Glas zaveznikov y Leto II • Št. 292 OFmacijjski .i pristala na beograjskem letališču po 15. juniju Imeti vldlrane potne liste namesto običajnih listin za let. Verjetno je, da bo ta odredba napravila konec vsem namerava-n’m rednim poletom v Jugoslavijo. Predsednik Truman je Izjavil na stavka železničarjev V BUENOS AIRESU Buenos Aires, 1. junija železničarji najvažnejše želez-hiške družbe južne Amerike «Sou-ihern Railway» v Buenos Airesu so zaceli s splošno stavko, ko so nameščenci, odseka v Buenos Airesu za ®ho uro prekinili z delom, da pod-Pro zahtevo po božični nagradi. To zahtevo so predložili ne glede na vladno odredbo v pogledu teh iz-Placil, ki je oprostila železniške družbe teh obvez. -rr11 amenskega parnika, * je zasidran v pristanišču Le Hav«, kJer razto_ varja bombaž. Menijo, da pozar delo sabotaže. Vojaška policija Je našla , število teh pritožb, tako da so se mogli izven vsakega dvoma prepričati, da politično nasilstvo narašča. • .Kot Javljajo buk&reški dnevniki z dne 15. aprila nadaljujejo zakonite postopke proti članom narodne kmetske in narodno liberalne stranke ki so obtoženi, da so odgovorni za izgrede z dne 8. novembra in to vkljub zagotovilom, ki jih je dal romunski ministrski predsednik a-meriškemu veleposlaniku Harrlma-nu in sir Arehibaldu Clarcu Ker. ru, da bodo obtožence izpustili. «Državnim ministrom, ki zastopajo narodno kmetsko in narodno liberalno stranko niso nikoli dali prilike, da bi popolnoma sodelovali z vlado. Le redko napovedo plenarne seje vlade in na njih pogosto ne razpravljajo o najbolj važnih zakonodajnih vprašanjih. V mnogih primerih ne dajo ministrom dovolj časa, da preučijo zakonske načrte in v raznih ostalih važnih primerih objavljajo zakonske odloke, ne da bi jih prej predložili ministrom v preučitev. «Ko vas opozarjam na ta dejštva vas hočem opozoriti, da se je v inozemstvu že ustvaril vtis, da se ro. munska vlada z vsem tem, kar »to- Z APISKI Eduvard Stettinius odstopil Washington, 1. Junija. — Predsednik Truman je izjavil, da mu je poslal stalni odposlanec Združenih držav pri Varnostnem svetu organizacije Združenih narodov Edward Stettinius pismo, v katerem mu naznanja svoj odstop. Predsednik je tudi izjavil, da z zunanjim ministrom Byrnesom upata, da bo Stettinius še nadalje ostal na svojem položaju. Predhodno je bil Stettinius zu- ——— POGROM M MADŽARSKEM bil Stettinius zunanji minister in ga je meseca junija preteklega leta zamenjal Byrnes. Truman je izjavil novinarjem, da je mnenja, da bo Stettinius popustil od svoje odločitve. Stettinius je zatrdil, da hoče odstopiti, ker je po svojem mnenju izpolnil nalogo, da bi postavil organizacijo Združenih narodov na trdne temelje. Truman ni hotel podati nikake izjave o govoricah, čes da bi bil Stettinius nezadovoljen s svojo nalogo in bil prisiljen Izvrševati samo delo .sla* zunanjega ministrstva. PREPOVED DEMONSTRACIJ NA TIROLSKEM London, 1. junija Britanska tiskovna služba v Nemčiji poroča, da je francoska vojaška uprava prepovedala na Tirolskem in v Predarlskem vsako demonstracijo, povorko ali javno zborovanje. Medtem ko preučujejo ozemeljske zahteve in gospodarski položaj Avstrije — pravi ukaz francoskih oblasti — je prebivalstvo dolino ostati mirno.* Budimpešta, 1. junija V ponedeljek se bo pričela pred vo. jaškim sodiščem v Budimpešti raz-prava proti trem osebam, ki so obtožene, da so nasnovale protižidov-ski pogrom, ki je bil pred kratkim v vasi Kunmandaras. Nekateri nacisti v tej vasi so kot maščevanje za obsodbo nekega kolaboracionista raztresli vest, da so židovski trgovci prodajali klobase, ki so jih izdelali iz mesa ugrabljenih in nato umorjenih otrok. Tri Žide so ubili in 17 ranili. Uradno poročilo o dogodku dolži civilno upravo in policijo težke malomarnosti, da pogroma ni vnaprej preprečila ali zatrla. ri ali kar opušča, čeprav skuša dati vtis, da hoče izvesti sporazume mo. skovske konference, dejansko skusa izmikati obveznostim, ki jih ja prevzela. .Moja vlada kot sopodp^nica moskovskega sporazuma ima ves interes da odstrani ta vtis. Zaradi tega vas vzpodbujam, da brez ortla. sanja naredite potrebne korake, da se to zgodi. «Na podlagi tega mislim, da se bo mogel ustvariti popolno drugačen vtis s pripravljenostjo romunske vlade da izpolni zagotovila, ki jih je dala januarja meseca zavezniški komisiji a tem, da razglasi volivni zakon in določi čas volitev ter istočasno izvede potrebne ukrepe med predvolivno dobo, da morejo vse stranke pripraviti svoje kan. didate z gotovostjo, da svoboščine, kl so jih proglasili v sklepih moskovske konference, enako veljajo za člane vseh teh strank.* Britanska poslanica Spomenica, ki jo je 27. maja izročil britanski poslanik v Bukarešti romunski vladi, pravi, da zagotovil, ki Jih je dala romunska vlada z ozirom na državljanske svobode, «ne izvajajo zadovoljivo niti po črki niti po duhu*. Spomenica se nanaša na izjavo z dne 8. januarja, v kateri je romunska vlada izjavila, da bodo zajamčili svobodo tiska, govora, vere in pravico združevanja ter čimprej mogoče razpisali volitve v popolni svobodi. .Čeprav je lomunska vlada skušala dati na zunaj vtis, da izpolnjuje svoje obveznosti stvarno in praktično, se je pokazalo, da lahko dvomimo v vsako izmed zagotovil*. Spmenica izjavlja: Čeprav so iz-vestne opozicijske dnevnike dovolili, so jim vendar odbili prošnje za dodelitev papirja Radijske postaje je uporabljala izključno romunska vlada v propagandne namene v škodo opozicije. Poslanica pravi dalje: .Obse političnega na-silstva se je občutno zvišal in različni primeri izzivanja tako v Bukarešti kakor v ostalih krajih države kažejo, da imajo namen nadlegovati člane opozicijskih strank ln onemogočati njih zborovanja. Cese ti incidenti niso zgodili na pobudo ali z vednostjo romunske vlade, je ta vendar odgovorna, da ni mogla ubraniti, da so se vršila in da ni v večini primerov aretirala in'kaznovala odgovornih. .Predstavniki liberalne in kmetske stranke, ki so vstopili v vlado na podlagi moskovskih odločitev, niso mogli izvajati svojih nalog zaradi pomanjkanja sodelovanja s strani romunske vlade* Poslanica poudarja, da niso odločili ničesar o času volitev in niso razglasili nikakega načrta volivnega zakona, da bi ga država in vse politične stranke preučile v njegovih podrobnostih. Nota zahteva, da določijo bližnji datum za volitve, Volitve bodo baje v ^vgustu ali septembru Romunski ministrski predsednik Petru Groza je včeraj Izjavil, da bodo splošne volitve v Romuniji meseca avgusta ali v prvih dneh septembra letošnjega leta in morda tudi prej, če bodo dokončali potrebne priprave. Izjavil je Reuterjevemu dopisniku. da ta sklep ugodi zahtevi opozicije, ki je hotela, da volitve ne bi bile prej. .Volitve, je dejal Groza, bomo tako napovedali v soglasju z obveznostmi, ki smo Jih prevzeli s sklepi moskovske konference. Moja vlada je doslej spoštovala vsako obveznost. ki jo je prevzela. «Poizkusi, da spravijo vprašanje v drugačno luč, prihajajo od opozicije, ki se bavt z lastnimi interesi in noče nikakor resnično sodelovati.* BODOČNOST INDIJE Ce bi pokrajine hotele »odelovati pri širši gospodarski in upravni načrtnosti, bi lahko poleg obvezno skupnih zadev, ki smo Jih omenili zgoraj, prenesle na osrednjo oblast tudi drugotne zadeve. 13. Takšen načrt bi po našem mišljenju predstavljal pomembno ustavno oškodovanje In nepravilnost. Osrednja izvršna in zakonodajna oblast, v kateri bi bili nekateri ministri, ki bi morali reševati obvezne skupne zadeve, odgovorni vsej Indiji, drugi ministri, ki bi upravljali drugotne zadeve, pa samo tistim pokrajinam, ki bi se odločile, da v teh vprašanjih sodelujejo, bi bila zelo otežkoče-na. Te težave bi se še povečale v osrednji zakonodaji, kjer bi bilo treba izključiti določene člane od možnosti govorjenja la glasovanja, kadar bi razpravljali o vprašanjih, ki se ne bi tikala njihovih pokrajin. Neglede na težave pri delovanju takšnega ustroja mislimo, da ne bi bilo pravilno, če bi ostalim pokrajinam, ki ne bi želele prenesti drugotnih zadev na osrednjo oblast, prepovedovali pravico, da se združijo v enoto, ki bi zasledovala isti namen. To bi v resnici predstavljalo le izvajanje njih avtonomne oblasti na poseben način. 14. Preden iznesemo svoja priporočila, naj se dotaknemo odnoša-jev indijskih držav do Britanske Indije. Popolnoma jasno je, da z neodvisnostjo Britanske Indije bodisi v sklopu, ali izven sklopa britanske skupnosti odnošaji, ki so bili doslej med državnimi glavarji in britansko krono, v bodoče ne bodo več možni. Vrhov-nosti ne more več imeti niti britanska krona niti je ni mogoče prenesti na novo vlado. Vsakdo, s katerim smo izmed držav o tem razpravljali, je to dejstvo polno priznaval. Vsi pa so nam isto-časno zagotavljali, da so države pripravljene in voljne sodelovati pri nadaljnjem razvoju Indije. Točne oblike tega sodelovanja morajo biti predmet pogajanj v teku izgrajevanja covega ustavnega ustroja; nikakor pa iz tega ne sledi, da bodo enake za VBe države. Zaradi tega se v odstavkih, ki sledijo, nismo v pogledu držav ukvarjali z isto podrobnostjo kot s pokrajinami Britanske Indije. 15. V naslednjem nakazujemo značaj rešitve, ki bi bila po našem mnenju pravična do osnovnih zahtev vseh ^trank ic kl bi istočasno zelo verjetno dovedla do trajne in uspešne oblike ustave za vso Indijo. Predlagamo, naj ima ustava naslednjo osnovno obliko: 1. Osnuje naj se Indijska Zveza, ki naj zajema Britansko Indfjo in. države iti ki bi upravljala zunanje zadeve, obrambo in komunikacij«; imela naj bi potrebno oblast za zagotovitev finančnih sredstev, ki so potrebna za gornje zadeve. 2. Zveza naj bi imela izvrSno oblast in zakonodajo, ki naj bi bila sestavljena iz predstavnikov Britanske Indije in držav. Vsako vprašanje, ki bi se tikalo rešitve pomembnejše komunalne zadeve v zakonodaji, bi zahtevalo sklep večine prisotnih predstavnikov in glasovanje vsake izmed dveh večjih skupnosti, enako pa tudi prisotnost in glasovanje večine vseh članov. 3. Vse druge zadeve razen tistih, ki bi bile poverjene Zvezi, in vsa pridržana oblast bi ostala na pokrajinah. 4. Države bi obdržale vse kompetence in vso oblast razen tiste, ki bi bila prenesena na Zvezo. 5. Pokrajine bi lahko svobodno ustvarjale akuoine z izvršno In zakonodajno oblastjo; vsaka skupina bi lahko določala pokrajinske kompetence, ki naj jih upravljajo skupno. 6. Zvezna ustava in ustave skupin naj bi določale možnost, da bi vsaka skupina z večino glasov svoje zakonodajne skupščine lahko povzročila pregled ustavodajnih dok čil po začetnem obdobju 10 let in nadalje vsakih 10 let. N (Nadaljevanje prih.) KANADA BO SPREJELA 5.000 POLJSKIH VOJAKOV London, 1. junija V Ottawi so objavili, da bo Kanada sprejela približno 5.000 Poljakov, vojakov sil generala Andersa, ki se nočejo vrniti v domovino. Zaposlili jih bodo pri poljedelskih in industrijskih delih. JAPONSKI CESAR PRI MACARTHURJU Tokio. 1. junija Cesar Hiro Hlto je v spremstvu ministra cesarske hiše Yošitamija Matsudsira obiskal generala Mac Arthurja, pri katerem je ostal 90 minut To je bil drugi obisk cesarja pri vrhovnem zavezniškem poveljniku. O namenu obiska niso izdali nobenega uradnega »poročila, toda menijo da Je hotel cesar razpravljati z Mac Arthurjem o prehranjevalnem položaju na Japonskem po pozivu, ki ga je poslal po radiu japonskemu narodu. ODGOVORNOST ZA SMRT DVEH ANGLEŠKIH VOJAKOV Kairo, 1. junija V egiptovskem parlamentu je ministrski predsednik Ismall Sidky paša rekel, da guvernerja Aleksandrije ne zadene nobena krivda zaradi smrti dveh članov britanske vojaške policije pri izgredih, ki so bili v Aleksandriji 4. marca. V zvezi v izjavo, ki jo je podal 15. maja v spodnji zbornici tajnik za finance pri britanskem vojnem ministrstvu Frederik Bellenger o uboju nekaterih članov britanske vojaške policije pri omenjenih neredih, je Sidky paša izjavil, da so samo zaradi hladnokrvnosti guvernerja rešili tri člane britanske vojaške policije. Ti vojaki niso imeli pravice zadrževati se v Aleksandriji, ker je bilo mesto «out of bounds*. Brezdomci, begunci in preseljena V Nemčiji je veliko število oseb, ki ne morejo ali nočejo domov. Zanje skrbijo Združeni narodi preko ustanove UNRRA Plima ogromnega Števila beguncev, hi so se lani v tem času pomikali po nemSkih cestah, se je odlila. Vendar je pustila za seboj Se vedno veliko Število oseb najrazličnejših narodnosti, ki prebivajo v različnih begunskih taboriščih v ameriškem, britanskem i» francoskem zasedbenem področju Nemčije, Vprašanje ni več dramatično — piSe «Manchester Guardian» — vendar je za zasedbene oblasti Se vedno tetko. Za begunce pa predstavlja sedanji položaj človeškega stalile a teiko vprašanje. Zdaj je v Nemčiji okoli 810.000 beguncev. V tem Številu pa seveda niso vSteti Se mnogi, ki neprijavljeni kot begunci Sivijo med nemškim prebivalstvom. Po zaključku vojne je odSlo Se 5.602.000 oseb na svoje domove v več kot tucat različnih driav. Repatriacija je Se vedno v teku. V aprilu mesecu je odSlo n. pr. 25.000 ljudi na svoje domove, med njimi 22.400 Poljakov. Tetko pa je predvideti, koliko jih bo od preostalih Se hotelo oditi domov. Mtd begunci je okoli 160.000 Baltov — Estoncev, Litvancev in Latvijcev — ki nimajo nobene volje oditi domov. Nihče tudi ne ve, koliko izmed pol milijona Poljakov, ki Se Sivijo v nemških taboriščih, bo hotelo oditi na Poljsko. Poljaki so posebno občutljivi in zadnji govor blvSega ameriškega predsednika Herberta Hooverja, ki je bil na poti po svetu, ko je preučeval prehranjevalni poloiaj, tudi v VarSavi — kjer je izjavil, da je prehranjevalni poloiaj Poljske zelo slab — je takoj vplival na izve st no Število Poljakov, ki so se te odločili, da gredo domov, da so preklicali prijave- Potem je zelo močan vpliv Poljakov, ki so se svoj čas v taboriščih prijavili, da gredo domov in so to res storili; pozneje pa se jim je spet na kakSen način posrečilo, da so pobegnili iz Poljske in priSli nazaj v begunska ta- borišča. Nekaterim se \e posrečilo priti nazaj na ta način, da so se pomešali med Nemce, ki jih poljska vlada seli kot nezaželene tujce iz Poljske. Njihovo Število sicer ni veliko, vendar je njihov vpliv velik. Tako se je zgodilo, da je že poln vlak Poljakov, ki so bili namenjeni na Poljsko, preko noči izginil, ko'so prišli v stik z nekim bivšim repa-triirancem, ki se mu je posrečilo pobegniti iz Poljske. Zgodbe, ki jih tak posameznik pripoveduje, se razširijo v najbolj divje govorice. Nekateri pravijo, da se bo večina Poljakov končno odločila, da bodo Sli domov. Drugi računajo s polovico. Navzlic temu pa bo ostalo Se okoli 200.000 Poljakov, ki jih bodo drugi narodi morali sprejeti. Poljaki in Balti so najštevilnejše skupine v Nemčiji. Poleg njih je Se okoli 50 do 100.000 pripadnikov drugih narodov, ki nočejo domov. Med njimi je okoli 22.000 oseb, ki so brez državljanstva in 15.000 oseb, za katere se Se ne ve, kakšno državljanstvo imajo. Med temi begunci je okoli 14 do 15.000 Ukrajincev, za katere ne vedo, kakšni državljani so: Jugoslovanov, ki nočejo domov, je več tisoč. Med manjšimi skupinami je tudi 1.300 oseb, ki pravijo, da so Armenci. Vsi ti begunci živijo v taboriščih. Izvzeti so vsi, ki ne živijo po taboriščih in vsi Židje. Američani jih imajo 35.000, vendar jih ne štejejo med narodne, temveč med verske begunce. Računajo, da je okoli 90.000 Zidov v zahodni Nemčiji (med njimi okoli 9.500 v Berlinu), ki čakajo na preselitev iz Evrope. človeško vprašanje prebivanja po taboriščih je težlco, posebno še, ker traja dolgo in so se nekateri že navadili na taboriščno življenje kot na normalno. Ena izmed težav je ta, da veliko ljudi v taboriščih živi danes boljše, kot so živeli kdaj koli poprej. Skrb za te begunce je velika in OD 10 NA 4/4 MILIJONA Anglo-ameriSka komisija, ki je preučevala palestinsko vprašanja, jg objavila tudi, koliko Zidov je ostalo v Evropi po uničenju nacizma. Pred vojno Je bilo v različnih evropskih državah 9,946.200 Zidov, danes jih je samo Se 4,224.600. V tem zad- Združeni narodi so storili veliko človekoljubno delo. Težava pa je, njem številu so všteti tudi Ijene osebe. vsi Židje, ki so begunci ali preše- Japonski cesar Hirohito je praznoval nedavno med ruševina- da so nekateri taboriščniki sprejeli sedanji način življenja že kot stalnega. Brez dvoma je, da včasi Število Zidov Je bilo v različnih drZavah leta nes naslednje: leta 193» 1939 in Je doleta 194« mi svoje palače v Tokiu 45. rojstni dan. V resnici, piše dopisnik »Dal-ly Telegrapha*, Hirohito ni več ljudje nočejo zapustili taborišča že Avstrija ....... , 60.000 15.000 cesar, kajti lani se je japonsko zato, ker tam živijo boljše, kot bi Belgija »0.000 33.000 cesarstvo sesulo. živeli doma. Poleg tega pa je zelo Češkoslovaška .... . 315.000 65.000 Hirohito prav za prav nikoli ni pomemben politični moment, žara- Francija . 330.000 180.000 bil vladar v svoji državi. Bil je di katerega se ljudje nočejo odlo- Grčija . . 75.000 10.000 le ime, podoba, človek, ki so ga čiti, da bi Sli na svoje domove. Jugoslavija . 75.000 11.000 naredili za boga, Japoncem pa je Jasno je, da taborišča ne bodo Madžarska . 400.000 200.000 bil Hirohito »Sin nebes*, živi sim- trajala večno. Kako pa bodo po- Nemčija . 215.000 94.000 bol japonske usode, ki naj bi ne- skrbeli za vse begunce, kam jih bo- Nizozemska . 150.000 30.000 kega dne «pripeljala vseh osem do prepeljali in kakšne zaposlitve Poljska . 3,351.000 80.000 vogalov sveta pod isto streho*, jim bodo dali, to pa še zdaj ni od- Romunija . 850.000 335.000 t. j. japonsko. ločeno. Sovjetska zveza . . . . 3,550.000 2,665.000 Ce hočemo pravilno razumeti, Hirohito - odstavljeno božanstvo Ameriški vojaški poveljnik Japonske) general Douglas Mc Arthur z železno roko odpravlja ostanke japonskega fašizma Cenzorji v boju proti vohunom Ameriška cenzura je med vojno odkrila veliko vohunskih pisem; istočasno je spoznavala razmere v sovražnih državah George Bernard Shaw Največji sodobni angleški pisatelj George Bernard Shaw je v devetdesetem letu, pa še vedno piše. Njegovo Ime pezna ves svet in njegova delo predvajajo na razil Snih gledališčih — tudi med Slovenci je znan. Toda njegova osebnost je za veliko ljudi uganka. Ker ljudje na splošno mislijo, da je resnost Isto kot dolgočasnost, jih je težko prepričati, da je devetdesetletni šaljivec George Bernard Shaw — ali G. B. S., kakor miu na kratko pravijo Angleži __ boIo resen pisatelj. Zanimivo je to, da Shaw še danes zastopa isto mišljenje, kakor ga je pred šestdesetimi leti. Shaw se ni prav nič tepremenil, zato pa so se Sasi. Shaw je šaljivo žilico podedoval po očetu. Njegova mati je bila nenavadno resna In se ni nikoli šalila. Tak je tudi Shaw. Včasi razlaga z največjo resnostjo nekatera vprašanja, potem pa nenadoma preide v šalo. Shaw pravi, da vidi ljudi in stvari na drug naCin kot veCina pisateljev. Zato Je moral pisati z največjo jasnostjo in najtežja vprašanja reševati na lahek način, da so ga čitatelji razumeli. V resnici Je Shaw sestavljena osebnost: pisatelj in kritik, klovn in prerok: zat%di tega je tudi edinstvena pojava v literaturi. Kadar je ocenjeval druge pisatelje, Je navadno grenkemu zdravilu dodal sladkorja, tako da so ga brez težav pogoltnili. Kadar se je razjezil In komu dal označbo »norec*, Je to znal narediti na tako prijazen način, da mu ni mogel zameriti. Znan« se njegove šale in značilen za njega Je odgovor, ki ga Je dal povabila gospa, če čerjo, se in dobro neki gospe, ki ga je na večerjo: »Draga pridem k vam na veham moral lepo obleči obnašati, česar pa jaz nisem zmožen!* S Posebno se Je rad norčeval iz družabnega življenja: «Rajšl sem v zadnji bolnišnici kot v prvem londonskem salonu!* Takšen Je bil vse življenje; kadar se je iz ljudi norčeval, je znal narediti tako, da so se mu vsi smejali, ali pa so bile njegove žrtve celo po. čaščene. Druga njegova lastnost je brezmejna radovednost. Zbiraj je podatke o vseh mogočih stvareh. Ca je srečal nekoga, ki se je razumel na stroje, zvočne filme, oglaševanje, steklarsko industrijo, zdravništvo ali kar koli, ga ni pustil pri miru, dokler ni izvlekel iz njega vsega, kav ga je zanimalo. S tem si je tudi veliko pomagal pri pisanju knjig, kajti ni se samo spoznal v najrazličnejših področjih, temveč je tudi dobro poznal ljudi. Shw živi zelo skromno. Ne je mesa, ne pije in ne kadi. Nikoli tudi ni igral kart. Zelo rad se sprehaja ln poleti tudi plava. Vsak večer pa, preden gre spat, poje. Balade, opere, oratorije, kantate — vse, kar je le mogoče peti. Poje v sopranu, altu, tenorju in basu. Potratno življenje sovraži in zapravljiv je le pri delu. Zeca, s katero se Jo dobro razumel, mu je umrla leta 1943. Z drugimi ljudmi pa se ne razume preveč do. bro; počuti ae kot tuj©« Sl domovini. ’ Ameriška pisateljica Mary La-mar Knight, ki je bila med vojno zaposlena v cenzurnem uradu, je zdaj objavila v mesečniku «Reader’a DigesU vrsto spominov, kako so ameriški cenzorji odkrili tuje vohune. Prvo pismo, ki je bilo cenzurirano, je Je prineslo odkritje. Se preden se je polegel dimi gorečih ameriških ladij, ki so jih Japonci napadli 7. decembra 1941 v Pearl Harborju, so ameriški cenzorji že bili na delu. V neki kopalnici so si uredili urad in kmalu po napadu so dobili v roke pismo, ki je natančno popisovalo škodo, ki so jo Pearl Harborju naredili japonski bombniki. Pismo Je bilo sicer namenjeno v Ameriko, prišlo pa bi kmalu v japonske roke, kakor so pozneje ugotovili, ko so zaprli naslovnika. Cenzuro uvedejo demokratske države sarro v vojnem času. Ne-demokratske in totalitarne države cenzurirajo pisma tudi v mirnem času — po navadi tako, da nihče ne more videti, da so pisma cenzurirana. Naloga cenzure je, da preprečuje sovražniku, da bi vohunil. Istočasno pa daje dragocene podatke o sovražniku. Tako so n. pr. sestavili drobec novice iz enega pisma in druge drobce iz drugih pisem, pa so Američani izvedeli za redno japonsko pot, po kateri vozijo trgovinske ladje. Ameriške podmornice so plule nekaj dni pod vodo in potopile sedem japonskih parnikov, kar je bilo v glavnem zasluga cenzure, ki je našla pisma neprevidnih Japoncev. Med vojno so cenzurirali tudi telefonske pogovore. Tako so neko? izvedeli, kje imajo skrito veliko zalogo kinina, ki so ga špekulanti skrivali In prodajali na črni borzi. Kinina so tedaj zavezniki imeli zelo malo in je bil dragocen. Neka cenzurirana brzojavka je odkrila nemškega vohuna, ki se je skrival kot prodajalec izgotovljenih oblek v Havani na Kubi. Ko je pozneje prišel v Ameriko, so ga zaprli, mu dokazali vohunsko delovanje in ustrelili. V Združenih državah so med vojno ujeli in kaznovali 189 tujih vohunov. Cenzurna služba je iirela pri tem velik delež. . Vrhovni cenzor Združenih držav je bil Byron Priče. Službo je nastopil v Izposojeni sobi v Wa-shingtonu. Njegov urad pa je na koncu vojne imel 90 zgradb V Ameriki, Veliki Britaniji in Kanadi. Večina cenzorjev je bila strokovnjakov na nekaterih področjih. Zaposlili so strokovnjake za deši-friranje, prevajalce, tehnične, pravne in finančne Strokovnjake, celo filateliste. (Izkazalo se je, da Je neki «zbiralec znamk» poslal v tujino majhno zbirko znamk, ki je bila tako sestavljena, da je prejemnik pisma po dogovoru lahko spoznal, da bo ameriška oklepnica «Iowa» tega in tega dne ob tej uri in iz tega pristanišča odplula v to smer). Neki profesor univerze Columbia v New Yorku Je čital pisma v 9 jezikih, vštevši sanskrit; znal pa je povedati za 95 drugih, kakšni so. Drugi strokovnjaki so govorili najbolj nenavadne jezike. Nekateri so poznali kreolščino, ki jo govorijo na otočju Haiti, drugi hin-dustanžčino za slepce , tretji romanizirano portugalsko japonščino (portugalski duhovniki so v 17. stoletju odšli na Japonsko in romanizirali japonščino, ki jo še danes govorijo nekateri Japonci v Brazilu). Četrti so znali jezik pa-piamento (ki ga govorijo na nizo-zemskem otoku Curagao in je sestavljen iz španskih, portugalskih, nizozemskih in angleških besedi, poleg prvotnega domačinskega jezika). Ameriški cenzurni urad je imel jezikoslovce, ki so znali čitati stenografijo V 300 jezikih. Vsak dan so morali pregledati najmanj milijon pisem. Letalsko pošto so emeli zadržati 24 ur, navadno pa 48. Pošte ameriške vlade z drugimi vladami sicer niso odpirali, pač pa so natančno pregledovali zalepke, kajti sovražni vohuni so jih znali Izvrstno ponarejati. Vso pošto nekaterih oseb so posebej pregledovali. Na spisku so imeli 75 do 100.000 sumljivih oseb, katerih pošto so imeli pod posebnim nadzorstvom. Vsak cenzor je imel pred seboj debel zvezek navodil, kaj posamezne ameriške urade iz pisem najbolj zanima. Finančno ministrstvo je hotelo vedeti o denarnih podatkih trgovinsko o trgovini, delovno o delavnih razmerah in FBI (ameriški »Federalni urad za obvestila*) druge vesti. Iz nekaterih zajetih pisem ^ izvedeli za tajna skladišča kavčuka, kositra in drugih kovin. V nekem pismu so našli vest,'da misli neki ameriški trgovec prodati v Južno Ameriko tovor kositra. Njegovo ladjo eo ujeli na visokem morju in jo vrnili domov. Neka newyorška tvrdka je mislila poslati poldrugi milijon ton odpadkov niklja na Švedsko, kjer bi ž njim lahko Izdelovali posebno jeklo, ki bi ga Švedi morebiti lahko prodali y Nemčijo. V nekem pismu so iz. vedeli, da namerava Nemčija pro-dati v Madridu nad 1 milijon ukradenih francoskih steklenic šampanjca ter s tem dobiti za 6 milijonov dolarjev deviz. Neki Juinoameričan je pisal prijatelju, da bo vlado Združenih držav »prinesel okoli«, ker se je hotel znebiti 700 ton slabega meča, ki 8» je prodal ameriški mornarici. Niti zavedel se ni, kdaj je bil «okoli pri-nešen«, ker so pogodbo ž njim takoj razveljavili, J «->, Neka nemška mati je, pisala sinu v Ameriko, da se bo lahko vozil na delo, če se bo vrnil domov. S tem je odkrila, da so Nemci zgradili novo železnico, ki so jo Američani kmalu zatem bombardirali. Na tak način so odkrili tudi veliko tovarno orožja, ki je bila skrita v nekem gozdu pri Draždanih. Tovarno« so seveda takoj napadli. Na mejah države so cenzorji na- tančno pregledovali potnike. Nekoč so pri neki ženski našli poročilo o važnih premikih ladij, ki ga je imela skritega v košari rož. Neki nemški vohun se je s tajnim črnilom pritoževal, da gl na mejah vedno dobro preiščejo. Cenzurni urad je imel polne roke dela Vsak dan so naredili kakšno novo odkritje. Nekega dne so prišli na sled družbi, ki je tihotapila diamante, skrite v čokoladnih sladkorčkih. V neki konzervni škatli so odkrili dvojno dno in v njem natančno poročilo o delovanju nemške I. G. Farbenindustrie v tujini; družbe, ki se je bavila tudi z vohunstvom. Cenzorji so potebno pazili na uporabljanje tajnega črnila in posebnih znakov, nalašč postavljenih napačnih besed v pismih ter na papir, ki je bil videti posušen ali obrabljen. Celo brezbarvne rise v papirju so jim včasi dokazale, da je pošiljatelj pisma pisal s tajnim črnilom. Vsa ta sumljiva pisma £o poslali na urad, ki so ga kratko imenovali TOD. TOD je bila okrajšava za «Tehnično operacijsko divizijo (oddelek)*, kar Je bilo seveda izmišljeno ime za urad, ki je v VVashingto-nu preiskoval pisma. Uradni prostori so bili skriti, brez oken in dostop, je imelo samo nekaj ljudi. za njeno vohunsko pisarjenje na Japonsko. Izdajala je namreč mesta, kjer so bile ameriške ladje. «Pustila sem tri angleške igrače v bolnišnici za igrače. V treh mesecih jih bomo popravili*, je pisala nekoč. Mulila seveda ni igrač, temveč tri britanske vojne ladje, ki so bile tedaj v popravilu v Ameriki. Njenega delovanja ne bi tako lahko odkrili, da ni začela podpisovati svojih pisem s tujimi Imeni. Nekoč Je poslala neko pismo tudi v Argentino, na naslov, ki so ji ga dali Japonci. Pismo pa Je prišlo nazaj na naslovnika, ki ni pisma nikoli pisal. Le-ta je to povedal FBI, obveščevalni urad pa cenzurnemu uradu. Takoj so začeli loviti vsa pisma, v katerih je bilo govora o otroških igračkah. Kmalu so našli dovolj dokazllnega gradiva, da so zaprli vohunko, ki je dobila deset let ječe in 10.000 dolarjev denarne kazni. V cenzuriranih pismih so odkrili tudi tri sledove vohunov, ki so vodili do novih ameriških oporišč na Alaiki: neka Japonka je hotela priti skozi ameriške vrste, preoblečena v Eskimko; japonski vohun je nameraval zgraditi v gozdovih radijsko oddajno postajo; drugi japonski vohun je hotel imeti nekaj tajnega črnila, Cenzorji so tudi zelo pazili na vse podatki o novem orožju -atomski bombi. Vsa pisma, v ka- kako se je japonskim militaristom posrečilo zgraditi okoli cesarja takšno legendo, potem moramo najprej razumeti njihovo vero šin-toizem. Nemčija je šla v vojno s svojo vero, z nacizmom, Japonci pa s šintoizmom, To nacionalistično verovanje pravi, da je cesar bog in Japonci božji otroci. Sintoizem se je opiral na mitologijo in cirkuške predstave o cesarskih prednikih. V dvajsetem stoletju je predstavljal japonsko obliko rasistične teorije. Cisti šiotoisti so živeli v najtemnejših časih japonske prazgodovine. Bili so verni, vendar niso imeli izgrajene teologije, dogem ali filozofije. Sintoizem je prišel v pozabo, ker ga je izpodrinil budizem, ki Je prišel na Japonsko 500 let pred Kristusovim rojstvom. Pozneje ga je zasenčila tudi Konfucijeva vera. Toda leta 1871 so šimtoizem potegnili iz groba kot orodje japonskega nacionalizma. Namen šintoizma je bil narediti iz cesarja boga, vzgajati Japonce v nacionalističnem duhu in slepi pokornosti do oblasti. Posameznik’ je utonil ta država je postala vsemogočna, totalitarna. Brezdvomno Je bil Sintoizem temelj cesarske moči na Japonskem. Vlada je nadzirala duhovščino, prisiljevala ljudi, da so dajali davke, kakor je Hitler prisilil Nemce, da so plačevali za Uradniki *o vsako pismo natančno __________ ________ . ^_____, , __ preisRrflt ^pdSrbhirtii ketaikalijamtjtcrih Je %0 govora o iirahiju/ so in tudi a ..ultravioletno lučjo. k Proti koncu vojne so cenzorji našli posebno novo nemško iznajdbo. Nemci so namreč celo stran, pisano na pisalnem stroju, fotografirali in tako ZT.anjšali, da so jo lahko skrili v kakšen kot zalepke ali pa celo v prazen prostor sredi črke «o». Washingtonški urad je kmalu odkril, kako je treba povečati takšna mikroskopska pisma. Premetenost vohunov Cenzurni urad je odkril na tisoče načinov tajnega pisanja in 4.800 so jih odkrili v VVashingtonu. Vohunska služba se Je posluževala »odprtih* in «zaprtih» šifer. Primer odprte šifre je pismo, ki se je glasilo: «Mati bo prišla sedmega v Bilboa*. «Mati» seveda ni bila mati, temveč spremljava ameriških ladij, in «Bilboa» ni bilo Istoimensko mesto, temveč Gibraltar. «Zaprte» šifre so bile manj nevarne, ker jih je bilo kmalu mogoče odkriti, ker so se posluževale tajnih znakov. Najspretncjšl cenzorji so morali poslušati mednarodne telefonske pogovore. Na ušesih so imeli poslušalke, v desni roki svinčnike ln levico na posebnih aparatih, ki so lahko takoj pretrgali razgovor. Največje težave so cenzorji imeli z visokimi uradniki ln vojaškimi poveljniki, posebno v časih kriz. Po teheranski konferenci je neki pribočnik generala po telefonu sporočal imena - nekatera zelo visokih osebnosti - potnikov v letalu in celo povedal, kje bo letelo. 8 tem je nevede naravnost vabil Nemce, da to potniško letalo sestrelijo. Vsaka brzojavka je bila natančno pregledana. Ce ni bila nevarna, so cenzorji dovolili, da jo odpravijo naprej. Ce pa je bila sumljiva, so jo preiskovali. Ce Je vojak brzojavno naročil ženi ali dekletu za god «Dve kili orhidej*, je cenzurni urad napisal «Tri kile cvetic*, kajti imena cvetic so morebiti bila sestavni del sovražnikovih šifer. Neki cenzor je izpremenil brzojavko «Oče umrl* v «Oče preminul*. Naslovljenec Je takoj brzojavno vprašal; «Ali je oče umrl ali preminul?* Seveda so vedeli, da gre za vohuna. Cenzurni urad Je v teku vojne zajel okoli 400 vohunskih pisem, ki so bila velike važnosti. V začetku je veliko ljudi godrnjalo, da cenzurni uradniki zapravljajo državi čas in denar. Ne bi pa več godrnjali, če bi videli popolnoma nedolžno pismo, ki ga Je nekdo poslal iz Evrope neki ženi v newyorški hotel. S tajnim črnilom pa je zapisal: «Piši ali pojdi k Terezi, ki dobiva denar od g. Millerja...* Sprejemnica pisma je bila Grace Buchanan-Dineen, ki je prišla z rednim dovoljenjem pred tremi meseci preko Bermudskih otokov v Ameriko. Nikoli še ni bila v Ameriki, vendar je imela polno ameriških naslovov. Njeno ime je takoj prišlo na spisek oseb, ki jih je treba posebno pazitL Neki cenzor je vedel celo povedati, da jo je svoj čas spoznal v Londonu. Takrat je dejala, da je madžarska katoličanka, v Ameriki pa je trdila, oa je židovska begunka. Toda niso je takoj zaprli. Pazljivo so čitali njeno pošto. Ker je mislila, da je na varnem, ,ie postala nepazljiva in v pismih je izdala pet sodelavcev. Pozneje so vseh šest zaprli in dobili so težke kazni kot sovražnikovi vohuni. Neka druga ženska je izdelala pameten vohunski načrt. Imela je trgovino otroških igrač, ki je dobro cvetela in prodajala po vsem svetu. Njeno navidezno nedolžno trgovsko dopisovanje je bilo sijajno kritje natančno preiskali. Prvega, aprila 1943 je glavni cenzor Priče naročil vsem dnevnikom in drugim Ustom ter radijskim napovedovalcem, naj ne omenjajo niti z besedico možnosti razbijanja atomov, nabavk uranija in vsega, kar bi bilo s tem v zvezi. Povedati je bilo treba to naročilo vsem ameriškim novinarjem. Posebni uspeh so dosegli s tem, da so onemogočili Japoncem kakršne koli podatke o tem, kam in kako padajo japonska tajna orožja V-l. To orožje je bil papir-nati balon, na katerem je bila privezana japonska bomba, ki je padla na zemljo, ko So jo vetrovi prinesli z Japonske v Ameriko. Japonci so mislili, da bodo na ta način zažgali ameriške gozdove. V Oregonu so na nedeljskem izletu našli tako bombo; ubila je neko žensko in pet otrok. Ameriški gozdarji so našli 334 takšnih bomb, vendar so ostale v takšni tajnosti, da so Japonci obupali, ker so mislili, da ne prihajajo niti čez morje. Zato so prenehali s pošiljanjem teh bomb, potem ko so jih poslali že čez 10.000 v Ameriko. Cenzura je bila zelo uspešna. V vsem so zajeli - milijon nevarnih pisem in brzojavk. Izvedeli so veliko o Američanih, ker so poslušali njihove telefonske pogovore in čitali njihovo pošto. Večina pre-greškov je bila nezavestna in mnogi so bili srečni, ker So Jim prekinili telefonske razgovore ter jim dejali, naj bodo previdni. S tem so pomagali, da držijo Nemce in Ja-ponce v popolni temi. vere, vendar so Japonci dobili tak vtis. Začeli so podirati svetišča in odpravili so Jih v tovarnah, kjer so jih morali imeti za časa vojna Japonci so prepričani, da je šin-teizem slab, če ga je odpravil »Veliki maršal*, kakor Imenujejo ameriškega poveljnika, ki je na Japonskem zelo priljubljen. General Mac Arthur pa se ni ustavil samo pri odstavitvi šin-toianm z vsemogočnega položaja. Za prej je uvedel »svobodo misli in govora*. Včasi se Japonci niso smeli niti pogovarjati med seboj o svojem cesarju, Imenovati ga z imenom Hirohito ali dvigniti glave, kadar se je prikazal. Nihče v Tokiu ni smel zgraditi hiše, ki bi bila višja od cesarjeve palače, kajti nihče ni smel «gledati z višine na cesarja*. Japonska policija Je zapirala sumljive ljudi — in sodišča so Jih kaznovala ker so imeli «siabe misli*, čeprav jih niso izražali. Zdaj so Američani odpravili tudi obvezne poklone pred cesarjevo sliko. V Tokiu je bilo že več demonstracij, pri katerih so klicali proti cesarju. Ljudje so se začeli zavedati novih svoboščin. Cesarjeva okolica bi danes rada prikazala Hirohita kot demokrata, Toda general MaoArtihur je * železno roko zagrabil v to sršen j* gnezdo. Pod zaporo je stavil vse cesarjevo premoženje im cesarjeva posestva bodo razdelili ir.ed kmete, ki jih bodo lahko kupili General Mac Arthur ni sicer po* stavil cesarja na zatožno klop k ek vojnega zločinca, zato pa rok® pravice sega vsak dan v cesarjevo okolico. Veliko vplivnih svetovalcev je že pod ključem. Med njimi so maršal knez Našimoto,, markiz Kldo in baron Hiranuma. PBI «Zimsko pomoč*. Tudi v drugih ozirih so si bili Nemci in Japonci podobni. Hitlerjeve stalne parade po nemških ulicah, romanja v nacistična svetišča v Niirnbergu in Monakcvem in druge zabave, s katerimi so nacisti slepili nemški narod, so imele podobnost v japonskih romanjih v Ise (k svetišču boginje sonca) in Yasukuni (kjer so častili spomin japonskih junakov in vojaških veteranov). Na Japonskem pa je bilo okoli 110.000 takšnih svetišč, ki jih je ■moralo vzdrževati japonsko ljudstvo. Sintoizem se je izražal v številnih proslavah, paradah, športnih prireditvah, pevskih nastopih in drugih množičnih proslavah, ki so tako priljubljene totalitarističnim režimom. Pri teh proslavah so pogostoma nastopali pred cesarjem ln člani cesarske hiše. Šolski otroci so morali seveda na povelje vedno biti pri proslavah. Japonci so se morali pred cesarjevo sliko vedno prikloniti. Vse te ostanke starega režime zdaj odpravlja general Douglas MacArthur, ameriški vojaški poveljnik na Japonskem. 7,e lanskega decembra je i*tal ukaz, Sintoizem nima več oblasti državo. Ni sicer prepovedal Japoncem, da ne bi bili šlntolsti, če jih to veseli, toda odpravil je številne denarne dajatve, ki jih je japonski narod moral dajati za vzdrževanje svetišč. General MacArthur ni odpravil Leto 1846 Leto I846 je bilo znamenito. V Angliji so kod za stavo gradil* Železniške proge. Brzojavna druZbČ je uvajala svojo službo in v Portsmouthu so delali poizkuse s podmorskim kablom. Znameniti fizik Faradag je predaval o svojih zadnjih odkritjih vd področju magnetizma. Medtem kč je parna lokomotiva slavila uspeMi so je porajala elektrika. V Dorv donu so sklenili narediti več javnih parkov. Doulton je iznašel novo črpalko za mestne kanale in par!®' ment Je sprejel zakon o javnih kopališčih. V športu *o zaznamb' vali prvi večji uspeh: sestavili s° vseanglcSko moštvo za cricket. V literaturi sta slovela Dickenf in Thackerag , v pesništvu Teti'1 ni/sort in Brouming. Uspehe so ž«!' tudi Thomas Oarlgle, Ruskin Elizabeth Barrett-Brouming. Kakor je lani Wihston Church$ prenehal biti politični voditelj Ve' like Britanije, tako Je tudi sir R0" bert Peel pred sto leti moral kič' niti pred opozicijo. Kakor lani W buristična, tako se je tudi pred s^° leti začela liberalna doba v politik*' Politični voditelji parlamenta s0 bili Peel, Disraeli, Russell, Vfčt lington, Cobden, Bright, Gladston* in Palmerston — sama slaveč imena. Ljudje so dolge noči čakal na izide parlamentarnih delto • v zunanjem ”l opravka z bito da nad Palmerston je nistrstvu imel gačnim svetom, kakor ga imO nes Bevin. Nemčija je tedaj mozaik majhnih drZav. Mladi to von Bismarck je bil Sele Z

uSel iz trdnjave Ham; vse se r*'* je smejalo in nihče ga ni res*0 jemal. Nekega dne leta 1846 je pa’ ment preučeval 507 zakon& načrtov o novih Železniških Pr°' gah. V oktobru mesecu pa ‘ priSel polom večine nezdravih * lezniSlcih Spekulacij, Shagu Muggoirju, katerega približal kbnec življenja in s* !e le okrajšava imena njeigo- pri sebi dejal: «Takšna smola, °- le v de- ON ime Je vega očeta Arshaga Muggerdit-chiana, pravijo, da je pri svojih 27 letih imel veliko smolo. Vzrok nesreče je bil v tem, da so hoteli duhovi Shaga zapeljati tega sveta, Shag pa ni-hotel oditi. Vendar nikoli po dogodku ni prišel popolnoma k sebi. Shag nikoli ni hotel pomagati svojemu očetu pri delu v vinogradu. Ves dan Je prebil tako, da se je vozil po dolini iz kraja v kraj. Stari oče je zbolel zaradi prenapornega dela ln dejal Shagu: »Se žal tl bo, da hočeš pomagati očetu pri delu.* Toda Shag Je rekel, da bo rajši žalosten, kakor da bi delal — ze je vstal in šel na potep. Pustil je očeta samega v bolečinah ln skrbeh, vinograd pa ves prerasel s plevelom. Shag je Imel majhen avtomobil, katerega, je kupil z edinim denarjem, ki ga je v življenju zaslužil. Avto mu je bila najljubša stvar na svetu, ker ga je odpeljal daleč proč od družinskih razgovorov. Ko je te noči vozil iz Kingsburga, je zatopljen v lepe misli zavozil y jarek, poln kalne vode. Shagu se je pod avtom zdelo, da se mu je da ni mi žal, če se bom setih sekundah rešil ir neprijetne-ga položaja, sicer bo po meni.* Shagu se je posrečilo rešiti se Iz vode ln blata ln s polnimi pljuči je zajel sveži zrak. «Ne zdaj*, si je dejal in šel proti domu; avto je prišel reševat drugega dne. Shag ni imel prijateljev, zato je prišel sam reševat avto. Dan se je nagibal proti večeru, ko Je pri- Tepe vožnje, čel z delom ta bilo je temno kot V rogu, ko se je zavedel, da ne bo spravil avta iz jarka, Ce bo sedel ob robu in ga žalostno gledal. V teh časih so na poljih in v gozdovih živela, pravljična bitja, ki so v stiski pomagala dobrim ljudem. Cernu niso pomagala Shago-vemu očetu, marveč Shagu, tega nihče ne ve. Bitja so prišla k Shagu, mu pomagala zvleči avto iz vode in blata ter ga postavila na cesto. Shag jih je opazoval pri delu in ni trenil z očesom. Mirno jim je pripovedoval, kako je delal tri mesece, da si je lahko kupil avto. Ko ao spravili vozilo na cesto, se je bitje dbmilo proti Shagu ta dejalo: »Tu Je tvoj avto, »edi vanj.* ČUDEŽNI Zgodba, ki jo je napisal znani »Hvala lepa za ljubeznivost*, so je zahvalil Shag in« sedel v avto. Vsa bitja, bilo jih je najmanj tri tucate, so se spravila v avto in ploskala kakor otroci, ki »e vesele »Pelji nas na sprehod*, so prosila; Shag je videl, da bo mora ugoditi želji. ^ »Kam se hočete peljati •» vprašal Shag. Mislil je. da lahko peljal do Kingsburga, me ali Fovvlerja, tam hi svetli luči bitja izginila, lahko šel na sprehod ta poiskal dekle, ki bi ga lahko prijel za roko in govoril o ljubezn . je bi jih Sel-pa ob Sam bi na sprehod-* »Vsa ta mesta »J poznamo, Shag Mugger. Fj® naJ) v Baltimore!* so vztraja bitja. 0 »Baltimore je v Marylandiu», JT dejal Shag, «Maryland je pa daljen 4.800 lun.* »Pelji nas.* »V bencinskem tanku imam mo pot litra bencina*, je čel ( Shag «in samo en srebrni č°V v žepu.* ^ Nenadoma je motor zabri’ sam od sebe ta avto se je PC maknil, bitja pa so navduši ploskala. Shag je mislil, da p mrtev ali pa se mu je zmešalo^ ^ govoru u -j---- --- — • - * - »V Baltimore*, »o dejala bitja. Je opazoval okolico, je videl, -C- nikoli nismo bili v tem vse v redu. mestu” P« treh 811 Stlrih «V Baltimore?* se je začudil avto drvel po ulicah Sacrarne ^ Shag. »Nikakega Baltimora ni v bližini. . Mesta v dolini, ki jih poznam, so Fourler, Selma, Kingsiburg, Dinuba, Visalia in Sanger. V katero želita? Hvaležen sem vam in vas bi peljal eno uro ki je bilo 300 km oddaljeno, kraja odhoda. Shag je bil i° ■ da je mesto Sacramento, ker & prej bil trikrat v mestu ta se spominjal ulic. Pri svetlobi ce« ^ svetilk ni bilo mogoče videti 0 NASVETI SLOVENSKIM KMETOVALCEM Kenlčna vojna proli plevelom Plevelne rastline, ki ameriške poljedelce oropajo vsako leto za približno tri milijarde dolarjev, so s Pomočjo bliskovite kemične vojne, ki so jo započeli v zahodnih državah Skalnatega gorovja, zdaj prisilili v brezupno obrambo. Kalifornijske kmetije so v preteklem letu za to vojno potrobile vsoto 426.000 dolarjev. Razne druge manjše države so v iste namene potrosile od 50.000 do 150.000 dolarjev, da bi dokazale, kako je moči uspešno zatreti plevelne rastline na nasadih žita, lanu in graha ter na pašnikih, in sicer s pomočjo novih in presenetljivih selektivnih uničevalcev, ki plevel s širokimi listi hitro zatrejo, medtem ko nasada sa-mega prav nič ne poškodujejo. Vojna Zahoda proti tem rastlinskim zajedalcem je naperjena proti najobičajnejšim vrstam plevela — poznanim pod najrazličnejšimi imeni — ki ogražajo kmetijske nasade tudi v drugih področjih. Divje zavratne hipomeje so za poljedelstvo zahodnih držav sovražnik št. 1, medtem ko za dolino reke Misatssi-pl isto pomeni slak. Kemično vojno so 1. 1927 v Kaliforniji organizi. rali s tem, da so napravili zelo izčrpno poročilo o vseh plevelih, ki narodnemu poljedelstvu največ škodujejo. Hitro so ugotovili, da tiste rastline, ki v določenih predelih z zmerno hladnim podnebjem predstavljajo še nekako znosno zlo, cesto postanejo v krajih, kjer Je podnebje milejše, nevarnost velike, ga obsega. Zaradi številnih nevarnosti plevela za žitne posevke so poizkusne univerzitetne postaje v zahodnih državah pričele s skrbnimi poizkusi kemične kontrole nad plevelnimi rastlinami, brž ko so prišla na trg različna sredstva za uničevanje plevela. V Davisu so uspešno preizkusili na več kot 500 rastlinskih kulturah vsa razpoložljiva sredstva za uničevanje plevela. V Idahu so u-stanovlli za takšno kontrolo 44 preizkuševalnih postaj. Vsi kontrolni funkcionarji enajstih držav ob Pacifiku so se združili v Zahodnem združenju za kontrolo nad plevelnimi rastlinami, ki se sestaja vsako leto, da napravi načrte za skupne ukrepe. Veterani te kemične vojne delijo sredstva za uničevanje plevela V štiri vrste: sterilizatorji zemlje, ne. posredno delujoča uničevalna sredstva, selektivna uničevalna sredstva in sredstva za notranje zastrupljanje. V vojni za osvoboditev Zahoda plevelnih rastlin igra vsako teh sredstev svojo posebno vlogo, primerno različnim obdelavam in kolobarjenju posevkov. Trije najvažnejši sterilizatorji zemlje z dolgotrajnim učinkom so natrijev klorat, natrijev arzen in tlocianov amoniak, ki so najmočnejši strupi in ki jih tiste kemične tovarne, ki jih proizvajajo, najrajši prodajajo samo izkušenim odje-malcetn, ki razpolagajo s potrebnf-j*11 Pripravami za njihovo uporab- JanJe in Se znajo izogibati nevar-n,m posledicam. Njihova vloga v ^°jni proti plevelnlm rastlinam te-^ za izločenjem škodljivih rastlin a bregov namakalnih prekopov, s cestnih obronkov in iz okolice po-s*°Pij, in sicer z zastrupitvijo zetn-JJe- Vsako izmed teh treh uničevalnih sredstev uniči za dobo najmanj treh let vsako — koristno ali škodljivo — rastlino, če je le pravilno uPo rabljeno. Tri druge začasne sterilizatorje zemlje — boraks ali druge borak-sove spojine, ogljikov bisulfat in obdelani ~ pa “Porabljajo na •»«»*- potresejo v prahu .?— Pp*»r7 3 r ....~ '1 > - < I .1 I ' J. i » I P ti j| ! H M J v- - ,■ .. v^-!! Sl 8® Na sliki vidite delavca, ki Škropita vrt toashingtonske zBele hiSe* z novim, uničevalcem plcve'a - ali triklorofenoloziacetiCno kislino. Novo kemično sredMvo so iznaSli med vojno in ga zdaj uporabljajo v vsej Ameriki. ga pred deževjem je izkazal kot zfilo *e ___j.. _________A '"•Pesen v uniče- in Oregonu. Na kmetijah v Shastl so z velikim uspehom uporabili bo-raksovo raztopino za škropljenj potem ko so ji dodali kavstično sodo, z namenom, da bi se bolje oprijela plevelnih listov. V področjih, kjer sadijo povrtnino, je vojna proti plevelom naletela na tcžkoče; povrtnina je namreč^za boraksove spojine preveč občutljiva. Ogljikov bisulfat — tekočina, ki se »premeni v plin, kadar jo vložijo v luknje, ki so druga od druge oddaljene približno ‘ po 45 cm, močno pronica v zemljo in ne uniči le vsake rastline, ampak pomori tudi vse žuželke in zajedalce. Tovarnarji so izumili posebno napravo za vbrizgavanje tega plina, ki ga porazdeli enakomerno po vsem obdelanem zemljišču. Uporabljanje tega plina se s primesjo ogljikovega blsulfata in kloropikrlna (solz’il-ni plin) najboljše obnese v vlažni in rahli zemlji. Vendar pa je takšno »razkuževanje* zemlje precej drago, ker stane na hektar okoli 500 dolarjev; po drugi strani pa zemljo dodobra očisti in poljedelci Javljajo, da zemljišča, kjer gojijo rastline z visokimi donosi, zadevne jpotroške zelo hitro povrnejo. Neposredno delujoča uničevalna sredstva delijo v tri skupine: nese-lektivni derivati olj, kislin in soli, ki uničijo vsako rast prav do tal in selektivl, ki uničijo večji del rastline s širokimi listi, toda pustijo »ero« in steblo rastline praktično nepoškodovano. Neselektivna uničevalna sredstva mnogo boljše po-znajo pod njihovimi trgovskimi imeni ter so jih dolgo vrsto let uporabljali v polsuhih državah, da so zavirali razvoj plevelnih rastlin vzdolz cest, Potii jaVnih poslopij in kmetijskih zgradb. Selektivna sredstva so važna novost, ki dajejo velike upe pridelovalcem žita, koruze in lanu, katere napadajo 'širo. kollstne plevelne rastline. Prvo selektivno uničevalno sredstvo, ki so ga v zadnjih letih na široko uporabljali, je bila žveplena kislina. Poljedelci so ugotovili, da uniči 10% raztopina te kisline, ki je zelo poceni, in s katero poškrope posevke pšenice, ovsa in ječmena, ko te rastline dosežejo višino 10 do 18 cm, 90% divje gorčice, hrena in osata, ki napadajo posevke in s čimer izboljšajo pridelek celo za 60%. Pred približno 4 leti »o odkrili selektivno uničevalno sredstvo, ki ni razjedalno in ki je prošnjam poljedelcev povsem odgovarjalo. Gre za dinitro-krezilat, neki asfaltov derivat, ki je videti kot nekaka rumenkasta tinktura, ki prav do zadnjih časov ni predstavljala drugega kot neki neuporabljivi postranski proizvod kemične industrije. To uničevalno sredstvo, ki so ga odkrili v Franciji ekrog leta 1933, so pričeli v Ameriki proizvajati pod imenom «Slnox» ter so ga prvič uporabili v večjih količinah okrog leta 1937. Naslednje leto so «Sinox» uporabili v silno velikih količinah na prostranih zemljiščih kalifornijske delte, kjer so poškropili 4.800 ha: 800 ha z nekim posebnim letalom, ostalo pa z 20 metrov dolgimi električnimi razpršilci. Od tedaj dalje je uporabljanjs «Sinoxa» stalno napredovalo, in sicer s čudovito velikimi uspehi. Selektivna uničevalna sredstva uničijo samo širokolistne rastline, ki so poraščene s kratkimi dlačicami, da morejo zadižati strup kot n. pr. levji zob, gorčica, osat, hren in druge enoletne zajedalne rastline. Žitarice in lan pa imajo majhne in gladke liste, ki Jih pokriva nekaka povoščena kožica, katere se tinktura ne more oprijeti. Uničevalna sredstva z notranjim zastrupljanjem (predstavljajo veli- ko upanje poljedelcev v boju proti odpornim trajnim plevelnlm rastlinam, katerih korenine poganjajo globoko v zemljo in ki vsako pomlad s presenetljivo žilavostjo poganjajo vedno nove poganjke in izrastke. Silno težko Je uničiti divjo hl-pomejo in rusko tavžentrožo. Tudi bršljan spada v to vrsto. Večkrat so opazili, da je divja hipomeja pognala svoje korenine do 6 metrov globoko v zemljo. Zamisel tehničnega notranjega zastrupljevanja, pri katerem korenina sama sebi za. »trupi korenine oz. korenike, so prvič uporabili v letu 1933, v času ko so v srednjih ameriških državah silovito preganjali kamelji trn, ki se je silovito razraščal. Ker so pri začetnih poizkusih propadli vsi kemični postopki, se je agronom Bali spomnil nekega starega fiziološkega poizkusa in se je vprašal, kako to, da ne bi mogel arzenikov strup napraviti isto tako, kot napravi rdeča tekočina, ki polagoma pronica po rastlinskem steblu prav do njenih korenin. Napolnil je različne posode za sadje z raztopino arzenlkove kisline, in jih nekega vročega dneva v poznem poletju postavil na zemljišče, ki je bilo na gosto poraslo s kameljim trnjem, ter je trnjeve vršičke pomočil v to raztopino in nekaj časa počakal. Po približno 4 urah sfc pričele rastline veneti in se susiti. Naslednjega dne so se pričeli sušiti celo nekateri grmički kameljega trnja prav na drugi strani ceste. Se en dan kesneje so pričele veneti rastline v razdalji 12 metrov. Edina možna razlaga je bila ta, da so imele rastline občujoče oz. zrasle korenine. Balla je ta poizkus tako opogumil, da Je na. polnil 18.000 posod z raztopino ar-zenikove kisline, jih razpostavil po vsem prostranem področju, ki ga je morila ta plevelna rastlina, in namočil vršičke rastlin v to tekočino. Vsaka dva dneva je s svojimi pomočniki prenesel s strupom napolnjene posodice v druga področja. Uspeh Je bil takšen, da je s tem postopkom kamelji trn popolnoma zatrl. Pravilno izrabljanje pašnikov Ko so prišli na atlantske obale Severne Amerike prvi naseljenci, so našli samo dve vrsti samoraslih trav, in sicer neko vrsto vresja ter travni plevel. Vse druge travniške rastline, ki so se morale šele prilagoditi vremenskim razmeram Severne Amerike, so uvozili iz Evrope. V Ameriko so prišle skoraj po naključju. Prvi pionirji so namreč svoje slamnjače polnili s travo, ki so Jo v namembnem kraju vrgli proč ter je seme, ki je bilo pomešano s to travo, vzklilo in se v novi zemlji dobro uveljavilo. Do danes so od tistih davnih časov opravili ogromno delo in kjer so pred približno 300 leti rasle travne bilke s pičlo hranilno vrednostjo, se danes razprostirajo pašniki. V Cornellu so izvedli zanimiv poizkus, ki je jasno dokazal važnost različnih umetnih gnojil na Ilovnatih zemljiščih Ontaria. Izbrali »o kos nerodovitne zemlje, ga razdelili v šest gred ter posejali različne vrste bele gori Čiče. Te rastline so izbrali zaradi tega, ker zelo hitro rastejo in v kratkem času pokažejo učinke različnih gnojil. Grede št. 1 niso pognojili. Zrastle so zelo slabotne in rahitične bilke. Gredo št. 2 so pognojili z 900 kg fosfata, 200 kg kalijevega klorida, 230 kg amonijevega sulfata in 230 kg apna na hektar; s tem so poskrbeli za štiri bistvene prvine, ki so potrebne za dober pašnik: fosfor, apno, kalij in dušik. Učinki tega poizkusa so bili izvrstni. Rastline so dosegle svojo naj močnejšo rast. Z gredo št. S so ravnali prav tako kot s prejšnjo; Izključili so samo kalijev klorid. Ker je bil pridelek skoraj isti kot na gredi št. 2, je bilo videti, da zemlji ni primanjkovalo kalija. Z gredo št. 4 so ravnali prav tako kot s prejšnjo; izključili so le fosfat. Pridelek je bil slab — skoraj isti kot na gredi št. 1. Z gredo št. 5 so ravnali kot s št. 2; izključili »o le amonijev sulfat, kar je dalo zelo slab pridelek — kot greda št. 4. Gredo št. 6 so pognojili tako kot št. 2; edino apna niso uporabili; pridelek ja bil podoben, tistemu na št. 2 — torej zelo dober. Ti poizkusi so zelo jasno pokazali, da je v ilovnati zemlji Ontaria zelo malo dušika in fesfora, medtem ko zemlja sama vsebuje dovolj kalija in apna. Skoraj vsem pašnikom pa primanjkuje dušika in fosfora. V lahkih in peščenih tleh primanjkuje kalija. Poizkuse so ponovili; to' pot so namesto bele gorčice posejali sinjo travo (Poa pratensis) in divjo belo deteljo. Uspehi so bili podobni ti. stim pri prvem poizkusu; kljub temu, da niso uporabili dušika, je rast posevkov dosegla silno boho- Trava ne raste sorazmerno s količino vlage, ki jo prejema, temveč zavisi njena rast predvsem od temperature tal. Deževje vpliva torej v razmeroma majhni meri, razen v obdobju hude suše ali silnih nalivov, ki zemljo preveč ohlade. Količnik rasti odgovarja torej količniku upadanja in naraščanja temperature. Na področju države New York pričenja trava polagoma rasti proti koncu marca ali v začetku aprila. Rast nato napreduje sorazmerno z dviganjem temperature, ki približno 25 mm pod površino znaša 15 stopinj do 18 stopinj Celzija. Nato količnik rasti polagoma pada, dokler proti drugi polovici julija, ko je najhujša vročina, ne doseže angleSki grofiji Sussex. ten razvoj. Vzrok temu je pripisati dejstvu, da divja bela detelja že sama proizvaja zadostne količine dušika. Med raznimi vrstami bele detelje je silno velika razlika. Divjo belo deteljo priznavajo kot naj. boljšo; navadna bela detelja je posebna gojena vrsta, ki ima velike liste in cvetove in običajno ne preživi dveh let. Nasprotno pa je divja bela detelja trajna rastlina s številnimi majhnimi listi ter z redkimi in skromnimi cvetovi. Na stalnih pašnikih je zaradi tega mnogo bolj priporočljivo gojiti to vrsto. Kako vzredimo dobre prašiče Cfi hočepio prašičjerejo gospodar, sko umno izkoriščati, moramo najprej razumno izbrati plemenjake, nato pa živali pravilno krmiti. Merjaseo mora imeti raven hrbet, dolg in dobro podvit život, obsežen križ in dobro razvita zdrava spolovila. Noge mora imeti krepke, zlasti v sklepih. Posebno močni in odporni morata biti zadnji nogi. Za pleme namenjena svinja mora biti dobro razvita in dolga mora imeti široke in globoke prsi, prostorno medenico in mnogo dobro razvitih siskov. Iz reje moramo izločiti tiste svinje, ki so prestale težke spolne bolezni, ki so zvrgle in ki se težko oplodijo. Svinje morajo biti dobre in mirne matere. Za pleme ne smemo rabiti nezadostno razvitih in ne nad 4 leta starih merjascev. Krepkemu merjascu moremo odkazati 60 do 80 svinj na leto. Svinje pa moremo rabiti za Pleme do petega leta starosti. Kadar je svinja breja, jo moramo posebno skrbno krmiti. Pri skotitvl jo moramo nadzirati, da ne poškoduje mladičev in da ne požre trebila, ki je šlo od nje po skotitvi. Število siskov ni vedno enako; redkokdaj jih ima svinja manj kot deset. Mnogokrat je število mladičev večje od števila siskov. Svinja more skotiti samo štiri do pet, pa tudi osemnajst do dvajset pujskov. Posamezni pujski pridejo na svet presledkih petih do desetih minut. Dobro storimo, če zavežemo popko. vino, ki se kmalu po skotitvi pretr- ga. Zavežemo jo kakšna dva prsta pod trebuhom z nitjo in Jo nato razkužimo. Ce ima svinja več pujskov kot siskov, moramo nadštevllne pujske odstraniti, ali jih pa umetno napajati. Prve tri tedne po povrgu se preživljajo pujski izključno z materinim mlekom, pozneje jim začnemo pokladati nekoliko mehke mešanice iz koruzne moke, otrobov in oljnatih tropin, ali še bolje iz ječmenove in ovsene moke, ki smo jo zgnetli z mlekom, zredčenim z vodo. Pri tem pa moramo biti zelo previdni, posebno v vročih poletnih dnevih, ker bi skisano mleko utegnilo povzročiti v prebavilih pujskov ttč.ka motenja. Kadar začnejo pujski radi in v obilni meri zauživati krmila, ki nimajo mleka, jih odstranimo od svinje in jih puščamo k materi le ob določenih urah. V začetku Jih puščamo petkrat, potem Štirikrat na dan in pozneje vedno bolj redko. Po dveh mesecih jih popolnoma odstavimo. Tudi po odstavitvi moramo pokladati prašičkom krmo ob določenih urah, in sicer trikrat na dan. Naditevilne pujske lahko napajamo umetno s posebnimi »esalkami; če teh nimamo, nam služijo za to tudi otroški cuclji. Za umetno napajanje uporabljamo pravkar na-molženo ali pa nekoliko segreto kravje mleko. Merjaščke, ki jih nismo nameni- AVTOMOBIL ameriSki pisatelj William Saroyan Baltimoru ahae OI mogel ustaviti avta 'r1la •'a 80 mu neprestano govo- s“‘ «Sacrament°», je odgovoril Shag, »glavno mesto drtave » »Vozi naprej,, Ko je avto bil 36 ShaS obrniMn Ce^ s VMeI V8a Wtja. 'ez “ve minuti ulicah Shag. »Ali srno*, je odvrnil zlezla iz njega, se dala naokoli in 8o klicala “a. cesti bitja, iziven v te- 80 se že vozili mesta, kjer »o mogel videti svetlle- Shag nt še vedno, i^tlj’ sllSap jih je pa izpraševala: «Kakšen kraJ je to», i Kmalu se je Shag ana^*!a hrtJa' cah Salt Luke Cltyja kr *' na V Pa v Denverju, Kansas Loulau. nekem drugem me*^’ m nato v večjem mestu. Kontm i s^bSr*1'm =«£«* ^ res Baltimore?* «Da, Je.» Avto se je ustavil, bitja so nekoliko ogle-zoova sedla vanj. «N1 nam vSe5», B0 dejala. »Vozi naprej., »PrevoziU smo 4.800 km v manj kot treh urah,, je pojasnil Shag. «Ali niste želeli v Baltimore?, «Vozi naprej,, so odvrnila bitja. Se preden je Shag mogel odgovoriti, se je avto premaknil in ni ga mogel zaustaviti. «Premislili moram,, je dejal Shag pri sebi, toda ni mogel misliti. Bil je v pesti, to je bilo vse, česar se je zavedal. Prav kmalu so pripeljali do oceana in bitja so izpraševala: »Kaj je to?» »To je strašni Atlantski ocean,, Je nejevoljno odgovoril Shag, ker je bil že zelo »labe volje in. msi ni bilo do ljubeznivosti. »Kaj je tako strašnega na njem?* «Ker je sama voda in za nobeno rabo., «Do kod pa sega?* so izpraševala bitja; Shag jim je kot norec odgovoril. «Do Evrope!, «Pelji nas na »prelhod v Evro. po», so prosila bitja in Shag se je zavedal, da je v veliki težavi. »Ni ceste — vsepovsod je voda,, je dejal. «Vozi naprej*, so vpila bitja. Majhni avto se je p-emakn'il z obale Severne Amerike proti oceanu in še preden si je Shag mogel izmisliti načrt, kako bi pobegnil, Je zagledal Evropo. Nenadoma so bili na ulicah Londona in Shaga je igra pričela utrujati. »Kakšen kraj je to?» «London», je nejevoljno odivmil Shag. Noč se je nagibala h koncu bitja so priganjala Shaga ter jih je moral voziti iz kraja v kraj; zdelo se mu je, da se jih nikoli ne bo mogel iznebiti. Vozili so se preko celin ln voda, vseh mogočih dežel in mest polnih čudnih ljudi. Proti zori so »e znašli v mestecu na nekem otoku v Pacifiku In Shag, ki je znal tudi nekaj zemljepisa, se je razveselil, da so na poti proti domu. Od zcci je Shag pripeljal na ulice San Francisca in; bitja so ploskala od veselja. «Okoli sveta smo se vozili*, J* menil Shag. »Peljimo se še enkrat*, so prosila bitja, Shagu pa Je postalo slabo od jeze in. izčrpanosti. Ni si mogel kaj in avto je »pet drvel okoli »veta; najprej proti jugu, nato ob robu proti severu, tako da so se ob mraku znašli v Vancouvru. Bitja še vedno niso bila zadovoljna In so priganjala Shaga, naj jih Se pelje. Tako Je Shag vozli devet dol in devet noči. Peljal je enaindvajsetkrat okoli sveta z dvemi litri bencina. Nato se je zgodilo, kakor je useda hotela, ter se je majhni avto prevrnil v jarek blizu Kingsburga Shag je mislil p-i sebi: «Najboljfte je, če utonem,, poleg tega se je pa le-trudil in zlezel iz vode ter šel proti domu. Ko se je drugega jutra prebudil, se je odpravil v vinograd pomagat staremu očetu pri delu. Avto je pustil v jarku, kjer je še danes; Shag pa je od tega dne bil najbolj priden delavec v očetovem vinogradu. li za pleme, skopimo po 10 tednih, svinje pa nekoliko pozneje. Pri skopljenju moramo strogo paziti na snago, da odvrnemo, posebno pri svinjah, zdravju in razvoju škodljive vplive ali pa nevarnost, da nam zaradi rezanja pujski poginejo. Za nadaljnjo rejo pujskov lahko uporabimo vse koristne in cenene pridelke, ki nam jih nudi kmetija: listje repe in korenja, povrtnine, kuhane koprive, kuhan krompir itd. Zelo dobra hrana za prašiče so tudi pomije, katerim smo prime, šali nekoliko sezamovih ali lanenih tropin in otrobov. Mladim prašičem pa ne smemo pokladati preveč krepilnih klaj; ta krmila izkoristijo boljše nad 6 do 7 mesecev stari prašiči. Po končanem krmljenju moramo korita izprazniti in jih skrbno izprati. Plemenskim prašičem moramo dajati vedno boljšo krmo. Merjasci r.e smejo biti nikoli preveč opitani in Jim zato ne smemo pokladati preveč l stja, zelene krme In ovsa, pač pa včasi nekoliko dobrih otrobov. Da se merjasec preveč ne odebeli, ga moramo spuščati vsak dan po nekaj ur na prosto. Tudi nosečim svinjam zelo koristi prosto gibanje na paši; zlasti jim prija deteljna paša. Posebno prikladna krma za plemenlce so sezamove tropine, ker imajo veliko fosforne kisline. Svinjam po-kladamo po 8 do 10 gramov živinske soli na dan. Za pitanje namenjenega prašiča moramo začeti že tri mesece pred zakolom skrbno krmiti. Ce je 'žival v jeseni le malo v mesu, ji bomo s pridom pokladali zeleno krmo: gomolje, vrtine, listje in le malo moke, zrnja in oljnatih tropin. ‘ Kadar je prašič že precej opitan, bomo morali krmo dobro pripraviti in Jo menjati. V zadnjih dveh mesecih pitanja je umestna menjava krme po dobah; če smo n. pr. v prvih dvajsetih dnevih zadnjega dvomesečja pokladali povrtnino, kuhinjske odpake, kuhan krompir in otrobe, bomo v drugih dvajsetih dnevih uporabljali kako krepilno klajo, kakor oljnate tropine, nekoliko zrnja, posebno koruznega, pri čemer pa ne bomo povsem zanemarili zelenjave In n spojev. Izmed oljnatih tropin priporočamo predvsem lanene ln nato sezamove ter kokosove, samo da so zdrave in dobro ohranjene. V zadnjih dvajsetih dnevih pred zakolom moramo krmiti prav posebno rfdno In ne le z odbrano, temveč tudi obilno klajo. Izvrstna hrana za zadnjo dobo pitanja so: nekoliko slan krompir, pomije, napoji iz otrobov in moke; prašičem tekne tudi dobro kuhana polenta lz sirkove moke, ki je ne zmerno poklads-ti gorke, ampak 1« nekoliko mlačno. V tej dobi pokl.idamo pltalnlm prašičem le malo zelenjave ln še manj oljnatih tropin, ker bj se meso moglo navzeti po njih neprijetnega duha in okusa. Živalska koža Živalska koža ima številne naloge: služi v obrambo nežnih organov, prispeva k uravnavi telesne toplote, vpliva na dihanje, prebavljanje in ima s'e druge dobre lastnosti, Na koži se nabira prah pri krmljenju in s ceste, znoj odlaga na njej svoje soli, tolšča lojnatih žlez pa maši znojniee in ustvarja peno, ki jo včasi opažamo na konjih, kadar naporno delajo. Na koži tudi ostaja precejšnji del odpadle dlake. V koži se pogostoma žare. dijo zajedalci in drugi mrčes. Delavnost tega organa je neposredno odvisna od skrbi, ki mu jo posvečamo. Ce pravilno snažimo živalsko kožo, koristimo tudi živali. Ce hočemo imeti lepe živali, se moramo ravnati po zdravstvenih pravilih. Za običajno snažen je kože nam sluzijo čohalo (strigelj), ščet iz žime, goba, suha slama, voda in milo. S krtačenjem začenjamo pri glavi, nato preidemo na život in končno na noge. Prvo rabimo tohalo na mesnatih delih telesa. Sčet iz korenin uporabljamo za čohalom. po vsem telesu, posebno na bolj koščenih delih, ki s^ zlasti pri goveji živini prevlečejo s skorjo Iztrebkov. 3 ščetjo iz žime, ki jo začnemo rabiti okrog očesa, pa izpolnimo sna-ženje in pogladimo dlako. Za površno snažen je potnih, mokrih ali blatom onesnaženih živali rabimo slamo, ki napravi dlako svetlejšo, če smo jo prej poškropili z vodo in znova pogladili. Z gobo spiramo dele telesa, ki niso poraščeni z dlako. Vodo in milo bomo rabili, kadar koli bomo hoteli žival popolnoma osnažiti, posebno konje z dolgo grivo. Obramba pred mravljami Mravlje so na deželi prav nadležna bitja. Povsod jih je dovolj in le težko je preprečiti, da ne oblezejo živil in drugih stvari. Zato je potrebno, da so živila skrbno zaprta v omare in razpoke hermetično zamašene. Kjer so mravlje nadležnej-še, lahko noge jedilne omare posta, vite v pločevinaste krožnike ali škatlice, v katere vlijete nekoliko vode in petroleja, kavne gošče ali tobačne raztopine. Ce mravlje kljub temu ukrepu napadejo omaro, je treba notranje stene in police umiti z vodo, v kateri prekuhate orehove liste, ali pa koncentrirano galunovo raztopino. Po polioah lahko razstavite baldrijanove ali paradižnikove liste, sivkino cvetje, kafro ali gnile limone, da nj.hov vonj prežene mravlje. svoje najnižje točke. Od tedaj pa rast počasi napreduje, dokler ne doseže svojega drugega največjega razmaha, kar se zgodi običajno v začetku septembra, ko ponovno pričenja upadati ter se v drugi polovici oktobra popolnoma ustavi. Kadar je temperatura pod 4.4 stopinj Celzija, trava sploh ne raste; najbolj bohotno rast .pa doseže pri 15 stopinj do 18 stopinj Celzija. V toplejših krajih imajo rastline na razpolago za rast približno mesec dni več, in sicer v pomladi ali pa v jeseni. Kadar sejejo travo, močno pazijo na to, da količnik rasti narašča v kar najmanjši meri. Za deteljo je potek temperature silno važen, ker ta rastlina temperaturo tal zmanjšuje, s čimer podaljšuje razdobje ugodne rasti ter ublažuje posledice hude suše. Da bi ugotovili vrednost bele detelje, so v Cornellu leta 1933 napra vlil na dveh pašnikih posebne poizkuse. Na prvem pašniku so posejali 27 kg sinje trave na hektar. Močno so pazili na to, da se med njo ne bi pojavila samorasla detelja, ki so jo takoj poruvali, čim so Jo odkrili. Na drugem pašniku pa so posejali mešanico 27 kg sinje trave in 2,2 kg divje detelje na hektar. Naslednje lfito je pašnik, ki so ga posejali izključno s sinjo travo, dal tisoč kg suhega sena na hektar z 18% proteinsko vsebino. Drugi pašnik Je dal 5.583 kg suhega sena na hektar z 31% proteinsko vsebino. Ko so na drugem pašniku ločili sinjo travo od detelje, so ugotovili, da je sinja trava dala na hektar 1.135 kg siuhega sena s 25% proteinsko vsebino. Dobrih stalnih pašnikov ni moči urediti v enem samem letu, toda doseženi uspehi obilno poplačajo vloženi trud. Plevel se na dobro ob. delani zemlji zelo slabo razvija, medtem ko gojene rastline na slabi zemlji slabo uspevajo. Ce bodo poljedelci izboljšali rodovitnost ln povečali skrb za zemljo, bodo imeli plodne pašnike, na katerih bo plevel kmalu Izginil. Leta 1932 Je neki poljedelec kupil nekaj hektarjev slabo obdelane zemlje. Pašniki, ki jih je ta poljedelec kupil, so bili skozi desetletja zanemarjeni ter jih je pokrivalo vresje, osat, trsje in trnovo grmovje — samo takšne rastline, ki kažajo na pičlo rodovitnost tal. Sinje trave in divje bele detelje pa je bilo silno malo. To zemljišče, ki je merilo 12 ha, je v letu 1932 prehranjevalo 10 dvoletnih govedi samo dva meseca ter je bilo vrhu tega treba za živino nabavljati znatne količine nadomestne krme. Pomladi leta 1933 je kmetovalec pognojil zemljišče a 682 kg fosfata na ha ter je takšno gnojenje ponovil tri ali štiri zaporedna leta. Danes to zemljišče daje predvsem sinjo travo in divjo belo deteljo ter prehranjuje 30 krav teleti skozi 6 mesecev. Silno važno praktično pravilo gnojenja je, da se zemljišče pognoji z velikimi količinami umetnih gnojil v neenakomernih razdaljah. Za ureditev stalnih pašnikov je treba zemljo dobro preorati in pognojiti z 900 kg fosfata in 2.200 kg apnenega karbonata na hektar. Brž ko v pričetku pomladi popusti prvi mraz, je treba posejati na hektar 27 kg sinje trave in 2.2 kg divje bele detelje. Najprej vzklije detelja ln proti koncu prvega leta bo razmerje nekako naslednje: 80% detelje in 20% sinje trave. Nasled. nje leto bo ob upoštevanju večje količine dušika prineslo Izboljšanje sinje trave. Dejansko bo med senom okrog 50% te traee. To je vprav idealno razmerje, ki ga je med obema rastlinama treba doseči. V teku naslednjega leta bo sinja trava skušala prerasti deteljo ln bo dejansko dosegla 75%, toda ob skrbnem obdelovanju pašnika bo moči to razmerje znižati na 50%. Zelo važno je, da na pašnlkh n« sejejo nlkakih zaščitnih rastlin. Vse zaščitne rastline namreč pri-krajšujejo travi In detelji pr»o dnevno svetlobo in vlago, kiijo tako zelo potrebujeta. Zelo priporočljivo Je pričeti na pašnikih s pašo takoj, ko zraste trave dovolj visoko. Na ta način pridejo konji pri pasi do nažnih poganjkov, ki imajo visoko proteinsko vsebino. Poleg tega bo takšna paša^ napravila travo nizko in detelja *bo mogla dobro uspevati ter bo vrhu tega moči tudi obdrfatl pravilno raimerje med travo ln deteljo. Proteinska vsebina sinja trave Je v dobi rasti — to je spomladi in jeseni — zelo visoka, medtem ko je poleti nizka. Za pašo živine' je višina trave najprimernejša takrat, kadar doseže 10 do 12 cm. Ce je trava zrastla višje, kot je potrebno, jo je treba pokositi kar najbolj pri tleh, kar omogoča govedi, da pri paši potrga načine poganjke. Vendar pa Je treba pripomniti, da se živina zaradi mehansko anatomskih razlogov ne more pasti na pašnikih, kjer J« trava nižja od 2 cm. Kljub temu, da so krave videti zadovoljne, kadar se pasejo po travi, ki jim sega do kolen, dejansko živna s takšno pašo ni zadovoljna, Goveja živina porabi na dan 68 kg suhe krme, ča jo ima le priliko dobiti. Ce jo puatimo skozi 24 ur na pašniku, se bo pasla 8 ur, 12 ur bo ležala, 4 ure bo prežvekovala ter bo prehodila razdaljo približno 3 km. Prav lahko je epaziti, da se skoraj vsa živina zvesto drži tega sistema. Prvi poganjki vsebujejo preprosto celulozo, ki je zelo lahko prebavljiva in iz katere črpajo živeli energijo, ki jim je potrebna za delo. Ko pa trava postane višja, postane celuloza bolj komplicirana in tvori trše celice, ki so težko prebavljive. Seno je moiiio prebaviti do 50%, medtem ko je mlede pogaiijke možno celo do 80%. Potem ko Je goveja živina pašnik dodobra popasla, ga je treba pustiti da se nekoliko odpočije, nato pa spustiti nanj konje. Goveja živina bo pašnik zelo čisto popasla, toda pustila bo Sope trave, kjer eo goveji odpadki. Brž ko spustijo na isti pašnik konje, se tl takoj lotijo teh travnatih šopov in potrgajo nežne poganjke, ki so se medtem razvili. Konji bedo travo potrgali bolj pri tleh kot goveja živina, ker je njihovo zobovje za takšno delo bolj prikladno. Prav lahko je opaziti, da na pašniku, kjer so se pasli konji, tra. va na določenih mestih araste višje, medtem ko konji venomer trgajo travo skoraj na istih mestih. Vzrok temu je v dejstvu, da konji izberejo del pašnika, kjer odlagajo tvoje odpadke ter se zaradi tega temu mestu izogibajo. To je morda nagonska navada, da se ubranijo zajedavcev. Ce se bodo konji paali skupno govejo živino, bo ta najprej popasla travo na tistih krajih, kjer so bili konjski odpadki, preden bo postala preveč visoka. Vedno pa Je treba pomni«, da je zs travo najbolj*, če Jo pokosite čimbolj pri tleh. Važen razlog, ki opravičuje to pravilo, predstavlja dejstvo, da so listi, če araste trava previsoko, preveč oddaljeii od zemlje in kadar Jo pokose, ostanejo samo stebla. Sončna pripeka žge neposredno mlade poganjke in pašniki često postanejo rjavi ln ožgani, nasprotno pa, kadar travo pokose, ko je visoka 10 do 12 cm, bo ta ohranila svojo neravno bar-vo tudi po košnji. Ravno tako pašnikom ni v prid, če puste, da gre trava v seme; tudi to močno škoduje pašnikom. V Cornellu so preučevali novo vrsto sena, ki bo za poljedelce zlasti po vojni velike koristi, ko jo bodo mogli proizvajati v velikih količinah. Gre za neko mešanico italijanske detelje in neke vrtne šopaste trave, ki jo botaniki pozua. jo pod izrazom 8-143. To travo puste zrasti do višine približno 13 cm in Jo nato pokose. Travo takoj po košnji poberejo in jo spravijo v nekakšne bazene, kjer ji s posebnim postopkom odvzamejo vso vlago. Posebna strojna naprava piha močan tok vročega zraka skozi nalofceno travo, Ji počasi odvzame vlago ter na ta način pridobljeno »eno kljub vsemu ohrani svojo naravno lepo zeleno barvo. T« mešanica ima vl-sokoredilno proteinsko vsebino. To novo vrsto »ena mamlkod v Ameriki že prav pridno goje, in sicer z največjim uspehom. Arzentjat In čebelorela Mnogi čebelorejcl se pritožujejo, da jim sadjerejci povzročajo veliko škodo v panjih, ker uporabljajo ar. ženi jat za zatiranje sadnih bolezni. Tej škodi se lahko izognemo, če ne uporabljamo arzenijata med cvetenjem, kakor to mnogi pomotoma delajo, teimveu 8 do 10 dni po odpadu cvetnih listov. Uporaba arzenjatov v času cvetenja je mnogo manj uspešna kakor po odpadu cvetnih listov, S Um tudi ne škoduje čebeloreji. 1 ŽENSKI KOTIČEK Črnka - predstavnica ameriških mater za 1946 Emina Clarissa Clementova, trnka f» Springfieldda v južni ameriški zvezni državi Kentucky, je na prvega maja proti večeru prisostvova'a verskim obredom v sionistični cerkvi ea črnce, ko ji je postni Zal prinesel poziv za nujni telefonski razgovor v uradu telefonske druZbe, ki je bil poldrugi kilometer od oerkve. Ker ni bilo nobenega telefonskega aparata v oerkvi ali njeni bližini, zelo nenavaden primer za ameriške razmere, je morala oditi na postni urad k razgovoru. Kljub precejšnji razdalji in Svojim 71 letom starosti, Je Clementova hitela proti poltnem uradu. Po glavi so ji rojile misli, kaj neki bo izvedba. Klicala jo je njena najstarejSa hči, Abbie Jackson ia Louis vitla. Stara gospa Clementova se Je tresla od radovednosti in ko je slilala novioo, skoraj ni mogla verjeti svojim ulesom: njo, črnko in vnukinjo bivlega suZn'a na ameriških plantažah, je Materinsko zdruZenje v New Yorku izbralo za e Ameriško mater za leto 1916*. Bkoraj brez besede Je gospa Clementova poslulaJa sporočilo svoje hčere in nemo obesila slulalko. Naslednja pol ure se je borila z novo mislijo- Potem pa le nt mogla verjeti v resničnost presenetljive vesti in je sama poklicala hčer. AH je novic« res pravilnat Hči jo js ponovno zagotovila, da je resnična. e AMERIŠKA MATI* Običaj, da izberejo vsako lato eAmerilko mater*, je uvedlo ameriško Materinsko zdruZenje leta 1936. Od tedaj je vsako leto odbor iz vsake ameriške zvezne države predložil osrednjemu odboru za vse Združene driave eno ali dve imeni, da bi iz njih izbrati eAmerilko mater* za tekoče leto; nekaj predlogov so vedno predložili tudi politični voditelji in druge znamenite osebnosti. Med dosedanjimi izvoljenkami so bile Žene znamenitih amerilkih osebnosti, ki so bile vzorne matere Številnih otrok. Predlog za gospo dementovo — prvo črnko, ki so jo kdaj koli predlagali — je naredila Ruth Mougieg Worrell, tajnica združenja vernih žen v Neto Torku, ki Js gospo Clementovo spoznala pred dvemi leti v LouisviVu. Odbor je preučeval njene podatke; rodila se je v Providenci, obiskovala Li-vingvtonovo gimnazijo v Salisbu-ryju, kjer je spoznala Georgea Clintona elementa. Ko *f« doktorirala, sta se leta 1669 poročila. Postavili so ga za duhovnika v sionistični aerkvi za črnoe, kjer sta skupno začela svoj dolgi živ-Ijenjskt boj z revMno. Gospa Clementova se je posvetila kot pomočnica svojega moža verski službi v cerkvi in vzgoji sedmih otrok v hiši. Mož, ki je postal pozneje žkof za zvezno državo Kentuckg, je umrl 1931. Vsi otroci so po vzorcu svojih starlev obiskovali Llvingstonovo srednjo žolo, in sicer: gospa Jacksonova, tajnica združenja za misijonsko službo; dr, Rufus E. Clement, rektov vseučilišča v Atlanti; dr-Frederiok A. Clement, profesor za fizike na državnem vseučilišču v zahodni Virginiji; Ruth Bond, katere mož Je vodja profesorskega zbora na amerilk< prosvetni ustanovi v Port-au-Prince na Haitiju; George W. Clement, . ravnatelj ameriškega Rdečega križa, sedaj v Italiji; James A. Clement, profesor teologije v Livingstonu, ki js pred nedavnim zapustil ame-riiko vojsko Icot vojni duhovnik v' stopnji majorja in gospa Ema Walker, 36 let, najmlajla članica rodbine, je profesorica angleščine na srednji žoli v Tuskegeeju. Danes ima 'Ameriška mati »a 191,6* »e sedem vnukov