Bpeamou* m nobMuttatrafeo pomsae — Poštnina plačana t Leto XXII., št. 255 LJubljana, petek 6. novembra 1942*XX1 Cena czzt. 89 Upcavm&voi L|uDi|aoa. fuccmijeva ali ca 5. Telefon fc. 31-22. 31-23. 31-24 kneratm oddelek: Ljubljana. Pncctaljeva ali- ca 3 — Telefon H. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi t za Ljubljansko pokrajino pri poStno-čekovnem zavoda it. 17.749, za ostale kraje Italiie Servizio Conti. Con Post No 11-3118 IZKLJUČNO £f\MOPblVU a oglase 12 K.I Italije in inozemstva ima Onione PubblicitS Italiana S. A MILANO izbija fttk dan razen ponedeljka Naročalo« znala mesečno lir 18.—% za inozemstvo pa Lir 22.80. Utedoiitfo: Ljubljana. Poccinijeva alica kt?. 5. telefee kev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne v r a £ a i o. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pob- blicita di provenienza italiana ad esteca: Unione Pubblidti Italiana S. A. MILANO Hudi boji oklopnih oddelkov in pehote v Egiptu 26 angleških letal sestreljenih — Bombardiranje sovražnikovih oklopnih vozil Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 5. novembra naslednje 893. vojno poročilo: Včeraj so se na puščavskem področju med El Alameinom in Fuko od prvih .jutranjih ur do pozne noči razvijali hudi in krvavi boji med našimi oklopnimi oddelki ln pehoto ter med enakimj sovražnimi enotami. Po izredno hudem odporu so se proti večeru čete italijansko - nemške vojske umaknile na nove postojanke proti zapadu. Sovražnikove izgube na ljudeh in sredstvih so bile ogromne, tudj naše so bile znatne. Osni lovci so napadli s skrajnim zagonom sovražno letalstvo, kj je bilo številčno v premoči, ter so v ponovnih spopadih zbil! 26 sovražnih letal. Naša napadalna letala so z bombami in s strojnicami iz majhne višine obstreljevali sovražna oklopna vozila. Poleti nad Tobruk in Bengazi so povzročili občutno škodo; md libijskim prebivalstvom je nekoliko mrtvih in mnogo ranjenih. učinkovito delovanje zavoda kot izvrševalca navodil režima na socialnem področju. Poročilo se je tikalo tudi nedavnih ukrepov, s katerimi se povečajo pokojnine za invalidnost in starost, in podvojitve družinskih doklad za delavce in nameščence, ki so poklicani pod orožje. Elagodati teh ukrepov bo deležnih več milijonov oseb, ki imajo pravico do njih, in njih svojci. Predsednik zavoda je dal Duceju na razpolago vsoto 1.500.000 lir, ki jo je Duce takole porazdelil: za klimatične kolonije GILa 100.000 lir, za okrevališča federacije ženskih Fašijev 100.000 lir, za ustanovo Piemontske princese 50.000 lir, za fašistični narodni skrbstveni zavod italijanskih novinarjev »Amaldo Mussolini« 350 tisoč lir,, za povečanje otroškega zavetišča v San Giovanniju 120.000 lir, za zgrad-njo dveh šolskih poslopij v Fontanevicceu 200.000 lir,, za desinfekcijsko postajo bolnice v Castel San Pietro in Piano 50.000 lir, za popravo ograjnega zidu na pokopališču v Predalvinu 30.000 lir, za gradnjo tuberkuloznega paviljona v bolnici S. Ana v Ferrari 300.000 lir, za ureditev bolnice v Corinaldu 200.000 lir. Velik razmah fašističnega socialnega skrbstva Poročila predsednika Fašističnega narodnega zavoda za socialno skrbstvo Duceju o uspehih Rim, 4. nov. s. Duce je sprejeli nacionalnega svetnika Ferruccia Lantinija. predsednika fašističnega narodnega zavoda za socialno skrbstvo, ki je Duceju poročal o uspehih v letu 1941, kakor se kažejo v poročilih splošnega obveznega zavarovanja, posebnih skrbstvenih fondov in drugih poslovanj zavoda. Uspehi zavoda kažejo, kako obširno je biilo udejstvovanje v preteklem letu ter so dokaz važnosti podrobnega delovanja v korist delavcev vseh kategorij. Za zavarovalne in oskrbovalne posle je bilo izplačanih v letu 1941 6551.4 milijona lir, to je za 3.4 milijona več v primeri z letom 1940. Pokojnine za invalidno in starostno zavarovanje skupno s posebnimi skrbstvenimi fondi, ki so bile likvidirane v letu 1941, znašajo 10,786.390 tir, po številu pa jih je bilo 99.400. Ob koncu leta 1941 je bilo iz-plačljiivih 744.824 pokojnin v letnem znesku 673,083.072 lir. Posojil poročnega in rojstvenega zavarovanja je bilo 66.247. poročnih nakazil je bilo izplačanih v znesku 38,509.900 liir in 412.379 nakazali ob porodu v znesku 119 milijonov 555.180 lir. Za odškodnino za brezposelnost je bilo izplačanih 228 milijonov 'lir z dodatki za otroke. 36.311 oseb je bilo deležnih podpore proti-tuberkuloznega zavarovanja ob koncu leta 1941. Od teh se je zdravilo 27.877 v sana-tcrijih, 8424 pa v ambulatorijih. V letu 1941 je biilo izdano zanje 330 milijonov lir. Od leta 1929, ko se je začelo izvajati zavarovalniško posojevanje, do leta 1941 s>o znašali izdatki 2300 milijonov lir. Znatne vsote so bile izplačane za družinske doklade v skladu z ukrepcm. ki je bil sprejet teta 1941 glede povečanja in podvojitve doklad vsem delavcem, ki so poglavarji družine. Za družinske doklade je bito izplačamih 3813.4 miiliiona lir, za družinske doklade delavcem, vpoklicanim pod orožje, pa je bilo izpilačanih še 274.5 milijona lir. Zasebnim nameščencem, ki sn biili vpoklicani pod orožje, ie bi1'o izplačanih 739 milijonov lir teir 280.8 milijona tir za nagrade v zneskih 14dnevne plače delavcem v industriji, ko so bilo vpoklicani pod orožje. Posebni odsek za poročna posojila je dal 'lani 34.161 posojil' v skupnem znesku okrog 50 milijonov lir. V celoti je bilo izdanih doslej 199.189 poročnih posojil y znesiku 317 milijonov lir. Nacionalni svetnik Lantini je nato poro,, čal o finančnem stanju zavoda v letu 1941. Zavod je investiral nad 2.769 milijonov. Udeležil se je z dvema milijardama podpisovanja narodnih posojil v letu 1941. Za ljudske hiše je izdal 138.253.857 lir. Predsednik fašističnega narodnega zavoda za socialno skrbstvo je nato poročal o ukrepih., ki naj omogočijo vedno bolj Skrb za vojne invalide Rim, 4. nov. s. Duce je sprejel nacionalnega svetnika Giannija Baccarinija, predsednika narodne ustanove vojnih invalidov. Baccarini je Duceju obširno poročal o obnovljenem udejstvovanju zavoda. Z nedavno reformo ustanovitvenega zakona zavoda in s spopolnitvijo njegovih organov in uradov, je zavod ustrezal zahtevam vojne. Predsednik je obravnaval v svojem poročilu zlasti vprašanje poklicne vzgoje in nameščenja invalidov. Opisal je načrt, ki se izvaja ob sodelovanju prdsedstva ministrskega sveta in v popolnem sporazumu z invalidskimi organizacijami v prid invalidov, ki se nameščajo v javno in zasebno upravo ter v vse službe na raznih področjih državnega gospodarskega življenja. Zo-petna vzgoja, ki se je pričela v invalidskih središčih, kjer je zavod takoj navezal stike s svojimi novimi vpisanci, se razvija s pomočjo šol in poklicne posvetovalnice, ki jih zavod financira. S sporazumi, ki jih je Duce že odobril s fašističnimi konfederacijami industrij cev in poljedelcev, sta bila ustanovljena še dva zavoda, ki ju indu-strijci in poljedelci financirajo. Zavoda sta že pričela delovati v pokrajinah in njuna naloga bo, vrniti proizvajalnemu udejstvovanju delavce in kmete invalide. Duce je izrazi] nacionalnemu svetniku Baccariniju svojo pohvalo zaradi obširnega udejstvovanja ter je dal navodila tako, da se bo hvaležnost in solidarnost Domovine do tistih, ki so utrpeli osebno škodo zaradi vojne in pri izpolnjevanju svoje najvišje dolžnosti, kazala na najbolj skrben m primeren način. Zmeda v anglosaškem vojnem vodstvu na Bližnjem vzhodu Borba za vrhovno poveljstvo med ameriškimi, angleškimi in degaullističnimi generali Carigrad, 4. nov. Vesti iz Kaira poročajo, da se bo tam v kratkem sestala an-gleško-ameriška konfcrenca, ki, naj bi že enkrat napravila konec zmedi> ljubosumnostim in medsebojnim posegom v pristojnosti med različnimi poveljništvi na sredozemskem vzhodu, med angleškem, ameriškim in degaullističnim. Istočasno se doznava, da objavlja angleško pisani list »Egyptian Gazette« članek, v katerem obžaluje labirint generalnih štabov, sedežev poveljništev in vojaških štabov, sedežev poveljništev in vojaaških poslanstev na Bližnjem in srednjem vzhodu. Doslej je bilo podvzetih že več poskusov za poenotenje poveljništev na Bližnjem vzhodu, vendar pa je še vedno poleg vrhovnega angleškega poveljništva v Kairu ameriško poveljništvo za ameriške čete v Egipču, zlasti za njihove letalske sile. Več tednov so razpravljali samo o tem, ali naj bodo ameriške letalske sile podrejene angleškemu poveljništvu ali ne. Razen navedenih dveh poveljništev pa je v Kairu tudi posebno ameriško vojaško poslanstvo pod vodstvom generala Maxwella, ki ima pogoste spore z angleškima generaloma Ale-xandrom in Montgomeryjem, ker hoče vselej povzdigniti odločilno besedo, ko gre za uporabo vojnih sredstev kajti te potrebščine prihajajo namreč iz Zedinjenih držav. In prav Maxwell zastopa sicer stališče o poenotenju, pri čemer seveda za- hteva, da bi poveljeval tudi obema angleškima generaloma. Medtem ko je v Palestini vsaj relativno poveljništvo povsem v angleških rokah, je položaj v Siriji v tem pogledu še zelo nejasen. Teoretično so čete tamkajšnje posadke podrejene poveljništvu 9. in 10. armade, ki jima stoji na čelu general Wilson, čigar generani stan ima sedež v Bagdadu, praktično pa se tudi razen angleško-ameriška rivalnosti vrinjajo tudi degaullistični interesi. Degaullistični general Catroux namreč ve, da bo s Sirijo končno razpolagal oni, ki bo imel na razpolago primerno vojaško moč. Francozi so prestali v tem pogledu že med prvo svetovno vojno hude preizkušnje, ko se niso mogli poslužiti nobene izgovora Syke-Picot iz leta 1916. nanPš~TC*°"^ se na Srednji vzhod, in sicer prav zaradi tega, ker so povsod naleteli na britanske oborožene sile. Zato se degaullisti poslužujejo čim večjega pasivnega odpora proti Angležem. Zelo težavni pa so tudi odnosi med letalskim generalom Adlerjem, poveljnikom ameriških letalskih sil v Siriji, in vrhovnim poveljni-štvom v Bagdadu, ki je v Wilsonovih rokah. Zmeda med poveljništvi in uradi v Iranu pa je še posebno smešna, kajti tu se angleško-ameriška nasprotja mešajo še z ruskimi posegi. V Iranu imamo namreč Novi udarci anglosaški plovbi 26 ladij s 168.000 tonami potopljenih od Severnega ledenega morja do Indijskega oceana Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5 .nov. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: V daleč razpletenih operacijah, ki so segale od Severnega ledenega morja do voda južno od Madagaskarja, so nemške podmornice po velikih uspehih zadnjih dni v neprestanih napadih prizadele sovražnikovemu prevoznemu brodovju nove najhujše izgube. Na severnem Atlantiku so dobile po trdovratnem zasledovanju ponovno stik z ostanki konvoja, ki je bil z vojnimi potrebščinami in živežem na poti v Anglijo in v katerem so potopili že 16 ladij s skupno 94.000 br. reg. tonami in nato nadaljnjih 6 ladij s 37.000 br. reg. tonami ter poškodovali dva parnika z zadetki s torpedi. Druge podmornice so potopile na posameznih lovih na Severnem ledenem morju, na severnem Atlantiku, pri S. Johnesu, na ekvatorskem področju ter pri otoku Fer-nando Nojona, na južnem Atlantiku, pretežno na morskem področju okrog Cape-tovvna in v obrobnih vodah Indijskega oceana južno od otoka Madagaskarja. 20 ladij s skupno 131.000 br. reg. tonami. Ena izmed teh ladij se je potopila skupno s posadkami petih parnikov, ki so bile sprejete s potopljenih ladij na njen krov, ker v rešilnih čolnih ni bilo več prostora zanje. Tako je sovražna prevozna plovba zopet izgubila 26 trgovskih ladij s skupno 168.000 br. reg. tonami. Večje število teh ladij je bilo z vojnimi potrebščinami določenih za severnoafriško fronti). Osvojitev novih postojank na Kavkazu Tri ladje v luki Tuapseja potopljene — Hudi boji pri Ala-glrju — Novi uspehi v Stalingradu Berlin, 5. nov. Današnje poročilo vrhovnega poveljništva nemške vojske javlja: Na zapadnem Kavkazu je pehota z odločnim napadom zavzela nove sovražnikove postojanke, potem ko je odbila protinapade. Bojna letala so v pristanišču Tuapseju potopila 3 trgovske ladje s skupno 5800 br. reg. tonami. Nočna bojna letala so uspešno napadla postojanke v sovražnikovem zaledju. Pri Alagiju so bili pod vzeti novi siloviti napadi', trdovratni boj: so še v teku. Letalstvo je napadlo zbirališča čet in preskrbo-valne kolone v prostoru med rekama Te-rekom in Kumo. Neki transportni vlak je bil uspešno bombardiran. V Stalingradu so privedle napadalne operacije do novih uspehov. Zavzeta je bila neka sovražnikova postojanka. Sovražnikovi protinapadi so bili odbiti. Letalski napad} bili usmerjeni proti sovražnikovim prometnim zvezam in topniškim postojankam vzhodno od Volge. Ob Donu so italijanske čete odbile poskuse prekoračenja reke. V srednjem in severnem odseku vzhod- nega bojišča je bilo med lastnimi napadalnimi operacijami uničenih več sovražnih oddelkov. Krajevni sovražni napadi so se ponesrečili. Letalstvo je bombardiralo važno sovražno oskrbovalno središče. V času od 10. do 31. oktobra je b'lo nad vzhodnim bojiščem uničenih 615 sovražnih letal in sicer 535 v letalskih bitkah, 31 od protiletalskega topništva, ostala pa na tleh. V istem času je bilo izgubljenih 56 lastnih letal. Bitka v Egptu je na vsej fronti še v teku. Nemško-italijanske čete nud?jo sovražnim napadom skrajen odpor. V posameznih odsekih so se umaknile po načrtu na pripravljene postojanke. Neprestani bombni' napadi letalstva so bil usmerjeni proti britanski vojski in topništvu. Dne 3. in 4. novembra so nemška in italijanska lovska letala v ogorčenih letalskih bitkah s številčno radmočnim sovražnikom sestrelila 30 sovražnikovih letal. Štiri lastna letala pogrešamo. Na Severnem morju je bila potopljena trgovska ladja s 7000 tonami, poškodovani pa sta bili dve nadaljnji veliki trgovski ladji. Rušenje sovjetske obrambe na Kavkazu Berlin, 5. nov. s. Izpodkopavanje sovjetskega obrambnega sistema na kavkaškem področju se metodično nadaljuje. Kakor je davi javilo nemško vrhovno poveljništvo, so zavezniške čete včeraj severno od Tuapseja zavzele nekaj utrdbic v skalovju in uničile ali zajele branilce. Ti uspehi so del akcij, ki so jih izvedli grenadirji in nemške planinske čete. Samo v enem odseku je neki grenadirski polk zavzel v treh tednih 36 sovjetskih utrdb. V tej dobi so napadalci pregazili 24 mrežastih zapor, očistili 27 minskih polj ter zavzeli jarke in utrdbice na naravnih postojankah, ki so omogočale odlično obrambo. Ako se napredovanje v gorskem predelu ne nadaljuje bliskovito, je treba upoštevati, pravijo v tukajšnjih pristojnih krogih, kakšne taktične težkoče morajo premagovati napadalci. Te težkoče so še večje zaradi slabega vremena in zaradi neuporabnosti operacijskega ozemlja. Vrednost nemških in zavezniških čet je zaradi tega še bolj očitna. Med zadnjimi operacijami so boljševiki izgubili razen številnih padlih in ujetnikov 69 strojnic, 30 metalcev bomb in mnogo drugih vojnih potrebščin. Kakor so davi obvestili pristojni uradi, nemški napad naglo napreduje tudi na področju gornjega toka Tereka. Med Ala-girom in Ordžonikidzcjem so boljševiki ustvarili obširen in globok sistem utrdb, opremljenih z modernim orožjem, med drugim z avtomatskim topništvom. Vse najvažnejše strateške točke branijo rdeči z običajno srditostjo. Kljub temu so planinske čete tudi včeraj ob podpori strmo-glavcev in strojnic lahko dosegle določene cilje. Zaradi silnih napadov letalstva so imele sovjetske sile izredno hude izgube, in sicer one sovjetske čete, ki so skušale po obeh vojaških prekokavkaških cestah področja Osetov doseči najbolj ogrožene postojanke. Promet je bil na tej važni zvezi na več krajih prekinjen zaradi nakopi-čenja vojnih potrebščin, ki so bile med le- talsko akcijo uničene. Uničenih je bilo mnogo motornih vozil, težkih in lahkih topov, med njimi nekaj možnarjev, ki so jih sovjetski inženjerci postavljali na postojanke. Na fronti pri Stalingradu se nadaljujejo, kakor objavljajo tukajšnji vojaški krogi, policijske operacije v industrijskih četrtih, ki so jih nedavno Nemci zavzeli. Sleherni sovjetski poizkus dovajanja ojačenj po Volgi ponoči je preprečila nemška obramba na nasprotnem obrežju. Močni reflektorji ob veliki ruski reki osvetljujejo ponoči široko površino reke ter omogočajo topništvu in letalom učinkovito obstreljevanje vsakega čolna ali broda, ki skuša preko reke. Bombe nemških strmoglavcev so tudi včeraj zadevale topniške postojanke sovražnika na zapadnem obrežju Volge. Strmoglavci so neprestano bombardirali postojanke. Nemški lovci so v zraku nad bojiščem sestrelili 5 sovjetskih letal. Sovjetski prebežniki se mnsže Berlin, 4. okt. Mednarodna poročevalska agencija je izvedela iz tukajšnjih vojaških krogov, da v mnogih odsekih vzhodne fronte neprestano rase in se znatno množi število prebežnikov. Ti soglasno potrjujejo v svojih izpovedih, da je Stalin odredil velike ofenzive na različnih točkah ob Donu v osrednjem in severnem odseku. Vse to se mora izvršiti v zvezi s 7. novem-biom, namrc-č s 251etnico boljševiškega režima. ž e nekaj tednov sem se vrši v vsej Rusiji žilava propaganda političnih komisarjev, kažejo se sleparski filmi, ki predstavljajo namišljena grozodejstva nad ruskimi ujetniki. Ti so tudi izpovedali, da se vsaka nevolja proti slabi hrani, oskrbi in zimski opremi zatira z najostrejšimi sredstvi. Tudi so v vseh odsekih pomnožili število tako zvanih zapornih bataljonov, ki imajo nalogo, da na vsak način, v potrebi tudi s smrtno kaznijo na mestu preprečijo beg iz prve črte. Razen ojačene sovražne izvidniške delavnosti za sedaj iz severnega in osrednjega odseka ni javiti nič važnega. Na fronti ob Donu so madžarski oddelki odbili mnogo boljševiških napadov. V istem odseku so madžarski in rumunski bombniki in lovci učinkovito napadali ruske preskr-bovalne kolone in zbirališča čet v neposrednem zaledju. Na severu od Stalingrada so boljševiki poskusili prebroditi Volgo toda poskus je bil krvavo odbit in neka topničarka je bila pri tem potopljena. V industrijskem delu Stalingrada nemški udarniški oddelki nadaljujejo čiščenje. Eskadre nemških bombnikov in strmoglavcev so tudi včeraj povzročile silno krvave izgube zbiraj očim se sovjetskim četam. Na Kalmiški stepi je nemški motorizirani oddelek dosegel uspeh proti znatnim silam sovjetske konjenice. Nemci so jo obkolili in jo po večini ujeli, ostale pa po hudem boju pognali v beg. Ob zgornjem teku reke Tereka so se razvili siloviti boji med nemškimi oklopnimi četami in novimi sovjetskimi divizijami, ki so prišle iz Zakavkazja. Boj se je vršil za posest gruzinske vojaške ceste, katere del so Nemci že osvojili. Zaradi tega so boljševiške čete na severu Kavkaza v veliki stiski, ker jim Nemci preprečujejo dovoz. (II Piccolo.) S finskega bojišča Helsinki, 4,- nov. s. Finsko vrhovno poveljništvo sporoča: V zadnjih 24 urah ie zpnorni no-r»nj čet preprečil v za- padnem odseku aunuške fronte dva zapore- r-f-. sovjetska ooizkusa prekoračenja reke Svir na posebnih ladjah. Vzhodno od tod so bili sovjetski oddelki in patrulje, ki so se kretali pred fnskimi postojankami, povsod odbiti. Na fronti vzhodne Karelije so bili odbiti v južnem odseku manjši napadajoči sovjetski oddelki. Na ostalih frontah in sektorjih živahno udejstvovanje patrulj. Nemški povračilni napad na Canterbury Poročilo vojnega poročevalca ki je sodeloval pri sobotnem napadu — „P?zdrav" Američanom Berlin, 4. nov. s. O represalijski akcij?, ki jo je nemško letalstvo izvedlo v soboto na Centerbury, so se doznale danes zvečer zanimive podrobnosti. Nemško letalstvo je hotelo ob koncu meseca toplo pozdraviti angleško gospodo, piše posebni dopisnik. Na ta pozdrav gospodje gotovo niso bili pripravljeni. Naša močna skupina je mirno dosegla sovražno obalo. Tu pa tam so se sicer pojavili lovci angleškega letalstva, toda držali so se raje daleč od nas. Tudi protiletalska obramba je bila slabotna. čeprav so se nekateri naši bombn ki hoteli izvežbati za svojo akcijo ter so izvajali vrtoglave polete nad vojaškimi in industrijskimi objekti, na katere so metali bombe in jih zadevali v polno. Spremljevalna letala so bila pripravljena, da jih ščitijo pred iznenadenjem. Do?peli smo do cilja Canterburyja. Mesto obkroža zavesa zapornih balonov, toda ta zapora je bila bliskovito premagana in bombniki so se spustili zelo nizko nad hiše in tovarne ter odvrgli svoj smrtonosni tovor. Valovi so si sledili s popolno rednostjo in v istem redu so se rušila poslopja ter so se dvigali plameni nad njimi zelo visoko. Nekaj minut je bilo potrebnih za izvedbo težke naloge. Preden so bombniki zapustili področje nad mestom, so izvedli še nepričakovano demonstracijo proti Američanom. S strojnicami so napadli lesene vojašnice, ki 9« nahajajo v bližini Canterburyja in v katerih so nameščene ameriške čete. Bilanca tega dneva je bila nadvse zadovoljiva. Canterbury je bil hudo prizadet. Pripomniti je treba, da je šlo samo za skromen poizkus, ki naj bi bil svarilo. Nekega dne bodo Angleži dobili, kar jim Je obljubil nemški maršal in bodo morali ugotoviti, da nemško letalstvo lahko napada s skrajno silo tudi na zapadu. opravka z naslednjimi poveljništvi: vrhovnim britanskim poveljništvom (poveljni-štvom 10. armade pol poveljnikom Wilso-nom), vrhovnim sovjetskim poveljništvom, ameriškim vojnim poslanstvom za iransko armado ter angleškim in sovjetskim vojnim poslanstvom v Teheranu. Razen tega pa deluje še posebno ameriško odposlanstvo za nadzorstvo izvajanja zakona o posojilu in najemu glede dobav Sovjetski zvezi in 10. britanski armadi. Vsi ti vojaški uradi in vsa ta poveljništva razpolagajo seveda z nedoločenimi pravicami nad iransko državo, njenimi železnicami, prevoznimi sredstvi in hrano. Medsebojna nasprotja in ljubosumnosti so prišla še prav posebno do izraza pretekli teden, ko so Angleži in Američani hoteli ustvariti v severozapadnem delu Irana, ki spada pod sovjetski vpliv, obrambno oporišče za primer, da bi se v določenem trenutku zrušile boljševiške postojanke na Kavkazu. Kakor pa se zdi, sovjetski general Novikov niti najmanj ne misli na to, dr bi Angležem ali Američanom dovolil vojaško delovanje na tem področju, pač zato ne, ker sovjetske oblasti anglosaškim zaveznikom ne zaupajo. (Le Ultime Notizie.) Pogrešana švedska ladja Stockholm, 4. nov. s. Izginotje švedske trgovske ladje »Bength Sture«, ki je bilo davi objavljeno, je alarmiralo tukajšnje mornariške kroge. Doslej ni bilo mogoče ničesar doznati o usodi ladje, splošno prepričanje pa je, da jo je potopila kaka sovjetska podmornica. »Aftonbladed« omenja v zvezi s tem, da je London v zadnjem času ukazal, naj se podžiga vojna na Baltiku, in jasno je, da je opozorilo bilo namenjeno sovjetskemu podmorni-škemu orožju, ki povzroča izgube nevtralni trgovski mornarici. List opozarja na to koincidenco in omenja, da je bila ladja »Bength Sture« namenjena na Švedsko s tovorom premoga za oskrbovanje nevtralnih držav. Kakor se zdi, zavezniki nočejo imeti najmanjšega obzira za interese nevtralcev. Ta metoda sili švedsko vlado, zaključuje list, da podvzame vse možne varnostne ukTepe za zaščito plovbe lastnih ladij in predvsem, da razkrinka udejstvovanje mnogih vohunov, ki jih mrgoli v državi, kajti zaradi njih je napadalec že brez dvoma dobro informiran o kretanju švedske trgovske mornarice. Neomajna nevtralnost Argentine Buenos Aires, 5. nov. s. Posebni dopisnik velikega čilskega lista »Nation« se je raz-govarjal s predsednikom Castillom, ki je najprej zatrdil, da argentinska nevtralnost ne sme nikogar presenetiti, ker sloni na nespremenljivem zadržanju argentinskih delegatov na medameriških konferencah. Nato je Castillo izjavil: Lahko kategorično zatrdim, da se v bodočnosti politično nevtral-nostno zadržanje nikakor ne bo spremenilo, razen v primeru nepričakovanih dogodkov, ki jih ni mogoče napovedovati in ki jih človeško presojanje ne more doseči. Pomanjkanje živil v Palestini Lizbona, 3. nov. s. Preskrba ž živili t Palestini se čimdalje bolj slabša. Oblasti so morale strogo racionirati vsa živila od moke in kruha do sladkorja. Ta sklep je tem težje zadel prebivalstvo, ker so mu sporočili, da se bo položaj zboljšal zaradi uvažanja, uvoza pa ni bilo nobenega- Prebivalstvo je zelo nezadovoljno. Dokument, ki obtožuje do neba Zdravniške ugotovitve, kako so pobesneli komunisti nečloveško trpinčili svoje žrtve, preden so jih umorili Vso strahoto komunističnega pekla je morala poleti prenesti tudi lepa dolenjska župnija Stopiče pri Novem estu. Redka je v župniji hiša. katere ne bi komunistični teroristi oropali. Vrh tega so komunistični razbojniki umorili iz fare, že kolikor je doslej ugotovljeno,, najmanj 18 ljudi. Med njimi sta tudi ugledni posestnik in župan velike šmihel-stopiška občine Frane Brulc in njegov komaj 16 leta stari sin Jože Brulc. Oba so skupaj s še nekaterimi posestniki ln fanti ugrabili komunisti dne 12. julija in ju odvlekli s seboj. Nobeden od nijh se ni več vrnil in kmalu je izginilo vsako upanje, da bi bili še pri življenu. čeprav se še ni vedelo ničesar gotovega o njihovi usodi. Ko pa so bili sedaj komunisti razkropljeni, so začeli ljudje odkopavati grobove, ki jih je tam okrog 200 in v katerih počivajo od komunistov pomorjene žrtve. Našli so pri tem tudi grobove obeh Brulcev in njunih enako nesrečnih sotrpinov. Dne 28. oktobra so njih trupla izkopali, da jih pokopljejo na pokopališču. že ob priliki ekshumacije žrtev so priče mogle ugotoviti neštete poškodbe na truplih, katere so mogle biti zadane le od divjaške grobe nasilnosti. Zupan Brulc Franc je ležal v približno 1.20 m dolgi jami na trebuhu, noge je imel upognjene v kolenih nazaj. Na hrbtu in deloma na vratu mu je ležala velika skala. Nekaj metrov niže sta v skupni jami ležala županov sin Jožef Brulc in posestnik Turk France, zvita drug ob drugem; tudi ta jama ni bila dosti daljša od prve. V bližini in tudi v jamah je bilo najti sledove ognja — zoglenele ostanke polen itd. Da bi se strokovno zdravniško ugotovilo poškodbe na truplih pokojnih žrtev, je bil naprošen sanitetni referent g. dr. 'Korbar, da pregleda trupla in da strokovno ugotovi nasilne poškodbe na truplih pokojnikov. Pregled se je vršil dne 29. oktobra 1942 v Stopičah pri mrtvašnici. Trupla so bila v glavnem prav dobro očuvana ter je bila mogoča identifikacija poedinih žrtev. Uradni zapisnik o obdukciji Oki ajni zdravnik dr. Korbar je o svojih ugotovitvah pri obdukciji setavil uradni zapisnik, ki po uvodnih formalnostih dobesedno ugotavlja naslednje grozotne okoliščine: Pri pregledovanju poedinih trupel je bilo na posameznih truplih ugotoviti sledeče poškodbe, ki so z gotovostjo bile zadane nasilno: 1. Na truplu pokojnega župana Janeza Brulca je bilo mogoče ugotoviti sledeče: Na glavi zdrobljene nosne kosti, oči in veke grobo iztrgane, porezane ali posekane zgornja in spodnja ustnica, jezik iztrgan ali pri korenu izrezan, ker ni bilo mogoče ugotoviti niti ostankov jezika, odrezano ali odtrgano levo uho. Na desni strani obraza popolnoma zdrobljena spodnja čeljust in lična kost. Na trupu spredaj obširne rdeče podplutbe, deloma ožgana koža in kožni defekti kot posledica silnih udarcev in paljenja z ognjem. Na desni roki manjkajo prvi trije prsti, na levi dva prsta. Nobena teh poškodb ni bila naravnost smrtna, tako da je mogoče skoraj z gotovostjo soditi, kar kažejo tudi nekatere poškodbe, da je bil še živ zakopan. 2. Na trupu sina prve žrtve Brulc Jožefa je bilo ugotoviti: na glavi: oči z okolnim tkivom grobo iztaknjene, nos popolnoma zdrobljen, levo uho odtrgano, desno uho do polovice odsekano, spodnja čeljust popolnoma zdrobljena, isto deloma tudi zgornja čeljust. Desna roka na treh mestih zlomljena. Na levi podlaktici močne poškodbe in podplutbe. Pokojnik je umrl verjetno zaradi poškodbe možganov, kot posledice silnih udarcev po glavi. 3. Truplo tretje žrtve Turk Franceta, posestnika iz Zajčjega vrha štev. 6, kaže sledeče nasilne poškodbe: na glavi — na čelu velika rana, desna lična kost popolnoma zdrobljena, levo oko z okolico izbito iz lobanje, odbita ali odtrgana desna polovica nosu; najtežja, smrtna poškodba je zadaj za levim ušesom, na tem mestu je popolnoma zdrobljena lobanja in gotovo tudi poškodovani možgani. Desna roka v zapestju zlomljena, zlomljen je tudi palec na tej roki. Na obeh rokah so na obeh zapestjih globoke odrgnine, kot posledica vrvi ali verige, s katero je moral biti pokojnik zvezan. 4. Truplo pokojnega Vidmar Antona, rojenega 12. I. 1912, iz št. Jošta štev. 15, kaže. da je bil pokojnik z vehementno silo udarjen po glavi tako, da mu je ta sila zlomila tilnik, kot posledica tega udarca je tudi popolnoma zdrobljena desna stran obraza. 5. Na truplu Vidmar Lojzeta, roj. 23. III. 1913. iz St. Jošta štev. 15, je na glavi ugotoviti, da ima popolnoma zdrobljen zatilnik in je bila ta poškodba gotovo smrtna. Na obeh rokah ima hude poškodbe — desna je v komolcu vsa zbita. leva ima popolnoma zdrobljeno zapestje. 6. Na truplu pokojnega Ovniček Franceta, roj. 11. XI. 1905 z Zajčjega vrha št 4, je spredaj na prsih — za prst nad in znotraj prsne bradavice na levi strani vidna interna rana, ki sega skozi srce in je vidna tudi na hrbtni strani na odgovarjajočem mestu; soditi je. da je bil s silo zaboden ležeč na hrbtu. Razen te smrtne poškodbe ima pokojna žrtev popolnoma zdrobljeno desno zapestje.. Razen teh naštetih poškodb je na vseh truplih najt: sledove pečenja z ognjem in podplutbe na mnogih mestih po telesih, ki kažejo, da so bile vse žrtve prav kani-balsko mučene, predno jih je smrt rešila trpljenja. Stopiče, 29. oktobra 1942. Dr. Korbar sanitetni referent Tako se glasi uradni zapisnik, katerega ugotovitve res vpijejo do neba ter pred bogom in ljudmi obtožujejo podivjane komunistične zločince in njihove enako pobesnele komandante. Zdravnik kot strokovnjak je v polni meri potrdil ugotovitve, ki so jih poprej že v neštetih primerih razkrili ljudje povsod, kjer koli so odkopavali grobove z žrtvami komunističnih zločinov. Ta grozodejstva, ki jih sedaj ne more nihče več zanikati in tudi ne olepševati, nam kažejo, kako razumljiv in upravičen je vihar srditega odpora, ki se je pojavil med vsem ljudstvom proti komunističnim zverem v človeški podobi. * • * Dve nadaljnji žrtvi komunističnih teroristov Nekje na poti od Drenovega griča proti Vrhniki je gruča komunistov dne 12. oktobra prestregla posestnika Antona Rusa z Drenovega griča. Nesel je mleko v vrhniško mlekarno, ko pa je padel razbojnikom v roke. Ubili so ga, ker je bil protikomuni-stičnega prepričanja in je to prepričanje tudi vidno pokazal s tem, da je bil član vaške straže na Brezovici. Star je bil 44 let. Vso zverinsko brezsrčnost komunističnih teroristov kaže najdba, ki so jo odkrili pri Kostanjevici. Tam so namreč v Krki naleteli na mrtvo žensko, staro 55 do 60 let. Ležala je v vodi z zvezanimi rokami. Velika rana v njenem telesu je pričala, da so jo zločinci z dolgim nožem zaklali skozi hrbet v srce. Novi umori, katere počenjajo komunisti v svojem obupu, ko vidijo, da se jim bliža neizprosen konec, še bolj krepe železno odločnost prebivalstva, da brezobzirno zaduši komunistični strup, kar ga je še med nami. Gospodarstvo Podržavljenje židovske imovine na Hrvatskem Uspeh italijanske razstave v Madridu Madrid, 4. nov. s. List »Informaclonsc piše v dolgem s fotografijami opremljenem članku o razstavi italijanskega tiska, ki je bila prirejena te dni v Madridu. List ugotavlja, da je razstava nov uspeh prijateljske države ter italijanskih listov in revij, na čelu katerih je prvi novinar Italije in ustanovitelj lista »Popolo di Italia« Benito Mussolini. Protižidovsko čiščenje v Rumuniji Bukarešta, 4. nov. s. Kot nadaljevanje čiščenja v rumunskem narodnem življenju vsega, kar je židovskega izvora, je bil objavljen seznam židovskih pisateljev, katerih dela se ne morejo več prodajati niti či-tati v Rumuniji. Za kršilce teh odredb so določene stroge kazni. Na Hrvatskem je re^a zakonska odredba o podržavljen ju židovsko imovine, ki določa v glavnem naslednje: Vsa imovina in vse imovinske pravice oseb, ki se v smislu zakonske odredbe o rasni pnip&dnosfci smatrajo za Žide, in vse zapuščine takih oseb, umrlih po 10. februarju 1941, postanejo s proglasitvijo te naredbe last Neodvisne Države Hrvatske z veljavnostjo od 10. februarja 1941. Ta predpis se ne nanaša na spremembe, nastailc po 10. februarju lanskega leta z dovoljenjem državnih oblastev, ki so pristojna za razpolaganje z židovsko imovino. S podržavljeno imovino iti pravicami Zidov upravlja državno zakladno ministrstvo, urad za podržavljeno imovino. Vsa državna sodišča, zemljiškoknjižni uradi, trgovinsko sodišče, rudarska in druga oblastva, ki vod i je registre, nanašajoče se na imovino morajo po uradni dolžnosti na prijavo katere koli državne ali samoupravne oblasti izvršiti vpis prenosa lastninske pravice židovske imovine in o tem obvestiti državno zakladno ministrstvo. Vsn sklepu ki se izdajo po teh predpisih, se dostavljajo Zidom z objavo na oglasni deski urada, ki izda sklep. Urad za podržavljeno imovino sme po izvršenem vpisu lastninske pravice odločiti, da prenehajo veljati vse pogodbe in pravni posli. na podlagi katerih drže druge osebe predmete ped rža vi jen j a, in so te osebe dolžne te predmete izročiti v roku. ki ga predpiše urad za podržavljeno imovino. Vsi Zidj© morajo v osmih dneh po objavi te zakonske odredbe izročiti davčnemu uradu ali v ta namen določenemu drugemu oblastvu vse delnice, zavarovalne police, ostale vrednostne papiuje in viožne knjižice ter dragocenosti (zlato, srebro, predmete iz plemenitih kovin, preproge, predmete u met nitke vrednosti i. pod.). V istem roku morajo te predmete izročiti tudi druge osebe, če so predmeti last židovskih oseb. Denarni in zavarovalni za vodiš gospodarska podjetja m zasebniki, kri imajo dospele obveznosti nasproti židovskim osebam, morajo v 30 dneh po objavi te naredbe te obveznosti vplačati pri uradu za podržavljeno imovino, o nedospelih obveznostih pa morajo predložiti prijavo. Delnice, zavarovalne police, vrednostni papirji in viožne knjižice židovskih oseb. ki se ob roku ne izročijo, se uničijo z odlokom ura- Vojaško vojno sodišče vrhovnega po-veljništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dalmazijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednje sodbe v zadevi proti: Banič Josipini pok. Franca in Zvigelj Amalije, roj. na Dobravi 17. II. 1919, tam bivajoči na štev. 14, kmetici, nahajajoči se v zaporu. Obtožena je bila: a) zločina po čl. 1 Ducejeve naredbe z dne 3. V. 1942, ker je v Skocijanu pred oktobrom 1942 sodelovala v združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi; b) zločina po čl. 5 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah vršila propagando za nasilni prevrat političnih, gospodarskih in družbenih uredb v državi ter je pozivala prebivalstvo Škocijana, naj za zmago komunistične ideje, za svobodo in neodvisnost Slovenije dobavljajo partizanom živila; c) zločina po čl. 110 k. z. in ČL 16 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker je v omenjenih okoliščinah sodelovala z oboroženim krdelom, zbirajoč zanj živila in denar pri prebivalcih Škocijana. Iz teh razlogov je sodišče Banič Josi-pino spoznalo za krivo pripisanih ji zločinov in jo obsodilo v dosmrtno ječo s trajnim preklicem opravljanja javnih služb, z zakonitim preklicem na izgubo oporočnosti ter očetovske oblasti, na plačilo razpravnih stroškov, pristojbine za sodbo ter na plačilo stroškov za vzdrževanje v ječi in v preiskovalnem zaporu. Sodišče je naročilo, da se sodba objavi v izvlečku v »Jutru« v Ljubljani in v »Piccolu« v Triestu. • V zadevi proti Radiju Antonu pok. Ignacija in Matilde Miler, roj. v Novem mestu 31. XII. 1913, bivajočemu v Stični, nahajajočemu se v zaporu. Obtožen je bil a) zločina po čl. 1 Ducejeve naredbe z dne 3. V. 1942, ker je v Stični pred 19. IX. 1942 pripadal združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi; b) zločina po čl. 16 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker je od aprila do septembra 1942 sodeloval pri oboroženem krdelu, ustanovljenem za izvrševanje zločinov, ki jih predvideva omenjena naredba. Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Radija Antona za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsodilo v dosmrtno ječo s trajnim preklicem opravljanja javnih služb, z zakonitim preklicem, na izgubo oporočnosti soprogovske in očetovske oblasti, na plačilo razpravnih stroškov, pristojbine za sodbo ter vzdrževanje v ječi in v preiskovalnem zaporu. Sodišče je odredilo objavo sodbe v izvlečku v »Jutru« v Ljubljani in v »Piccolu« v Triestu. * V zadevi proti Vozlu Antonu, sinu Antona in Alojzije Culkar, roj. v Dragi 9. VIII. 1923, tam bivajočemu, delavcu, nahajajočemu se v zaporu. Obtožen je bil: a) zločina po čl. 1 Ducejeve naredbe z dne 3. V. 1942. ker je pred septembrom 1942 sodeloval v združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi; b) zločina po čl. 16 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker je v avgustu 1942 sodeloval pri oboroženem krdelu, ustanovljenem za vršenje zločinov, predvidenih v isti naredbi. Iz teh razlogov je sodišče Vozla Antona spoznalo za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsodilo v dosmrtno ječo, na trajni preklic opravljanja javnih Izpred vojnega sodišča služb, na zakoniti preklic, na izgubo očetovske oblasti, oporočnosti in soprogovske oblasti, na plačilo razpravnih stroškov, pristojbine za sodbo ter stroškov za vzdrževanje v ječi in v preiskovalnem zaporu. Sodišče je odredilo objavo sodbe v izvlečku v »Jutru« v Ljubljani in v »Piccolu« v Triestu. Ljubljana, 29. oktobra 1942-XXI. • Vojaško vojno sodišče vrhovnega po-veljništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dalmazijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti Suligojn Stojanu, sinu Petra in Rozalije Bolašvar, roj, v Sp. Kašlju 15. V. 1923, bivajočemu v Grosuplje nahajajočemu se na beg-stvu: Obtožen je bil: a) prevratne združbe (čl. 4 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1942), ker je v Grosupljem v nedoločenem razdobju sodeloval pri združbi, ustanovljeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi. b) sodelovanja v oboroženem krdelu (čl. 16 Ducejeve naredbe z dne 30. X. 1941), ker je v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah bil v oboroženem krdelu, ustanovljenem za izvrševanje zločinov proti varnosti države; c) nedovoljene posesti orožja in municije (čl. 2 Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941), ker je bil v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah brez dovoljenja merodajne oblasti v posesti orožja in municije. Zločini so bili ugotovljeni v Višnji gori dne 24. sept. 1942. Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Su-ligoja Stojana za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsodilo v dosmrtno ječo s trajnim preklicem opravljanja javnih služb in zakonitim preklicem za trajanje kazni, na plačilo razpravnih stroškov, pristojbine za sodbo ter vzdrževanja v zaporu. Sodišče je odredilo, da se sodba objavi v izvlečku v »Jutru« v Ljubljani in v »Piccolu« v Triestu. • V zadevi proti Knezu Rihardu, sinu Antona in Kurse Silve, roj. v Mariboru 9. VI. 191^ bivajočemu v Ljubljani, Cojzova-9, nahajajočemu se v zaporu. Obtožen je bil a) prevratne združbe po čl. 4 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker je bil v nedoločeni dobi v Ljubljani član združbe, naperjene za nasilni pi^vrat političnega, gospodarskega in združbenega reda v državi; b) sodelovanja v oboroženem krdelu (čl. 16 Ducejeve naredbe z dne 30. X. 1941), ker je bil v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah pri oboroženem krdelu, ustanovljenem za izvrševanje zločinov proti varnosti države; c) nedovoljene posesti orožja in municije (čl. 2 Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941), ker je bil v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah brez dovoljenja pristojne oblasti v posesti orožja in municije; d) napada na življenje pripadnikov Oboroženih sil (čl. 7 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941). ker je v Košani pri San Pietro del Carso 29. VII. 1942 sodeloval pri spopadu z italijanskimi vojaki in je bil pri tej priliki ujet. Iz teh razlogov je sodišče Kneza Ri-harda spoznalo za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsodilo na smrt z vsemi zakonitimi posledicami. Odredilo, da se sodba v izvlečku objavi v »Jutru« v Ljubljani in v »Piccolu« v Triestu. Ljubljana, 30. oktobra 1942-XXI. da za podržavljeno" imovino, pr*" čemer se ne uporabljajo predpisi 7. dela zakona o sodnem nepravdnem postopku. Sklep o uničenju se objavi v »Narodnih novinah« ;n nadomešča uničene delnice, police, vrednostne papirje in viožne knjižice, dokler se ne izdajo nove. ki jih morajo izdajatelji delnic, polic, papirjev in knjižic na zahtevo izročiti uradu za podržavljeno imovino. Upniki židovskih oseb morajo v treh me-secih prijaviti uradu za podržavljeno imovino vse terjatve pnoti židovskim osebam in vse pravice na njihovo imovino, ne glede na to. ali so vknjižene ali ne. ali so do-sojene ali ne. Če urad za podržavljeno imovino terjatve ne prizna, mora pojavnik vložiti tožbo proti državi pri rednem sodišču zaradi ugotovitve obstoja terjatve ali pravice. Upniki, ki v določenem reku ne prijavijo svoje terjatve in pravic ali nc pred-lože tožbe, izgube svoje terjatve in pravice in sc na zahtevo urada za podržavljeno imovino odredi brisanje terjatev in pravic v zemljiških knjigah. S prijavo terjatve ali pravice sc prekine zastaranje terjatve. Priznane terjatve in pravice bo državno zakladno ministrstvo izplačalo najkasneje do 31. decembra 1943. Če se ugetovi, da dolgovi presegajo vrednost podržavljene Imovine, tedaj bo vnovčeni znesek imovine ministrstvo stavilo na razpolago pristojnemu sodišču kot konkurzno maso. Glede tekočih pravd določa odredba, da lahko urad za podržavljeno imovino, če je tožitelj židovska oseba, v imenu države prevzame pravdo, če pa je tožena stranka židovska oseba, lahko terjatev poravna ati pa napoti stranko k tožbi proti državi. Vsak izvršilni postopek proti židovskim osebam se ustavi z dnem objave te odredbe. Preskušnja gori navedenih terjatev in pravic se mora izvršiti najkasneje v enem letu. Če sc v tem roku upniku ne dostavi sklep, se smatra, da država terjatve ali pravice ne priznava in lahko upnik takoj vloži tožbo proti državi. Odredba pooblašča zakladnega ministra, da lahko za kršitve izreče denarne kazni do 10 milijonov kun in kazen odvzema imovine, ki je bila predmet kršitve V težjih primerih pa lahko izreče odvzetje celokupne imovine storilca kaznivega dejanja. Če se denarna kazen ne more izterjati, si lahko izreče zapor do šestih mesccev. Prenos zadolžnic bivše Jugoslavije med področja nasled-stvenih držav Visoki komisariat za Ljubljansko pok najino javlja: Na temelju čl. 7 sporazuma, podpisanega v Berlinu 22. julija lanskega leta, se zadolžnic e javnega dolga bivše Jugoslavije, ki se nahajajo bodisi na prvotnem ali anektiranem ozemlju ene izmed nasledstvenih držav bivše Jugoslavije in kt so last fizičnih ali pravnih oseb, ki imar jo svoje bivališče ali svoj sedež na prvotnem ali anektiranem ozemlju druge na-sledstvene države, lahko transferirajo z do, vol jen jem merodajnih organov nasledst vene države, kjer so zadolžnice položene. Za zadolžnice, ki so bile javljene v smislu Kr. dekreta z dne 2. junija 1941, štev. 492 in položene pri Banci dTtalia v Ljubljani, bo izdal dovoljenje Pokrajinski za-kladni urad v Ljubljani, Puccinijeva ul. 9. V ta namen bodo morali interesenti predložiti prošnjo na enolistnem papirju ter s potrdilom dokazati svoje bivališče ali svoj sedež na prvotnem ali anektiranem ozemlju druge nasledstvene države. Prav tako bo Pokrajinski zakladni urad v Ljubljani skrbel za pospešeno reševanje prošenj za prenos, ki jih bodo fizične ali pravne osebe, spadajoče v to pokrajino, predložile za prenos zadolžnic v njihovi lasti, kj so predložene v anektiranem ozemlju v drugih nasledstvenih državah. Tudi take prošnje morajo biti spisane na enolistnem papirju in opremljene s spričevalom, dokazujočim bivališče ali sedež prosilca. Gospodarski pomen Naljčika Te dni smo poročali, da so nemške in rumunske čete zavzele zapadno od Tereka ležeče mesto Naljčik. To mesto je s svojimi 30.000 prebivalci glavno mesto avtonomne oblasti Kabardino-Balkarska-je, ki je sestavni del federalne sovjetske republike Severo-kavkaški kraj. Avtonomna oblast Kabardino-Balkarskaja se razteza od Mozdoka proti zapadu v dolžino okrog 200 km in južno do najvišjih vrhov Kavkaza ter obsega 12.200 kv. km. Naljčik ni samo važen kot klimatsko zdravilišče, z izvori mineralne vode, temveč je tudi pomembno industrijsko središče, ki je povezano z glavno železniško progo Baku—Rostov. Skozi mesto je speljana avtomobilska cesta, ki vodi od Vorošilovska preko Pjatigorska in Or-džonikidza do Groznega. Naljčik leži v središču področja z razvito kmetijsko proizvodnjo; zaradi višje lege gojijo poleg pšenice in koruze ter konoplje in sončnic predvsem sočivje. Močno je razvito sadjarstvo. Področje je tudi znano po svoji razviti konjereji. V mestu samem so številna podjetja živilske industrije ter industrije za konzerviranje sadja. Predvsem je omeniti mlinski kombinat in kombinat mesne industrije, poleg tvornice za slaščice, tvor-nice za jedilno olje in tvornice mesnih konzerv. Tudi težka industrija je zastopana, in sicer z veliko železarno in tvornico vodnih turbin. Predvsem pa je Naljčik središče za predelavo volframove in molibdenove rude, ki jo kopljejo v rudniku Tirnija, 100 km jugovzhodno od Naljčika ob vznožju najvišje kavkaške gore Elbrusa. To je največje ležišče volframove rude v Sovjetski Rusiji. Rudo predelujejo v velikih napravah ob reki Baksan. Iz Naljčika so oskrbovali ukrajinske jeklarne z volframom in molibdenom, ki sta. kakor znano, najvažnejši kovini za izdelovanje najtršega jekla. Sama železarska industrija Naljčika pa je naslonjena na veliko ležišče železne rude ob reki Malki, ki poteka 100 km severno od Naljčika. Tudi ta rudnik je že zaseden. Obnovite naročnino! Gospodarske vesti = Preosnova nemškega avtomobilskega prometa na pogon z generatorskim plinom. Ze takoj po izbruhu sedanje vojne so v Nemčiji v zvezi z omejitvijo za civilno potrošnjo bencina pričeli uporabljati razne vrst plinskih generatorjev. Vrhu tega so zlasti v večjih mestih lahko nadomestili benc:n s plinom, kakor tudi s tekočim plinom propanom in butanom. Tudi v sedanji vojni se potrjuje izkušnja, da tehnika v vojnih časih naglo napreduje pri reševanju nalog, ki jih nalaga vojna. Tako je tudi v sedanji vojni zabeležen velik napredek pri gradnji plinskih generatorjev. Ti se danes gradijo za pogon z lesom, rjavi mpremogom. šoto. antracitom in koksom. Po pripravah, ki j in je izvrš:l štab ra generatorji, je bila letos v maju ustanovljena v Nemčiji centrala za plinske generatorje z nalogo, da pospeši predelavo motornih vozil na pogon z generatorskim plinom. Medtem ko so prej predelavali motoma vozila na pogon z generatorskim plinom po privatni iniciativi, se ta predelava sedaj vrši obvezno in so bili letos že pozivi za tako obvezno predelavo. k; so se nanašali na posamezne vrste motorn:'h vozil. pri čemer je država doplačala del stroškov. Ker je medtem proizvodnja plinskih generatorjev znatno narasla, je nemški državni minister Speer pretekli mesec izdal naredbo o pospešen-; predelavi, ki določa obveznost predelave za vsa tovorna vozila določene teže. Danes izdelujejo v Nemč:jl posebne plinske generatorje za pogon z antracitom in koksom in posebne generatorje za pogon s kurivom, ki vsebuje večje količine katrana, zlasti za šoto. les in rjavi premog. Uporaba ogl.ia je stopila precej v ozadje. Navzlic znatni potrebi plinskih generatorjev v sami Nemčiji proizvaja nemška industrija tudi take generatorje za izvoz. Te dni je bil na Dunaju otvorjen tečaj za plinske generatorje, ki je namenjen strokovnemu osobju iz Bolgarije. Hrvatske Madžarske. Srbije in Slovaške. Tečaj, kf bo trajal 12 dni, se bo še ponovil in ima namen poučiti tehnično osobje iz jugovzhodne Evrope o osnovah uporabe trdih" goriv za pogon motornih vozil, o gradnji generatorjev, o načinu montaže in o popravilih. ki pridejo v poštev v praksi. = Iz hrvatskega gospodarstva. Družba IFA d. d., veledrogerija in tvornica farmacevtskih izdelkov v Zagrebu je povišala svojo glavnico od 5 na 10 milijonov kun. Brodska tvornica vagonov, ki je eno največjih industrijskih podjetij na Hrvatskem, je te dni objavila istočasno bilanci za leto 1940 in 1941. Pri glavnici 55 milijonov kun je družba v letu 1940 zabeležila 86.000 kun izgube (izguba iz prejšnjih' let znaša skoro 14 milijonov kun), za leto 1941 pa je zabeležen prvikrat zopet čisti dobiček v višini 1 milijona kun. Strokovna zajednica za tehnične maščobe na Hrvatskem je izdala predpise glede izdelovanja in potrošnje sveč. Po teh predpisih' smejo izdelovalci sveč IO"-'« proizvodnje prodati za potrošnjo v cerkvah, 90ft/o proizvodnje pa mora biti rezervirano za razsvetljavo v zasebni potrošnji. = Pogajanja za špansko-porlugalski kartel za plutovino. Španski vladni list »Archivo« poroča o prizadevanju za sklenitev špansko-portugalske prodajne skupnosti za plutovino, ki bi obsegala 70'Vo svetovne proizvodnje. Taka skupnost bi lahko odločilno vplivala na svetovni trg. Izvoz plutovine iz Španije se je v zadnjih letih podvojil in je lani dosegel 600.000 liber. Kakor smo že svoj čas poročali, je zaradi mnogostranskih možnosti uporabe plutovine v sedanji vojni pridobila veliko važnost, zlasti pri izdelovanju motornih vozil, tankov, letal in pri ladjedelstvu. Plutovinski hrast pa raste skoro izključno na področju Sredozemskega morja, kjer je poleg Španije in Portugalske največja proizvajalka Italija. Italijanska proizvodnja docela zadošča za potrebe Italije in dopušča tudi manjši izvoz. Proizvodnja na Pirenejskem polotoku pa je predvsem na razpolago za potrebe Evrope. Pomanjkanje plutovine se občuti predvsem v Zedinjenih državah, kjer že delj časa iščejo primeren nadomesten material. Narodno gledališče DRAMA Petek. 6. novembra: ob 15.: Oče naš. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Sobota, 7. novembra: ob 16.: Hamlet. I»-ven Nedelja, 8. novembra: ob 10.30: Sneguljčiea. Izven. Znižane cene od lo lir navzdoL Ob 16.30: Deseti brat. Izven W. Shakespeare: »Hamlet«. Tragedija ▼ petih dejanjih, Prevod: O.Zupančič. Osebe: kralj — Levar, Hamlet — Jan, Polonij —. Cesar, Horatio — Nakrst. Laert — Blaž, 1. igralec — VI. Skrbinšek, 1. igralka — Boltar-Ukmarjeva, dva grobarja — Lipah, Plut. Fortinbras — Gregorin, Crertruda, kraljica — Danilova. Ofelija — Juvanova, duh Hamletovega očeta — VI. Skrbinšek. Režiser: dr. B. Kreft, inscenator: ing, arh. E. Franz. scenska glasba: D. Zebre, dirigent: F. Šturm. OPERA Petek. 6. novembra: ob 16.: Boccaccio. Izven. Cene od 18 lir navzdol Radio Ljubljana PETEK, 6. NOVEMBRA 1942-XX1 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operetna glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.0: Pet minut gospoda X. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.20: Orkester, vodi dirigent Petnalia. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra. vodi dirigent D. M. Sij.Miec. Glasba za godalni orkester. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncent pianista Bojana Adamiča. 17.40: Koncert tria »Emona«. 19.00: »Govorimo italijansko« — profesor dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved ča11 Dranima«, k; prinese v vsaki številki celor.no besedilo enega ali dveh dramatikih del, je posvečen švicarsko-francoskemu dramatiku Alfredu Gphriju, avtorju znane komedije »šesto nadstropje«, ki je tudi na ljubljanskem odru dosegla kar izreden uspeh. Prav ta komedija je priobčena v najnovejšem zvezku časopisa »II Dramma« v italijanskem prevodu in poseben članek nas seznanja z avtorjem, čigar delo je bilo pri nas uprizorjeno v prav dobri zasedbi, in je skozi dve sezoni zanimalo občinstvo. medtem ko nam je pisec ostal prilično neznan. Alfred Gehri se je rodil 1. 1895. v Mor-gesu, malem švicarskem mestu na obrežju Ženevskega jezera. Med prvo svetovno vojno je bil — prav kakor tudi sedaj — poklican v Švici pod orožje, razdobje med dvema vojnama pa je preživel skoraj docela v Parizu, kjer se je posvetil izdajanju knjig in žumalizmu, ob prostih urah pa je pisal gledališke igre. Tri leta zapovrstjo je bil generalni tainik in upravnik gledališke družbe Pitoeff v »TheAtre des Arts« in TheAtre de 1'Avenue«. Spremlja! je Pitoevljevo gledališče po vsej Evropi in se je dvakrat mudil tudj v Italiji. Skoraj vse svoje komedije je spisal Gehri v Parizu. Pred »Šestim nadstropjem« je objavil nekaj enedejank, ki so dosegle velik uspeh in so imele stotine predstav v pariških gledališčih. Nekatere so prevedli tudi v druge jezike, med njimi »Osrednji urad za ideje« ki jo je nedavno oddajal italijanski radio Gehri je spisa! naslednje komade- »že-nitev siamskih dvojčkov«, farza v enem dejanju (krstna predstava v gledališču Albert I. 1 1925); -Dva stara prijatelja« (Thefitr- M;chel«, 19311, »Dama z masko« f»Gran.1 Ouignol. J 935«). »Osrednji urad za ideje« < The;~,tre de la Michodiere, 1937), »šesto nadstropje«, (»Theatre des Arts, 1937). »V kletnem stanovanju« (»Grand Guignol. 1939) in »Prijeten večer« (»Pa-lais Koval«, 1940). Z izjemo »šestega nadstropja« so to same enodejanke, kar je značilno za G^hrijevo dramatsko proizvodnjo. Ena njegovih najnovejših komedij, tri-dejanka »Grozni prijatelji«, je prišla prvič na od-er 1. 1939 v ženevskem gledališču >La Comedie«. Mednarodni sloves pa si je Gehri pridobil s.nrno s »šestim nadstropjem-?. Ta komed:ja je preložena v kakih dvajset jezikov in je dosegli okrog tisoč predstav, čudno je. da je bil naslov spremenjen samo v romunskem prevodu, kjer se imenuje »Mansarda«, v vseh drugih prevodih je ostalo »šesto nadstropje«. Iz naslovov. ki jih objavlja »II Dramma«, vidimo. da sp je samo srhsk; prevod približal pravemu smislu izvirnega naslova, ki se ne da dobesedno prevesti. To pa zaradi tega, ker v Franciji imenujejo najvišje nadstropje, četudi pri nebotičniku, »šesto nadstropje«, šesto nadstropje v francoskem smislu ni potemtakem nujno res šesto nadstropje; lahko je tudi četrto ali sedmo, poglavitno je. da je najvišje. V seznamu prevodov, ki jih navaja »II Dramma*. pogrešamo slovenskega. Tik pred vojno so po tej komediji izdelal; v Parizu film. ki je že v mnogih deželah doživei lep uspeh. Gehrijev dramatski primer je zanimiv in značilen: zaslovel je samo z enim delom in zdi se. da tega ne bo več prekosil, »šesto nadstropje« je bilo bržčas tudi pri njem najvišje v njegovem dramatskem vzponu. Ali pa bo še kdaj pozneje demantiral to mnenje ? * Kralj Boris v Dobrudži. Preteklo nedeljo je bolgarski kralj Boris prvič obiskal novo pridobljene pokrajine v Dobrudži. Nadzoroval je sedeže bolgarske vojske in upravnih oblastev, pri čemer je bil povsod prisrčno pozdravljen od prebivalstva. * Pet novih odlikovancev s hrastovim listom. Hitler je podelil hrastov list k vi-težkemu križcu železnega križa višjemu naredniku Maksu Stotzu, vodji letala v lovski letalski skupini, ob pril ki njegove 100. zračne zmage; stotniku Heinrichu Schvvick-hardtu, vodji letala v skupini bojnih letal za uspešno umčevanje boljševiških dovo-7ov in transportnih sredstev; stotniku "VVolfgangu Schencku, vodji letala v rušilnem krdelu, za uspešno udejstvovanje pri obrambi in odvrnitvi poskusov boljše-viškega predora; podpolkovniku Seitzu. poveljniku polka okiopnih grenadirjev. in višjemu naredniku Josipu Zwernemannu, vodji letala v lovskem krdelu, ob priliki njegove 101. zračne zmage. Odlikovanci so 137. do 141. vojak nemške armade, ki nosijo hrastov list * Rilskj samostan bo zgradil bolnišnico v Sofiji. Uprava samostana Rila je sklenila v Sofiji zgraditi moderno bolnišnico. V ta namen je odobrila znesek 30 milijonov levov. * Nemški film o rudarstvu. V Bochumu v Vestfaliji je bila krstna predstava novega nemškega poučnega filma »Rudar hočem postati«. Film prikazuje v učinkovit h slikah in prizorih veliko nemško rudarsko industrijo. * Nemški pesnik] na zapadni fronti. 15 nemških pisateljev in pesnikov se je odpeljalo na povabilo ministra Goebbelsa na atlantsko obalo, da bi z ogledom ondotnih močnih utrdb nabrali vtise za svoje pesniško ustvarjanje. To potovanje je nadaljevanje ogledov, ki so jih opravili nemški pesniki in pisatelji po zlomu Francije na zapadnem bojišču. * 30 letnica prvega vojnega polete. Letalstvo je prvič stopilo v vojno službo v prvi balkanski vojni, ki se je pričela jeseni leta 1912. Letos 29. oktobra je torej minilo 30 let, odkar sta dva bolgarska letalska častnika prvikrat v svetovni zgodovini uporabila letalo kot orožje. Z dvokril-nikom »Albatros«, ki je imel motor »Ar-gus« 100 HP, sta se dvignila na poizvedovalni polet nad turškimi postojankami. Bolgarska častnika sta se bila v letalstvu izvežbala v tovarni letal »Albatros« v Jo-hannisthalu v Nemčiji. * Fotografiranje v trebušni votlini. Prof. dr. Heinz K a 1 k z berlinske klinike je objavil novico, ki bo zanimala vse zdravniške kroge. Po dolgotrajnih poizkusih mu je uspelo napraviti s pomočjo tako imenovanega trebušnega zrcala medicinsko važne posnetke v človeškem trebuhu. Aparatura obstoji poleg optičnega lnstrumenta-rija iz majhne kamere. Uspelo je napraviti črno-bele posnetke v trebušni duplini z osvetljitvijo 1/10 do 1/25 sekunde. Napravili so tudi barvne posnetke, pri katerih so barvni kontrasti posebno dobro vidni. To je zlasti mnogo vredno pri razpoznavanju nevarnih oteklin. Bolezni na jetrih, ki jih ni mogoče raziskovati z rontgenom, se dajo zdaj s pomočjo trebušnega zrcala posebno dobro razpoznavati. * Večerni trgovski tečaj — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu — Kongresni trg 2 — se vrši do nadaljnjega v zgodnjih popoldanskih urah, še preden prične poslovanje v uradih in trgovinah. Pouk iz vseh trgovskih predmetov. Posebni tečaji za tuje jezike, stenografijo, strojepisje in knjigovodstvo. Tečaji so odobreni od šolske oblasti. Vpisovanje za šolsko leto 1942-43 bo zaključeno danes. Informacije dnevno do 19. ure. IZ LJUBLJANE u— Nov grob. V visoki starosti je preminila dobra mati ga. Marija Mikočeva. Za njo žalujejo hčerka Marija, sinova Maks in Gregor ter drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo blago pokojnico spremili v petek popoldne z Zal na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Užaloščenim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Prof. dr. Ljuba D. Jurkovič sporoča prijateljem in znancem, da je 30. oktobra 1.1. umrl njegov oče g. Dušan T. Jurkovič, javni notar v Benkovcu, ter da se bo vršil parastos »a pokoj njegove duše v petek, 6. novembra, ob 11.30 uri v pravoslavni parohijski cerkvi. u— Razstava najnovejših del akad. kiparja Zdenka Kalina, akad. slikarja Staneta Krega rja, akad. slikarja Nikolaja O m e r s e in akad. kiparja Karla Pu-triha bo odprta v nedeljo 8. t. m. ob 11. v Jakopičevem paviljonu. Razstavljenih bo okrog 80 slikarskih in kiparskih del. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da bodo razstavljena samo nova, doslej nerazstavlje-na dela. Vabila se ne bodo razpošiljala. Vabljeni vsi ljubitelji moderne slovenske umetnosti! u— Se nadalje prijetna jesen. Letošnja jesen nam je še nadalje zelo naklonjena. ' Izpremembo prinašajo tu in tam samo na- i livi, po katerih pa imamo spet lepo in toplo vreme, da lahko štedimo s kurivom. Po hladnem jutru 5° C v torek se je čez dan ogrelo ozračje na 15° C in tudi noč na sredo je bila prijetno mlačna. Davi je toplomer beležil 7.8° C in nam je že zgodaj dopoldne med oblaki sijalo sonce. u— Med najlepše koncerte svetovne glasbene literature za violino in klavir spadajo Beethovnov, Brahmsov in Cajkovskega koncert. Na ponedeljkovem sinfoničnem koncertu bo igral Cajkovskega Koncert za violino in klavir naš mladi, violinski vir-tuoz Albert Dermelj. Kakor večna naših mlajših violinistov izhaja tudi on iz priznane violinske šole profesorja Jana Šlaisa na bivšem ljubljanskem Državnem kon-servatoriju, odnosno današnji Glasbeni akademiji. Albert Dermelj je nadaljeval svoje študije tud; pri znanem violinskem mojstru Humlu v Zagrebu, ki je danes skoro edini nosilec slavne tradicije češke goslarske šole, Benevitza in Sevčika. ki nam je dala tako slavne mojstre, kakor so: Kubelik, Kocian, Prihoda. Najboljši Humlov učenec pa je bil med svetovno vojno znani hrvatski violinski virtuoz Zlat-ko Balokovič. Tudi naš Albert Dermelj je bil ljubljenec svojega znamenitega učitelja, ki je visoko cenil njegovo nadarjenost m prav posebno še mravljično pridnost. Albert Dermelj je začel svojo umetniško pot v Zagrebu, pri tamošnjem komornem orkestru, v Ljubljani pa je violinist-solist s samostojnimi koncerti, član Ljubljanskega kvarteta, Ljubljanskega komornega tria in eden prvih v naših orkestrih. Ponedeljkova izvedba Cajkovskega violinskega koncerta bo vsaj po prevratu prva izvedba tega dela v originalu, to je s sprem-ljevanjem orkestra. Sinfonični koncert pod vodstvom dirigenta Draga Maria Sijanca bo v ponedeljek 9. t. m. ob 18. uri v veliki unionski dvorani. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. u— Mesto vcnca pok. prof. inž. Igo Pe-haniju, daruje mr. ph. Leo Bahovec 200 lir za mestne uboge. u— V poča«trtev spomina g. docenta dr. Cholewe, ravnatelja Zavoda za novotvorbe v Ljubljani, sta darovali rodbini dr. Variček in Tonejc iz Ljubljane 300 Lir za revne bolnike zavoda. Za velikodušni dar se najiskreneje zahvaljuje uprava zavoda. u— Za dijake(-inje) trgovske akademije in trgovske in obrtne šole smo osnovali korepetitorij, kjer jim bomo vsak dan dve uri razlagali učno snov, popravljali in sestavljali naloge, jih izprašal: itd. Učimo vse predmete. Prijavljanje dnevno od 8. do 12. in od 14 do 16. Korepeljtorij, Mestni tr^ 17-1. u— Dijaški koledarček za šolsko leto 1942-1943-XXI-XXII dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge, Selenburgova ul. 3. u— Gimnazije, ljudske in meščanske šole. Kdor hoče biti zmeraj pripravljen za šolo, naj se vpiše v Korepetitorij,, kjer mu bomo nudili dve uri dnevno razlago, sestavo nalog itd. Pripravljamo tudi za privatne in razredne izpite. Kdor ne obiskuje šel ali neredno, dobi popoln pouk po učnem načrtu. Prijavljanje dnevno od 8 do 12 in 14—16, Korepetitorij, Mestni trg štev. 17/1. u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično v dneh 3., 4. in 5. t. m. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali kon- Oddelki Italijanske vojske v Rusiji uničujejo zadnja gnezda sovjetskega v zasedenem ozemlju odpora EL HAKIM (ZDRAVNIK) Tak je naslov romana, ki bo v prvi polovici novembra izšel kot druga knjiga v zbirki »Dobra knjiga«. Roman bo obsegal okrog 3G0 strani in spada med najnovejša in najboljša dela slovitega švioarsko-nem-škega pisatelja J. Knittla, katerega pozna po nekaterih prevodih že tudi naša čitajoča publika. Roman obravnava življenje v sodobnem Egiptu in je že prešel v svetovno literaturo. Naročite se na romane DK! če si hočete zagotoviti to odlično Knit-tlovo delo po izredno nizki ceni, se naročite na zbirko »Dobro knjigo«, če še niste njen naročnik. Nove naročnike sprejemamo le še, dokler je na razpolago še kaj izvodov prve knjige, Mire Pucove izvirnega romana »Tiha voda«. P ognji za naročbo Naročilo velja za eno četrtletje, torej sedaj za mesece oktober, november in december. Vsak mesec izide en roman. Naročnina se lahko plačuje mesečno in znaša za one naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra« ali »Slov. naroda«, 8 ali 18 lir, za ostale naročnike pa 9 ali 20 lir na mesec, torej za eno knjigo. Prva cena velja za broširano, druga pa za v platno vezano knjigo. Naročila sprejemajo uprava in inkasanti naših listov. Eksotičen roman? Od romanov, ki se dogajajo na vzhodu, pričakujemo po navadi, da nam slikajo povsem svojevrstno človeško življenje in nam dado občutiti nekaj tiste »eksotike«, s katero pita nezahtevne čitatelje največkrat cenena, zgolj zabavna literatura. Cl-tatelj je kar presenečen, ko najde, kakor na pr. v Buckovem romanu »Mati«, tudi med Kitajci tisto toplo človeško čustvovanje in zelo sorodne, če ne iste življenjske probleme, ki jih srečuje v sebi in svojem življenjskem okolju. Tudi Johna Knittla roman »El hakim«, ki izide v prihodnjih dneh kot drugi zvezek »Dobre knjige«, ni eksotičen v razkričanem smaslu, najsi je sicer v njem vse polno pristnih orientalskih barv in pisanih dogodkov. Zgodba egipčanskega nadarjenega človeka, ki občuti že kot otrok željo, da bi postal zdravnik in ki ne najde miru. dokler tega ne doseže, ie v bistvu zgodba premnogih mladih mož kjer koli po svetu. Povsod se je treba bolj ali manj boriti in si trudoma krčit; pot kvišku, povsod je treba premagovati družbene in družabne ovire, predsodke. zavist in razne nevšečnosti, ki prihajajo od neznačajnih ljudi, s katerimi moramo ž'veti. Pisane življenjske zgodbe kirurga dr. Ibrahima so torej v jedru globoko človeške in njegova izkustva, njegovi »vzori in boji«, utegnejo bit' topla vzpodbuda vsakemu mlademu človeku tudi pri nas. Le malo del v današnji pripovedni književnosti združuje tako srečno visoki etos in pisano življenjsko stvarnost. kakor opažamo v »El hakimu«, tem zrelem sadu domišljije, opazovanja in vere v človeka. Pri vsem tem pa se či ta tel j zares poučuje o stvarnih razmerah v Eg ptu. Doslej smo poznali Egipt samo po starih zgodbah iz njegove častitljive preteklosti. Egipt faraonov in mumij je postal tako priljubljena snov raznih pripovednikov, da so docela pozabili na sodobnj Egipt, na zanimivi proces poevropljenja, ki se dogaja v deželi piramid. Knittlov roman nam opisuje predvsem socialne in zdravstvene razmere. boj zoper nevednost in nesnago, zoper korupcijo v javni upravi in zoper tuji pritisk na deželo ob Nilu. V »El hakimu« ni samovoljne eksotike in ne romantičn h prigod, spisanih z bujno domišljijo kakega Karla Maya; ne. tu so podobe stvarnega življenja, tu je svet, ki ga je psatelj sam videl, doživel, opazoval in proučeval. Zategadelj je Knittlov »El hakim« poleg vsega drugega tudi dokumentarno delo. Kdor išče v tem času čtiva ki ga bo hkrati povzdignilo, poučevalo in zabavalo, naj seže po Knittlovem »El hakimu<'. Dobil bo knjigo, ki ustreza dobremu okusu in ki je dostojna resnega čitatelj" prav kakor nudi tud; manj zahtevnemu obilo tega, kar imenuje »zabava«. verzacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje ter informacije dnevno do 19. ure. u— Gospodinjski koledar za leto 1943- XXI-XXII bo iziel v založbi Knjigarne Tiskovne zadruge. Naročila sprejema knjigarna v Šelenburgovj ul. št. 3. u— V ponedeljek 9. novembra se začno novi popoldanski (od 2—3) in večerni (6— 7) tečaji za italijanski jezik, in sicer za začetnike, za nadaljevalce, ki so že obiskovali tečaj ali so se učili sami, in spretne, ki si bodo z razgovarjanjem. skupnim branjem in ponavljanjem pridobili potrebno prožnost za italijanski govor. Prijavljanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16. Korepetitorij. Mestni trg 17-1, u— Nesreče. Lonec vrele kave je prevrnil nase in se močno opekel po životu enoletni sinček delavca Ignac Pleško. S triciklom sta se ponesrečili 81etna hčerka posestnika Vera Melikova in 51etna hčerka posestnika Jožefa Jarčeva iz Črne vasi. Ker nista bili vešči obračanja vozila, sta se na ovinku prevrnili in se tako potolkli po glavi in rokah, da so ju morali poslati v bolnišnico. Kamnite plošče so se zvrnile na delavca Janeza Sušteršiča in mu prizadejale precejšnje notranje poškodbe. S škropilnico se je ranila na glavi 391etna kuharica Neža Marinčičeva. Para je šinila v obraz 41-letnemu šoferju Josipu Merjascu in ga močno opekla. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč v ljubljanski splošni bolnišnici. Z Gorenjskega Za novega vodjo Hitlerjeve mladine v kamniškem okrožju je bil postavljen Hu-ber, za enakega vodjo v Kranju pa Ebner. V Kamniku je bilo veliko zborovanje okrožnega voditeljskega zbora in mladinskega vodstva. Okrožni socialni vodja Mo-ser je poročal, da je bilo v kamniškem okrožju doslej otvorjenih 15 otroških vrtcev. Okrožni vodja Pilz je govoril o nalogah vodstva stranke na Gorenjskem. Za razvedrilo je bila prirejena Nestroyeva igra »Dekle iz predmestja«. Dve nesreči. Na cesti iz Vodic proti Kamniku je avto podrl kolesarja Franca Kl-movca, slikarja iz Bukovice. Kolo je uničeno, Kimovec pa je bil hudo poškodovan in prepeljan na Golnik. — V Kranju se je : pr; nogometu ponesrečil 161etni Marjan I Andrašič. Ranjenega na golenici so prepeljali na Go!nik. Nesreča. SOletni drvar France Zupan lz Begunj je podira] drevje. Po nesreči ga je j udarila veja v levo oko. ki se mu je takoj nato izlilo. Nesreča je v toliko tolažljiva, ker je bil Zupan na to oko slep že izza prve svetovbe vojne, ker je bil ranjen od drobca granate — V Prevaljah se je ponesrečil 301etni pilarski pomočnik Franc Močnik. Pazneslo mu je stroj Ranjen je bil v čelo. Prepeljali so ga v bolnišnico v Slovenjem | gradcu. j Iz Spsdnfe štaferske Novi grobovi. V Mariboru je umrla 33- j Itna zasebnica Ana Vrešakova. V maribor-: ski bolnišnici sta umrla 48-letni posestnk ! Alojz Korošec in 50-letni Ferdinand PirS. Nadalje je umrl v Mariboru 37-letni nameščenec Peter Dietmayer. V Celju sta umrli Gretka Zamparuttijeva. v cvetoči dob; 25 let ter Uršula Bučarjeva, ki je dosegla starost 75 let V Žalcu je umrla v visoki starosti 84 let zasebnica Marija Globovškova, rojena Vabičeva. V Ptuju je umrl 70-letn.l trgovec in posestni^ Ferdinand Stros. V zdravilišču Topolščici pri Šoštanju je umrl 39-letni Hans Franz, kapitan podmorniške plovbe Prepeljan bo v Ptuj. Smrt na kolodvoru v Šoštanju. Na šo-štan.jskem kolodvoru je osebni vlak 29. oktobra povoz;i 39-letnega krojača Venclja Nemca. Nemec je bil na mestu mrtev. Na vzhodni fronti sfa padla naslednja koroška rojaka: 221etni Albin Hudelist iz Beljaka, ki je b.l podčastnik in radiotele-grafist na letalu, edinec uglednega zakonskega para iz Beljaka, ter 371etni Ernest Maier, vojak v nekem pešpolku; zapustil je vdovo in mater. Nadalje je padel pri napadu na Malto letalski podčastnik Valter \Vulz iz Laboda. Odlikovan je bil z železnim križem. Življenje na deželi. V St. Jurju ob južni železnici sta se poročila Avgust Golob in Vida Muškolčeva, oba iz Botričnice. V Straži je umrla 531etna Marija Kukovičeva, po rodu Zdolškova. — Na Dobovi sta se poročila Franc Vanovšek iz Kapfenberga in Pavla Videmškova iz St. Janža. — Na Go-milskem je umrl 831etni Blaž Eberl, v Pa-rižljah pa 85!etna posestnica Julijana Pri-slanova. V Palčah je umrl 291etni Stanko Sl'bar Roman o celjskih grofih, ki ga je napisala pokojna pisateljica Ana Wamprecht-samerjeva s Planine nad Sevnico, je izšel te dni v novi izdaji v Gradcu. Roman je izhajal aprila 1933 v graškem dnevniku »Tagespost«, ki je preteklo nedeljo tudi objavila daljši članek ob priliki ponovne naklade. Ženska organizacija na Teharjih pri Celju je povabila ranjence iz Rimskih Toplic v goste. Ranjenci so prisostvovali diletant-ski predstavi in so bili pogoščeni. Nadalje je krajevna skupina v Teharjih priredila svoj prvi tovariški večer. Igral je domači orkester, ki se je prvič predstavil. Predavanja. Pretekli ponedeljek je r» Muti predaval narednik Bockl o doživljajih na fronti v severni Afriki. Pokazal je tudi nekatere zanimive slike ter je orisal življenje tamošnjih domačinov. Predavanje je ponovil v torek na Polskavi in sinoči v Selnici ob Dravi. Ljudski koncerti. V Slovenskih Konjicah je bil prirejen koncert graškega ženskega kvarteta. Sodelovala pa sta še tenorist dr. Oton Stern in klavirist Franc Kaufmann. Na sporedu so bili Schubert. Haydn, Mozart. Strauss in Lehar. Koncert se bo jutri ponovil v Rušah. Zatemnitev je od 1. novembra dalje strožje nadzorovana. Uvedene so tudi nove kazni. Predvsem bo vsakemu »grešniku zatemnitve« začasno ukinjen električni tok. Sledila pa bo še policijska kazen. L:sti so objavili nova navodila o vseh potrebnih pripravah za primer letalskega napada v zimskem času. i Smrtna nesreča. 601etni upokojeni želez-! ničar Jurij Sebesta iz Studencev je hotel i pretekli petek s svojim vozičkom zaviti iz i Tegetthofove ceste v Mariboru v neko so-! sedno ulico. Ker je bil gluh. ni čul, da se | mu bliža tovorni avto. V poslednjem trenutku se je hotel umakniti, je pa skočil tako nesrečno pred avto, da ga je vozilo podrlo in mu je počila lobanja. Sebesta je na mestu izdihnil. Poizvedovanja. Jožefa Svečnikova, po rodu Zupanova iz Sv. Krištofa pri Laškem, je prejemala pokojnino in je 27. junija letos umrla brez oporoke. Kdor ima pravico do zapuščine, se mora v teku šestih mesecev zglasiti pri sodišču v Laškem. — Nadalje je uveden postopek, da se proglasi za mrtvega Konrad Krois, rojen 1886. v Lei-terspergu, po poklicu z!dar, ki je 27. julija 1914. odrinil na bojišče v Galiciji in izginil brez sledu. Nesreča z lovsko puško. 121etni kmečki sin Konrad Pec iz Selnice ob Dravi se je igral z očetovo lovsko puško. In kakor se tako rado zgodi pri taki nevarni igri, se je zgodilo tudi tokrat. Puška se je sprožila in mali Konrad je obležal s prestreljeno desnico in s šibrami v prsih. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Ponesrečen gasilec. 531etni gasilec Avgust Marčič je padel pri gašenju nekega požara prj Slovenski Bistrici z ogrodja, se polomil in dobil notranje poškodbe. Kmalu po nesreči je izdihnil. V bivši pivovarni Union v Mariboru je bil zaposlen 301etnt Grk Aleksander Novitinis, pri delu se je globoko vrezal v desnico. V Studencih pa si je zlomil nogo 161etni vajenec Franc Brandtnar. Iz Hrvatske Prof. Boncelj v Sofiji. Nedavno se je mudiil v bolgarski prestolnici tudi v Ljubljani dobro znani prof. inž. Josip Boncelj, lei je prišel tja v imenu hrvatskega ravnateljstva zunanje trgovine, da prouči bolgarsko industrijo. Prof. Boncelj je izvršil samo del svoje nailoge in se v krattkem spet vrne v Bolgarijo. O hrvatskih mornarjih na vzhodnem bojišču bo v torek 3. t. m. predaval v zagrebškem radiju dr. Slavko Pavičič. Svečanosti ob 425-letnici Luthrove reformacije. Dne 31. oktobra je minilo 425 let, odkar je Luther na vratih cerkve v VVittembergu nabil svojih 95 členov. Ta dan velja kot začetek reformacije v Nemčiji. odkoder se je širila po vseh evropskih deželah. Evangeličani so ga slovesno proslavili tudi na Hrvatskem. V Zagrebu so bile v evangeljski cerkvi cerkvene slovesnosti v soboto in neieljo. Iz Srbije Generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji se je s svojimi uradi preselil iz Zemuna v Beograd. General Nedič in London. Nemško časopisje se bavi s sovražnim stališčem, ki ga zavzema London nasproti srbski vladi in njenemu predsedniku generalu Nediču. Že nekaj časa angleško časopisje napada generala Nediča, ker angleška propaganda ni zadovoljna s tem, da se je v Srbiji začelo pozitivno delo in da se dežela zadovoljivo obnavlja. Tečaji Nemške akademije v Beogradu odloženi. Ker prostore Nemške akademije v Beogradu prezidavajo, je bil izobraževalni tečaj, ki bi se moral začeti 1. novembra, preložen na 15. november. Prijave se še vedno sprejemajo. Učne ure bodo ob poneleljkih, sredah in petkih dopoldne. Pristojbina za tri mesece znaša 300 din. Kmetska mladina se je vrnila iz Nemčije. Pred dnevi se je vrnila v Beograd skupina kmetskih mladeničev, ki je julija letos odpotovala v Nemčijo, kjer so se ule-leženci šolali in praktično izpopolnjevali na nemških posestvih. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki vlade in oblastev. Mladi kmetje so bili z bivanjem in postopanjem v Nemčiji nadvse zadovoljni. ŠPORT Strogi, toda pravični Nogometna zveza je izločila moštvi Mladike in Korotana iz tekmovanja v jesenskem turnirju — Na tretje mesto je prišel SK Vič, finalno tekmo za prvo in drugo mesto pa bosta igrala Ljubljana in Mars Verifikacija mladinskih tekem. Po pregledu sodniških poročil o tekmah odigranih 18. in 25. oktobra ter 1. novembra se verificirajo rezultati takole: Dopoiavoro tobačne tovarne - žabjak 0:0, Vič-Mladika 3:0 Mladika - Dopoiavoro tobačne tovarne 3:2 Vič - žabjak 1:0 in Žab-jak-Mladika 2:0. Za tekmo Vič-žabjak z dne 1. novembra se je ugotovilo, da se moštvo Dopolavora tobačne tovarne ni javilo na igrišču v določenem času in se zato proglaša za zmagovalca par forfait Vič z rezultatom 3:0. Proti Dopolavoru tobačne tovarne ne bodo pod-vzeti disciplinarni ukrepi, ker se je za izostanek vzelo na znanje opravičilo. Končna ocena. Končna ocena v turnirju A je naslednja: 1. Vir- 6 točk, 2. žabjak 3, 3. Mladika 2 točki in 4. Dopoiavoro tobačne tovarne 1 točko. Za zmagovalca v turnirju A se zato proglaša moštvo SK Viča. Nagrade bodo v turnirju sodelujoča moštva lahko dvignila v Nogometni zvezi 11. novembra od 18. do 19. ure. Verifikacija tekem v turnirju B. Ob zaključku izločitvenega dela turnirja se po pregledu sodniških poročil verificirajo rezultati takole: I. skupina: Dopoiavoro tob. tovarne-Mars 1:1, Vič-žabjak 6:0, Dopoiavoro tob. tovarne - Žabjak 3:0, Mars-Vič 9:0 in Mars - Žabjak 8:0. Za tekmo Dopoiavoro tob. tovarne-Vič, ki se je končala z rezultatom 7:0, se je po pregledu protesta, ki ga je predložil Vič, ugotavljajočega, da je Dopoiavoro tob. tovarne nastopil na tekmi s 5 igralci, ki niso bili med tistimi, ki so bili prijavljeni za sodelovanje na turnirju proglasilo za zmagovalca tekme moštvo Viča z rezultatom 3:0. D. skupina: Ljubljana - Korotan 17:0, Ljubljana - Mladika 1:1. Za tekmo Mladika - Korotan se je glede na poročilo sodnika in službujočega odbornika, glede na protest Ljubljane, ki je izpodbijal regularnost same tekme, ugotovilo, da Korotan ni branil lastnih možnosti, kakor bi bil moral z očitnim smotrom, da pomaga Mladiki v skupinski oceni. Tekma sama se razveljavi in se moštvi Mladike in Korotana izključita od nadaljnjega sodelovanja v turnirju. Obžaluje se nesportni nastop omenjenih moštev in se opominjajo voditelji k boljšemu pojmovanju njihovih dolžnosti. Ocene: I. skupina: Mars 5 točk Vič 4 točke Dopoiavoro tob. tovarne 3 točke, žabjak 0 točk. — II. skupina: Ljubljana 3 točke. Mladika 1 točko in Korotan 0 točk. V skladu s tem se pripuščata k odigra-nju finalne tekme moštvi Marsa in Ljubljane za 1. in 2. mesto, med tem ko je brez nadaljnjega zasedlo tretje mesto moštvo Viča, ker sta iz finala izključeni Mladika in Korotan. Odločilna tekma med Marsom in Ljubljano bo odigrana v nedeljo 8. t. m. ob 15. na stadionu. Sodil bo g. Vladimir Vrhovnik, mejna sodnika pa bosta gg. Pušenjak in Kos. Gornji sklepi ne potrebujejo nobenega komentarja. Dogodki pretekle nedelje v igri med Mladiko in Korotanom, ki smo jih že dovolj opisovali in tudi primerno ožigosali, so zahtevali energičnih odločitev za ohranitev športnega prestiža. Zveza je izrekla stroge, toda pravične besede in prepričani smo, da bodo njeni ukrepi zadeli samo na odobravanje vseh, ki želijo našemu športu čim prejšnjo oživitev. Na poti do tja pa mora ostati disciplina prvi mentor! Med vrstami Hans Stuck na cesti. . Hans Stuck spada razen že pokojnega Rudolfa Care.cciole med najbolj znane avtomobilske dirkače v Nemčiji in na svetu sploh. O sebi pripoveduje zdaj med vojno vojakom — in napisal je tudi knjigo z naslovom »Možje za motorji« s takimi anekdotami — vesele m žalostne zgodbe iz svojega pestrega življenja med najbolj drznimi športniki. Nekoč — izberimo si izmed mnogih vsaj eno — sta s prijateljem vežbala na cesti — obračanje z avtomobilom. Bilo je po dežju in takrat mora dirkač v avtomobilu res imeti v rokah zavore; zato sta s', tudi izbrala takšen dan za svoje vežbe. Kaj je bolj naravno, da jima je pri tem privozil nasproti drug vozač, ki je že od daleč opazil njuno premetavanje po asfaltu ter res tudi v primerni razdalji ustavil svoje vozilo. — Kaj pa počneta vidva tukaj, sredi najbolj živahnega prometa? — Učiva se obračati, pravi Stuck. — Taka neumnost! Ali nimata pametnejšega izgovora? Ali sploh smeta voziti z avtomobilom ? — Kakopak, pravi Stuck, in še kakšno izkaznico imava! Jaz sem Stuck! Osupli mož se vsede v avtomobil m nadaljuje svojo pot brez besede. Preden pa izgine Stucku in tovarišu izpred oči, jima zakliče še tole v tolažbo: — Zdaj grem po policijo — tega mi je pa že dovolj, če že ne znata voziti, ni vajina največja krivda, da sta pri belem dnevu pijana, da se izdajata za našega najslavnejšega dirkača, to pa res že presega vse meje! Pet bratov boksarjev Ali ste že slišali, da je neki francoski družini ime Famechon. Ne, prav tako kakor tudi mi ne. Zdaj smo slišali o njej iz boksarskih krogov, in sicer predvsem zaradi tega, ker je v njej nič več in nič manj kakor pet bratov boksarjev. Vsi so sinovi marljivega kmeta na belgijsko-francoski meji in oče jim je lahko že večkrat čestital za razne lepe uspehe v ringu Najmlajši Raymond je star 17 let in je že prvak med francoskimi amaterji mušje kategorije. Drugi Andre je dopolnil 20 let in si je že priboril celo vrsto naslovov v peresni kategoriji. Kakor pripovedujejo, namerava sploh prestopiti med profesio-nale. Emile je naslednji, še dve leti starejši, ki je sploh že v profesionalnem ta/-boru. Tri križe ima na ramah četrti Alfred in še vedno se odlično drži med svojimi vrstniki profesionali peresne teže, kjer do-zdaj še ni izgubil nobene bitke. 32 let star je »senior« bratov Famechonov Lucien, ki si je že pred vojno osvojil zveneč prvenstveni naslov, potem pa ga je vojna zanesla v ujetništvo. Tudi tam se je kaj pridno udejstvoval v zabavo svojih tovarišev tonu so razbobnali vest, da je nedavno pre. senetil gledalce z neverjetno znamko 58.68 metrov, kar bi pomenilo, da bj se bil približal do samih 32 cm svetovnemu rekordu Nemca Blaska. Sedaj se je izkazalo, da je bilo orodje, ki ga je vihtel Healton, reci in piši 15 gramov prelahko. Razlika je resda neznatna, toda v športu veljajo stroga pravila in za vse enaka. Z rekordom torej to pot ni bilo nič! Med najstarejše aktivne nogometaše bi lahko prištevali Raymonda Brainea, znanega mednarodnega igralca, ki je prepotoval že vso Evropo in igra zdaj spet za barve svoje domovine Belgije. Mož je medtem do segel že 34. leto starosti, bo Pa v kratkem sp:t nastopil v flamski reprezentanci, ki bo v VVuppertalu igrala z nemškimi vojaki, če se še spominjate, je bil Bralne tudi v moštvu, ki je 1. 1937. v Londonu zastopalo evropsko celino v nogometnem dvoboju z domovino nogometa Angiijo. Cenjene naročevalce malih oglasov vljudno opo/.arjamo, da bomo mogli priobčiti zaradi pičlo odmerjenega prostora v nedeljski številki samo določeno število malih oglasov. Priobčili jih bomo po vrstnem redu, kakor jih bomo prejemali; kar bo matih oglasov preko tega določenega števila jih bomo priobčili v torkovi številki. — 1'prava »Jutra«. Kuharico j samostoino iščemo za ta-I koi k maihni družini. Na-1 slov v vseh poslov, lutra. 1M45-1 Dekle za vsa hišna dela, ki Si stregla tudi v gostilni, sprcimcm. Vidmar, Sv. Jakoba trg 5. 15165-1 in so mu za to priznali še naslov prvaka | Stalaga (stalnega ujetniškega tabora v Nemčiji). Pet bratov, pet boksarjev — kakor majhna boksarska reprezentanca, kj ima še to prednost, da ji za treninge ni treba iskati partnerjev po svetu, temveč se kar pomenijo med seboj, kdo bo koga... Od krav na kolo. Krave je pasel do 16. leta Louis Caput, danes pa je ta »kravji pastir na kolesih«, s katerim imenom ga poznajo po vsej Franciji, že med najboljšimi svoje stroke. Fant je star 20 let in je v zadnji vožji po Franciji zasedel nadvse častno tretje mesto med vsemi udeleženci. Na tej vožnji, ki je bila prva te vrste zanj, je pokazal izredno vztrajnost in voljo, tako da mu strokovnjaki P° pravici obetajo najlepšo bodočnost. Caput se je udeležil še nekaterih težavnejših dirk in je bil povsod, kjer se je priglasil, zelo nevaren nasprotnik za najboljše. Kakor sodijo, bo v tem nekdanjem kravjem pastirju zrastel drugi Antonin Magne in bo z njim francosko kolesarstvo po dolgem spet dobilo dostojnega predstavnika. Tako se marsikje pojavljajo mladi m veliki športniki v najbolj nenavadnih okoliščinah, prav tako kakor je že iz preteklosti znanih mnogo podobnih primerov. čudne navade odličnega športnika že nekajkrat smo zadnji čas pisali o nekem novem francoskem talentu za atletiko, ki se je najbolj postavil na prvenstvenem teku na 10.000 m, kjer je zrušil 31 let stari državni rekord Jeana Bouina in se pozneje vidno uveljavil povsod, kjer je nastopil. V mislih imamo Jeana Lalan-nea iz Bordeauxa, ki je zdaj na jezika vsakega Francoza, kolikor se še zanima za življenje na tekališčih. Dečko je izredno muhaste narave in po postavi komaj kaže, da bi se v njem skrivale take sposobnosti. Iz njegove okolice se je izvedelo še, da najrajši uživa meso (da, da čisto resnično!) ter je pri vsakem svojem nastopu pokrit z znano temnomo-dro čepico, kakršno nosijo Baski. Sto metrov pred ciljem, prav takrat, kadar se Lalanne zažene v zadnji polet do zmage, strga vselej čepico z glave in jo zažene v velikem loku kamor koli. Dozdaj so mu jo navdušeni gledalcj še vselej vrnili In še nekatere take ... Najboljše italijansko nogometno moštvo Rome — tako je bilo ob zaključku lanske sezone, zadnji čas pa manj učinkovito brani to svojo čast — išče (brez inserata) sigurnega strelca za enajstmetrovke. Stvar je namreč ta, da je v petih tekmah jesenske sezone zastreljalo že pet takšnih priložnosti. pa se zdaj nihče od trenutnih napadalcev ob taki priliki ne upa več k žogi. Kajti vsaka gre mimo! Kjer se drži smola, gre pač vse narobe! O irskem metalcu kladiva Bertu Heal- s— V koroškem nogometnem prvenstvu je bila zadnjo nedeljo zaradi slabega vremena na Jesenicah odigrana samo ena tekma za točke, in sicer med LSV iz Celvvca ter enajstorico Kranja v Celovcu. Kranjča. ni so izgubili obe točki po porazu 0 : 2 (0 : 0). Gostje so zapustili najboljši vtis v prvj polovici igre. v kateri sta se odlikovala desna zveza Slapar in srednji krilec žorž. Po odmoru pa so bili domačini dovolj boljši, da so zasluženo spravili zmago. — Kakor piše kranjski tednik, sta se od jeseniških športnikov pred kratkim izkazala na nekem turnirju v Heppenheimu na Hesenskem oba tableteniška igralca Strum. bel in Knific. V množici 150 igralcev sta tamkaj čisto neznana Jeseničana premagala vse do zadnjega in zasedla v obeh najvažnejših konkurencah, v singlu in doub-lu moških, prva mesta. SLAVA Tristan Bernard se je dolgočasil. Stopil je k trgovcu s starinami. »Koliko velja ta kip?« ga je vprašal. »Stodvajset frankov, dragi gospod.« »Za vraga, to je veliko preveč! Osemdeset frankov vam dam.« »To je vendar napol zastonj, dragi gospod! Pri tej ceni imam izgubo. Toda z možem, kakršen ste vi, se ne maram pogajati.« Tristanu Bernardu prav za prav kip niti ugajal ni, toda ljubeznjivost trgovca s starinami je laskala njegovemu sainoljubju. Umetnik je vedno vesel, če vidi, da ga ljudje poznajo. Plačal je in še rekel: »Kip mi pošljete na dom, kajne?« »I seveda, dragi gospod, o seveda! In kako je Vaše cenjeno ime, če smem prositi?« »Gospod Karlinčič, vaš mali vam je vsak dan bolj podoben?« »Kaj pa je spet naredil?« * »Verujte mi, da imam vsega Goetheja v glavi!« »Grom in strela! Katerega pa? V dveh zvezkih, v štirih zvezkih ali morda luksuzno izdajo s slikami?« * Pri vedeževalki »še nekaj, gospod! Bojte se neke plavo-laske!« »Prepozno! Sem se že poročil z njo!« * Ona: »Kako bi živel brez mene?« On: »Ceneje!« • »Pojdite v lekarno po zdravilo in vzemite dnevno po šest kavnih žličk!« »Kako, gospod, ko pa imamo samo tri žlice?« • »Ko sem suknjič prvič zapel, je že počil šiv?« »Da, da, vidite, kako močno so prišiti gumbi na naših izdelkih! * »Mudi se mi, kje je moja pečenka?« »Je pečena komaj na eni strani!« »Dobro, prinesite mi vsaj to stran!« Dr. JOŽE FURLAN specijalist za bolezni ušes, nosu in grla ordinira od 2.—3. ure Turnograjska št. 4 (nasproti »Drame«) Služkinjo ki zna kuhati, spreimem ta-koi. Vprašati : Cesta v Rožno dolino 42-1. od 10 do 14. ure. 15171-1 >1 Žimnate modroce dobro ohraniene, proda: ABC, I.iubl)ana, Medvedova c. 8, poleg kolodvora Šiška. 15168-6 Prodam kozo-mlekarico, otroško stajico z lesenim dnom in košarico z modrocem. Vel. čolnarska ul. 15, pritličje. 15180-6 Za vedno nas je zapustila dobra zlata mama in stara mama Marija Mikoč branjevka v starosti 81 let. Pogreb bo v petek 6. novembra ob 4. popoldne z žal, k Sv. Križu. Ljubljana, 5. novembra 1942. Žalujoči: MARIJA, hči; MAKS ln GREGOR, sinova; STANA in MARIJA, vnukinji; ANA, snaha Kupim po ugodr.i ceni icdilnico ali studio, moderno, gladko izdel.mo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pohištvo«. 15155-12 Iščem Jokal z inventarjem za manufak-turno trgovino v centru Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 15158-19 Suh lokal lep. že vpeliana trgovina 7 meš. blagom, oddam v naiem. Najemnina nizka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna točka«. 15178-19 Pozabila sem v nedelio 1. novembra v tramvaiu št. 5 ročno torbico z osebno izkaznico na ime Kovač A. Prosim poštenega naiditelia. da mi vrne proti nagradi vsaj osebno izkaznico v ogl. odd. Jutra. 15167-28 Izgubil sem očala na poti : Napoleonov trg. Vegova ul.. Zvezda. Selcn-hurgova ulica. Najditeli se naproša, da lih proti nagradi odda: Napoleonov trg 7-11., desno. 15179-28 Revna vdova t s štirimi otroci se pripon roča usmiljenim srcem z* kako podporo za nakup drr in plačanie najemnine. — Hvaležna Vam bo tudi za. hrano ali rabljene obleke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15173-31 Dopisi Dijaki (-inje)! Pohitite! Samo še do l"* tiga meseca 6 kom. legiti maci| in 1 povečava za 20 lir. Slike na želio naredimo takoi. Se priporoča Kocmur Manan. totografna. Društvena ul. 34 — Pre šernova ulica 9. 15119-30 Sostanovalca v čedno sobo spreimem takoj. Skofja ulica 13-11., vrata 16. 15159-23 Kupim »Leica« ali »Contax« aparat, po možnosti boljša optika. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi plačam«. 15164-7 Divji kostanj kupim 6. in 7. novembra. V. H. Rohrmann, Ljubljana. Sv. Petra nasip 27. 15160-7 Pisalni stroj »Portabel« kupim. Ponudbe: Pisarna Tavčarjeva ulica 10, pritličje, desno. 15156-7 Predivo po naivišnh dnevnih cenah kupuiem vsako količine, dolžina od 20 cm naprei MILAN JAGER, mehanična predilnica žime, Ljub-liana. Sv. Petra cesta 17. 14728-7 INSERIRAJ Prazno sobico s prostim vhodom, išče duhoven. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center, Trnovo, Mirje. 15170-23a Gospodje, pozor! tciobučarna »Pajk« vam strokovnjaško očisti preoblikuie ln prebarva Klobuke vseb vrst pc uizklb cenah Lastna delavnica — Se priporoča Rudolf Palk. Sv Petra cefta 38 J-158-M-3C mmm Suhe gobe zajamčene, zbrane, prodam najboljšemu ponudniku. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstne«. 15161-33 Brinjevo zrnje istrsko, letošnje, prodam. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Fran-co Postumia«. 15162-33 Pianino znamke Foerster, ugodno prodam za 6'00 lir. Najboljša mehanika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15157-26 Izgubljeno Moško uro ročno, z lermenčkom, sem izgubil od magistrata do opere. Pošten najditelj naj io odda proti nagradi v blagajni kavarne Emone. 15149-28 Boljše znamke Avstrije, Liechter.steina, Lu-xemburga, Monaca in Jugoslavije, kupim. Ponudbe vsak dan od 11. do 15. ure: Novi trg l-II., desno. 15174-39 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Arnelini Vika, Bežigrad 100. Blizu sv. Petra c., Baraga, Brez hrane. Do 200.000, Donosna. Dekle. Do 800 000 lir. Dovoljenje r.ibim. Dobre obresti. Gnoj kupi. Glasba, Gospodinji 8, Gramoz, Gosposka, štev. hiša. Hiša z vrtom. Industrijalec, Inventar, Iler Anica, Industrijski kompleks. Komfortno stanovanjska. Kavalir. K. D. C. 1942. Lir 150.000. Lir 16, 30—50 let, Liublianski trgovec, Liubliana 40, Lepa vila, Mir. Maihna, Mirna. Ma-luša. Nakup gob financiran družabnik. Nežna, Otroški voziček. Podjetje, Plačam takoj, Periferija, Peč, Preproge. Perfekten, Pri-moran prodati. Prodam hišo, Plačam takoj, Redo-liubna. Remek delo, Rabim denar, Resen nakup, Razno ifiiiMiitiiiiiimiiiitiniiiuiMiiKNiiiiiiitiiiiiiiii Hijacinte, tulipane in krokuze originalne ho-landske smo dobili. Sever & Komp., Ljubljana. 15111-6 nformacije i Dotična oseba ki je odpeljala pred Kmetijsko družbo voziček s krompirjem, je dobro poznana. Ako ne pripelje takoj odpeljano nazaj v Mestni log 18, bo policijsko zasledovana. 15175-31 PREMOG DRVA I. Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 w V*. \ t „• - v ... - UČITELJSKA TISKARNA, D. D. V LJUBLJANI naznanja, da je umrl dne 4. novembra 1942 predsednik ustanovnega odbora in njen prvi predsednik LUKA JELENC ravnatelj meščanske šole v pokoju Pogreb spoštovanega pokojnika bo z žal v petek, dne 6. novembra 1942 ob 15. uri. Ohranili ga bomo v častnem spominu. V Ljubljani, dne 5. novembra 1942. UČITELJSKA TISKARNA, D. D., LJUBLJANA ZAHVALA Vsem, ki so čustvovali z nami ob bridki izgubi našega dobrega ing. IGA PEHANIJA univerzitetnega profesorja vsem, ki so ga spremili na poslednji poti, darovali vence ali kakorkoli počastili njegov spomin, se iskreno zahvaljujemo. Posebno hvalo smo dolžni gosp. rektorju dr. M. Kosu za lepe poslovilne besede, profesorskemu zboru in študentom-montanistom za častno spremstvo, g. dr. Fr. Brandstetterju pa za skrb, ki jo je posvečal pokojniku v času bolezni. Maša zadušnica bo 10. novembra ob % 8. uri zvečer v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 5. novembra 1942. RODBINA PEHANTJEVA P. G. Wodehouset 17 PODJETNI SAN Humorističen roman svetilka je obsevala na zidu napis »Vila Sv. Rafael«. Gospod Braddock je poračunal s šoferjem ter odvedel Sama skozi vrtna vrata. Vzpel se je po stopnicah pred hišnimi vrati in jih odklenil s ključem, ki ga je po napornem iskanju privlekel iz žepa. Sam se je zagledal v majhni veži, ki jo je medlo razsvetljevala plinovka. »Počakaj malce tu,« mu je s široko kretnjo rekel Braddock. »Takoj se vrnem. Govoriti moram z nekom.« »Govoriti z nekom?« »Da... Z nekom, ki je zunaj... Gre za nekega Evansa, ki je bil moj sošolec___Zelo važna reč ...« In s tisto presenetljivo naglico, ki je bila značilna za njegovo početje v nocojšnji noči, je Willoughby Braddock smuknil iz hiše ter izginil, kakor je bil prišel. Samove misli so po tem burnem odhodu njegovega gostitelja krenile v dvoje povsem nasprotnih smeri. V dobro si je mogel šteti, da je bil živ in zdrav in da je imel vsaj streho nad glavo, česar se še pred . nekaj urami ne bi bil nadejal, manj razveseljiva stran zadeve pa je bila njegova goreča, a jalova želja, da bi mu bil prijatelj vsaj povedal, kje je tista blažena zofa, na kateri naj prebije ostanek noči. Ni mu kazalo drugega, kakor da se nekoliko razgleda. Zaželeno ležišče je najbrže stalo v sobi, kamor so vodila vrata na drugi strani veže. Komaj pa je storil nekaj korakov in pritisnil na kljuko, da bi se prepričal kako in kaj, je mahoma rekel za njegovim hrbtom mehak, toda odločen glas: »Roke kvišku!« Ob znožjue stopnic je stala mlada ženska v copatah in rožnati nočni halji; njena velika usta so bila neizprosno stisnjena, v predivastih laseh so se ji lesketale navijalke. V desni roki, dvignjeni do višine oči, je držala samokres. vn Sam v vili »Sv. Rafael« Malokdaj se kakemu dekletu zgodi, da bi videlo svoje prerokbe že čez nekaj ur uresničene, zato si lahko mislimo razburjenje Klare Lippettove, ko je v hišni veži zagledala Sama. Šele popoldne je bila napovedala, da ne bo dolgo, ko bodo vdrli v hišo razbojniki, in evo, zdaj je stal tak nepridiprav pred njo! Ogorčenje nad nočnim zločincem ji je le malce ublaževal občutek hvaležnosti, kakršno čutimo do človeka, ki je točno prišel na sestanek. O kakem strahu ni bilo niti sledu. Roka, v kateri je držala namerjeno pištolo, ji ni prav nič drhtela. Pištolo smo rekli, da se ne izneverimo ustanovljenemu izrazoslovju, toda v resnici se je zdela Samu pravcat topič. Ni čudo, da je takoj začutil potrebo, opravičiti se zaradi svoje navzočnosti v veži in jo pojasniti. »Denite tisto bombardo stran!« je rekel z nujnim glasom. »Kaj pravite?« je hladno odgovorila Klara. »Tisto smrtnonosno orožje, hočem reči... Previdno ravnajte z njim, za Boga. Baš vame je namerjeno.« »Vem, da je.« »Oh, nu prav... Delajte torej, kar vas je volja... Ako nimate boljše tarče ...« je Sam zagodrnjal. Vendar se je nekoliko potolažil, ko je videl dekletov trdni nastop. Očitno je bilo, da ne spada med tista živčna babščeta, ki jih vsak šum prestraši, tako da same ne vedo, kdaj pritisnejo na petelina. Nastal je premolk. Klara, ki je še vedno merila nanj, je z drugo roko privila plamen plinovke kvišku. Sam, misleč, da je zdaj odprta razgovoru prosta pot, je hitro nadaljeval. »Vem, da vas preseneča, ko me vidite tu,« je rekel, posnemajte literarni slog svojega prijatelja Tod-hunterja. »Kaj še,« je odvrnila Klara. »Nič niste presenečeni?« »Ne. A pozor, držite roke nad glavo.« Sam je vzdihnil. »Ni prav, da ste z menoj tako osorni,« je nadaljeval po kratkem molku. »Ko bi vedeli, kaj se mi je zgodilo! Ne morete si misliti, kako me nocoj vse preganja.« »To ni vzrok, da vlamljate v tuje hiše,« ga je Klara s poudarkom opozorila. »Vaša osnovna domneva je zmotna,« je s prikup-Ijivim nasmeškom odvrnil Sam. »V to milo hišico nikakor nisem prišel kot vlomilec. Kakor koli se čudite moji navzočnosti, ljubka gospa Braddockova, vendar jo prav lahko pojasnim.« »Komu pravite gospa Braddockova?« »Mar niste vi gospa Braddockova ?« »Ne.« Sam je bil mladenič hitre in vroče pameti. nu bodi v božjem imenu,« je nadaljeval, kajti začenjalo se mu je svitati. »Po tem takem ste gotovo...« »Kuharica. Nič drugega kot kuharica,« je dokončalo dekle. Samu je vidno odleglo. »Oh, nu prav. To pojasnjuje vse.« »Kaj pojasnjuje?« »To, kar bi se drugače utegnilo zdeti čudno: da se ob tej nočni uri izprehajate z navitimi lasmi in bosimi nožicami, tako da vam ljubki gleženjčki kar od sile radovedno gledajo izpod halje.« »Oh!« je zagrulila Klara v nehotni skromnosti, trudeč se, da bi si popravila obleko. »Vsekako... če ste kuharica gospoda Braddok* ka ...« j »Kdo vam je rekel, da sem kuharica pri gospodu Braddocku ?« »Vi!« »Nikoli nisem rekla nič podobnega. Kuharica sera pri gospodu Wrennu.« »Pri gospodu kom?« »Pri gospodu Wrennu.« To je bila zmešnjava, ki je Sam ni pričakoval. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani