znamenitega francoskega slikarja Coiota je neki njegov reven učenec nekoč povabil na večerjo. Dejal mu je: ((Prosim vas, nikar se ne jezite na mojo ženo. Danes je, petek in za večerjo je pripravila ribe«. — «Ribe? Imenitno, saj jih obožujem...« je dejal. Co-rot In mečno hvalil večerjo, tako da mu je učenec končno dejal: «Ako zares tako ljubite ribe, vas vabim k večerji vsak petek«. Odtlej je Corot vsak petek prihajal na večerjo K svojemu učencu. »Lepo vas prosim, dragi mojster,« mu je dejal slednji nekega peika, »nikar se ne jezite na mojo soprogo. Dane3 je pozabila pripraviti za večerjo ribe*. «Oh! Imenitno!« je ušlo Co-rotu. «K (ksna sreča! Rib niti videti ne morem...«. je V Beogradu, Zagrebu in v nekih drugih mestih. Višnja Stahuljak je bila član Študentskega gledališča, od katerega se je pred nedavnim ločila skupina mladih igralcev in režiserjev in ustanovila zanimivo «Eksperimentalno gledališče«. Med njimi je tudi Višnja Stahuljak. Govoreč o njeni vlogi l;Ucije ^ drami Torntona Wildera «Dolgo božično kosilo«, na večeru sodobne drame v zagrebškem dramskem gledališču, je kritik Feler napisal v «Vestniku v sredo« naslednje: «Odlična. Odkrila se nam je kot prava igralka, kakršnih imamo zelo malo za salonske vloge«. Dr. Zlatko Matečič poudarja njeno kreacijo, kot eno med najboljšimi, medtem ko «Književne novine« pišejo o dobri in izenačeni igri, »brez sledu amaterstva v slabem pomenu te besede«. Osem let je Višnja Stahuljak sodelovala kot član Oblastnega lutkovnega gledališča v Zagrebu, v katerem je igrala in režirala. Višnja je tudi član zagrebškega radijskega zbora, in uspešno študira etnologijo in srbohrvaški jezik. Kako in kdaj ji uspe pečati se s toliko stvarmi hkrati, na to niti sama ne ve točnega odgovora. Upirali so se javni državni lastnini, ker so menili, da b' ohranila »mezdni sistem«, s čimer se ne bi bistveno spremenil poiožaj delavcev, ker bi samo zamenjali gospodarja. Gildisti so hoteli napraviti konec «mezdnemu sistemu« in so zahtevali, da se industrija ne prenese pod nadzorstvo države in v njeno last, marveč, da bi prešla v roke samih delavcev, organiziranih v Trade-Unionih. Nato bi delavci v posameznih industrijskih podjetjih ustanovili cehe (guil-de) proizvajalcev, katerih naloga bi biia organizacija in upravljanje proizvodnje. Pri tem je bilo vsekakor nekaj ostankov tradicije in so se delavci navdihovali od srednjeveških cehov iz predkapitalistične aobe. Na podlagi teh predpostavk so gildisti tudi zavračali nadvlado parlamenta ter zagovarjali ustanovitev takšne skupščine, ki bi predstavlja industrijo, to je proizvajalce. Vsekakor je slonelo to gibanje bolj na čustveni kot na razumski podlagi. Doba intenzivne sindikalne dejavnosti se je končala kmalu po letu 1920, ko je prišlo zaradi povojne krize do zapor in stavk, ki niso uspele in zaradi česar so delavcem znižali plače. Končna epizods te dobe je bila splosna stavka leta 1926. Za razumevanje takratnih dogodkov je treba jasno razločevati med sindikalno akcijo kot metodo za osvojitev oblasti in med nadzorstvom delavcev nad proizvodnjo v socialistični državi. Angleško delavsko socialistično gibanje je popolnoma zavrglo prvo tezo. Izkušnja je namreč dokazala, da nima taka strategija nobene možnosti uspeha, razen če ni povezana z obširnim in dobro pripravljenim načrtom za osvojitev oblasti. Po mr.enju Gaitskella pa sta k temu potrebna še gospodarska zmešnjava in razkroj državnega aparata. Toda takšnih pogojev ni nikoli bilo v An gliji. Voditelji Trade-Unionov niso nikoli imeli prave revolucionar le miselnost:. Čeprav so bile dobe brezposelnosti in krize, ni bilo angleško gospodarstvo nikoli na robu propasti, državna oblasi pa j‘ bila vedno precej u'rjena Prav tako pa tudi prebivalstvo ni bilo revolucionarno razpo loženo. Vse to se je pokazalo zlasti ze'o jasno za časa omenjene splošne stavke. Takrat pa se je tudi pokazalo, da sta sindikalizem in gildizem prej mit kakor stvarnost. Ravno zato pa jima je angleško laburistično gibanje obrnilo hr bet. Od tedaj je bilo angle- n mmi n m intimi im mu mm iiiiliinii imun'im im milil Neredi v mestu »upor« prebivalstva? Neposredni vzrok Je baje v ukinitvi vojaškega okrožja. Dejansko pa Je to bil le povod, tista kaplja, ki je zadoščala, da je nezadovoljstvo prekipelo. Trde življenjske razmere, po-manjšanje dela, naraščajoča brezposelnost, pomanjkanje zaslužka — skratka razmere, ki v njih žive po malem vsa nje. Precejšnje je število lažje majhna podeželska mesteca ranjenih, težje pa le eden, ki'Srednje in Južne Italije; pre-mu je krogla prestrelila tre-j malo otipljivih rezultatov buh. Okrog 50 oseb so areti-j vladne politike za razvoj Ju rali in prepeljali v Chleti, zdi ga — vse to Je prisiMIo preše pa, da jih bodo izpustili, j bivalstvo, da Je dalo duska Kje so vzroki za ta nenadni svojemu nezadovoljstvu. Z u- V malem mestecu Sulmona. v pokrajini Aquila, v Abbruz zih, so preteklo nedeljo nenadno izbruhnili hudi neredi, tako da so morali poklicati v pomoč vojaštvo iz sosednih dežel in celo oddelek rimske policije «Celere». Prebivalstvo je demonstriralo po ulicah, raz sfreh in oken pa Je na policijske agente deževalo kame- kinitvijo sedeža vojaškega o krožja odpade namreč se tisti, sicer itak majhen dotok denarja, ki je povezan z bivanjem v mestu vojaških vpokli-cancev in seveda tudi vseh nameščencev tega urada, ki so svoje prejemke potrošili v mestu. Nedvomno bi večje razumevanje pristojnih oblasti za ziv-IJenJske pogoje prebivalstva moglo preprečiti take izbruhe ljudskega nezadovoljstva; zato ni nič čudnega, če bo ta zadeva imela svoj odmev tudi v parlamentu. škim socialistom jasno, da je bilo treba zasledovati politične smotre po laburistični stranki in po volilnih žarah, medtem <»o so Trade-Unionom prepustili borbo za izboljšanje mezd in življenjskih razmer njihovih čianov. K tej spremembi stališč pa ni prispevala samo splošna stavka, marveč tudi uspeh laburistične stranke, ki je povečala število svojih zastopnikov v spodnji zbornici ter prevzela vlado. Ce je bila zavrnjena revolucionarna metoda gildističnega socializmi, pa je ostala zelo popularna njegova zamisel, da bi morali delavci imeti večji delež pri nadziranju industrije, zlasti pa tiste industrije, ki je bila nacionalizirana. Toda v zadnjih tridesetih letih tudi nihče ni resno mislil, da bi morali delavci sami postati lastniki nacionalizirane industrije. Prav tako nihče ne govori, da bi bilo treba ustanoviti poleg spodnje zbornice se nekak gospodarski parlament, v katerem bi bili zastopani proizvajalci. Toda vsi priznavajo, da je treba z nacionalizacijo industrije storiti kaj več, kot pa spremeniti zasebnega delodajalca v Javnega. Važnost zamisli o ((soudeležbi delavcev v industriji« in o nujnosti posvetovanja z delavci glede proizvodnje je v laburističnem gibanju vsekakor dediščina gildističnega gibanja. Vpliv gildizma v laburističnem gibanju v drugem desetletju dvajsetega stoletja pa je treba pripisati tudi dejstvu, da je bila leta 1914 laburistična stranka le tradeunioni-stična stranka ter da ni imela niti lastnih članov kakor tudi ne socialističnega programa. Socializem je bil doktrina neodvisne laburistične stranke, fabiancev in socialdemokratske federacije, toda od laburističnih poslancev v parlamentu je bilo le malo socialistov. Toda svetovna vojna ter vpliv intelektualcev, kot je bil n. pr. Sydney Webb, sta prinesla odločilne spremembe. Predvsem je odprla stranka svoje vrste individualnim članom v volilnih okrožjih poleg članov, ki so se pridruževali stranki po Trade-Unionih. Razen tega pa si je tudi stranka nadela socialističen program, s katerim je zahtevala skupno last proizvajalnih sredstev, Hkrati pa je stranka tudi izdelala program nove socialne ureditve, ki je predvideval socializem demokratične usmeritve z u-vajanjem reform. To je bilo v glavnem delo Sydneya Webba in je kazalo veliki vpliv fabiancev na laburistično stranko. Med drugim je ta program težil za politiko polne zaposlitve s pomočjo državne akcije, za razširjenjem socialnozavarovalnih dajatev, za nacionalizacijo glavnih vej industrije, za življenjskim zavarovanjem, nadzorstvom nad cenami in nad dobički zasebne industrije, ter za sistemom progresivnega obdavčevanja. Gaitskell pravi, da je ta program ostal vodilo stranke, ki je po njegovem mnenju te smotre tudi uresničila, ko je bila v letih 1945-1950 na vladi. Pred svojim pragom pometaj! C e sem po prvem Vašem Članku, gospa Podgorska, mislil, da sva si naezkriž v čisto strokovnem pogledu, sem se pa sedaj p'(pričal, da so Vam moja izvajanja služila le za pretvezo, da ste lahko tudi to pot biiitili Jugoslavijo in jo opisovali take. kot ste pač vedno biti vajeni. Take tn podobne, morda « vse bolj krepke, kot tista, ki ste jo navedli iz Vjesnika, lahko berete v vseh jugoslovanskih časopisih vsak dan. 'Posebno imenitne »o v Pavlihi. ln kaj mishte, da je to morda dokaz razpadanj a, krhanja in kaj vem kaj bi še. vse radi videti v tem? Ne, gospa! To samo dokazuje, da se ne bojijo /trzati na svoje hibe, da s: prav mi ne skrivajo resnice ter da ne uganjajo hinavščine, kot je bilo nekoč, zlasti med maziljenci, ki so vsako nerednost ter celo tudi najbolj ogabne zločine, tiho in prebrisano spravili v arhiv, da ne ->i omadeževali 'časti stanu, ki je imel vso oblast v deželi. Saj se najbrž spominjate tistega zločina v Jančah pri Ljubljani, kjer je bila umorjena farov-Ska kuharica, pa v Beli krajini, pa... Kaj bi našteval, gospa! Dejal bi samo, da pometajte najprej pred svoji"4 pragom, gospa Podgorska! Vedite, Vi in Vam podobni, da s takim lajanjem m zaganjanjem ne boste ustavili razvoja, ki gre dalje, dokler ne bo končno dosežen popoln smoter. Laže bi šlo, seveda, in hitreje, ko bi takih zaviralcev ne bilo, kot so bili oni v Crni gori in pa še kje drugje. In vendar gre naprej, velecenjena gospa, če je Vam všeč ali pa ne! Kako je že rekel tisti »naivni profesor«; »Cez deset let se bodo iz drugih držav hodili tja učit!« Kaj pa takrat bo... Mislim, da sva s teni končala, gospa Podgorska! Stek 4 6. februarja 1957, Goriško-benešfei dnevnik Po podatkih trgovinske zborni ice Indeks življenjskih stroškov v Gorici rahlo narašča Povečal se je predvsem zaradi potrošnje elektrike in goriva Vsedržavni indeks življenjskih stroškov, ki ga označujejo za leto 1936 z 1, je v 61 glavnih pokrajinskih središčih znašal v novembru lani 62,77; 62,70 v oktobru in 60,17 v novembru leta 1955. Indeks se je tako povečal za 0,1 odstotka v primeri z oktobrom in za 4,3 odstotka v primeri z novembrom 1955. Indeks prehrambene stroškovne skupine je ostal skoraj nespremenjen. V oktobru je znašal 73,47; v novembru pa 73,45. Precej se je povečal v primeri z lanskim novembrom, ki je znašal 70,75 Indeks se je povečal na račun stroškovne skupine «e-lektrika in gorivo*. Indeksi ostalih stroškovnih skupin se bistveno niso povečali. V občinah nad 250.000 prebivalcev se je indeks v lanskem novembru povečal za 3,3 odstotka v Florenci ter za 5,9 odstotka v Rimu. Najmanjši skok so torej zabeležili v Florenci, največjega pa v Rimu. Indeks življenjskih stroškov v mestu Gorici je bil sledeči. Stroškovna skupina Avg. Sept. Okt. Prehrana 75,14 75.47 75,30 Pohištvo 51,22 51,22 51,36 Elektrika in kurivo 49,38 49.36 48,96 Stanovanje 20,46 21,75 21,75 Razni stroški 56,10 56,10 56,13 Skupno 61,89 62,29 62,16 «»------- Razdelitev dela v Delavski zbornici Prejšnji teden se je sestala izvršna komisija Delavske zbornice, pri kateri so imenovali Alfia Cantellija za predsednika INCA za gori.ško pokrajino. Prejšnji predsednik je bil g. Armando Di Laz-zaro, ki je bil premeščen. Na istem sestanku so izvolili tudi novo tajništvo Delavske zbornice. Odgovorni tajnik je Fulvio Bergamas, tajnik Delavske zbornice v Tržiču Edo Sfiligoi, tajnik sindikalne sekcije v ladjedelnicah Sergio Parenzan, pokrajinski tajnik sindikata FDAE Alfio Cantelli in Karlo Černič v pokrajinskem odboru sindikata kovinarjev. V četrtek na trgovinski zbornici Diplontc zaslužnim delavcem uradnikom in tehnikom Kot smo že poročali, je bila pred časom preložena svečanost, na kateri bi morali podeliti diplome in zlate kolajne najbolj zaslužnim go-riškim delavcem, uradnikom in tehnikom. Sedaj pa obvešča goriška trgovinska zbornica, da bo svečanost v četrtek 7. februarja ob 16. uri na njenem sedežu, in sicer v osrednji dvorani. Svečanosti bo predsedoval podtajnik ministrstva za industrijo in trgovino poslanec Filippo Mi-chelli. Merili bodo ropot motociklov Borba proti ropotanju motociklov, ki se je pričela že pred leti, ni bila učinkovita, ker policija ni mogla pravično odrediti kazni na podlagi preiskave naprav za zmanjševanje motorjevega ropota (marmitta). V prihodnjih dneh pa bodo v Gorici pričeli uporabljati aparat, ki bo z matematično natančnostjo ugotovil, ali je motocikel v redu ali ne. 2upanstvo je namreč nabavilo pripravo «fo-nometer« (priprava za merjenje jakosti zvoka), s katerim bodo mestni stražniki ugotavljali ropot motorjev ter na kraju samem izdajali kazni. Priprava se rabi osem metrov proč od vozila. Ce pokaže več kot 85 »fonov« tedaj motociklista noben izgovor ne more rešiti pred globo. Kaj* sledi iz tega? Motociklisti bodo bolj pazili na ropot svojega vozila, prebivalci pa bodo zlasti v nočnih urah imeli mirnejše spanje. «»-------- Delovni center v Doberdobu Popravili bodo cesto ob Doberdobskem jezeru V ponedeljek so v Doberdobu svečano otvorili nov del lovni center, ki bo za /6 dni zaposlil 30 brezposelnih predvsem mladih delavcev. Ministrstvo za javna dela je odobrilo dva milijona lir. Kot poročajo, bodo delavci zaposleni v delovnem centru popravili vaške ulice, predvsem pa bodo skušali popraviti cesto ob Doberdobskem jezeru, ki je zelo razdejana. Ta cesta, ki je pozimi precej zapuščena, je za Doberdob poleti velike važnosti, kajti mnogi izletniki posebno Tržačani se radi zatekajo k jezeru in si ob takih prilikah ogledajo tudi Doberdob. Otvoritvi je poleg predstavnikov pokrajinskega urada za delo in tehničnega urada prisostvoval tudi novi doberdob-ski župan tov. Andrej Jarc. «»------- «Slovo od orožja» bodo snemali v Benečiji V ponedeljek je prišel v Tolmezzo znani ameriški filmski režiser John Huston skupaj s svojimi sodelavci, ker bodo v kratkem pričeli snemati zunanje posnetke za film eSlovo od orožja* po Tomanu pisatelja Hemi ngtva-ya. Roman opisuje boje med avstrijskimi in italijanskimi vojaki ter znano bitko pri Kobaridu leta 1917. Film bo posnet v Karniji in v Nadi-ških dolinah. Glavno žensko vlogo bo igrala Jennifer Jones, moško vlogo pa bo najbrž igral Gary Cooper. Film bo posnet v barvah in v ci-nemascopu- Vola je hotel vtihotapiti v Italijo Finančni stražniki v Mirniku so predvčerajšnjim zjutraj zasačili jugoslovanskega državljana Mirka Kamušiča iz Brega, ki je prekoračil državno mejo brez dovoljenja in vtihotapil na italijansko o-zemlje vola, katerega je po izjavah hotel prodati, potem pa se zopet vrniti v Jugoslavijo. Kamušič ni imel sreče, ker so ga finančniki pridržali in se bo moral v kratkem zagovarjati pred italijanskim sodnikom zaradi tihotapljenja živine. * «»------- Včeraj ob 10.30 so odpeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši 64-letnega Leodina Cipria-nija iz Ul. Colombo 26, ker mu je v Ul. Boccaccio nenadoma postalo slabo. Včerajšnji prizivi na goriški sodniji ———— ■ — ' - O. ■ ■ , Prvemu potrdili drugega pa oprostili Včeraj so se goriški sodniki ukvarjali s prizivi, ki so jih obsojenci vložili proti obsodbam goriškega ali tržiške-ga pretorja. Najprej je bil zaslišan 26-letni Giuseppe Pir-ro iz Barija, katerega je jugoslovanska policija izročila italijanskim obmejnim stražnikom 5. decembra lanskega leta. Pirro je prišel iz dalj-njega Barija, kjer je bil kot uradnik že več časa nezaposlen. V Gorici je bil nekaj dni, potem pa je pri Ul. Giustiniani pobegnil čez me- IZBRANA KOMISIJA bo izbrala na ŠTUDENTOVSKEM PLESU NAJLEPŠO damo Študentovski ples «OJ, PREDPUST...» bo v soboto 16. februarja 1957 v prosvetni dvorani na Korzu Verdi 1. od 21. ure do jutra. V^topnice-vabila dobite v kavarni Bratuš in na ZSPD, Ul. Ascoli 1. Rezerviranje miz: tele- fon 24-95. jo v Jugoslavijo. Toda tu se je izkazalo, da ne more o-stati brez potnega lista. Goriški pretor ga je že 13, decembra lanskega leta obsodil na 22 dni zapora in plačilo 11.496 lir kazni. Pirro se je seveda pritožil na višjo sodno oblast, toda brezuspešno kajti okrožno sodišče je prvotno kazen potrdilo in ga' obsodilo še na plačilo sodnih stroškov. Več sreče je imel 25-letni Onorino Facchiri iz Cersetts y Furlaniji, ki ga je tržiški pretor junija lanskega leta obsodil na 10 tisoč lir globe, ker je 10. februarja 1955. leta v bližini Tržiča povozil s tovornikom vespista Enza Franchi iz Tržiča. Facchim je včeraj obnovil ves dogodek, dejal je, da je prometno nesrečo zakrivil sam vespit, ker je tik preden je privozil do njega, zavozil na sredo ceste, tako da se mu ni mogel pravočasno izogniti. Franchi se je pri padcu z vespe precej potolkel, vendar je ozdravel. Tudi včeraj je kot prejšnje dni trdil, da je bil samo Facchi-ni kriv nesreče, ker je prehitro vozil in ni pravočasno pritisnil na klakson. Predsednik sodišča doktor Suich, državni pravdnik De Marši, zapisnikar Omeri «»-------- V nedeljo ponoči v Ronkah Tatovi okradli šolo in otroški vrtec V ponedeljek dopoldne je neki delavec pri zaključnih delih novega otroškega vrtca v Ronkah v Ul. Čampi, ki je bil pred kratkim svečano o-tvorjen, opazil, da so bili v poslopju nepovabljeni gosti, ki so prav gotovo vedeli, da podjetje Braico iz Tržiča ni zaključilo napeljave vodovoda in naprave za ogrevanje novega poslopja. Delavec je poklical orožnike, ki so ugotovili, da so tatovi odnesli precej gradbenega materiala, predvsem pa vodovodnih cevi za skupno približno 400 tisoč lir, poleg tega pa so pokvarili vodovodno napeljavo v straniščih otroškega vrtca. Isti tatovi so. najbrž izkoristili megleno noč in so vdrli isti večer ali ponoči tudi v osnovno šolo v Ronkah v Ul. D’Annunzio in preiskali kar 1 šest učilnic. Našli so seveda le malenkosti, vendar so se tudi teh polastili. Tako so odnesli več desetin šolskih potrebščin in pa manjšo vsoto denarja, ki je bila namenjena šolskemu patronatu. O tatovih doslej o-rožniki še niso našli sledu. «»------- Odvzem sof. knjižic Te dni je goriška policija odvzela šoferske knjižice 22-letnemu Giovanniju Rizzatti-ju, 37-letnemu Mariu Bisani-ju iz Ul. Africa 3 ter Fran-cescu Tommasiju iz Ul. A-riosto 4, ker so kršili zakone o cestnem prometu. «»------- Na obisku v Solkanu si je zlomil ramo V noči med ponedeljkom in torkom je rešilni avto odpeljal z bloka pri Rdeči hiši v bolnišnico Brigata Pavia 39-letnega Danijela Erzetiča iz Skocijana. Erzetič se je prevrnil z motorjem v Solkanu, kamor je odšel na obisk. Pri padcu si je zlomil desno ramo. V St. Petru v Benečiji Motociklist v kolesarja V bližini občinskega poslopja v St. Petru se je pripetila prometna nesreča, v katero sta bila zapletena 16-letni Franco Medveš in 46-letni Angelo Prapotnich. Medveš se je z motociklom zaletel v Prapotnicha, ki je padel na asfalt in se precej potolkel. V ambulatoriju dr. Giovanni-ja Degrassija so ga pregledali ter ga takoj poslali v čedaško bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom desne rame. Aretacija na odlok preture Goriška policija je včeraj ob 11.30 aretirala Carla Zala-tea iz Gorice. Odlok za aretacijo je izdala goriška pre-tura, ker je bil Zalateo pred kratkim obsojen na 4 mesece in 10 dni zapora zaradi dvakratnega ilegalnega prehoda meje. — KINO — CORSO. .6.30: »Prepovedano*. Mel Ferrer, v barvah. VERDI. 16.00: »Zmage na morjih*. V1TTORIA. 17.15: «Dnevi dvoma*. J. Russell. CENTRALE. 17.00: »Čudovita podoba*, S. Granger, A. M. Pierangeli. MODERNO. 17.00: »Kje je svoboda?* Športni dnevnik Italijansko smučarsko prvenstvo v Cortini Zanolli prvak v teku na 30 km Carla Marchelli v veleslalomu Današnji program: tek za juniorke na S km, tek za zenske na 10 km in veleslalom za moške Vozni red vlakov ODHODI: Proti Trstu; 0.15 (D), 6 (A), 6.57 (A), 7.40 (D), 8.11 (A). 8.40 (D), 10.54 (D), 14 (A). 15.48 (A), 16.57 (DD), 1818 (A), 20 (A), 21.24 (D), ~ Proti Vidmu; 4.40 (DD)*. 5.22 (A), 639 (A), 7.57 (A), 9.06 (DD), 9.36 (D). 10.55 (A). 13.03 (D), 14.01 (A). .15.53 (A), 17.26 (D), 1908 (A), 20.02 (D). 21.25 (A), 2256 (A). PRIHODI; Iz Trsta: 5.19 (A), 8.35 (A). 7.53 (A), 9.04 (DD), 9.34 (D), 10.51 (A), 13.02 (D). 1357 (A), 15.46 (A). 17.24 (A), 19.05 (A), 19.58 (A), 21.20 (A), 22.54 (A). Iz Vidma; 0.14 (D), 4.22 (D)*, 5.58 (A), 6.55 (A), 7.39 (D), 8.09 (A), 838 (D), 10.52 (D), 13.58 (Ai, 1547 (A), 15.56 (DD), 18.15 (A), 19.59 (A), 21.22 (D), 23.26 (D)**. V veljavi od 28. Junija do 9. septembra; ** vozi samo ob delavnikih in praznikih do 9. septembra. CORTINA D’AMPEZZO, 5. V Cortini D’Ampezzo se je danes začelo absolutno italijansko smučarsko prvenstvo, ki bo trajalo do vključno nedelje 10. t. m. Poleg današnjega teka na 30 km in veleslaloma za ženske, so na programu v prihodnjih dneh še: tek za junidrke na 5 km, tek za ženske ria 10 km, veleslalom za moške, tek na 15 km, slalom za žerske, štafeta 3x5 km za ženske, slalom za moške, štafeta 3x10 km za moške, spust za ženske, spust za moške id -koki. V teka na 30 km je ponovno osvojil državno prvenstvo Camillo Zanolli, ki je prišel na cilj v cdhčnem času 1.26’30”. Startalo je 39 od 56 tekmovalcev vp.sanih na progi, ki jo je bilo treba preteči dvakrat in ki je imela 245 m višinske razlike. Zanolli je takoj po s>artu prevzel vodstvo in ves čas tekel enakomerno. Pri 15 km je imel 19" naskoka pred De Florianom, 1’6” pred odkritjem dneva Steinerjem, 1’16” pred Vuerichem in 1’55" pred Macorjem. Zanolli je trenutno v odlični formi. Prevladal je s svojo izkušenostjo in tehniko. Odlično je tekel stan De Florian, ki sodi še vedno med najboljše. Vrstni red prve desetorice je bil naslednji: 1. Cam llo Zanolli 1.26’30"; 2. Fedenco De Florian 1.28T3”; 3. Vuerich Franco t.30'38”; 4. Andrea Balmasso 1.3109’’; 5. Giuseppe Steiner 1.3F24”; 6. Gioacchino Busin 1.31*25”; 7. Umberto Macor 1.32*36'*; 8. Antonio Ossi 1.32*39”; 9. Giaco-mo Mosc:e 1.33*54”; 10. Gia- como Gaio 1.33’58”. 8 tekmovalcev je med tekom odstopilo. * * * V veleslalomu so ženske tekmovale na olimpijski progi, dolgi 1850 m s 410 m višinske razlike m 50 vratci. Ta proga sodi -med najboljše v Evropi. Kot je bilo pričakovati, je prvi? mesto osvojila Carla Marchelli. Progo je pretekla v času 2’47”5/10. Lanska prvakinja Vera Schenone je trdovratno branila svoj naslov in je za Marchellijevo zaostala le za 2 in pol sekunde. Vse ostale tekmovalke so znatno zaostale, kar se bolj potrjuje kvaliteto prvih dveh. Najmlajša med tekmovalkami, komaj 13-letna Jolanda Schir, je prispela na cilj 10. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1. Carla Marchelli 2’47”5; 2. Vera Schenone 2’50”; 3. Al-da Berera 3’04"4; 4. Pia Riva 3’05”5; 5. Jole Poloni 3'06”5; 6. Ierta Schir 3’07”2; 7. Lisa Vecehini 3'08”6; 8. Maria Gra-zia Dalla Favera 3'10”5; 9. A-melia Spampani 3’12”5; 10. Jolanda Schir 3'13’T. ZA SVETOVNO PRVENSTVO Dve italijanski ekipi za štirisedežne bobe CORTINA D’AMPEZZO, 5. — Tehnična komisija italijanske zimsko-.špcrtne zveze za bob je določil« tekmovalce, ki bodo zastopali Italijo na svetovnem prvenstvu štirisedežnih bobov, ki bo v St. Moritzu 9. in 10. t. m. Moštvo boba Italija , I. bodo sestavljali: Euge-nio Mon'i. Rino Alver.a, Fran-cesco Piani, Lino Pierdica, moštvo Talija II. pa: Dino De vanni Tabacco, Romeo Bona-gura. NOGOMET Prepovedano nastopanje Honveda v Urugvaju MONTEVIDEO, 5. — Urugvajska nogometna zveza je včeraj sklenila, da urugvajske nogometne enajstorice ne smejo igrati s Honvedom. Ta odločitev je bila sprejeta z veliko večino. »POKAL PRVAKOV* Fiorentina - Grashoppers danes v Florenci FLORENCA, 5. — Na občinskem stadionu v Florenci bo jutri prva tekma drugega turnusa za «Pokal prvakov* med Fiorentino in švicarskim prvakom Grashoppers. Možno je, da bo za to tekmo trener Bernard-ni postavil na igrišče prenovljeno formacijo, upoštevajoč, da mora Fiorentina v nedeljo gostovati v Rimu proti Laziu. Švicarsko moštvo, ki je že prispelo v Florenco, bo nastopilo v svoji standardni postavi. Povračilno srečanje bo v Zuerichu 27. februarja. LAHKA ATLETIKA Mihalič in Štritof na krosu v S. Vitt. Olona S. VITTORE OLONA, 4. — Za klasični kros «Petih mlinov* ki ga vsako leto organizira klub S. Vittore Olona, in ki bo letos 24. t. m., se je prijavilo tudi moštvo beograjskega Partizana v sestavi Mihalič - Štritof - Cetinič. Med drugimi inozemci se je prijavil tudi Avstralec Grueber A-dolf ter večje število Francozov, Evropsko prvenstvo novinarjev v smučanju 93 novinarjev nastopi v Kranjski gori Jugoslovansko moštvo že izbrano: 9 Slovencev in 1 Hrvat LJUBLJANA, 5. — Za evropsko prvenstvo novinarjev v smučanju, ki bo 9. in 10. t. m. v Kranjski gori, se je doslej prijavilo že 93 novinarjev iz Poljske, Švice, Francije, Luksemburga, Nizozemske, ZDA, Vel. Britanije, Italije Nemčije Avstrije, pričakujejo pa še prijavo češkoslovaških novinarjev. Toda ne glede na to, če bodo ti prišli ali ne, že sedaj drži, da bo to doslej najbolj množično tekmovanje novinarjev, kar jih je bilo doslej v smučanju. Med tekmovalci je prijavljen tudi holandski novinar in režiser kratkih filmov Jan Boon, ki bo ob tej priložnosti posnel nekaj sto metrov filma o naravnih lepotah gorenjskega kota za svoj celovečerni film «Zima na strehah Evrope*, katerega premiera bo v New Yorku. Priprave jugoslovanskih novinarjev na to tekmovanje so bile zelo skrbne. Na izbirnem tekmovanju, ki je bilo preteklo sredo, so nastopili novinarji iz vseh republik, največ pa je bilo seveda Slovencev. V slalomu je na 1900 m dolgi iiiiiimiiiiliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiituniiiiiiiHtiiiiiiiiillimnmiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiimtiitiiiiiitiiiiMiiiliiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiittitiii Italijansko košarkarsko prvenstvo Takojšnja rehabilitacija Triestine z rekordno zmago nad Gallarate V I. seriji se nemoteno nadaljuje monolog Virtusa in Sim-menthala - Deseta zaporedna zmaga ženske ekipe Triestine V I. seriji se italijansko košarkarsko prvenstvo nadaljuje brez pretresljajev. Tudi preteklo nedeljo so zmagali favoriti in Virtus ter Simmenthal sta še vedno v vodstvu z istim številom točk in le z malenkostno prednostjo v količniku kpšev v, kcjrist Virtusa. V 14. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Bologna: Motomorini - Roma 80:71 Milan: Simmenthal - Vela Via-reggio 122:72 Varese: Ignis - Preti Gira 90:73 Bologna: Virtus Minganti - O-ransoda Cantu (igrana v soboto) *.f':59 Rim: Steila Azzurra - Reyer 82:67 Pesaro: Benelli - Pavia Necchi 61:46 LESTVICA Virtus M. 14 12 2 1022 803 24 Simmenthal 14 12 2 1044 829 24 Ignis 14 10 4 1048 954 20 Motomorini 14 8 6 1019 922 16 Stella Azz. 14 Benelli Roma Preti Gira Oransoda Pavia N. Reyer Vela Viar. 980 959 16 839 898 16 867 905 14 908 919 10 880 896 10 756 861 1C 2 12 915 1044 4 2 12 787 1075 4 8 6 8 6 7 7 5 9 5 9 5 9 V moški A seriji se je Trie-tina v s/oji skupini takoj rehabilitirala za pora? pretekle nedelje z učinkovito zmago nad moštvom Gallarate. Rezultat 113:52 predstavlja rekord doseženih košev v eni sami tekmi. Le za las pa je manjkalo, da tokrat ni spodletelo najresnejšemu tekmecu Tržačanov Junghansu, kateremu je le za en koš uspelo premagati razpoloženo Italo. Rezultati v skupini A so bili naslednji: Gradiška: Junghans-Paia 42:41 Trst: Triestina-Gallarate 113:52 Reggio F,.: Burrogiglio - Ra-venna 54:42 LESTVICA (Skupina A) Triestina 10 9 1 657 518 18 Junghans 10 8 2 544 479 16 Burrogigho 10 7 3 578 489 14 Riv 10 6 4 566 547 12 Itala 10 4 6 453 473 8 Ravenna 10 2 6 500 570 4 Tosi 10 2 8 420 505 4 Gallarate 10 2 8 538 675 4 Tudi ženska ekipa Triestine nadaljuje svoj zmagoviti pohod še vedno neporažena. Tokrat je bila njena žrtev ekipa Fiata iz Turina. Uspeh Tržačank je tem večji, ker je bil dosežen v Turinu, kjer je že marsikomu spodletelo. Rezultati 10. kola so bili naslednji: Faenza: Omsa-Autonomi 61:47 Videm: Udinese - C.M.M. Trie-ste 56:36 Milano: Sianda-Maurolico 51:34 Turin: Triestina-Fiat 55:43 LESTVICA BOKS Triestina Omsa Udinese Autonomi Fiat Standa Maurolico 10 10 0 666 419 20 10 10 10 10 10 10 7 3 540 431 14 7 3 506 453 14 6 4 473 427 12 4 6 480 497 8 3 7 395 479 6 2 8 382 605 4 1 9 427 558 2 Martin, Alberto Righini, Gio- Legnano: Riv - Tosi 66:59 CMM Trieste 10 V moški A skupini B serije so bili doseženi nas'ednji rezultati: Biella: Lib. Biella-Acegat 77:48 Turin: Ginn. Torino - Udinese 73:63 Gorica: Goriziana - Amat. Reg-giani 58-47 Trst: Don Bosco-ClJS Genoa 58:34 LESTVICA Goriziana 10 10 0 698 571 20 10 7 3 584 544 14 10 6 4 629 558 i2 Udinese Lib. Biella CUS Gen. Don Bosco Amat. Regg. Ginn. Tor. Acegat 5 5 530 533 10 4 6 552 610 .8 3 7 522 571 6 3 7 590 649 6 2 8 483 562 4 Bodoči nastopi italijanskih boksarjev MILAN, 5. — Po zmagi nad Rpspm, se bo Loi ponovno, pojavil v ringu 2. marca proti nasprotniku, ki se ni določen. Temu dvoboju bo sledil dvoboj. ki bo veljal za naslov in v katerem bo imel evropski prvak za nasprotnika Francoza Felixa Chiocca. Trenutno so za ta avoboj, ki bo po vsej verjetnoci v Milanu v drugi polovici aprila, še v teku pogajanja. Tudi Scortichini, ki se je vrnil iz Amerike, bo nastopil 2. marca proti še neznanemu nasprotniku. Isto velja za madžarskega olimpijskega prvaka Pappa, če se bo našel zanj primeren nasprotnik. Tudi za Festuccija se širijo govorice, da se'bo kmalu povrnil v ring. 4. aprila ga bo pregledal zdravnik -n če bo njegovo zdravstveno stanje zadovoljivo, bo začel trenirati. S treningom je ponovno začel tudi boksar Letterio De-.j tilli, ki se bo že 13. t. m. boril z Onurijem. Petilli se je i že pred časom poslovil od boksa a se je nato premislil. progi s 300 m višinske razlike in 40 vratci nastopilo M tekmovalcev. Najboljši uspeh je dosegei član uredništvi «Pav!ihe» Maver. Vrstni red je bil naslednji: 1. Maver (Pavliha), 2. Zir-kelbach (Pion. list), 3. Podobnik (Radie-Lj.). 4. Novak (Pro-gres, Lj), 5. Ledič (Vjesnifc Zgb), 6. Mikeln (Gor. Glas), 7. Furlan (Slov. poroč.), 9. Matelič (Rad:o-Lj), 9. štular (S. P.), 10. Teme (Radio-Lj). Vsi ti tekmovalci bodo ostali na skupnem treningu v Kranjski gori. KOŠARKA Mednarodni program italijanskih košarkarjev RIM, 5. — Italijanska košarkarska zveza, ki je sprejela predlog češkoslovaške zveze, je določila, da bo srečanje državnih reprezentanc obeh držav 31. marca. To srečanje je bilo na programu za 3. marec, toda Češkoslovaška tega datuma ni mogla sprejeti, ker je že prej za ta dan sklenila srečanje s Poljsko. Zaradi teh sprememb je koledar mednarodnih srečanj ; italijanske košarkarske reprezentance naslednji: 24. marca: Španija - Italiji 31. marca: Italija - CSR 5. maja: Italija - Belgija 18. maja: Romunija - Italiji j Od 20. do 30. junija: X. ev- ropsko prvenstvo. Za srečanje mladinskih, re-in Italija - Španija, na programu za 4.-5. maja oz. za 26--30. maja čaka zveza še na pri- ; stanek obeh zvez. Koledar zenske reprezentance: 7. aprila: Italija - Romuniji 27. aprila: Italija CSR Koledar ženske mladinske reprezentance: Za srečanji Italija - Romunija in škotska - Italija morata prizadeti zvezi še sporočiti, če sprejemata datum 12. maja in zadnje dni februarja, ki ju je predlagala italijanska zveza. ______________ OdEovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT - Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 6. t. m. ob 18. uri zabavni barvni film: Tarantella napoletana KINO PROSEK-KONIOVEL predvaja danes 6. t. m. ob 19.30 uri Minerva film: Ona je hotela Igrajo: Walter Chiari, Lucia Bosč Ktmna um.za predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni lilm: VELIKA IGRA » Igrajo: G. LOLLOBRIGIDA in J. PASCAL OOOGOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOPOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOMSCOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOrJOOCJCJOOOOOOOCJOOOOOOOOO DOBRIČA ČOSIČ lllit IH SIHCI 61. Trepetal je od vznemirjenja, dušilo ga je v grlu. Na dvorišču ni bilo niti kletarne niti skednja niti stare velike hiše, pa tudi ne stogov sena in koruznice. Plot je bil razmetan. Vsak je lahko šel preko, kjerkoli je naneslo, kakor čez občinsko... To je hiša brez gospodarja. Prazno dvorišče... V hišici, ki so jo bili postavili po požigu, ni bilo luči. »Zaspala je!» je pomislil Vuk in bilo mu je žal. »Postavi se tjale k listnjaku in me počakaj!* je dejal partizanu in se z naglim korakom odpravil k hiši. Stopil je k oknu in tiho potrkal. »Branka, odpri! Jaz sem... Miloš!* je zašepetal. Znova je močneje potrkal in naslonil uho na okno. V sobi — tišina. Niti šuma, niti človeškega diha. »Miloš! Branka! Odpri!* je glasneje zašepetal, znova naslonil uho in še dlje prisluškoval. Od njegovega drhtenja je trepetalo še steklo v okenskem okviru. Stopil je k vratom in močneje zaropotal. Nič. Zgrabil je za kljuko in jih začel tresti. »Branka, odpri!* Spet nič. Vuk se je obrnil in s hrbtom sunil v vrata. S treskom in cviljenjem so se odprla in se nato polomljena, na pol odprta dalje zibala na iztrganih tečajih. «Kje si? Hej, oglasi se! Jaz sem, Miloš!...* Obstal je. V sobi je bilo hladno in je zaudarjalo po hiši, ki so jo zapustile ženske roke in človeško življenje. Vuk e prižgal svetilko. Lesena posteljica, lepo zagrnjena s kocem z belimi in rdečimi črtami. Preprost, švedrast stolček stoji ob oknu. Na njem nekaj zavitega v prt. Med njim in posteljo vrč za vodo. Na štedilniku bakreni kotli, zgoraj na steni pa Obešena posoda. Med oknom neko zmrznjeno cvetje. Klop, dva stola in nič več. Nobene teh stvari ni poznal. Stare stvari so zgorele, to je bilo potem nekako nabrano pri sorodnikih in sosedih. Vuk je dvignil vrč, da bi pil vodo. Ni bil žejen. Toda voda je bila zmrznjena. Jezno je spustil vrč iz rok in vrč se je prevrnil. Prijel je za štedilnik: bil je mrzel. Pogledal v kotel, toda tudi v njem je bila voda zmrznjena. Dvignil ga je, ga treščil po tleh in tekal po hiši. Tudi kruh v prtu na mizi je bil zmrznjen: videti je bilo, da je že dolgo, kar je bil pečen. »Ubili!* jie glasno zaječal Vuk in planil iz hiše. Za njim so zategnjeno zaškripala vrata. Preskočil je plot, se znašel na sosednjem dvorišču in potrkal na okno. »Ljubo! Odpri brez skrbi! Jaz sem, Miloš!* Znotraj je bilo slišati škripanje postelje in prestrašeno žensko momljanje. »Odpri! Samo vprašal bi te...» »Nocoj nikomur ne odprem... Ne vem, kdo si!» Je v hiši spregovoril moški. »Odpri vendar, ne boj se. Miloš je tu. Takoj grem dalje!* Slišati je bilo, kako se mož in žena v hiši prestrašeno pogovarjata, kaj naj storita. Vuk, ki je bil nestrpen, je močno zaropotal. Mož je previdno pomolil glavo skozi okno. »Ne hodi, če si kaj kristjana, ne hodi mi v hišo! Na sumu me imajo, še otroke mi bodo poklali..,* je čisto prestrašen govoril sosed z glavo ob oknu. »Ne bom šel noter! Odpri, če ti rečem. Nisem Nemec, nisem četnik, tudi zate se bojujem!* »Nikar me ne uniči, Miloš, ljubi moj!* »Kje sta Branka in otrok?* »Mater so ti ubili, gotovo si slišal...* »Vem. Za Branko te vprašam!* neki major iz korpusa... Ponoči so jo odpeljali, ne vem, kaj je bilo potem...* »čemu pa Je odšla z njimi?* je vprašal Vuk še bolj prestrašeno. ..^Morala je, zaklati so jo hoteli... Beži, kamor veš in znaš, slišiš, psi lajajo, to so koljaške trojke. Vas je polna četnikov! Zaradi tebe najbolj pazijo na naš kraj.* «Kje pa je otrok?* Vuku je drhtel glas: niti govoriti ni mogel. «Otroka je vzel Brankin oče... Gredo, ali jih slišiš, lepo te prosim, skrij se!» Vuk se je sklonil, se pritisnil k zidu in umolknil. Noge so ga komaj držale. Kmet ga je prosil in rotil, naj se skrije, naj takoj odide, ker ga bodo tu našli četniki. Vuk ga ni poslušal, čutil je samo strašno žejo. »Daj mi vode!,..* je dahnil Vuk. • «Ne smem! Miloš, beži, izgubil boš glavo ti in...» _ »Vode mi daj! Kaj ne smeš, hudič strahopetni! Kako ml boš pogledal v oči, ko se bom vrnil!* «Ne jezi se name. Ne gre mi za mojo glavo... Na, dal ti bom vrč skozi okno.* Odprl je okno in podal Vuku vrč. Vuk ga je nagnil. Voda je dolgo klokotala po grlu, dokler ni bil vrč prazen in ni skozi dulec pisnil zrak. Vuk je vrgel vrč v sneg in brez besede ponovno odšel v svojo hišo. Vstopil je in sedel na posteljo. Bil je zlomljen, obupan, brez vsake misli. Ob nogo prislonjen puškomitraljez se je zvrnil in zaropotal. Vuk ga ni pobral. Zgrabil se je za glavo, strgal z nje vojaško čepico in s pestmi rul lase. Nekaj trenutkov je tako sedel; v prazni sobi je od- mevalo njegovo težko pretrgano dihanje. Pred hišo je na poti cvileče in prestrašeno zalajal pes, čuli so se glasovi. Počil je plot in dva trije težki koraki so zaškripali po snegu. Pes je cvilil in renčal za njimi. Vsega tega Vuk ni slišal. Zleknil se je po postelji in zaril glavo v blazine: zašumelo je koruzno ličkanje in zadišala blazinica po petroleju. Na njej je spala Branka. To je vonj od njenih las. Poželjivo je začel vdihavati vonj petrolnate blazinice in si jo potisnil pod obraz. Skozi okno se je usipala »Branko je pred dvema dnevoma, na Tucin-dan, odpeljal , na mitraljezko jeklo hladna mesečina in se svetlikala po njem. Skozi odpahnjena vrata je mesečina vrgla na tla pr®' rezan list belega papirja. Vuk je zajokal. Velike, vroče soW so mu drsele na blazinico. Ramena so se mu tresla. Nenadoma je poskočil, pograbil mitraljez, zadel z nogo •v -,®a brcnil v štedilnik, kje rje pločevina zamolk'0 jeknila. Od nekod mu je prišel pod nogo še vrč za vodo P® ga je sunil, da se je razbil ob nogi mize. Znova je vzel bl»' zinico, si jo zmečkal in pritisnil na obraz, nato pa jo vrge' na posteljo. «Prazna hiša... Moja hiša prazna...* je Vuk stoje sredi sob® v grozi zaječal. Mesečina ga je prerezala in osvetlila do pasč-Obraz je imel v senci. Tako je nekaj trenutkov postal, kakdf bi obujal nekaj, kar je pozabljeno, zgrabil mitraljez in plani' skozi vratd. ■ Za njim so poslednjikrat zaškripala vrata v neobljuden' hisi in se na pol odprta zibala. Vuk je spet potrkal na sosedovo okno. «Kdo je?» «Miloš! Pridi k oknu!* . *£°"°j, beži, prosim te, pravkar so šli četniki čez moj« dvorišče. Gotovo te iščejo. Ugonobil me boš,* ie zavp" gospodar. «Zaradi mene! Poslušaj, samo to ti povem: vrnil se b® Miloš s partizansko divizijo! Zmlel bo četniškn seme, plev«1 jim posejal po hišah. In tudi vi se me boste zapomnili, strahopetci1, ki jih hranite in sedite doma! Samo govorilo se b® se, da je bila tu nekdaj vas! Vsakemu povej to! Razum®5, vsakemu! Kmalu bom prišel, vedite!* se je izkričal in br®5 pozdrava odšel. Pozabil je na strah in previdnost in zakoračil proti pK>tU prot je poči — pa naglo, ne da bi se ozrl, šel čez svoje dv