Vlada podčrtava odločni nacionalni pravec državne politike, ki zadeva tudi šolstvo in učiteljstvo. Na seji miniatrsikega sveta dnc 4. ju'.ija t. 1. je ministrski sivet odobril smernice dr= žavne nacionalne ,politike, ki zadevajo tudi učiteljsltvo, kot državne uradnike in šolstvo in ki se glase: Državni in macionalni .program je dolo čen rrovemu režimu ,z dvema zgodovinskima činoma Nj. Vel. kralja, ki tvorita osriovo državnega in naoionalnega življenja in raz= voja kraljevinc Ju-goslavije. To 9ta: Manifest o sistiranju ustave, 1. Manifest z dne 6. januarja 1929., ki se mora vzeti v ccloti i po motivih i po 'težnjah. Noben del tega mariiifcsta se ne more izva« jati itako, da bi se drugi del opustil. V .njem je iz>rečena zadnja beseda o starem sLstemu uprave. Starega ne moremo in nočemo več,. iščemo nove mdtode in skrčimo nova pota. Ustanovitev kraljevine Jugoslavije. 2. Zakon z dne 3. oktobra 1929. Etnioni in etični skitem našega zgodovinskega in na= cionalnoga razvoja je definitivno določen z imenom kraljevine, ki je hilo navdušeno sprejeto od vscga našega naroda. Admini* strativna razdelitev kraljevine na banovine jc presekala za vedno zgodovinske meje, 'te ovire .nacionalnega formiranja in razvoja ter ustvarala banovine, močne in za življenje usposobljene upravne in gospodarske edinice. S tem zakonom je postavljeno absolutno na^ čelo: edcn narod. ena nacionalna zavest. Spoštovanje plemenskiih imcn in tradicij je visem vzvišeno, ima pa vedno služiti raz= voju nacionalne sinteze in. edinstva. Ple« menske zas^tave naj v pieteti pripadajo pro^ šlostti, nacionalna boddčnost pa ihoče samo jugoslovensko nacionalno trobojnico. Ukinitev političnih strank in političnega strankarstva. Na osnovi teh dvch činov in znanc zgo= dovinske izjave Nj. Vel. .kralja, ki je v idejn.i in organski zvczi ž njima izhajajo imperas tivno naslednji sklepi .in direktive dela kra= Ijevslke vlade, čije delo mora biti jasno do= ločeno in homogeno v pojmovanju poedinih glavnih vprašanj iter čvrsto in sigurno v kon« sekventnosti izvajanja vladne po'iitike in akcije. Osnovno načelo sedanjega režima iz« kil}učuje politične stranke in sodelovanje nji= hovih predstavnikov v državni upravi, ker je neoporečno dejstvo, da je znano delovanje poli'tičnih strank spravilo v vprašanje ne sa* mo življenske in gospodarske interesf nas roda in države ter vsakega posameznika, marveč itudi resno ogrožalo državno in na= rodno edinstvo. S takim delom so politične »stranke izgubile pravico do obstoja. Onc ne obstojajo več in se (s svojimi strankarskimi cilji ne morejo nikdar več povrniti. Praivec mhMstriom. Predscdndk kraljevske vladc je osredo* točil delo vseh ministrov in iskrbi za sistte* matično izvrševanje državnega programa. Njegova pravica in dolžnost je, da ise zavze« ma za to, da vsi ministri upravljajo svoje re« sore po 'izdanih navodilih in v medsebojnem skladu. Nj. Vel. kralj po s-voji uvidevnosti in po svojem zaupanju imenuje ministre kot šefe posameznih panog državne uprave. Mi= niistri dtopajo v vlado kot poedinci, ne pa kot sirarikarski ljudje, aM pa kot predstavniki kake plemenske. verske ali politične skupiije. Ministri upravljajo svoje resore in izvršujejo stavljene jim naloge, ravnajoč se pri tem iz= ključno po interesih nacionalne in državne celine in zavcdajoč ise, da mora biti zakoh enak za vse in da se interesi posameznikov, pokrajin in plemen morajo podrediti inte« resom celdne. Dolžnosti državnega uradni'štva in zahteve vlade. V tem cilju so ministri dolžni skrbeti za to, da se njim podrejeni državni organi niti v službi niti v privatnem življenju ne prc* greše proti svoji javni funkciji ter da iskreno in vdano stoje v islužbi jugoslovenslke misli, državne ureditve in sedanjega ,reda. Zaradi čim boljše in ccnejše uprave se mora glcdati na racionalizacijo in na ekspedis tivnost administracije potom dekoncentras cije. Posebno pozornosit ise mora posvečati izbiri in napredovanju uradništva, ki mora biti popolnoma vdano interesom nacionalne in državne celine. Postavlja sc kot katego* rična zaihteva državne politike, da v državni in javni službi ni mesta za luradnike in funk= cionarje, čijih službeno delo i.n drlanje m v skladu s temi načpli. Uradniške stanovske organizacije. Vise uradniške s.tanovske organizacije morajo prilagoditi svoje delovanje nacionals nim tinteresom in nositi jugošloven^ko obe^ lcžje. Verska naziranja in nameščanje uradništva. Vera urad.nika ne more biti ovira za nje* govo imenovanje in tunkcijo širom vsc kra« ljevine. Razdelitev države na banqvine. Administrativna razdelitev na devet ba* novin jc definitivna. Njegova administracija se mora popolnoma izvesti in razvijati, da bi se banovinc čim iprej in čim bolj usposo* bile kot upravne in gospodarske edinice. V skladu s postavljenimi načeli se od banskih svetov in njihovih članov pričakuje in zahteva, da bodo iskreni in vdani pomoč* niki jugoslovenske nacionalne in državne politike v banovinah ,poleg izvrševanja dolo* čenih jam dolžnosti. Občinske san*ouprave. Doklcr sedanji sistem .uprave v občinah še traja, je neobhodno potrebno izvršiti re^ vizijo dela in osebne isestave vseh občinskih uprav. da bi čim bolje odgovarjale potre« bam naroda in splošni državni poliliki, kakor tudi zaradi priprav za moderen in primer* nejši siistem oboinske .uprave. Zahteve vlade od šole in učiteljstVa. Od osnovne šole do univerze mora biti pouk izvajan strogo v jugoslovenskem nacio= nalnem duhu s spoštovanjem omladine do nacionalne zgodovine in kulture in njeno glo= boko vero v napredek iin bodočnost Jugosla« vije. Učno osebje mora v popolnosti odgo« varjati po svojih sposobnostih in kvalifikacis jah tem postavljenim nalogam. Sokol kraljevine Jugoslavije. Z zakononi z dne 6. decembra 1929. je bil uatain>ovljen Sokol kraijevine Jugoslaviije, ki mora s svojim integjialniiri »acioifralnim zna,čajem pokriti vse slifjjat; dosed.anjŁ plc« menske in verske organizacije. Razvoj So= kolstva v širokih masah naroda, ;kjer ima Sokol svojo kuLturno in prosvetno misijo, postaja del programa državne ipolitike, ki se mora izvesti brez zastoja, Verska enakopravnost 4n strpljivost. Država je dolžna ompgočiti priznanim veroizpovedim .popolno moralno misijo in samostojen razvoj ter enakopravnost, da bi odgovarjale svojim visokim nalogam ;ter da foi se po svoji dolžnos;ti odizvale zaupanju in iskreno sodelovale v nacionalnem življe= nju države, izogibajoč pa se vedno in ipovsod ¦visake palitične akcije in ipolitičnega udej* stvovanja v kateremkoli pogledu. Vsaka kuL turna, humana i<n gosipodaTska akcija, v ko* likor ni v državnih rokah, bo našla ob vsaki priliki, pomoč s strani države, če ini naper« jena proti državni politiki in jugoslovenski nacionalni misli.